KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO VIII. letnik Ljubljana 1960 3. zvezek Vsebina tretjega zvezka: M. M a u č e c : Lackov odred — Stran 141 J. Gašperšič: Ferdinandejski rudarski red za fužine pod Jelovico — Stran 149 M. Britovšek: Razkroj fevdalne agrarne strukture in prehod na individualizirano kmetijstvo na Kranjskem II — Stran 159 N. Šumi: Pregled baročne arhitekture v Sloveniji — Stran 166 I. S 1 o k a r : Izdelovanje orodja, strojev in orožja, orožarne in skla- dišča smodnika v Ljubljani — Stran 174 M. Smol i k : Glasbeno življenje v baročni Ljubljani — Stran 183 J. Jenko; 90-letni jubilej gorenjske proge — Stran 193 J. Mušič: Boji za Gorico — Stran 200 Na ovitku: Trbovlje (foto Nace Šumi) Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič Izdaja in zalaga: Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino — Predstavnik Jože Som — Tiska tiskarna >Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg št. 27/11 (Mestni arhiv) — Tekoči račun pri Mestni hranilnici ljubljanski št. 600-12/606-1-3-75 —• Letna naročnina 400 din, posamezna številka 150 dinarjev časopis za s LOVENSKO K R a J EVNO z g o D o V INo kronika LETNIK VIII. LJUBLJANA 1960 ZVEZEK 3 TrEtji članek, posvečen petnajsti obletnici osoohoditoe, podaja potek obo- roženega boja z okupatorjem na Kozjaku in d njegovi okolici, deloma celo na avstrijskem ozemlju. Uredništvo LACKOV ODRED matilda maučec Pravo zgodovino J^O lahko pričnemo z 20. septembrom 1944, ko je štab IV. operativne cone reorganiziral Pohorski odred in ga pre- imenoval v Lackov odred ter ga poslal preko Drave na Kozjak. Kozjak je tisto področje severovzhodne Slovenije, ki ga je narodno- osvobodilno gibanje razmeroma pozno zajelo. Zgodovina LO pa je kar najtesneje povezana z razvojem NOB na Kozjaku in tudi v Slo- venskih goricah. Prav zato sem v tej raz- pravi poleg razvoja LO skušala prikazati tudi splošni razvoj NOB na Kozjaku. Sma- trala pa sem za potrebno, da v prvem po- glavju ^ saj bežno orišem tudi predzgodo- vino Lacko\ega odreda. Začetke LO moramo iskati vsaj v začetku leta 1944. 8. januarja 1943 so Nemci v veliki borbi na Osankarici uničili L Pohorski bata- ljon, ki je operiral na pohorskem področju od septembra 1942 pa do poslednje borbe. Uničenje tega najboljšega bataljona IL grupe odredov je bil velik udarec za razvoj narod- noosvobodilnega gibanja v severovzhodni Sloveniji. Gestapo je istočasno prizadejal tudi velike udarce terenski organizaciji OF. Vendar okupator osvobodilnega gibanja na Pohorju in v okolici Maribora ni mogel za- treti. Komandant IV. operativne cone. Stane Rozman, je pričel spomladi 1943 novo bitko za Pohorje. Po napadu Koroškega bataljona na Mežico v noči med 3. in 4. aprilom 1945 je zbral Stane 12 članov tega bataljona in z njimi krenil na Pohorje. V začetku maja je pohorska edinica po nalogu komandanta IV. operativne cone krenila na Mozirske pla- nine. 1 u so se tej edinici priključili novi borci, ki jih je štab cone določil za Pohorje. Tako je nastal II. Pohorski bataljon. Na Po- horje so v ta bataljon prihajali vedno novi in novi borci predvsem jjreko zvez na Po- horju, pa tudi od drugod. V začetku avgusta 1943 je II. Pohorski bataljon s tremi četami krenil proti Dolenjski. Borci II. Pohorskega bataljona so bili na Dolenjskem vključeni v, Šlandrovo in XII. brigado. Na Pohorju pa je ostala ena četa, ki naj bi sprejemala nove borce. Dotok novih partizianov na Pohorje je bil zelo močan in vedno bolj se je čutilo ; pomanjkanje orožja. Konec septembra 1943 i se je na Pohorje vrnil del borcev z Dolenj-1 skega, konec oktobra pa je prišel na Po- j horje komandant IV. operativne cone Franc | Poglajen z enim bataljonom Šlandrove bri- ; gade. Ustanovljen je bil Pohorski odred. Po i veliki nemški ofenzivi na Pohorje, ki se je; pričela 6. decembra 1943, je štab IV. opera- ' tivne cone poslal na Pohorje še en bataljon iz Vzhodnokoroškega odreda in 7. januarja 1944 je bila na Primožu na Pohorju ustanov-i Ijena SNOB »Miloša Zidanška«, ki jo je ljud- j stvo navadno imenovalo Pohorska brigada. \ Nekako v času, ko je bil na Pohorju for- j miran odred, je bila iz raznih vzrokov pre-- trgana zveza med Pohorskim odredom inj Okrožnim odborom OF v Mariboru. Zaradi i tega je sodilo vodstvo OF v Mariboru, da je j potrebna ustanovitev posebne vojaške enote, i v kateri bi se zbirali novinci, predvsem pa j dezerterji iz nemške vojske, ki so se sami : skrivali. Tako je nastala pod vodstvom! okrožnega komiteja iz Maribora na Dravsko- ; Ptujskem polju in na obronkih Pohorja nova partizanska enota, imenovana »Lackova četa«. Za komandirja te čete je bil postav-i Ijen Franc Mustafa-Hadži. Lackova četa jej bila ustanovljena 20. januarja 1944. leta inj se je zasidrala na vzhodnih obronkih Po- ; horja med Framom in Slivnico. V prvih dneh I obstoja je štela okoli 30 mož. Četa je izvr- ; šila tudi nekaj manjših akcij. Uspešen je bil : napad na orožniško patruljo na Ptujski cesti ; v Mariboru (Tezno). Četa se je zadrževala i na omejenem področju in si je zato zgradila; več zemljank v bližini Maribora. Zemljanke ; so imele svoja ilegalna imena. To so bile I zemljanke »Boč«, »Gorenje«, »Bori«, »Škr-i latica«, »Sevastopol« in »Triglav«, ki je bil : v bližini tovarne letalskih motorjev na Tez- ' nem. Vsekakor je bila naslonitev čete na zemljanke za tisti čas nekaj posebnega, ven- dar je bil ta način bojevanja v neposredni ' bližini Maribora in na Dravskem polju nu- ; jen. Četa je operirala v neposredni povezavi ; z Okrožnim komitejem v Mariboru. Izvršila! 141 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO k r A j k \ N O ZGODOVINO je več napadov na orožiiiške patrulje, občin- ske urade in izvršila več rekvizicij. Obenem je preganjala izdajalce in delila ilegalno literaturo, ki je prihajala iz tehnik v Mari- boru. Dotok novih borcev, predvsem dezer- terjev iz nemške vojske, je bil vedno večji. Veliko novincev je prišlo tudi s področja Slovenskih Goric in zato je Okrožni komite sklenil, da bo ustanovil še eno četo. Nova četa se je imenovala »Slovenjegoriška četa«. Komandir te čete je postal Pihler Aleksan- der-Aco. Četa se je prvotno zadrževala v gozdovih med Barbaro in Duplekom in je izvajala manjše diverzantske akcije, istočas- no pa pomagala pri politični organizaciji terena in mobilizirala nove borce. Končno je Okrožni komite ustanovil še posebno »Kozjaško četo«, ki naj bi operirala na Koz- jaku, kjer je že od januarja 1944 pripravljal teren Franc Zalaznik-Leon. Aprila 1944 so odšli prvi borci čete na Kozjak. Prav takrat pa je bil formiran še posebni Haloški vod, ki naj bi razširil vstajo v Halozah. Iz vseh štirih enot je Okrožni komite v Mariboru formiral »Lackov bataljon«, Lackovo četo pa preimenoval v Pohorsko četo. Komandant bataljona je postal Franc Mustafa-Hadži, komisar pa član Okrožnega komiteja Franc Zagernik-Joco. Cete so tudi po ustanovitvi bataljona operirale vsaka zase na svojem področju. Štab bataljona, ki je imel svoj se- dež predvsem v zemljanki »Triglav« v gozdu ob Ptujski cesti, pa je imel stalne zveze z vsemi tremi četami in haloškim vodom. S takšno organizacijsko strukturo je ob- stajal Lackov bataljon vse do junija 1944. Tega meseca pa je po dogovoru med Okrož- nim komitejem in štabom cone odred krenil na Pohorje. Na Pohorju je bil ta Lackov bataljon razformiran ter je bil del borcev razporejen po brigadah IV. operativne cone, del borcev pa je prišel v sestav na novo usta- novljenega Pohorskega odreda, la Pohorski odred je bil formiran v prvi polovici junija 1944. V sestav tega Pohorskega odreda so prišli poleg borcev raz formiranega Lacko- vega bataljona borci XIV. divizije in XI. SNOB Miloša Zidanška. Na Pohorju so sedaj operirale brigade XIV. divizije. Pohorska brigada pa je odšla na novo operativno pod- ročje. Stab IV. operativne cone je torej for- miral Pohorski odred kot teritorialno enoto pohorskega področja, ker se brigade niso stalno zadrževale na Pohorju. Pohorski od- red je imel v svojem sestavu tri bataljone; ena četa tega odreda je operirala na levem bregu Drave na področju Kozjaka. Dotok novih borcev v vrste Pohorskega odreda je bil vedno večji in do 20. septembra 1944 je odred štel že 747 borcev in 69 bork. Pohorski odred je opravil več akcij (predvsem rekvi- zicij), napadal pa je tudi orožniške posto- janke in kolone vermanov. Kot teritorialna enota je Pohorski odred stalno organiziral nove borce. Več akcij je podvzel Pohorski odred v dolinah pod Pohorjem in tako tudi. na področju Frama, Rač in Pragerskega. Avgusta 1944. leta je XIV. divizija prešla v veliko ofenzivo na pohorskem področju. V noči med 21. in 22. avgustom je Tomšičeva brigada napadla Ribnico na Pohorju, Šer- cerjeva brigada pa Lovrenc na Pohorju. Po- horski odred je v tej ofenziv i sodeloval, ščitil je napad na Ribnico v smeri proti Vuhredu. Rezultat teh akcij je bilo osvobojeno ozemlje na Pohorju. V začetku septembra je Tomši- čeva brigada uničila nemško brigado v Ma- riborski koči, Šercerjeva pa v Ruški koči. Tako je bilo osvobojeno ozemlje še utrjeno in je segalo od mariborskega Pohorja do Mislinjske doline. To je bil čas velikega raz- maha osvobodilnega gibanja na Štajerskem in čas velike partizanske ofenzive. V tej situaciji je štab IV. operativne cone sklenil, da okrepi partizansko gibanje na levem bregu Drave. Z okrepitvijo partizanstva na Kozjaku bi bila ogrožena prometna pot so- vražniku v dolini Drave tudi z leve strani in obenem se je predvidevala možnost aktiv- nosti preko bivše državne meje. V zvezi s temi načrti je štab IV. operativne cone izvr- šil reorganizacijo Pohorskega odreda, ki je bil 20. septembra 1944 preimenovan v Lackov odred. Štab odreda pa je sprejel povelje, naj krene preko Drave na Kozjak. LO je torej dobil nalogo, da krene na pod- ročje, ki ga praktično do začetka leta 1944 narodnoosv^obodilno gibanje ni zajelo. Vse- kakor je problem v tem, zakaj narodnoosvo- bodilno gibanje v prvih letih vstaje ni za- jelo področja Kobanskega. Trdimo lahko, da Kobansko v prvih letih vstaje ni bilo zajeto v upor zato, ker ni na tem področju delo- vala nobena partizanska enota. Prvo orga- nizacijo aktivistov pa je uničil Gestapo. Do- lina Drave, v kateri so bile številne nemške postojanke, je pomenila razmeroma močno oviro in je ločila Kobansko od pohorskega področja. Po vrhovih Kozjaka je tekla bivša meja med Jugoslavijo in Nemčijo (Avstrijo) in za to mejo je bilo kmalu nemško etnično ozemlje. Tako Kozjak kljub širšim gozdnim kompleksom ni bil primerno področje za partizanske enote. Na Kozjaku pred začet- kom leta 1944 niso organizirano delovali akti- visti OF. Tako lahko trdimo, da je Kozjak tisti del Štajerske, ki ga je narodnoosvobo- dilno gibanje najkasneje zajelo. 142; časopis za slovensko krajevno z o o d o v i n o KRONIKA V drugi polovici 1943. leta pa je Okrožni komite v Mariboru začel razmišljati, kako bi razširil narodnoosvobodilno gibanje na Koz- jak. V začetku januarja 1944 je bil sestanek aktivistov iz Maribora in s področja Sloven- skih Goric. Na tem sestanku, ki je bil v Barbari v šolskem poslopju, so sklenili, da bodo odšli aktivisti tudi na Kozjak in tam začeli z delom. Obenem pa je Okrožni ko- mite v Mariboru že pripravljal vojaško enoto, ki bi krenila na Kozjak. Tja je potem odšel aktivist Franc Zalaznik-Leon in z njim Fran- ček Letnik-Branko. Zalaznik je odšel z Let- nikom na Kozjak še januarja 1944, in sicer iz Slovenskih Goric. Po poti je bil Letnik, Zalaznikov spremljevalec, po nesreči ranjen. Z ranjencem se je Leon ustavil najprej pri kmetu Tacerju (p. d. Trtineku) v Zg. Kapli št. 61. Tu je Leon v seniku skril ranjenca in Tacerjeva domačija je postala prva parti- zanska postojanka na Kozjaku. Od tod je Leon poiskal zveze z drugimi kmeti in pričel vzpostavljati zaupnike OF. Kmalu je bilo na Kozjaku več trdnih postojank in omrežje se je naglo širilo dalje. V prvih dveh, treh mesecih je bila organizacija še strogo kon- spirativna, kmalu pa je postalo gibanje mno- žično. Spomladi 1944 je bil teren že tako pri- pravljen, da je Zalaznik privedel iz Sloven- skih Goric na Kozjak prve borce. Ti borci so prišli na Kozjak v začetku aprila. Po prihodu so se ustavili na Jarčevem hribu pri Duhu. Medtem je Leon pritegnil še prvega domačega partizana » Jura« iz Velikega Boča, ki se je že nekaj časa sam skrival pred Nemci. Tako je bila od začetka aprila 1944 na Kozjaku četa, ki so jo navadno imenovali Kozjaško četo. Komandir te Kozjaške čete je postal Franc Prelog-Vito. Močna parti^ zanska postojanka je bila tudi kmetija pri spodnjem Namestniku v Vurmatu. V gozdu te kmetije je bil že spomladi zgrajen bunker in tudi v tem gozdu se je v začetku zadrže- vala Kozjaška četa. Po prihodu iz Slovenskih Goric je četa štela samo okrog 10 borcev. V četo pa so se razmeroma naglo vključevali novinci iz Slovenskih Goric in Kozjaka in je vedno bolj vznemirjala Nemce. Maja me- seca je četa vdrla v Kaplo in tam rekvirirala v trgovini. Osvobodilno gibanje na Kozjaku je bilo vedno močnejše. Meseca avgusta pa je na Kozjak krenil en bataljon Pohorskega od- reda, Lackov bataljon. Ta bataljon je 15. avgusta 1944 izvedel večjo akcijo v Breznem. Uničil je tamkajšnji most, razorožil člane deželne straže in zažgal tudi Potočnikovo lesno podjetje, ki je dobavljalo gradivo za lesene barake. Po akciji v Breznem se je ba- taljon umaknil nazaj na Kozjak in na sek- torju Pankracij-Urban je prišlo naslednji dan do večjih borb. Prav pri cerkvi sv. Urba- na na Radeijci v neposredni bližini kmetije Vuzenik je bila prva večja borba na Koz- jaku. Nemci so po akciji v Breznem poslali večje sile iz doline Drave in z avstrijske strani ter skušali uničiti enoto na Kozjaku. V borbi pri Urbanu pa je partizanski bata- ljon Nemce razbil, kljub temu da so bili ti v veliki številčni premoči. Po pripovedova- nju prič je padlo okoli 40 Nemcev. Parti- zani so imeli 3 mrtve. 9. septembra je bata- ljon, ki je operiral na Kozjaku, napadel nemško postojanko Selnica ob Dravi. Ta po- stojanka je ščitila promet v Dravski dolini na cesti Maribor—Dravograd. Napad je v celoti uspel in nemška postojanka se je pre- dala. Partizani niso imeli žrtev. Te prve večje uspešne akcije so še pospe- šile vključevanje prebivalstva v OF. 22. septembra 1944 pa je LO s štabom odreda prešel reko Dravo med Lovrencem in Ožbaltom (severno od kote 897) pod povelj- stvom komandanta Murata. Prva večja akcija Lackovega odreda na levi strani Drave pa je bil napad na Zg. Kun- goto 25. septembra 1944. Tam je bilo tudi nemško oporišče. Odred je v Kungoti na- padel orožniško postojanko in jo po borbi zažgal. Požgano je bilo tudi občinsko po- slopje. Borci so izpraznili tudi trafiko in trgovino. Po napadu na Zg. Kungoto se je LO zadrževal zahodno od Duha na Kozjaku in od tod je 28. septembra 1944 z vsemi tremi bataljoni krenil proti dolini Drave. 28. sep- tembra 1944 je nato izvedel napad na hidro- elektrarno Falo. Dokončni načrt za napad je bil sprejet na položajih odreda zahodno od Ostrega vrha. Komandant odreda Anton Plečnik-Murat in načelnik štaba odreda Silvo Medic sta pred napadom razložila borcem celotno akcijo in obrazložila njen pomen. Po izdelanem načrtu je bil določen za na- pad na elektrarno L bataljon, IL in III. ba- taljon pa sta krenila v zasedo na cesti Ma- ribor—Dravograd. I. bataljon je prispel do elektrarne ob 10. uri zvečer. Elektrarna je bila utrjena s številnimi bunkerji. Posadko pa so sestavljali povečini vermani in orož- niki. Pred samim napadom so partizani po- rezali telefonske napeljave. I. bataljon, ki sta ga vodila komandant Franc Prelog in komi- sar Jože Gorše, je napadel, razdeljen v štiri skupine. Vsaka skupina je imela točno dolo- čeno nalogo. Partizani so stražo iznenadili in kmalu zatem je v elektrarno vdrl koman- dir čete Marko Guselman-Vladimir. Oblečen je bil v nemško uniformo in je zahteval od 143 KRONIKA c a s o 1' i s / a slovensko krajevno z (; o d o \' [ n o dežurnega električarja izključitev toka. Za- tem se je pričela borba, vendar je bil odpor vermanov in orožnikov kmalu zlomljen. Del posadke se je predal, nekaj jih je padlo, nekaj Nemcev pa je zl)ežalo proti Dravi. Po končani borbi so partizani uničili generatorje in kabel ter spustili v Dravo olje za gene- ratorje. Partizani so končno še v elektrarni in falski trgovini zaplenili precej materiala, ki so ga naložili na vozove. S tem in z ujet- niki so krenili nazaj na Kozjak. Akcija je trajala samo dobro uro. Tako je Lackov odred 28. septembra 1944 uspešno izvedel pomembno akcijo, ki je Nemcem prizadejala hudo gospodarsko škodo in ki je zelo odme- vala v Mariboru. Iz Fale je odred krenil po cesti Maribor— Dravograd v smeri do Ožbalta. Od tod pa je krenil na Dvoršnikov vrh, kamor je pri- spel 29. septembra ob 8. uri zjutraj. 29. in 30. septembra je odred ostal na polo- žajih Dvoršnikovega vrha. Nemške akcije na Kozjaku po akciji v Fali pa so ostale brezuspešne. Na Dvoršnikovem vrhu se je II. bataljon ločil od glavnine in krenil na zahodno področje Kozjaka in južne obronke Golice ter na tem področju samostojno izva- jal akcije. I. in III. bataljon pa sta operirala na področju Kaple, Duha na Ostrem vrhu in tja proti Mariboru do Križa, na zahod pa do Remšnika. Prvi mesec operacij celot- nega LO na Kozjaku je bil torej zelo uspe- šen in tudi ves oktober je bil še v znamenju ofenzivnosti LO. Prve dni oktobra je sku- pina borcev LO krenila v dolino Drave v Ožbalt. Skupina je hotela samo rekvirirati trgovino in trafiko v Ožbaltu. Prav v času, ko je skupina izvajala rekvizicijo, pa je pri- peljal v Ožbalt avtomobil, ki je vozil opre- mo vermanske postojanke. Partizani so to- vorni avto napadli in zaplenili 35 pušk, 2 pištoli in brzostrelko. Poleg tega pa so par- tizani v avtomobilu našli lepe zaloge kon- zerv, cigaret, sladkorja in drugo. Kmalu za- tem je pripeljal še en osebni avtomobil, ki so ga partizani tudi uničili. 9. oktobra 1944 je odred izvršil napad na postojanko Selnica. 10. oktobra je bila borba z nemškimi enotami nad Ettendorfom na avstrijski strani. 16. oktobra je prišlo do pomembnejšega spopada na sektorju Ožbalt in istega dne je bil tudi napad na postojanko Št. Janž na Dravskem polju. V Št. Janžu je bila orožniška postojanka obdana z žično oviro. Odpor posadke je bil zlomljen že po četrturni borbi. Minerei so zaminirali vrata in tako izsilili odločitev. Partizani so zaple- nili 21 pušk, 4 pištole in precej municije. 17. oktobra je bila zopet bitka na sektorju Ožbalt, v noči med 20. in 21. oktol)roiu pa je del odreda napadel orožniško postojanko v Cirkovcih pri Pragerskem. Pri tej akciji je bil zajet tudi okupatorski župan. Po akciji v Cirkovcih so partizani razrušili še 30 ra železniške proge Ptuj—Pragersko. (Pri napadih odreda sta mišljena I. in III. bataljon — z njima je tudi štab odreda. Ka- dar se omenja borbe II. bataljona, se to po- sebej označi kot akcija II. bataljona LO.) Poudariti je treba, da je posebna minerska skupina odreda v oktobru ves čas rušila (na- padala) železniško progo Maribor—Prager- sko. Ta skupina je v oktobru minirala to progo: 7. oktobra med Racami in Mariborom, U. oktobra zopet v bližini Rač, 12. na odseku Race—Pragersko in na istem mestu tudi 13. oktobra. Minerska skupina je minirala na progi Maribor—Pragersko še 14.. 18. in 21. oktobra. 19. oktobra je bil Lackov odred na polo- žajih pri Zg. Kapli. Na tem sektorju sta se I. in III. bataljon odreda zadrževala dalj časa. Meseca: oktobra je tu prišlo do dveh spopadov. I. bataljon je pognal v beg nem- ško kolono 181 mož. Borba s to kolono je trajala eno uro. Nemci, ki so v tej borbi utrpeli precejšnje izgube, so ob umiku po- žgali eno kmečko domačijo. Bataljon se je spopadel tudi z vermani ob meji na Kapli. Meseca novembra je okupator zbral za bor- bo proti LO večje sile. Že 3. novembra so bili večji spopadi pri Duhu na Ostrem vrhu. Nemci so odred obkolili. Zaradi sovražnikove premoči se je odred prebil in umaknil na nove položaje. U. novembra pa je manjša skupina LO podvzela napad na postojanko Soboto na avstrijski strani. V Soboti je bil močno utrjen bunker z avstrijskimi policaji. Majhna partizanska skupina tej postojanki ne bi bila kos, zato so vanjo najprej poslali staro ženo in zahtevali predajo. Nemci so bili prepričani, da se pripravlja napad v večjem obsegu in so zbežali. Partizani pa so pobrali municijo in postojanko požgali. Po napadu na Soboto so Nemci priprav- ljali večjo liajko. Zbrali so okoli 900 mož, vendar do borbe ni prišlo, ker se je odred umaknil Nemcem za hrbet in se pomikal za njimi po isti poti. 11. novembra se je izvedla koncentracija vseh treh bataljonov LO v bližini Ponkracija. Štab je zbral celoten od- red, ker je pripravljal napad na večjo nem- ško postojanko Gornji Osek (Oberhag). Ta sovražnikova postojanka je bila zelo močna in je predstavljala veliko oviro za operiranje odreda. Napad je bil določen na 18. novem- ber. V napad na postojanko je krenil II. ba- taljon. I. in III. bataljon pa sta l)ila v zasedi. 144 Č A s o 1' I s ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z G O v I X O KRONIKA Kljub Ogorčenim borbam napad zaradi so- vražnikove premoči in močnih utrdb ni uspel. Vendar je imel sovražnik velike iz- gube, ker je 1. bataljon v zasedi razbil nem- ško kolono, ki je prihajala na pomoč posadki v Gornjem Oseku. V septembru, oktobru in prvi polovici no- vembra je bil LO pretežno v ofenzivi. Opra- vil je tudi večje akcije in narodnoosvobodil- no gibanje na Kozjaku se je zelo razmah- nilo. LO je operacije prenesel tudi na avstrij- sko področje in tudi tam napadal nemške postojanke. Meseca novembra so Nemci na Štajerskem prešli v ofeuzivo. Uničili so skle- njeno osvobojeno ozemlje na pohorskem pod- ročju in Kozjanskem in pričele so se borbe za Zg. Savinjsko dolino. 19. novembra pa so Nemci pričeli z ofen- zivo tudi na področju Kozjaka. V tej ofen- zivi so hoteli povsem razbiti LO in zbrali so razmeroma velike sile. Razmeroma naglo so koncentrirali svoje sile. Kljub temu da je LO pričakoval ofenzivo, so njegovi obve- ščevalci izvedeli za koncentracijo Nemcev v Dravski dolini šele 18. novembra zvečer. Tega dne je prišlo na področje Podvelka- Brezno okoli 500 mož nemškega vojaštva z vso oskrbo in opremo za sedem dni. Glavne sile v Dravski dolini pa so Nemci zbrali v Radljah (Marenbergu), kjer je bil tudi štab 138. polka gorskih lovcev. V Dravski dolini so Nemci zbrali svoje sile še v Selnici ob Dravi. Istočasno so zbrali svoje sile na avstrijski strani in sicer v Ivniku, Arvežu in Lučanali. Vojaškemu štabu so v času te operacije bili podrejeni tudi vermani in po- licija. V celoti je sovražnik zbral za to ofen- zivo okrog 2500 do 3000 mož. 19. novembra je bil LO na položajih pri kmetih Lamprehtu, Šrangerju in Kranjcu. Obveščevalno patruljo, ki jo je odred poslal v jutranjih urah proti Podvelki, so Nemci zajeli. Nemci so se povsem približali parti- zanskim položajem in ti jih še niso opazili. Tako so partizani prvi pričeli streljati po Nemcih. Borba je trajala eno uro in, ker je bil sovražnik v premoči ter je dobival nove okrepitve, se je LO umaknil čez Ožbaltsko grapo na Cretnikov vrh. V zgodnjih urah naslednjega dne je sovražnik ponovno na- padel odred s še večjimi silami in tudi s težkim orožjem. Nemci so hoteli odred ob- koliti, vendar se je ta še pravočasno umak- nil pod grebenom po gozdu v smeri proti Dravi. Nato je prekoračil Ožbaltsko grapo in krenil na sektor Zg. Kaple. Premik preko grape je bil neurejen in počasen, zato je sovražnik odred ponovno izsledil. 21. novem- bra zjutraj je odred krenil proti Remšniku. Na sektorju Remšnika je prišlo tega dne do hude borbe. Nemci so obstreljevali položaj odreda s topovi in minometi. Zaradi pre- inočnega pritiska sovražnika, ki je napadal z več strani hkrati, se je odred pomikal proti avstrijski meji. Ta umik je dejansko že po- menil razkroj odreda. Manjše skupine borcev so si potem same iskale izhod. Del še neutr- jenih borcev je pobegnil. Tako je bila glav- nina odreda začasno razbita. Nemci so sedaj po 22. novembru usmerili svoje sile na za- hodni del Kozjaka, kjer je operiral II. bata- ljon LO, ki so ga 23. novembra Nemci na- padli pri Jerneju imd Muto. II. bataljon se je umaknil preko meje na avstrijsko stran in nato ponoči zopet prekoračil mejo ter krenil na področje Remšnika. Tu je prišel v stik s štabom LO. Nemška ofenziva na Kozjaku je bila 24. novembra že v glavnem zaključena. Nemci so se tu in tam v času ofenzive spopadli z manjšimi skupinami borcev LO in tako so 23. novembra na Su- hem vrhu nad Radljami ubili sedem borcev. Te borce so Nemci presenetili pri Župankovi kmetiji. Nemci, ki so zbrali za ofenzivo na Kozjaku razmeroma velike sile, so hoteli po- vsem uničiti LO in zadati osvobodilnemu gi- banju na Kozjaku smrtni udarec. Delno se jim je to posrečilo. I. in III. bataljon odreda sta bila v času ofenzive močno razbita. Okoli 150 borcev je bilo pogrešanih. Ta uspeh so tudi lahko trdimo, da je imel LO v svojem Nemci dosegli predvsem zaradi majhnih možnosti manevriranja na Kozjaku, delno pa sestavu še veliko neutrjenih borcev. Srečno se je prebil skozi ofenzivo samo II. bataljon, ki je operiral samostojno. Po ofenzivi v začetku decembra so se po- novno začeli zbirati razkropljeni borci od- reda. Že 13. novembra je štab IV. operativne cone sklenil, da bo II. bataljon Tomšičeve brigade krenil na področje Kozjaka in za- menjal oziroma okrepil LO. II. bataljon Tomšičeve brigade je prekoračil Dravo v noči med 4. in 5. decembrom. 8. decembra 1944 pa se je izvršila reorganizacija LO. V reorganiziran LO je bilo vključenih 126 bor- cev in funkcionarjev LO in II. bataljon Tom- šičeve brigade. Drugi člani dotedanjega LO pa so bili dodeljeni Tomšičevi brigadi. Po reorganizaciji je štel LO 253 borcev in funk- cionarjev. Postavljen je bil tudi nov štab odreda. Za komandanta je bil imenovan Jože Škufca-Martin, za namestnika komandanta Drago Babic. Politkomisar odreda je bil Du- šan Reja, njegov pomočnik Jože Kiep. Na- čelnik štaba pa je bil Silvo Medic. Po reorganizaciji je bil LO razdeljen na dva bataljona. V sklopu odreda je bil močan , 1451 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJE V-NO ZGODOVINO obveščevalni center, ki ga je vodil Fran jo Hole. Poleg tega je bil še poseben vod za zvezo in poseben minerski vod. Ena četa odreda je operirala na desni strani Drave (štela je nekaj nad 50 mož). Ta četa je izva- jala samostojne akcije, mobilizirala mladince ter jih pošiljala v enote IV. operativne cone in vzdrževala zvezo s Pohorjem. Tako je po hudi nemški ofenzivi v začeiku decembra LO ponovno predstavljal trdno organizirano enoto, ki je ostala na Kozjaku vse do konca vojne. Nemci torej glavnega cilja svoje ofenzive niso dosegli. Reorganizacija LO se je izvršila na sek- torju Zg. Kaple. Na dan reorganizacije je bil prirejen velik partizanski miting, ki je bil zelo dobro obiskan. Po reorganizaciji se je odred zadrževal predvsem na področju Urbana, Duha, Zg. Kaple, Remšnika in Vur- mata. V decembru se je LO lotil več akcij in sprejel več borb s sovražnikom. 18. decem- bra je bila minirana proga Maribor—Celje. 19. decembra pa so borci LO napadli nemški avto v Vurniatu in sprejeli borbo s 30 so- vražniki. Minerska skupina je v decembru izvršila še več napadov na progo. Zaradi ponovne aktivnosti LO so Nemci v začetku januarja 1945 ponovno zbrali večje sile za akcijo na Kozjak. 7. januarja 1945 so v dveh kolonah prodirali proti položajem LO na Srednjem Kozjaku. Nemci so prodirali iz Križa nad Mariborom, iz Radelj in Mute proti položajem na Remšniku. Nemška akcija je trajala osem dni. Vendar Nemci sedaj niso dosegli nobenega pomembnejšega uspeha. V času te akcije se je LO večkrat spopadel z Nemci in sicer: 12. januarja je bil spopad z nemško patruljo 50 mož; 13. ja- nuarja je bila borba na sektorju Zg. Kaple: 14. januarja je imel odred položaj v bližini Ivnika, 15. januarja pri Lovrencu, prav tako na avstrijski strani. 17. januarja pa se je odred razdelil na dva dela. I. bataljon je ostal na sektorju Kozjaka, II. bataljon pa je krenil na področje med Dravogradom, Muto, Ivnikom in je operiral tudi na avstrij- skem področju in območju koroških Alp (južni obronki Golice). Po nemški ofenzivi v začetku januarja sta bila oba bataljona ves januar in februar v ofenzivi. Operacijski prostor je segal od Koz- jaka do Dravske doline in globoko na avstrij- sko stran. Posamezne patrulje so krenile tudi na druga področja (na primer v Slovenske Gorice, kjer je patrulja odreda 24. januarja 1945. leta imela borbo s četniki). 31. januarja je bila borba z gestapovci na Dvoršnikovem vrhu na Kapli. V tem spopadu je padel na- mestnik komandanta odreda. 2. februarja je bila borba na področju Remšnika, 3. febru- arja pa na Breznem vrhu. 3. februarja je minerska skupina minirala tudi progo Ma- ribor—Gradec. Ridi 4. februarja je zabeležen spopad med LO in Nemci. 5. februarja je bila borba na Remšniku, 7. februarja pa je_ prišlo do večje borbe ob cesti Radlje—Ivnik. Nemci so v tej borbi imeli 150 mož. 7. febru- arja je minerska skupina minirala progo med Pragerskim in Racami. 10. februarja pa je bila borba na sektorju Zg. Kaple. 11. fe- bruarja je bil spopad na sektorju Breznega vrha. Do spopadov je prišlo 13. in 14. febru- arja. Te številne borbe v začetku februarja 1945 so posledica ponovne nemške hajke na področju Kozjaka. V času te nemške hajke in številnih spopadov je bil položaj odreda še posebej težak zaradi visokega snega. Pri- manjkovalo je tudi municije in orožja. V drugi polovici februarja se je LO zadr- ževal predvsem na avstrijski strani. 17. fe- bruarja so bili položaji odreda na področju Buhenberga, 19. februarja na Ober Fresenu. 26. in 27. februarja blizu Zierma, 28. febru- arja pa pri Altenhütte. Tudi v mesecu marcu je LO operiral predvsem na avstrijski strani (I. bataljon). II. bataljon pa je operiral na zahodnem delu Kozjaka in južnih obronkih Golice. 3. marca je II. bataljon sprejel dve borbi. 4. marca je II. bataljon imel borbo na področju Mittel Riegel, 6. marca pa na pod- ročju St. Leonharde. 7. marca je vodil II. ba- taljon hudo borbo na Kozjem vrhu nad Dra- vogradom. V tej borbi je padlo 27 borcev. Okupator je v času boja požgal mežnarijo. Kohovo, Junčkovo, Pečovnikovo in Bogačevo domačijo. V poslopjih je zgorelo U žrtev, štiri žrtve pa so bile ustreljene. 7. marca je bil II. bataljon v borbi tudi na Mlakah pri Pernicah. Nemci so v času borbe požgali dve domačiji. Na Mlakah je padlo 10 partizanov. 9. marca je bila borba nad Ettendorfom. Po 9. marcu se je odred umaknil na avstrijsko stran in položaji odreda so bili 12. marca na področju Dreieck Kg., 13. marca Zierma, od 15. do 17. marca na področju Viel Kota, 19. marca na področju Altenhütten, 21. marca Kolbenwald. Tega dne je bila borba na Brandlu in v tej borbi je imel sovražnik pre- cejšnje izgube. Partizani so imeli samo ene- ga mrtvega in štiri ranjene. 22. marca je bil položaj odreda na sektorju Zierma in na tem položaju je bila borba. Po boju se je odred od tod pomaknil na položaj Glasshütten in tu ostal 23. in 24. marca. Na tem položaju se je v glavnem zadrževal do konca marca. Ves marec so bile aktivne minerske skupine, ki so rušile progi Maribor—Dravograd in Maribor—Gradec, in druge komunikacije. 146 C a s O P I s 7. a s I, O v K n s K O KRAJ e V x O z (; O I) O V I x O KRON K A V mesecu aprilu je odred kontroliral pred- vsem dolino Drave od Maribora do Dravo- grada. Štab odreda je formiral še dva po- sebna jurišna voda, ki sta z nenadnimi na- padi vznemirjala sovražnika. V začetku aprila je bil odred na Kozjaku vzhodno od Radelj. 2. aprila pa je bil položaj pri Urba- nu. 5. aprila je odred postavil zasedo na cesti pri Radljah, 7. aprila pa je zasedel položaje na Breznem vrhu iu na teh položajih na ta dan sprejel borbo z Nemci. Ta čas je bil ustanovljen še posebni III. bataljon, v kate- rega so bili vključeni Madžari, ki so se pre- dali odredu. Le-ti so prinesli v odred težko orožje. Odred je bil vedno bolj aktiven in je stalno napadal umikajoče se nemške enote v Dravski dolini in na zahodnem obrobju Slovenskih Goric. 17. aprila je odred napa- del nemško postojanko na Kapli. Proti koncu vojne so se pomikale po dolini Drave velike sovražnikove kolone, ki so se hotele preko Dravograda in Radeljskega prelaza umak- niti v Avstrijo. V zadnjih dneh aprila in v začetku maja je prišlo do srditih borb LO z nemškimi kolonami. Odred je hotel zausta- viti umik sovražnika po dolini Drave in pre- ko Radeljskega prelaza. Posebno ostre spo- pade je imel odred z SS enotami in enotami generala Renduliča. 