Piitniii finim v gotovini iefo XXII. Naročnina na Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din),za leta 00 din, za ■/< leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača ln toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industriio• obrt In denarništvo Številka 36. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TeL 25-52. Uprava: Gregor-čičeva ul. 27. Tel. 47-81. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. Izliala PonedeUe*. t&fteMia „„.do ln petek Llubliana. petek 24. marca 1939 rpna p°sam“nl t*50 vena gtevilki din ■ ***' Za skupnost naših gospodarskih stanov Plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo V sredo dopoldne je bila plenarna seja Zbornice za TOI, ki je bila zlasti pomembna, ker se je na njej uredilo eno za njeno nadaljnje poslovanje najvažnejših vprašanj. Že vse lansko leto je namreč zelo oviralo delo zbornice vprašanje večje avtonomije obrtnega odseka ter se je to vprašanje včasih postavljalo s tako ostrostjo, da se je že resno razpravljalo o ločenih zbornicah. Po dolgih in deloma tudi mučnih posvetovanjih in pogajanjih pa so vendar bile vse težave premagane in vprašanje avtonomije odsekov se je uredilo s takšno liberalnostjo, da so v bodoče vsi odseki popolnoma avtonomni, da pa je vendarle ohranjena skupnost slovenskih gospo- darskih stanov. Potek plenarne seje pa je tudi dokazal, da hočejo slovenski gospodarski stanovi to skupnost z vso odločnostjo braniti in sporazum je bil sklenjen s takšno impozantno večino, da je bilo vsem, ki so dosegli ta sporazum, v pravo zadoščenje. Po tej odločni volji plenuma zborničnega sveta moremo tudi upati, da se bo mogel v bodoče plenum zborničnega sveta v polni meri posvetiti svojim velikim in koristnim nalogam. Plenarno sejo je otvoril predsednik Ivan Jelačin, konstatiral sklepčnost, pozdravil zastopnika banske uprave načelnika dr. Rateja ter takoj nato prešel na dnevni red in podal naslednja predsedstvena naznanila Odobritev proračuna za leto 1939. G. ban dravske banovine je odobril zbornični proračun za 1.1939. s preliminiranimi dohodki v znesku din 3,790.142'— ter izdatki v vsoti din 3.783.459'—. Obenem je g. ban odobril, da sme zbornica pobirati doklade in prispevke, kakor jih je zbornični svet sklenil. Izprememba zborničnega taksnega pristo.jbenika Banska uprava dravske banovine je odobrila povišanje takse za obrti, za katere je potrebna dovo litev po § 360. zakona o obrtih Povišek taks gre za delno kritje specialnih izdatkov gostinskega odseka, ki so v prvi vrsti namenjeni za pospeševanje tujskega prometa. Ranska uprava je odobrila tudi novo takso za potrdila za dosego znižanega prispevka v bratovsko skladnico, potrdila za dobavo industrijske soli in za trošarine prosto nabavo raznega trošarin-skega blaga. Nakazilo draginjskih doklad Zbornično predsedstvo je pogodbenim uradnikom oziroma pripravnikom gg. Primic aMriji, Šinkovcu Stanku, Ložar Viktoriji, Pucu Vladimirju in Kosiču Antonu izjemo-da dovolilo začasne draginjske doklade po 200 do 400 din. Njihovi skupni prejemki s to doklado se gibljejo sedaj med 1.100 in 2.000 dinarji, li poviški izdatkov se bo do krili iz prihrankov.. Poraba zborn. sveta za regulacijo Dolenjske ceste Ko je mestna občina regulirala Dolenjsko cesto, jo uporabila za regulacijske namene 270'm* zbornične parcele ob lej cesti, ne da bi se preje Sporazumela z zbornico oziroma da bi bila uvedla predpisano razlastitveno postopanje in p ačala pravično odškodnino za prevzeti del parcele. Pač pa je naužila zbornici, da mora plačat j zaradi regulacije nastale stroške za robnike hodnika, katerega je napravila. Zbornica je proti od- vzemu sveta protestirala in zahtevala za la v regulacijske namene porabljeni svet odškodnino po 100 din za 1 kv. meter (št. 2877 ex 1939.). Imenovanje zastopstev zbornice Zbornično predsedstvo je imenovalo v posvetovalni odbor za organiziranje in pospeševanje avtobusnega prometa zborn. svetnika dr. Cirila Pavlina, v reklamacijski odbor za pridobnino v Novein mestu pa namesto g. Matzeleta gostilničarja g. Ivana Podboja v Ribnici. Častni sodniki na področju apelacijskega sodišča v Ljubljani Z odlokom pravosodnega ministra so bili imenovani za leto 1939. na predlog zbornice za častne sodnike: pri okrožnem sodišču v Ljubljani: dr. Berce .Tanko, ravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo, Bogataj Ivan, trgovec, Čepon Ivan, trgovec, dr. Dermastia Josip, gen. tajnik Vzajemne zavarovalnice, Erce Fran, podravnatelj Zadružne gospodarske banke, Gregorc Ivan, trgovec, Heinrihar Fran, trgovec, Jelenič Jernej, trgovec, Kamenšek Fran, trgovec, Kham Fran, trgovec, Lavrič Josip, trgovec, Lukič Zvonitnir, družbenik tvrdke Lukič, dr. Pavlin Fran, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke, dr. Skala Leon, ravnatelj zavarovalnice »Sava«, Verbič Anton, trgovec, Verlič Josip, trgovec, Zemljič Joško, prokurist tvrdke Medič in Žlender Anton, trgovec, vsi v Ljubljani; pri okrožnem sodišču v Mariboru: Oset Miloš, Pinter Ferdo, Roglič Drago, vsi trgovci v Mariboru; pri okrožnem sodišču v Celju: Kramar Josip, Loibner Drago, laza rine Anton, vsi trgovci v Celju: pri okrož. sodišču v Novem mestu: Kastelic Edmund, Bernard Oton, Turk Josip, vsi trgovci v Novem mestu; pri okrož. sodišču v Murski Soboti: Benko Josip, industrialec, Ceh Franc, trgovec, Stivan Ernest, trgovec, vsi v Murski Soboti. ' Imenovanje prisednikov za obrtno sodišče v Ljubljani Na poziv banske uprave so bili od zborničnega predsedstva imenovani za novo funkcijsko dobo pri obrtnem sodišču I. in II. stopnje ti prisedniki: Industrija: Rojina Anton, Hainriliar Franc, ing. Hribar Boris, vsi industrialci v Ljubljani, Ceč Karol, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne, ing. Stare Vladimir, tovarnar, ing. Pirkmajer Mil ko, poslovodja tvrdke »Slograck, Hribernik Mihael, tovarnar, Hrovatin Maks, lastnik tiskarne, vsi v Ljubljani. Namestniki: ing. Bartol Ivan, ravnatelj mestne plinarne, Bezjak Branko, ravnatelj tovarne pletenin Dragotin Hribar, Vrevc Franc, prokurist tovarne zaves »Štora* d. d., vsi v Ljubljani. Iz skupine razni obrati: Prisedniki: Birolbi Guido, Miklavc Žane, oba industrialca v Ljubljani. Namestnik: Valentin Izidor, po slovodja rudarske združbe »Bo-hemia«, Celje. V obrtno prizivno sodišče Industrija: Prisednika: dr. Pavlin Ciril, gen. ravnatelj, Nemenz Viljem, ravnatelj d. d. pivovarne »Union«. Trgovina: Prisedniki: Bahovec Ivan, Fabiani Pavel, Verbič Anion, Gregorc Ivan, Volk Avgust, trgovci, Majcen Ciril, reslavrater, vsi v Ljubljani. Namestniki: Breznik Venčeslav, Kamenšek Franjo, Soss Karol, Šober Viktor, vsi trgovci v Ljubljani. Prizivno sodišče Prisedniki: Smrkolj Albin, Agno-la Avgust, oba trgovca v Ljubljani. Obrt: Prisedniki: Može Franc, načelnik Združenja krojačev, Battelino Vilibald, stavbenik, Žan Ivo, mesar, Bokal Anton, parketar, Puc Danilo, tapetnik, Kovačič Anton, pečar, Zupančič Franc, čevljar, Košak Ivan, soboslikar, Pavlin Stanko, vrtnar, Borec Vinko, zidarski mojster, vsi v Ljubljani. Namestniki: Ogrinc Stane, knjigovez, Ravnikar Franc, tesar, Košenina Franc, klepar, Dolinar Andrej, pek, Battelino Vinko, cemen-tar, Petrič Ivan, elektrotehnik, vsi v Ljubljani. Prizivno sodišče. Prisednika: Zupan Miroslav, stavbenik, Eeker Emil, klepar in inštalater, oba v Ljubljani. Namestnika: Mavrič Anton, stavbenik, Praznik Ivan, mizar, oba v Ljubljani. Imenovanje članov ravnateljstva in nadzornega odbora Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, Zagreb Na poziv kralj, banske uprave je zbornično predsedništvo na seji dne 20. februarja 1939. sklenilo predlagati za člane ravnateljstva SUZOR-a gg.: Avseneka Ivana, zborničnega svetnika v Ljubljani, Hohnjeca Miloša, zborničnega svetnika v Celju. Za namestnika pa Ivana Ogrina, podpredsednika Zbornice za TOI v Ljubljani. Za člana nadzorstva je zbornica predlagala dr. Ahačiča Kozma, industrialca v Tržiču. Na poziv vrhovnega državnega pravobranilstva je predsedništvo zbornice delegiralo v posvetovalni odbor g. zborničnega svetnika Antona Krejčija. Novi zbornični člani V vrste zborničnih svetnikov je posegla kruta smrt in dne 14. ja- XIII. redni občni zbor Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani bo dne 29. marca 1939 ob 10. url dopoldne v društveni dvorani % naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev društvenega odbora in društvenega nadzorstva (§§ 10. in 15. društvenih pravil). 6. SlučajnostL Občni zbor je sklepčen, če je prisotna na njem vsaj tretjina društvenih članov ter odloča z večino glasov. Pri enakosti glasov obvelja mnenje, kateremu pristopi predsedujoči, ki sicer ne glasuje. Ce občni zbor ob določeni uri no bi bil sklepčen, se bo pol ure kasneje vršil nov občni zbor, ki bo sklepal o zadevah, stavljenih na dnevni red prvega občnega zbora, brez ozira na število navzočih društvenih članov (§ 12. društvenih pravil). nuarja 1939. ugrabila g. Vezirja Gozo, člana gostinskega odseka. Blagopokojnik je imel v prekmurskem gospodarskem življenju vidno vlogo. Živo se je zanimal in prizadeval za povzdigo in razvoj gospodarstva v Prekmurju. Zbornica mu ohrani za njegovo marljivo udejstvovanje v prid gospodarstva trajno hvaležen spomin. Pozivam Vas, da se v znak žalosti dvignete raz sedeže in pokojnemu tovarišu zakličete: »Slava«. Vaše sožalje, katero ste izrazili s tem, da ste vstali raz sedeže, se zabeleži v zapisniku današnje seje. Na predlog gostinskega odseka je predsedstvo na seji dne 20. februarja 1939. namesto gosp. Vezirja poklicalo v zbornico kot zborničnega svetnika njegovega namestnika gosp. Vukana Ludvika, hotelirja iz Dolnje Lendave, ki ga danes v naši sredi najprisrčneje pozdravljam. Plenum je sprejel predsedstvena poročila na znanje, nakar je prešel predsednik Jelačin takoj na 2. točko dnevnega reda ter podal poslovno poročilo o delu zbornice. Poslovno predsednika Ivana Jelačina Današnja plenarna seja je 3. seja zborničnega sveta, ki se vrši neposredno pod vtisom važnih političnih izprememb z dalekosežnimi gospodarsko-političnimi posledicami. Na lanski pomladanski seji smo morali ugotoviti, da je bila zvezna republika Avstrija likvidirana in da je zavzela čez noč njeno mesto Velika Nemčija. Na proračunski seji srno poročali, da je prišlo do razkosanja Češkoslovaške republike in odcepitve sudetskega ozemlja, danes moramo pa ugotoviti, da je naša bratska Češkoslovaška razpadla in prenehala obstajati kot samostojna država ter da je češko ozemlje zasedla Nemčija, kar pomeni za našo zunanjo gospodarsko-pditično situacijo popolnoma nov položaj. Posebno območje naše zbornice je bilo z ozemljem češke republike že od davnih dob tesno gospodarsko povezano. Pretežen del industrijske iniciative je prišel iz teli dežel, toda kljub osnovanju in razvoju filialnih industrijskih podjetij v Sloveniji je promet s Češkoslovaško ostal skoro neizpremenjeno intenziven in vsestranski. Vzajemna je bila borba za našo gospodarsko samoniklost in neodvisnost in njihova iniciativnost je vidna na vseh poljih naše gospodarske osamosvojitve. Ne moremo še danes premotriti vse končne posledice nenadnega razvoja dogodkov zadnjih dni, vendar lahko rečemo, da smo s prestankom njihove samostojnosti izgubili važno oporišče in rezervo, ki nam je bila prepotrebna. Dogodki zadnjih dni so tudi to pot, kakor pred letom dni ob okupaciji Avstrije, zanesli v gospodarske kroge ponovno občutek negotovosti in nestalnosti ter nam nalagajo zato skrajno previdnost in rezerviranost. Izgledi, ki nam jih odpira nova konstelacija razmer v Evropi, so zopet postali za naše gospodarstvo zelo nejasni in vsi imamo le eno željo, da bi jih mogli s skupnimi napori, s trezno