7. in 8. maja je bil odred zapleten v boje na cesti Maribor—Dravo- grad. Še 9. maja se je spopadel z SS enota- mi. Po osvoboditvi je bil 22. maja odred raz- formiran in je tako zaključil svojo pot. Važno vlogo so v času vojne odigrali ob- veščevalci LO, zato moramo to posebej ome- niti. V okviru odreda je bil močan obvešče- valni center, ki je bil tudi v stalnem stiku z obveščevalnim oddelkom GŠ NOV in POS. Obveščevalno omrežje LO je zajemalo Koz- jak z dolino Drave in segalo z obveščevalni- mi nitmi tja do Maribora, Ptuja, Radgone in je celo zajemalo Prekniurje. Na terenu Ormož—Radgona je center postavil novo ob- veščevalno točko »Meja«, ki Je zbirala po- datke na vzhodnem Štajerskem. Ta obvešče- valna točka je bila v zvezi z obveščevalno točko »Reka«, ki je kontrolirala dolino Drave od Maribora do Dravograda. Važno pa je tudi to, da je obveščevalni center iz Maribora zbiral in dobival podatke z velikega dela avstrijskega ozemlja. Jeseni 1944 leta so bile na Kozjaku že večje borbe in akcije. Zaradi tega je bilo nujno na Kozjaku poskrbeti za ranjence. Že v začetku jeseni 1944 je bila nad Milekovo domačijo v Vurmatu št. 46 zgrajena zem- ljanka. Ta je lahko sprejela 6 bolnikov, ki sta jih oskrbovala en medicinec in ena bol- ničarka. Hrano za bolnike so pripravljali na domačiji pri Mileku. la bolnica pa je bila premajhna in zaradi tega so zgradili na Sp. Kapli drugo, večjo bolnico. Zgrajena je bila v gozdu na pobočju nad potokom. Ob potoku sta bila žaga in mlin in v koči pri mlinu so kuhali za ranjence. Baraka bolnice je bila zgrajena iz tesanega lesa in desak. Velikost je bila 6 X 3 m. V baraki je bilo 10 postelj v nadstropju. Bolnica je imela svoje ilegalno ime »Avšnjek«. V času novem- brske ofenzive Nemci bolnice niso odkrili. Spomladi 1945 so zgradili na Kozjaku novo bolnico »Tevakin«. To bolnico so postavili v gozdu nad mlinom Franca Germut-Dro- leka na področju Sp. Kaple. Pot do bolnice je vodila po jarku manjšega potoka. To je bila zemljanka, dolga 10 m in široka 4 metre. Sprejela je lahko 20 bolnikov. Ta bolnica je delovala vse do osvoboditve. Lackov odred je imel tudi svojo tehniko, ki je natisnila številne brošure, letake itd. Izdelki tehnike LO so označeni s črkama LO. Tehnika je delala z manjšim razmnoževal- nim strojem. Poleg tehnike LO pa je bila na Kozjaku še tehnika »Slava Klavora«. Ta teh- nika je bila nameščena v posebni sobi. Obe tehniki sta razmnoževali propagandni ma- terial tudi v nemškem jeziku. LO je imel tudi svojo bojno zastavo, ki je še ohranjena. Zastava je slovenska s petero- krako zvezdo in z napisom »Največ sveta otrokom sliši Slave«. Aktivnost LO na Kozjaku je bila kar naj- tesneje povezana s političnim razvojem na terenu. V začetku leta 1944 so pričeli na Koz- jaku z delom prvi aktivisti. Na vzhodnem področju Kozjaka nekako do Remšnika je vodil politično delo na terenu Franc Zalaz- nik-Leon. Na zahodnem delu Kozjaka pa je pričel z delom aktivist Ivo Skrlovnik. Prvi aktivisti so v začetku leta 1944 obiskovali posamezne domačije ter pridobivali nove ljudi in tako že spomladi 1944 vzpostavili močno zaupniško omrežje. Tako je Leon Za- laznik, ki je našel prvo zavetišče v Zg. Kapli, od tod vzpostavil zaupnike in zveze v Sp. Kapli, na Duhu, Remšniku in v Lučanah. Kurirji so vzdrževali stalne zveze z Okrož- nim komitejem v Mariboru. Lahko trdimo, da je bila do poletja 1944 večina kmečkih domačij že vključena v narodnoosvobodilno gibanje. V tem času so se začeli ustanavljati krajevni odbori OF. Večina krajevnih odbo- rov OF na Kozjaku je bila ustanovljena v poletju iu jeseni 1944. Na Remšniku se je na primer prvič sestal krajevni odbor OF v jeseni 1944 v gozdu nad hišo Ruperta Ta- cerja, ki je bil tudi odbornik. Tako je na- rodnoosvobodilno gibanje na Kozjaku raz- 147 i KRONIKA C: A S O r 1 S 7. A S I, O V f: N S K O K H \ J 1: V \ O /.C. O 1) O V I N O luerolua v kratkem času po priliodu prvili aktivistov prešlo od zaupniškega sistema do višjih oblik. V jeseni 1944 so že vse vasi imele organizirane svoje krajevne odbore OF. Na tej podlagi tudi lahko trdimo, da je bilo od poletja 1944 narodnoosvobodilno gibanje na Kozjaku že množično in da je ve- lika večina prebivalstva na Kozjaku aktivno l)odpirala OF in NOV. Pred novembrsko nemško ofenzivo na Kozjaku je prav v jesen- skih mesecih 1944 narodnoosvobodilno giba- nje na Kozjaku doživelo višek. OF je bila tedaj edino prava in priznana oblast na Koz- jaku in velike predele Kozjaka lahko sma- tramo tedaj vsaj za na pol osvobojeno ozem- lje. Okrožni odbor OF Maribor je jeseni 1944 sklical večje posvetovanje aktivistov na Koz- jaku. Posvetovanje je pričelo z delom 15. no- vembra 1944 v Vurmatu št. 66 (pri Konradu Lakožiču). Na tem posvetovanju je bil usta- novljen Okrajni odbor OF in Okrajni ko- mite KPS za Maribor levi breg. Okrajni od- bor OF Maribor levi breg je bil ustanovljen na Kozjaku in se je ves čas do osvoboditve zadrževal na področju Sp. Kozjaka. Z usta- novitvijo Okrajnega odbpra OF Maribor levi breg je bila zaključena zgradba nove ljudske oblasti na Kozjaku med NOB. Sekre- tar Okrajnega odbora OF Maribor levi breg je bil ves čas Franc Zalaznik-Leon. Člani od- bora so bili predvsem partizani aktivisti, vendar so bili člani odbora tudi domačini, kmetje s Kozjaka. Okrajni odbor OF Mari- bor levi breg je v glavnem v istem sestavu deloval od ustanovitve pa do osvoboditve. Na obletnico ustanovitve OF 27. aprila 1945. leta so se na Tujzlovem vrhu na Kozjaku zbrali aktivisti OF s Kozjaka in iz Slovenskih Go- ric k poslednjemu večjemu zborovanju pred osvoboditvijo. To zborovanje je bilo sijajno organizirano in izvedeno. Lahko trdimo, da je bil to poslednji borbeni posvet pred osvo- boditvijo. Tu so se aktivisti posvetovali o vseh potrebnih pripravah za dokončni pre- vzem oblasti od okupatorja. Šele v zadnjem času so se zbrali podatki o partizanskem šolstvu na Kozjaku in naj to kot dragoceno zanimivost tudi omenim. Slo- venska partizanska šola je bila organizirana v Remšniku. V šolo je hodilo okrog 60 otrok s področja Remšnika. Nameščena je bila pri kmetu Martinu Repniku, Radeljca št. 65. V tej šoli je učila partizanka Zinka. Začasni partizanski šoli sta bili organizirani tudi na Križu in v Gradišču. Nemške šole so že 1944. leta zaradi pritiska partizanov v celoti pre- nehale z delom na Kozjaku. Kot zanimivost naj tudi omenim, da so odbori OF na Koz- jaku pomagali pri preskrbi partizanske voj- ske in drugili partizanskih nstanov na Koz- jaku in Pohorju tudi s tem. da so organizi- rali dogon živine z avstrijskega ozemlja. Martin Repnik iz Radeljce izjavlja, da je na svoji domačiji sam zaklal 420 glav živine za partizane in vsa ta živina je bila pripeljana iz Avstrije. Ta kmet je sam odhajal po ži- vino v Avstrijo in trdi, da so kmetje na avstrijski strani radi odstopali živino za partizane. Zgodovina LO je bila predvsem povezana s Kozjakom. To je področje, ki ga je narod- noosvobodilno gibanje zaradi objektivnih pogojev pozno zajelo, vendar je bil Kozjak v letu 1944 izredno pomembno partizansko področje in v tem letu se je večina prebival- stva vključila v OF. V letu 1944 so zaradi tega razvoja na Kozjaku partizani obvla- dovali dolino Drave tudi z leve strani. S Koz- jaka pa je segalo osvobodilno gibanje tudi im avstrijsko področje. Na Kozjaku je bil leta 1945 ustanovljen tudi poseben avstrijski ba- taljon. OPOMBE O zgudovini Lackovega odreda doslej še ni bila napi- sana obsežnejša monografija, zato sem se morala nasloniti j)redvsem na gradivo, ki ga hranijo arhivi Muzeja narodne osvoboditve Maribor in Muzej narodne osvoboditve v Slove- njem Gradcu ter Državni arhiv v Mariboru. V teh arhivih pa so le fragmenti originalnega arhiva in obveščevalne službe Lackovega odreda. Tudi dokumenti drugih partizan- skih nstanov, ki govorijo o LO (Lackovem odredu), so zelo fragmentarni. V teh arhivili sem našla predvsem posamezne listine, ki pa ne omogočajo rekonstrukcije nastanka in razvoja LO. Dragocen vir je vsekakor dnevnik neznanega borca LO, ki pa na žalost sega samo do konca leta 1944. Pisec tega dnev- nika je konec leta 1944 krenil v štab IV. operativne cone. Na poti v štab cone je prišel v Paki pri Velenju v nemško zasedo in je bil smrtno ranjen. Še pred smrtjo je odvrgel torbico z dnevnikom na breg Pake. Kmet, ki e torbico našel, jo je predal obveščevalcu Tomšičeve brigade in tako se je dragoceni dokument ohranil. Tudi primarnega gradiva okupatorskega izvora, ki bi se nanašalo na LO, je razmeroma malo. Ohranjeui so frag- menti poročil orožniških postaj, ki obravnavajo nekdanje operacijsko področje LO. Nekaj podatkov o borbah LO pa lahko najdemo tudi v ohranjenem vojnem dnevniku policij- ske enote, ki je bila nastanjena v Mariboru. ¦ Ohranjeno dokumentarno gradivo je vsekakor zelo skrom- no in zato gre pri proučevanju LO velik pomen sekundar- nim virom. Predvsem sem uporabljala zapise spominov in izjav članov LO ter tistih političnih aktivistov, ki v svojih pričevanjih omenjajo tudi LO ali pa govorijo o političnem razvoju na operacijskem področju LO. Soliden temelj za proučevanje razvoja LO predstavlja tudi »Kronološki pre- gled borb in akcij LO«. ki so ga sestavili člani LO v času priprav za knjigo sStajerska v borbi«. Dostopno mi je bilo tudi gradivo za topografijo NOB slovenskega naroda, ki ga je zbrala ekipa MNOM na področju Kozjaka. Dragocene podatke sem našla tudi v vaških kronikah, ki sta jih sesta- vili organizaciji ZB NOV v Podvelki in na Remšniku. Kro- nika za področje Remšnik je zelo skrbno sestavljena. Pregledala sem tudi ohranjene dokumentarne fotografije iz življenja LO v fototeki MNOM in pa redke ohranjene predmete, ki se danes hranijo kot muzealije. Tako sem izko- ristila tudi drobne podatke, ki so dodani fotografijam in muzealijam. Končno sem zbrala vse napise na spominskih ploščah in spomenikih, ki so bili postavljeni na operacij- skem področju LO. Tudi ti napisi vsebujejo razne drago- cene podatke. Gradivo, ki je do sedaj zbrano in ki mi je bilo do- stopno, je pestro in bogato ter že močno osvetljuje borbeno pot LO. A'endar za nekatere podatke še ni na razpolago niti primarnih niti sekundarnih virov. V nekaterih primerih pa samo eni ali ])a samo drugi ne omogočajo točne rekon- strukcije. Najlažja je bila osvetlitev tistih dogodkov, za katere so na razpolago dokumenti in pričevanja. V tem primeru je bila namreč omogočena kritična primerjava. Gra- divo, ki je bilo doslej zbrano, pa nam pokaže predvsem. 148 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJ 10 V n O Z C O D O V I N O KRONIKA kako in kje bi našli na terenu še številne nove podatke. Delo pri zbiranju podatkov torej še ni končano. VIRI: /. Dnevnik iz mojega partizanskega življenja. Na- pisal ga je neznan borec Laekovega odreda in se hrani v arhivu Muzeja narodne o';voboditve v Mariboru (arhiv MNOM). PRIČEVANJA: 1. Eranc 2alaznik-Leon: Moja pot ua Kozjak. Arhiv MNOM. — 3. Krepel Franc-Zmaj: Bila je ustanovljena Lackova četa. Arhiv MNOM. — 4. Ivan Leš- nik-Pohor: Lackov bataljon na razpotju. Arhiv MNOM. — 5. Franc Zalaznik-Leon: Razvoj OF od 1. 1941 do 1945. Ar- hiv MNOM. — 6. Mirko Holc-Eranjo: Ob 10. obletnici usta- novitve Lackovega odreda. Rokopis se hrani v arhivu MNOM. — ?. Irčiš Ivo: O skojevski organizaciji v Lacko- vem odredu. Arhiv MNOM. — S. Lackov odred — Forma- cijski sestav. Arhiv MNOM. — 9. Jože Klep-Smeh: Lackov, odred. Arhiv .MNOM. — 10. Napad Lackovega odreda na elektrarno Falo. Rokopis se hrani v MNOM. — 11. Krono- loški potek borb Lackovega odreda 1944—1945. Arhiv MNOM. - n. Kronika ZB Remšnik 1941—1945. Arhiv MNOM. - - n. Gradivo za topografijo NOB slovenskega naroda za pod- ročje Kozjak. Arhiv MNOM. — U. Arhiv obveščevalnega centra Lackovega odreda v Državnem arhivu Maribor. Se- daj v arhivu MNOM. — 15. Dokumentarne fotografije v fototeki MNOM. — 16. Arhiv M\0 v Slovenjem Gradcu. -Mapa o Lackovem odredu. LITERATURA: /. Prof. M. Zgouik: Borbe Lackovega odreda ob severni slovenski meji. Nova obzorja I. 1948, št. 5—4. — 2. Prof. M. Zevart: Pregled razvoja partizanskih enot na Pohorju do ustanovitve XI. SNOUB »Miloša Zidan- ška« — »Spomni se, tovariš«. Izdano v jubilejnem letu 1959 ob 40. obletnici ustanovitve KPJ in SKOJ. i FERDINANDEJSKl RUDARSKI RED ZA FUŽINE POD JELOVICO JOŽA GAŠPERSIČ PREDHODNIKI ¦»Cigar je zemlja, tega je luda v njej,« je menil .srednji A-ek o svobodi rudarjenja, do- kler isredi XII. stol. ni sklenil nemški državni zbor, da pritičejo rudni zakladi in razpolaganje z njimi edinole vladarju in tistemu, ki mu bo on pw>sebej podelil ta re- gal. Zato si je izprosil freisinški škof ru- darsko praa^ioo za svoja kranjska posestva 1277. medtem ko o datumu podelitve dru- gima dvema gorenjskima gospostvoma, briksenskemu in lipniško-radovljiškemu ali ortenburškemu ni nič znanega. Prejemu ru- darske pravice je sledila naselitev tujih družb, dveh freiisinških: rudarske v Moj- strajui 1291 ali nekaj prej in fužinske v Že- leznikih okoli 1340, orteiiburške rudarsko- fužin.ske v Planini mad Jesenicami pa 1381 ali nekaj prej. Življenje v teh prvotno delovnih in malo- številnih tovarištvih je dobivalo A'sebino in 'j>odoibo v zapisih podelitvenih pogojev, bre- men, pravic in svoboščin, najpopolneje iin zelo zgodaj 1381 v orteniburškem rudar- skem redu za omenjeno Plainino. V primer- javi s pravnim, gospodarskim in družbenim položajem drugih gospoščinskih podložni- kov so bile rudniške naselbine deležne davčnih in služnostmih olajšav in oprosti- tev, zlasti pa jim je pod Ortenburžami ustre- zala pravica do lastnega nižjega sodstva in posebnega upravnega reda, ki ju je izvrše- val voljeni predstojnik naselja, po zemlji- škem gospodu potrjeni rudarski .sodnik. Ortenburški rudarski red so si privzele na nek način in v neki meri tudi pozneje or- tenburške rudarske naselbine na Kranjskem, Kropa, Kamna gorica in Kohiica, katere so dobili po medsebojnih dednih pogodbah za Ortenburžani 1418 Celjani in za temi 1456 Habsburžani s Friderikom III. (1435—1493). Med habsiburškimi relormamli v drugi po- lovici XV. in v prvi polovici XVI. stol. v smeri centiralistične vladavine je bila po- membna podreditev rudarstva in železarstva vladarjevemu utadništvu, ki je postopno od- tegnilo zemljiškim gospodoan pravice do rudnega regala. Kot zgodnji ugovor in uicrep proti takšnemu posegu deželnega kneza v pridobljene pravice fevdalstva smemo raz- lagati že potrdilo ortenburškega reda' po zadnjem Celjanu Ulriku 1452. Okoli 1500 je Jrlovica proti jugu: za goro Jamiiiški vrh s stotino rudnih jam (Foto M. Gašperšič) 149 KRONIKA ČASOPIS ZA S 1, O V K X S K O k K A J v: V N O Z CV O I) O V 1 N O clolbilo nekaj spoclnjeavstrijskili dežel, med njimi Ki'anjska, skupnega rudarskega sod- nika, oesarakega uradnika. Ta ali pa po imeiifu neznani krajevni rudarski sodnik je imel 14% viradni dau"^ v Kropi, Kainnd gorici in Kolniici, da je s tamkajišinjimi fužinarji določil dolžino ja;mske vrvice, izmeroi in .šte- vilo fužinskili jam in rešil nekaj drugih za- dev rudarskoisodnega samoupravljaiuja. Ime- novani trije kraji so tedaj in šc v drugi po- lovici XVI. stol. tvorili nekakšno rudarsko- uipravno enoto v radovljišikem goispostvu. Kolikšno iin kakšno ibesedo je imelo pri njej to gospostvo, nam za čas okoli 1500 did znano. Freisinški Železniki so dobili od škofa Olk olii 1500 pravico voliti sodnika iz svojih vrsit, a vse še v zvezi z loškim gospostvom.^ Ta ureditev nam jastuo' odkriva prehodno stanje med paodiraiijem deželnoknežjih re- form in obrambo gospoščinskih pravic. Ob- raimiba pa je držala vedno slabše in najdalj do tretje četrtime XVI. stol., ko je 1575 ob- veljal karolinški kranjsko-goriški ruidaT.ski red in je nastopil prvi redni višji rudarski sodnik v Ljubljani. VZROK ZA POSEBEN RUDARSKI RED ZA PODJELOV.ŠKE FUŽINE Lipuiško ali radovljiško gospostvo, h ka- teremu so šteli tudi Bohinj s posebnim ru- darsko-pravnim začetkom, ki ga tu ne upo- števamo, je ležalo med karavanškim pred- gorjem Doibrčo in Moišenjsko planino na Jelovici, v dolini pa med sredinami strug Tržiške Bistrice, Lipnice in Završnice.'' Z nastoipom celjske dediščine so postali habs- burški deželni knezi tudi zemljiški gospodje podjeilovških fužin, katerim je bilo tako pri- hranjeno dokaj briidkih motenj, ki so jih okušali poizneje freisinški poidložniki. Pač pa so Kroparji, Kamnogoričani i/n Kolničani Pluiiiuu Vodici' juid Kropo z Gradiščem iii rudnimi jamami v bližini, ki jo je Ferdinand 1. 1550 prisodil pol Kroparjem in Kamničanoni, pol Žalošanom (Foto Val. Prezelj) prišli v hud spor s svojo gospoščino po dru- gi poti. Friderikov naslednik; Maiksimilijan I. (1493—1519) je zastavil radovljiško gospo- stvo 1515 v užitek za 12 let VoLbeiiku Die- Irichstainu^ za posojilo 19.000 gold. Na isti način je nastopil 1526 užitek te gosipoščine Nikolaj Zriujski, a 1546 najdemo kot radov- Ijiškega imetnika zopet Dietrichstaina in za njim kmalu sina Morica. Imetniku zastavljene gmpoščiuc ni ,šlo uadzoirstvo v rudarskih zadevah, potrjeva- nje alii izbiranje rudarskega sodnika ipd., ako je katem bil, pač pa je dobival vse fu- žinske dajatve, ker je ludi nosil bremena, ki sta jih nakladala gospaščini vladar in de- žela. Ta pa so stalno in krepko naraščala zaradi vojska, turške nadloge ipd., a gospošči- ne so jih nalagale dalje podložnikom, četudi niso imele vselej pravice do tega. Podložniki so se upirali in tako so se v začetku 1547 pritožili tudi podjelovški fužinarji' na cesar- ja Ferdinanda, Maksimilijanovega nasled- aiika (1519—1564). Fužinarji so tožili Morica Dietrichstaina, da proti njihovim pravicam do užitka planin oddaja Vodice v najem kmetom, ko fužiimar- jem samim manjka krme, da ni dovolil stavbnega lesa za popravila fužin iz bližnjega hrastovega gozdiča, od katerega plačujejo najemščino, da oddaja sosednim podložniikoju les, ki bi moral služiti za oglje, da zahteva zoper vicedoinovo odločbo kot no voto deseti pfenig kupnine ob prodaji fu- žin in hiš, da zahteva od dninarjev (arme Leut), ki delajo v rudniku (die das Bergwerk bauen) in so si v njem postavili dvajset hišic, tlako, ki je niso dolžni, da siili v kupno pravo fužine in zemijišča, čeprav sta od 26 pisem samo dve kupnega prava (t. j. zavezani poseb. davku ob vsaki prodaji), da zahteva polno najemščino (davek, Zins) od zemljišč in fužin, ki jo je Maksimilijan znižal pred 30 leti za polovico. Med tožbami nadaljujejo fužinarji vloigo s prošnjami, naj jim cesar dovoli sv'aboščine in artikle, s kfuterimi so oibdeix- jene jeseniške fužine po priloženem pre- pisu' in* še drugi sejem v letu, ribolov pri fužinah laško miljo daleč, obnovitev dovoljenja poti na Baoo, in končujejo vlogo z napovedjo, da bo sicer rudnik propadel v škodo^ komorne pos€ist;i. V skladu s takratnimi prizadev^anji za dvig rudarstva je bila rešitev vloge podje- 150 C A s o p I s ZA SLOVENSKO K R A J ]•: V n O Z G O D O V I N' O KRONIKA lovskih fužiiiarjev še kar ugodna in hitra. Tretjega januarja 1550 je komisija komor- nega sveta na DiTuajn podpisala Svoboščine in rudniški red fužinarjev železnega rudnika v Kropi, Kamni gorici in Kolnici' Za uvodom se vrsti 71 členov, in sicer 32 določb različne vsebine, v glavnem policij- skega reda, 15 določb za rudarje in 24 do- ločb za plavžaTJe. Pred vsako točko je na- slov z napovedjo vsebine, ki ga bomo tu iz- pustili. Zaradi preglednosti pristavljamo k razvrstitvi členov po izvirniku še svoje šte- vilke 1) do 71). Besedilo precej krajšamo in skušamo v prevodu ohraniti stari izraz. OKRAJŠANI PREVOD FERDINAND. RUDARSKEGA REDA Uvod) N. fužinarji, podložniki in urbar- ski ljudje železnega rudnika v Kropi, Kamni gorici in Kolnici so obvestili cesarja, da se .je rudnik sedaj razcvetel in povečal ter da bi se čim dalje bolj množila komoirna posest in splošna koriist, če bi dobili dober red (pol- lizei), če se rešijo pravione pritožbe in če bi v vseh rečeh ravnali prav in pošteno. Zato so pTOisili za vzpostavitev potrebnega reda in za podeliitev nekaterih svoboiščim, ki jih ima- jo takšni rudniki. Ko' je vse poizvedel, jim je cesar podpisal naslednji rudniški red. 1) 1. Rudarji (die gemeinen Bergknap- pen) naj izmed fadovljiiških meščanov nekaj dni, vendar dovolj zgodaj pred iztekom leta sporoče vicedomu tri častivredne osebe, spretne in sposobne za opiravljanje službe rudanskega sodnika. Če vicedom po temelji- tih in nesumljivih poizvedbah dožene, da je kateri izmed mož sposoben za to, naj ga v vladarjevem imenu nastavi s čim majijšo plačo iz dohodkov vicedomskega urada, ga zapriseže in mu ukaže izvrševati ta red z vso pridnostjo in zvestobo. Ce pa med tro- jico ne najde primernega, naj sam vzame in nastavi kakega drugega dobrega. 2) 2. Ostane pri polovični najemščini pe- tih funtov pfenigov od gore (Gepurg), rude, planinskih pašnih pravic, fužin in lesa, koli- kor so svoj čas popustili Maksimilijanovi komisarji in so tudi sedanji komisarji za to, da se plačuje po pet funtov od vsake fužine in ravno toliko od štirih hub, izročenih fužinam. 3) 3. Čeprav so te hübe sedaj za ohranje- vanje fužin razdeljene med fužimarje na mnogo delov, naj se plačuje na.jemščina za planino, rudo, pravice, gozde, les in kar je potrebno za vzdrževanje rudnika, kakor ne- kdaj in kakor je zgoraj določeno in naj ra- dovljiško gospostvo ne predpisuje fužinar- jem novot, kakor davkov, tlake in desetega pfeniga, ker jih niso' dolžni plačevati. 4) 4. Tudi urbarščine niso dolžni več, kot je bilo predpisane po starem, čeprav bi jih deset ali več sedelo na eni hiü)i in bi zato postavili več hiš. 5) 5. Prodaja fužin, hiš in zemljišč, ka- mor segajo, ker so kupnega prava, naj se opravi vselej z Aediiostjo in privoljenjem imetnika gospoščine in se mu od tega plača deseti pfenig. Za izdajo pisem naj imetnik ne jemlje več kot šest krajcarjev. 6) 6. Za nove domke (Hofstätten) izven hub naj ostane letna davščina dvanajst la- ških šilingov od enega domka, ki jih dobiva sedanji in prihodnji imetnik, a od prodaje teh domkov je odpravljen deseti pfenig. 7) 7. Fužinarji, drvarji, rudarji, oglarji, plavžarji, fužinski in žebljarsiki kovači ter drugi podložniiki pri rudniku naj bodo' cesar-j Hišica rudarjev Kavčičev, Tiueta, roj. .1814, in Jurija, roj. 1854, v Kropi (Foio SI. Skriba) 151 kronika časopis za slovensko k u a j E v n o zgodovino ju in goispoščini v Radovljici v splošnih deželnih potrebah in pozivih vselej poslušni in postrežni kot zvesti komorski in urbarski ljudje (komora je bila cesarska, urbar pa graščinska zadeva). 8) 8. Rudarski sodnik naj pobira globe, ki zapadejo pri fužinarjih in rudniških lju- deh, na gori, v fužinah (Werchgaden) in kjerkoli, izroča polovico vicedomu, ki ob- računa odvedeni znesek; drugi del ostane sodniku, da bo opravljal službo tem marlji- veje v dobro rudniku in da bo skrbel v njem za mir in pravico. Ima naj moč in oblast prosto obravnaA^ati, razsojati in izrekati vse, tudi osebne in stvarne zadeve razen hudo- delstev. Ce mdarski sodnik ni dovolj močan, naj mu imetnik radovljiškega gospostva na zahtevo nudi potrebno pomoč in podporo. 9) 9. Nihče naj ne začenja na gori, v plavžu, fužinah in kovačnicah z nikomer česa nasilnega ali hudega; kršilce naj sodnik kaznuje na telesu in imetju, kakor v drugih rudnikih. 10) 10. Ce je kdo zagrešil hudodelstvo, pa je pribežal v fužino ali rudnik, naj ga rudarski sodnik izroči deželskemu sodišču ali radovljis'ki gospoščini; ta dva naj ne se- gata s silo na ozemlje rudarskega sodišča. 11) U. Zaradi planine Vodice je prišlo po poročilu komisarjev med strankami t. j. med Otočanci in Zalošani na eni in med fužinarji na drugi strani do potaa^lave, da uživajo to planino vzajemno in da bodo gnaili vsako leto prvi dan po Vneibohodu in ne prej. 12) 12. Fužinarji smejo za popravila svo- jih naprav in hišic s predhodno vednostjo in posvetom z graščinskim imetnikom ter ru- darskim sodnikom jemaiti les iz hrastovih in drugih gozdov proti primernemu plačilu. 13) 13. Sodnik naj skrbno pazi, da kmet- je in drugi zaradi lazov ne bodo požigali in pustošili gozdov in drevja okoli rudnika,. Bajer v Voščah pri nekdanji kolniški fužini (Foto ]. Bertoncelj) kar se bo težko telesno^ kaznovalo. Ce bi se kdo tega lotil, ga je treba naznaniti gospo- ščini; če bi to ne zaleglo, pa -vncedomu v Ljubljani, da stvar preišče. 14) 14. Čeprav so fužinarji prosili za do- voljenje, loviti ribe laško miljo daleč od fužin, jim to iz razumljiv-ih vzro'kov ni bilo dovoljeno. 15) 15. Po poizvedbah in poročilih se do nadaljnjega dovoljuje pot na Baco, da bodo fužinarji in drugi mogli voziti in nositi svo- je železo, žeblje, vino in drugo blago tja in nazaj, na Gorico, Videm in v druge navadne kraje, toda tako, da bodo plačali vse na- klade, mitnine in carine kakor na ljubljan- ski cesti, ki so se je do zdaj posluževali; izdano je povelje, da posebni komisar odpre to pot. 16) 16. Ce bi se med fužinarji, delavci, rudarji in drugimi osebami, ki imajo oprav- ka z rudo in delom pri železu, pripetili ne- sporazumi in prepiri, ki spadajo v preiskavo in presojo rudairskega sodnika, naj ta vsaki ¦ krat na zahtevo strank hitro postopa ioi jih skuša poraATiati, da ne bodo imeli zaman stroškov in potov ter da ne bodo zamujali dela zaradi narokov. 17) 17. Prej navedeni naj nimajo shodov, skrivnih zvez, dogovorov in takšnih nedo- pustnih stvari brez vednosti in privoljenja oblasti, da ne zapadejo težki nemilosti in kazni; kršilca naj oblast strogo kaznuje in naj odpravi ter uniči kakršnekoli dogovore. 18) 18. Podelitve rudnih jam z njihovimi pravicami in merami za vsako fužino v Kropi, Kamni gorici in Kolnici sprejmejo fužinarji za svojo poitrebo od rudarskega sodnika. 19) 19. Za podelitev jam je treba plačati sodniku tri, pisarju za vpis v rudniško knji- go pa en krajcar. 20) 20. Podeljenemu rudišču (Pau) ali jami naj se da v višino (im Saiger) dvajset sežnjev, v širino (auf Scherbm) pa 6 »Lehen« (Lehen je 7 sežnjev) ali kolikor na priliko prenesa gora. 21) 21. Jame, jaiške, rove in odkopna me- sta (Oerter) je treba dobro oskrbeti s pod- pornimi lesovi in drugimi potrebščinami, ki jih je treba obvarovati pred okvaro. 22) 22. Sodnik naj dodeljuje rudo in jame iz imenovanega rudnilca najprej tamkajš- njim fužinarjem za njihove plavže. Kadar je dosti rude, naj da izročati rudo iz jame drugim fužinam 'kot ob Soni Zeleznikarjem, da ne bodo trpeli zastoja. 23) 23. Naj nihče brez potrebe ne seka v gozdu na način, ki bi bil drugim nevaren. 152 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ce ga pri takem poslu dobe, naj ga sodnik kaznuje. 24) 24. Ce rudar, vložnik ali delavec v gori tja aH nazaj grede koga pretepe ali opsuje in tako prelomi kraljevsko svobodo, naj ga sodnik po njegovem ravnanju in de- janju ostro kaznuje. 25) 25. Rudarji in drugi delavci, eden ali več, ne smejo pod hudo in težko kaznijo svojevoljno zapustiti ali podkopati (eim- hacken zasuti?) rova ali zapustiti posade. 26) 26. Vsaka jama ali jašek naj ima prosto izsipališče za jalovino, da ne bo nihče drugim v škodo. Kdor to prestopi, naj bo kaznovan v višini škode. Kjer manjka pro- stor za izsipanje jalovine, naj ga sodnik pre- gleda in odloči po legi in pošteno. 27) 27. Kadar oddajo fužinarji v gori rov, odkop ali predor (Stölln, Ort, Durclibruch) na rudo, naj se to vselej opravi pred sodni- kom, da bi ta, če si prideta fužinar in dela- vec navzkriž, mogel vsakogar braniti v nje- govi pravici. 28) 28. Sodnik ali tisti, ki mu on ukaže, naj posname v zapisniku vsako tako pogod- bo, pri čemer plačata fužinar in kopač za posnetek po 3 krajcarje. 29) 29. Sodnik naj ima prisežno (ge- schworne) vrvico 7 sežnjev\ kakor je na Kranjskem v drugih rudnikih navada, in eno s podrazdeljenim sežnjem; ravno tako naj ima tudi vžgano (prente) mero za oglje, ki mu jo dostavi vicedom in je enaka vice- domski. 30) 30. Sodnik naj bo zmeraj nad rudarji in naj skrbi, da bodo kopali, na gori dobro prebirali in k plavžem dovažali dobro rudo, ne pa kamenja vmes kot doslej. To naj jim sodnik dostikrat zabiča. Ce dobi koga, ki ne bi kopal rude ali je ne bi prav prebiral, naj ga celo odslovi iz rudnika. 31) 31. Fužinarji naj dajejo v gozdove dobre drvarje in oglarje, da ne bo zastajalo delo fužin in da komorna imovina tudi po tej poti ne bo prikrajšana. 32) 32. Zaradi plačevanja jamskega paz- nika (Hutman), rovnega in rudnega kopača, hlapca in tekača z rudnimi posodami naj velja, da se jim odmerja in postavlja plača vsakokrat po priliki mehkega ali trdega sve- ta in po odločitvi sodnika in zapriseženih mož. RED RUD.4RJEV 33) 1. Pazniki pri jamah naj prisežejo sodniku, da bodo izpolnjevali, kar jim na- laga ta red ali tudi sodnik; ne smejo spreje- mati podkupnine (Muet, primščine?) ali da- ril od delavcev ali kogarkoli, temveč naj] vsakemu delavcu napovedo plačo po sodni- kovem preudarkxi in z vrednostjo fužinarjev po priliki njegovega dela. Nadzirajo naj jih ¦ in ne spregledujejo naj jim zamud in nemar- nosti. Kdor bi to prestopil, se o prazniku vina prenapil in zato tudi delo zamudil, naj ga sodnik kaznuje. 34) 2. Jamski pazniki naj ne najemajo delavcev brez vednosti ali volje fužinarjev in sodnika, ampak naj jih opozarjajo na škodo in gledajo, da bo vsak delavec svojo plačo dobro zaslužil, da ne bo zamudil nobe- ne posade ali časa (Schicht oder Pass), da ne bo puščal med dobro rudo slabe, malo- pridne zemlje (bös Erden), trhline, prsti (Moder), surovine (Ranvent-Rohwand?) trdi- ne? (Pflinz) ali gnajsa, ki v sebi nima železa. 35) 35. Jamski pazniki morajo o pravem času jame dobro opirati z lesovi in vzdrže- vati jamske odre in opore (Stolntragfert — Tragfarten, ansprich) in kar je drugega po- trebno. Ko je to storjeno, naj ukažejo začeti delo na rudo. 36) 4. Sodnik (tu Perkhmeister) naj pove vselej red in mero, koliko posad mora rudar vsak teden narediti in koliko ur se računa za posado. Severozahodni konec rudnafega Vreča med Savo in Komno gorico (Foto i-Gorjana« 153 kronika c- a s o 1' r s za slovensko k h a .[ K \ n o z i, o i) o V i n o 37) 5. Pazniki naj ne dajo nikomur delati vnaprej ali za nadoknado; zamude naj na- znanijo, da se take posade izbrišejo in ne plačajo. 38) 6. Pazniki naj nadzorujejo vso pri- pravo, želez je, loj in drugo: stolčeno želez je naj se pridno pobira in vrača fužinar jem. 39) 7. Vsak paznik naj ima s kovačem rovaš, da na njem zareznje vsak teden sko- vano orodje; če se ugotovi, da kakšni odkopi ali dela (Oerter oder Arbeit) niso bila dobra, se tista kovaču ne zareže jo in ne računajo. 40) 8. Kakor po drugili rudnikih naj ima- jo rudarji in delavci tudi tukaj svoj lastni »khnoden« (?) in opremo (shirer), fužinarji pa naj jih oskrbujejo po sodnikovi odredbi z lojem. 41) 9. Noben paznik, rovni ali rudni ko- pač, tekač z rudo in nosač naj ne drvari doma pri hiši in naj ne bo dolžan opravljati kako drugo delo za fužinar ja: tudi sodnik naj ne dovoljuje tega razen v višji sili ali v veliki potrebi, da ne bi zastal komorni do- liodek ali pogorel plavž ali fužina, ali če bi ju morali popravljati, narediti glavo peči (Ofenhaupt) ali ognjišče (Wuer) in niso mogli dobiti drugih delavcev; tedaj naj po- magajo delati in jim dajo fužinarji za to tedensko rudarsko plačo in zadostno hrano. 42) 10. Ce dobe koga pri nepridnem ali nezvestem delu, naj ga paznik z naznanilom njegove krivde in z vednostjo njegovega fu- žinarja odslovi (ablegen) in naj ga kaznuje sodnik po preudarku. 43) U. Ce fužinarji ali kdorkoli nočejo brez oklevanja plačati rudarju ali delavcu v fužini in plavžu za delo, kar so dolžni, naj se prizadeti pritoži sodniku, ki mora po- skrbeti plačilo v 14 dneh; če pa fužinarji ne morejo plačati v denarju in hočejo dati bla- go, naj se to pošteno oceni in plača po vred- nosti pfenig za pfenig. 44) 12. Ce ostane delavec ali rudar dol- žan fužinar jem, enemu ali več, ker so mu dali kaj na delo ali kot predujem, naj se postopa z njim, kakor zgoraj rečeno. Ako pa skrivaj odide, naj sodnik in fužinarji pišejo za njim in ga naznanijo kot nemarnega in nepoštenega. 45) 13. Ce pa rudar hoče iti ali je odšel pošteno in očitno drugam in so mu fužinarji dolžni, naj mu preskrbe plačilo v treh dneh v gotovem denarju ali blagu, ki ga sme po- nesti s seboj kakor v drugih rudnikih. 46) 14. Sodnik naj gre večkrat v letu, zlasti po praznikih nadzorovat in pregledat vse stvari v rudniku. V prihodnje naj tudi odreja vse potrebno zaradi tovorne poti in drugih zadev. 47) 15. Sejem naj za zdaj ostane eden nu leto, ta, ki je bil doslej v nedeljo po sv. Mai- jeti in ga je varoval gospoščinski imetnik, dokler se rudnik še bolj ne povzdigne. 1'I.AVZARSKI RED 48) 1. Pečniki ali plavžarji (Bläher) s po- možnimi delavci-gradlarji (Gradier) naj bo- do poslej marljivi pri žganju in praženju rude, pri posadah in delih; spravljajo naj oglje in rudo v pravšne kupe, ne devljejo naj preveč v peč in naj ne dajejo masam pre- malo oglja: pripravljajo (anrichten) naj vse. kolikor je mogoče in delo prenese; ne pri- devajo naj rude spodaj (under hineinsezen). da razbeljeno železo ne bo krhko (radprach. rotbrüchig) in slabo taljeno (unsauber ge- plat): pazijo naj na zanič (pös) rudo in naj takoj povedo sodniku, če jo dobe; pravi čas naj hodijo na delo, vse pregledajo in k rokam pripravijo; naprej naj poskrbe za vsa po- pravila pri peči, v žgalnici rude, v mehovju, pri žlebeh in vseh drugih pripomočkih (Zeug); posebno naj pazijo tudi na ogenj, da ne bo naredil škode v kolpernih in v drugih bližnjih stavbah. 49) 2. Ljudje pri pečeh naj ne hodijo med tednom na vino ali drugam, temveč naj stre- žejo delu, kakor je treba; noben pečnik ali gradlar naj ne začne razsajati (aufpochen) in odpovedovati, če mu fužinar v potrebi očita nemarno delo, temveč naj svojo neprid- nost popravi s pridnostjo; kršitelja naj noben fužinar ne sprejme. 50) 3. Sodnik naj gre vsak mesec in koli- korkrat bi bilo treba v vse plavže in kladiva, da se sam pouči o delu, rudi, oglju, o tem, kdo praznuje in kdo je tisti teden stal; o vzrokih, da se presuknejo in odpravijo, da se bo komorna posest množila in da fužinar- ja ohranimo v delu. 51) 4. Sodnik naj pazi, da bodo ljudje rudo pravilno žgali in vsipali, talili dobro železo in ga čedno kovali. 52) 5. Sodnik naj posebno skrbno pre- prečuje, da bi tekmeci (Gegenkheufl) ne iz- rivali revnih fužinarjev iz njih posesti na krivičen način s praktikami, ki se včasih gode pri železnem blagu, kjer drug z drugim posluje, temveč da se revnemu ohrani njegov delež v fužini pa tudi v gori in gozdu in da se ne ovre ime njegovega železa; kjer pa fužinar nemarno trosi denar, ki ga je dobil na delo, se ne žene za rudo in ogljem, se za- naša na sodeležnike (ali na delavce? — Ge- sellen) in ravna po svoji glavi v škodo rud- niku in komori, ki ji krati dohodke, ter hoče poleg sebe še druge spraviti do ustavitve j (54 C A s o p I s ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z C O 1) O \ i N O KRONIK A dela, k takemu naj vzame sodnik zapriseže- ne može in druge pametne fužinarje in ob- čane (purger). da sklenejo in store, kar je po pravici in kar so dolžni, da bodo plavži kakor tudi fužinarji obdržali zadovoljno delo in se ubranili nezakrivljenega počivanja. 33) 6. Sodnik in zapriseženi možje ne sinejo imeti deležništva v poslih in združbah s fužinarji in ne smejo biti z njimi v sorod- stvu, da bodo mogli tem krepkeje nastopati pri utrjevanju reda in po dolžnosti kaznovati prestopnike, da se ne bo mogel nihče prito- ževati zaradi njihovega koristoljubja, ampak da bodo proti vsakomur enako ravnali v vseh rudniških zadevah. 34) 7. Sodnik naj skrbi, da se cena železa brez pristanka deželnega kneza ne bo dra- žila ali zviševala. 55) 8. Ce se najde in koplje ruda na trav- nikih in njivah ter s tem nastaja znatna ško- da na zemljišču, naj se škoda povrne po spo- znavi sodnika, zapriseženih mož in dveh ne- prizadetih sosedov. 56) 9. Ce sodnik komu podeli eno ali več odmer (?) ali jam (Aufschlag oder Gruben), naj seznani in natanko pouči prejemnika o rudniškem pravu, o pravici jame. o merah pod seboj, nad seboj in ob sebi, kolikor pre- nese rudnik po legi, da ne bo zašel (sich nicht verpau). 57) 10. Ce fužinar ali fužinarji hočejo prodati svoje dele (Taile), naj jih ponudijo sofužinarjem; če se sami ne morejo zediniti o ceni, naj vestno in nenamerno presodijo, posredujejo in izrečejo po legi tistih jam sodnik in zapriseženi možje; če bi drugače ravnali, naj prodaja nima moči. Ce pa fuži- narji niso kupec, naj omenjeni fužinar z vednostjo sodnika in mož da prodati svoj del drugemu. 58) U. To mora veljati tudi, če je treba izročiti ali prodati fužino, kladivo ali plavž z deli (mit den tailen), ker je takšno staro izročilo. 59) 12. Fužinarji naj drug drugemu ne prevzemajo in nagovarjajo (abthaidingen oder aufreden) pogojenih delavcev. 60) 13. Vsakdo naj viživa v rudniku, na gori, v fužinah, rudniških kopiščih in drvo- sekih svobodo in varnost; kadar pa sodnik zahteva pokorščino, ga je treba ubogati. 61) 14. Ce kdo meni, da mu drugi dela nadlego in noče tega trpeti, naj ne sodi sam, marveč naj se pritoži rudarskemu sodniku; če tedaj sodnik ukaže mir, naj miruje, da ne bo izgubil telesa in življenja (prav: imetja). 62) 15. Nihče naj s hudobnim namenom ne teka za nikomer pod kap ali v hišo, ker bi izgubil roko. 63) 16. Ce rudar v rudniku pretepe koga do krvi, naj deželski sodnik nima opravka z rudarjem, ker kaznovanje pristoja rudar- skemu sodniku. 64) 17. Ce zakrivi rudar v gori ali v ru- darskem sodišču uboj in ga prime rudarski sodnik, naj ga ta izroči radovljiškemu dežel- skemn sodišču. 65) 18. Kdor zagreši poboj? (fräfl) ali potegne orožje, zapade sodniku 72 pfenigov. 66) 19. Kdor koga poškoduje (ain lemb tun), plača sodniku 5 mark in 60 pfenigov, marka po 40 kraje, in mora poškodovancu |)ovrniti škodo. 67) 20. Kdor koga rani, plača sodniku funt pfenigov in povrne škodo. 68) 21. Katerikoli rudniški pripadniki naj se proti nikomur ne stekajo in zbirajo, naj ne nosijo o praznikih, na plesih in sej- mih in nikoder prepovedanega orožja: osti? (Wurfhakl), kopij, samostrelov, pušk in dru- gega neprimernega orožja, da ne bi prišlo do hudih dejanj in poškodb. Prestopnika naj kaznuje vicedom na telesu in imetju. 69) 22. Ta red velja za najnižjega kot za^ predstojnika (Maister), za reveža kot za bogatina. 70) 23. Kdor bi enega ali več členov ne izpolnjeval, temveč bi delal nazoper, naj boj janiuišku cerkev iz srede XV. stol.; pogled proti Jelovici (Foto Gašperšii;) 155 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO K R A J E V N O Z G O D O VINO V razmerju s priliko in pregreškom kazno- van na telesu in imetju, bodi fužinar ali delavec, ki spada k rudniškemu poslu in se z njim preživlja. 71) 24. Sodnik naj v tem in v vsem gleda na komorno in rudnikovo potrebo, prid in dobro. Ce bi imel v čem težave, naj se vselej obrne na vicedoma ali, če je treba, po spod- njeavstrijski komori celo na vladarja in naj čaka odgovora, katerega naj poslušno izvrši. Cesarski pečat V mestu Dunaju, 3. januarja 1550. Komisija komornega sveta: Sigmundt Herberstain Cristof Tanhausen Blasv Spiler Hanns Schweinliaimbl PRIPOMBE K PREDNJEMU BESEDILU RUDARSKEGA REDA (Uvod) Rudarski red izraža vladarjevo skrb za dobro delovanje rudnika, od katere- ga si obeta povišanje dohodkov, ki naj bi pomagali kriti stroške n. pr. za vojevanje; to je bilo spričo dolgotrajne turške nadloge splošna zahteva. Znan je bil tudi rek: Ce se dviga rudarstvo, imata od tega koristi kralj in dežela (rudarski red za Ogrsko 1573). Zato se tolikokrat poudarja deželnoknežja komor- na posest, od koder se je polnila državna blagajna. Sem so šteli posebno rudnike, v katere je prihajal od vseh uradov ob vsaki priliki klic: Množite, pospešujte komorne do- hodke! To slišimo ponovno tudi iz našega rudarskega reda. Rudniki morejo in morajo več donašati, če boste imeli dobro »policei«, pod katero so razumeli skrb za red, varnost in blagostanje. Pomanjkanje »policije« je bilo Fedinandu glavni vzrok gospodarskega nazadovanja.'" Pod Ferdinandom sta izšla 1542 in 1552 dva policijska reda za vse ajli za nekatere avstrijske dežele, ki prihajata do izraza ob členih starejšega izvora tudi v nekaterih poglavjih tistodobnih rudarskih redov. 1. člen. V resnici niso volili sodnika samo rudarji in ne izmed radovljiških meščanov, pač pa prav kmalu izmed domačih fužiiiar- jev. 2. člen. »Cinž« 5 funtov pfenigov od vsake fužine in hübe predpisujeta tudi radovljiška urbarja 1498 in 1579. 4. člen. Urbarščina je bila v urbarju 1579 predpisana tudi za domke. 7. in 60. člen vsebujeta sicer ne izrecno tudi oprostitev od rekrutiranja, ki je pozneje za kmečke sinove mnogo pomenila. 10. člen. Izročilo, da je bil oproščen sodne- ga zasledovanja, kdor je n. pr. iz radovlji- škega dcželskega ali gospoščinskega sodišča pribežal v rudnik (pred rudarskega sodnika), izvira iz tega člena. Biriči niso smeli čez mejo, ki je sekala cesto blizu brezoviške poti, najbrž ob freisinško-radovljiški meji, kjer je pozneje stal po MuUnerju'"" kamen z na- pisom, da je tam kroparska sodna meja, a rudarski sodnik je moral na tej meji izročiti hudodelca radovljiški deželski sodni ji. V pri- meru rudarskega sodnika Klemena Bobka vemo, da je ta dal marca 1569 biti plat zvo- na (Glockenschlag) proti Dietrichstainovim biričeni. 11. člen. Pravilni datum, na katerega so gonili živino na Vodice, je pač dan »po sv. Primožu«. 14. člen. Ribolov je bil regalna pravica, gospoščinski. Fužinam ni bil potreben za obstoj. 15. člen. Tovornikov čez Baco iz srednje Gorenjske, posebno preko Škofje Loke je bilo mnogo. Morda so zaprli to pot tako za- radi kmečkega prekupčevanja, ki so ga pre- prečevali s policijskimi redi, kot zaradi tiho- tapljenja in skrivanja pred mitničarji. Kmet- je so kupčevali tudi z železom in žeblji," kar je bilo prepovedano. 19. člen. Rudniške ali podelitvene knjige (Empfachbücher) iz časa pred 1668 se niso ohranile, pač pa je nekaj podelilnic za ko- pišča od 1611 dalje in ena na rudo v loškem muzeju. Omenjene knjige hrani Državni arhiv Slovenije kot »fužinske«. 21. člen. Ort, das; Oerter — odkopi v no- tranjščini rova ali jame, odkopno mesto, ki obeta rudo, rudnat kraj ipd. 22. člen. Zeiering je Sora; imeni Zeiering in Selca sta na tem mestu pleonazem za Želez- nike.'^ Zaradi rude je nastal nekajkrat pre- pir med sosednimi fužinami. Okoli 1506 so loški mislili, da sega freisinški svet do srede potoka Kropa, da so torej Kroparji kopali rudo na loškem ozemlju, za kar jih je dal loški glavar na gradu pretepsti.'^" Železni- karji so se tudi 1553 pritožili, da Kroparji. Kamnogoričani in Kolničani kopljejo rudo na loškem svetu, iz česar se je vnela med gospoščinama dolga pravda. 24. člen. Posada kakor izmena, Schicht; pomeni pa po Cigaletu v montanistiki tudi globino, ležišče, sklad, Flöz. 26. člen. Kupi jalovine (Halden, Schutt- büchel) pred jamami razodevajo še danes, ko je nje in jame skoraj do nespoznavnosti pokrila zemlja, kje so kopali rudo. Na Jelo- vici je tudi dosti udorin in kotanj kraškega značaja, hkrati pa nahajamo nekdanje rudne 156 C; A s o p 1 s ZA SLOVENSKO K R A J K \' \' O ZGODOVINO KRONIKA jaške ali poševne vhode v rove (Pinge), ki jih je zakrilo vejevje, listje, zemlja ali za- delala človeška roka. 27. člen. Kopanje na pogodbo, od količine (Gedinge), so navadno oddajali od rude iz rovov, predorov ipd., ki so po večji enako- mernosti profilov olajševali izračun zaslužka po izpraznjeni prostornini. Zapis ali posne- tek pogodbe so imenovali »Gedinge abzie- hen«, kakor se je izražal tudi Zois. 29. člen. Prisežna vrvica (geschworne schnür) s 7 sežnji s po ca. 1.90 m je bila predpisana v vseh avstrijskih starih redili. |)o Pircheggerjii že 1409 v salzburškem rud- niku Krems pri Griindu na Kor. V Kropi, Kamni gorici in Kolnici so se dogovorili fuži- narji in sodnik v torek po Treh kraljih 1496. da naj ima vrvica 6 sežnjev okoli in okoli (umib uind umb), takrat torej seženj manj, morda zaradi terena. Yicedomska a'otla mera za oglje je držala po karol. redu 3 dunaj- ske mernike ali 6 ljubljanskih starov. 32. člen. Jamski paznik (Hutman) je bil nekoliko višje plačani rudar in hkrati za- priseženi komorski človek. Rovni kopač (Stollenhauer) je v prvi vrsti kopal rov, po- tem pa tudi rudo. Rove so kopali, včasih izsekavali z ročnim orodjem in si pri tem po- magali z ognjem; smodnik so začeli uporab- ljati v rudnikih šele okoli 1715. Posoda za dviganje rude iz jam je bila v Jelovici močno okovano vedro, kbou (slika v Kroniki 1. VII — 1, str. 7); v Železnikih pa je v isti namen služil pleten koš s pribl. enako prostornino okrog 10 dm^. Vrh jame ali na kakem po- molu v jami je bil nameščen vitel z vrvjo, na katerega se je navijala vrv s posodo. 25. člen. Tragfert-Tragfarten. Pirchegger misli na tla ali odre iz desak,*' kakršni so mogli služiti v jamah z jaški in kamini ali v breznih (Höhlen, kakor imenujejo Nemci kraške jame). 38. in 39. člen. Jamski kovač — Berg- schmied — je delal in popravljal jamsko orodje, okovje ipd. Zakaj se mu ni obraču- nalo kovanje, če se je odkop izkazal zanič, ne moremo dognati. Rovaš, roš, v ogrskem rudarskem redu 1573 rabisch, sicer Span, Kerbholz, je bila po dolžini razpolovljena deščica ali palica, v katero so zarezavali v rudniku tedensko kovanje, po Ort RR pa delavčeva plačila dolga za vsakdanje potreb- ščine. Eno polovico je hranil paznik, drugo kovač, veljali sta le obe skupaj in če so se zareze ujemale. Po Ort RR je veljala fuži- narjeva polovica, če je delavec svojo izgubil. 40. člen. Kateri del rudarske ali jamske opreme je bil »khnoden«, ni dognal tudi Pirchegger.*^" Shirer — Geschirr, posoda. oiodje, oprema. Inslit — Unschlitt, loj, ki je rabil za svečavo tudi v jamah, kasneje tudi v obliki sveč, ki so si jih rudarji sami u Ii vali in so služile kot časomeri v jamah. Zaradi pomanjkanja loja je včasih zastal odkop rude, če ni delovala dobava živine. 45. člen. Plačilo v blagu (Pfennvverte) so bile dnevne potrebščine, živež, obleka ipd. 47. člen. Znamenje sejmske oblasti je bila tudi v Kropi sejmska roka z mečem, ki so jo obešali na trgu. 48. člen. »Gradier« je bil nižji, pomožni delavec pečnika (plajerja) pri plavžu; nje- gova opravila niso navedena. Na Štajerskem so šteli na dva pečnika enega »gradlerja«. Pomena označbe, ki je prišla v gorenjskem fužinarstvu v pozabo, zdaj ne vemo več. V tem členu dela težave še dober prevod mesta »darzue die ordentlichen hauffn mit koli und Arzt tragn«, ki ga skušamo izraziti »prinaša- jo (pripravljajo) naj poštene (zadostne) kupe oglja in rude«; dalje »naj ne prenasipljejo (ne presilijo) peči, namreč z rudo, kakor je tudi v štajerskih redih. Če »anrichten« v za- povrstnem naštevanju opravil pri plavžu ni- ma posebnega, v plavžarski jezik prenesenega pomena, se more ta beseda prevesti »pripra- viti, kolikor je mogoče — anzurichten sovil muglich«. Za razumevanje postopkov je še pomembno »khain arzt under hineinsezen«, da se spodaj ne sme pridevati ruda. 52. člen. Gegenkheuffl so morda tekmeci. l)rekupčevalci, nasprotniki, drugi ponudniki. Rudar spravlja rudo iz jame (po lotografiji M. Pfeiferja iz leta 1956). Vedro in moiikica sta iz jame, ki se končava v 60 m dolgem rovu 157! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO >Zapriseženi možje« se pojavijo v tem in v prejšnjih členih nenadoma in brez pojasnila in so pač sodnikovi prisedniki kakor v šta- jerskih redih. 53. člen. Prepoved fužinskega deležništva sodniku se vsaj okoli 1600 že ni več izvajala. 57. in 58. člen. »Taile« so rudni deli, deli v gori, ki nas vabijo, da bi v njih videli naj- starejšo razdelitev rudnega področja v XV. ali celo že v XTV. stoletju. Označbo »stari deli« in »pri starih delih« beremo še v po- delilnih knjigah (Empfachbücher) n. pr. 1678 itd. in še 1709 v rudnih revirjih Planic, Var- lovne, Jamniške gore. Na Coku, kar je po- membno za preučevanje starosti revirjev ali posamičnih jam. V 58. čl. so »deli« istega pomena ali pa fužinski deleži. Oba člena sta imela namen preprečevati nekontrolirano od- tujevanje fužinske posesti vsakokratnim skupnostim. 64. člen. Nekatere navedbe našega reda se najbrž ne nanašajo enako na vse tri rudniške kraje. Rudarskosodni okoliš Krope je bil n. pr. nesporno tak, kot ga ima še sedaj ta kraj, pri Kolnici n. pr., ki je najkasneje okoli 1650 nehala veljati kot rudniški okoliš, ker se je popolnoma opustila vsaka železarska de- javnost, njen rudarskosodni okoliš ni raz- viden; ali so trije podjelovški kraji tvorili kdaj sklenjen rudarskosodni okoliš, je ttidi dvomljivo. Vsak od njih je imel še pred 1600 svojega rudarskega sodnika. SORODSTVO IN NADALJNJA USODA FERDINANDEJSKEGA RUDARSKEGA REDA Komorna komisija je očitno sestavljala i podjelovški red po koroških in štajerskih predlogah XV. in XVL stol.,'^ posredno ali tudi neposredno pa poOrtRR. Razčlemba in primerjava gradiva bi pokazala v razvoju j dolnjeavstrijskega železnega rudarstva inj fužinarstva marsikako enakost ali podobnost i pa tudi znatne razločke. V ta namen bi bilo ¦ najbolj potrebno najprej obdelati Ort RR j kot najstarejši in v pravnem pogledu naj- obsežnejši dokument med vrstniki, ki je bil kdo ve od kod presajen na naša tla. Po Ort RR je bilo ustanovljeno in se je nanj opiralo gorenjsko srednjeveško železar- stvo in najtrajnejša sled za njim — rudarsko sodstvo — je držala štiri stoletja (1381 do 1781) z znatnimi razločki od organizacije že- lezarske uprave v koroških, posebno pa v štajerskih rudnikih. Ferdinandejski, na male podjelovške fu- žine omejeni, in njihovim preprostejšim okoliščinam se prilegajoči rudarski red je dobil 1575 bolj izdelanega, sodobnejšega na- slednika v karolinškem redu za Kranjsko in Goriško, ki je veljal do odprave rudar- skega sodstva 1781 in deloma do avstrijskih rudarskih zakonov XIX. stol. Srditi nasprotnik rudarskega sodstva, imetnik radovljiške gospoščine Morie Die- trichstain, ki je 1569 želel porabiti podje- lovški red za krpanje svojih oken,'" bi se bil moral v imenu gospostva izjaviti tudi o karolinškem redu," pa tega ni več utegnil storiti, ker ga je 1576 prehitela smrt. Nato je Janž Mandelc natisnil karolinški red v Ljub- ljani 1577. leta. OPOMBE /. Fotokopije Ort RR imata muzeja na Jesenicah in v Loki. Oskrbel jih je po münehenskem izvodu Pavle Blaznik. — 2. Pripis na münehenskem izvodu Ort RR iz 14%. — 5. Obvestilo Pavla Blaznika piscu. — 4. Po radovljiškem ur- barju iz 1498 v DAS. — 5. Mü 264. — 6. Mü 281—283. — 7. Dunajski izvod Ort RR navaja Mü 574 ssl. — 8. Ni go- tovo, kateri prepis Ort RR so priložili podjelovški fužinarji svoji prošnji na cesarja. — Vriva se tudi vprašanje, koliko je pravno in praktično veljal Ort RR še 154T. — 9. So izšle samo rokopisno. Njihov prepis iz XVI. stol. hranijo v držav- nem arhivu na Dunaju; original ali drug star prepis ni znan. Mü str. 249 ssl. prinaša nepopolno in ponekod slabo prebrano besedilo. Kovaški muzej v Kropi ima fotokopijo dunajskega izvoda in po njem narejen vidiran strojni pre- pis. — 10, Josip Žontar v spisu Nastanek, gospodarska iu družbena problematika policijskih redov prve polovice XVI. stoletja za dolnjeavstrijske dežele s posebnim ozirom na slovenske pokrajine. Zgodovinski časopis X—XI, Ljubljana 1936—1957. — lOa. Mü 298. ~ 11. Glej 10. — 12. Glej 5. — f2a. Glej 3. — 13. Pi 86 si. — IJa. Pi 86, zlasti pogl. Der Berg. — 14. Pi na mnogih mestih, zlasti str. 36 (Hüttenberg 1492), 59 (Erzberg 1507), 86 (Der Berg) in drugod. — 15. in 16. Mü 136. Kratice: Mü: Alfons Müllner, Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien, 1908. — Pi: Hans Pirchegger, Das steirische Eisenwesen bis 1564, Graz 1937. 158 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA RAZKROJ FEVDALNE AGRARNE STRUKTURE IN PREHOD NA INDIVIDUALIZIRANO KMETIJSTVO NA KRANJSKEM MARIJAN BRITOVŠEK (Nadaljevanje) II. V poglavju ^Odkup in uravnava zemlji- ških dolžnosti« prikazujem razkroj fevdalne agrarne strukture in nastajanje individuali- ziranega kmetijstva. V prvi polovici XIX. stoletja so se nasprotja med fevdalci in pod- ložniki glede gozdnih in pašnih servitutov vedno bolj zaostrovala. Zemljiški gospodje so poostrili nadzorstvo nad gozdovi, odkar so jim ti nudili zaradi povečane gospodarske vrednosti večje dohodke. Zaradi tega so se gosposke na vse načine iipirale priznanju podložniških pravic do lesa ali paše v svojih gozdovih in na pašnikih. Služnostni upravi- čenci pa so si prizadevali, da bi obseg služ- nostnih pravic razširili; pri tem so se sklice- vali na svoje »stare pravice« do lesa in paše. Kmetje so navadno gledali na služnostne gozdove kot na tujo posest, ki jo smejo iz- koriščati za zadovoljitev svojih potreb, pri tem pa so povsem zanemarjali gozdnozaščit- ne predpise. V mnogih primerih je izsekava- nje služnostnih gozdov zavzelo tako velik obseg, da so ostale le še poseke. Pravni pro- cesi glede služnostnih pravic do lesa ali paše ter glede pustošenja gozdov so bili v zadnjih letih pred zemljiško odvezo in odpravo fev- dalnega reda tako številni, da so bile le redke tiste graščine, ki se ne bi s podložniki oziro- ma kmeti pravdale glede servitutov. Upravi- čence, ki so prekomerno izkoriščali svoje služnostne pravice, so upravne oblasti kazno- vale kot kršilce predpisov gozdnega reda. Nekatere večje zemljiške gosposke so sku- šale že v prvi polovici XIX. stoletja, t. j. še pred zemljiško odvezo, rešiti vprašanje služ- nostnih pravic v gozdovih tako, da bi upra- vičencem odstopili del gozdov pod pogojem, da se odpovedo služnostnim pravicam v ti- stem gozdu, ki je ostal zemljiški gosposki. Takšna pogajanja med zemljiškimi gospo- skami in služnostnimi upravičenci za urav- navo služnosti so bila zelo dolgotrajna in so bila le v redkih primerih uspešna. Uravnava in ureditev gozdnih služnosti sta bili navadno prepuščeni svobodnemu dogovoru in spora- zumu med gospostvi in podložniki. Pri zemljiških gosposkah so obstajale, kot vidimo, že desetletja pred marčno revolucijo določene težnje za odvezo služnostnih pravic. Ta prizadevanja so šla v dve smeri: skušali so dodeljevati gozdne parcele upravičencem glede na velikost posesti v individtialno last ali pa celotni soseski upravičencev v skupno uporabo. Podložniki so se razdelitvam na splošno upirali. Pri individualnih dodelitvah so se imovitejši podložniki bali, da bodo ob novih razdelitvenih normah prikrajšani; po- lovični in manjši kmetje so gledali na raz- deljevanje z velikim nezaupanjem, zlasti še zato, ker so jim gosposke dodeljevale takšne gozdove, ki so bili precej razredčeni. Spremembo v reševanju tega vprašanja je prinesla šele buržoaznodemokratična revolu- cija v Avstriji 1. 1848, ki je reševala vpraša- nje zemljiške odveze po parlamentarni poti. Patent z dne 7. septembra 1848 je odredil, naj se razne pašne in lesne pravice ter servi- tuti proti določenemu plačilu odpravijo. Brez odškodnine naj bi odpravili pravice sosesk do strniščne in prašne paše. Pod vplivom fevdalne kontrarevolucije se je radikalni na- čin reševanja servitutnega vprašanja moral umakniti zmernejšim predpisom v zemljiško- odveznem patentu z dne 4. marca 1849. V novih predpisih je bilo odrejeno, da ostanejo služnostne pravice v veljavi vse do izida po- drobnejših predpisov, ki bodo upoštevali po- sebnosti vsake dežele. Zakonodajalec je raz- dvojil zemljiškoodvezne operacije v ožjem smislu od zemljiškoodveznih operacij v šir- šem smislu. Z zemljiškoodveznimi operacija- mi v ožjem smislu so odpravili tlako in dvo- lastništvo zemlje z vsemi privilegiji oziroma dajatvami, ki so iz tega razmerja izvirale. Pod zemljiško odvezo v širšem smislu razu- memo servitutne operacije, katerih izvedba je predstavljala mnogo večje tehnične težave in so jih izvedli po zemljiškoodv^eznih opera- cijah v ožjem smislu. Novi zakon o odkupu in uravnavi zemljiških dolžnosti je izšel 5. julija 1853, t. j. v pogojih zmagovite kontra- revolucije, ko je zakonodajna oblast ponovno prišla v roke vladarja in njegove vlade. Za izvedbo operacij pri odkupu in urav- navi zemljiških dolžnosti je ministrstvo za notranje zadeve ustanovilo posebne deželne komisije, ki so poslovale na osnovi določenih patentov, uredb in predpisov (patent z dne 5. julija 1853, navodila ministrstva za notra- nje zadeve in pravosodja z dne 31. oktobra 1857 ter dodatne uredbe z dne 17. oktobra I860). Deželna komisija za odkup in urav- navo zemljiških dolžnosti na Kranjskem se je konstituirala 16. avgusta 1855. Za predsed- nika komisije je bil imenovan deželni glavar grof Chorinsky, za njegovega namestnika 139 K K o N I K A ČASOPIS 7, A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dvorni svetnik grof Andrej lloclienwart. Drugi člani komisije so bili izbrani iz vrst pomarčnega političnega in sodnega uradni- štva. Komisijo so poleg predsednika in nje- govega namestnika sestavljali še štirje stalni člani in en namestnik. Lastnike služnostnih zemljišč in služnostne upravičence sta v ko- misiji zastopala po dva zastopnika z na- mestnikoma. Značilne lastnosti članov komi- sije so bile, da so bili birokratsko vestni in po- litično zanesljivi pripadniki konservativno- fevdalnih nazorov pomarčnega absolutizma. Deželna komisija je osnovala za Gorenjsko. Dolenjsko in Notranjsko tri lokalne komisije, katerih delovna področja so se po svojem obsegu v glavnem skladala s terezijansko upravno razdelitvijo na okrožja. Posameznim lokalnim komisijam so podredili določene politične okraje. Kompetence deželne komi- sije in lokalnih komisij so bile s predpisi patenta in navodil točno določene. Za izved- bo agrarnih operacij je bila odgovorna dežel- na komisija, ki je bila neposredno podrejena ministrstvu za notranje zadeve. Njena pri- stojnost ni bila omejena le na izvajanje administrativnopravnega postopka operacij, ampak je imela tudi pravico do razsojanja v privatnopravnih zadevah, ki so spadale pod pristojnost civilnih sodišč. Lokalne ko- misije so bile deželni komisiji podrejene kot pomožni organi, katerih pristojnost je bila omejena na izvajanje navodil in ukazov de- želne komisije ter za pravno in tehnično po- moč pri neposrednem izvajanju operacij. Za odkup ali uravnavo predvidene pravice so se delile v dvoje bistveno različnih kate- gorij: a) pravice, ki so jih morali odkupiti ali uravnati po službeni dolžnosti na osnovi za- konskih predpisov patenta (Amtswegen). b) pravice, katerih odkup ali uravnava naj bi bila izvedena s provokacijo, to je na zahtevo določenega števila upravičencev. V prvo kategorijo so spadale pravice, ki časovno niso bile omejene ali preklicne; sem so spadale: 1. pravice do drvar jen ja, stelje. smolarjenja itd., 2. pašne pravice na tujih zemljiščih in posestvih, 3. preostale sltižnost- ne pravice, ki niso bile zajete pod točkama 1 in 2 ter niso bile časovno omejene ali pre- klicne. To so bile n. pr. pravice do postav- ljanja kopišč, kopanja peska, lomljenja kamna, žganja apna itd., in 4. pašne in lesne pravice na območju nekdanjih deželnoknež- jih regalnih gozdov. Lastniki služnostnih zemljišč so morali za odkup ali uravnavo služnostnih pravic po uradni dolžnosti naj- prej izpolniti posebne prijave, ki so služile kot osnova za nadaljnje operacije. V drugo kategorijo pravic so spadale pra- vice, katerih odkup ali uravnava je bila za- vezana na provokacijo: sem so spadali: 1. vsi poljski servituti, ki niso bili zajeti v § 1 pa- tenta o odkupu in uravnavi služnostnih pra- vic pod pogojem, da je obstajalo na teh zem- ljiščih zemljiškogosposko in podložniško razmerje; 2. skupne lastninske in užitne pra- vice do zemljišč, ki so bila skupna last ne- kdanjih zemljiških gosposk in občin oziroma podložnikov ali dveh ali več občin skupaj. To so bile pravice, ki so jih uživali v obliki solastništva dominiji in občine oziroma pod- ložniki ali več občin skupaj. Za odkup ali viravnavo niso prišle v poštev pravice, ki so izvirale iz sečnih pogodbenih razmerij, dobave lesa za omejeni čas, določe- ne dobave lesa cerkvam, faram. šolam in ustanovam, pravice, ki so bile odpravljene z zemljiSkoodveznimi predpisi ali so bile proglašene za odkupljive, dalje vse pravice, ki so bile časovno omejene in preklicne, hišni servituti, poljski servituti z izjemo pašnih in gozdnih, ako na obremenjenih zemljiščih ni bilo zemljiškogosposko in podložniško raz- merje, nadalje užitne pravice do gospodar- skih poslopij in njim pripadajočih vrtov. Za razumevanje prepletenih agrarnih ope- racij pri odkupu ali uravnavi zemljiških dolžnosti je pogoj temeljito poznavanje ob- čih pravnih predpisov in internih navodil deželne komisije glede poslovanja lokalnih komisij. Pravni postopek obravnav za odkup ali uravnavo zemljiških dolžnosti se je delil na tri stopnje: 1. poizvedba in ugotovitev vseh dejanskih in pravnih odnosov glede služnostnih pravic ter ugotovitev upravičenosti njihovega od- kupa ali uravnave; 2. poizvedba in ugotovitev okoliščin za od- kup ali uravnavo; 3. izvedba odkupa ali uravnave ter določi- tev provizorijev. Naloge lokalnih komisij na prvi stopnji postopka so bile, da poizvejo in ugotovijo: a) vrsto in obseg služnostnih pravic, b) nji- hovo pravno razmerje, t. j. na osnovi kakšne- ga pravnega razmerja so bile osnovane, c) služnostna zemljišča, ki so bila predmet ob- ravnav, d) upravičence in lastnike služnost- nih in solastniških zemljišč, e) podatke o na- činu, trajanju in meri užitnih pravic, f) daja- tve, ki so jih morali plačevati služnostni upravičenci za svoje služnostne pravice, g) okoliščine, po katerih je bilo mogoče prisoditi odkup ali uravnavo. Po končanih poizvedbah in ugotovitvah vseh dejanskih in pravnih odnosov služnost- 160 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nih pravic na osnovi sporazumov ali pravno veljavnih odločitev deželne komisije so začele lokalne komisije z obravnavami druge stop- nje, to je, s poizvedbami in z ugotavljanjem okoliščin za odkup ali uravnavo. V poštev je prišlo predvsem vprašanje, ali naj se izvede popolna ali le delna uravnava po predpisih § 15 patenta, ali pa naj se izvede odkup pra- vic z odstopom zemljišč ali s plačilom v denarju. S potrditvijo načrtov za odkup ali urav- navo so prišle obravnave v zaključno fazo postopka, to je do same izvedbe odkupa ali uravnave. * Družbena vloga seroituine zakonodaje. Pri izdelavi patenta za odkup in uravnavo zem- ljiških dolžnosti se je zakonodajalec dosledno držal principa, da koristi predvsem velepo- sestnikom. Predpisi so izražali težnje, da se doseže čim večja razbremenitev zemljišč v korist lastnikov služnostnih zemljišč, to je, veleposestnikov. Z gledišča nastajanja kapi- talistične veleposesti so bili ti predpisi ko- ristni, za veliko večino kmečkega prebival- stva pa so predstavljali »prefinjeno obliko ropanja« njihovih nekdanjih pravic. Fevdalnoburžoazna oblast si je prizade- vala, da bi ustvarila z izidom novega zakona o odkupu in uravnava zemljiških dolžnosti ustreznejše pravne odnose, ki bi omogočali razvoj racionalnejšega kapitalističnega kme- tijstva. Tega principa pa ni dosledno izvedla v zakonskih predpisih glede odkupa pravic z odstopom gozdov upravičencem. Po teh predpisih je bil odstop gozdov mogoč le upravičencem kot celoti, ne pa individualno. Najtežje družbenosocialne posledice za upravičence so imeli zakonski predpisi glede odkupa pravic s plačilom v denarju ali v obveznicah zemljiškoodveznega fonda. Po teh predpisih so morali izvedenci v primeru nesporazumov med prizadetimi strankami preračunavati vrednost letnega užitka po po- vprečnih lokalnih cenah iz let 1836—45. Za- radi spremenjenih gospodarskih pogojev so bile cene lesa v 60 in 70 letih mnogo višje kot takrat. Tako je bila vrednost letnega užitka lesa ocenjena mnogo niže, kot so bile dejan- ske tržne cene, kar je vplivalo tudi na do- ločitev mnogo nižjega odkupnega kapitala. Pri plačevanju odkupljenih pravic z obvez- nicami zemljiškoodveznega fonda so bili upravičenci izpostavljeni stalnemu nihanju vrednostnih papirjev, posebno še zato, ker ni bilo predpisano, po kakšnem kurzu se bodo upravičencem obveznice izplačevale. Služ- nostni upravičenci so tako dobili kapital, ki je bil daleč pod vrednostjo odkupljenih pra- vic. Prav v teh predpisih se je pokazala moč zmagovite fevdalne kontrarevolucije nad njenimi nekdanjimi podložniki. Mnenje šte- vilnih prizadetih je bilo, da je razredna pri- stranost zakonodajalca s servitutnimi agrar- nimi operacijami veleposestnikom nadome- stila izgubo, ki so jo imeli z zemljiško odvezo v ožjem smislu. * Izvajanje agrarnih operacij pri odkupu in uravnavi. Agrarne operacije pri odkupu in uravnavi zemljiških dolžnosti so izvajali nad dvajset let, t. j. v letih 1858—1880. Glavni del operacij je bil izveden že v 70 letih XIX. sto- letja. Lokalne komisije so pričele poslovati 31. marca 1858. Že v prvem letu poslovanja je deželna komisija ugotovila, da s tremi lokal- nimi komisijami in z nastavljenim uradni- štvom ne bo kos obsežnim in zapletenim ope- racijam. Veliko oviro v tem poslovanju so predstavljala številna sporna vprašanja med prizadetimi strankami, ki so zavlačevala ob- ravnave. Da bi delo pri odkupu in uravnavi hitreje napredovalo, so 5. maja dodelili deželni ko- misiji v pomoč lokalne komisije v Radovljici, v Postojni, Ljubljani in Kočevju ter okrajne urade: Kranj, Škofja Loka, Vipava, Idrija, Trebnje, Črnomelj in Krško. Vsakemu teh uradov so dodelili določeno število političnih okrajev. V naslednjih letih je obseg servitut- nih operacij zavzel že tako velike mere, da so ponekod ukinili lokalne komisije in nji- hovo poslovanje prenesli na okrajne urade. Lokalna komisija v Postojni je bila razpi*- ščena 1863, lokalni komisiji v Kočevju in Radovljici pa 1. 1865. Po teh reorganizacijah se je obdržala le ljubljanska lokalna komisija in okrajna glavarstva: Radovljica, Postojna, Logatec, Novo mesto. Krško, Črnomelj in Kočevje, ki so se ukvarjala z agrarnimi ope- racijami pri odkupu in uravnavi zemljiških dolžnosti. Pri navedenih okrajnih glavarstvih so se operacije nadaljevale v nezmanjšanem ob- segu. Uravnavo gozdnih servitutov so izvajali površno. Od celotne, s servitati obremenjene gozdne površine so upravičencem dodelili v izkoriščanje le točno določen del te površine, ki je ostala v lasti veleposestnikov; drugo zemljišče so osvobodili servitutnih obvez- nosti. Dodelitev gozdov upravičencem so državni ali privatni cenilci precenili ne po nekem predhodnem preračunavanju njihovih realnih potreb, temveč na osnovi površnih cenitev na oko. Pomanjkljiva izobrazba in i 161 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dejstvo, da so upravičenci slabo poznali pravne predpise, sta pripomogla k površno izvedeni uravnavi. Upravičenci so podpiso- vali pogodbe in sporazume v zaupanju do oblasti, ali potrjevali zaradi nepismenosti s križci svojo soglasnost z uravnavo, s katero niti niso bili dovolj seznanjeni. Vsebina skle- njenih pogodb se navadno ni skladala s pred- hodnimi ustnimi dogovori. Agrarne operacije pri tiravnavi služnostnih pravic so zato po- vzročale v odnosih med A'eleposestniki in služnostnimi upravičenci še večjo zmedo. Na- sprotja med njimi so se poglabljala in za- ostrovala. Tožbe in prepiri so se stalno mno- žili. Veleposestniki so se pritoževali zaradi prekrškov upravičencev, ti pa so jim očitke vračali zaradi omejevanja služnostnih pra- vic. Veliki večini upravičencev uravnava pravic ni prinesla nobene koristi, temveč jih je izročila na milost in nemilost veleposest- nikom-lastnikom služnostnih zemljišč. Šte- vilne pritožbe služnostnih upravičencev glede uravnave so se nanašale predvsem na razne očitke glede pristranosti izvedencev in na prekrške lastnikov služnostnih zemljišč. Pri obravnavah so dodeljevali upravičencem na- vadno les na zelo oddaljenih in težko pri- stopnih predelih, kjer so bili izdatki za delo in spravilo mnogo večji kot vrednost lesa. Dogajalo se je, da so se v takih primerih upravičenci celo odpovedali pravicam do lesa, ker je bilo rentabilneje, če so les kupili. Ponekod so veleposestniki nastopali proti upravičencem tudi z radikalnejšimi sredstvi. Pod pretvezo gozdnozaščitnih predpisov so pričeli omejevati ali prepovedovati izkori- ščanje uravnanih pravic do lesa in paše. V ta namen so izrabljali gozdnozaščitne predpise gozdnega zakona z dne 3. decembra 1852, ki je dajal veleposestnikom veliko pol- nomočje glede omejevanja uravnanih služ- nostnih pravic. Po predpisih gozdnega zako- na so bile veleposestnikom dane neomejene pravne možnosti za omejevanje uravnanih služnostnih pravic; pogosto so zato uporab- ljali tudi nezakonita sredstva. Po teh pred- pisih so bile pašne pravice v mladem gozdu prepovedane. Veleposestnik je imel pravico, da je z razširjanjem zaščitenih gozdnih pod- ročij omejeval pašne pravice upravičencev; v primeru, če je veleposestnik pogozdil paš- nike, ki so jih že od nekdaj uporabljali za pašo, je bila upravičencem za 20 let paša na teh zemljiščih prepovedana. Veleposestnik je imel prav tako pravico upravičencem od- tegniti za nekaj desetletij pašne pravice na uravnanih področjih, če jih je pogozdil. Po- sebne težave za upravičence so nastale za- radi reorganizacije gozdnonadzorstvene služ- be in zaradi doslednejšega izvajanja gozdno- zaščitnih predpisov. Ob koncu XIX. stoletja so bile operacije pri odkupu in uravnavi zemljiških dolžnosti v glavnem zaključene. Servitutne pravice do lesa so bile v 70 in 80 letih XIX. stoletja večidel odkupljene z odstopom gozdnih parcel upravičencem kot celoti ali posameznim individualno. Težnje po individualni razdelitvi so izvirale zlasti iz prizadevanj, da se posamezni upravičenci izognejo trajnim prepirom in sporom, ki so nastajali zaradi neomejenega izkoriščanja lesa v skupnih gozdovih. Zato so oblasti po- gostokrat dopuščale individualne razdelitve, češ da prinašajo takšne razdelitve upravi- čencem določene prednosti. Izkušnje so po- kazale, da so revnejši posestniki dodeljene jim parcele bodisi zaradi pomanjkanja de- narja bodisi zaradi ugodnih tržnih razmer v kratkem povsem opustošili. Mnogi kmetje so dobili v zameno za svoje služnostne pra- vice gozdne parcele, ki so bile v zelo slabem stanju. Zlasti opustošeni so bili servitutni gozdovi v tistih predelih, kjer so bili ugodni tržni pogoji za prodajo lesa. Na Kranjskem in Primorskem se je pogosto dogajalo, da so upravičenci gozdove individualno razdelili, medtem ko so pašo puščali še naprej skupno. Zaradi neurejenih gozdnih razmer ni bilo pravega zanimanja za izboljšanje gozdarstva. Služnostni upravičenci se navadno niso lote- vali izdelave gozdnih poti, ker niso vedeli, kateri del jim bo z operacijami dodeljen. Po statističnih podatkih iz leta 1878 je mogoče sklepati, da so operacije pri odkupu in urav- navi razbremenile že znaten del obremenje- nih zemljišč. Od celotne gozdne površine, ki je na Kranjskem merila 400.207 ha, je bilo obremenjene z gozdnimi servituti ca. 80*/o površine. Od tega je bilo do leta 1878 odkup- ljenih ali uravnanih okrog 70 "/o pašnih in gozdnih servitutov. Leta 1878 je bilo na Kranjskem s servituti obremenjenih le še 73.167 ha ali 18,28 «/o gozdne površine; na Primorskem 66.285 ha ali 36,33 */» celotne gozdne površine, ki je merila na Primorskem 182.408 ha. Individualne razdelitve so bile cesto iz- vedene brez pravega premisleka in so le povečale razdrobljenost gozdnih parcel ter pospešile njihovo pustošenje. S stališča ra- cionalnega gospodarstva je individualna par- celacija odkupa povzročila gospodarstvu ogromno škodo. Redno se je dogajalo, da so mnogi posestniki dobili na območju ene davčne občine po več parcel, katerih vsaka je merila le '/4 orala. 162 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Družbene posledice servitutnih operacij. Agrarne operacije pri odkupu in uravnavi zemljiških dolžnosti so prinesle velike koristi veleposestnikom. Z odstopom zemljišča ali proti plačilu neznatnega denarnega zneska so lahko osvobodili svojo posest servitutov in uvedli na služnosti osvobojenih zemljiščih racionalnejše oblike gospodarstva. Postopno prodiranje kapitalizma je vplivalo tudi na spremembo posestne strukture bivše podlož- ne posesti. Zemljiška odveza z odškodnino, posebno še agrarne operacije pri odkupu in uravnavi zemljiških služnosti sta globoko posegli v strukturo kmečke posesti. Z od- kupom in uravnavo zemljiških dolžnosti se je individualizacija te posesti zelo razmah- nila. Srednja in mala kmečka posest sta z dodelitvijo relativno majhnih gozdnih ali pašnih parcel utrpeli veliko škodo. Njihovo gospodarstvo je bilo omejeno na točno do- ločen gozdni ali pašni prostor, ki so ga do- bili v svojo lastnino. Zaradi spremenjenih gospodarskih pogojev, t. j. razvoja agrarnega kapitalizma je postal obstoj te posesti vedno bolj odv'isen od uvajanja racionalnejših oblik gospodarjenja. Omenjene operacije so po- globile tudi diferenciacijo na vasi. Fevdalna veleposest je bila z zemljiško odvezo nujno vržena na pot kapitalističnega razvoja. Vi- soke odškodnine, ki so jih morali kmetje odplačevati, so le pospešile in olajšale pre- tvorbo fevdalnega graščaka v kapitalistič- nega veleposestnika. Povsem razumljivo je, da so se razredna nasprotja med zemljiškimi lastniki in služnostnimi upravičenci ob od- kupu in uravnavi služnostnih pravic zelo za- ostrila. Nekdanji zemljiški gospodje so si prizadevali, da bi bilo upravičencem prizna- nih čim manj servitutnih pravic. Poiskali so sleherno možnost, da bi razveljavili ali zmanjšali svoje obveznosti do upravičencev. V spomenici, naslovljeni ministrstvu za no- tranje zadeve, so 1. 