razsodnostjo in pametno uvidevnostjo prebroditi. Besede bratom Češkoslovaška, ki je prenehala biti samostojna država, je igrala v naši zunanji trgovini vidno vlogo ter zavzemala drugo mesto v naši uvozni trgovini. Kljub razvitosti njene agrarne produkcije je pomenila za naš izvoz važno rezervo. Bila je prva, ki je v najtežjih dneh svetovne gospodarske depresijo odobrila preferencialno postopanje za naše najvažnejše poljske pridelke. Njena povezanost z industrializacijo dravske banovine, posebno v tekstilni stroki pa tudi na bančnem polju in v kemični industriji, je obsežno razpletena in mnogo- Btranska. Za naš turizem je predstavljala Češka važno aktivno postojanko, ki je nenadomestljiva. IPa tudi na polju podrobnega sl rokov no-pospeše val n ega dela in (manjšinske obrambe so bili Cehi maši učitelji in vzor. Iz njihovih izkušenj so črpali naši organizatorji svojo iniciativo in usmerjali naše nacionalno delo. Njihova politična usoda nas je zato globoko in težko zadela, tembolj, ker čutimo ozko povezanost naših interesov z njihovimi boji in napori. Za sporaz podirajo načela obrtnega zakona, ki postaja vedno bol j nejasen torzo. Nova invalidska uredba ustvarja obenem nov fond, ki v velikem obsegu obremenjuje naše gospodarstvo, poleg tega pa daje nekaterim osebam predpravice, katerih obseg in učinkovitost se vna Dogodki zadnjih dni so težak kamen preizkušnje, nad katerim se moramo zamisliti. Tudi naše notranje politično življenje je po dvajsetih letih še vedno neurejeno in nerazčiščeno. To ni zdravo in .povzroča tudi našemu gospodarstvu mnogo škode. Zbornica s skrbjo spremlja razvoj teh prilik in izraža samo eno željo, da bi nujno uvideli odločujoči faktorji, da ne kaže izgubljati časa, da je neobhodna potreba, da se sporazum za vsako ceno doseže, pa tudi če bi izgledale trenutne žrtve še tako težke. (Tako je!) Nove u Pretekla zimska doba štirih mesecev beleži v gospodarstvu naše kraljevine in Slovenije mnogo važnih gospodarskih in zakonodajnih dogodkov. Med izdanimi uredbami, ki so stopile že lansko leto meseca decembra v veljavo, sta ^a jgospodarstvo najvažnejši uredba io samoupravnih hranilnicah in uredba o invalidih, v zadnjem času pa novi finančni zakon z državnim proračunom za leto 1939/40. Poleg teh zakonov in. uredb, pri katerih zbornica ni imela prilike sodelovati, pa je zbornični urad proučeval v tesnem stiku z interesenti še celo vrsto drugih uredb. Uredba o samoupravnih hranilnicah Z vprašanjem usode naših samoupravnih hranilnic se je zbornični Isvet bavil takoj, ko so se začuli Iglasovi o nesprejemljivosti določb načrta uredbe. V obširni spomenici je zbornica opozorila na ogromno zaslužno delo naših hranilnic in na potrebo, da uredba omogoči podobno delo hranilnicam 'tudi za bodoča pokolenja. Ker druge pokrajine samoupravnih hranilnic niso poznale oziroma so bile na Hrvatskem in v Vojvodini hranilnice neke vrste bančni zavodi, smo bili z našim sistemom hranilnic osamljeni, in tako kot manjšina v zelo težkem položaju. Zbornica je v svoji spomenici o takratnem načrtu zakona o samoupravnih hranilnicah opozorila, da je institucija hranilnic s svojim dolgoročnim in cenenim kreditom omogočila, da se je v Sloveniji zgradila cela vrsta nadvse koristnih stavb in javnih del. Pretežna večina našega trgovstva pa ima še Idanes v teh zavodih svojo najjačjo Irezervo za poslovne in obratne kredite, zato se mora mogočna izgradba našega branilništva ohraniti tudi v bodoče v neokrnjenem ►obsegu. Dve ideji sta bili, ki sta se borili za premoč, in sicer načrt centralizacije vsega hipotekarnega in komunalnega kredita pri Drž. hip. banki na eni in tendenca decentralizacije komunalnega in hipotekarnega kredita po samoupravnih hranilnicah. Vzporedno s tem *e je vodila obenem borba glede nalaganja sodnih depozitov, pupil-mega denarja in javnih fondov, fcjer je Drž. hip. banka uveljavljala aa območje vse kraljevine zahtevo j po monopolu, ki ga je imela po (starem predvojnem zakonu v Srbiji. i Ta boj je bil neenak in zato se Je odločitev celih dvajset let od leta do leta odlašala, dokler ni bila končno 2. decembra 1938. na tkodo naših interesentov končno-veljavno odločena. Hranilnice, ki jih je v dravski banovini 29, se morajo po tej uredbi v enem letu prilagoditi novim predpisom, kar je pri današnjem stanju denarnih zavodov že tehnično neizvedljivo. Uredba statuira pod vidom samoupravnih hranilnic nov tip denarnih zavodov, ki se od našega dosedanjega tipa mestnih in občinskih hranilnic bistveno razlikuje. Jedro izprememb pa leži v tem, da predpisana investicijska politika onemogoča, da bi sc z denarnimi sredstvi, ki jih nabirajo samoupravne hranilnice pod svojim okriljem, oplojeval neposreden okoliš, iz katerega izvira štednja, marveč bo treba namesto dosedanje svobodne ocene položaja razporediti investicije po strogo in naprej odrejeni lestvici, ki jzklju čuje nabavo nepremičnin, dolgoročna posojila občinam, ki reducira višino dolgoročnih hipotekarnih posojil privatnikom na polovico dosedanjega in predpisuje nalaganje presežka razpoložljivih denarnih sredstev pri DHB, dočim so bila doslej naložena v glavnem pri domačih privatnih denarnih zavodih. Postavljeni smo navzlic vsemu pred izvršeno dejstvo in uredba je v veljavi. Ni bilo mogoče doseči niti to, da bi se uredba vsaj za Slovenijo odgodila. Ne moremo pa se sprijaznili s to situacijo in mislimo, da je treba akcijo za ukinitev nesprejemljivih določb te uredbe nadaljevati. Se nekaj številk, kaj so nam hranilnice: Celo sedaj, ko so hranilnice zaradi odpisa 25% kmečkih dolgov, kakor tudi postopnega prenosa pupilnega denarja v DHB ter prekomernega dviganja vlog v izredno težkem položaju, izkazujejo še vedno 1096 milijonov dinarjev aktiv, od katerih odpade 192 milijonov na gotovino in na terjatve pri denarnih zavodih, na efekte 77 milijonov, na menice 15 milijonov, na nepremičnine 32 milijonov ter na dolžnike in konsor-cialne posle 732*6 mili j: dinarjev, medtem ko znašajo odpisi v zvezi z likvidacijo kmečkih dolgov 24*1 milijona dinarjev. Rezerve vseh hranilnic izkazujejo sedaj po iz vršenih odpisih le 38'3 milijona dinarjev ih bi po novi uredbi ne smele vse skupaj imeli več kakor 383 milijonov dinarjev hranilnih vlog, dočim dejansko znašajo te 958'6 milijona dinarjev. Druga uredba, ki zadeva interese najširših gospodarskih krogov, jo uredba o invalidih. Tudi ta je že stopila dne 2. do cembra v veljavo. Da ne bo nesporazumov, izjavljam, da smatramo rešitev invalidskega vprašanja za moralno dolžnost države kot celote. Kakor pa rešuje invalidsko vpra šanje uredba o invalidih, pa nikakor ni pravilno. Z njo se zopet barva, ptesira in Ze v 24 urah 5£\ss: itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovrat nike in manšete. Perc, suši, manga in lika domače perilo tovarna JO S. REICK Poljanski nasip 4-6. Sclenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. Opozarjamo na današnji oglas Prometne banke d. d. v Ljubljani ter jo toplo priporočamo vsem ce njenim naročnikom, prej niti oceniti ne dasta. Uredba vnaša samo kaos v gospodarsko zakonodajo, in zato ne more koristiti. Tudi glede pravilnika o ustvarjanja poslovnih rezerv moramo na žalost ugotoviti, da ni prinesel pri-I čakovane olajšave in da je položaj ostal nespremenjen. Posledica teh uredb, posebno obvezne nabave državnega posojila za zavarovalnice, naprave socialnega zavarovanja in za bančne zavode ter kreditne zadruge, se bodo občutile že prihodnje leto neposredno v stavbeni sezoni. V naši zunanii se je položaj ob koncu lanskega leta bistveno poslabšal. Dočim je bila trgovinska bilanca leta 1937, aktivna za 1038*6 milijona dinar-ev, je skopnel aktivni saldo ob koncu leta 1938. na 72 milijonov dinarjev. Klirinške države obvladajo tudi še koncem leta 1938. 67% našega izvoza in 69*5% našega uvoza. Ker smo likvidirali kliring s Francijo, Belgijo in Švico, obvlada udeležba preostalih klirinških držav v naši zunanji trgovini nad dve tretjini zunanje trgovine, kar pomeni za nas zelo težko odvisnost od gospodarske politike klirinških držav, katerim e naš zunanji trgovski promet izročen skoraj na milost in nemilost. Primamljiv preferencialni sistem držav s prohibitivno zaščito lastne agrarne proizvodnje je pritegnil skoro ves promet naših najvažnejših izvoznih predmetov nase, povzročil s tem skok cen v tuzem-stvu, ki so se razvile daleč nad svetovno pariteto ter nam sedaj onemogočajo vsak izvoz v države svobodnim deviznim prometom. Moramo priznati, da v zadnjem času merodajni polagoma uvide-vajo pogreške naše dosedanje de-izne politike, posebno ker izvozniki ne dobijo polne fakturne vrednosti po svobodnem tečaju za predmet, ki ga izvažajo, marveč se jim še vedno odteguje četrtina zneska, za katerega se odreja nesorazmerno nižji odkupni tečaj. Finančno ministrstvo obremenjuje tem svojim postopkom letno naš izvoz y devizne države za 100 milijonov dinarjev, kar je za razvoj našega gospodarstva pretežko breme. Ako se želi,' da se naš izvoz v devizne države zopet razmahne, je predvsem potrebno, da ministrstvo financ opusti svoje zahteve o odkupu deviz po nižjem tečaju. Zaradi napete politične situacije so izostali tuji turisti skoro popolnoma, pošiljatve naših izseljencev pa so padle od 289*4 milijona dinarjev na 235'1 milijona dinarjev. Naša devizna situacija se je poslabšala tudi radi likvidacije Avstrije, s katero smo imeli polsvo-bodni devizni promet in od katere nam je bil devizni saldo, ki je dosegel v zadnjem letu 1937. še 310 milijonov dinarjev, izplačan v svobodnih devizah. Avstrija pa je znala s svojo komercialno in bančno organizacijo tudi naše najvažnejše poljedelske produkte plasirati za devize in to mnogokrat po cenah, ki so bile iznad paritete. Nazadovale so lani cene našim najvažnejšim izvoznim produktom na svetovnem tržišču, znatno pa je tudi popustil interes za naše rude, pri lesu pa je nastala popolna stagnacija. Pri tako neugodnih prilikah v našem izvozu pa so baš v zadnjem četrtletju potreba državnih nabavk in nelegalni nakup svobodnih deviz ter nedovoljen izvoz novčanic zrasli v taki meri, da jih vsi izdani ukrepi Narodne banke niso mogli doslej ublažiti. Ob koncu preteklega leta smo imeli v aktivnih kliringih 436*4 milijona dinarjev terjatev, dočim smo dolgovali 249*4 milijona dinarjev. Naša na kapitalu revna država je postala, zahvaljujoč iznajdbi klirinških obračunov, upnik inozemstva v blagovnem prometu in predstavlja naš izvoz na kredit ter naše terjatve iz kliringa tudi po odbitku dolgovanja še vedno 187 milijonov dinarjev, torej za 31 milijonov dinarjev več, kakor v prejšnjem letu. Naše terjatve proti Nemčiji so s,e povečale lani za 194 milijonov dinarjev in je zato pojmljivo razburjenje, ki je nastalo, ker je bilo ustavljeno izdajanje klirinških čekov po nekaterih sektorjih, dočim je Narodna banka dne 11. januarja prenehala odkupovati marke na borzi, kar je povzročilo občutno oslabitev tečaja marke. Šele februarja so se dotočili pogoji za nadaljnji razvoj tečaja marke, ker Nemci stalno forsirajo njen višji tečaj za pocenitev nakupa živil v Jugoslaviji. V našem blagovnem prometu z Italijo so nastale tolike izpremem-be, da je danes Italija proti nam v saldu aktivna, dočim smo pred desetimi leti imeli mi še nad 700 milijonov dinarjev aktivnega salda. Ako pomislimo, da je ta država, s katero smo po naravnih pogojih imeli najboljše možnosti za izmenjavo blaga v velikem obse gu, danes prisiljena uvesti monopol za uvoz lesa, potem moramo priznati, da je naše gospodarstvo pred novo situacijo, ki nam narekuje nove naloge. Naprava kliringov nas sili k nakupom v državah, ki niso konkurenčne in kjer nam roba sama ne konvenira, pa jo