1864 navedli, da so na svoje veliko začudenje že ob prvih razpravah opazili, da je prijavljenih za odkup ali urav- navo veliko pravic, ki jih niso nikoli priznali in za katere ni bilo na razpolago nikakih sodnih odločb ali pravnih naslovov. Po njiho- vem mnenju se je ustablo pravilo, da je vsa- kdo skušal uveljaviti kot servitutne pravice, primerne za odkup, vse, kar je nekoč dobival iz graščinskega gozda. Začasno, na prošnjo do preklica, z najemnino ali brez nje ali iz povsem drugega pravnega razloga. Zemljiški gospodje so se predvsem izgovar- jali, da so bile služnosti pretežno osebne, to je vezane na osebe, ne pa na posest in da so graščine dodeljevale podložnikom les in pra- vice do izkoriščanja drugih gozdnih plodov le na njihovo prošnjo zastonj ali proti majh- nemu odplačilu. Izgovarjali so se, da so časovno omejena dovoljenja za les podelje- vale graščine svojim podložnikom le za krit- je potreb in so jih le v izjemnih primerih povzdignili do formalno stalnih servitutnih pravic. V tej zvezi so graščine izdajale po- sebne listine in vpisale služnostne pravice na zahtevo strank tudi v javne knjige. Po njihovih navedbah so bila z zemljiško- odveznim patentom ukinjena vsa dovoljenja, ki niso bila povzdignjena v Servitute, in vse tiste pravice, ki niso bile zasnovane na kakš- nem časovno neomejenem pravnem naslovu. Taka tolmačenja pravnih predpisov so iz- zvala številne pritožbe upravičencev. Fev- dalci so trdili, da se je večina upravičencev leta 1848 podredila odpovedi časno omejenih dovoljenj, kar ni ustrezalo resnici. Prav tako so se energično upirali priznavanju tistih pravic, ki so jih upravičenci uveljavljali le na osnovi zastaranja itd. Mnogo globlje kot veleposestnike so po- sledice pristranske zakonodaje prizadele ek- sistenco številnih upravičencev — srednjih in malih kmetov ter kočarjev, ki so bili v veliki meri odvisni od servitutov. Lokalne komisije so sklepale s strankami odkupne pogodbe, katerih težke posledice so občutili upravičenci šele po izvedbi operacij. Mnogi kmečki poslanci so se pritoževali, da so izvedenci preračunavali ekvivalente po prenizkih cenah in da upravičenci v pretežni meri z dodelitvijo gozda niso dobili niti polo- vice, ponekod celo niti Vs vrednosti tistega, kar so nekoč uživali. Določitev količine in kakovosti lesa so komisije prepuščale izve- dencem, ki so zaradi nepoznavanja kmečkih razmer ali zaradi pristranosti znatno oškodo- vali kmečke upravičence. Posebno na Notranjskem so pogosto upo- rabljali gozdarje ene graščine za cenitev gozdov druge in obratno. Takšni izvedenci so bili pristranski in so upoštevali predvsem splošne gozdne interese, ne pa blaginje malih individualiziranih kmečkih posestev. Velika pomanjkljivost odkupnih pravic je bila, da pri dodelitvi gozdov niso točno dolo- čili vsakemu upravičencu njegovega deleža. Novo nastale skupnosti koristnikov so se le redko kdaj konstituirale v zadruge in spre- jele ustrezne statute. Gozdne parcele, ki so bile porazdeljene upravičencem na osnovi prenizkega ekvivalenta, so mnogim onemo- gočile kmetovanje v dotedanjem obsegu. Ko- likor so dobili za pravice določen kapital, z njim za trajno niso mogli zadovoljiti svojih potreb. Trenutno zadovoljstvo nekaterih upravičencev se je kmalu spremenilo v tar- 163 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO K R A .1 E V N O Z (i O D O V 1 N O uaiije, brž ko so denar zapravili ali gozd posekali. Takšne gozdove so navadno zopet pokupili veleposestniki. Pogostokrat so do- deljevali gozdove namesto skupnosti upra- vičencev občinam, kar je izzvalo številne pritožbe in spore med prizadetimi strankami. Velika večina upravičencev se je prav tako pritoževala, da so bile z uravnavo prikraj- šane njihove stare pravice in da iz uravna- ^ anih gozdov oziroma pašnikov niso več mogli kriti svojih potreb. Pritožbe velepo- sestnikov, da so upravičenci kršili gozdno- zaščitne predpise ali pogodbe o uravnavi, so bile pogosto osnovane. Gospodarski položaj upravičencev se je z omejevanjem služnostnih pravic zelo poslab- šal. Vzroke za propast številnih kmečkih posestev v 70 in 80 letih XIX. stoletja je tre- ba deloma iskati tudi v posledicah agrarnih operacij pri odkupu in uravnavi zemljiških obveznosti. Z agrarnimi operacijami pri odkupu in uravnavi zemljiških dolžnosti je bila na Kranjskem zaključena zemljiška odveza v širšem smislu. Obsežne gozdne in pašniške površine so bile v dobrih dvajsetih letih osvobojene servitutnih obveznosti. Celotna odkupljena ali uravnana površina na ob- močju Kranjske je do leta 1877 znašala 514.006 oralov. Od tega je odpadlo na od- kupljeno gozdno površino 345.172 oralov, na druga zemljišča, zlasti na pašnike, 131.365 oralov. Služnostne pravice so bile uravnane na 22.666 oralih gozdne površine in na 14.802 oralih drugih zemljišč. V postopek pri od- kupu in uravnavi zemljiških dolžnosti je bila zajeta od celotne gozdne površine, ki je na Kranjskem merila 693.418 oralov, sko- raj polovica, 367.838 oralov. Leta 1878 je zna- šala s služnostmi obremenjena gozdna povr- šina še vedno 73.167,87 ha ali 18,28«/o. V na- slednjih desetletjih je ostalo neodkupljenili ali neuravnanih pravic, predvidenih za od- kup ali uravnavo, teko malo, da jih niso več navajali v statističnih tabelah. Posledice odkupa in uravnave so najteže občutili tisti kmetovalci, ki niso znali na- doknaditi nekdanjih služnostnih pravic z ra- cionalnejšimi oblikami kmetijstva, to je, z uvedbo hlevske reje, krmnih rastlin ter z ra- cionalnejšim gospodarjenjem v gozdu. Med najbolj prizadetimi družbenimi plastmi so bili predvsem kočarji ter mali in deloma srednji kmetje. Nove gospodarske razmere so od njih terjale nov način gospodarjenja, ki ga mnogi zaradi pičlih denarnih sredstev niso mogli uvesti. Peyer, eden najboljših poznavalcev teh razmer, je zelo točno označil operacije, ko je napisal, da je komaj kakšna druga reforma posegla tako globoko v social- ne in gospodarske razmere na vasi, kakor odkup in uravnava zemljiških dolžnosti. Niti izvedba zemljiške odveze v ožjem smislu ni prinesla toliko sprememb v lastninske od- nose kot servitutne operacije. Borbe med veleposestniki, t. j. lastniki služ- nostnih zemljišč, in upravičenci se je kon- čala z zmago veleposestnikov, katerim je uspelo, da so s svojo gospodarsko in politič- no močjo na legalen način dosegli popolno osvoboditev svoje posesti. Gospodarski polo- žaj se je z ukinitvijo služnostnih pravic za številne upravičence zelo poslabšal, proces družbene diferenciacije na vasi pa je zavzel ostrejše oblike. Nasprotja med bogatimi, z oderuškim kapitalom zvezanimi gruntarji iu siromašnim kmečkim prebivalstvom so se vedno bolj zaostrovala. Mnogi propadli kmetje so se uvrstili med agrarni proletariat ali pa so bili prisiljeni zapustiti domove in si iskati zaslužka v tujini. V agrotehničnem pogledu je razvoj agrarnega kapitalizma dal veleposestnikom na razpolago številne pri- pomočke znanosti in tehnike, ki so jim omo- gočali, da so s strokovno izobraženim gospo- darskim kadrom uveljavljali svojo prednost pred individualizirano malo kmečko po- sestjo, ki je bila večji del prepuščena ode- ruškemu kapitalu; ta je v 70 in 80 letih XIX. stoletja zavzel na Kranjskem velik obseg. Upravičeno je zapisal leta 1879 Slovenski Narod, da ni zemlje v Evropi, ki bi bila tako v rokah oderuhov, kakor so slovenske dežele. Denar so posojali na 30 do 50 */o letne obresti ter poleg tega pobirali še postranske obresti v poljedelskih pridelkih. V številnih člankih je Slovenski Narod ugotavljal, da oderuštvo vedno bolj uničuje kmečko prebivalstvo. Na račun propadlih kmečkih množic se je pri- čela porajati nova slovenska buržoazija. To razdobje je pomenilo, kot pravi v Razvoju slov. Kardelj, izhodišče za obogatitev »jare gospode« in »slovenskih kraljev na Betaj- novi«. Agrarne operacije pri odkupu in urav- navi so pripomogli k izoblikovanju treh no- vih družbenih plasti: veleposestnikov, grun- tarjev in lesnih trgovcev, ki so prevzeli vlogo nekdanjih zemljiških gospodov s tem, da so si podredili gospodarsko šibko kmečko pre- bivalstvo. OPOMBE Zaradi pumaiijkaiija agrarnoliistoričnili razprav o teh >prašanjih, zlasti o razkroju srenjskili pašnikov in gozdov \ fiziokratskem obdobju, to je, od druge polovice XVIII. stoletja dalje ter o zemljiškoodveznih operacijah odkupa in uravnave zemljiških dolžnosti v iteriju smeri. Na tej poti k poenostavljanju še po letu 1760 nastajajo kvalitetne domače arhi- tekture (Tunjice, Cerklje, Postojna, Aloj- zi jeva cerkev v Mariboru), na Kranjskem brez slehernih slikarskih dodatkov na lupini (sUka se omeji na oltarno sliko, ki pa pogosto izpodrine oltarno arhitekturo: Ve- lesovo), na Štajerskem pa je iluzionizem zakrnel do dekoracije (Lerhinger) in se v tej obliki še nekaj časa vzdrži. Doslej nismo omenili Primorske. V tem času ni nikoli odločilno posegla v razvoj; po formiranju domačih delavnic (zlasti v ob- morskih mestih) v XVII. stoletju ni v jedru prav nič bistveno preoblikovala svojih za- Cerklje pri Kranju, župnijska cerkev iz 177? do 1819 snov. Še naprej je svoje prostore gradila, oblikovala jih je kot jasno razvidne plastične mase ter se po sredi XVIII. stoletja v tradi- cionalnih tipih skušala orientirati na scenske kompozicije, kar se je moglo zgoditi le prav v omejenem obsegu. Tudi oblikovanje lupin Ljubljana, vrh stopnišča v Gruberjevi palači, sedemdeseta j leta i 173 KRONIKA ČASOPIS Z A S L (J V E N S K O K U A J E V .\ O Z C; O I) O V I N O kaže le skromne razločke v večji porabi de- korativnih motivov, ki pa zdaleč ne dosegajo bogastva štajerskega ali ljubljanskega ba- roka. Le prav ob razkroju gibanja je spet prišla Primorska do besede, ko je mogla prvine beneškega »klasicizma« posredovati ljubljanskemu obrobju. Slovenija je barok doživela sicer v celoti, vendar posamezne pokrajine v zelo različni meri in na različen način. Kot dva protipola si stojita nasproti »konstantni« viziji pri- morskega, mediteranskega in štajerskega ar- hitekta. Prvi oblikuje arhitekturo trdnih se- stavov in jasnih, preprostih prostorov, drugi jih sproščeno razgiblje in mehko valovi. Osrednja Slovenija z Ljubljano pa pomeni sintezo obeh polov; sicer sprejema štajerske pobude, a jih umirja. Prav s takim značajem pa dobro označuje zlato sredino v umetnost- nogeografsko tako raznolikem mozaiku Slo-; venije. Da tu ne smemo računati zgolj s po-1 sebnim položajem slovenskih dežel v baroku, | marveč z globljimi konstantami, ki presegajo \ razpon baročnih stoletij, saj jih lahko ugo- ; tavljamo od prvih udomačenj umetnosti v' romaniki in gotiki, je razumljivo. Pojasnitev j teh »konstant« še naprej ostaja ena najbolj ' zanimivih nalog slovenske umetnostne zgodo- vine; odgovor na to vprašanje ne bo brez deleža pri prihodnji »polifonski« zgradbi slo- venske splošne imietnostne ali kulturne zgo- dovine, ki pa bo vrh tega morala razvozljati tudi specifične prispevke v nekaterih umet- nostnih vrstah sicer manj aktivnih ozemelj. OPOMBA Sestavek je skrajšano }>redavanje. ki ga je imel avtor pred časom v ok\irii Umolnostnozgodn\iiiskega društva. j IZDELOVANJE ORODJA, STROJEV IN OROŽJA, OROŽARNE IN SKLADIŠČA .SMODNIKA V LJUBLJANI IVAN SLOKAIl Že v prazgodovinskem času, v paleolitiku, v bronasti in v začetku železne dobe vzbu- jajo pri izkopaninah posebno pozornost raz- iskovalcev razna prvotno zelo primitivna orodja iz kamna, roževine in lesa, katerim so sledila popolnejša bronasta in železna. Sporedno z izpopolnitvijo orodja je napre- dovalo glede snovi in vedno boljše izdelave tudi blago, za katerega proizvodnjo je bilo potrebno zadevno orodje. Kakovost orodja je bila merilo za življenjsko raven in kul- turni napredek. Ročn-emu orodju so sledili stroji, ki so jih poganjale človeške mišice ali domača živina, pozneje tudi taki z upo- rabo vode ali zraka kot pogonsko silo. Skoraj do konca XVIII. stoletja energetika ni po- znala drugih virov pogonske sile. I. ORODJE Odkar so se uporabljale kovine za izde- lovanje orodja, so se s tem ukvarjali roko- delci kovinskih strok, v prvi vrsti kovači. V Ljubljani je bila kovaška obrt že zgodaj zastopana, saj so bila kovačem, podkovačem in nožarjem potrjena cehovska pravila že leta 1431, in prvi ključavničar se pojavi leta 1544. Zebljarjev v Ljubljani ni bilo. Magistrat je naročal žeblje v Tržiču in pozneje v Kropi, kjer je bilo žebljarstvo zelo razvito. Velike žeblje za mostove in podobne konstrukcije , so izdelovali ljubljanski kovači in podkovači, I ki so dobavljali tudi razne druge železne j predmete. Neki podkovač je dobavil magi-j stratu leta 1611 12 železnih žebljev, izdelali železno os k brusilnemu kamnu v orožarni, i napravil železno verigo, sveder za vrtanje i takratnih lesenih vodovodnih cevi. spajalo j za te cevi, veliko železno kladivo in obroče ' za vedro pri kopališču.^ Leta 1646 je kovač i Šark dobavil mestu 3 lopate in 2 motiki za mestne opekarne.- Med posameznimi sorodnimi rokodelskimi \ panogami ni bilo jasne razmejitve. Leta 1677 i se je pritožil ceh ključavničarjev zoper ko- ; vače, češ da posegajo v njihovo področje.'' | Izdelovanje navadnega orodja v Ljubljani i ni bilo razvito, ker se je prodajalo na letnih ' sejmih orodje, izdelano v specialnih delav- j nicah na Gorenjskem. Kose, srpe, lopate, mo- tike, sekire, žage in pile so dobavljali iz Tržiča in iz okolice Kamnika.* V XIX. sto- - letju je izdeloval zvonar Samassa v Ljub-1 Ijani tudi kovinske svečnike, likalnike, mož- '; narje, črpalke za vodnjake in zaklopnice ; (ventile).'' i Za nabavo bolj kompliciranih naprav je bil magistrat prvotno odvisen od dobavite- i Ijev izven kranjske dežele. Leta 1638 je kupil \ gasilsko brizgalno v Solnogradu in leta 1643 ] brzotehtnico v Beljaku.^ j Gasilske brizgalnc je popravljal leta 1676 ; neki podkovač.' Istega leta je prevzel to delo ; 174 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA zvonar^ in so od tedaj edino zvonarji poprav- , Ijali in pozneje tudi dobavljali brizgalne. Kot ; prvi je dobavil brizgalno zvonar Gašper, Franchi leta 1717. Edino izjemo srečamo letaj 1737, ko je dobavil mestu bakreno brizgalno j kotlar Matija Todter." ¦ Za shrambo gasilskih brizgaln je postavil j magistrat v letih 1725 do 1726 v »Forstatu« j nov gasilski dom, ki ga je imenoval »shramba [ gasilskega orodja« (Feuerzeughaus) ali »lopa j za brizgalne« (Spritzhütte).'" \ ^ teku časa so se ljubljanski rokodelci iz- i popolnjevali in specializirali. Leta 1743 je, dobavil puškar Sigi magistrata novo brzo-J tehtnico in popravil staro. Leta 1771 se jej imenoval Franc Kren »meščanski puškar in j izdelovalec tehtnic«.'' Šele proti koncu XVIL stoletja se pojavi v Ljubljani prvi pilar. Ko je leta 1837 umrl edini pilar, je neki prosilec, za to obrt navedel, da morajo ljubljanski : ključavničarji pošiljati svoje obrabljene pile ; na brušenje v Kranj, kar so ključavničarji | sami potrdili.'- i V XVIIL stoletju se je v Ljubljani čutila potreba po mehanikih, ki bi znali izdelovati in popravljati navadne stroje. Leta 1771 je \ interveniral Gabriel Gruber pri magistratu, da bi dobil Josip Lip meščanstvo in obrtno pravico ključavničarja, češ da se je v njegovi I mehanski šoli dobro izkazal, in ker ni v : Ljubljani nobenega ključavničarja, ki bi znal ; izdelovati večje stroje, kot n. pr. stiskalnice in primeže.'-^ Kljid) Gruberjevi mehanski (1769—1784) ¦ in obrtno-industrijski šoli (1815—1850) so bili ^ redki rokodelci, ki so se vzdignili nad po- vprečje. Leta 1837 je imel en ljubljanski ključavničar v svoji delavnici razne rezalne in vrtalne stroje in stroj za rezanje navojev.'* i Tesar.ski mojster Jurij Pajk je dobil leta 1847 [ patent za novo vrsto črpalke, ki so jo na- ] ročili celo za neko dunajsko vojašnico." : II. STROJI I Tehniška revolucija, povzročena po pro- \ diranju parnega stroja in mehaničnih tek- i stilnih strojev, je zahtevala tudi delavnice za ; popravilo in izdelovanje takih strojev. Prvi parni stroj na slovenskem ozemlju si- cer izven meja današnje LRS se je pojavil ! v Trstu, kjer je bil leta 1819 postavljen parni i mlin.'* Na ozemlju LRS je postavila prvi i parni stroj rafinerija sladkorja na Poljanah ' v Ljubljani leta 1836." Sledila sta leta 1^38 \ bombažna predilnica v Ljubljani in leta 1858 \ ustanovljeni parni mlin v Ljubljani.'* Izven i Ljubljane je bil že prej postavljen mlin na^ parni pogon leta 1845 v Kočevju in leta 1846 v Žužemberku. Bombažna predilnica v i Ajdovščini je imela v prvi polovici XIX. i stoletja razen parnega stroja tudi vodno tur- I bino." I Nove tehnične naprave je zahtevala plin- j ska razsvetljava. Na slovenskem ozemlju iz- ) ven meja današnje LRS je zagorela prvič \ plinska razsvetljava v Trstu. Intendant arti- lerije Domek je vpeljal plinsko razsvetljavo 5 v razna stanovanja in spomladi 1818 tudi na < svetilniku Salvore.^" Zelo pomembna je po-j stala uporaba svetilnega plina za ulično raz- i svetijavo, ki so jo vpeljali v Londonu letaj 1814, v Parizu leta 1815 in na Dunaju 1. 1833. j Plinska razsvetljava je bila učinkovitejša j in bolj ekonomična kot prejšnja oljnata. Za- '¦ radi tega so prednjačili pri njeni vpeljavi ' kapitalistični industrijski obrati. Še preden : je dobil Dunaj plinsko javno razsvetljavo, jo j je že leta 1827 vpeljala kot prva tovarna v j Avstriji suknarna Gebrüder Schoeller v Brnu j v svojih obratih.^' Tudi v Ljubljani je bilo I industrijsko podjetje (bombažna predilnica) j prvo, ki je vpeljalo leta 1847 plinsko raz- ; svetljavo tovarne.^- Več let pozneje je sle- ! dila plinska razsvetljava ljubljanskih ulic. ; Kljub zamisli, ki jo je sprožil župan Janez Hradecky leta 1845, da bi se vpeljala v Ljub- ljani plinska razsvetljava, se zadeva ni tako kmalu premaknila do izvedbe. V juliju 1851 ' je poročal župan Mihael Ambrož o pripra- ; vah za napeljavo plinske razsvetljave po i mestu, toda brez uspeha. Ljubljanska zbor- nica za trgovino in industrijo je priporočila ; leta 1856 magistratu izdajo novega dovolila i za kleparsko obrt Josipu Juriju Freibergerju, ' češ da bi izučenost prosilca v poslih insta- ] lacije naprav za plinsko razsvetljavo mogla i postati tudi v Ljubljani koristna. In res je | ta kleparski mojster prižgal pred svojo de- i lavnico na Šempetrski (današnji Trubarjevi) I cesti št. 12 maja 1856 za poskušnjo plin- sko luč. Konec leta 1857 je bilo na magistratu po-' svetovanje o javni plinski razsvetljavi, h ka- teremu je bil pritegnjen tudi Freiberger. I Leta 1858 se je obravnaval načrt pogodbe s ; tržaško plinsko družbo, i)o kateri bi dobilo | mesto 250 plinskih svetilk. Toda do podpisa j pogodbe ni prišlo, ker je tržaška družba I medtem propadla. Tedaj se je pojavil Ludvik : Avgust Riedinger iz Augsburga, s katerim je j sklenila mestna občina 31. marca I860 po- j godbo o postavitvi plinarne. Riedingerjeva ¦ plinarna je začela obratovati 18. novembra i 1861, ko je zagorela na ljubljanskih ulicah' prvič plinska luč. : Kmalu nato je bila osnovana na Riedin- j gerjevo pobudo »Delniška drtižba za plinsko ; 175 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO razsvetljavo«, ki je prevzela plinarno. Pro- tokolirana je bila 24. aprila 1863. V mestno last je prišla šele leta 1917. Plinska razsvet- ljava je bila prvotno vpeljana le v mestu sa- mem, v predmestjih so nadomestili leta 1864 oljnato svečavo s petrolejsko. Ljubljana je bila od vseh mest današnje Jugoslavije prva, ki je imela javno plinsko razsvetljavo. To je vzbudilo tako zanimanje, da so se mesta Gorica, Split in Zagreb obr- nila leta 1861 na ljubljanski magistrat in pro- sila za informacije.^' Ko so bili v Ljubljani postavljeni prvi parni stroji, ni bilo v mestu nobenega pod- jetja, ki bi bilo urejeno za izdelavo in popra- vilo takih strojev. Na slovenskem ozemlju je bilo prvo podjetje te vrste železarna kneza Auersperga v Dvoru na Dolenjskem. Usta- novljena leta 1795 je izdelovala v tridesetih letih XIX. stoletja najrazličnejše strojne dele iz litega železa, kotle in peči za sladkorne rafinerije, cevi za vodovode, plinovode in parovode in vse dele za parne stroje.-* Od leta 1826 je imelo to podjetje stalno zalogo svojih izdelkov v Ljubljani.^^ Ko so se pri parnem mlinu v Kočevju pokazale leta 1846 pomanjkljivosti, so parni stroj demon- tirali in poslali v to železarno, da ga je po- pravila in preuredila.^' Razumljivo, da se je v tem času tudi v Ljubljani čutila potreba po podjetjih za iz- delovanje ali pa vsaj za popravilo strojev. Saj sta obstajala v mestu 2 pomembna in- dustrijska obrata in sicer rafinerija slad- korja na Poljanah in bombažna predilnica v Blatni vasi. Leta 1846 je zaprosil Viljem Albers, bivši cizeler in predstojnik apreturnega oddelka železarne v Dvoru, za "dovoljenje, da bi po- stavil v Ljubljani železolivarno, livarno bro- na in tovarno strojev. Svojo prošnjo je ute- meljeval z naraščajočo potrebo po takih izdelkih v zvezi z napredujočo industriali- zacijo. Magistrat mu je podelil zadevno do- voljenje dne 10. februarja 1846. Albers je začel obratovati v Pagliaruzzijevem poslopju na Glincah pri Viču, ker ni mogel dobiti primernega lokala v mestu. Podoba je, da Albers ni razpolagal z zadostnimi finančnimi sredstvi, ker je zaprosila začetek leta 1847 Serafina baronica Zois za prevzem tega obrata. S svojo prošnjo je uspela. Že sep- tembra 1847 se je pojavil v Laibacher Zei- tung njen oglas, da sprejme dva dobro izuče- na livarja. Leta 1848 je omenjena v uradni publikaciji edino ta Zoisova strojna livarna.-' Morda je bila v zvezi s tem podeljena de- cembra 1847 Serafini Zois, lastnici železaren in fužin v Bohinjski Bistrici, deželna tvor- niška koncesija.^ Poznejših vesti o tej livar- ni na Glincah ni. Nekaj let pozneje in sicer leta 1852 je dobil Josip Hamperl, strojnik pri rafineriji slad- korja v Ljubljani, dovoljenje za obrtno izde- lovanje strojev vseh vrst in njihovih delov. Izdelal je in dobavil razne stroje za bombaž- no predilnico v Ljubljani. Pozneje to pod- jetje ni nikjer več omenjeno.^^ Prvo pravo strojno tovarno v Ljubljani je postavilo podjetje Tönnies, ki je bilo vpi- sano v trgovinski register leta 1867.^» 111. OROŽJE Od orožja so se izdelovali v Ljubljani naj- prej topovi in sicer že v XVI. stoletju. Leta 1545 je ulil ljubljanski zvonar Linhart za mestno orožarno iz razbitih topov 4 nove po 6 centov, 4 po 4 cente in 2 po 3 cente. Po- zneje ni bilo več let v Ljubljani nobenega livarja topov. Magistrat se je posluževal leta 1632 nekega livarja topov v Celovcu, leta 1646 je pa kupil topove v Solnogradu. Šele leta 1668 se pojavi v Ljubljani kot livar to- pov zvonar Jurij Klanar, leta 1703 zvonar Gašper Franchi in leta 1728 zvonar Henrik Rausch. Da so se ukvarjali zvonarji tudi z ulivanjem topov, je razumljivo, ker so se takrat ulivali topovi enako kot zvonovi iz brona. Kot topovsko municijo so uporabljali prvotno svinčene krogle. Leta 1584 je po- magal Jakob Kolar z dvema delavcema upravniku mestne orožarne ulivati krogle za topove. Leta 1644 je napravil kotlar 4 ba- krene krogle za velike topove, leta 1664 je kupil magistrat 550 funtov železnih krogel za topove, leta 1717 je kupil magistrat'30 centov starega železa, ki se uporablja brž- kone za topovske krogle. Magistrat je kupoval pri domačih ali tujih livarjih le topovske cevi, drugo opremo so iz- delovali ljubljanski rokodelci. Leta 1647 je okoval kovač 3 tope, leta 1700 je opravil isto delo pri 2 novih topih podkovač. Leta 1720 je plačal magistrat nekemu kolarju 26 gol- dinarjev za izdelane lafete, leta 1761 kolar- skemu mojstru 31 goldinarjev za lafete in kolesa za topove, leta 1760 kovaču 14 goldi- narjev za delo pri topovih. Ščetke za čišče- nje topovskih cevi so dobavljali ljubljanski ščetarji.^"^ Od leta 1723 do leta 1773 je čuvaj na vi- soki bastiji streljal s topovi in možnarji ob bližajoči se nevihti proti streli in toči. V ta namen je imel magistrat letno 15 do 20 gol- dinarjev izdatkov poleg plačil za smodnik.^« To streljanje zoper nevihto je bilo prepove- dano z dvornim dekretom z dne 25. julija 176 f: A s o p I s 1. A SLOVENSKO KRAJEVNO l G O I) O V 1 X O KRONIKA 177334 Poleg tega je nosil magistrat stroške, ki jih je imel upravnik orožarne za streljanje ob slavnostnih priložnostih. Za ilustracijo na- vajam nekaj primerov: Leta 1723 se je stre- ljalo ob izvolitvi in ponovno ob instalaciji novega deželnega glavarja, pozneje ob proce- sijah na Telovo, ob priložnosti kake zahvalne službe božje (te denm laudamus), 1.1756 ob rojstvu enega nadvojvode, 1759 ob prazno- vanju zmage nad Prusi, leta 1761 pri posve- titvi cerkve v Trnovem.^^ Od druge polovice XVIII. stoletja dalje ni bilo v Ljubljani nobenega livarja topov več. Na Kranjskem izven Ljubljane je bila po- zneje edino železarna v Dvoru sposobna za izdelovanje topov. Ko so Srbi pod vodstvom Karadjordja leta 1804 vstali, da bi se osvo- bodili izpod turškega jarma, so naročili za- četek leta 1806 pri tej železarni 60 topov in možnarjev. Toda dvorna komora ji je pre- povedala proizvodnjo topov in odredila, da dobava orožja Srbom iz političnih razlogov nikakor ni priporočljiva."" Decembra 1813 je pozval dvorni vojni svet isto železarno, naj se izjavi, če bo mogla dobaviti topovsko municijo. Podjetje je odgovorilo pritrdilno, vendar do naročila ni prišlo, ker je bil Na- poleon medtem premagan.^^ Puške se v Ljubljani spričo premočne kon- kurence puškarjev v Borovljah niso izdelo- vale. Že v začetku XVI. stoletja so prišle pu- ške na Kranjskem tako v navado, da so jih nosili ljudje po mestih in na deželi, če so šli v gozd, na polje, v cerkev ali drugam. Ker so izvirali iz tega pogosti uboji in je obsta- jala nevarnost za deželni mir, so jih jjrepo- vedali leta 1536 razen za pokrajine ob meji in tam, kjer je stalno grozila nevarnost tur- ških napadov.38 V Ljubljani je obstajalo že v prvi polovici XVI. stoletja strelsko dru- štvo, ki je dobivalo od magistrata kot pod- poro letni deputai v znesku 25 ali 26 goldi- narjev. Zadnjič je bila ta podpora izplačana leta 1919 v znesku 52 kron.«" V Ljubljani je bil v XVI. in XVII. stoletju le en puškar, prvi je omenjen leta 1548, prvi izdelovalec puškinih kopit pa leta 1648. V začetku XVIII. in v prvi polovici XIX. stoletja je znašalo število puškarjev 2 do 4. Ukvarjali so se pa večinoma le s prodajo in s popra- vili. Tako je leta 1639 puškar očistil za mest- no orožarno cevi 330 mušketam za 26 gol- dinarjev in 6 krajcarjev, leta 1644 je očistil 380 mušket, napravil nove nabijače, nove celine in jermene za 30 goldinarjev, leta 1658 je izdelovalec puškinih kopit izdelal kopita za 15 mušket, leta 1659 je plačal magistrat izdelovalcu puškinih kopit 33 goldinarjev in 20 krajcarjev, leta 1673 iz- delovalcu puškinih kopit za čiščenje 7 mu- šket in za nova kopita 8 goldinarjev in leta 1675 za čiščenje in popravilo mušket 64 goldinarjev. Enake izdatke je imel ma- gistrat tudi v letih 1695, 1702, 1705, 1717, 1767, 1768, 1770 do 1772 in 1774/75. Tor- be za patrone so izdelovali rokavičarji.*" Ljubljanski magistrat je kupoval puške v Borovljah. Leta 1711 jih je kupil od Janeza Kulnika, puškarja v Borovljah, leta 1767/68 istotam od fabrikanta pušk Pobeheima.*' Ko je dubrovniška republika kupovala okoli leta 1744 orožje v Ljubljani, se je brez dvoma posluževala ljubljanskih trgovcev, ki so ji dobavljali boroveljske puške.*^ Leta 1795 je nameraval ljubljanski meščan- ski trgovec Josip Alberghetti postaviti to- varno pušk na Fužinah pri Ljtibljani in to iz čisto špekulacijskih nagibov. Bilo je to v času koalicijske vojne. Svojo zadevno proš- njo na dvor z dne 4. februarja 1795 je ute- meljeval z navedbo, da dobivajo tržaški trgovci naročila za španske, napolitanske in sardinske zaveznike. Izrazil je pa željo, da bi v prvih letih dobavljal puške le zavezni- kom in bil oproščen dobav za avstrijsko voj- sko. Tega bržkone ni mogel doseči, ker je svojo prošnjo 27. junija 1795 umaknil.*' Niti hladno orožje se ni izdelovalo v Ljub- ljani, kjer je bil v XVI. in XVII. stoletju le 1 sabljar; ta se je bržkone ukvarjal le s popra- vili. Leta 1615 je nožar očistil in popravil 12 mečev, za kar mu je magistrat plačal 28 goldinarjev in 22 krajcarjev. Leta 1645 je nožar očistil za orožarno 19 mečev in napra- vil nove nožnice. Leta 1646 je kupil magi- strat helebarde v Tržiču. Edinemu sabljarju je plačal magistrat leta 1663 za snaženje 39 sabelj 16 goldinarjev in 20 krajcarjev.** IV. OROŽARNE Za shrambo orožja so obstajale v Ljubljani tri orožarne in sicer cesarska, stanovska in mestna. Cesarska je bila do leta 1525 pri Nemških vratih in je bila tega leta prene- sena na ljubljanski grad. Imenovala se je »cesarski stolp za smodnik« (kaiserlicher Pulverturm).*^ Stanovski stolp za smodnik in orožarna (Pulverturm und Rüstkammer), ki sta bila tudi na gradu, sta bila postavljena leta 1599.*« Mestna orožarna je obstajala že leta 1545, ker je tega leta ulil zvonar in livar topov Linhart 10 topov za to orožarno. Imela je brez dvoma že v začetku svojega upravnika (Zeugwart), ki ga v ohranjenih arhivalijah srečamo šele leta 1584.*' 177 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO üiieiitacija po ohraiijeiioin arhivskem gra- divu o tem, kje je stala mestna orožarna, je zelo otežena, ker so imenovali orožarno Zexighaus«, prav tako kakor vsako drugo mestno skladišče ali shrambo. Leta 1590 je omenjen »gornji Zeughaus«, leta 1593 »gor- nja Zeughütte« pri mlinu, leta 1601 »splošni mestni Zeughaus pri mlinu Koleziji«, kjer je bila tudi žaga, in leta 1603 Zeughaus na .\ovem trgu.** Leta 1628 je omenjen Zeughaus na Bregu.*' Nobeno od teh skladišč ni bilo orožarna. Od leta 1581 do leta 1661 so bili v teh .skladiščih .stalno zaposleni mestni te- sarji z rezanjem lesa v deske in letve in z izdelovanjem miz in drugih potrebščin za mestne opekarne in za tržne stojnice. Od leta 1662 dalje tesarji niso več delali v »Zeug- hausu«, ampak v »Holzhausu« (shrambi lesa), od leta 1682 naprej »in der Kammer« ali pri vodi (beim Wasser) ali »in deren Hüt- ten«, od leta 1711 naprej »beim Wasser und in der Holzkammer«."" »Zeughaus« na No- vem trgu je bil bržkone skladišče železa. Leta 1603 je peljal voznik v to skladišče že- lezne ostanke opuščenega in podrtega mest- nega mlina pri Šenklavžu.^' Šele od konca XVH. stoletja dalje se je imenovala »Zeughaus« le orožarna. Izjemo predstavlja le v letih 1725 in 1726 postav- ljeni gasilski dom, ki so ga imenovali »Feuer- zeughaus«, t. j. shramba požarnega orodja. Kje je bila mestna orožarna? Vrhovec'^ omenja, da so stali mestni topovi še v za- četku XVIII. stoletja pri samostanskih vra- lih na obzidju, ki je bilo postavljeno leta 1533. Tam je bila brez dvoma že od začetka indi mestna orožarna in sicer v stolpu pri samostan.skih vratih in- na prostoru med ob- zidjem in v začetku XVIII. stoletja postav- ljenim semeniščem. Frančiškanski (kloštrski) stolp je bil postavljen leta 1519. Ker je bila mestna blagajna izčrpana, so pri.skočili na pomoč za njegovo dograditev rokodelski cehi. .Smodnik, ki ga je kupoval magistrat, so pe- ljali v kloštrski stolp,'' imenovan stolp za smodnik (Pulverturm).'* Mestna orožarna je pa bila tako vlažna, da so se krivili in lomili leseni držaji helebard.^' Iz tega razloga so v letih 1635 in 1638 obno- vili njeno streho.'" Leta 1644 je podzidal zi- dar zidovje pri vodi s kamnitimi kvadri in tesar je napravil kole za temelje. Vse to se je izvršilo »pri sedanji orožarni pri sta- rem mestnem mlinu«. Ta stari, t. j. bivši nrestni mlin je stal ob Ljubljanici pri Šen- klavžu in je bil leta 1601 opuščen in demo- liran." Dne 28. februarja 1581 je kupil magistrat za mestne potrebe 121 parov železnih stekle- nic smodnika in so nadaljnji nakupi sledili 12. marca in 30. maja istega leta.'* Leta 1643 je kupil magistrat za svojo oro- žarno 3 muškete in 9 vojaških oklepov, med njimi 3 varne proti strelu, leta 1644 še 8 oklepov (4 varne proti strelu), 17 mušket in 1 helebardo.'« Za shrambo smodnika je postavil magistrat v letih 1687 do 1695 nov »Pulverturm« na grajskem griču. Kamnosek je dobavil izkle- sane in pobrane kamne, kipar Jurij Maintic je pa izklesal v te kamne črke. Kovač je dobavil železna vrata. Ta objekt so začeli zidati novembra 1687. Stavba je bila dozi- dana leta 1695, ko so tesarji postavili streho."* Ta Pulverturm je postavilo mesto brškone za cesarski erar kot nadomestilo za cesarskega, ki se je razletel leta 1680,'' ker se mestno skladišče smodnika nikoli več ne omenja. Od začetka XVIII. stoletja dalje se je ime- novala bivša orožarna pri kloštrskih vratih »stara orožarna«, torej bivša orožarna.*^ Klo- štrski stolp je služil takrat kot mestni zapor. Leta 1711 je sklenil magistrat, da bo v pri- meru ponovne renitence kaznoval predstoj- nike cehov kositrarjev z zaporom v franči- škanskem stolpu.'' Dne 11. avgusta 1729 je prodal magistrat te objekte za alumnatom škofiji in se je obvezal, da jih bo do konca februarja 1730 popolnoma izpraznil."* Kot shramba za mestne topove je služil dotlej prostor med dvojnim obzidjem (Zwin- ger) med kloštrskimi vrati in Ljubljanico, nato so bili preneseni na grad. Dva mestna topa sta bila še leta 1761 v šempetrski vojaš- nici." Leta 1711 je bil v Zwingerju hlev za mestne konje."" Mesto je imelo slejkoprej svojega uprav- nika orožarne (Zeugwarta). Leta 1716 je pla- čal magistrat upravniku orožarne 16 goldi- narjev, ker je opravil mojstrski izpit za pu- škarja. V letih 1730 do 1736 je bil upravnik orožarne puškarski mojster, v letih 1766 do 1775 je opravljal to funkcijo meščanski klju- čavničarski mojster Rupert za letno plačo 21 goldinarjev in 15 krajcarjev."' Leta 1785 je razpolagalo mesto z 10 kovin- skimi in 2 železnima topovoma, 2 majhnima kovinskima topovoma za signaliziranje in 12 možnarji iz litega železa. V smislu odredbe gubernija, da se morajo mestni topovi pro- dati na javni dražbi, je bilo 25. oktobra 1786 prodanih 12 možnarjev in 2 velika že- lezna topa. Druge neprodane kose je kupil zvonar Jakob Samassa za cenilno vrednost."* S tem je prenehala obstajati mestna oro- žarna, ki se nikjer več ne omenja. Leta 1789 so po naročilu cesarske vlade podrli kloštr.ska vrata, med dvojnim obzid- 178 C A S OPIS Z A S L O VENSKO K R A J K V N O Z <¦ O DONINO KRONIK A jem raztezajoči se Zwinger in stolp pri vodi, v katerem je do konca XVII. stoletja bilo mestno skladišče smodnika." Še v drugi polovici XIX. stoletja je imela mestna občina na gradu 4 tope iz litega že- leza, ki jili je prodala leta 1870.'" Še pozneje so bili na gradu 3 mestni fr incoski topi, s katerimi so se naznanjali požari. Vojno mi- nistrstvo je izrazilo leta 1909 željo, da bi mu mestna občina odstopila te tope za neko raz- stavo. Občinski svet je na to pristal pod pogojem, da postavijo na grad tri druge tope in da se francoski topovi na zahtevo občine vrnejo, ker so umetniška rariteta in se bodo zato odstopili mestnemu muzeju, ko se ta ustanovi." Danes so ti topovi v leta 1933 ustanovljenem Mestnem muzeju. V cesarski orožarni ua gradu so bili to- povi in zaloge smodnika in inunicije. Uprav- nik cesarske orožarne (kaiserlicher Zeugwart) je izročal smodnik na ukaz deželnega gla- varja.'ä Poleg njega se omenja v XVII. sto- letju še carski puškar (kaiserlicher Büch- senmeister), ki je bil bržkone identičen z upravnikom.'' Kranjski deželni stanovi so se posluževali v XVI. stoletju za nakup orožja posredo- valca v Gradcu. Bil je to Henrik Weiss, me- ščan in izdelovalec oklepov, ki je dobival od kranjskih stanovalcev provizijo, o kateri so stanovi sklepali leta 1572. Ni izključeno, da so imeli stanovi prvotno svoje orožje in smodnik v cesarski orožarni, toda ločeno od državne zaloge, ker je bil 1. maja 1587 postavljen deželni upravnik orožja (Zeug- wart), ki naj bi skrbel za vzdrževanje de- želne zaloge pušk, smodnika, solitra in okle- pov. Za upravnika je bil imenovan meščan- ski ključavničar Jurij Šilton.'* Nekaj let pozneje, leta 1599. so dobili deželni stanovi svojo orožarno s skladiščem smodnika in si- cer na grajskem griču.'" Leta 1737 so posta- vili stanovi posebnega topovskega stotnika (Stückhauptmann) kot vrhovnega nadzor- nika municije in smodnika.'" Takrat so bili na grajskem griču pod obokanim hodnikom naslednji stanovski topovi: 1 dvojni dolgo- cevni top (doppelte Feldschlange) z letnico 1521, 1 dolgocevni top (Feldschlange) z let- nico 1533, 2 velika topa (Feldstücke), ulita leta 1716; 4 topovi, uliti leta 1717, in 4 pol- kovni topovi (Regimeiitstücke)." Ko se je leta 1782 pretresalo vprašanje, kam naj bi se preneslo na gradu nameščeno skladišče smodnika (Pulverturm), je bilo predlagano, naj bi se na gradu shranjeni pa popolnoma nerabni stanovski topovi prodali. Stanovi so pa odvrnili, da imajo le 12 topov, od katerih ni nobeden neraben.'" \ času Napoleonovih vojn so Irancozi od- nesli 7 stanovskih topov v Italijo. Kot nado- mestilo so dobili stanovi s cesarskim odlokom z dne 21. februarja 1839 (dekret dvorne pisarne z dne 25. februarja 1840) 4 trifuutne in 3 štirifuntne topove. Ti topovi so se upo- rabljali za salntne salve pri svečanih pri- likah in pozneje tudi za signaliziranje po- žarov.'" Leta 1841 so zaprosili stanovi za dovolje- nje, da bi smeli postaviti na gradu posebno shrambo za svojih 5 topov."" Druga 2 topova sta stala do konca leta 1846 kot »dekoracija« pred glavno vojaško stražo v mestu, nato pa sta bila tudi prenesena v topovsko shrambo na grad."' Za signaliziranje požarov so stali pod urnim stolpom na gradu 4 topovi, ki so bili vedno nabiti. Požare so naznanjali s to- povskimi streli in sicer s 4 streli požar -v cesarskem gradiču (Turu) v Tivoliju, s 3 streli požar v mestu, z 2 streloma požar v predmestju in z 1 strelom požar izven mest- nega pomerja."- Leta 1868 je zahteval deželni odbor, da bi mestna občina s posebnim reverzom priznala neomejeno lastninsko pravico deželnih sta- nov do teh 4 topov, ki so se občini prepustili do preklica. Ko je deželni odbor pristal n< polletni odpovedni rok, je sklenil mestni svet prodati svoje 4 litoželezne topove."' Stroške za slavnostne topovske salve je nosila mestna občina."" S strelom na gradu se je naznanjal tudi opoldanski čas, kar je bilo opuščeno šele s sklepom občinskega sveta z dne 17. decembra 1901 ."5 Signaliziranje požarov s topovskimi streli je bilo opuščeno bržkone ob izbruhu prve svetovne vojne. Na seji občinskega sveta z dne 11. aprila 1919 je bilo v smislu predloga gasilnega in reševalnega društva sklenjeno, naj se zopet uvede. Mestnemu magistratu je bilo naročeno, naj dobi od vojne uprave 2 ali 3 topove v last ali vsaj v najem."« v. SKLADIŠČA SMODNIKA IN MUNICIJE Konec XVII. stoletja so bili ua grajskem griču 3 stolpi za smodnik in sicer 2 cesarska in 1 stanovski. Eden od cesarskih je stal nad Florijansko cerkvijo. V tega, v katerem je bilo shranjenih nad 500 centov smodnika, je treščilo 28. aprila 1680 in je eksplozija na- pravila v mestu ogromno razdejanje. K sreči požar ni zajel drugih dveh skladišč, posebno ne stanovskega, ki je bilo le za en lučaj od- daljeno. Kot nadomestilo za cesarski stolp za smodnik, ki se je razletel leta 1680, je po- stavila mestna občina ljubljanska v letih 179 KRONIKA C A S O T' I S ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z G O D O V I N O 1687 do 1695 na grajskem griču n,ovega, ki je bil tudi cesarski.** Dne 1. julija 1737 je strela udarila v cesar- ski stolp za smodnik, ki je stal pri cerkvi Sv. Rozalije na gradu.*' Nato je odredila cesarska resolucija z dne 24. julija 1737, naj bi se postavilo skupno (univerzalno) skladišče za smodnik. To vpra- šanje naj bi obravnavali deželni stanovi z državnimi, vojaškimi in mestnimi organi. Magistrat je predlagal, naj bi se ta objekt postavil v okolišu Sv. Krištofa, kar so pa drugi odklonili zaradi očitne nevarnosti za mesto in predmestje. Nato se je predlagala postavitev tega skladišča na Prulah. Stroški naj bi se proporcionalno razdelili med drža- vo, deželo in mestom. Dežela bi potrebovala osminko, magistrat pa šestnajstinko vsega prostora.'" Do končnih sklepov pa ni pri- šlo. Niti veliki požar v Trnovem leta 1774, ko je pihal veter v smeri proti grajskemu griču in so ljudje bežali iz hiš iz strahu, da bi se vnel smodnik, ni spravil problema z mrtve točke. Dne 26. junija 1779 je eksplodiralo veliko skladišče smodnika v Nussdorfu pri Dunaju in povzročilo ogromno škodo. Pod vtisom te katastrofe so nastopili ljubljanski meščani dne 24. oktobra 1779 z energično prošnjo na deželno glavarstvo. Predlagali so, naj se skla- dišče pri Sv. Rozaliji, v katerem ni bilo več smodnika, podre, obe skladišči na grajskem griču naj se opustita, postavi pa naj se novo skladišče za grajskim gričem, češ da bi eks- plozija pri tej lokaciji ne pomenila nevar- nosti za mesto. Ob tej priložnosti so se pri- tožili tudi nad ravnanjem solitrskega inšpek- torja Antona Kapusa, češ da prevaža smod- nik skozi mesto in ga tudi v mestu naklada in razklada, kar pomeni veliko nevarnost za meščane. To naj bi se mu prepovedalo. Ce deželno glavarstvo ne bi moglo ugoditi tej prošnji, naj jo predloži najvišjemu mestu.'' Glede skladišča za smodnik ni zalegla niti ta prošnja. Še leta 1782 se je pretresalo vpra- šanje o prenosu skladišč z grajskega griča na drugo mesto proti Prulam.'^ Le glede pre- voza smodnika skozi mesto se je zadeva to- liko uredila, da se je napravila leta 1794 posebna cesta od cesarskega skladišča na gradu do hišice nasproti strelišču, v kateri je bil vskladiščen smodnik, namenjen pro- daji." Še leta 1799 je bilo cesarsko (kameralno) skladišče za smodnik na grajskem griču po- leg gradu skoraj v njegovem obzidju, med- tem ko je bil materialni depo v bližini od- stranjene cerkve Sv. Rozalije.** V svojem do- pisu magistratu z dne 12. junija 1799 izvaja kresi ja, da je skladišče smodnika na polo- žaju, ki bi lahko postal nevaren mestu in predmestjem. Zaradi tega bi bili hišni last- niki in njihove stranke brez dvoma priprav- ljeni do žrtev, da bi se ta nevarnost odvr- nila in to v obliki prostovoljnih prispevkov za postavitev novega skladišča za smodnik in čuvanje lope na prostem polju v primerni oddaljenosti od mesta. Na zadevni poziv so obljubili prispevati grof Auersperg 5 goldinarjev, križevniški red 50, deželni stanovi 200, baron Zois 150 goldinarjev in razni drugi manjše zneske. Do leta 1802 so nabrali takih izjav za 1256 goldinarjev in 41 krajcarjev, plačan pa je bil znesek 1052 goldinarjev in 31 krajcarjev." Medtem se je novo skladišče že postav- ljalo in sicer na Ljubljanskem polju desno od Dunajske (današnje Titove) ceste v Stoži- cah.'" Aprila 1802 so bili pozvani deželni stanovi, naj omogočijo dovršitev s preduj- mom v znesku 2612 goldinarjev." Ker ta znesek ni zadostoval, se je prediijem povečal na 4390 goldinarjev. Sicer je bilo po najviš- jem naročilu z dne 27. februarja 1802 dolo- čeno, da se stroški, ki presegajo prostovoljne prispevke, vrnejo z reparticijo na hiše.'* S postavitvijo tega skladišča smodnika na Ljubljanskem polju še vedno ni bila odvr- ujena nevarnost za mesto. Že januarja 1816 je dovolila glavna artilerijska orožarna adap- tacijo treh dvoran v samem gradu za depo solitra." Podoba je pa, da se to ni izvršilo, ker je c. kr. inšpekcija smodnika in solitra prenesla leta 1818 precejšnjo svojo zalogo solitra v stanovsko igrišče (Ballhaus), ki je stalo na mestu današnjega dramskega gle- dališča. Še leta 1837 je tam bilo erarično skladišče solitra in žvepla. Avgusta tega leta je sporočil dvorni vojni svet, da bo inšpek- cija smodnika in solitra kmalu izpraznila igrišče, ker je zgradba novega skladišča tako napredovala, da bo kmalu dograjena. Novo skladišče je postavilo mesto Ljubljana v Ste- zicah v bližini že od leta 1802 obstoječega Pulverturma. To novo skladišče solitra (Sal- litermagazin) je bilo dograjeno leta 1841 in nato izročeno vojaški oblasti. Kljub temu, da je imelo vojaštvo v Ste- zicah dve skladišči za razstrelivo, je postavil vojni erar leta 1856 na grajskem hribu mir- nodobno skladišče za smodnik. Na prošnjo magistrata iz leta 1857, naj bi se ta zaloga odstranila, je odvrnila vojaška oblast, da bi se moralo predhodno postaviti na stroške občine drugo mirnodobno skla- dišče za smodnik v bližini Ljubljane."' Medtem se je izvedelo za katastrofo, ki jo je povzročila eksplozija skladišča smodnika 180 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V Maiiizu. Mestni svet je razpravljal na svoji seji z dne 27. novembra 1857 o nevarnosti za mesto, ker so na gradu velike množine smodnika in topovske municije. Sklenil je obrniti se na namestništvo, da bi se za to zadevo pozanimalo.'"^ Intervencija je uspela. Julija 1858 je bil magistrat obveščen, da bo vojaštvo preneslo zalogo smodnika iz mirno- dobnega skladišča na grajskem griču v pro- dajno skladišče smodnika,'"' ki je bilo brž- kone v »Waghausu« v Stezicah (glej op. 96). S tem pa niso še prenehale ponavljajoče se skrbi. Vojaška gradbena direkcija v Ljub- ljani je poA-abila 29. aprila 1871 mestni ma- gistrat, naj pošlje svojega zastopnika h ko- misijski razpravi, ki bo 2. maja 1871 \ za- devi določitve gradbišča za postavitev mir- nodobnega skladišča smodnika za artilerijski polk v Ljubljani.'"" O izidu tega posvetova- nja ni nobenih Aesti. Leta 1872 je začelo vojaštvo na grajskem griču polniti patrone. Občinski svet je na svoji seji z dne 4. junija 1872 protestiral proti tej »tovarni nabojev«, ki predstavlja nevar- nost za mesto, kljub izjavi župana, da je izvedel od vojaških oblasti, da ni nobenega vzroka za vznemirjenje.'"' Vedno so se pojavljale težave, dokler je gospodarilo na gradu vojaštvo. To je dalo priložnost, da je deželni zbor sklenil na SA'oji seji z dne 11. februarja 1896 obrniti se na deželno vlado s prošnjo, naj se prepusti grad s pripadajočim zemljiščem občini. Deželna vlada je 25. junija istega leta vprašala ma- gistrat, ali je občina pripravljena prevzeti grad in pod kakšnimi pogoji. Občinski svet je sklenil 1. avgusta 1896, da je občina sicer pripravljena prevzeti grad, toda brezplačno, ker ne donaša nič in povzroča mnogo stro- škov za vzdrževanje. Finančno ministrstvo je to odklonilo, nato je mestna občina ponu- dila kupnino v znesku 5000 goldinarjev. Fi- nančno ministrstvo na to ponudbo ni pri- stalo, izrazilo je pa pripravljenost, da da grad mestu v najem, kar je pa občina odklo- - nila.'"" Do sporazuma ni prišlo, dokler ni 9 let pozneje leta 1905 finančno ministrstvo izjavdlo, da prepusti grajsko posestvo mestni občini pod pogojem, da sezida namesto smod- nišnice na gradu primerno municijsko skla- dišče za domobranstvo in plača kupnino v znesku 60.000 kron v letnih obrokih po 10.000 kron. Mestna občina je na to pristala in je bila zadevna pogodba podpisana 15. maja 1905. Mestna občina se je obvezala namesto starega k prodanemu posestvu spadajočega skladišča za smodnik sezidati novo municij- sko skladišče, ki bo ustrezalo zahtevam c. kr. ministrstva za deželno brambo po njegovih navodilih in sicer takoj na došli poziv na svoje lastne stroške, do naprave novega de- poja pa pustiti domobransko upravo v brez- plačni posesti dosedanjega objekta in med tem časom v'zdrzevati obstoječe skladišče za smodnik v dobrem in rabnem stanju na svoje stroške.'"' V enem od objektov na Ljubljanskem polju je bilo tranzitno skladišče smodnišnice v Kamniku. Dne 27. julija 1906 se je ta odtehtovalnica smodnika razletela, ker je vanjo treščilo. Župan Hribar je storil korake, da se preteča katastrofa za mesto zaradi takih municij- skih skladišč ne bi ponovila in je začel akcijo, da bi se ta skladišča odprav ila z Ljub- ljanskega polja in prenesla na varnejši pro- stor. Občinski svet je zahteval, da se že v teku prihodnjega leta odpravijo vsi na Ljub- ljanskem polju stoječi objekti in odobril ko- rake za odpravo municijskega skladišča z ljubljanskega gradu.'"" Tudi te resolucije so ostale brez uspeha. Na intervencijo magi- strata je odvrnila komanda vojnega korpusa v Gradcu 1. januarja 1907, da ustreza polo- žaj skladišč vsem zadevnim predpisom. Ce mesto želi spremembo lokacije, bi moralo samo postaviti novo skladišče na še ugod- nejšem mestu. Obenem je vojaška uprava zagrozila, da bo vzpostavila do konca marca 1907 status quo, če mesto ne prevzame vseh stroškov za novo skladišče. Občinski svet je na seji z dne 6. februarja 1907 to odklonil in ponovil zahtevo, da se skladišča odstranijo.'"" Nato je vojaštvo obnovilo skladišče, ki se je bilo razletelo leta 1906. Nič ni pomagalo in je ostalo brez vsakega učinka, da je občinski svet.na seji z dne 20. julija 1909 ogorčeno protestiral proti te- mu, da vojna uprava 'ni odpravila smodniš- uic in shramb razstreliva iz bližine mesta Ljubljane."" Vse je naletelo na gluha ušesa. Posledica tega se je pokazala med prvo sve- tovno vojno, ko je municijsko skladišče v Stezicah dne 11. maja 1917"' zopet eksplo- diralo, kar je povzročilo v vsej okolici mnogo škode in velik preplah. Poldrugo leto pozneje je Avstrija razpadla. Avstrijskemu je sledil militarizem kralje- vine Jugoslavije. Za ljubljansko občino je ostala premestitev municijskih skladišč slej ko prej trd oreh. Na seji občinskega sveta z dne 9. maja 1922 je interpeliral občinski svetovalec Ivan Fre- lili, kot sledi: »Na Ljubljanskem polju se še vedno nahajajo municijska skladišča, polna streliva, zaradi česar obstaja nevarnost, da bi v primeru eksplozije mesto trpelo občut- no škodo. Ljubljanski župan se naproša, da 181! KRONIK A Č A S O l> [ S 7, A S I. O VENSKO k I! \ J K V V O 1. C; O I) O V I N O se uradno obrne na komando Dravske divi- zijske oblasti zaradi premestitve teh skla- dišč iz bližine mesta.«''^ Toda vojni upravi se ni mudilo. Šele 5. januarja 1926 je bil skle- njen zadevni dogovor med mestno občiuo in vojno upravo in so se določili pogoji za pre- mestitev municij.skih .skladišč z Ljubljan- skega polja in za zgradbo novih severno od Soteškega hriba v okolišu krajev Nadgorica in Dragomelj, vzhodno od Črnuč. Mestna ob- čina bi morala postaviti tam 5 skladišč na lastne stroške. Občinski svet je šele poldrugo leto pozneje na seji z dne 5. junija 1928 raz- pravljal o nakupu parcel, potrebnih za zgra- ditev teh objektov.''' Iz neznanih razlogov se pa tudi ti objekti niso postavili in se je končna rešitev zopet zavlekla. Šele na pod- lagi naredbe ministrstva vojske od 18. julija 1934 je bil sklenjen nov dogovor glede pre- mestitve municijskili skladišč, ki naj bi se postavila v gozdu med Šentvidom nad Ljub- ljano in Dobrovo. V zameno bi prejela ob- čina vse tedanje objekte na Ljubljanskem polju z zemljiščem v znesku 2.500.000 dinar- jev."* Tudi ta načrt se ni uresničil. Šele leta 1938 je mestna občina ljubljanska postavila nova municijska skladišča 70 km daleč od Ljubljane na Gorici pri Štorah na Štajerskem, za kar je izdala 1,500.000 dinar- jev. V zameno je pridobila veliko najbolj- šega zemljišča za razširjenje mesta, ki se je s tem znebilo večne nevarnosti in se je moglo nemoteno razvijati v tej smeri.'" Od eksplozije v letu 1906 je poteklo torej 32 let, da se je ta kočljiva zadeva po toliko zapletljajih končno uredila. O tem, kdaj se je odstranilo municijsko .skladišče, ki je bilo leta 1905 na gradu, ni- sem našel ne v lituraturi ne v arhivih no- benih podatkov. Ol'üMBE 1. Mestni arliiv, Knjiga izdatko\ za I. 1611. — 2. Mestni a., Knjiga izdatkov za 1. 1646 fol 51. — 5. Mestni a., S. P. 1677 fol 82. — 4. KragI, Zgodovina Tržiča, str. 292, 293; MUllner, Geschichte des Eisens, str. 488, 498, lUyrisehes Blatt 1819, str. 15. — 5. Bericht Uber sämtliche Erzeng- nisse . . . Ausstelinng Klagenfurt, str. 161 ; Statistično poro- čilo ljubljanske zbornice za trgovino in obrt za leto 1870 str. 280. — 6. Mestni a.. Knjiga izdatkov 1638 fol 38 in 1643 fol 36. .". Mestni a.. Knjiga izdatkov 1676 fol 65 pri- loga 100. 8. Mestni a.. Knjiga izdatkov 1676 fol 59. — 9. Mestni a.. Knjiga izdatkov 1737 fol 83. — 10. Mestni a.. Knjiga izdatkov 1725 fol 69—73, 1726 fol 52, 38, 62. — il. Mestni a.. Knjiga izdatkov. — 12. Mestni a.. Reg I fase 293. — n. Drž. a. LRS, Ključavničarski ceh, zvezek 112. ~ H. Mestni a.. Reg I fase 393, 524, 533, 554, 565. — /5. Illy- risches Blatt 1847 n» 72, Novice 1854 N« 32, Laibacher Zeitung od 21. III. 1851. — 1«. Venceslav Plitek, I Napoleouidi a Tri- este v Archeografo Triestino Vol. XIII 1926, str. 267. — 17. Drž. a. LRS, Gub. a. fase 27 1835/36 N" 118; V Valenčič, Sladkorna industrija v L ubljani. — IS. V. Valenčič, Slad- korna industrija v Ljubi ani str. 51 si.; Mestni a., Reg I fase 745 in XV/2; Andrejka, Ljubljanski parni mlin v Kro- nika slov. mest VI str. 91; Bericht der Handels- u. Gewer- bekammer Laibach für 1857—1860 str. 75 in 138. — 1<>. Drž. a. LRS, fase U 1843/45 N« 170 in 1847/48 N« 62: Slokar, Ge- schichte der österr. Industrie str. 315. — 20. Plitek v Ar- cheogiulo Triestino 1926 str. 269. — 21. Slokar. Geschichte der österr. Industrie str. 334. — 22. Drž. a. LRS, Gub. a. fase U 1847/48 N" 70. — 27. Andrejka, Razvoj ljubljanskih industrij med 1859 in 1869 v Kroniki slov. mest VI; Alojzij Potočnik, Javna razsvetljava v stari Ljubljani, Kronika II/l (1934), ki vsebujeta razne netočnosti; Mestni a.. Reg I fase i 420, 563 in 661; God III/U, God III/12 fol 103; Zemljiška; knjiga okr. sodišča v Ljubljani imenuje župnije Sentpeter; trgovinski register. — 24. A. MUllner, Geschichte des Eisens i in Krain str. 549—561, Bericht über die Ausstellung Klagen- I fnrt St. 65; Bericht über die Ausstellung. Graz str. 30—40; I Bericht der Handels-Gewerbekammer Laibach fUr 1854—1856 i Str. 24. — 25. Mestni a., fase 20 1827. — 26. Drž. a. LRS, i Gub. a. fase U 1845/46, N» 170 in 1847/48 N« 62. — 2.'. Mest- s ni a. fase 20 1845-46 in 1847, Reg I 554, Anhang zur Lai- ; bacher Zeitung od 1*. IX. 1847; Provinzialhaudbuch des Lai- i baeher Gouvernements im Königsreiche lUyrien 1847 in 1848. : — 28. Laibaeher Zeitung od t. I. 1848. — 29. Mestni a. lase ; 20 1852-52 _20_ in _20_ — 30. Mestni a. I 1741, Trgovinski ; 1872 2901 i register v Ljubljani. — 3/. Mestni a.. Knjige izdatkov 1584 j fol 87, 1644 fol 27, 1646 fol 27 priloga 32, 1664 fol 42, 1700 ; fol 27 in 1717; Sodni protokoli cod 1/3 1545 fol 131. — 32. ¦ Mestni a. Knjige izdatkov 1647 fol 68. 1700 fol 27, 1720, ; 1760 fol 133 in 134, 1761 fol 129 in 154. — 33. Mestni a.. Knjige izdatkov 1723, 1724, 1727, 1731, 1732, 1734, 1735, 1740, 1748, 1750, 1755, 1759, 1760 fol 132, 1762, 1767/68, 1768/69. — ->4. Mestni a. Reg I lase 12. — 35. Mestni a. Knjige izdat- : kov 1723, 1742, 1756, 1757, 1759, 1761. — 36. MUllner, Ge- i schichte des Eisens str. 549-561. -- 37. Drž. a. LRS Gub. i a. 1814 N« 368. — 3S. Josip Žontar, Nastanek, gospodarska j in družbena problematika policijskih redov prve polovice | XVI. stoletja (Zgodovinski časopis letnik X-XI str. 64). — ! 39. Drž. a. LRS, konvolut N« 589, Drž. a. LRS arhiv strel- ; skcga društva. Geschichte der Rohrschützengesellsehaft, j Festschrift, bearbeitet vom P. v. Radics, Laibach 1883, Ra- dios, Geschichte der Laibacher Seilützengesellschaft in Blätter aus Krain 1862 in 1863. A. Dimitz, Urkundliches zur Geschichte der Schützenvercins in Kraii in Mitteillungen des histor. Ve.eine3 für Krain 1863, Anton Jellouscheg in Mitt. des hist. Vereines für Krain 1850, Julius Wallner in- Mitteilungen des hist. Vereines für Krain 1893, Harambaša (Podkrajšek) 330. letnica strelišča v Slovanu 1913. — 40. Mestni a.. Knjige izdatkov 1639 fol 26, 1644 lol 27, 1658 fol 18, 1659 fol 27, 1673 fol 39, 1673 fol 27, 1695 fol 26, 1702 fol 27, 1705 fol 28, 1717 fol 69, 1741 fol 83, 1742 fol 69, 1 1744 fol 94, 1757 tol 129 in 134, 1765 fol 130, 1767/68 fol 177, \ 1769/70 fol 157, 1770/71 fol 158, 1771/72 fol 158, 1774/75 fol 171. I - 41. Drž. a. LRS, Stan. a. fase 556, Mestni a.. Knjige i izdatkov 1767/68 fol 172. — 42. Zgodovinski časopis letnik • X-XI str. 408. — 4~>. Mestni a. Reg I fase 148. — 44. Mestni i a. Knjige izdatkov 1615 fol 45, 1621 tol 67 in 119, 1645 fol i 27, 1646 lol 27, 1651 fol 27, 1663. — 45. \'rhovcc. Die hoch- löbliche Hauptstadt Laibach str. 18; Drž. a. LRS, Carl Sev- : fridt von Peritzbofl, Repertori sive melius Intormationcs II, i Str. 96, ki omeuja resolucijo stanov iz leta 1515 glede po- ' stavitve cesarske orožarne v Ljubljani; Drž. a. LRS, Stan. ä a. fase 522. — 46. Drž. a. LRS, Peritzhoff n. o. m. str. 386. i ..... 47. Mestni u., Knjiga izdatkov 1584 fol 87 (prejšnje knjige j izdatkov niso ohranjene). — 4S. Mestni a., Knjige izdatkov ! 1590 tol 73, 75 in 81, 1793 fol 69, 1601 fol 76, 1603 fol 55. — i 49. Mestni a.. Knjiga izdatkov 1628 fol 59. — 50. Mestni a.. Knjige izdatkov. — 51. Mestni a.. Knjige izdatkov 1603 str. 55. — 52. Vrhovee n. o. m., str. 121. - 33. Mestni a., Knji-: ge izdatkov 1616, priloga; Sodni protokoli 1519; Milko Kos.] Srednjeveška Ljubljana str. 36. — 54. Mestni a.. Knjige iz- i datkov 1633 tol 56. — 55. Mestni a.. Knjige izdatkov 1621 i fol 67. — 56. Mestni a.. Knjige izdatkov 1633 fol 56 in 1638 i tol 39. — 57. Mestni a.. Knjige izdatkov 1644 tol 54, 58, 95 , 96, 98; Lokacija tega mlina je razvidna iz v Drž. a. LRS (Vicedomski a. tasc 105 Lit L N» VII) ohranjene risbe iz leta 1593 z označbo ruolino.;. Majhno reprodukcijo te risbe prinaša Milko Kos. Srednjeveška Ljubljana (zadnja slika). — 5S. Mestni a.. Knjige izdatkov 1581 fol 33, 57, 39 in 89. Za prejšnjo dobo niso ohranjene knjige izdatkov. — 39. Mestni a.. Knjige izdatkov 1643 tol 26, 1644 fol 27. — 60. Mestni a.. Knjige izdatkov 1687 fol 43, 96, 98, 99, 100, i t03; 1695 fol 63. — 61. Prim, spodaj poglavje ^Skladišča smodnika in municije^. - ¦ 62. Mestni a.. Knjige izdatkov 1712 fol 66, 1715 fol 57. - 67. Slokar, Rokodelstvo in indu- i strija v Ljubljani od konca srednjega \eka do leta 1732 ^ str. 34 (rokopis v Mestnem arhivu). — 64. Škofijski a. taso: 31 mapa 1/2 in 1/4; Anton Jelovschek, Historische Miszellen i \ Mitteilungen des histor. Vereins für Krain 1834 str. 32. —. 63, Mestni a., Knjige izdatkov ,761 tol 127. — 66. Mestni a.. : Beg I fase 20. — 67. Mestni a., Knjige izdatkov. — m. : Mestni a., Reg I fase 20. — 69. Mestni a., Reg 1 lase 20. 70. Mestni a., cod 111/20 in 111/21. -- 71. Mestni a., lod III/67 tol 23. - 72. Drž. a. LRS, Stanovski a. fase 522. -; 73. Mestni a.. Knjige izdatkov 1672 fol 40 in 1674 fol 40. — i 74. Drž. a. LRS, Stan. a. tasc 318 a: Landtugsprotokolle 1; fol 449 (30. I. 1572). — 75. Drž. a. LRS, Repertori sive me- > liiis Intormationcs Carl Seyfridt von Peritzhoff I str. 3861 (Deren von Lavbaeh einer löblichen Landschaft concedierte i rberlassung ihrer Pulverturmes und Rüstkammer, cirk sub, 20. avgust 1599); Valvasor. Ehre XI, 672. — 76. Drž. a. ; LRS, Stan. a. fase 318 a. — 77. Drž. a. LRS, Stau. a. fasci 522. — ?S. Drž. a. LRS, Kamera in reprezentanca, publice j 182 (T: A s o !¦ 1 s ZA S I, O A E N S K O KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA liolilicu 1> 10. -- ?9. Di-ž. u. LRS, (Jiil). a. fase 14—34 (1843) ¦ ima deželna vlada fase 13—7 (1859). — 80. Drž. n. LRS, i Gub. a. 1841 fase 14—29. — SI. Drž. a. LRS, Gub. a. 1847 ^ 14—52. — 82. Mestni a.. Cod III/14 fol 111 (1863). — S3, i Mestni a., God III/20 1869 fol 224, cod III/21 1870 str. 15 i — S4. Mestni a.. Cod III/30 1879 fol 27. — 85. Mestni a.,u Cod III/58 fol 239. — 86. Mestni n., God III/77. — 87. Vrlio- i vec n. o. m., str. 48. — 88. Glej zgoraj pri mestni orožarni, i ^ 89. Drž. a. LRS, Stan. a. fase. 556; Mestni a. Reg I i fase F 2. — 90. Mestni a.. Reg I fase 2. — 91. Mestni a., : Magistratica acta, varia mag. fase 13. — 92. Drž. a. LRS, ¦ Kamera in reprezentanca, Puhlico-politica P 10. — 93. Drž. i a. LRS, Gub. a. fase 66 (1794). — 94. Mestni a.. Reg I i fase 152 (376). — 95. Mestni a., Reg I fase 152 (376). — «. i Drž. a. LRS, Kataster občine Stožice, Protokoli der Bau- i parzellcn der Gemeinde Stožice vom 20. III. 1827, lastnik i k. k. Kameralfond, Gerätehaus 69 kvadratnih sežnjev. Wag- . haus 18 kvadratnih sežnjev, Pulverturm 49 kvadratnih sež- ' ujev. — 97. Drž. a. LRS, Novej.ši stan. a. fase. 69. — 98. Drž. a. LRS, Nov. stan. a. fase 69 (1802 in 1807). — 99. Drž. a. LRS, Gub. a. 1816 N» 381. — 100. Drž. a. LRS, Gub. a. 1825/26 fase 21—6, 1857' fase 23—10, 1841 fase 21—3. Kata- ster občine Stožice, Einsehaltungsbogcn vom 11. .Miirz 1841, številka 91 a in 91 b v mapi, Sallitermagaziii 66 kvadratnih sežnjev, Wirtschaftsgebäude 12 kvadratnih sežnjev. — 101. Drž. a. LRS, Präs 1858 N" 470 in 976. — 102. Mestni a., God III/8 fol 66. — 105. Drž. a. LRS, Präs 1857 N» 4405, 1858 .V 2356, Mestni a. Cod III/9 (1858) in Reg I fase 701 VII/26. — 104. Mestni a.. Reg I fase 854 VII/26. — 105. Mestni a.. God III/23 fol 42/43. — 106. Mestni a.. Cod II1/4? (18%) in za- pisniki sej obč. sveta za leto 1897. — 107. Mestni a.. Cod III/63 fol 17—23 in 225 sq., Deželna deska vložek štev. 25 : kat. obč. Ljubljana, Zemljiška knjiga, vložek 154 kal. obč. Poljansko predmestje Ljubljana. — 108. Mestni a.. Cod III/64 fol 210 in 211. — 109. Mestni a.. God 111/65. — 110. Mestni a.. Cod III/67. — 111. Za ta podatek sem hvaležen Ivanki Dovč, Stožice 43. Datum je zanesljiv, ker so tega dne praznovali na njenem domu pomemben družinski do- godek. Časopisi zaradi vojnega stanja niso smeli o tem po- I ročati. Niti v arhivih ni nobenih vesti. — 112. Mestni a., j God III/79. - 115. Mestni a., God III/83, str. 375. - 114. ' Mestni a., Cod III/91, str. 707 in 772. — 115. Mestni a.. God 111/95, str. 188 in 307; Pet let dela za Ljubljano (1940), stran 129. ...........________ GLASBENO ŽIVLJENJE V BAROČNI LJUBLJANI MARIJAN SMOLIK (Nekaj novih podatkov) Pred dobrimi 25 leti je v »Kroniki sloven- .skih mest« (h. .Stanko Škerlj začel objavljati vrsto člankov o zgodovini italijanskega gle- dališča v Ljubljani v XVII., XVIII. in XIX. stoletju.' V tistem delu razprave, kjer go- vori o italijanskili operah v Ljubljani, je kot vir uporabljal tudi različne operne librete, ki so last ljubljanskih in drugih knjižnic. Na več mestih pa toži, da nekaterih libretov, tudi unikatov, ki so jih starejši pisci (Dimitz, Radics, Kidrič) še videli, on ni mogel več najti. Tudi drugim zgodovinarjem, ki so pi- sali v zadnjih letih, se ni bolje godilo. Zlasti za librete, ki naj bi bili v Semeniški knjižnici v Ljubljani, so Škerlj in drugi pi- sali, da nekaterih nikakor niso mogli dobiti v roke. \ urejevanju te knjižnice v povojnih letih, zlasti po letu 1952, pa so prišli na dan vsi tiski te vrste, ki so bili v starejši litera- turi popisani. Že samo ta novica bi zgodovi- narje razveselila. Toda našla se je še vrsta drugih, doslej neznanih tiskov, ki bodo do- polnili sliko gledališkega in glasbenega živ- ljenja baročne Ljubljane. Članek naj opozori na te najdbe vse, ki jih naša kulturna preteklost zanima. Strokovno vsebinsko izrabo in obdelavo posameznih ti- skov pa bodo opravili tisti, ki so po svoji stroki za to poklicani. Številčno največja je zbirka opernih libre- tov in jo bomo najprej pregledali. Dodali bomo nove tiske o šolskih dramah in orato- rijih ter omenili sporede različnih verskih procesij, ki so z glasbo in sceno pestrile živ- ljenje baročnega človeka. Na koncu bomo navedli še nekaj podatkov v zvezi z ustano- vitvijo in delovanjem centralne glasbene ustanove »Academia Philharmonicorum Zakaj se je prav v Semeniški knjižnici ohra- ; nilo tako obilje gla.sbenih in gledaliških do- kumentov bo razumljivo, če vsaj nekaj besed ! povemo, kako so jo ustanovili in kako se je i razvijala. ' Naslovna stran libreta za opero Tamerlano 185 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ko so V Ljubljani ob koncu XVIL stol. ustanovili Akademijo Operozov, so njeni člani zelo pogrešali javno znanstveno knjiž- nico, ki bi jim nudila dostop do dragih knjig. Zato so se kmalu po ustanovitvi akademije odločili, da osnujejo tudi knjižnico. Leta 1701 so ljubljanski škof Žiga Krištof Herberstein, prost Janez Krstnik Prešeren in dekan Ja- nez Anton Dolničar podpisali ustanovno li- stino, s katero so se obvezali, da bodo dali svoje knjige na razpolago vsem. K podobne- mu dejanju so povabili tudi druge. Vsaj ne- kateri so jih posnemali (zdravnik dr. Marko Grbec, dekanov brat Janez Gregor Dolničar in še kdo) in knjižnica je začela živeti. Škof Herberstein je daroval tudi glavnico 2000 gld. za stalnega knjižničarja. V novem semenišču so pripravili posebno poslikano dvorano, ka- mor so po letu 1725, ko so bile izdelane omare, knjige tudi postavili. Tja do leta 1794. ko je licejka postala javnosti dostopna, je »Javna škofijska knjižnica«, kot so jo ime- novali, skoraj vsak dan odpirala vrata lju- biteljem knjižnih zakladov. Verjetno je, da so že ustanovitelji in prvi dobrotniki knjižnici izročili precej starejših opernih libretov in drugih glasbeno važnih tiskov. Za nekatere od njih to dokazujejo podpisi in ekslibrisi. Glavno zaslugo, da je še danes ohranjenih toliko teh listov, pa ima prvi temeljiti knjižničar te ustanove Franc Jožef Thallmainer, ki je svojo službo nastopil 27. aprila 1742 in je bil knjižničar do smrti 2. januarja 1768, ko je umrl star 70 let.^ O njegovem življenju ne vemo ve- liko, toda moral je biti izreden ljubitelj knjig, ker jih je veliko zbral in zapustil knjižnici in ker je sestavil tudi prvi, še danes ohranjeni abecedni in stvarni katalog. Bil pa je tudi velik ljubitelj gledališke glasbe, saj je zbral ali vsaj skrbno popisal večino tiskov, o katerih bomo govorili. J. Kr. Prešeren, oba Delničarja, Thallmai- ner in še kdo so v svojih študijskih in služ- benih letih po tujih mestih (Dunaj, Salzburg, Rim, Padova) in na potovanjih v bližnja in daljna mesta gotovo videli mnogo oper in oratorijev. Ker so jih vzljubili, so v svoje bogate knjižnice uvrstili tudi tiskane librete, ki so jim pozneje budili mladostne spomine. Ni pa bilo posebno težko v baročni Ljublja- ni, ki je bila tesno povezana s svetom, tudi pozneje naročiti librete oper, o katerih iz- vedbi so brali ali slišali od znancev. Ko so se pogajali z italijanskimi gledališkimi sku- pinami za gostovanje v Ljubljani, so mogli izbirati med najboljšim, kar so poznali. Z zapuščino ustanoviteljev in dobrotnikov knjižnice, ki je bila v škofijski upravi, so glasbeni tiski prišli na police in v kataloge. Ko pa je knjižnica ob koncu XVIII. stoletja postala zgolj semeniška, je bilo razumljivo, da so knjižničarji predvsem skrbeli za stro- kovne teološke knjige. Velik del opernih li- bretov so s polic umaknili v manj dostopne shrambe in novi katalogi jih niso več ome- njali. Zato so ostali neznani celo tako prid- nim iskalcem starin, kot sta bila Viktor Ste- ska, ki je iz Delničarjeve zapuščine objavil povzetke jezuitskih dram,' in dr. France Ki- drič, ki je hotel sestaviti popoln seznam za gledališko zgodovino pomembnih tiskov in arhivskih podatkov." OPERNI LIBRETI Največjo skupino sestavljajo operni libreti iz XVII. in prve polovice XVIII. stoletja. Zdaj jih je v evidenci 234; stari katalog sicer pozna še nekatere, ki jih pa najbrž ni več v knjižnici. Beneška izvedba opere Euristeo 184 ČASOPIS ZA SLOVENSKO K R A J E A N O ZGODOVINO KRONIKA Res je, da pri starejših tiskih ni mogoče vedno brez pomožnih raziskav takoj ugoto- viti, ali imamo v rokah tekst, ki se je tudi pel, ali samo govoril. Podrobna raziskava bo z našega seznama verjetno črtala nekaj na- slovov, a še vedno jih bo ostalo vsaj 214. Pri ^ teh je namreč naveden skladatelj, ki je be- j sedilo uglasbil, ali pa je vsaj v naslovu orne- j njeno, da gre za glasbeno dramo, torej opero, i Najstarejši ohranjen tekst, ki pa ni zanes- j Ijivo namenjen petju, je pastorala Silvia j Fiorilla »L'amor giusto«, tiskan v Neaplju ' leta 1612. Isto letnico nosi beneška komedija; »La Flaminia schiava« avtorja Piermaria j Cecchinija. j Prvi zanesljivo glasbeni kos je tiskan v j Innsbrucku leta 1652. Besedilo za »Introduz- \ z ione drammatica « je napisal akademik ; Ljubljanska izvedba opere Euristeo p. Lequilc, uglasbil pa ga je Antonio Maria; Viviani. \ Dr. Škerlj je v navedeni razpravi o gleda- ; lišču v Ljubljani' sklepal, da je Auersper- : gova knjižnica imela innsbruško izdajo li- : breta za opero »Argia«. Prav ta tisk iz leta i 1655 pa je Semeniški knjižnici ohranil knjiž- i ničar Thallmainer. ; Teh nekaj strani je premalo, da bi našteli \ vse tiske. Natančneje si bomo ogledali le i tiste, ki so povezani z Ljubljano in bližnjimi ! mesti. Za druge pa naj zadošča nekaj sploš- i nih podatkov. Med njimi jih je 119 tiskanih J v Benetkah, 55 na Dunaju, U v Brnu, po; 5 v Gradcu in v Münchenu, po 3 v Ljub- \ Ijani, Celovcu in Rimu, po 2 v Vidmu, Inns- j brucku in Firencah, po en pa v Gorici, Ber- 1 gamu, Bologni, Brescii, Genovi, La Hayn, ! Linzu, Neaplju, Parmi, Sultzbachu in Vi-j cenzi. Velika večina je torej iz italijanskega ; kulturnega območja, kar za opero ni čudno, i Tudi mnogi v severnih mestih tiskani libreti so v italijanskem jeziku, drugi pa prevodi i iz njega, namenjeni tistim poslušalcem, ki \ italijanskih arij niso razumeli. Zato so mnogi, i kot tudi ljubljanski in celovški, dvojezični, i Med avtorji besedila se največkrat ponav- j Ijajo naslednja imena: dunajski dvorni poet; Pietro Pariati (II finto Policare, Caio Marzio ! Coriolano, Archelao, Creso) in njegov vrst-, nik Apostolo Zeno (Meride e Selinunte, Ni- j tocri, I due dittatori, Ornospade, Mitridate, i Antioco, Astarto, Griselda, Venceslao); Sii-j vio Stampiglia (n. pr. Rosmira) in Domenico Lalli (n. pr. Euristeo) ; največkrat pa član akademije Arkadov Pietro Metastasio, z aka-, demskim imenom Artimio Corasio. Njegove i so opere: Siroe, Ezio (Aetius), Alessandro j nell'Indie, Demetrio, Issipile, Adriano, La i clemenza di Tito, Demofoonte, Olimpiade, j Artaserse, Ciro riconosciuto. Pestra je tudi vrsta skladateljev, ki so li- ' bretom vdahnili glasbeno življenje. Spet naj [ navedemo le tiste, ki se večkrat ponavljajo: j Antonio Draghi, Marc Aurelio Ziani, Giovan- ni Bononcini, Francesco Conti, Antonio Cal- dara, Baldissera Galuppi, Leonardo Vinci, ' Tommaso Albinoni, Giuseppe Orlandini, Ni- ] cola Porpora, Giovanni Adolfo Hasse, Anto- ' nio Vivaldi. Res je, da večine teh oper prvotni lastniki i libretov niso nikdar mogli videti v Ljubljani. ! Nekatere pa so. Najstarejši ljubljanski libreto, ki je tiskan še v Benetkah, je za opero »Tamerlano«, ki so jo z Bonomijevo glasbo igrali leta 1732. ' Bila je posvečena kranjskemu vicedomu ! knezu della Torre e Valsassina. Opisal je ta ¦ libreto sicer že dr. Škerlj po izvodu iz pri- ; 185 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJ K V N O ZGODOVINO vaine knjižnice dona A. Lepopilija v Du- brovniku.' Ni pa ga sam imel v rokah in je vedel le za naslov in skladatelja. Iz senieni- škega izvoda je videti, da je skladatelj Giu- seppe Clemente de Bonomi kot vodja vicedo- move glasbene kapele skladbo posvetil svo- jemu gospodarju Francescu Antoniu Sigi- fridu. Prvotno je bil v libretu natisnjen samo seznam nastopajočih oseb. Pozneje (pred iz- vedbo?) so pa ta seznam prelepili s tiskanim seznamom, ki vsebuje tudi imena igralcev Iz njega izvemo, da je vicedomova kapela imela vsaj .