moramo nabaviti, ker je promet z deviznimi državami stavljen pod strogo kontrolo in vezan na uvozno dovoljenje Narodne banke. S 14. februarjem so je obseg uvozne kontrole povečal za nadaljnjih važnih 90 predme- tov, ki predstavljajo po svojem obsegu daleko pretežni del uvoza iz deviznih držav in med katerimi so najvažnejše industrijske surovine kakor bombaž, bombažna prediva, volna, surova koža, loj, plu-tovina, smole, naftini produkti, koks, antracit in ostali kemični proizvodi. Uvozna kontrola naj bi nas praktično in stvarno le še bolj silila k nakupom v klirinških državah. Zal, da klirinške države same trpijo pod-istimi težkočami in jim primanjkuje navedenih surovin, ki so jih same prisiljene uvažati za devize. Pomanjkanje plačilnih sredstev za države s svobodnim deviznim prometom se občuti že od lanske jeseni. Narodna banka je prvotno zavlačevala situacijo s tem, da preko meseca dni ni reševala prošenj importerjev in industrialcev, ki so potrebovali devize za svoje surovine, kolonialno blago in pogonska sredstva. Pozneje se je pojavilo znatno pojačanje tečaja funta in dolarja, tako zvane okenske devize pa so se sploh prenehale po^ javljati pri pooblaščenih denarnih zavodih. Višji tečaji, ki jih je plačevala nelegalna trgovina, so povzročali nervoznost in končno vodili k sedanjim radikalnim ukrepom. Z redukcijo uvoza surovin iz deviznih držav je naša industrija postavljena pred nov zelo težaven problem. Nemožnost nabave surovin iz čezoceanskih držav more povzročiti zmanjšanje produkcije in s tem redukcijo delavskih mezd oziroma odpust delavcev. Vsi poizkusi, da bi se naravne surovine pri sedanjih tržnih cenah nadomestile z umetnimi surovinami, niso dali zadovoljivega uspeha. Intervenirali smo na vseh mestih, posebno pri ministrstvih za trgovino in finance ter pri Narodni banki ter svarili proti pretiranim redukcijam uvoza surovin, ali doslej brez vidnega uspeha. Od naših trgovinskih pogodb je omeniti predvsem novi trgovinski sporazum s Francijo. Novi sporazum je zasnovan na predpostavki, da bo naš izvoz v Francijo za 40% večji od našega uvoza iz Francije, da se bo lahko presežek aktivnega salda porabil za plačilo naših finančnih obveznosti do lastnikov državnih posojil v Franciji. V ta namen so nam bili priznani prefe-renciali in šo mnoge druge ugodnosti. Na notranjem smo zabeležili porast prometa v večini trgovinskih strok za povprečno 10%, vendar se zaradi nastalega povečanja režije (v glavnem zaradi novih davščin) zaslužek ni mogel v istem razmerju povečati. Zlasti je omeniti številne nove takse, ki so bile s finančnim zakonom 1938./39. izpreme-njene, dopolnjene in zvišane. Poleg tega je uvedla uredba o državnem in banovinskem cestnem skladu celo vrsto novih davščin, med katerimi je najobčutljivejša taksa, ki se pobira za železniške prevoze blaga v vagonskih tovorih. Tudi z uredbo o melioracijskem skladu so bila uvedena nova bremena. Posebno za mline in žage so nove takse previsoke. Tudi Zavod za pospeševanje zunanje trgovine uvaja nove takse Tako na primer znaša taksa za prašiča 15 din, za konja 500 din za vprežne konje 100 din, za govedo 30 din itd. Mimo teh bremen so se pa povišala tudi že obstoječa bremena. Poleg tega pa naša davčna obla-stva po vrsti uvajajo za odmero pridobnine in družbenega davka rigoroznejšo prakso. Tudi glede taks je praksa vedno ostrejša, ker gre na primer glede pobotniške takse za službene prejemke privatnih nameščencev tako daleč, da kljub ponovnim pozitivnim razsodbam državnega sveta zahteva takso tudi v takih primerih, v katerih bi je po jasnem besedilu ne smeli zahtevati. Položaj denarnih zavodov bi se lahko označil kot stacionaren. V vsej državi je od 632 denarnih zavodov 237 zavodov pod zaščito, 16 pod sanacijo, 44 v izvenkon-kurzni likvidaciji, nadaljnjih 156 pa ni odgovarjalo svojim obvezam, akoravno niso bili pod za ščito. Tako je obratovalo normalno samo 179 zavodov ali 26*5%. Vendar pa so danes manjše vloge, ki predstavljajo gros vlagateljev, večinoma že razpoložljive. A tudi znaten del večjih vlog je postal razpoložljiv ali je bil avtomatično prenesen na nov račun svobodnih vlog. Ta proces napreduje polagoma tudi v ostali kraljevini. Še vedno pa je 22*2% nelikvidnih, kar težko ovira normaliziranje našega denarstva. Denar se silno kopiči v drž. denarnih zavodih. Hranilne vloge pri Poštni hranilnici znašajo že 1.284, pri DHB 1.441, čekovne vloge pri PH 1.709 milijonov din in samo fondi pri DHB so se od 1. 1932. dalje povečali za 1 milijardo. Napredujejo pa tudi vsi drugi fondi in samo pri Prizadu presegajo že 200 milijonov din. Boj med državnimi in od države privilegiranimi zavodi ter med zasebnimi je dobo-jevan s popolno zmago prvih. Ta etatizem je dobil odločilno premoč tudi na našo kreditno in industrijsko politiko. Vsi drž. denarni za- vodi se vodijo skrajno centralistično in je zato že poslovanje z njimi težko. Blagajniška gotovina PH in DHB znaša 1.100 milijonov din, ki so odtegnjeni prometu. Nato govori poročilo o težavah industrije ter pomanjkljivostih telefonskega in poštnega prometa ter o akcijah Zbornice, da se te pomanjkljivosti odpravijo. Zavarovanje obrtnikov Obrtni referat je posvečal glavno pažnjo vprašanju zavarovanja obrtnikov ter v to svrho priredil delegatske konference obrtniških združenj ter poleg tega še pismene poizvedbe. Iz odgovorov se vidi, da se je prvotno navdušenje za zavarovanje znatno poleglo, ko so zaznali interesenti za višino prispevkov. Znaten del združenj se je izjavil po danih pogojih proti uvedbi obveznega zavarovanja, soglasno pa vsi poudarjajo, da se mo-r» v vsakem primeru izvesti de- centralizacija nalaganja in uprav-lanja zbranih sredstev. Na konferenci obrtnih zbornic v Beogradu so se vse zbornice zedinile v načelu, da se uvede zavarovanje obrtništva za primer starosti, onemoglosti, smrti in bolezni, da pa zahtevajo, naj se po temeljiti pro učitvi doseže znižanje s tem zvezanih premij za obrtništvo, da se odpravi predvidena centralizacija in ustanovijo samostojni zavarovalni zavodi za okoliše, ki imajo zadostno število zavarovancev ter da se nalaganje denarja oprosti omejitev, ki veljajo glede nalaganja rezerv zavarovalnih zavodov. Konferenca zbornic, ki je bila od 6. do 8. februarja v Beogradu na pobudo ljubljanske zbornice, je obravnavala nažrt carinskega zakona, ki je bil zelo pomanjkljivo sestavljen. Razpravljala je tudi o vprašanju obveščanja zbornic o sklepih trgovinskih pogajanj z inozemstvom. Novi finančni ki je bil pretekli teden izglasovan in stopi s 1. aprilom v veljavo, je po številčnem delu za 762 milijonov dinarjev večji od sedanjega, proti proračunu za leto 1937./38. pa celo za 2619 milijonov dinarjev večji. Tako znatno povečanje proračuna daleč ni v skladu z zboljšanjem razmer v našem gospodarstvu, posebno ne, ako k temu dodamo še notranja posojila države, ki so bila v tej dobi pri privilegiranih državnih zavodih za tekoče izdatke najeta. Za pokritje povečanih proračunskih izdatkov se je uvedla posebna pavšalna doklada, ki se giblje od 15 do 35% in pomeni za gospodarstvo dravske banovine povečanje davčnega bremena za okroglo 41*25 milij. din. Ta pavšalna doklada se je uzakonila za dobo desetih let. Učinek nove davščine se ceni za vso kraljevino na ca. 450 milij. dinarjev. Proračun predvideva iz povišanih trošarin in taks povečanje dohodkov na trošarini 87 milijonov din. na taksah 50 milijonov din, pri monopolih pa 145 milijonov din. Obenem se s 1. aprilom povišujejo tudi železniške tarife linearno za 5%, in sicer potniške in tovorne. Železniška uprava motivira zvišanje s tem, da je naš vozni park zelo iztrošen, da je gornji stroj železnic v slabem stanju ter neobhodno potreben obnove. Razen tega Smo ogromno nazadovali v tranzitni tonaži, ki je padla za celih 265.000 ton, ker so transporti, ki so bili prej usmerjeni preko našega ozemlja na Jadransko morje, zaradi teritorialnih iz-prememb skoraj v celoti instradi-rani na Hamburg in Bremen. Te ga izpada ni mogel nadoknaditi porast domače tonaže, akoravno je napram lanskemu letu dokaj znaten in je dosegel 108.000 vagonov. To zvišanje železniških tarif stavlja našo industrijo v Sloveniji zopet v težjo situacijo, ker moramo pretežni del surovin, n. pr. železno rudo, boksit, cinkovo rudo, kremenčev pesek, bakrene odpadke, magnezit, bombaž, črni premog itd. dovažati na velike razdalje nad 300 km, pa celo nad 1000 km in svoje proizvode zopet razpošiljati na spodnja tržišča, ki so še bolj oddaljena in izpostavljena ceneni vodni konkurenci iz inozemstva. Nevarnost je, da bo ta ukrep še bolj pospešil proces preseljevanja industrije iz davčno preobremenjenih oblasti v tarifarno ugodnejše in davčno manj obremenjene predele! Poslovno poročilo govori nato o delovanju ljubljanske borze, o gi banju obratov v Sloveniji, o davč ni obremenitvi Slovenije ter o socialnih dajatvah. Sledi obsežno poročilo o delu zbornice in o zborničnih konferencah. Posamezne odstavke iz teh poročil bomo priobčili v prihod njih številkah. Svoje poročilo je zaključil pred sednik Jelačin z besedami, da apelira zbornica na vse odločujoče činitelje v državi, da bi se vendar našla podlaga za sporazum v-drža vi. Slovani smo zaradi svoje nesloge že toliko pretrpeli, da bi res že morali postati složni, da pridemo že enkrat v veselejšo dobo. Vsi si želimo pomirjenja in sporazuma in če bo ta sklenjen, bomo stopili v lepšo bodočnost. (Glasno in dolgotrajno odobravanje.) Sledilo je še poročilo Zbornični svetnik Zadravec je nato prečital zapisnik o pregledu zborničnih računov za 1. 1938., ki so ga sestavili zbornični člani gg. Kastelic, dr. Pavlin, Serec in Zadravec v navzočnosti glavnega tajnika Mohoriča kot polagatelja računov in knjigovodje Logarja. Poročilo se glasi: Nadzorstveni odbor je vse zaključne račune v posameznih postavkah razčlenil in ugotovil, da se končne vsote točno ujemajo s knjižbami. Poedine knjižbe so bile tudi primerjane s knjižnimi prilogami, pri čemer se je tudi v tem pogledu ugotovila soglasnost. Premoženje posameznih zakladov ob koncu leta 1938. znaša: 1. pri zborničnem zakladu dinar-ev 2,717.743*42; 2. pri fondu za zgradbo muzeja kralja Aleksandra I. Zedinilelja za umetno obrt din 129.177*13; 3. pri fondu Zavoda za pospeševanje obrta din 105.849*45. Pri pregledu knjig, knjižnih zaključkov in zaključnih računov se je ugotovilo, da so vsi zbornični odseki poslovali povsem v okviru svojih proračunov, kar velja tudi glede skupnih izdatkov. Ta okol-nost posvedočuje še prav posebno vestnost, s katero je bil zbornični proračun za leto 1938. sestavljen. Temu nasprotno pa pri zaključnih računih Zavoda za pospeševanje obrti tega ni bilo mogoče povprek ugotoviti. Tako izkazuje na primer dejansko stanje izdatkov Zavoda za pospeševanje obrta napram proračunu: pri »raznih te čajih in predavanjih« (postavka 1. in 2.) rednih izdatkov prebitek od okroglo 34.000 din oz. 26.000 o zborničnih računih ki se pa ni prečitalo, ker je bilo razdeljeno vsem članom. Dohodki so znašali 3,801.107 din, '•a 28.607 več kakor so bili prora-čunani, stroški pa 3,771.442 din, za 10.384 din več. Donos doklade je zaostal za 204.918 din ali za 10% od proračuna, več kakor je bilo proračuna-no pa so dale splošne takse in tak se plačuje za usnje, za 4%. Ta davek znaša že sedaj 8-2%, po povišku pa bo znašal 12’2%. Potem takem se je industriji na njeno zahtevo pač odpustilo spe- cialno breine, zato pa naložilo novo breme, to pa ne samo industriji, ampak vsej čevljarski stroki. Najslabši in najšibkejši Čevljar bo moral plačati za 4% draže usnje, ravno tako kakor največji industrialec, dasi se plačilna zmožnost sproletarizirane stroke samostojnih čevljarjev, ki je