še dva člana. Naslovno vlogo ta- tarskega vladarja Tamerlana je igral namreč Giuseppe Cabbiati, attuale virtuose« vice- doraove kapele. Turškega sultana Bajazeta je igral Carlo Amaini, njegovo hčer Asterio pa Koza Poševa (Poschin), »attuale virtnosa« vicedomove kapele. (Spet novo ime iz rod- bine Pošev!') Tamerlanovo nevesto Ireno je pela Marina Cittadini, grškega kneza Andro- nika pa Paolo Vida. Razen domačih dveh pevcev (Cabbiatija in Poševe) so ti trije pevci peli tudi naslednje leto v Ljubljani. Za leto 1733 je bilo doslej znano le, da je v Ljubljani umrla pevka Barbara Bianchi.* Iz tega slučajnega podatka se je dalo skle- pati na gostovanje italijanskega gledališča. Zdaj se je našla tudi opera, ki so jo takrat I)eli. Knjižničar Thallmainer je dal med druge librete nvezati tudi libreto Hassejeve opere »Euristeo«, tiskan v Benetkah v tipič- ni mali obliki, namenjen pa za pustne pred- stave v Ljubljani leta 1733: »EURISTEO, DRAMMA PER MUSICA, Da rappresen- tarki in LUBIANA del Ducato di (Jarniola. Nel Carnevale dell'Anno 1733.« Libreto je brez posvetila, zato ne zvemo za libretista- ali impresarija, pač pa ima se- zimm oseb in igralcev, kjer srečamo tri iz lamerlana znane pevce. Makedonskega kra- lja Cissea je igral Giuseppe Alberti: njegovo hčer Aglatido Barbara Bianchi, ki pa je že 31. januarja umrla; kneginjo Ismene je pela Marina Cittadini; Ergindo, hčer tempelj- skega varuha, Madalena Carrara; generala Ormonteja Paolo Vida; njegovega tekmeca v ljubezni do Aglatide, ilirskega kneza Ciancia, pa pevka Chiara Orlandi. Medigre sta izvajala Anna Isola in Carlo Amaini. Glasbo je zložil takrat že slavni Giovanni Adolfo Hasse — »il Sassone«, čigar glasbo so pozneje v Ljujjljani še večkrat poslušali.* Avtor besedila iz libreta ni znan. Imamo pa za primerjavo še eno izdajo iste opere z značilnim naslovnim listom, ki je bila tiska- na leto prej za izvedbo v beneškem gledali- šču Grimani v semanjih dneh pred prazni- kom Vnebohoda leta 1733. Libretist Dome- nico Lalli ali s pravim imenom Sebastiano Biancardi, ki je bil rojen v Neaplju 1679 in je umrl v Benetkah 1741, je beneško izvedbo posvetil angleškemu narodu. Besedili ljub- ljanske in beneške izvedbe sta enaki in zato lahko velja, da je avtor ljubljanskega Enri- stea Domenico Lalli. Iz dveh ljubljanskih oper znana pevka Marina Cittadini je pela tudi v Benetkah in sicer vlogo Erginde. Libreto za Metastasio — Hassejevo opero »Artaserse«, ki je bil tiskan v Ljubljani leta 1740, imajo tudi druge ljubljanske knjižnice. Omenim naj le, da so v Semeniški knjižnici libreti iste opere tudi za beneški izvedbi leta 1730 in 1734. za celovško 1738 ter še varianta istega libreta z glasbo Gaetana Antonia Pam- pina, tiskan v Benetkah 1737. Ljnbljan.ska izvedba »Rosmire« je bila istega 1740. leta kot »Artaserse«. Lepo oprem- ljenih dvojezičnih libretov je več znanih. Dr. Škerlj opozarja, da so v Ljubljani bese- dilo Rosmire po krivici pripisali Pietru Me- tastasiu, ker je noben seznam njegovih del ne navaja.'" Ker so v Semeniški knjižnici po- leg ljubljanskega še trije libreti iste opere, se da jasno ugotoviti, da je avtor Rosmire Silvio Stampiglia (1664—1725), ki je bil prav tako kot Metastasio član akademije »degli Arcadi« z imenom Palemone Licurio. Graški Lubiana, nella Stamparla di Adamo Federico Keichirdt. Libreto za- ljubljansko izvedbo opere Dido?ie abbandonata 186: C A s O P I s •/. A SLOVENSKO K B A J E V N O ZGODOVINO KRONIKA libreto za leto 1739 in beneški za 1738 z glas- bo Antonia Vivaldija nosita njegovo ime, prav tako tudi neki benečanski tisk s po- kvarjeno letnico, katerega glasbeni avtor je bil Leonardo Vinci. — Vse izdaje omenjajo tudi izvajalce. V Benetkah je 1738. leta pel Pasqual Negri, ki je dve leti pozneje na- stopal v Ljubljani. »Didone« je zadnja »ljubljanska« opera, katere doslej edini znani libreto je v Sem. knjižnici. Peli so jo leta 1742. Ker libreta gledališki zgodovinarji doslej niso mogli uporabljati (videl ga je menda Kidrič: C JKZ V./1926, 117), si ga natančneje oglejmo. Naslov »DIDONE ABBANDONATA« nam sicer v nadaljevanju pove, da so opero peli v loutovžu, ne pove pa niti avtorja besedila niti skladatelja glasbe. Lepo' opremljeneimi libretu je napisal posvetilo vodja gledališča Pietro Mingotti. Poleg italijanskega originala je natisnjen tudi nemški prevod. Prepišimo Libreto zu beneško izvedbo 'opere Didoiie abbandonata Še seznam pevcev: kartažansko kraljico Didono je pela Marianna Pircher, njenega ljubimca Eneja pevka Benedetta Molteni, drugega ljubimca Jarba Giuseppe Alberti, Didonino sestro Seleno Giovanna Rossi, Jar- bovega zaupnika Araspa pevec Carlo dalla Vecchia in Didoiiinega zaupnika Osmida pevka Angiola Romani. Kot scenarist je omenjen dvorni operni inženir Antonio D'Agostini. — Beneški li- l)reto za opero »Didone« iz leta 1730 pove, da je besedilo napisal Artimio Corasio, to je Pietro Metastasio; peli pa so pri tej iz- vedbi glasbo, ki jo je zložil Domenico Sarro. Za opero »Demetrio« knjižnica nima ljub- ljanskega libreta iz leta 1742, pač pa precej primerjalnega gradiva: libreto za beneški izvedbi 1.1732 in 1737 ter nemško in itali- jansko izdajo za izvedbo v Brnu, oziroma v Cremsieru, na stroške olomuškega škofa kar- dinala Wolf ganga Hanibala von Schratten- bacha leta 1733. Zanimivo je, da so pri vseh teh izvedbah peli Hassejevo glasbo. Skoraj bi mogli sklepati, da so tudi v Ljubljani leta 1742 spet poslušali melodije mojstra, ki jim je bil znan že iz Euristea, Artasersa in Ros- mire." Preglejmo še izvedbe oper v bližnjih, de- loma slovenskih mestih Gorici, Trstu, Vidmu, Celovcu in Gradcu. Sicer se z letom 1742 konča sklenjena vrsta ohranjenih libretov, a iz Gorice imamo še libreto za leto 1782, tiskan pri Tommasiniju za opero »I Viaggiatori felici«, ki jo je spi- sal livigini (Livigni) Filippo, uglasbil pa Napolitanec Pasquale Anfossi. Igrali so jo ob otvoritvi goriškega gledališča Filipa de Banden. Že prej omenjeni graški libreto za opero Rosmira je pomemben ne samo zato, ker nam je razkril avtorja te opere, ampak tudi zaradi beležke, da so to Stampiglievo opero igrali drugod pod imenom »Parthenope«. Opozarja pa tudi poslušalce, da graška iz- vedba ni popolnoma originalna, ampak pri- rejena za pet solistov. Toliko jih je pelo tudi \' Ljubljani, medtem ko je v Benetkah Vival- dijeva opera imela 7 solistov, Viiicijeva pa šest. Videti je, da so na gostovanjih izvedbo nekoliko poenostavili. Ohranjen je tudi graški libreto za opero »Arsace« iz leta 1737 z glasbo Geininiana Giacomelli ja, iz leta 1738 pa za opero »La Verita nelFinganno«. Obe je izvajala družba Angela Mingottija. Za graške gledališke na- stope sta ohranjeni tudi besedili dveh glas- benih mediger: »Pedronco pittore, Gelsomina sua moglie et un Giovanetto Francesce (1738,1 187 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ital.-nem.) in »Drusilla, e poi Grillone« za leto 1739. Obe sta anonimni. V Celovcu so leta 1738 igrali operi »Arta- serse« in »Cesare in Egitto«. Oba libreta so tiskali v Benetkah, oba sta anonimna. V Artasersu je tekst enak ljubljanskemu, torej je Metastasiev. Isti pevec Domenico Batta- glini je pel naslovno vlogo v Ljubljani in v Celovcu. Leto 1740 je tudi za Celovec (po libretih, ki so pri nas ohranjeni) pomenilo višek oper- nega življenja. Peli so tri opere: »Alvilda«, »Lucio vero« in »Siface«. V vseh treh je na- stopalo istih petero pevcev, dva moška in tri ženske. Vse tri knjižice je tiskal celovški Kleinmayr v italijanščini z nemškim prevo- dom. Oblika je manjša od ljubljanskih in graških libretov. So pa vsi brez avtorja, brez imena skladatelja, celo impresario je podpisan samo »II Direttore*. Za opero »Lu- cio vero« je ohranjen nekoliko drugačen be- neški libreto iz leta 1735 s šestimi osebami in glasbo Napolitanca Francesca Araya. Za tržaški oder je ohranjen samo libreto za opero »Nel perdono la Vendetta«, ki so jo peli leta 1732. Tiskan je v Benetkah. Oratorij Jurija Kuralta Die gehemmte Reiss Francisci Xaverii leta 1730 Omenimo še tri knjižice z besedili oper, ki so jih peli v Vidmu (Udine): leta 1704 »Primislao primo re di Boemia«; 1715: »Ca- milla regina de'Volsci« in »II piu fedel fra' i vasalli«. Zadnja dva sta tiskana v Vidmu, prvi pa v Benetkah. Vsi so brez imen pesni- kov in skladateljev. Med zvrsti odrske glasbe bi mogli morda šteti še »Jungfräuliche Liebe Gottes«, ki jo je napisal in uglasbil Janez Mihael Arh in so jo v pustnem času leta 1701 igrali v Auer- spergovem dvorcu v Ljubljani. Povzetek vse- bine je ohranjen in že večkrat opisan.'^ Verjetno brez glasbe sta bili dve nemški odrski uprizoritvi: komedija »Halari und Alari« (povzetek tiskan v Ljubljani 1709) in tragedija »Der grossmütige Rechtsgelehrte Emilius Paulus Papinianus« (povzetek ti- skan v Ljubljani 1689)." Ce omenimo še dva povzetka (sinopsa) opernih tekstov, tiskana v Rimu (1641) in v Gradcu (1701), smo omenili vse, kar je v Semeniški knjižnici ohranjenega v zvezi z opernim življenjem baročne Ljubljane. ŠOLSKE IGRE Važno dopolnilo ljubljanskega gledališkega in hkrati glasbenega življenja so bile šolske drame v jezuitskem kolegiju. O njih so po- drobnosti v glavnem že znane iz objavlje- nih zapiskov v dnevnikih jezuitske gimna- zije in kolegija.'* Viktor Steska je iz Seme- niške knjižnice tudi že objavil naslove dram, ki so jih igrali, po povzetkih vsebine, ki so jih ob vsakem nastopu dali natisniti.' Ob natančnejšem pregledu zbirke drobnih tiskov, ki jih je dal zvezati Janez Gregor Dolničar v šest debelih zvezkov, se je pa dalo ugotoviti še nekaj takih dram. V maju 1684 so igrali dramo: »Lapis angularis sen basis perfecta«. Po vsebini in izvedbi je bila posvečena novemu ljubljanskemu škofu Žigi Krištofu Herbersteinu, poznejšemu ustano- vitelju knjižnice. Tudi prireditev leta 1704 je bila priložnostna: »Nova hospes gratissi- ma sive Introductio Neo-Philosophiae«. Oba sporeda je tiskala Mayrova tiskarna. Letos so bili iz Kapiteljskega arhiva pre- neseni v Semeniško knjižnico še nekateri doslej neobdelani tiski." Celovški tiskar Kramer je natisnil sinopsa za dve ljubljanski igri. Prvo so v kolegiju igrali leta 1665: » Jo- sephus adumbrans adumbratus in... Jo- sephe ex Comitibus de Rabata«. Posvečena je bila začetku vladanja škofa Jožefa Ra- batta. Druga pa je običajna igra ob koncu leta 1670: »Amor parentum sive Lydericus«. Dramo »Cyrus« so igrali v dunajskem jezu- 188 cas o i' 1 s / a s 1. o \ e n s k o kraj e \ \ o z g c) 1) o \ i n o KRONIKA Spored za jezuitsko procesijo 1. 1687 z IJoIničarjcvimi risbami 189 KRONIKA ČASOPIS 7. A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Pravila akademije filharmonikov iz I. 17U1 itskem kolegiju leta 1631. Študentje salzbui- ške benediktinske univerze, kjer je študiral tudi prost Prešeren, so ne ugotovljivega leta v XVII. stoletju igrali dramo »Agilbertus«, leta 1701 pa »Ludus divinae providentiae in Henrico Comite Calvensi«. V plemiškem kolegiju v Parmi so leta 1710 igrali opero ?Onorio«. (Vsi ti tiski, razen zadnjih dveh, so iz Kapiteljskega arhiva.) V nekem pogledu posebno zanimiva pa so celotna besedila nekaterih jezuitskih in ene benediktinske šolske drame. Žal za nobeno od njih ni mogoče trditi, da bi jo igrali v Ljubljani. Najstarejša je »Cyrus« (Graz 1673) — isti, kot so ga na Dunaju igrali 1631. leta in smo ga že omenili. Iz Salzburga je »Polv- xena« (1678). Zmago nad Turki pri Dunaju leta 1683 so v poznejših letih slavili z igro »Vienna Austriae defensa et liberata«. Köln- ska gimnazija je leta 1701 dala natisniti »Bertulfus a Sultano captus«. Z Dunaja so štirje teksti: »Godefridus Bullionius« (1706), »Simplicitas rediviva« (1706), »Gentilitium Austriae scutum« (1718) iu »Nobile fidelitatis mutuae inter patrem filiunique certamen« (1724). Večina teh tekstov je anonimnih, ti- skani pa niso bili za izvedbo samo, ampak ob kakšnem posebnem dogodku (novi bakalavri. doktorji ipd.). ORATORI JI V zvezi z Akademijo filharmonikov so v baročni Ljubljani začeli izvajati tudi velike oratori je.'" Kakor pri operah pa moremo tudi za oratorije ugotoviti, da so jih sicer nekaj slišali v Ljubljani, še več pa so jih poznali od drugod. Tudi oratorijska besedila so nam- reč tiskali in Semeniška knjižnica ima 33 libretov, ki doslej še niso imeli priložnosti izpopolnjevati sliko baročne glasbene Ljub- ljane." Dva od njih so leta 1730 peli v Ljubljani. Prvi je bil namenjen proslavi kaiionizacije sv. Janeza iz Nepomuka. V ljubljanski stol- nici so 16. in 18. novembra peli nemški ora- tori j »Joannes in eodem. Dass ist: Der im Leben und Todt unveränderlich-beständige Liebhaber Gottes und der Kircheu Heiliger Joannes von Nepomuck«. Knjižico je natisnil J. G. Mayr v Ljubljani. Glasbo za štiri so- liste in zbor je zložil Georg Reuter (Reutter), dunajski dvorni in stolni organist. Drugega pa so peli v jezuitski cerkvi pri sv. Jakobu v mesecu decembru ob devetdnev- nici v čast sv. Frančišku Ksaveriju: »Die ge- hemmte Reiss Francisci Xaverii In das Kö- nigreich China«. Da je bilo tudi to leta 1730, nam povedo kronogrami na zadnji strani. Verjetno je tudi to delce tiskal Mayr. Teksta je namreč samo za dve strani. Peli so trije solisti in zbor. Pesnik je neznan, glasbo pa je napisal doslej neznani slovenski skladatelj Jurij Kurold — danes bi pisali najbrž Ku- ralt —, ki je istega leta v septembru postal duhovnik, a je še bil gojenec jezuitskega semenišča. Doma je bil iz Kranja.'" Morda bi smeli sklepati, da je bil Höffer- jev oratorij »Magdalena spokornica«, ki ga poznamo samo po imenu, komponiran na isto besedilo, kot Scarlattijev »La Maddalena pentita«, natisnjen na Dunaju 1693 in zdaj v Sem. knjižnici. Z Ljubljano so povezani tudi trije orato- liji, ki jim je tekst napisal član akademije operozov Rocco Rossi; ta je bil tudi član akademije Gelatov. Janez Gregor Dolničar ga je verjetno osebno poznal in zato njegove oratorije shranil. Vsi so bili tiskani na Du- naju: »Nabuccodonosor« (1706). »Casilda« (1710) in »Tributi festivi« (1710). Že omenjeni Reutter je zložil še dva ora- tori ja: »Ortus ab Occasu« (Dunaj 1725) iu »La Maria lebbrosa« (Dunaj 1739). Drugi oratoriji so nekateri anonimni, nekatere pa so zložili skladatelji: Antonio Draghi, Pietro Andrea Ziani, Leonardi Leo. Antonio Cal- dara. Tiskani in izvajani so bili v letih od 1677 do 1748 v Pragi. Brnu. Salzburgu. Grad- cu in na Dunaju. 190! ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Kako široko je bilo ol)zorje baročne Ljub- ljane, svojstveno dokazuje zbirka starih tek- stov za španske oratorije, verske igre in pri- zore: »Autos Sacramentales, Y al Nacimiento de Christo, con siis Loas, y Entrenieses«. Iz- šla je v Madridu leta 1675. Skladatelji niso navedeni, pač pa pesniki: Felipe Godinez, Mira de Mescua, Luis Velez de Guevara, Francisco de Roxas, Felipe Sanchez, Gero- nimo Ganzer in drugi. Seveda se ne da reči, koliko so ti teksti vplivali na glasbeno živ- ljenje pri nas, ni pa dvoma, da so oratoriji in različne verske procesije, ki jih je poznala tudi baročna Ljubljana in ki jih bomo zaradi njih glasbenega dela pregledali v naslednjem odstaA'ku, imele eno svojih korenin v špan- skem »auto«.'" SPOREDI ZA PROCESIJE Dr. Mantuani je v svoji razpravi o škofje- loški kapucinski pasijonski procesiji'« ome- nil dva sporeda, ki jih ima Semeniška knjiž- nica za ljubljanske kapucinske procesije leta 1701 in 1713. Prvega ni mogel dobiti v roke. Zdaj sta na voljo oba, pa še tretji za leto 1708. Ta je najlepše opremljen, je najobsež- nejši (16 str.) in ima naslov: »Certamina dant victorias. Das ist: Streitt bringt Freudt«. Vsi trije imajo sicer enako število prizo- rov (namreč 23), tudi glavna misel je bila vsako leto ista, a podobe in gotovo tudi be- sedilo in glasba teh prizorov so se menjavali. Smemo reči, da je Ljubljana vsaj vsakih ne- kaj let, če ne vsako leto, videla na ulicah na veliki petek nekaj novega. Nič pa se ne ve, kakšna je bila glasba med procesijo, ni pa dvoma, da je bila.^" , Napačno pa bi bilo misliti, da so v Ljub- ljani imeli samo p asi jonske procesije na ve- liki petek v obliki verskih prizorov. Janezu Gregorju Dolničarju, ki nam je ohranil spo- rede zanje, se moramo zahvaliti, da vemo tudi za jezuitske spokorne procesije, ki so jih vsako leto imeli na veliki četrtek. Sporede zanje je dal vezati v prvo knjigo drobnih tiskov, ki dosedanjim iskalcem ni prišla v roke. Brez njegove skrbnosti bi gotovo pro- padli, saj so vsi (razen enega) tiskani samo na dveh straneh v latinskem in nemškem prevodu. Nima pomena navajati baročno dolgih naslovov, zadoščajo naj letnice: 1680, 1683 do 1688 vsako leto. 1692 do 1695 vsako leto. Dramatična vsebina teh procesij je bila skromnejša kot pri kapucinskih. Vsako leto so imeli samo po tri simbolične prizore in na koncu božji grob. (Dolničar si je na nekate- rih listih zapisal, kakšen je bil tisto leto božji grob v drugih ljubljanskih cerkvah.) Vsebina simbolov je bila vsako leto dru- . Na bakrorezu, ki ga je za zbirko govorov na proslavah akademije filharmonikov okoli leta 1740 vrezal J. A. Schmuzei z Dunaja, sta upodobljena baročni orkester in zbor 191^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO gačna. Nekatere si je Dolničar ob robu celo skiciral. Izvajali oziroma predstavljali so jili člani bratovščine Marijinega Vnebovzetja. Nič se ne da reči o glasbenih točkah, a skoraj si ne moremo misliti jezuite brez nje.'^' Poleg kapucinskih pasijonskih in jezuit- skih spokornih procesij pa je Ljubljana po- znala tudi procesijo sv. Rešnjega Telesa na Telovo. Tudi ta je bila v^ jezuitskih rokah in dramatično ter gotovo tudi glasbeno izve- dena podobno, kot so to imeli po drugih evropskih mestih od Španije z njenimi »antos sacramentales« do nemških dežel.-^ Za Ljubljano je J. Gr. Dolničar ohranil do- slej nezapažen program telovske procesije za leto 1678: »Der Oesterreicher Schirm- .schildt. Oder Ferdinand Der dritte Römi- scher König, durch seine gegen seinen in Brod vergestalteten Gott gepflogene Andacht seinen Nachkömmlingen vorsehend«. Pod dolgim naslovom nam opomba: »In gewöhn- lichen Fronleichnams Vmbgang« jasno pove, da so bile te vrste procesije vsakoleten po- jav, čeprav sporedov za druga leta v tej zbirki ni. Dva lista velik spored je tiskal Georg Dettelbacher v Celovcu. Dogodek iz življenja cesarja Ferdinanda III. je dal zgo- dovinsko jedro vsej procesiji, ki je imela uvodni prizor, sedem glavnih slik in za- ključni prizor. .\CADEMIA PHILHARMONICORUM Naj omenimo še nekaj tiskanih dokumen- tov, ki so za zgodovino glasbe v Ljubljani važni in so prišli na dan pri urejanju knjiž- nice. Janez Gregor Dolničar je spet tisti, ki nam je v svojih »Miscellaneah« ohranil doslej ne- znana tiskana pravila Akademije filharmo- nikov.^' Tiskana so na 4 straneh vel. osmerke. brez navedbe kraja in tiskarja, čeprav ni dvoma, da jih je tiskal Mayr v Ljubljani. Vsebujejo res osem členov, kot je pisal Dolničar v Analih mesta Ljubljane,^* a vse- bine členov tam ni povedal. Ker podrobna analiza ni naloga tega članka, naj omenim le, da prvi člen govori o času nastanka aka- demije (»ob koncu leta 1701«), o njenem na- menu in simbolu (orgle z napisom »Recreat, inentiqxie perennia monstrat«, kot lahko vi- dimo na njenem pečatu v Cvetkovi Zgodo- vini glasbene umetnosti pri Slovencih I na prilogi pri str. 272). Drugi in tretji člen do- ločata, kdo sme biti član in kako ga je treba sprejeti (tudi amaterji glasbeniki morejo biti sprejeti, a vseh redno ne sme biti več kot 31). Četrti ureja praznovanje godu zavetnice sv. Cecilije (slovesna maša. vespere ali lita- nije, 30 maš zadušnic). Peti in šesti govorita o obredih ob smrti članov (slovesni Requiem in 30 zadušnic). Sedmi določa za letno čla- narino vsaj dva goldinarja, osmi pa ureja volitve odbora. Drugih prireditev, o katerih je govoril Dolničar v omenjenem zapiskii. tiskana pravila ne omenjajo. Tudi iz poznejših let je ohranjenih nekaj dokumentov o delovanju akademije filhar- monikov. Leta 1742 je Reichhardt v Ljub- ljani tiskal tri slavnostne pridige Ijubljan- .skega nemškega avguštinskega pridigarja p. F. Teofila Schinla.^' Drugega od teh govo- rov je imel zbranim filharmonikom, ki so na najslovesnejši način obhajali« praznik presv. Trojice v avguštinski cerkvi pred Spi- talskimi vrati kot svoj letni praznik. Govor obsega 16 velikih strani (v kvartn). omenja pa tudi, da so filharmoniki leta 1728 »pred kratkim umrlemu« cesarju Karlu VI. pripra- vili lep koncert, kar je bilo znano že iz dru- gih virov.^" Dne 6. januarja 1743 je Academia Phil- harmonicorum pripravila posebno slavje na Novem trgu v Ljubljani, ko je njen ravnatelj Anton Jožef grof Turjaški postal deželni glavar. Popis slavnosti z napisom »Actus publicus« je brez posebnega naslovnega lista iia 4 straneh velikega formata natisnil Adam Friedrich Reichhardt. Brez kakršne koli letnice pa so izšli v Ljubljani pri Reichhardtu trije govori boso- nogega avguštinca p. Feliksa a S. Matre Anna.^' Govoril jih je v avguštinski cerkvi verjetno tri leta zapored na praznik presv. Trojice ob letnem prazniku filharmonikov. Ker je natis posvečen grofu Antonu Jožefu furjaškemu kot deželnemu glavarju in pred- sedniku akademije, je mogla biti prva pri- diga govorjena kvečjemu leta 1743, ali še pozneje, naslednji dve pa morda leta 1744 in 1745. S tem se pa približamo že skrajni meji življenja akademije po doslej znanih podatkih.28 Govorom je privezan velik ba- krorez (28 X 44 cm), ki ga je na Dunaju vre- zal Jo. Ad. Schmuzer. Kot je videti iz re- produkcije, predstavlja velik angelski zbor in orkester z različnimi instrumenti, ki v skladu s temo govorov poje slavo troedine- mu Bogu. Brez ozira na osebe je slika zelo popoln prikaz baročne predstave o glasbi. Omeniti je še treba, da je te štiri govore ohranil Franc Jožef Thallmainer. Ce zapi- šemo še to, da je bila njegova last lepo pre- pisana »Missa da Cappella« skladatelja Aut. Caldara, potem smo našteli in nekoliko pre- gledali vse, kar nam more Semeniška knjiž- nica danes povedati o glasbenem življenju v baročni I^jubljani. 192' časopis /. a s i. o \ e x s k o kraj e v x o z c o d o v 1 x o KRONIK a OPOMBE 1. Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. stoletja. Kronika I, (1934) 98—105; 179—185; Italijanske pred- stave v Ljubljani do zgraditve stanovskega gledališča (leta 1765), Kronika I, 277—287. Vsa razprava, ki se je nadalje- vala še v 2. in 3. letniku, je izšla v izpopolnjenem ponatisu v knjigi: Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. stol., Ljubljana 1936. — 2. Protocollum off. episeoj). 51, str. 605 dne 30. 4. 1742. — v Skof. arh. v Ljubljani. Smrtni datum v mrliški matici stolne župnije v Kapitelj- skem arhivu. — 3. Jezuitske šolske drame v Ljubljani, Mla- dika XVI (1935), 29-30, 70—71, 110—111, 147—148, 191—192. 269—271. — 4. Dramatične predstave v Ljubljani do 1790. CJKZ V (1926) 108—120; tekste iz Semeniške knjižnice na- števa na str. 117. — 5. Kronika I str. 104—105. — 6. Skerlj. n. d. v knjižni izdaji str. 30. — Prim, tudi dr. Dragotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti pri Slovencih L. str. 260 in op. 249. - ?. Cvetko, n. d. 220. — 8. Škerlj. Kronika I, 182. — Cvetko, n. d. 261. — 9. Podatke o njem glej pri Škerlju, n. d., 40, ali v Kroniki I. 185. — 10. Skerlj. Kronika I, 185. — 11. Prim. Škerlj, n. d., 46 in za njim Cvetko, n. d., 262, ki se nagibljeta k imenu skladatelja Cal- dura. — 12. Steska, Mladika XVI, 191. — Cvetko, n. d. 252. — 13. Steska, Mladika XVI, 271 je opisal samo tragedijo. Naslov komedije je: Halari und Alari Von Denen Hoch- Teutschen Fürstl. Euchstättischen Hof-Comoedianten. Anno M.DCC.IX. deu . . . Novemb. 14. Prim. Kidrič, n. r. CJKZ V (1926), 111 sL - 15. Nekaj teh sinops je zabeležil že Dragotin Arko leta 1957 v rkp. diplomski nalogi za gle- dališko zgodovino: »Gledališki dokumenti v Narodnem mu- zeju. Mestnem arhivu in Semeniški knjižnici v Ljubljani«. Pri iskanju že znanih libretov je uporabljal Kidriča, Škerlja in Mantuanija (gl. op. 19), ne pa Steska. — 16. V. Steska, Oratoriji v Ljubljani pred 200 leti, Cerkv. Glasb. XXXV (1912), 25 si. — Več: Cvetko, n. d., poglavje: Academia Philharmonicorum. — 17. Omemba naslovov treh oratorijev v Steskovcm seznamu v Mladiki str. 271 ni zbudila pozor- nosti. — 18. Prim, podatke v »Protocollum ordinatorum 1711—1754; str. 125, 131, 132 in 134 v SkALj. — 19. Jos. Mantuani, Pasijonska procesija v Loki, Camicia N. V. VII (1916) 222—232; VIII (1917) 15—44. — Cvetko, n. d. 198 in 239 sL — Veit-Lenhart, Kirche und Volksfrömmigkeit im Zeitalter des Barock, Freiburg 1956, 2. pogl.: Volksdrama- tische Gestaltung des Frommen, str. 77—98. — 20. Prim. Cvetko, n. d. 198. — 21. Cvetko, n. d. 240. — 22. Prim. Veit-Lenhart. n. d., 83 si. — 23. Cvetko, n. d. sklepa o njih na str. 283. — 24. Cvetko, n. d. 280. — 25. sDrey Lob- und Ehren-Predigen, . . . Die änderte an den hohen Fest Der Hoch-Heiligen Und Unzertheilten Drevfaltigkeit . . .« Letnica 1742 v kronogramu. — 26. Prim. Cvetko, n. d., 293. — 27. »Drey mit Treu Zu Ehren Der grossmächfig- und allerheiligsten Dreyfaltigkeit Verfaste Lob- und Danck- Reden«. — 28. Cvetko, n. d.. 294. 90-LETNI JUBILEJ GORENJSKE PROGE JOŽE JENKO Rad ali nerad moram napisati nekaj pred- zgodovine za magistrale prestolonaslednika Rndolfa železnice, ki teče povečini izven naših državnih meja. Toda njen južni del sega tudi na slovensko ozemlje, ki leži onkraj naše državne in narodne skupnosti. Čeprav sta oba dela teritorialno razdeljena razlomka, sta vendar med seboj gospodarsko povezana. Kajti južni del Ljubljana—Trbiž—Beljak je bil uradno razglašen za integralen del pre- stolonaslednika Rudolfa proge in njenih pri- ključkov.' Komaj je dosegla glavna dvotirna magi- strala Dunaj—Trst našo Ljubljano, že so stremeli okoli leta 1850 gospodarski krogi, predvsem pa rudniki ter fužinska in indu- strijska podjetja Notranje Avstrije za novo železniško progo. Na Gornjem Avstrijskem so imeli najugodnejšo zvezo proti jugu šele v Brucku ob Muri, kjer je tekla mimo južna železnica proti Jadranu. Nove železniške proge naj bi jih povezale med seboj in z glavnimi prometnimi arterijami. Ko pa je stekla I. 1856 proga cesarice Elizabete od Dunaja v zahodni smeri, je namestnik žu- pana mesta Steyr, dr. Jakob Kompass, pred- ložil projekt žel. proge Wels oziroma Enns v severnem delu z zvezo z Bruckom ob Muri. Ta predlog z nekaj širšim omrežjem je pred- ložil 1. 1863 cesarju v odobritev. Medtem se je porajal načrt, da dobijo južno Donave ležeče pokrajine zvezo z Jadranskim mor- jem. Tej zamisli se je pridružila zgornje- avstrijska, štajerska in koroška trgovinska zbornica ter mesta Trst in Gorica z Vidmom v Severni Italiji. Predvidevali so. da steče- proga od mesta Haag preko Leobna, Beljaka v Beneško Slovenijo v Udine (Videm). S pri- ključkom na novo progo z Dunaja na Če- ško in že obstoječo železnico na severo-za- hodu bi nastala mednarodna zveza z deže- lami na jugo-zahodu. Dne U. in 12. decem- bra 1864 je sklicala celovška trgovinska zbor- nica sestanek vseh pristašev te ideje, da bi se razni komiteji združili v eno predstav- ništvo oziroma organizacijo. Ustanovili so centralni komite, ki ga je zastopal knez Col- lorado-Mannsfeld. Ko je bil 1. 1865 nabran potreben denar za pripravljalna dela, je centralni komite zaprosil za koncesijo za železnico od Lembacha do Brucka ob Muri, preko Sv. Michaela do Trbiža ter od tod dalje preko Vidma v Cervinjan. Tudi odcep v Št. Vidu na Glini v Celovec in nekatere stranske proge so bile predvidene. Poroštvo za obrestovanje faktično potrebnega kapi- tala, ki ne bi bil smel presegati 1,127.250 gol- dinarjev za vsako miljo = 7.56 km, naj bi prevzela država. Nekoč poprej je že koroški deželni zbor zaprosil vlado, da prevzame garancijo. Po nalogu trgovinskega ministra je komi- sija primerjala tudi inačici: 1. Trbiž—Kanalska dolina—Poiiteba—Vi- dem in 2. Trbiž—Predel—Soška dolina—Gorica. Prednost naj bi imela druga varianta. Bilo je predvidenih 73 milijonov goldinarjev gradbenih stroškov. Dne 11. novembra 1866 je prejela družba šestih koncesionarjev pod prejšnjim načel- 193 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO stvom kneza Collorado — Mannsfelda pra- vico za gradnjo in obratovanje proge s pri- ključkom na južno Donave obstoječo ces. Elizabete železnico v smeri, ki smo jo že na- vedli, t. j. od Sv. Valentina dalje mimo zna- nih mest Steyr, Hieflau, Rottenmann, St. Mi- chael, Judenburg, Št. Vid ob Glini z odce- pom proti Beljaku in Celovcu. Gradbena doba je bila določena na 9 let. Važen za našo nalogo je bil pogoj, da se gradi tudi priklju- ček s Češko ter zvezo med Beljakom in Trstom po vladnem naročilu tudi katera druga končna točka na jadranski obali. Tudi železniška zveza Beljak—Trbiž do državne meje v Gornji Italiji v smeri Vidma je bila pogojena. Na ta način je ostala zveza Be- ljak—Trst tako rekoč odprta.^ Takoj po otvoritvi glavne proge Dunaj— Trst 1857. leta sta se trgovski zbornici v Go- rici in Vidmu zavzemali za izgradnjo želez- nice pod Julijskimi Alpami proti Trbižu. Po nalogu iniciativne videmske zbornice je izdelal Aleksander Cavedalis načrt za progo Videm—Vendoglio—Buje—Ospedaletto po dolini reke Bele čez Pontabelj v Trbiž. Že naslednjega leta 1858 je načrtal po nalogu trgovinskih zbornic in občin v Trstu, Gorici in Celovcu kontraren projekt za železnico iz Gorice preko Kanala, Sv. Lucije, Kobarida v dolino Ziljice preko Predila. Od tu dalje pa je trasirai progo do Trbiža inž. Klemen- sevic; Gorico in tržaško luko preko Vallone pa je idealno povezal 1. 1867 inž. Grubičič. Isti projektant pa je predvideval še tretji načrt, po katerem naj se odcepi predelska proga pri Tolminu v smeri Čedada proti Vidmu (5.4 milje). Tako so vlekla tri mesta: Videm, Trst in Gorica vsako v svojo smer. Nastali so prepiri, ki jih moremo primer- jati z znanimi rodbinskimi sovražnostmi v zgodovini. V ogenj razburjenja so projek- tanti in podjetniki vlivali olje, falsificirali so proračune tako, da je Koroška in Štajer- ska zgubila nado za plasiranje industrijskih izdelkov; Prst pa je gospodarsko propadal. Spričo pomanjkljivosti v tehniki tako pri iz- gradnji gorskih prog ter pomanjkanja ustrez- nih močnih strojev pri prevozu vlakov na vzponih preko 25 %o, je bilo zagovornikom jjontebsko-kanalske proge lahko zmagati nad obema tekmecema. Po zgubljenih voj- nah zlasti proti Italiji 1. 1866 in z odstopom Gornjega dela Italije in Benečije v korist so- seda je padel ta projekt v vodo. Kdo naj bi vozil blago iz države v državo preko tujega teritorija? Z izgubo tega ozemlja je nastala nov^a državna meja, ki se je začrtala na obronkih Julijskih Alp. Prav zato je dokaj padla vrednost Kanalske, predelske in .soške železnice, medtem ko je bilo upanje, da se podaljša Rudolf o va železnica od Trbiža do Ljubljane, čeprav ni dosežen cilj in izpol- njena deviza »jusqu'a la mer«. PODVIGI NAŠIH PREDNIKOV Gospodarske in finančne razmere v prvem in drugem desetletju v drugi polovici XIX. stoletja so bile v Avstriji in Ogrski obupne. Brezposelnost in celo lakota sta gospodovali med avstrijskimi narodi. Vlada je delala na- črte za izgradnjo in spopolnitev pomanjk- ljivega železniškega omrežja. Toda spričo nezadostnih denarnih fondov je ostala pre- težna večina načrtov le na papirju. Nikakor niso mogli državniki urediti razdrapanih fi- nanc. Razkošje na dvoru, neprestano pri- pravljanje na vojno in nabava vojaške opre- me in nova vpeljava orožništva je zahtevala ogromne vsote denarja. Posojila, davčne in finančne reorganizacije niso imela uspeha. Pri tem pa je še nezaupanje narodov poma- galo do gospodarskih težav. Tako stanje je prisililo vlado, da ga je skušala rešiti s pro- dajo obstoječih železnic' Da bi se življenjska raven zboljšala, je vlada klicala brezposelne na delo, da so nekaj zaslužili. Tu se je rado dogajalo, da so začasno pripravljali dela za morebitne železniške proge in druga javna podjetja." Obširno je bilo predvideno železniško omrežje, ki ga je razglasila osrednja obramb- na komisija dne 10. novembra 1854. Skoraj 10.000 km prog z gradbenimi stroški 400 mi- lijonov gold, naj bi zgradili v 20 letih. Toda v slovenskih krajih je bila predvidena le proga Kotoriba—Maribor, Št. Peter—Reka in Maribor—Beljak. Niti ene proge ni zgradila država, marveč privatna družba južne že- leznice.' Nič manj niso bili razočarani naši gospo- darski voditelji, ko je izšla 1.1865 »Spome- nica k načrtu nove avstrijske mreže«. V njej je bila predvidena samo 21 km dolga želez- nica Maribor—Ptuj, ki ni bila nikdar zgra- jena. In vendar je predvideval načrt nad 7010 km prog s 684,000.000 goldinarjev stro- škov" kljub temu, da je resorni minister poznal naše mizerne življenjske razmere." Sicer je dunajsko trgovinsko ministrstvo ob- vestilo o tem načrtu deželni odbor in ljub- ljansko trgovsko zbornico, ki naj bi dala svojo predmetno izjavo. Da bi bila Kranj- ska vsaj nekoliko deležna prometnih dobrot, je deželni odbor vzpodbudil zastopnico trgovcev in obrtnikov, da skliče brez okle- vanja izvedne može, ki bi se dogovorili o meritvi' proge iz Beljaka v Ljubljano z na- 194 ČASOPIS ZA S I, O \ K N S K O K R A J i: \ \ O ZGODOVINO KRONIKA claljevaiijem proti hrvaški meji in dalje v Karlovac. Pripravljalne stroške so cenili do 20 tisoč gold., ki jih bo vlada vzajemno z . državnim zborom gotovo odobrila podobno kakor drugim podjetjem in zagotovila obresti za potrošeni denar katerikoli upravi, ki bo urejevala in vodila promet.'" Mestni očetje, 16 po številu, so že 1. 1864 poskušali reševati trde življenjske razmere. Tako so na pobudo ljubljanskega gospodar- stvenika Fidelisa Terpinca sestavil meščan- ski odbor, ki so ga tvorili Janez Horak, Jože Blaznik, Blaž Verhovc, dr. Henrik Costa, dr. Janez Bleiweis, J. Kaltenegger, dr. Recher, x\lojz Malic, dr. Ahačič in drugi. Ta odbor je pritiskal na župana, da je zaprosil pri upravnem svetu južne železnice, naj se pre- mesti 1.1861 zgrajena valjarna iz Gradca v Ljubljano. Južna železnica se je sprla z gra- ško občino zaradi dajatev. To novico so pri- občili tudi časopisi. Na podlagi te ugotovitve je ponudilo vse ugodnosti pri eventualni pre- mestitvi podjetja mesta Celje, Ptuj, Zagreb in Velika Kaniža. Tudi Ljubljana ui okle- vala. V prošnji dne 15. julija 1864 je mesto poudarilo, da je bilo s premestitvijo raznih strojev v Maribor v novo zgrajeno delavnico 1861.1. močno oškodovano. Upravni svet na Dunaju naj upošteva to izgubo. Občinski odbor je pripravljen preskrbeti primeren prostor; za delo je na razpolago dovolj ce- nenih moči. Tudi premoga, oglja, šote in drv je dokaj v neposredni okolici." Upravni svet južne železnice na Dunaju je z dopisom št. 5056 dne 15. julija 1864 po- zdravil ljubljansko zamisel. Pač pa je po- trebna izjava magistrata podobno kakor dru- gih ponudnikov, da dobi valjarna potreben svet brezplačno in da ne bo ovire pri raz- vrstitvi objektov in valjarne za železniške tirnice. V pogodbi se mora občina zavezati, da bo podvzela vse mere, da oblasti ne bodo ovirale razvoja in delale težav, ki jih silijo k premestitvi obratov iz Štajerske. Odgovor se je spričo županove službene odsotnosti zakasnil. Pač pa je magistrat pro- sil za sporočilo o površini sveta, ki bi jo valjarna potrebovala. Dne 25. avgusta 1864 je občina potrdila upravnemu svetu, da je zemlja odmerjena, toda pod pogojem, da se vrne mestu, ako bi se valjarna preselila zo- pet drugam. Brezdvomuo je, da oblasti ne bodo nasprotovale, marveč podpirale do- mačo industrijo. Mestna občina bo rade volje uradno posredovala, ako bi se pojavile ka- kršne koli ovire.'ä Skoraj enaki podvigi so se ponovili v eri županovanja Ivana Hribarja.'-' Takratna ljubljanska časopisa »Novice« iu »Triglav« sta poročala, da je A. Prašnikar iz Kamnika dobil 3. maja 1865 dovoljenje za trasiranje železnice Beljak—Ljubljana. Celo pristanek naj bi imel, da progo gradi, ako je ne bi hotela zgraditi uprava južne železnice, ki je imela po § 23, 24, 25 konce- sijske pogodbe z dne 23. septembra 1858 predpravico graditi tako ali podobno progo.'* \ istih virih čitamo, da inž. Pribil trasira prestolonaslednika Rudolfa železnico, kakor je imela uradni imziv." Tudi koroški list > Villacher-Zeitung« poroča o teh napredkih, vendar nekoliko bolj skeptično.'" Kranjski deželni odbor ni držal križem rok. Na seji 29. februarja 1866 je v imenu petčlanskega odbora poročal dr. Lovro To- man o važnosti proge Ljubljana—Beljak in Št. Peter—Reka. Poročevalec poudarja važ- nost gorenjske proge za Kranjsko, za vso mo- narhijo in evropski železniški promet. Doma bo zaostala industrija zopet oživela, nova podjetja bodo zrastla. Potrebne suro- vine za izdelavo bodo ceneje prihajale v de- želo, gotove pa se bodo izvažale drugam. Nova proga bo posredovala prevoz blaga z Gorenjskega, ki je ločeno po visokih gorah od velikih cest, ua Tirolsko in se približala Trstu. Odprta bo pot na Koroško, Štajersko do Dunaja. Med posameznimi kraji bo že- leznica skrajšala razdalje. Nič manj ne bo važna železnica pri državni obrambi na zahodu. Spričo tega mora de- želni odbor preprositi vlado, da se uvrsti proga Ljubljana—Beljak v omrežje avstrij- skih železnic. Skupna naloga trgovinske in obrtne zbornice in deželnega odbora pa je, da zbereta denar za pripravljalna dela v znesku 15 do 20 tisoč gold. Resolucija tega zbora se je glasila: 1. deželni odbor Vojvodine Kranjske pri- znava važnost in potrebo Ijubljansko-belja- ške in št. petrsko-reške železnice, ki naj bo- sta prvi v bodočem načrtu; 2. deželni odbor naj sporazumno s trgo- vinsko-obrtno zbornico ustanovi poseben komite. V tem naj bo zastopan tudi član de- želnega odbora; 3. če bi se ne posrečilo zbrati omenjene \sote za pripravljalna dela, potem naj po predračuim podpor ev. manjkajočih 5000 gol- dinarjev dovoli deželni odbor iz deželnega zaklada s pravico, da veljajo za to vplačilo iste dolžnosti in pravice, ki jih imajo druge \ te namene dane vsote. Proti temu predlogu je ugovarjal dež. po- slanec Dežman, češ da potreba in važnost le proge ni dovolj dokazana. Dr. Costa je ovrgel Dežmanove trditve. Naša proga se ne. 195 ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO K R A J i: V N O ZGODOVINO sme primerjati z obstoječo magistrato do Trsta. Ta železnica res ni uresničila nad slo- venskega prebivalstva. Dobesedno pravi go- vornik: »Ce nam kdo ugovarja, da je zida- nje železnice do Trsta rodilo veliko revščine, je treba trditi, da nas to nikakor motiti ne more v tem, da dobimo enkrat železnico, ki bode pospeševala deželne koristi.« Tudi poslanec Gutmannsthal je mnenja, da je nujnost in potreba železnice statistično premalo dokazana; vendar mora odbor sto- riti vse, da pride do pripravljalnih del. Po- slanec Mulej podpira Tomanovo resolucijo: misli pa. da je predlaganih 5000 gold, za prva dela preveč. Zastopnik Dolenjske po- slanec Kapele vodi vodo na svoj mlin in go- vori o važnosti bodoče dolenjske proge do Metlike na Hrvaško in dalje do Reke. Končno so se prisedniki deželnega zbora sporazumeli. Tudi najhujšega nasprotnika Dežmana je dr. Toman ugnai v kozji rog. / majhnimi nepomembnimi spremembami je bila resolucija sprejeta.'' Po poročilih »Novic« se je zavzela za go- renjsko progo tudi trgovinsko-obrtna zbor- nica. V seji dne 1. oktobra 1866 je bilo skle- njeno, da se po deželnem odboru izreče de- želnemu zboru zahvala za 5000 gold., ki jih je odobril za pripravljalna dela. Hkrati so ustanovili stalen »odsek za železnico«. Nje- gova naloga je, da zbira denarne prispevke, razpisuje seje in kliče nanje resne in ugledne može. V ta odsek so bili izvoljeni: V. C. Sup- pan, Jan. Winkler, Jan. Toman iz Kamne gorice, Gustav Tönies, Jože dr. Bleiweis in dr. Toman, ki naj pospešujejo napredek go- renjske železnice.'* Železniški odsek je bil sklican na redno sejo dne 3. decembra 1866. Sejo je vodil pred- sednik trgovske in obrtne zbornice. Odsekov tajnik dr. Toman je ponovil potrebne ukrepe za pospešitev gradnje toliko zaželene proge. Število odbornikov se je zvišalo. Izvoljen je bil: Fidelis Terpinc, dr. Costa, baron Mihael Zois, vitez Gutmannsthal, Samasa in Kosler. Končno je bila izrečena dr. Tomanu zahvala za trud in iskrenost, ki jih žrtvuje za izgrad- njo ljubijansko-beljaške železnice." Sicer pa se v 1. 1866 železniška vprašanja spričo vojnih dogodkov niso obravnavala. Sa- mo nekaj gradbenih priprav je bilo na redu.2» Kajti manjkalo je denarja in tudi de- lovnih moči. Da bi po končanih vojnah v severni Italiji in na Češkem čimprej mogli začeti z gradnjo Rudolfove železnice, je bilo s cesarskim patentom dne 21. novembra 1866 koncesionarjem pod izrednimi gradbenimi pogoji nakazanih 5,000.000 gold.-' VABILO NA GLAVNO SKUŠCINO Za dosego postavljenega cilja v izgraditvi proge Ljubljana—Beljak sta razposlala V. C. .Supann kot predsednik in dr. Lovro Toman kot tajnik vabila na glavno skupščino pri- pravljalnega odbora dne 3. decembra 1866 na magistratu. Vabilo poudarja, da je po- treba po zgraditvi železnice Beljak—Ljub- ljana iz domovinskih, splošnodržavnih ter posebno iz vojaških vidikov nujna. Kranj- ski deželni odbor je dovolil 5000 gold, pod- pore za pripravljalna dela komiteja, v kate- rega so določeni posamezni gospodarstveniki in člani kranjske trgovinske in obrtne zbor- nice. Zaradi neugodnih vojnih dogodkov so se dela za to progo zavlekla. Obstaja pa pri- pravljalni odbor, ki je sestavljen iz 6 člano^ trgovinske in obrtne zbornice ter enega člana deželnega odbora. Ta komite je povabil in prevzel v smislu sklepa na prvi seji tudi može, zaslužne za domovino, in j) red sta v- nikc važnih zavodov^ in podjetij, da bi se izgradnja pospešila. Zamišljena proga naj oživi na Gorenjskem propadajočo fužinar- stvo in industrijo ter pomaga ustanoviti nova podjetja. Gorenjska železnica bo vzposta- vila zvezo s Srednjo Evropo in bo branik in ^ aruh naših meja proti Italiji. Dela komiteja naj se udeležijo vsi pridni iu tudi petični sodelavci.-- SPOMLMCA IRGOVINSKL IN OBRTNE ZBORNICE LJUBLJANSKE je bila dostavljena dne 14. januarja 1867 trgovinskemu ministrstvu zaradi gradnje proge Ljubljana—Beljak. V uvodu opozarja zbornica, da je že 7. novembra 1864 predlo- žila na podlagi razpisa št. 1309 z dne 18. avgusta navedenega leta, ki je imel kot pri- logo načrt avstrijskih železnic, prošnjo ter dala mnenje s prikazom in utemeljitvijo po- trebe po navedeni trasi. Tudi dnevniki so posvetili tej progi pozornost. Brez dvoma je ta zveza izredne važnosti ne samo za nas, marveč tudi za vso monarhijo. Deželni zbor je razpravljal že poprej o njeni gradnji in 29. januarja 1866 sklenil zaprositi vlado, da vnese progo, upoštevajoč važnost, nujnost in potrebo, v prednačrt oziroma, če še ni vri- sana, da se to naknadno izvede. Deželni zbor je dovolil 5000 gold, za priprave v sporazu- mu s sestavljačem te spomenice ter soglašal s prošnjo za pridobitev koncesije. Ko so se ti podvigi spričo neugodnih vojnih dogodkov zaključili, je zbornica ustanovila za to že- lezniško vprašanje komite, v katerem sode- luje več njenih članov in en član deželnega odbora. Na glavno skupščino so bili povab- ljeni industrialci in deloma inteligenca, da posveti ves svoj trud zgradnji gorenjske pro- 196 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ge. Trgovinsko ministrstvo naj upošteva za dovršitev pripravljalnih del od že v te na- mene določenega zneska 150.000 gold, v letu 1867 tudi pri zaprošeni progi. Zbornica je utemeljevala važnost gorenjske železnice v 4 točkah, ki jih bomo obravnavali na dru- gem mestu. Na sklepu spomenice se pripo- minja, da je trgovinska zbornica prepričana, da bo resorno ministrstvo upoštevalo nujnost prošnje iz teh vzrokov: 1. železniška proga Ljubljana—Beljak naj se kot važna prometna zveza zaradi vsesploš- nih državnih interesov vnese v obstoječo žel. omrežje, oziroma naj se priporoči cesarju, da se to nadoknadi; 2. trgovski in obrtni zbornici naj se do- voli, da sme začeti s pripravami in študiji, oziroma da se ji izda predkoncesija; 3. v ta namen naj se dodeli prosilki stro- kovnjak drž. inženir. Zbornica je priprav- ljena prispevati h kritju rednih izdatkov; 4. strokovnjak naj zbornici pri izbiri smeri in poti v zvezi s komercialnimi in vojaškimi pogledi sproti poroča. Pri tem naj temu delu posveča vso pozornost in zaščito.^' PRVA UGODNA VEST Z DUNAJA Dne 27. junija 1867 je obvestilo trgovinsko ministrstvo z dopisom 10913/1121 komite za trasiranje žel. proge Ljubljana—Beljak, da se podeli v zvezi s posredovanjem dne 20. istega meseca komiteju dovoljenje za teh- nična pripravljalna dela žel. proge s stroj- nim pogonom v smislu koncesijskega zakona z dne 14. septembra 1854 za dobo enega leta s pristavkom, da je trgovinski minister pri- pravljen od bodočega koncesionarja odku- piti železnico v primeru, da bo zgrajeni pro- jekt uporaben, oziroma mu povrniti dokazno uporabljene izdatke. Kolikor pa bo ta železnica nadaljevanje ali odcep priv. južne železnice, se bo tej, ko bo gotova, priznala koncesionirana prven- stvena pravica.^* Iz arhivskih zapiskov posnemamo, da je dr. Tonian v prvih mesecih 1. 1867 glede tra- siranja proge Ljubljana—Beljak interveniral pri pristojnem ministrstvu ter o tem na seji železniškega komiteja dne 14. junija nave- denega leta poročal. Bivši trgovinski mini- ster je zanesljivo predvideval že v prejšnji pomladi, da se izvršijo pripravljalna dela na državne stroške. Toda za te priprave v proračunu za 1. 1867 predvidenih 150 tisoč gold, so porabili za podporo brezposelnih de- lavcev v Sedmograški, Madžarski, Galiciji in Istri. Tudi vsi državni inženirji so bili služ- beno vezani v navedenih pokrajinah. Zato v tekočem letu ui več pričakovati napredka. Tajnik komiteja dr. Toman je še dodal, da dosedaj ni še odločitve, v katero smer bo proga nadaljevala pot proti Jadranu. Ven- dar je veččlanska komisija, v kateri je bilo zastopano tudi vojno ministrstvo, mnenja, da je treba progo Ljubljana—Beljak neob- hodno graditi. To potrebo narekujejo vojaški in gospodarski pogledi. Zaradi tega se mo- rajo bodoči železnici zajamčiti potrebne državue obresti. Dr. Toman trdi, da komite ne sme izgubljati časa in mora izvršiti pro- jekt z lastnimi sredstvi. Družbeni člani se ne smejo pustiti od katere koli strani zape- ljati in zadržati, da ne bi zgrešili svojega cilja. Dalje poročevalec predlaga, da komite sam podvzame trasiranje in izvrši projekt. Zato naj pridobi koncesije za sebe. Na pod- lagi tega referata so člani predloge vsestran- sko premotrili. Predsednik trgovinske zbor- nice V. C. Suppan je pojasnil nekatere točke, predvsem glede potrebe za samostojno delo komiteja. Nato je bil referat odobren, tajnik pa pooblaščen, da izvede naslednje sklepe: 1. železniški komite naj podvzame vse ko- rake, ki so potrebni za brezpogojno in hitro izgraditev proge Ljubljana—Beljak; 2. za kritje vseh izdatkov, ki so komiteju nujni za izvršitev danih nalog, naj trgovin- ska in obrtna zbornica oziroma železniški ko- mite razpiše subskripcijo. Na ta način bosta razpoložljivi dve volili in pa še znesek 5000 gold., ki jih je v te namene votiral deželni odbor; 3. vplačila se izvršijo po naročilu oziroma pozivu komiteja po vsakokratni potrebi pri trg. zbornici ljubljanski. Pozive podpisujeta predsednik in tajnik; 4. vse izdatke odobrijo člani komiteja na seji. Računi se izplačujejo po naročilu pred- sednika in tajnika; 5. prošnjo za gradbeno koncesijo mora na- praviti komite, ki skrbi, da se naredi in po- speši. Vsekakor je njegova skrb, da odredi odgovorne člane in jih poveri s posebnimi in določenimi nalogami. Izvolitev teh članov zahteva 2/3 večino navzočih članov; 6. če se ustanovi akcijska družba ali če se prepusti gradbena koncesija neki tretji osebi, potem mora komite vsem, ki so podpisali plačila za trasiranje kakor tudi deželnemu skladu povrniti z delnicami v polni nominal- ni vrednosti, ali pa če zahtevajo, se jim iz- plačajo vplačani zneski v gotovini; 7. Pri začetku podpisovanja delnic se po- vabijo k temu pred drugimi tisti, ki so se s podpisom zavezali k plačilu za trasiranje. Ti prejmejo akcije v nominalni vrednosti.^' 19? KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO PROŠNJA MESTNE OBČINE LJUBLJANSKE ZA GORENJSKO PROGO Dne 17. februarja 1868 je mestna občina poslala poslanski zbornici na Dunaju proš- nju, v kateri naglasa, da se vlagajo že več let zaporedoma prošnje za gradnjo proge Ljub- ljana—Beljak. O tem nujnem vprašanju je razpravljal deželni odbor, trgovinska in obrt- na zbornica, sestavili so komite z nalogo, da uresniči prepotrebno zvezo. Vsa priprav- ljalna dela so se izvedla na deželne in občin- ske stroške s podporo raznih korporacij. Dne 5. decembra 1867 je komite zaprosil za grad- beno koncesijo. Ta zahteva je bila predlo- žena državnemu zboru. Bivši trgovinski mi- nister WüUersdorf je poslancem zagotovil, da se bo proga spričo važnosti in nujnosti na državne stroške trasirala in takoj tudi začela graditi. Toda to se ni zgodilo. Proga je važna za vso državo, posebno pa za kranjsko de- želo ter njeno glavno mesto. Zato je dolžnost predstavništva, da se zavzame za uresničitev. Življenjske razmere v Ljubljani so bile pred otvoritvijo tržaške proge ugodnejše. Življenj- ska raven je padla in naloga občine je, da jo dvigne. Poprej je cvetela trgovina v me- stu, v njem so bila skladišča za blago, name- njeno v Trst. Ljubljana je bila vozel za trgo- vino v severne pokrajine, kamor se je pre- važalo blago skozi Koroško in dalje po ce- sarski cesti Dunaj—Trst, s severa in Ma- džarske na jug proti morju. Od tega so ži- vele mnoge špedicije. V dveh predmestjih so dobro živeli »fachini«, ki so zaslužili od razkladanja in nakladanja. Posebno razvita je bila trgovina z žitom, ki je prihajala iz Banata. Z otvoritvijo dvotirne proge v Trst je kupčija iu zaslužek prestal. Drugačne so razmere na Štajerskem, drugačne ob spod- njem delu Save, ob Ljubljanskem barju iu Krasu. Glavna proga je za kranjsko deželo le tranzitna železnica za blago in potnike. Pro- met v deželi sami pa je malenkosten. Tudi s prevozom žita ni kruha, odkar je stekla železnica med Mariborom in Celovcem. Pri tem pa diktira južna železnica nemogoče ta- rifne postavke tako n. pr. stane prevoznina za žito iz Siska v Trst manj kakor od Siska do Ljubljane. Drugačne so prometne in go- spodarske razmere v Mariboru. Tam obstaja vozel železniških prog in delavnica, ki je bila prenesena iz Ljubljane in zaposluje mnogo ljudi. Nasprotno pa industrija v Ljub- ljani propada. Predilnica in tkalnica je skr- čila obrat zaradi krize v nabavi bombaža, sladkorna tovarna Arnstein in Eskeles je po- gorela. Bodoča proga bo zopet zaposlila pre- bivalstvo in dvignila življenjsko raven po- sebno na Gorenjskem z oživljenjem fnžinar- stva. Ponovno se bodo uveljavila v Ljubljani skladišča, kjer bo vskladiščeno blago, priha- jajoče s severa in odhajajoče na jug. Tako bo proga Ljubljana—Beljak posredovalka pri menjavi in prevozu blaga v velikem na- črtu avstrijskega železniškega omrežja. Po- udariti se mora tudi strateška važnost bo- doče proge. Poslanska zbornica naj se odloči še v tej seziji za gradnjo zaprošene železnice. Občinski odbor je sklenil iu naročil sesta- viti besedilo dr. Jan. Bleiweisu dne 6. febru- arja 1868. Vlogo je magistrat dne 15. istega meseca sprejel in soglasno odobril.-" V.\BILA NA SUBSKRIPCIJO PODPOR ZA PRIPRAVLJALNA DELA V smislu točke 2 zapisnika z dne 14. janu- arja 1867 je komite že naslednji mesec raz- poslal podjetjem, ravnateljstvom iu ustano- \am vabila s prošnjo za subskripcijo denar- nih sredstev, s katerimi bi komite mogel kriti izdatke za izvršitev prevzetih obveznosti. V arhivih sta dve taki vabili, ki sta naslovljeni in dostavljeni mestnemu magistratu ljubljan- skemu in ravnateljstvu rudnika v Zagorju dne 28. julija 1867. Da ohranimo tudi take listine, sem se odločil dati kar najbolj točno sliko tega vabila. Morda je bilo razposlanih več takih dopisov. Vendar to iz ohranjenih listin ni razvidno. Uvodoma pravi vabilo, da se more ravna- teljstvo iz prilog, t. j. spomenice trgovinske in obrtne zbornice na trgovinsko ministrstvo in sejnega zapisnika prepričati o dosedanjem delu komiteja za dosego tako potrebne in koristne proge Ljubljana—Beljak. Družba ni ničesar opustila, kar bi gradnjo oviralo. Pač pa se je komite vseskozi boril proti zvišanju davkov, da bi se ideja uresničila. Ce pa so odločujoči faktorji snedli že dano besedo, potem je potrebna samopomoč. Dosedaj ima komite od oblasti v spisu št. 10913 z dne 27. junija 1867 zagotovilo, da je pristojno ministrstvo pripravljeno od bodočega kon- cesionarja odkupiti železnico v primeru, da bo proga za promet uporabna, in je priprav- ljeno povrniti dokazno porabljene izdatke. Dopis pravi dalje: taka izjava jamči po- vračilo stroškov pri dograditvi tega objekta ter povrnitev dokazanih izdatkov, ki zaen- krat ne bodo presegli 15.000 gold. Komite bo varoval koristi udeležencev tako pri izbiri strokovnjakov, ki bodo izvršili projekt, ka- kor pri določevanju izdatkov na osnovi iz- kustev, črpanih na viru, t. j. pri pristojnem ministrstvu. Sklenjeno je dalje, da je treba zbrati vse izdatke na podlagi prostovoljne subskripcije. Izjema je vsota 5000 gold., ki 198 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA jih je votiral v te namene deželni odbor. V zvezi z važnostjo in koristjo npa komite, da I)odjetja in ustanove ne bodo odrekle pod- pore. Kajti žalostno bi bilo, če bi načrt ko- miteja ne uspel. V negativnem primeru bi se moralo sklepati, da odločujočim ni za ta projekt. Komite pozna darežljivost naslovne direkcije ter prosi, da zadevni sklep čim- prej sporoči.^" Uspeh te prošnje iz arhivskih listin ni raz- viden. Pač pa vemo, da je ljubljanski magi- strat komiteju sporočil, da je 1000 gold, mo- goče dvigniti v zaprošene namene proti po- trdilu pri mestni blagajni. Iz nadaljnjih za- piskov je razvidno, da je komite dne 28. avgusta istega leta dvignjeni znesek zopet vrnil.2» KOMITE JEVA SPOMENICA Analogno že v prejšnjih odstavkih citirane spomenice trgovinske in obrtne zbornice dne 14. januarja 1867 je izdal v marcu nasled- njega leta tudi komite svojo spomenico. Lah- ko bi trdil, da sta temi dokaj sorodni. Zakaj pa tudi ne, saj obravnava ena kot druga isto vsebino. Ker pa sem ono trgovinske in obrt- ne zbornice le kratko omenil in brez razčle- nitve predočil, bom komitejevo spomenico temeljiteje obravnaval. Kajti marsikaj nam bo jasneje o takratnih gospodarskih razme- rah in bolje bomo spoznali obrt in industrijo našega Gorenjskega. Primerjati bo mogoče tedanje razmere z današnjimi in laže bomo upravičili sanje in hrepenenje naših pred- nikov za uresničevanje nove prometne poti. Spomenica nam odkriva smer in traso go- renjske magistrale. Komite trdi na 23 straneh posebne tiskane brošure, da proga Dunaj—Trst preko slo- venskega štajerskega in kranjskega ozemlja ni prinesla blagoslova in da se je že takoj prvo leto po otvoritvi te zveze rodila miseL in zahteva po novi progi, ki bi koristila po- krajinskim potrebam. Prav posebno pa spo- menica trdi, da ni v prid kranjskim razme- ram dne 1. junija 1863 dovršena železnica Maribor—Holmec—Celovec in njen podalj- šek do Beljaka dne 30. maja 1864. Kajti ta nova železniška zveza je odrezala živahen promet med bogatimi južnimi železnicami ter Tirolsko in Svico, katerega posredovalec so bile ceste na Kranjskem. Primerno situ- irani narod je obubožal. Na vrata je potrkala brezposelnost, kakor se enako dogaja drugod v industrijskih krajih. Državljanska vojna v Severni Ameriki je ohromila uvoz pavole ter jo dvignila na petkratno ceno. Samo pri 350 tisoč tovarniških delavcih in težakih je bilo 300.000 nezaposlenih. Zaradi zgubljenih bitk pri Margenti, Solferinu, odstopa Lom- bardije ter pripravljanja na nova klanja v Italiji in severni Češki 1.1866 ter zaradi po- sledic le-teh so davki naraščali. Nastopilo je sedem suhih let za vse prebivalstvo.'" Edino rešitev more prinesti le zgraditev proge Ljubljana—Beljak. V ta namen se je ustanovil komite, sestavljen iz reprezentan- tov deželnega odbora, trgovinske in obrtne zbornice ter drugih gospodarstvenikov. Ta komite je s pomočjo deželnega sklada in raznih korporacij naročil preštudirati teh- nične razmere na bodoči trasi. Po njegovi — komitejevi — iniciativi je izdelal gradbeni inšpektor Franc Kazda generalni in podrob- ni načrt. Vse te priprave so izročili z odlo- kom dne 27. junija 1.1. ministrstvu za trgo- vino in gospodarstvo. V zvezi z odlokom dne 27. junija 1867 je bila dana komiteju pred- koncesija. V zimi 3. decembra pa je komite prosil za pooblastilo, da sme graditi in obra- tovati na progi Ljubljana—Beljak, oziroma vsaj do Trbiža. Pristojno ministrstvo naj čim- prej prošnjo predloži v odobritev parla- mentu." (Nadaljevanje sledi) 199 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO BOJI ZA GORICO (1015—1916) Ni slovenskega mesta, ki bi pretrpelo toliko vojnih strahot in razdejanja in za katerega bi bilo prelite toliko krvi, kakor za našo muče- iiiško Gorico. Oddolžiti si želim spominu na to težko obdobje z opisom, kako je o njeni tra- gični usodi odločil tujčev meč. Ob italijanskem napadu na bivšo avstro- ogrsko monarhijo 24. maja 1915 se je njeno vrhovno vojno vodstvo .odločilo organizirati obrambo ob levem bregu Soče z dvema mosti- ščema na njenem desnem bregu, pri Tolminu in Gorici. Obramba tega dela nove jugozahod- ne fronte (od Triglava do Kvarnera) je bila zaupana generalu pehote, kasnejšemu feldmar- šalu Svetozaru Borojevicn, dotedanjemu po- veljniku III. armade v Karpatih. Ob izbruhu vojne je bilo na Soči vsega 26 po večini črno- vojniških (Landsturm) bataljonov s 13 bateri- jami. Te maloštevilne čete so bile konec maja in v začetku julija okrepljene s XV. in XVI. armadnim zborom, ki jima je bila poverjena obramba od tolminskega mostišča do reke Vi- pave, in z deli VII. armadnega zbora, ki je okrepil obrambo na kraški planoti. Proti tem razmeroma šibkim četam so imeli Italijani ob izbruhu^ vojne v napadalnem razporedu pri- pravljenih 8 in pol armadnega zbora, s kateri- mi so hoteli zavzeti tiste kraje, ki so jim bili obljubljeni z londonskim paktom, ter čez ljub- ljansko kotlino prodirati dalje v osrčje monar- hije. Avstrijske postojanke goriškega mostišča so se vile od Standreža pod Gorico na levem bregu Soče v zmernem loku do nekako 800 korakov vzhodno od Ločnika, na zahodnih stra- neh Kalvarije, Podgore in Pevme, na koto 188 na Oslavju, od tod dalje pa po jugozahodnem pobočju Sabotina in zahodno od kote 609, kjer so se nadaljevale na levem bregu Soče vzdolž rebri Dolge njive, Zagore in Plav. Težko je bilo braniti postojanke pred Gorico, ker ni bi- lo mogoče na desnem bregu Soče zgraditi za- radi plitkosti mostišča druge obrambne oziroma rezervne bojne črte. Za- organizacijo globljega mostišča namreč ni bilo ob izbruhu vojne na razpolago potrebnih čet ter se je zaradi tega avstrijsko vojno vodstvo odločilo, da s čim manjšim številom čet zaščiti le Gorico. To mostišče so branile z največjo hrabrostjo in požrtvovalnostjo od izbruha vojne z Italijo skozi pet italijanskih ofenziv, v razdobju od junija 1915 do marca 1916, dalmatinske čete 22. pešpolka iz Sinja, 23. domobranskega pešpolka iz Gruža-Dubrovnika z manjšimi enotami dru- gih narodnosti. Te čete so tvorile 58. avstrijsko divizijo pod poveljstvom generalmajorja von Zeidlerja. V teh petih italijanskih ofenzivah je padel na tem bojišču cvet dalmatinskih nol- kov. Med IV. italijansko ofenzivo jeseni leta 1915 so v ogorčenih obrambnih bojih na Oslav- ju krvaveli tudi naši fantje ljubljanskega 17. pešpolka. Samo med to ofenzivo so Italijani napadli petnajstkrat Sabotin, štiridesetkrat Podgoro in tridesetkrat Oslavje, kar j^ač naj- bolj prepričljivo dokazuje ogorčenost teh bo- jev in italijansko zanesenost. da ne glede na žrtve osvoje Gorico. Konec meseca julija 1916. leta ni bila bilan- ca vojne situacije za centralne sile — Nemčijo in Avstrijo — ugodna, ne glede na osvojena prostrana področja na zahodu, vzhodu in jugo- vzhodu. Nemški napad na Verdun ni uspel, imel pa je za posledico ogromne izgube in je omajal dotedanjo veliko samozavest nemške armade iz zaledja. 4. junija se je pričela na vzhodni fronti velika ofenziva generala Brusi- lova, v kateri so Avstrijci takoj v prvem tednu izgubili čez 300.000 mož. Vsa pozornost nemške- ga in avstrijskega vrhovnega poveljstva je bila zaradi tega usmerjena na vzhod, kamor so mo- rale biti poslane mnogoštevilne divizije, ki so bile vzete z zahodne in jugozahodne fronte. Razen tega so tudi Francozi in Angleži začeli 1. julija veliko ofenzivo na Sommi, kar je polo- žaj centralnih velesil še bolj kompliciralo, v bližnji bodočnosti pa se je pričakoval tudi vstop Romunije v vojno na strani antante. Potem ko so bili Avstrijci primorani, da za- radi dogodkov na vzhodu prekinejo svojo uspešno začeto ofenzivo na Tirolskem, je ita- lijansko vrhovno poveljstvo preložilo težišče svoje akcije zopet na soško fronto in se je lo- tilo pospešenih priprav za napad na goriško mostišče in Doberdob. Zaradi tega je okrepilo svojo III. armado vojvode d'Aoste z 10 divizi- jami, z mnogoštevilnim topništvom in minome- talci največjih kalibrov. Vse te okrepitve, ki so jih večidel dobili s tirolske fronte, so bile najprej osredotočene na prostoru Padova— Castel Franco—Vicenza—Bassano, ter so bile. Goriško bojišče: na desni Sabotin in viadukt pri Solkanu. \' ozadju Gorica Na Sabotinn 200 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Načrt bojišča 201 i KRONIKA ČASOPIS ZA S I, O V E N S K o KRAJEVNO Z C; O D O A' t N O Šele iiej)osrediio pred začetkom napada, med 27. julijem in 4. avgustom, prepeljane na Sočo. da bi s tem dosegli čimvečje iznenadenje, kar je italijanskemu vrhovnemu poveljstvu tudi popolnoma uspelo. Tako so bili za to novo italijansko ofenzivo, ki se je imela pričeti 6. avgusta, pripravljeni 205 laški bataljoni s 1250 topovi proti 78 avstrijskim bataljonom s 384 topovi. Izmučene goriške griče in kraške bregove južno od Vipavske doline so obžarjali prvi žar- ki jutranjega sonca, ko so pričeli 6. avgusta ob tričetrt na sedem obstreljevati laški topovi in minometalci avstrijske postojanke od Tol- mina do morja. Ta topniški ogenj je postajal čedalje močnejši ter se je končno osredotočil na Sabotin in Podgoro, krilna bastiona goriške- ga mostišča, ter na bregove Sv. Mihaela, se- verni bastion doberdobske planote. Te posto- janke so bile že zdavnaj popolnoma porušene in zravnane z zemljo, predstavljajoče v dim in prah zavit kup razvalin, ko so ob štirih po- poldne prešle napadalne kolone vojvode d'Aosta v napad na vsem odseku goriškega mostišča in na severnem odseku kraške planote. Tako se je pričela po vrstnem redu šesta soška bitka, tragična za Gorico in za nas Slovence posebej. Ob začetku te laške ofenzive so branili od- sek od Sabotina do Oslavja trije bataljoni in pol (3. bataljon dalmatinskega 37. pešpolka je branil sam Sabotin in koto 609), središče mo- stišča od Oslavja do kote 206 so branili trije črnovojniški bataljoni, levi odsek od Podgore do reke Vipave je branilo vsega skupaj pet bataljonov, od katerih sam greben .Podgore dva bataljona dalmatinskega 23. pešpolka. Na ključnih točkah so bili torej ostanki izkrvave- lih dalmatinskih polkov. Vsega skupaj je bilo na mostišču 9 bataljonov in pol, od tega 5 črno- vojniških. Divizijsko rezervo je sestavljalo 7 .\a Sv. Marku Podgora bataljonov, ki so bili razporejeni po vaseh za- hodno od Gorice. Ključna točka v obrambi moistišča je bil kameniti in zelo strmi Sabotin, ki je dominiral nad vsem ostalim delom mosti- šča. Obrambo mostišča je podpiralo samo 87 topov s prav malo municije. Divizijski povelj- nik je bil službeno odsoten ter ga je v teh kri- tičnih dneh nadomeščal generalmajor Dani z načelnikom štaba polkovnikom Pohlom. Ob- rambna moč posadke mostišča je bila oslab- ljena, ker je morala 58. divizija že prej oddati eno svojih aktivnih brigad na tirolsko fronto, a 2 aktivna bataljona sosedni diviziji ter je v zameno za te enote v svoj sestav prevzela 5 črnovojniških bataljonov. Borbeno razpolože- nje južnoslovanskih čet je začelo popuščati za- radi strahovitih izgub v prejšnjih italijanskih ofenzivah in zaradi surovega in nadutega rav- nanja častnikov nemške narodnosti, ki so bili v večini. Na izmučeno moštvo je zelo vplivala velikopotezna in uspešna ofenziva generala Brusilova, pa so se mnogi nadejali bližnjega konca vojne. Tik pred začetkom te ofenzive so pribežali iz 25. pešpolka na laško stran neka- teri rezervni oficirji italijanske narodnosti in izdali načrte obrambne organizacije na mosti- šču. To nepričakovano pridobitev so Italijani korenito izkoristili pri obstreljevanju postojank oziroma pri pripravi svojega napada. Proti tej relativno slabi obrambi goriškega mostišča je maršal Cadorna usmeril 6 divizij okrepljenega VI. armadnega zbora generala Badoglia, ki jih je podpiralo 500 topov vseh kalibrov in 400 minometalcev. Prvi napadalni val pa je sestavljalo celih 48 bataljonov proti Ic 9 in pol avstr. bataljona na mostišču. Italijanski napad na Sabotin, ki je bil iz- veden z 22 bataljoni, je uspel, vendar se Itali- jani niso upali kljub ogromni premoči spustiti od Sv. Valentina in Šmaverja k mostom čez Sočo pri Solkanu, da bi jih zavzeli. V sredini se jim je posrečilo prebiti postojanke avstrijskih črnovojniških čet, zavzeti Fevmo ter v tej sme- ri dospeti do Soče. Zato pa so na levem krilu odbili Dalmatinci 23. pešpolka vse naskoke nadmočnih laških čet ter so čvrsto v svojih ro- kah obdržali glavni greben Podgore z obeli strani kote 240, čeprav je Italijanom uspelo prebiti se v smeri Grafenberga in od tod ogroziti desni bok in zaledje hrabrih branil- cev Podgore. Razen tega se jim je posrečilo zavzeti tudi koto 184 na grebenu Kal vari je. 202 C- A s o I' I s I. A s I, O \ K \ s K O KU A .1 \i \ N O /. C, O \-) O VINO KRONIKA l.iiški štab kuje načrti- /a nadaljnja osvajanja naše zt-nilje Istočasno so tega dne zvečer iiadmočne la- ške čete XI. armadnega zbora zavzele vrh Sv. .Mihaela, vendar so vsi njihovi napori, da bi razširili ta svoj uspeh tudi proti zahodu in jugu, ostali kljub strahovitim izgubam brezuspešni. Šele v noči od 6. na 7. avgust je bila na mostišču angažirana rezerva 58. divizije in so se pričeli skupni poskusi, da se ponovno za- vzamejo izgubljeni deli mostišča. Protinapad na Sabotin z deli 37. pp. pod poveljstvom podpol- kovnika Turudije ni uspel, medtem ko je v cen- tru uspelo vsaj deloma popraviti situacijo. Na Podgori so od vseh strani obkoljeni Dalmatinci neprestano odbijali naskoke premočne laške pehote. 