itak do skrajnosti oslabljena po praktikah Bafe, niti primerjati ne more s plačilno zmožnostjo industrije. Spričo tega predlagam, da zbornica v zaščito siromašne čevljarske stroke sklene predlagati na merodajna mesta, da se ta izpre-memba razveljavi. uprava prisiljena linearno povišati vse tarife, da bi na ta način pokrila izpade v svojem proračunu. Četudi abstrahiramo od stvarne kritike, da je tako nelegalno trgovanje in okoriščanje poedincev na račun prehrane siromašnih slojev nedopustno, moramo ugotoviti, da tudi zvišanje železniških tarif ne bi bilo potrebno, če bi odpravili »uputnice«. Predpogoj, da se z »uputnico« doseže v socialnem oziru željeni namen je, da ima prebivalstvo vsaj toliko denarja, da more zbrati znesek, ki je potreben za nakup koruze, oz. pšenice, kakor tudi znesek, ki ga je treba plačati za ostalo voznino. Ako pa revno in potrebno ljudstvo tega denarja nima ali če ga občina ne more založiti, potem je tudi »uputnica« več ali manj izgubila svoj pravi pomen. Notorno pa je, da je tem bolj potrebna finančne podpore občina, čim bolj je siromašna. Institucije, ki obstajajo danes za podpiranje brezposelnih in sredstva, ki so jim na razpolago, ne zadostujejo niti i/daleka, da bi mogle uspešno vršiti svojo nalogo. Zato pride sa- Predsednik trg, odseka Albin Smrkoli: Proti žitnim mo del brezposelnih v položaj in do možnosti, da je deležen kreditov, ki so za to na razpolago, bodisi v obliki zaposlitve pri javnih delih ali pa denarne podpore. »Uputnice« za to najpotrebnejšo skupino konsumentov ne pridejo pri nas do pravega učinka, ker so brezposelni raztreseni po vsej banovini in nimajo običajno niti teh sredstev, ki so za nabavo cenejših živil potrebna. Z gospodarskega stališča posma-trano pomenijo uputnice, kot izraz intervencije države, poseg v normalno poslovanje trgovanja. Dokler so bile železniške prevozne tarife zelo visoke, so »uputnice« povzročale v trgovskem poslovanju veliko zmedo in se je ope-tovano čulo, da so se z »uputni-cami« okoristili gotovi posredniki-poedinci in da ž njimi ni bil dosežen tisti učinek glede znižanja cen, da bi bile na korist širšim slojem in kar bi tudi opravičevalo njihovo izdajanje. Ne bom navajal konkretnih primerov, kako se vrši razdelitev po občinah niti kako nevzdržen je položaj trgovstva, ako se mu od oblasti dela konkurenca na tak način. Smatram le, da se je dosedanji način izdajanja »uputnic« in pošiljanja zrnate hrane tako skompromitiral in preživel, da je skrajni čas, da se likvidira. Naj železniška uprava splošno poceni prevoznino za transporte v smeri pasivnih krajev, pa bodo imeli od tega koristi vsi konsumenti v direktni in indirektni obliki. Nedopustno pa je, da se v breme javnih sredstev vršijo enostranske porazdelitve zrnaste hrane za agitacijo oz. da izkoriščajo »uputnice« politični mešetarji na škodo legalne trgovine. Zato predlagam: Visoka zbornica skleni: 1. Tarifa za prevoz zrnate hrane vseh vrst v pasivne kraje naj se poceni. 2. Sistem uputnic naj se dokončno likvidiral 3. V pasivnih krajih naj se iz-višujejo javna dela, melioracije in osuševanja, uvedejo domače obrti in na ta način pridobi plodna zemlja in novi viri dohodkov prebivalstvu, ki bodo trajno odpravili dosedanjo pasivnost. 4. Pošiljanje brezplačne prehrane v pasivne kraje se mora omejiti samo za primer elementarnih nezgod. 5. Trgovanje z žitom in mlevski-mi proizvodi naj se v bodoče prepusti izključno legalni trgovini. Zborn, svetnik Ferdo Pinter: Proti dokladam za narodni sanitetni fond Vprašanje prevoza žita in mlev-skih izdelkov, posebno pa koruze z »uputnicami« za prehrano siromašnih slojev v pasivnih krajih je bilo opetovano predmet razprav v zborničnih sejah ter je zbornica podala pristojnim ministrstvom in banski upravi objektivno strokovno mišljenje, da je skrajni čas, da se politika »uputnic« in delitve koruze opusti ter oskrba siromašnih slojev postavi na solidnejšo podlago. V teh spomenicah smo dokazali, da je z železniško-taritnega stališča žrtev 35 milijonov dinarjev, kolikor predstavlja vrednost uputnic vsako leto, neumestna, ker se siromaki niti četrtin-skega prevoza ne morejo poslu-žiti. Dokazali smo nadalje, da vnaša občasno razdajanje koruze in žita po nižji ceni v normalno poslovanje trgovskih krogov vedno negotovost, da bodo pri svojih zalogah pretrpeli škodo, ker morajo plačati polno prevoznino in ne prejmejo iz fonda za pasivne kraje nikakih podpor in dokazali smo tudi to, da od uputnic nimajo koristi oni sloji, katerim so namenjene, marveč se z njimi okoristijo le raznovrstni politični mešetarji, kljub vsem tem tehtnim dokazom pa nismo dosegli nobenega uspeha. Vsako zimo in spomlad se pojavljajo iste metode, posebno še, kadar se bližajo kake volitve in se smatra, da je treba na ta način dvigniti razpoloženje prebivalstva. Tudi v letošnji zimi smo imeli dokaj takih pojavov. Zato pa vidimo sedaj, da je železniška V naši upravi se po vrsti uvajajo razni fondi, ki imajo namen pospeševati določene interese javne uprave. Ti fondi se upravljajo centralno in imajo vsak zase posebne dohodke. V zadnjem času so bili ustanovljeni kar trije taki fondi, katerih vsak uvaja za namene, katere zasleduje, posebna bremena. Tako se je s cestnim fondom uvedla davščina, ki se pobira na blago, ki se pošilja v va-gonskih količinah po železnici, dasi bi človek mislil, da take pošiljke najmanj obremenjajo naše ceste. Dobili smo melioracijski fond, ki nalaga našim mlinom in žagam težke dajatve, proti katerim se ti upravičeno upirajo. — Pied kratkim pa smo dobili nov narodni sanitetni fond, ki zopet uvaja celo vrsto obremenitev. Uvaja se posebna doklada za kozmetične obrate, poleg tega povišujeta carina in skupni davek za uvožena kozmetična sredstva. Po-dražujejo se dalje zdravila in dezinfekcijska sredstva, podražuje nadalje prenočevanje po hotelih, vilah, penzionih, letoviščnih domovih itd. Penzija je pri tem po višini obremenjena z 2 do 10 od- stotkov tako, da se bo pri penzi-jah preko 100 din pobiral lOod-stotni davek. Pobirala se bo dalje v korist tega fonda posebna davščina, ki znaša pri naravnih mineralnih vodah 10 odstotkov, pri umetnih mineralnih vodah pa 20 odstotkov. S temi dajatvami so občutno prizadeti trgovci kozmetičnih predmetov in prodajalci mineralne vode. Še bolj pa so prizadeti gostinski obrati, ki naj bi plačevali razmeroma visoko dajatev na penzijo, ki jo plačujejo gosti. Najtežja ooremenitev pa je uvedba novo zdravstvene doklade, ki znaša 3 odstotke od predpisanega neposrednega davka. Na ta način se bo dajatev tudi za druge fonde še stopnjevala z zdravstveno doklado in z njo vred dosegla obremenitev, ki je za našo davkoplačevalce vsekakor pretežka. Nova doklada je tembolj občutna, ker pobira banovina za namene združenih zdravstvenih občin posebno zdravstveno doklado, ki znaša v dravski banovini 5 odstotkov. Zdravstvene občine imajo do malega isti cilj, kakor pa narodno sanitetni lond in nji- hov delokrog se v vseh bistvenih točkah krije z delokrogom narodnega sanitetnega fonda. Vendar pa cela uredba nikjer ne omenja, da se z njo zakon o zdravstvenih občinah glede konformnega delokroga v katerem koli oziru kaj izpreminja ali razveljavlja. 2e sedanje breme je tako težko. Ce se to breme sedaj še poveča s 3 od- stotki prispevka za narodno-sani-tetni fond, dosega breme ob istočasnem pobiranju zdravstvenih doklad izmero, katero davkoplačevalci v dravski banovini ne morejo vzeti brez ugovora na sebe. Predlagam, da Zbornica opozori odločujoče faktorje na nujno potrebo, da tudi država iz svojih davčnih dohodkov prispeva za ta fond vsaj toliko, kolikor Je prispevala za zdravstvene namene že sedaj, ko je krila izdatke te vrste iz skupnih dohodkov, da se tako preprečijo nove dajatve, ki bi trgovce in gostilničarje preobčutno obremenile. Dalje je nujno potrebno, da se strne delokrog zdravstvenih občin z delokrogom narodno-sa- nitetnega fonda, da se za en m isti namen ne bodo pobirale dvojne dajatve. S samostojnimi predlogi je bil dnevni red seje izčrpan in je predsednik Jelačin zaključil sejo. Ostale samostojne predloge objavimo v prihodnjih številkah. Jubileini občni z za ljubljansko okolico Agilno Združenje za ljubljansko okolico je praznovalo v ponede Ijek 201etnico svoje ustanovitve. Važnosti lepega jubileja se je članstvo zavedalo v polni meri ter je bil občni zbor tako dobro obiskan, kakor že dolgo ne. Težke čase je preživelo v teh 20 letih združenje in njegovo članstvo, a tudi dokaj uspehov, da bilanca teh 20 let nikakor ni slaba, čeprav pa tudi ni takšna, kakor bi mogla biti, če bi bile pri nas ugodnejše razmere. Pri vsej napetosti zunanjih dogodkov pa smemo ravno sedaj ob 201etnici upati, da bodo tudi v Jugoslaviji nastale lepše razmere, ki jih bo omogočil sporazum, ki si ga ielimo vsi. To željo je tudi občni zbor glasno poudaril. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik Jernej Logar ter pozdravil sreskega načelnika dr. Mar-šiča, predsednika Zbornice za TOI Ivana Jelačina, podpredsednika Zveze trg. združenj Antona Verbiča in tajnika dr. Pustiška, predsednika Trg. društva »Merkur« dr. Frana Windischcrja ter zastopnike tiska. Nato je nadaljeval: Poročilo predsednika Jerneia Logaria Z današnjo redno skupščino stopamo v 201etnico našega stanovskega dela in prizadevanja. Ce se ozremo nazaj na rojstvo naše organizacije in pogledamo, kaj smo vse storili in dosegli, potem moram že ugotoviti, da smo z internim delom in nasveti nam naklonjenih predstavnikov gospodarskih organizacij zdržali hude in borbene čase. Bili so časi, ko smo morali s skrajnimi napori pomirjevati razdražene vrste članstva pod silnimi udarci davčnih in drugih dajatev, ki so večkrat presegale davčno moč malega trgovca. Neizprosni davčni vijak v času gospodarske krize in tudi pozneje je povzročil, da smo šli v strnjenih vrsfah protestirat na ulice. Mi stopamo redko na ulico, a kadar to storimo, takrat je to res treba, če smo takrat z našimi odločnimi nastopi dosegli delno omiljenje krivičnega davčnega postopka, se moramo zahvaliti samo stanovski zavednosti članstva. Nehvaležno bi bilo, če bi ob tej proslavi 201etnice ne omenil dveh mož, ki sta nam v mirnih in hudih časih svetila v boju za naše interese. Ta dva moža sta dva naša zvesta tovariša predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin in predsednik Zveze g. Stane Vidmar. (Živio klici.) Prosim g. .Jelačina in g. Vidmarja, da sprejmeta za ves svoj trud in prizadevanje ter nesebično požrtvovalnost prisrčno in globoko zahvalo vsega trgovstva ljubljanske okolice. Naša iskrena želja je, da osta neta še nadalje vodnika slovenskega trgovstva! Tovariši! Imeli bi vzrok, da bi danes ob 201etnici izdali obširno poročilo v obliki posebne jubilejne brušure o delu, uspehih in neuspehih našega združenja. Znesek, namenjen za jubilejno brošuro, pa bomo raje namenili za podporo onemoglim našim trgovskim tova rišem in njihovim svojcem ter pri padnikom našega stanu. S tem sem tudi prepričan, da bomo našo obletnico najlepše počastili. (Odobravanje.) Pri tej priliki se moram spomniti tovariša Frana Zcbala, ki je pred 20 leti z gorečo ljubeznijo ustanavljal naše združenje in ga srečno vodil do časa, ko je prevzel posle predsednika častni in ugledni tovariš g. Josip šporn iz Ježice Ko sem izrekel zahvalo ustanoviteljem ter voditeljem naše organizacije, imamo pred seboj tuji sta še danes aktivna člana združenja. Da se jima oddolžimo za njuno delo in napredek v naši organizaciji, mi je čast na predlog uprave v smislu čl. 10. pravil predlagali današnji skupščini, da ju v znak priznanja izvoli za častna člana. Prosim slavno skupščino, da ta sklep uprave soglasno odobri. (Živahno