7. avgusta so Italijani nadaljevali na- pade z vsemi enotami okrepljenega VI. armad- nega zbora. Ves ta dan so bile ogorčene borbe, de oma s prsi v prsi. na bregovih pri Oslavju. na gričevju nad Pevmo in na Podgori. Te posto- janke, mostovi čez Sočo, mestno področje in vse komunikacije so bili tudi tega dne pod neprestanim množičnim topniškim ognjem. Ta- ko je bilo takrat uničeno še to, kar je ostalo neporušeno izza prejšnjih italijanskih ofenziv. Posebno je pri tem trpela Gorica, kjer je bilo pobitega zaradi smrtnonosnega laškega ognja tudi mnogo civilnega prebivalstva, ki je dotlej hrabro vzdržalo na svojih domovih. Ker Avstrijci pri Gorici niso razpolagali z nobeno rezervo več, niti niso imeli dovolj muni- cije. a posadka na mostišču je skopnela od prvotnih 18.000 komaj na 5000 mož, medtem ko so Italijani stalno krepili svoje čete, je bilo zaukazano ])ranilccm mostišča, da se v noči med 7. in 8. avgustom umaknejo na levi breg Soče, da bi neposredno branili Gorico. Le na strmem vzhodnem pobočju Sabotina nad Sol- kanom je ostal bataljon Dalmatincev 57. peš- polka, da oblikuje na ta način majhno mostišče nad železniškim viaduktom. Med prodiranjem za odstopajočimi branilci goriškega mostišča se je Italijanom 8. avgusta okoli opoldne posrečilo prekoračiti Sočo pod Standrežom in mostove pri Ločniku. ki se jih Avstrijcem ni posrečilo do kraja porušiti. Tu in niz vodno od Standreža se je Italijanom v teku popoldneva posrečilo razširiti svoje mostišče na levem soškem bregu, vendar so bili vsi njihovi napori, da bi se z jugozahodne strani približali mestnemu področju, strti z žilavim odporom de- lov 23. dalmatinskega pp. Severno od mostov pri Ločniku niso Italijani tega dne poskušali i)ro- koračiti Sočo. čeprav je bil njen levi breg le slabo zaseden in za obrambo pomanjkljivo organiziran. V večernih urah je začela ogro- ženi Gorici prihajati prva pomoč iz globljega zaledja, vendar je medtem poveljstvo V. av- strijske arnmde že izdalo povelje za umik go- riške posadke na drugi položaj: Sv. Gora—Sv. Katarina—zahodno pobočje Panovca—Sv. Marko in dalje ob levem bregu Vrtojbice s priključ- kom čez Mirenski grad na nove obrambne po- stojanke na kraški planoti. Ta umik jt;; bil ne- moteno opravljen od 8. na 9. avgust, ne da bi ga bil napadalec kaj motil. Tedaj se je umak- nil čez Sočo tudi bataljon Dalmatincev nad Solkanom, za niim pa je bil porušen viadukt ("ez Sočo. Zaradi svojega umika pri Gorici so I lili Avstrijci primorani, da se umaknejo na svoj drugi položaj tudi na kraški planoti; ta je potekal čez koto 212 (nad Logom)—Lokvico— Opatje selo—koto 144—ustje Tiniava. Po -osvoboditvi« Gorice dne 9. avgusta je glavnina laških divizij zamudila ugodno prili- ko, da še istega dne nadaljuje prodiranje vzhodno od Gorice ter da vrže branilca v pr- vem naletu z njegovega drugega položaja, ki je bil takrat še slabo zaseden in neorganizi- ran. S tem italijanskim uspehom pa šesta soška bitka še ni bila končana. Med 10. in 16. avgu- stom so med Plavami in morjem v neprestanih naskokih s sedemnajstimi diviziiami in z nad- močnim topništvom Italijani poskušali Avstrijce potisniti z drugega položaja. Tc sedemdnevne borbe za drugi avstrijski položaj pomenijo drugo fazo te krvave soške bitke, ki se je kon- čala s popolnim neuspehom za napadalca, kei so Avstrijci uspeli obdržati na krajxi bitke vse svoje postojanke čvrsto v rokah. Skupne iz- gube pa so znašale v tej soški hitki blizu fOO.OOO mož ... Porušeni inost čez Sočo pri Pevml 203 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Branilci Podgore v rezervi vzhodno od Gorice Z zavzetjem Gorice so Italijani po 14 mese- cili od vojne napovedi dosegli svoj prvi večji nspeh. Ta uspeh je bil predvsem moralnega značaja, ker sta ga laška vojska in narod pri- čakovala, obenem pa je bil s tem tudi do neke mere popravljen njihov zelo oslabljeni vojni prestiž pri zaveznikih. Vendar v vojaškem po- gledu ta uspeh ni prekoračil taktičnega okvira, ker se Italijanom ni posrečilo, da bi ga spre- menili v strateškega, čeprav so bili za to dani nadvse ugodni pogoji glede na takratno zelo težko situacijo njihovih sovražnikov. Priprave za to ofenzivo so Italijani izvršili v največji taj- nosti in v rekordno kratkem času ter so tako jjopolnoma presenetili branilce. Največja na- paka avstrijskega generalštaba je bila njegovo prepričanje, da so Italijani za daljšo dobo ne- sposobni, da bi po porazu na južnem Tirolskem v mesecu maju 1916 začeli operacijo večjega obsega na soški fronti. Zato je pustil to fronto oslabljeno in ni imel v kritičnih dneh 6. in 7. avgusta na razpolago večjih rezerv. Za veliki začetni uspeh 6. avgusta popoldne se imajo Ita- lijani predvsem zahvaliti svoji ogromni pre- moči v pehoti in topništvu (48 bataljonov in 500 topov proti 9 iu pol bataljona in 87 to- povom!) ter dejstvu, da ni mogla biti soraz- merno močna rezerva 58. divizije takoj anga- žirana na mostišču, ker so Italijani držali vse pristopne komunikacije pod najhujšim ognjem. Tako je ta rezerva mogla poseči v akcijo šele ponoči od 6. na 7. avgusta, a zaradi vnovičnega zavzetja Sabotina šele 7. avgusta zjutraj. Se- Goriški Tivoli veda je Italijanom dokaj pomagalo tudi to, da so zvedeli za avstrijske obrambne načrte, ker je to povečalo preciznost delovanja njihovega že tako nadmočnega topništva. Končno pa je treba tudi upoštevati, da branilčeve čete, jio- sebno južnoslovanskih narodnosti, niso bile več takšne, kot so bile pred letom dni, saj so 14 mesecev neprenehoma trpele strašne izgube. Na italijanski strani bije posebno v oči ne- razumljiva previdnost njihovih poveljnikov, da se po zavzetju Sabotina niso takoj zgrnili k prehodom čez Sočo pri Solkanu ter v tej smeri poslali svoje nadmočne čete čez Sočo, da bi zavzele taktično in strateško zelo važen ma- siv Sv. Gabrijela na levem Ibregu Soče. Za- vzetje te takrat jjomembne točke bi bilo zanje Šolska idiea v Gorici j izredno važno v strateškem oziru, ker bi jim j odprla vrata v Vipavsko dolino in ustvarila | najugodnejše pogoje za daljnje operacije proti j vzhodu. Da so to takrat izvedli, bi svoj taktični uspeh pretvorili v strateškega in s tem obva- ¦ rovali življenje deset tisočem svojih vojakov. ; Ker pa tega niso napravili, se je branilcem po- sreči o, da je bilo nadaljnje italijansko napre- dovanje vzhodno od Gorice končno ustavljeno, i S premestitvijo fronte na vzhod so bila v tej soški bitki znova izročena razdejanju ; mnogoštevilna naša naselja pri Gorici, v Vipav- ski dolini in še na kraški planoti. Novi tisoči ; naših rojakov so bili prisiljeni, da zapuste svo- j ja ognjišča in si poiščejo zatočišče v daljnih i in tujih krajih. Mnogi se niso nikdar vrnili ; v svoj rodni kraj, a tisti, ki so se, so našli po ; večini svoje domove porušene in oskrunjene. 1 Ko se je po dveh letih naš sosed dokončno \ jolastil teh naših krajev, je njegov fašistični | jič na najokrutnejši način oznanil našim roja- i kom svoj j>vae vietis« ... Bahaški spomeniki ! na Podgori in Oslavju pa spominjajo naš na- i rod onstran in tostran nesrečne meje na tiste i krvave dni v avgustu 1916. leta, v katerih je \ odločil sovražni meč o usodi naše sončne Gorice, i Jurij Mušič j OPOMBE J Österreich-Ungarns letzter Krieg, II—IV. — Borojevié, O rata protiv Italije. — General Kraus, der erste Isonzo- Feldzug. — Dobrovoljei, kladivarji Jugoslavije 1912—1918. — Lastni spomini. Tiskano in izdano v Ljubljani 1960. Tisk tiskarne >Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Klišeje izdelala klišarna »Ljudske ; pravice« v Ljubljani. Odgovorni urednik Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja Jože Som i 204 astanek in razvoj združenega podjetja »TEOL-OLJARNA« Ljubljana Združeno pudjetje /1 EOI- OLJARNA- \ Ljubijuiii jc nastalo po pripojitvi bivšega podjetja ^OLJARNA«: podjetju 5TEOL«. Vsako od teh dveh podjetij ima svojo tradicijo in sta se obe prejšnji podjetji {sedaj združeni) tudi afirmirali na tržišču s svojimi izdelki. Tovarna ::^TEOLf v Ljubljani je bila ustanovljena 1. 1955 kol podružnica nemške firme Dr. Tli. Böhme z namenom, da predeluje uvožene polfabrikate v končne izdelke. S tem so se izognili carinskim obveznostim ter se okoristili s ce- neno delovno silo v Jugoslaviji. Podjetje je imelo pred vojno niajlien obseg dela in ozek produkcijski program. V letu 1^59 je bilo vsega 18 zaposlenih. Med okupacijo je podjetje ustanovilo en obrat v prostorih bivše tovarne >INDUS<: v Ljubljani, po osvoboditvi pa se jc podjetje v celoti preselilo na sedanjo lokacijo. Sedanje podjetje je bilo ustanovljeno leta 1946 iz nacio- naliziranih tvrdk Dr. Th. Böhme, Ljubljana, in >Athebac:, Ljubljana. Bivše podjetje »OLJARNA; je bilo zgrujeno med leti 1923 do 1924. V začetku je predelovalo samo laneui firnež iz uvoženega lanenega olja. Leta 1925 so bilo kupljene in postavljene prve :>Andersou« stiskalnice, nakar se je pride- lovalo laneno olje iz domačega lanenega semena. Leta 1951 se je tovarna povečala in so bile nabavljene nove »elbex« stilkalnice. S tem letom sc je tudi začelo |)redeIovati ricinovo olje iz uvoženega ricinovcga semena. Pozneje se jc začelo kontrahirati na domačem terenu v Voj- vodini. Izdelovalo se je: laneno olje, laneni firnež, razna usnjarska pomožna sredstva, tovotne masti kot postranski izdelki. Glavni proizvod pa je bilo ricinusovo olje za zrako- plovstvo. Pozneje so bili nabavljeni stroji za izdelovajije |)ločevinaste embalaže za lastno uporabo kakor tudi za laznc domače odjemalec. V tem času je podjetje zgradilo nova skladišča in tudi obseg proizvodnje se je nenehoma vcČal. V istem Času je bila postavljena stavba za laboratorij in stanovanjsko- iipravno poslopje. Podjetje je bilo v privatnih rokah in je imelo zaposlenih 80 delavcev. V obratu ^TEOL<' se prpizvajajo pomožna sredstva za tekstilno, usnjarsko in čevljarsko industrijo, sintetske pralne surovine in sredstva za gašenje požarov. V obratu rOLJAR- \A« pa se izdeluje ricinovo in laneno olje ter firncži. Podjetje jc zadnja leta zelo povečalo svojo proizvodnjo tako po asortimentu kakor tudi po količini. Obrat TEOL jc povečal proizvodnjo od leta 1952 do leta I960 za preko 400 odstotkov, medtem ko se je delovna sila dvignila samo za okoli 250 Vo. Ce pri tem še upoštevamo, da je strojna opre- ma prilično zastarela, da se mehanizacija šele počasi uvaja ter da ima podjetje velike težave na sedanji lokaciji zaradi pomanjkanja prostora; podjetje je stisnjeno med Ljubljanico in Zaloško cesto — lahko ugotovimo, da je doseglo v pre- teklih letih velike uspehe. Da pa ui doseglo še več uspehov, je delno krivda na stalnem pomanjkanju delovne sile, nu neprimerni lokaciji ter na težavah, ki nastajajo v podjetju. ker luora \elik del surovin u\aŽati. Prav tako je od leta do leta tudi rasla proizvodnja tehničnih olj v OLJARNI in podjetje predvideva, da bo proizvodnja v letu 1960 znašala 5460 ton raznih pomožnih sredstev iu detergentov ter 5800 ton tehničnih olj, živalske krme in umetnih gnojil. Predvi- devamo, da bomo realizirali v letu I%0 za 1.500.000.000 diu. Število zaposlenih delavcev je 250, od tega večje štcviki strokovnih uslužbencev. Podjetje ima pet laboratorijev, ki so sodobno opremljeni, tako da je strokovnjakom dana možnost nadaljnjega raziskovanja in uvajanja novih izdelkov. Pod- jetju je uspelo dati na tržišče nekaj novih izdelkov, pred- vsem umetna strojila, ki so enakovredna uvoženim, s čimer je podjetje prihranilo skupnosti znatna devizna sredstva, ker le-teh sedaj ni treba več uvažati. V podjetju je zaposleno večje število visokokvalificira- nega tehničnega kadra, povečini na raziskovalnih delih v laboratoriju. Pomožna sredstva izdeluje podjetje za domačo industrijo, ker izvoz le-teh v večjih količinah še ni uspel, medtem ko podjetje izvaža precejšnje količine rieinovega olja v razne države, med drugim tudi v Združene države Amerike, kar vsekakor priča o dobri kvaliteti proizvodov. Pomožna sredstva prodaja podjetje skoraj vsem tekstil- nim in usnjarskim tovarnam po državi, detergente tovarnam mila in tekstilni industriji, pravkar pa je začelo proizvajati sredstva za gašenje požarov. Pristojni državni organi so dali pozitivne ocene za kvaliteto sredstev za gašenje požarov in bo v kratkem začela večja proizvodnja. Podjetje ima v gradnji nov objekt za etoksiliranc pro- dukte in se predvideva, da bo ta proizvodnja stekla do konca letošnjega leta. Neprimerna lokacija, tesni prostori, veliki skladiščni pro- stori, ki jih podjetje potrebuje, ter deloma zdravju škodljivi plini, ki se razvijajo pri proizvodnji, vse to je podjetje napotilo, da išče primernejši prostor za svojo proizvodnjo. Občina je podjetju dodelila novo lokacijo za tovarno in v doglednem časn se bo celotno podjetje preselilo tja, brž ko bodo tam zgrajeni potrebni objekti. V sedanji fazi razvoja je to nujno, ker je podjetje izkoristilo vse možnosti in nam ravno tesni prostori ne dopuščajo, da bi se širili in dajali na tržišče še več proizvodov. Prav v tem času praznuje podjetje iO-letnico delavskega samoui)ravljauja in v tem času je delavski svet dokazal, da je sposoben voditi podjetje, kar dokazujejo doseženi uspehi. Velika konkurenca — tako domača, kakor tuja — sili podjetje. Mislira, da je bolje malo delati in malo prosjačiti, kot pa samo prosjačiti.« Bilo je dovolj; enoten sklep vsega delavstva je bil — stavka, ki je trajala ves mesec. Doseženi so bili delni uspehi v po- gledu delovnih in plačilnih pogojev. Neprimer- no večji pa so bili uspehi v dvigu politične za- vesti delavstva. Dokaz temu je junaški odhod delavcev-prvoborcev 27. julija 1941 v ilegalo, ko so bile šc isti dan izvršene prve širokopotezne sabotažne akcije v neposredni bližini tovarne. V začetku septembra istega leta je zaradi pro- izvodnje za nemško vojsko Kamniška četa za- žgala tovarno. Požig so izvršili bivši delavci- borci. Spominska plošča padlim borcem, ki je vzi- dana na pročelju tovarne, kaže, da naša pot ni bila brez žrtev in trpljenja in da ni bila zaman. sicer ne bi mogla biti v njeni bližini še enu plošča, na kateri piše: »Po dolgotrajni borbi delavskega razreda v svetu se je prvič v zgodovini družbene- ga razreda uresničilo načelo v Jugoslaviji: Tovarne delavcem! — 26. VIII. 1950 je de- lovni kolektiv Tovarne upognjenega po- hištva Duplica prevzel vodstvo tovarne.« Ob koncu vojne je štel delovni kolektiv cca 70 delavcev in razpolagal z napol požgano to- varno ter poškodovanimi, zastare imi stroji. Hitri ukrepi ljudske oblasti in požrtvovalna prizadevnost delavstva, kateremu so se ponovno priključili borci-povratniki, bivši delavci in mladina, so rodili sadove. Tovarna je polno obratovala že v začetku leta 1946 in tako pri- spevala k obnovi porušene domovine. Najvažnejši mejnik v razvoju tovarne ne- dvomno predstavlja 26. avgust 1950. ko je de- lavec-proizvajalec zavestno posegel v upravlja- nje in razvojne procese. Člani delavskega sveta in upravnega odbora, ki jih podpira Zveza ko- munistov in Sindikalna organizacija s pravilno presojo in ukrepi, vtxlijo tovarno k vse večjim uspehom v proizvodnji in realizaciji. Doseženi rezultati so zavidljivi, saj se je proizvodnja v času delavskega upravljanja več kot podvojila kljub zastarelosti in iztrošenosti strojev ter le 20 % povečanju delovne sile. Značilnost vsake starejše tovarne je v tem, da je izgradnja in povečevanje kapacitet pote- kala vzporedno s finančno močjo in interesom takratnega lastnika. Izgradnja se ni vršila po vnaprej izdelanem programu; posledica tega je neusklajenost posameznih proizvodnih zmoglji- vosti, težki pogoji notranjega transporta itd. Vse večja konkurenca na notranjem in pred- vsem inozemskem tržišču zahteva dvig proiz- vodnosti dela in skrbno izkoriščanje surovin. Vse to je pogoj za znižanje proizvodnih stro- škov; poleg cene pa morajo biti izdelki tudi kvalitetno konkurenčni. Z navedeno problema- tiko so se organi samoupravljanja temeljito ukvarjali ter v okviru možnosti in razpoložlji- vih sredstev pravočasno ukrepali. V prvih letih delavskega upravljanja je bi- lo zamenjano nekaj iztrošenih strojev in izvr- šena manjša popravila oziroma predelave zgradb. Načrtnega dela rekonstrukcije tovarne in obnove strojnega parka so se lotili v letu 1957. Od takrat smo nabavili preko 40 sodob- iiili, novili strojev, ki so nadomestili že iztro- šene in zastarele, oziroma so povečali zmoglji- vost in proizvodnost dela. Med važne prido- bitve štejemo tudi nov parni kotel z najmoder- nejšo vpihovalno napravo lesnih odpadkov ^ kurišče. Na novo uvedena kompresorska po- staja dovaja stisnjen zrak v vse oddelke tovar- ne, brez katerega si danes ne moremo zamišlja- ti sodobne proizvodnje. Pogoste nesreče na strojih smo z uvajanjem varnostnih in s pre- ureditvijo odsesovalnih naprav za drobne od- padke in prah izdatno zmanjšali. Stroški transporta za prevoz in skladanje žaganega lesa ter hlodovine so predstavljali važno postavko v proizvodnih stroških in za- htevali veliko število delovne sile. Z nabavo avto-dvigala in motorne lokomotive se je olaj- šal tudi fizični napor delavcev. Po temeljitem proučevanju se je preuredilo skladišče žaga- nega lesa. Novi traktor viličar bo s svojim delom nadomestil 16 delavcev. Prihranjeni iz- datki za delovno silo bodo v 4 letih povrnili stroške celotne investicije. Tak način transporta je naša tovarna uvedla prva v naši državi. Prepričani smo, da bo precej kolektivov posne- malo naše izkušnje. Stalno večanje proizvodnje je zahtevalo vsklajevanje posameznih kapacitet oziroma od- pravo ozkih grl. Zato je prvi perspektivni plan rekonstrukcije določal izgradnjo novih umetnih sušilnic za les, obrata za grobi razrez, poveča- nje obrata za furnir in vezane plošče ter iz- gradnjo skladišč za gotove izdelke. Del teh rekonstrukcij je že opravljen oziroma je v gradnji alj bo končan v prihodnjih letih. V izdelavi je program za nadaljnjo razširitev tovarne in povečanje kapacitet za 100 %. Pred- videva se realizacija novih investicij do leta 1965. Delovna sila se bo povečala le za 20 %. V vse investicije v zadnjih 10 letih je pod- jetje vložilo 518,000.000 din, preteznu iz lastnih skladov. Skoraj za 100 % povečana, instalirana elek- trična energija ter poraba za enega zaposlenega dokazuje, da mišice in znoj v znatni meri na- domeščajo stroji in pogonska energija. Rezultati prizadevanja celotnega kolektiva in vloženih investicij so najbolje razvidni iz doseženega skupnega dohodka podjetja. Med- tem ko je bil v letu 1950 skupni dohodek 134,000.000 din, je ta znašal v letu 1959 že 1365 milijonov din. Za letošnje leto pa pričakujemo skupni dohodek v višini 1700,000.000 din. Tudi osebni dohodki delavcev so se bistveno povečali od leta 1950, ko je znašal povprečni neto osebni dohodek 2.850 din, se je ta povečal do leta 1959 na 18.186 din. Količinska proizvodnja kaže v zadnjih dese- tih letih velik porast. Tako je bilo v letu 1950 izdelanih 221.606 stolov, lani pa že 564.870 mizarskih in upognjenih stolov. Kuhinjskih in drugih miz v letu 1950 le 145 komadov, lani pa že 29.012 komadov, kino-foteljev v letu 1950 komadov 4.600, lani že 12.500 komadov itd. Ze teh nekaj pokazateljev nazorno prikazuje ogromno povečanje proizvodnje, ki se je pove- čala za 2,5-krat, medtem pa se je povečala delovna sila le za 20 %. V inozemstvo prodajamo cca 70 % naših go- tovih izdelkov preko lastnega izvoznega oddel- ka. Podjetje je registrirano kot direktni izvoz- nik od leta 1954 in se ima doseženim uspehom v znatni meri zahvaliti prav temu dejstvu. Ne- posreden kontakt s kupci v inozemstvu omo- goča doseganje boljših cen in drugih pogojev,, poleg tega pa še znatne prihranke na provizi- jah izvoznikom-posredovalcem. V zadnjem de- Strojni oddelek stolarne po izvršeni rekonstrnkeiji setletju smo izvozili za 1400,000.000 deviznih dinarjev ali 4,500.000 dolarjev naših izdelkov. Na vseh kontinentih so poznani naši izdelki, saj jih izvažamo v 24 držav. Največ blaga je .šlo v Anglijo (cca 50 %), v USA (cca 25 %). v Zahodno Nemčijo (cca 12 %) in druge države. Pogoji za prodajo na inozemskih tržiščih so vedno zahtevnejši tako v pogledu kvalitete, dobavnih terminov, ceste menjave modelov, keikor tudi v pogledu naročil manjših serij. Prav ti razlogi so že pred leti narekovali usta- novitev lastnega razvojnega oddelka, ki skrbi za projektiranje novih modelov in oblik naših izdelkov. Uspehi tega oddelka so vidni na vsa- kem koraku. Naša tovarna je poleg kvalitetne dosegla tudi oblikovno vodilno vlogo sedežnega pohištva v naši državi. Nagrajeni izdelki ob ; natečaju za sodobno jugoslovansko pohištvo ' na m. mednarodnem lesnem sejmu v Ljubljani. , izdelani po načrtih lastnega razvojnega oddelka, | so prinesli tovarni 18 zlatih, 9 srebrnih in 5 ; bronastih medalj. Skrbi za delovnega človeka je delavsko upravljanje posvetilo prav tako mnogo razprav in ukrepov. Organizirani oddih članov kolek- tiva je omogočen z nakupom doma oddiha v Piranu in pridobitvijo pastirske koče na Veli- ki planini. Stanovanjska problematika ni pro- blem samo v našem kolektivu, temveč je to splošen problem. S skromnimi finančnimi sred- stvi nam je uspelo zgraditi v času delavskega upravljanja 42 stanovanj. V gradnji je stano- vanjski blok za 18 stanovanj, po programu predvidevamo že v prihodnjem letu gradnjo še 2 enakih blokov. Obrat družbene prehrane po- sluje na lastni ekonomski osnovi. Dnevno izda preko 300 obrokov enolončnic, 120 kosil in 40 do 50 večerij. Razvoj kulturno-prosvetnega živ- ljenja je oviralo pomanjkanje primernih pro- storov. Delovni kolektiv je eno leto prostovoljno delal v tovarni tedensko po dve uri več in ta zaslužek odstopil skladu za stroške gradnje kulturnega doma. Novo zgrajeni kulturni dom predstavlja žarišče kulture, prosvete in razve- drila na Duplici. Pred celotnim kolektivom tovarne »STOL« stojijo še ogromne naloge, toda do sedaj dose- ženi uspehi so najboljši porok za nadaljnji uspešni razvoj. Rudi Kremesec OHdelok za izdoiovnnje embalažo iz plastičnih mas Nekaj vrstic o podjetju »MODELIT« Kamnik Ni dolgo tega, kar o tem podjetju ni bilo skoraj nič znanega. Saj so ljudje le malo vedeli o njegovem obstoju, še manj pa o njegovi dejavnosti. Tudi danes še ni znano v poslovnem svetu tako, kot bi bilo treba glede na asortiman proizvodnje. V letu 1958 jc podjetje razširilo svojo dejavnost tako, da naziv »Tovarna gumbov-^ ni več ustrezal poslovni dejavnosti. Danes ima namreč to podjetje štiri proizvodne obrate: 1. OBRAT GUMBOV — gumbe različnih oblik in veli- kosti, v pestrih barvah iz domačih in uvoženih surovin za vse vrste perila, navadne in še posebno modne konfekcije. Proizvodnjo gumbov iz školjk je podjetje opustilo skoraj v celoti, ker je školjka kot surovina predraga, poleg tega pa so jo v zadnjem času izpodrinile druge surovine, kot so akrilne plošče, imitacija sperle« in druge surovine, ki so cenejše in dajejo modni konfekciji mnogo lepše in pestrejše gumbe, kakršne si danes potrošniki želijo. 2. OBRAT GALANTERIJE pohištveuo okovje v raz- ličnih barvah in oblikah za sobno in kuhinjsko pohištvo, pisarniški pribor iz plastičnih mas (črnilniki, pepelniki, peresniki, noži za rezanje papirja itd.), razne šnalc, pletilne igle, kljuke za dežnike, stojala za slike itd. Galanterija se izdeluje iz plastičnih mas v pestrih barvah, kombinirano s kovinskimi deli. 3. OBRAT K02NIH IZDELKOV - senčnike in podbrad- nike za kape pri uniformah, izdelane iz usnja, stisnjene lepenke ali celuloida, razne vložke za ovratnike pri srajcah, vložke za steznike za kopalke, v standardnih dimenzijah ali po želji kupcev. 4. OBRAT PLASTIČNE EMBALAŽE - škatle iz plastič- nih mas za razno konfekcijo (srajce, nogavice, robce itd.), ki so z uspehom zamenjale dosedanjo kartonsko embalažo. Poleg tega še razne Škatle kot embalaža za izdelke kemične industrije. V prihodnjem letu pa bo pričel proizvajati em- balažo tudi za prehrambeno industrijo (škatle za marme- lado, descrtni sir, gorčico itd.). Z razširitvijo proizvodne dejavnosti je podjetje tudi zelo povečalo svoj bruto produkt in dohodek. Ce vzamemo bruto produkt iz leta 1956 kot indeks 100, izkazuje podjetje pove- čanje v naslednjih letih takole: Bruto produkt: 1956 195" 1958 1959 indeks: lOn 168 ?24 390 Plan za leto 1960 pa predvideva povečanje bruto pro- dukta v primeri z letom 1956 na 590. Da je bila proizvodnja roiifabilna, nam po drugi strani dr)kaznje čisti dohodek: Cisti dohodek: 1956 195: 195S 1950 Indeks: 100 159 189 585 Delovna sila pa se je povečala mnogo manj kol bruto produkt in čisti dohodek, in sicer: Delovna sila: 1956 1957 1958 1959 Indeks: 100 106 134 157 Za leto 1960 je predvideno povečanje na 175 "/o, kar je mnogo manj, kot bo povečanje bruto produkta. Iz tega sledi, da se zaradi uvedenega nagrajevanja po učinku sto- rilnost tudi temu primerno dviga. Posebno pozornost zasluži oddelek za embalažo iz pla- stičnih mas, ki kljub temu, da je še v razvojnem stanju, že daje svoje proizvode. Postrojenje tega oddelka je bilo nam- reč v pretežnem delu izdelano v lastni režiji, kar je močno pocenilo investicijske stroške, ker bi sicer moralo podjetje vse naprave in stroje uvoziti. Poleg deviznih stroškov pa bi bili tudi stroški proizvodnje višji. Proizvodne zmogljivosti tega oddelka so zelo visoke, saj proizvaja lahko razen em- balaže za industrijske artikle tudi artikle za široko potroš- njo, kolikor bodo stroji in naprave dopolnjeni še z nekate- rimi drugimi stroji. Vsi drugi obrati pa imajo svoj strojni park že tako močno izrabljen, da je podjetje postavljeno pred nujno re- konstrukcijo, če hoče še biti konkurenčno sposobno za tek- mo z ostalimi proizvajalci. To velja še posebno za proiz- vodnjo gumbov. Elaborat za predvideno rekonstrukcijo je podjetje že pripravilo in dobilo tudi odobritev od oblastnih organov, ker so ti pokazali polno razumevanje za napredek našega podjetja, ki ima zelo dobre perspektive za svoj nadaljnji razvoj. Podjetje je 23. septembra I960 praznovalo 10. obletnico delavskega samoupravljanja in je imelo tudi v ta namen proslavo. Rezultati, ki so bili doseženi v zadnjih 10 letih, so plod prizadevanja organov delavskega samoupravljanja, ki so vseskozi budno spremljali razvoj podjetja in spreje- mali ustrezne sklope pri osvajanju novih artiklov in celotne proizvodnje. »UTOK« TOVARNA USNJA, KAMNIK Med najbolj produktivne tovarne usnja sodi brezdvomno tudi podjetje >ÜTOK< v Kamniku. Tovarna usnja poti Kamniškimi planinami ima svojo zgodovino in tradicijo. Cc pogledamo njene zgradbe, opazimo skladnost zunanjosti in skladnost organiziranega dela, ki slovi daleč na okoli. Ako pa napravimo sprehod v njeni notranjosti, pa nam ugaja skrbna notranja ure- ditev prostorov. V teh se vrti vrsta zadovoljnih delavcev, ki hitijo od stroja do stroja in pridno vihtijo svoje žuljave roke za dosego čim večjih uspehov. Na obrazu se jim pozna samozavest, da je tovarna njihova in da delajo za skupnost, za dvig ravni ostalih sodržavljanov. Prav zato jim ni žal nobenih izdatkov za povečanje svojega podjetja. Tovarna je deloma v rekonstrukciji. Tako je v lužarni, kjer pro- izvajajo kože, iz katerih izdelujejo vsakovrstne galanterijske izdelke. Tudi nekaj novosti so uvedli v podjetju, ki pospešujejo proizvodnjo. Predvsem je to velika Paesting naprava, s ka- tero časovno hitreje, torej manj zamudno su- šijo obdelovalne kože. Izdatki so bili sicer ve- liki, toda dobro so naloženi. Z modernizacijo skuša podjetja olajšati napor delavcev oziroma namestiti manjše število zaposlenih pri enakem uspehu in z zmanjšanjem napora in truda. Tako n. pr. obdela odmaščevalni stroj do 350 kož v delovni uri. .Stroj gospodari v Inžnici, kjer je zaposleniii likiati 60 mož. Vsaka koža se obdela v 13 različnih postopkih, prodno je pripravljena. V zvezi z doslednjim, organiziranim in prid- nim delom more podjetje nuditi svojim usluž- bencem razne poboljške in razvedrila. Za vsa- kodnevno okrepčilo so dnevno pripravljene enolončnico oziroma mleko. Poleg tega imajo člani kolektiva na jadranski obali pripravljeno weekend hišico, kjer ])reživljajo letni odmor. Za ljubitelje planin pa bodo zgradili nekaj gorskih hišic v iste namene na bližnji ^'eliki planini. Če pogledamo proizvode naše tovarne, ki jili izdeluje in dobavlja za domači in inozemski trg, nam ugaja svinjsko usnje v bogati izbiri in prvovrstni kvaliteti. Poleg tega nam nudi tovarna galanterijsko, knjigoveško in rokavi- čarsko usnje v raznih inodniTi anilinskih bar- vah. V veliki izbiri je na razpolago ohrom svinjsko usnje, ki služi tapetništvu, čevljarski industriji, kakor tudi vsakovrstni tehnični upo- rabi. Dalje more najti še tako zbirčno oko razne podloge in cepljence ter ostale usnjarske iz- delke. »UTOK«, tovarna usnja v Kamniku, vas vabi k naročanju svojih neprekosljivih proizvodov. Zadostuje, da nas pokličete na telefonu 63-14, 63-19 ali 63-20 in nam sporočite svoje želje. Zadovoljni boste! i Vova liižilnicji >'t'ehnogra(l ; gradi J. rvega aprila 1959 je rojslni dan splošnega gradbenega podjetja jTehnograd«. Tega dne je zdrnžilo pare delovnih rok nekdanjih grad- benih podjetij >Objekt« in >Stavbenik<. Potem se je v ob- čini Ljubljana-Vič vedno bolj pogosto slišalo ime »Tehno- grad«, za podjetje, ki je odtlej jelo reševati najtežavnejše naloge. Kolektiv je pljunil v roke, zavihal rokave in dosegel odlične rezultate v povečanju proizvodnje, pa tudi pri ustvarjanju sredstev za sklade in plače. Zidal je hiše, da so rasle kot gobe po dežju ua vseh koneih našega mesta in naše dežele. S tablami »Tehnograd«, ki so označevale podjetje, kateremu zidovi tako brž rastejo izpod rok, je kmalu večina državljanov zvedela, da podjetje^ Prizadevni delovni kolektiv gradbenega podjetja »Tehnograd« v Ljubljani z veliko ^spretnostjo iu prizadevnostjo v najkrajšem času izvršuje svoje načrte in izpolnjuje želje številnih naročnikov. Kolektiv je z delovnimi samoupravnimi organi ob vse- stranskem sodelovanju in pomočjo ObLO Ljubljana-Vič pre- magal vse ovire, pridobil podjetju nova številna osnovna sredstva, sezidal nova delavska stanovanja in obsežne stran- ske obrate. Pri tem širokem razmahu je podjetje obudilo zaupanje in se lotilo velikih nalog. Med njimi je bila naj- pomembnejša stanovanjska izgradnja. Postopoma je podjetje prešlo k industrijskim načinom gradnje. Pred letom dni smo zapisali o tem hitro se razvijajočem delovnem kolektivu, da ne namerava ostati pri doseženih rezultatih, temveč ima že obširen program, ki ga bo pred- vidoma uresničeval do leta 1965. Zares se zdaj delovni ko- lektiv še pohvali s samskim domom, z lastno avtomehanično delavnico iu s projektivnim birojem. Velike napore je delovni kolektiv splošnogradbenega podjetja »Tehnograd« vložil tudi v zadružno gradnjo. Ko se zdaj ozirajo delavci na prehojeno pot, ki so jo prehodili pod novim naslovom komaj poldrugo leto, in se spomnijo zapuščine prejšnjih gospodarjev, ki je bila majhna in nezadostna, ko se spomnijo na primitivna sredstva, na nehigienska in nezadostna delavska stanovanja, s ponosom ugotavljajo, da je to že daljna preteklost, iz katere sc je razvil kolektiv, ki se iz dneva v dan trudi in prizadeva, da na prostorih, ki so obdani z deskami in so polni grad- benega materiala, izkopanih temeljev, mešalcev betona in so polni delovnih rok, bije boj, da bodo čimprej pozidani, Čim lepše pozidani, da bo na vrhu streh čimprej zableščala smrečica s pisanimi trakovi. , . dtamvoi od skromne obrii do velike forarne §1111 Skoraj bo poteklo 86 let, kar je bil ustanovljen ' v Ljubljani v Gradišču majhen obrat »SUMI«, ( katerega neposredna naslednica je danes j TOVARNA BONBONOV, ČOKOLADE J IN PECIVA SUMI« V LJUBLJANI ; Začetno podjetje s priključeno mu »BON- : BONIERO« je prodajalo svoje in tuje izdelke, ; kajti lastna proizvodnja je bila neznatna in i omejena na majhno izbiro. Njegovi izdelki so \ bili večidel ročno delo ali samo tedanje trgo- ; vinsko blago, n. pr. navadni sladkorčki, kako- ; vosten fondai, sejmarska drobnarija. Oprema ] podjetja se je sicer polagoma izboljševa a, če- ; prav je ostala še kar preprosta, kajti skrb se , je sukala samo bolj okoli izdelave reči, za kate- i re niso bile potrebne dragocene naprave, ampak ; le poceni in vešče roke. \ Čeprav je podjetje dobro uspevalo, vendar i ni bilo pri vsem tem nobenega sledu o stro- i kovni industrializaciji. Šele po prvi svetovni^ vojni se je spremenilo podjetje »ŠUMI« v indu- \ strijo, ko je razširilo svoje delavnice, uvedlo ; parni strojni pogon, si omislilo nekaj času pri- ¦ mernejših strojev, da je tako obsežnejše pove-1 calo ne le proizvodnjo, ampak tudi izbiro blaga, i Z modernizacijo obrata je bil dosežen sicer zna- ; ten napredek, toda proizvodni učinek se skoraj j ni spremenil. Teženje za izdelavo trdnih bon-i bonov je obstajalo še slej ko prej; izboljšala i se je tudi proizvodnja leboratorijskih izdelkov, i medtem ko se podjetje ni lotilo industrijske ; izdelave desertnih bonbonov in peciva. Kako- ; vostno izvrstno pecivo se je sicer izdelovalo, j toda še po slaščičarsko, ročno. Zato njegova' količina ni zadostovala niti za lastno proda-, jalno. Ker podjetje ni premoglo ustreznih na-i prav za izdelavo čokolade, mehkih karamel in podobnega, je začelo v konkurenci z novejšinii« podjetji hirati. Bivši lastniki podjetja pred drugo svetovno vojno niso poskrbeli za nove investicije. Čeravno pa je omogočala med oku- pacijo firmi »ŠUMI« ugodna priložnost precej dobička, ga je uporabljala za investicije, ki so ji prinašali nov in še večji dobiček, in sicer v čim krajšem času. V načrtu so lastniki sicer predvidevali zidavo nove tovarne s primerno opremo, žal pa je vse to ostalo le na papirju. Vpliv vojnih razmer je zajjustil glede surovin posledice še po osvoboditvi, saj so bili zlasti sladkor, sirup in moka prvenstveno namenjeni prehrani prebivalstva. Toda tovarniški delovni kolektiv je navzlic raznoterim tehničnim po- manjkljivostim proizvodnjo podvojil. Prizadev- nost delavstva pa se je povsem pokazala ob prehodu na sproščeni sestav gosnodarjenja ozi- roma ko je prevzel dne 27. septembra 1950 upravno poslovanje 1. delavski svet, ki ga je sestavljal celotni kolektiv podjetja, saj je bilo v podjetju tedaj le 27 delavcev. Delavski sveti v podjetju »ŠUMI« so v desetih letih svojega dela veliko pripomogli k naglemu napredovanju proizvodnje. Tovarna »SUMI« prejema danes vedno več naročil, a tudi zahteve tržišča po čim boljših izdelkih so čedalje večje. Le žal, da so začeli pretesni prostori že občutno zavirati podjetju njegov razvoj. Mar ni to skupna ško- da, če mora kolektiv cesto odklanjati naročila iz tujine, ker mu doslej še ni uspelo razširiti sila potrebnih tovarniških ubikacij? Velik in pomemben je prispevek tovarne »SUMI« za razvoj naše živilske industrije in našega sploš- nega gospodarstva. Zatorej bo gotovo v korist naši skupnosti, če se bo tovarni posrečila pre- selitev v primerno zgradbo, ali zgraditev nove, v kateri bo lahko svojo dejavnost neovirano opravljala ter tako prispevala svoj delež k po- večanju družbenega standarda. KAMNIK vam nudi svoje kvalitetno znane izdelke kakor frotir, kravate, zavese, prte itd. Vse lesene objekte m opremo vam ekonomično in trdno zgradi LESNO KONSTRUKCIJSKO PODJETJE; Teiiar LJUBLJANA, PARMOVA 53 Tel. 32 - 5-6 , 30 - 379 ¦ v svoiih tesarskih in mizarskih obratih z garantirano zdravim in suhim lesom. Iz- delujemo ..weekend" hišice za letovanje li/toseri/is (prej Karoserijska delavnica) VIR - DOMŽALE Telefon 3-97 izdeluje nove karoserije, generalno obnavlja in po naročilu izdeluje vsa karoserijska, ličarska, tapetniška in dekoraterska dela Vsa dela opravlja kvalitetno v krat- keiu roku in po konkurenčnih cenah Cenjenim strankam se vljudno priporočamo za naročila <,;r uda F.XPORT - IMPORT Ljubljana, Titova 19/Vn izvaža in uvaža: klavno in plemensko ži- vino vseh vrst in pasem (govedo, konje, prašiče, drobni-o itd.) živalske proizvode (meso in mesne izdelke, kon- serve, sir itd.), živinsko krmo (seno, slamo, iiine odpadke, želod, divji kostanj itd.) STROKOVM \ASVETI Kol največje avloremonino pod- jetje v Lh'S se s svojimi uslugami priporoča za vsakovrstna popra- vila kamionov in avtobusov, za rekonstrukcije, preizkušanje in popravila karboratorskih naprav za bencinske in Dieslove motorje, ?a vsakovrstna okroglinska in plo- skovna brušenja motornih gredi, glav itd., za izdelovanje najraz- ličnejših nadomestnih delov po- samezno in serijsko. — Servisna služba vozil znamk TAM in FAP IZVESmU MKEltJA AVTOOBMOVA Ljubljana, Bežigrad 11 Telefon 23-352 Cementar LJUBLJANA Vodovodna c. 3 a Telefon 30-735 podjetje za izdelovanje umetnega kamna in betonskih izdelkov ter proizvodnjo peska Vaše zadovoljstvo ho večje, če boste za parket uporabljali proizvod ZDRUŽENE KEMIČNE INDUSTRIJE Domžale Izolirka Ljubljana - Mösle TELEFON 33-557, 30-852 Izdelujemo in nudimo potrošnikom po konkurenčnih cenah: liitumensko strelno lepenko vseh številk, bitumensko juto, bitumenske premazne mase. bitumenske izolacijske mase, bitumenske mase za zalivanje lesenih in granitnih kock, bitumenske mase za tramvajske proge, kabel mase. bitumenske emulzije za gradnjo cest in gradbeništvo, bitumenski mulj (šlema). ibitol, ibitol lak (inertol), pasto za salonit, emulzijsko pasto, ibitol pasto, Bergmanove cevi vseh profilov. Bergmanove pipe, izolacijsko žlindrino volno, blazine in vrvi, styropor plošte. stramit plošče Prepričajte se o odlični kvaliteti izdeiko\' Podjetje KAMNIK, KRANJSKA C, :\ Telefon C3-31 vam nudi sveže pasterizirano mleko in kvalitetne mlečne izdelke Mleko je priznano kot kvalitetno zaradi sladke gorske paše Kupujte naše izdelke v naših poslovalnicah Prepričajte se o kvaliteti Ljubljanske opekarne Ljubljana, Bokaiška cssta 18 proizvajajo v svojih obratih: VIČ tel, 32-833 Opeka tel. 22-842 BRDO tel. 20-886 Draga tel. 33-214 vse vrste zidne, stenske, stropne in strešne opeke EXPORT - IMPORT Ljubljana, Titova 25 POB 41S-VU1 Tek-gram ; Kemijaimpeks Ljubljana Telefon: 39-161, 3D-362. 31-313 Telex : 03-177 Kemimpex Ljb Izvažamo in uvažamo: kemikalije, anilinska barvila, usnjarska in tekstilna pomožna sredstva, celulozo, papir in karton, steklo, porcelan In keramiko, tehnične maščobe, kavčuk, plastične mase in izdelke, eterična olja itd. Predstavništva za FLRJ: BEOGRAD, Ivan Begova 3 ZAGREB, Pod zidom 3 RIJEKA, D. Obradoviča 1