odobravanje.) Predsednik Logar je nato pre-čital krasno sestavljeno pismo predsednika dr. Windischerja, ki je čestital združenju k 201etnici. Z glasnim odobravanjem so sprejeli zborovalci pismo. Za pozdrav se je nato zahvalil sreski načelnik dr. Maršič, ki je čestital združenju k njegovi 201etnici. Izjavil je, da bo združenje v njem vedno našlo svojega zaščitnika in še tembolj, ker se je mogel prepričati, da so vse njegove zahteve in predlogi vedno bili utemeljeni v zakonu. Še enkrat: njegove čestitke združenju! (Odobravanje.) Predsednik Ivan Jelačin našega starega in dolgoletnega pri-, atelja, tajnika Zbornice dr. Ivana Plessa, ki nam je res ob vsakem času in priliki očetovsko stal ob strani in nam pomagal. Tudi njemu naša prisrčna zahvala, ravno tako pa tudi generalnemu tajniku Ivanu Mohoriču. Kadar smo se zatekli k njemu, vselej smo šli z dobrimi nasveti od njega. Dolžnost mi narekuje ponovno izkazati posebno čast in pozornost sreskemu načelniku dr. Maršiču, ki je počastil našo skupščino. Ugotavljam, da nas je po 20 letih prvič doletela čftst imeti v naši sredi predstavnika oblasti v osebi sre skega načelnika. Predsednik Logar se je nadalje zahvalil tudi časopisom, zlasti pa tudi gospodarskim urednikom »Jutra« in »Slovenca« ter »Slovenskega naroda«, prav posebej pa še uredniku »Trgovskega lista«. Na »Trgovski list« naj bi pač bil naročen vsak trgovec. Ko zaključujem, se zahvaljujem še članom uprave Ivanu Rantu iz D. M. v Polju, Petru Habiču z Vrhnike in Jošku Majaronu iz Borovnice za večletno in vsestransko delo v davčnem odboru. Toplo zahvalo izrekam tudi članu reklamacijskega odbora tovarišu Albinu Smrkolju, ki je vselej pokazal veliko razumevanje za težnje malega trgovca pri reševanju prizivov v reklamacijskem odboru. Pozabiti ne smem nad vse marljivega in požrtvovalnega člana uprave, našega Dobrovčana, tovariša g. Lojzeta Ambrožiča. V ožjem smislu ga lahko imenujemo gradbenega referenta ljubljanske okolice, oziroma skrbnega čuvarja naravnih lepot polhov-grajskih dolomitov. Ostalemu članstvu, dragim tovarišicam in tovarišem pa tudi prijateljsko zahvalo! Bližnja bodočnost nas bo postavila pred nova dejstva in dela. Upamo, da se bodo politične in gospodarske razmere prilagodile potrebam prebivalstva za dobrobit in napredek naše velike in močne domovine Jugoslavije. Joško Jelačin in Davorin Šetinc častna člana Predsednik Logar je nadaljeval: V naši sredi sedita dva tovariša, ki sodelujeta v upravi in nadzornem odboru polnih 20 let. To sta gg. Joško Jelačin iz Rudnika in Davorin Šetinc z Vrhnike. Oba sta pokazala veliko požrtvovalnost ter ljubezen do združenja Pomagala sta P*i ustanovitvi in se zahvaljuje za pozdrav v imenu Zbornice in v svojem imenu ter izreka združenju svoje čestitke. Težka je borba, ki jo mora voditi trgovec, zlasti pa mali trgovec. Dostikrat se mu gode hude krivice, zato je tudi razumljivo, če je njegova kritika včasih ostrejša. Tudi če je ostrejša, pa trgovec nikdar ne pozablja, da je kon struktiven element in zato hoče s svojo kritiko zidali, ne pa podirati. Trgovec jo soliden temelj za državo in oni, ki vodijo državo, naj tega nikdar ne pozabijo. Pomislijo pa naj tudi, da se trgovec mora braniti proti prevelikim bremenom, če ga spravljajo v uboštvo, kajti kjer so sami berači, tam tudi davkarija ne bo nič našla. Mi trgovei smo bili vedno za našo državo, ker hočemo biti svobodni državljani svobodne Jugoslavije, zato pa tudi zahtevamo za sebe svobodo besede. To svojo željo po svobodi je treba danes, ko se dogajajo po svetu tudi najbolj nezaslišane stvari, tem bolj poudariti. Koncem svojega govora je predsednik Jelačin apeliral na trgovce, da se čim bolj oklenejo svojih organizacij, ker se bo njih stanje zboljšalo le, če bodo njih organizacije močne in trdne. Prepričani pa morajo biti, da jim bo Zbornica vedno zvesto ob strani in podpirala vsa njihova prizadevanja. (2i vahno odobravanje.) Sledilo je Združenje trgovcev za srez Kamnik ima redno letno glavno sknpščino v nedeljo 26. marca 1939. ob 14. v restavraciji gosp. Uršiča v Kamniku, Maistrova ulica. (V slučaju nesklepčnosti eno uro kasneje ob vsakem številu.) Dnevni red: 1. Volitev dveh overovateljev zapisnika. 2. Poročilo predsednika in tajnika. 8. Odobritev proračunskega zaključka za leto 1938. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Odobritev proračuna za leto 1939. 6. Samostojni predlogi članov, ki pa morajo biti tri dni pred skupščino pismeno javljeni upravi. 7. Slučajnosti. Proračun in obračun sta pri upravi Združenja na vpogled od 12. marca dalje. Kot udeleženci se bodo smatrali samo oni člani, ki se pred skupščino osebno javijo pri tajniku. (Pooblastila se priznajo samo prijavljenim poslovodjem.) Za Združenje trgovcev za srei Kamnik: Predsednik: Tajnik: A. Stergar s. r. A. Klemenčič s. r. Opozarjamo članstvo, da b>-ez poslovne knjižice ne sme imeti niti učencev, niti pomočnikov zaposlenih. Poslovne knjižice izdaja uprava Zdiuže .ia poroiilo tainika ki je izvajal med drugim: V prostorih trgovskega društva »Merkur«, matičnega društva slovenskega trgovstva, je bil 2. maja 1919. leta sestanek pripravljalnega odbora za ustanovitev gre-mija trgovcev. Takratni tajnik Zbornice dr. Windischer je pri sestavi pravil sodeloval in pomagal z nasveti, da je gremij začel redno in uspešno delo. Dne 20. maja 1919. je bil sklican ustanovni občni zbor v veliko dvorano Mestnega doma, na katerem se je med drugim razpravljalo o važnih vprašanjih in zahtevah malega trgovca, zlasti pa o davku na vojne dobičke, ki je bil za takratne čase in gospodarske razmere ogromen. Povzročil je protestno zborovanje pred Mestnim domom, kjer se je zbralo nad 3000 trgovcev iz vse Slovenije. Impozantni zbor je vodil predsednik Jelačin. Naslednja leta so potekala hitro, da praznujemo danes že 201etnico. Ob ustanovitvi naše organizacije smo doživljali neprestane in stroge kontrole finančnih organov. Davki so naraščali vsako leto. Takrat smo imeli še pravico volit' v cenilne komisije in je Članstvo volilo zaupne može. Združenje je vselej častno izšlo iz volivnega boja ter prirejalo davčna predavanja, ki so vsa odlično uspela. Ko smo opravili volivno borbo v cenilne komisije, smo se podali na delo proti nelegalnemu poslovanju konsumov in zadrug, ki so na vseh koncih in krajih občutno škodovali našemu trgovcu. V ospredje so silila prometna vprašanja ljubljanske okolice. Pod vzeli smo vse potrebne korake ter podpirali prizadevanje interesen tov za otvoritev postajališča v Mednem. Če gre komu priznanje za , uspeh otvoritve postaje v Mednem, gre v prvi vrsti našemu vrlemu članu nadzornega odbora Janku Cirmanu. Posrečilo se nam je doseči tudi otvoritev postajališča v Notranjih Goricah. Glede otvoritve postajališča na Viču smo si že v 1. 1926. s takratuo občinsko upravo mnogo prizadevali, vendar še do danes nismo dosegli uspeha. V letu 1927. so se pojavili prvi znaki gospodarske krize. Pričeli smo borbo proti ostrim določilom taksnega zakona in pretiranim uvoztiinam mestne občine ljubljanske. Neprestane revizije po trgovinah v smislu zakona o pobijanju draginje so naše vrste zopet postavile v obrambo. Po neštetih intervencijah smo končno dosegli uvedbo davčnih plačilnih nalogov in je tako trgovec vsaj vedel, koliko davkov mora plačati. V letu 1928. smo v borbi za točilne pravire popolnoma propadli. To leto imamo zapisano kot čas neprestanih vladnih kriz. Uspehi gospodarskih krogov so bili takrat minimalni, zato pa smo dobili mnogo novih zakonov, ki so trgovskemu stanu nalagali samo nova občutna bremena. Uvedla se je pridobnina. Gospodarski krogi so takrat zlasti opozorili na potrebo zveze Slovenije z morjem. Leto 1929. je bilo leto v znamenju gospodarskega nazadovanja, kopičile so se oblastne in občinske doklade in državni davki. Čeprav so bile te dajatve zelo občutne, vendar Združenje ni pozabilo svojega stanu in prispevalo za zgradbo Trgovskega doma din 30.000'—. Združenje pa je podpiralo tudi strokovno šolstvo. Tako podpira šole na Vrhniki, Devici Mariji r Polju in Št. Vidu. Zbog stalnih pritožb, da telefon sk erazmere ne ustrezajo intere-so mljublj. okolice, smo podvzeli vse za otvoritev telefonskih zvez s Št. Vidom, Ježico, Škofljico, in za brzojavnoz Ljubljano—Šmarje-Sap. Leta 1930. se je izvršila razdelitev države po banovinah in smo že naslednje leto občutili to razdelitev s povišanim banovinskim proračunom, ki se je takrat zvišal kar za 30 milijonov din. V letu 1932. smo pričeli poslovati po novem obrtnem zakonu, ki e po 7 letih pokazal mnogo hib. Tako se je krošnjarstvo še pomnožilo, konsumi in zadruge pa imajo sedaj še več predpravic. V tem letu smo prav posebno občutili krizo lesne trgovine. Živeli smo v popolnem zastoju. Sekanje gozdov in prevažanje lesa je prenehalo. Sankcije so nevzdržni položaj še poostrile. Davčna uprava se ni brigala za revščino našega človeka. Navodila iz centrale so bila stroga. Izvršenih je bilo 3600 davčnih rubežni. V letu 1933. smo ugotovili uničujoče nazadovanje poslovnega prometa, ki je padel skoro za 50%. Silno pomanjkanje gotovine je gospodarsko življenje pritisnilo popolnoma ob tla in denarni zavodi so izplačila ustavili. Prišel je zakon o zaščiti kmeta, ki je trgovcu vzel vsako možnost pravice do izterjevanja dolgov. Vse je bilo zaščiteno, le trgovec je postal plen neizprosnega izterjevanja davčnih uprav in bank. Že leta 1934. je prišel na dan nov zadružni zakon. Na protest gospodarskih zbornic je bil umaknjen, vendar je dobil lani veljavnost. V takratni skupščini je proti zadružnemu zakonu protestiral v imenu gospodarskih krogov edino generalni tajnik g. Mohorič, ki je opozarjal na velike škodljive posledice tega zakona. A zaman! Davčna uprava ni mirovala in je razposlala 40.000 opozoritvenih položnic za plačilo zapadlih davkov in izvršila nič manj kot 9000 rubežni. Najtežje leto je bilo leto 1934. in-zadela bi nas katastrofa, če ne bi bili tako čuječi. Zopet smo šli pred Mestni dom, zaprli trgovine ter protestirali proti postopanju finančne uprave. Pomagalo je. Davčna ocena se je omilila. Davčni odbori so takrat storili neprecenljive koristi trgovskemu stanu. V tej hudi gospodarski stiski in borbi se je ustanovilo Centralno predstavništvo v Beogradu. Kljub narodni nesreči, ko smo izgubili viteškega kralja Aleksandra, se takratni režim ni spametoval in je še poostril postopanje proti izmozganemu davkoplačevalcu. Samo v ljubljanski okolici je bilo to leto 64.000 davčnih opominov, 18.000 rubežni ter 1500 prizivov proti pretiranim davkom. Ni bilo še dovolj revščine med trgovci. Občine so začele prodajati moko in koruzo za revne sloje. Po veliki večini so se te »uputnice« le zlorabljale in revni ljudje niso imeli od te koruze nič. I.eto 1937. nam je prineslo politično pomirjcnje z brati Bolgari. Šlo je na bolje. Javna dela so se začela vsaj v skromnem obsegu, da stopamo polagoma h gospodarskemu oživljenju. Komaj smo se pomirili od davčnega pritiska, nas je spravil na nogo inozemski velekapital s svojo veleblagovnico »Ta-Ta«. Delen uspeh smo pa v tej borbi vendarle dosegli. Vso skrb smo posvečali tudi internemu delu. Dosegli smo 12 novih telefonskih zvez ▼ ljubljanski okolici, avtomatično centralo v St. Vidu, izboljšanje banovinskih cest itd. Zato pa smo dobili centralne banovinske trošarine, od katerih imajo zopet koristi drugi. Pričeli smo borbo proti monopoli-zaciji šolskih zvezkov in nadaljevali borbo proti konsumom, borili se za spremembo uredbe proti krošnjarstvu in za novelizacijo obrtnega zakona. V sedanjem finančnem proračunu oziroma pooblastilih je dobil minister trgovine in industrije pravico noveli-zirati obrtni zakon in upamo, da se bo to kmalu izvršilo. Ministrski svet je dobil pooblastilo, da uveljavi novo uredbo o zatiranju šuš-marstva. S temi in drugimi važnejšimi zahtevami smo lani v maju stali na impozantnem vsedržavnem trgovskem kongresu v veliki dvorani Uniona, katerega je vodil v borbah preizkušeni predsednik Zveze Stane Vidmar. Ta kongres je bil prisrčna po-bratimija z brati Bolgari. Na tem kongresu so bile sprejete zahteve trgovstva iz vse države. Danes ob 201etnici obstoja našega Združenja sem vam podal le bežen pregled našega dela in dela naših gospodarskih voditeljev, iz katerega lahko objektivno presodite križev pot, ki smo ga napravili. Navdaja nas upanje, da stopamo ob 201etnici v dobo pomirjenja in resnega dela in v to nam Bog pomagaj 1 Predsednik Logar je nato med odobravanjem članstva izrekel svoje priznanje tajniku Šmucu in g. Jezerškovi za njuno zvesto delo. Blagajnik Ivan Rant je podal računski zaključek ter navedel, da je naraslo premoženje Združenja na 42.269 din. V imenu nadzorstva je poročal g. Joško Jelačin, ki je predlagal absolutorij upravi. Zlasti je naglasil, da je blagajnik štedil in da je vse premoženje varno naloženo. Hkrati se je zahvalil občnemu zboru za izvolitev za častnega člana ter zagotovil občnemu zboru, da bo z vsemi silami deloval za napredek Združenja. (Odobravanje.) Soglasno je bil sprejet še proračun, ki ga je podal g. Rant in ki izkazuje 39.550 izdatkov ter 15.000 dinarjev dohodkov. Primanjkljaj se bo kril z doklado. Podpredsednik g. Anton je pozdravil občni zbor tudi v imenu zadržanega predsednika Vidmarja ter nato v obširnem govoru poročal o delu Zveze v preteklem letu. Omenil je predvsem lepo uspeli trgovski kongres v Ljubljani, kateremu je dala številna delegacija Bolgarov poseben pomen. Zveza je bila reorganizirana in je bilo njeno delo zelo intenzivno. Zlasti se je borila proti krošnjarstvu, ki bi že znatno popustilo, če i e bi nekateri sreski načelniki I ko milo kaznovali krošnjarjev. Kako treba postopati proti krošnjarjem, se je pokazalo v volivni borbi, ko je bilo v treh dneh kroš-njarstva po Sloveniji konec. Obžalovati je, da niti ljubljanski magistrat ne razume prav potrebe borbe proti krošnjarstvu. Samo zaradi popustljivosti oblasti je mogoče, da imajo krošnjarji danes po deželi že cela skladišča manufakture! Najvočji promet imajo, a ne plačujejo davkov. Trgovci pa imajo vedno manjši promet, davkov pa morajo plačevati vedno več. Podpredsednik Verbič je nadalje govoril o veleblagovnicah in nahavljalnih zadrugah ter zlasti ostro grajal, da so smele uradniške nabavljalne zadruge spremeniti pravila v tem smislu, da morejo biti člani zadrug tudi neurad-niki. Zadružna misel je s tem flagrantno kršena. Poročal je, da je interveniral zaradi teh stvari tudi v Beogradu in da sta mu šla posl. dr. Golia in dr. Koce zelo na roko. Nadalje je poročal o delu Zveze zaradi spremembe § 19. obrt. zak. in zaradi zvišanja davčne odmere, ker da so dosegli nekateri trgovci za 25% večji promet. Zveza je dosegla nadalje, da se solne vrečice smejo zaračunavati, da smejo vato in obvezilui material prodajati tudi drogeristi, da se vsaj neke vrste domačih čajev smejo še nadalje prodajati v trgovinah in da bo reklame Meinl na vžigalicah konec. Zveza se je borila nadalje za spremembo uredb o hranilnicah, o vojnih invalidih, o tekočem gorivu itd. Zelo živahno so delovali tudi vsi odseki zveze. Poročal je nadalje še o vseh drugih intervencijah Zveze in na koncu pozval vse, da podpirajo naše edino stanovsko glasilo, naš »Trgovski list«. Od vseh svojih dobaviteljev naj zahtevajo, da inseri-rajo v »Trgovskem listu«! Z velikim odobravanjem so sprejeli zborovalci poročilo g. Verbiča, predsednik Logar pa se je njemu in Zvezi še posebej zahvalil za podporo. Sledile so volitve. Vložena je bila le ena lista in je bila ta izvoljena z aklamacijo. Izvoljeni so bili: Logar Jernej, predsednik, Ogrin Ivan, podpredsednik; kot člani uprave: Ambrožič Alojzij, Gaberje-Do-brova, Ambrož Ivan, Zg. Kašelj, Grebenc Fran, Preserje - Podpeč, Habič Peter, Vrhnika, Hafner Lovro, Preska, Medvode, Majaron Joško, Borovnica, Minatti Daniel, Studenec-Ig, Miiller Leopold, Grosuplje, Pečnik Stanko, Ježica, Rant Ivan, Devica Marija v Polju, Svetina Tomaž, Tacen pod Šmarno goro, Toni Jakob, Sap-Škofljica; kot namestniki: Leben Janez, Horjul, Erbežnik Valentin, trgovec, Vnanje gorice, Gale Ivan, Grosuplje, Leben Jože, Dvor-Polhov gradeč, Pire Jernej, Sneberje, Susman Ivan, Straho-mer-Tomišelj. V nadzorni odbor: Jelačin Joško, Rudnik, Petrič Ivan, Borovnica, Gartroža Ivan, Zgornja Zadobrova; kot namestniki: Šetinc Davorin, Vrhnika, Kirn Fran, Preserje-Kamnik, Cirman Janko, Medno, Št. Vid. Kot delegati Zveze trgovskih združenj: Logar Jernej, Rant Ivan, Ogrin Ivan, Majaron Joško; kot namestniki: Habič Peter, Ambrožič Alojzij, Pečnik Stanko, Grebenc Franc. Pri slučajnostih se je razpravljalo še o potrebnih ukrepih zaradi novo nabavljalne zadruge v Šent Vidu, nakar je predsednik Logar zaključil občni zbor. Občni zbor Društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Liubliani Na praznik sv. Jožefa je bil v dvorani Trgovskega doma občni zbor Društva trg. potnikov in zastopnikov. Občni zbor se je vršil v razveseljivem znaku lepih uspehov, ki jih je društvo doseglo v preteklem letu. Predvsem bodo naši trgovski potniki vendar enkrat prišli do znižanih železniških kart, ki jih imajo v drugih državah trg. potniki že davno. Ne priča o uvidevnosti naših odločujočih činiteljev, da bo ta zahteva trgovskih potnikov dosežena tako kasno. Kajti za razvoj domače tr- govine in industrije imajo naši trg. potniki neprecenljive zasluge, saj so bili oni tisti, ki so spravili večino naših domačih izdelkov v promet. Občni zbor je otvoril zaslužni predsednik društva Janko Krek, konstatiral sklepčnost ter pozdravil vse navzočne, zlasti pa predsednika trg. društva »Merkur«, dr. Frana Windischerja, ki je bil vedno zvest prijatelj društva. (2i-vio-klici!) Pozdravil je tudi urednika »Trg. lista«, ki je vedno podpiral težnje društva. Nato je podal predsednik Krek poročilo V glavnem je navedel v svojem poročilu historiat boja za znižane železniške karte. Ze lani je bilo skoraj vse dogovorjeno, da dobe trgovski potniki in zastopniki polovično železniško vožnjo. Stvar pa je propadla, ker je beograjska trgovinska zbornica pokazala popolno neumevanje za to upravičeno zahtevo potnikov. Mnogo težav je bilo tudi treba premagati, da se je uredilo vprašanje legitimacij za ukoriščanje voznih ugodnosti. Da bi se preprečile zlorabe, se je zahtevalo, da izdaja potrebne legitimacije zbornica. Končno je bilo vendarle rešeno to vprašanje in bo izdajala zbornica legitimacije, toda samo članom Društva trg. potnikov in zastopnikov, ker je drugače vsaka kontrola nemogoča. Vprašanje znižane vožnje na železnicah bo za trgovske potnike urejeno tako, da mora vsak pla- čati neko posebno pristojbino, ki znaša za 3. razred za eno četrtletje 260 din, za pol leta 520 din in za vse leto 1040 din. Kdor plača to karto, ima potem pravico do polovične vožnje na vseh progah Jugoslavije. Posebno ugodno bo to za potnike v centralnih krajih, toda tudi za potnike v Sloveniji se bodo te karte izplačale. Nekaj voženj v Maribor ali Beograd, pa je karta v celoti plačana. Posebno ugodno je to, da se more vzeti karta za polovično vožnjo tudi samo za tri mesece, da jo morejo uporabljati potniki tudi le v času, ko ne potujejo v avtomobilih. V zvezi s tem je tudi navedel predsednik Krek, da dela društvo na to, da se oproste potniki, ki potujejo v svojih avtomobilih, plačila luksuznega davka za avtomobil. O delu društva je nato podrobneje poročal tainik V preteklem le tu se je članstvo našega društva nekoliko dvignilo ter je upati, da se bo v tekočem letu še znatno povečalo, ker se bo od sedaj naprej povabil v društvo vsak trgovski potnik, ki mu bo izdana legitimacija od tukajšnje Zbornice za TOI. Odbor se je v preteklem letu posebno zanimal za tuje zastopnike in zlasti še tuje potnike ter dosegel tudi marsikatere uspehe. Tako se nam je posrečilo izgnati ino-zemca, ki smo ga zasledili pri poslu ter ga izročili policijskim organom v nadaljnje poslovanje. Mož, ki ga večina vas dobro pozna, je bil eskortiran do meje in izročen madžarskim oblastem. Značilno pri stvari je, da je užival vso podporo tvrdke, ki jo je zastopal ter je na razna naša kakor tudi oblastvena vprašanja tvrdka zanikala, da ga zaposluje. To dokazuje, da bo treba energično stopiti na prste tudi nekaterim podjetjem, ki jih finansirajo ino-zemci. Pri našem delu smo uživali vso podporo ljubljanskega Združenja trgovcev, Zveze trg. združenj in naše zbornice. Vsem iskrena hvala! V letu 1938. smo z vso gotovostjo pričakovali novelizacijo obrtnega zakona. V ta namen smo sestavili potrebne spomenice in predloge ter jih poslali kompetentnim ministrstvom. Med drugim smo zahtevali, da se izpremenijo določbe o izdajanju legitimacij v tem smislu, da se v bodoče izdajajo samo kvalificiranim močem, ki so organizirane v svoji stanovski organizaciji. Predlagali smo, da se z zakonskimi določbami natančno ugotovi, kdo je trgovski potnik in kdo je trgovski zastopnik in ureditev razmerja do služ-bodajalca. Predlagali smo dalje, da se prizna našemu društvu javnopravni značaj ter da postane prisilno združenje. V težki borbi za vsakdanji kruh mora tudi naš stan zahtevati zaščito. Razumemo, da se mora država ozirati na svoje mednarodne obveznosti, toda ti oziri ne smejo iti tako daleč, da uživa pri nas inozemski zastopnik večjo zaščito kakor naš. Ugotovljeno je, da gre vsako leto iz naše države nad 200,000.000 din, ki jih zaslužijo inozemski zastopniki. Ves ta denar bi mogel ostati doma. Ze samo v tem je zadostno upravičena naša borba. Kakor veste, so bili zagrebško združenje, beograjsko združenje in naše društvo združeni v Centralni upravi v Zagrebu. Iz neznanih razlogov je lani izstopilo iz Centralne uprave beograjsko društvo, nakar se je uprava razšla. Zelo moramo to obžalovati, ker brez močne skupne organizacije bomo le težko uveljavili svoje težnje. »Trgovski list« v bodoče glasilo društva Z razidom Centralne uprave ste prenehali dobivati tudi njeno glasilo »Trgovački putnik«. V nadomestilo je odbor sklenil dogovor s tukajšnjim »Trgovskim listom«, da bi na društvene stroške dobivali vsi naši člani vsako petkovo številko brezplačno. Tej številki bi bili rezervirani vsi članki in dopisi, ki obravnavajo vprašanja in težnje našega stanu. Upamo, da ste s tem zadovoljni, zlasti še, ker prinaša »Trgovski list« gotovo veliko več kakor »Trgovački putnik«. Članarina se zaradi tega ne bo zvišala. Od ustanovitve našega društva pa do danes se neprestano borimo za važne ugodnosti na železnicah. Ker je o tem že poročal predsednik Krek, ne bom o tem govoril. šifrerjev podporni sklad V preteklem letu je umrl samo en naš član, ki pa ni zapustil svojcev, ki bi jim pripadala posmrtnina, tako je ostal sklad nedotaknjen. Izplačali smo samo dve vdovi prejšnjih let, ki sta se sedaj zadovoljili z vložnima knjižicama. K sklepu naj omenim, da bode zopet postala nujna potreba oživili našo Centralno upravo, že z ozirom na to, da bodo imela naša društva pri izdajanju legitimacij za popust na železnici tudi svojo besedo. Naša pisarna je razposlala v preteklem letu 588 dopisov in 327 okrožnic, prejela je pa 254 dopisov. Pri tej priliki bi vas prosil, da bolj poročate važne stvari odboru. Med letom je pristopilo 10 članov, umrl je pa eden in šteje društvo 82 rednih, 140 ustanovnih in 2 podporna člana, skupaj 224 članov. (Odobravanje.) Tajnik je prečital tudi vlogo Zbornice na bansko upravo, kako prihajajo k nam nekateri tuji potniki kot turisti, izkoriščajo polovično vožnjo in ne plačujejo nobenega davka. Banska uprava je nato izdala nalog, da se mora vsakega tujega potnika brez davčne karte in legitimacije izgnati. Ce zahtevajo orožniki od potnikov legitimacijo, naj ne bo nihče nejevoljen, ker se to dogaja v našem interesu. Kakor druga leta, je tudi letos daroval g. Šibenik za Šifrerjev sklad 500 din. Blagajniško poročilo je podal pregledno kakor vedno blagajnik g. Gril. Izkazati je mogel prebitek v višini 4468 din, ki ga je društvo lani doseglo. Šifrerjev sklad pa je narasel na 56.067 din. Revizor Cešnik predlaga absolutorij upravi, blagajniku Grilu pa še posebej pohvalo. (Odobravanje.) Sledile so volitve ter je bil izvoljen naslednji odbor: Janko Krek, predsednik, Franc Urck, predsednik razsodišča; Andrej Šturm, tajnik, Alojzij Gril, blagajnik; odborniki: Viktor Bogataj, Rudolf Vidmar, Jakob Novak, Jos. Osojnik, Ludvik Remic, Franc Zalokar, Franc Žlvič; revizorja: Pavel Česnik in Avgust Iglič. Predsednik Krek se je zahvalil za izkazano zaupanje ter prosil člane, da upravo čim bolj podpirajo, zlasti v njenem boju pro.ti tujim potnikom in zastopnikom. Sporoča dalje, da se zaradi bolezni stari prijatelj društva dr. Ivan Plcss ni mogel udeležiti današnjega zbora. Dr. Pless je vedno z nenavadno vnemo podpiral društvo in dolžni smo mu veliko in iskreno zahvalo. (Odobravanje.) Tajnik Šturm je nato dal še nekatera pojasnila glede legitimacij, obdačevanja ter navedel razliko med trgovskimi potniki in zastopniki. Nato je predsednik Krek zaključil občni zbor, ki je podal lepo bilanco uspešnega dela Društva trg. potnikov in zastopnikov v lanskem letu. XX. REDNO LETNO SKUPŠČINO ima Združenje trgovcev za srez Kranj v sredo dne 29. marca 1939. ob 13. uri v predavalni dvorani Narodnega doma v Kranju. Dnevni red: 1. Volitev 2 overovateljev zapisnika. 2. Poročilo uprave. 3. Računski zaključek za 1.1938. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Proračun za leto 1939. C. Samostojni predlogi. 7. Slučajnosti. V smislu čl. 10. pravil sklepa skupščina z absolutno večino glasov navzočuih članov. Ako ob sklicani uri ne bo navzočih zadostno število članov, t. j. >/a, so skupščina vrši 1 uro pozneje ter sklepa o dnevnem redu ne glede na število prisotnih članov. V Kranju, dne 8. marca 1939. Predsednik: Berjak Franc s. r. Politične vesti Na slavnostni večerji v čast predsednika Lebruna jc imel angleški kralj Jurij VI. zdravico, v kateri je med drugim dejal: Francosko-angleški odnošaji se dostikrat proslavljajo, toda še nikdar niso imeli tak0 velik pomen ko sedaj. Naša dva naroda se lahko ozreta nazaj na vrsto stoletij, ki jih ne izpolnjuje le junaštvo, temveč tudi veliki uspehi v znanstvu in umetnosti. Praksa demokratičnih vlad je dala našima narodoma ustanove, po katerih se najbolj zgovorno izražata svoboda in pravica, ki ju naša naroda enako ljubita. Naša naroda se zavedata tudi skupnosti, ki ju veže. Prepričan sem, da bodo mogli naši državniki še uspešneje sodelovati, kar bo le usluga miru. Obe naši vladi sta pripravljeni čim več storiti za mir, ne bosta pa sodelovale pri nobeni ureditvi, kjer se kršijo načela, ki morajo vladati v odnošajih posameznih držav. Zavedamo se težav, ki so nam na poti, vendar pa gledamo z zaupanjem v bodočnost, ker se zavedamo svoje sile, svojih intelektualnih in drugih vrlin. Posebno v času stiske pokažeta naša naroda te vrline. Predsednik Lebrun pa je odgovoril: Prijateljstvo Francije in Anglije je zakoreninjeno v moralni zavesti. Medsebojno razumevanje postaja vedno bolj globoko ter sta se oba naroda izjavila za načela, ki so tako za posameznika, kakor za cele narode najvišji razlog, za katerega se splača živeti. Iz teh idealov črpamo svojo moč in to nam daje pogum, da bomo tudi v bodoče spoštovali ta načela. Naše čustvo ‘časti, pravice, človeškega dostojanstva, spoštovanje sporazuma m dane besede, naša vdanost svobodi govora in tiska, nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav,, naša ljubezen do miru, vse to so naša načela, po karterih živimo. Kadar koli so bila ta naša načela ogrožena, je zahteval narod, da se naše oboroževanje poveča. Na ta način delamo za mir, ker sicer noben narod, ki mu mir ni zajamčen, ne bo doživel blagostanja. Angleški in francoski državniki delajo za ves svet, ko delajo za ta načela. Italijanski kralj in cesar je otvo-ril s prestolno besedo novi italijanski korporacijski parlament. Najprej se je spominjal osvojitve Etiopije, nato pa je poudaril sodelovanje z Nemčijo. Z Vel. Britanijo je obnovila Italija koristne stike z lanskim aprilskim sporazumom. Posebno prijateski so odnošaji Italije z Albanijo, Bolgarsko, Madžarsko, Poljsko, Jugoslavijo in Švico. Sporazum s Francijo je Italija odpovedala in javno označila, kaj loči obe državi. Niti v preteklosti niti sedaj ni nobenih nasprotij med Španijo in Italijo. Italija je za mir. Vendar pa je treba, da je Italija tako oborožena, da nič ne zaostaja _ za drugimi državami. Končno je kralj omenjal napore italijanske vlade, da se zagotovi gospodarska neodvisnost Italije. Poslanci so priredili kralju navdušene ovacije. Veliki fašistični svet Italije, ki se je sestal v sredo zvečer pod predsedstvom Mussolinija, je sprejel naslednjo resolucijo: Veliki fašistični svet izjavlja z ozirom na nevarno ustvarjanje skupne fronte demokracije in boljševizma proti avtoritarnim državam, da ta fronta ne prinaša miru, temveč vojne. Nadalje izjavlja, da je imelo to, kar je povzročilo zadnje dogodke v srednji Evropi, svoj izvor v versajski pogodbi ter da potrjuje trdnost osi Rim-Berlin. Sovjetski veleposlanik v Londonu Je predložil londonski vladi, da se skliče v zvezi z zadnjimi dogodki v Evropi konferenca devetih sil, to Je Vel. Britanije, Francije, Sovjetske Rusije, Poljske, Romunije, Jugoslavije, Turčije, Grčije in Bolgarske. Vse te države naj bi sklenile trdno medsebojno zvezo, da bi si medsebojno priskočile na pomoč, če bi bila katera od njih napadena. Angleška vlada se je baje izjavila za to konferenco in predlagala, da bi bilo najbolje, če bi bila konferenca v Bukarešti. Novo poročilo pa pravi, da bi se k tej konferenci sestalo le šest držav in da Jugoslavija, Grčija in Bolgarska ne bi bile povabljene to konferenco. Z druge strani pa se poroča, da so nekatere države mnenja, da je bolje, če bi se *?> konferenca sklicala na iniciativo Anglije in ne Sovjetske Rusije. Na zahtevo nemške vlade je litovska vlada sklenila, da izroči takoj Nemčiji Klajpedo s pripadajočim ozemljem. Klajpeda meri z zaledjem 2.848 km2 in ima okoli 150 tisoč prebivalcev. Večina prebivalstva je nemška, ker so se pač Nemci kot nekdanji gospodujoči narod vsedli na najboljših mestih. Bolj ko nacionalno je zadeta Litva z odstopom klajpedskega ozemlja gospodarsko, ker je bila Klajpeda edino dobro pristanišče Litve. Novo pristanišče si bo morala Litva šele izgraditi. Zaenkrat dobi Litva v Klajpedi svobodno pristanišče. Hitler se je pripeljal v Klajpedo na bojni ladji »Deutschland«, da bodo potem nemške čete pred njim de-filirale. Litovsko prebivalstvo je zelo razburjeno ter je morala vlada proglasiti obsedno stanje. Na seji švicarskega narodnega sveta je izjavil šef vojaškega oddelka, da so že izvršene vse priprave za takojšnjo mobilizacijo vojske in obrambo Švice za primer nenadnega napada na Švico. Te zaščitne odredbe bi stopile kar avtomatično v veljavo. Kako bo Slovaška urejena še vedno ni odločeno oz. ni sporočeno javnosti. Dr. Tiso in minister Dur-čanski, ki sta bila zaradi tega v Berlinu, nista bila pd Hitlerja sprejeta, temveč samo od Ribbentropa, ki jima je predložil načrt o ureditvi slovaškega protektorata. Svetoval jima je, da ta načrt predloži Slovaška Nemčiji kot svojega, nakar bo sprejet. Dr. Tiso in Dur-čanski pa se nista mogla odločiti za sprejem načrta, temveč sta odpotovala nazaj v Bratislavo, kjer se je slovaška vlada na tajni seji posvetovala o načrtu. Najbrže bo seveda vlada načrt v celoti sprejela, ker ji kaj drugega tudi ne preostaja. Slovaška vlada jc podpisala nem ški načrt nemškega protektorata nad Slovaško. Nemčija jamči 25 let za nedotakljivost slovaškega ozemlja. Nemška vojska sme imeti v določenih krajih Slovaške svoje garnizije. V določenem pasu ima nemška vojska vse pravice vojaških oblasti. Slovaška bo organizirala svojo vojsko in vodila svojo zunanjo politiko le v ozkem soglasju z Nemčijo. Trgovskemu naraščaju! Spoznavajte življenje velikih mož! Nič ni bolj vzpodbudnega za mladega človeka, ko čitanje spominov ali biografij velikili mož. Velikanska večina njih je bila porojena v revnih razmerah, skoraj vsi so bili navezani le na sebe in na svoje sposobnosti. Večinoma so preživljali v mladih letih silno težke ure, bili dostikrat lačni, trpeli drugo pomanjkanje in dostikrat prenašali tudi grde krivice. Navzlic temu pa niso obupali in vztrajali so v boju ter si polagoma priborili eno pozicijo za drugo, da so se na konec vendarle dokopali do ugodnega položaja in da so imeli uspeh. Če se jim je pa 5e sreča nasmehnila, potem so dosegli naravnost velike uspehe, postali bogataši — in tudi dobrotniki človeštva in svojega naroda. Ali pa je kaj lepšega, kakor biti dobrotnik? Iz spominov in biografij velikih mož se vidi, da ni tako težavnega položaja na svetu, ki se ne bi mogel premagati z železno voljo. Proti vsaki bolezni so zdravila, v vsaki nesreči je tudi prilika za rešitev. Seveda samo za tistega, ki ne obupa. Kdor pa obupa, zanj ni rešitve, čez tega gre kolo življenja in ga stare. 2ivljenjepisi velikih mož pa dokazujejo tudi to, da se sreča nasmiha navadno le tistim, ki imajo trdno voljo in ki znajo delati. Ti si prav za prav srečo kar sami ustvarjajo, dočim one, ki poleže roke križem, sreča niti obiskali ne more. Globoka resnica je v narodnem pregovoru, da je vsak svoje sreče kovač. Kdor čita življenjepise velikih mož, med katerimi velik! trgovci nikakor niso ined zadnjimi, ta bo dobil tudi samozavest, ker bo imel pred seboj jasno življenjsko pot in ker še bo zavedal, da ni noben napor zaman, temveč da se vsak napor enkrat poplača. Nikdar se ne poplačajo samo zamujene ure. Te so izgubljene za vekomaj. In teh se treba ogibati. Nikakor ne mislimo reči, da bo vsak, kdor čita življenjepise velikih mož, zaradi tega postal tudi sam velik človek. Toda za spoznanje bo naprej od tistega, ki biografij velikih mož ne čita, in za uspeh v današnjih časih dostikrat že to zadostuje. Vrhu vsega pa so življenjepisi velikih mož tudi nadvse zanimivi. Saj so to živi opisi borbe v življenju, dostikrat silno dramatične borbe, ko gre tudi za življenje in za vse. Iz opisov teh bojev se spoznava življenje takšno kakor je, brez olepšav, pa tudi brez pretiravanja Slabega. V vseh teh življenjepisih je zdrav optimizem, ker vsi veliki ljudje so bili borci, ki so se za svoje cilje borili z vso svojo osebnostjo. Ne more vsak poslati velik človek, o katerem bi govorili še pozni rodovi. Toda v svoji sredi se more vsak dvigniti nekaj nad povprečje-in kdor je to storil, ta ni živel zaman, ker je uporabil talente, ki so mu bili položeni v zibelko. Imeti vedno vzore pred očmi, to dviga ljudi, to vodi k poslovnim in kupčijskiin uspehom. Zato spoznavajte življenje velikih mož in olajšali sle si pot navzgor! Ali ste imeli Vsako leto napravi trgovec svojo bilanco. Bilanca pa je sestavljena iz številk, ki so navadno mrtve in ki ne povedo zadosti. Kajti ni lahko prav citati bilančnih številk. Vendar pa je za slehernega trgovca važno, da si ustvari jasno sliko, če je bilo njegovo poslovanje v preteklem letu tudi v resnici uspešno. Če si takšne slike ne moro ustvarili iz številk, si mora postaviti druga vprašanja in nanje odgovoriti. Danes postavljamo nekaj takšnih vprašanj, ki morejo biti tudi dobra pobuda za bolšje poslovanje v prihodnjem letu. Ali so bili vaši stroški previsoki? Tako se glasi naše prvo vprašanje, pri čemer je treba izpopolniti vprašanje tako, če so bili Vaši stroški previsoki z ozirom na izdatke, ki jih navadno zahteva vaš posel. Da se na to vprašanje dobro odgovori, naj si vsak postavi še naslednja vprašanja: Ali je bila najemnina za lokal previsoka? Ali ste plačali preveč obresti za izposojeni denar? Ali so Vam odjemalci slabo plačevali ali pa sploh ostali dolžni? Ali ste morali plačati v preteklem letu posebno visoke davke? Ali ste res izkoristili vse možnosti, da bi davčno breme znižali? V kakšnem razmerju so bile plače, ki ste jih morali plačali, do doseženega prometa? Ali je bilo to razmerje normalno ali previsoko? Kaj bi se v zadnjem primeru moglo spremeniti? Ali se je vrednost Vaše zaloge zvišala in iz katerega vzroka? Ali pa se je znižala in iz katerih vzrokov? To je prvi del vprašanj. Slede vprašanja, ki naj pojasnijo: zakaj so vam ostale velike zaloge blaga? Ali ste preveč nakupili? Ali ste pravilno disponirali z blagom? Ali je bilo od Vas naročeno blago preveč podvrženo modi oziroma okusu? Morda ste imeli že od prej preveč nemodernega blaga, ki bi ga morali že davno prodati? Kaj sle storili, da bi to blago prodali? Kaj bi mogli še storiti? Ali je bilo morda nekatero blago slabe kakovosti? Ali se zaradi tega ni moglo prodati? Kaj ste ukrenili, da bi to blago vendarle spravili naprej? Kaj pravi vaš dobavitelj na vse to? Ali ste trpeli zaradi tega, ker je v neki vrsti vašega blaga preveč znamk, ki povzročajo preveliko zalogo? Kaj ste proti temu storili in kaj bi se še moglo storiti (skup- no prizadevanje z drugimi tvrdkami)? Ali so bili Vaši prodajalci tudi vedno na višku? Kaj ste ukrenili, da bi povprečne številke prodaje še povečali? Ali so imele Vaše izložbe vedno uspeh? Ali velja to za Vašo reklamo? Vsa tri zadnja vprašanja so potrebna še posebne obdelave in zato načenjamo tretjo skupino vprašanj. Ali so vaši prodajalci delali dobro? Da moremo na to vprašanje odgovorili dobro, si stavimo še naslednja postranska vprašanja': Ali so vsi Vaši prodajalci dobro izučeni za prodajo? Ali so vedno proti odjemalcem postrežljivi, vljudni? Ali poznajo blago? Ali pa so nekateri brez prave volje in znanja? Kako bi mogli slednje pripraviti do tega, da se poboljšajo? Ali so vsi vaši prodajalci dobri reprezentanti vaše trgovine? Tudi izven službe? Ali so vedno dobro napravljeni, gladko obriti, vedno korektni v obnašanju? Ali sodelujejo prostovoljno pri načrtih, kako dvigniti prodajo? Ali podpirate tudi Vi takšno sodelovanje? r Ali skušate povečati prodajo blaga, ki se težko prodaja, s tem, da dovoljujete posebne premije za prodajo tega blaga? Ali pa se vaše priznanje omejuje samo na besede? Odgovorite na vsa ta vprašanja in videli boste, da bi v marsikaterem pogledu mogli zboljšati svoje poslovne uspehe. Doma in po svetu Kr. namestniki so izdali splošno amnestijo za vse policijske prestopke, ki so bili storjeni do 5. februarja 1939. »Hrvatski dnevnik« se bo preselil iz Peničeve tiskarne, kjer se tiska sedaj novi zagrebški dnevnik ter se vrnil v svojo prejšnjo tiskarno »Merkantile«, ki je že postavila nove stroje. S kraljevim ukazom je bil imenovan za župana mesta Celja odvetnik dr. Al. Voršič. Zveza mediciucev kr. Jugoslavije je sprejela resolucijo, v kateri zahteva, da se tudi ljubljanska medicinska fakulteta izpopolni na deset semestrov. Za francosko razstavo slikarstva v Beogradu vlada izredno zanimanje, ter ie razstavo obiskalo samo v prvih treh dneh okoli 10.000 ljudi. Senat je definitivno sprejel proračun. Pot za sklepanje sporazuma je sedaj odprta. Na prodaj je 200 kub. metrov luasta, javorja, bukve in jesena ter 5.(MK) kub. metrov smreke, jelke, bora in mecespa na panju. Ponudbe sprejema Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. Ministrski predsednik Cvetkovič je govoril v senatu v debati o proračunu notranjega ministrstva predvsem o hrvaškem vprašanju. Dejal je, da smatra vlada za najbolj aktualno vprašanje sporazum s Hrvati. Vprašanje sporazuma je najpomembnejše in najvažnejše notranje vprašanje, ki se mora rešiti. Potrebno pa je, da se to ne le govori, temveč da se sporazum tudi izvede. Interes vse države, vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev zahteva sklenitev sporazuma. Nič več ni treba mnogo govoriti, temveč preiti je treba k dejanjem. Vlada si prizadeva, da ustvari za sporazum potrebno atmosfero in po zadnji amnestiji je samo v savski banovini oproščenih 50.000 obtožencev. Na koncu svojega govora je min. predsednik Cvetkovič še enkrat poudaril, da je bilo dovolj besed in da treba preiti k dejanjem. Dodal je še, da smo vsi patrioti in nacionalisti ki da zato ni treba, da bi se kdo s tem posebej ponašal. Listi objavljajo izjavo dr. Mačka, ki jo je dal dopisniku »Associated Press«. V izjavi pravi dr. Maček, da so zahteve Hrvatov sprejemljive tako za Srbe ko tudi za državo Jugoslavijo. Hrvati sprejemajo skupne meje in dinastijo Kara-djordjevičev. Zahtevajo pa v svojih mejah popolno svobodo. Dr. Maček bi bil pripravljen stopiti tudi v koncentracijsko vlado. Nikakor pa ne bi vstopil v vlado, ki bi skušala sedanje stanje nadaljevati v brezkončnost, temveč le v vlado, ki bi storila vse potrebno, da se hrvaško vprašanje čim prej reši. Dr. Maček opozarja, da je v sedanjem med narodnem položaju že odbila zadnja ura za sklenitev sporazuma med Srbi in Hrvati. Za ta sporazum so se sedaj izjavili celo Srbi, ki so bili vedno naj odločnejši pristaši integralnega edinstva. Zato nikakor ne more razumeti, zakaj se skuša to vprašanje zavleči v brez končnost. »Hrvatski dnevnik« je k objavi dr. Mačkove izjave pripomnil, da je bila izjava objavljena nepopolno Združenje trgovcev v Slovenskih, Konjicah i ima redno letno skupščino v torek "8. marca 1939. ob 8. uri v K > novo ra ni v Slovenskih Konjicah. Dnevni red: 1. Pozdrav in otvoritev redne’ skupščine. 2. Imenovanje zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika.' 3. Poročilo predsednika. 4. Poročilo delegata Zveze trg. združenj. 5. Poročilo tajnika in blagajnika. 6. Poročilo nadzorstvenega odbora. 7. Proračun za poslovno leto 1939. 8. Samostojni predlogi. Za sklepčnost skupščine je potrebna navzočnost najmanj ene tretjine članov, sicer je eno uro pozneje istotam in z istim dnevnim redom skupščina, ki sklepa pravomočno ne glede na število prisotnega članstva. (Cl. 16. pravil.) Ker se zapisnik zadnje skupščine radi njegove obsežnosti na zborovanju ne bo čital, je prav tako kakor sklepni račun za leto 1938. in proračun za leto 1939. vsem članom v pisarni združenja razgrnjen na vpogled. Samostojni predlogi članov se morejo v smislu § 378. zakona o obrtih obravnavati samo tedaj, ako so bili tri dni pred skupščino upravi pismeno prijavljeni. Članom, ki se brez predhodne tehtne opravičbe skupščine ne bi udeležili, ima uprava po členu 8. pravil pravico naložiti denarno kazen. Za združenje trgovcev v Slovenskih Konjicah dne 11. marca 1939. Predsednik: Šumer Martin s. r. in da ni bila predložena pred objavo dr. Mačku v podpis. Dr. Maček se Je le svobodno razgovarjal a ameriškim dopisnikom in zato ne gre, da objavljajo hrvaški listi dr. Mačkovo izjavo okrnjeno. Pripominjamo samo še, da je bila dr. Mačkova izjava objavljena v hrvaških listih v celoti, v slovenskih listih pa nepopolno. Zavarovalna zadruga Croatia izkazuje v elementarnem zavarovanju 0'54 milijona čistega dobička, v življenjskem pa 0‘076 milijona din. Zavarovana vsota V življenjskem zavarovanju sc je dvignila od 357 na 388 milijonov din. Aretiran je bil evangeljski duhovnik Kvas, ker je izdajal Židom krstne liste, čeprav jih ni niti krstil. Židje pa so mu te krstne liste dobro plačevali. 28. marca bo otvorjena razstava >l’REMIER« pat. zložljivih in »1TET« zaščitenih šotorov pri »INTERPROMET«, Aleksandrova cesta 10, tel. 32-33. Vabimo k ogledu brez obveze nakupa. Glai naših go$podar$kih Hudi Sveti Birokracij, pomagaj nam! Ze ponovno smo na tem mestu omenili sicer bolj redke primere, ko kaka morda zaljubljena kontoristka v inozemstvu pozabi na spremnioo napisati besedico »Deutschland« ali kako drugo državo kot izvirno državo. Zaradi te besedice pošta ne sme paketa, ki ga trgovec nujno potrebuje, ocariniti ali pa le po maksimalni tarifi. Vse dokazovanje, da je to le brezpomembna pomota, je brez uspeha. Zahtevati moraš od tovarne, ki je v severni Nemčiji, izvorno izpričevalo. Kraj tovarne pa ni obenem tudi sedež trgovinske zbornice, in sedaj potrpežljivo čakaj 5 dni ali še dalj, da dobiš to važno listino. Potem kolek za 10 din, pismo stane itak 4 din. Vrhu tega pa ima tovarna delo, trg. zbornica tudi. Torej najmanj 4 pisma radi ene izpuščene besedice, ki nič ne pomeni. Samo Bog ne daj, da bi sv. Birokracij izumrl ker mi pišemo šele leto 1939. po Kristovem rojstvu. Morda bo v letu 2039 bolje! Je pa še mnogo takih oviri Moralo bi se enkrat povedati, kje nas čevelj žuli. Trgovski lokali Kdor pozna specifično ljubljanske razmere, se bo čudil, kako v zadnjih letih raste število lokalov. Nova hiša še ni gotova, pa ima že menda 100 ponudnikov, človek se bo čudil, da je v Ljubljani, ki nima nikake industrijo, nastala taka konjunktura, da nekateri kar v naprej ponujajo ogromne vsote za lokale, ki bodo šele čez 1 leto na razpolago. To niso zdrave razmere! Pa še ni konec. Še se obetajo nova presenečenja. Kako dolgo bodo do-tični shajali v tako dragih lokalih, je seveda posebno vprašanje. Ne vemo, kam bo to vodilo. Zdravo gotovo ni. Čas bo to potrdil, ker prav gotovo ni nobene konjunkture, ki bi to upravičevala. Konkurzi • poravnave Odpravlja se konkurz o premoženju Prve južnoštajerske vinarske zadruge, ker je bila razdeljena vsa masa. Razglašen jo konkurz o premoženju tvrdke Klemenčič Berta & Co., »Moiko«, moda in konfekcija v Ljubljani. Konkurzni sodnik dr. Rupnik, upr. mase dr. Frlan, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov dne 7. aprila ob 9,, ogla- sitveni rok do 22. aprila, ugotovitveni narok dne 28. aprila ob 9. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Jožefa Vrtačnika, trgovca z mešanim blagom v Dobovi pri Brežicah. Poravnalni sodnik Karol Ivanec, poravnalni upravnik odvetnik dr. Rosina. Narok za sklepanje poravnave dne 19. aprila ob 9. uri. Rok za ogla-sitev do 15. aprila. Uvedeno jo poravnalno postopanje o premoženju zasebnega uradnika Petra Beneša v Mariboru Poravnalni sodnik dr. Lešnik, poravnalni upravnik odvetnik doktor Veble. Narok za sklepanje poravnave dne 1. maja ob pol 9. Rok za oglasitev do vključno 24. aprila. Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o premoženju Alojzije Beneš, soproge zasebnega uradnika v Mariboru. Roki kot zgoraj. Odpravljen je stečaj tvrdke »Jugošport«, reg. z. v Ljubljani, ker je bila razdeljena vsa masa. Enako je bil odpravljen stečaj zapuščine po Bari Težak, pos. v Ravnacih. Pri okrajnem sodišču v Trebnjem bo 12. aprila ob 11. uri poravnava trgovca Ivana Marina na Mirni. Poravnalni sodnik Kompara, upravnik dr. Trseglav. Priglasitev terjatev do 2. aprila. Znnanja trgovina Švica je izrekla željo, da se revidira sedanji sporazum o blagovnih plačilih med Švico in Jugoslavijo. Bolgarska bo letos izdala za nove železnice in za popravilo starih 105,6, za izpopolnitev trgovinske mornarice pa 118 milijonov levov. Tržaški L'oyd je odprl v Pragi svojo podružnico. Italijanski odbor za avtarkijo je sklenil, da se morajo vse volnene in bombažne tkanine, ki so namenjene za italijanski trg, mešati z najmanj 20% umetne svile. Čisti dobiček Kruppovih podjetij za lani znaša 21,1 (predlani 16,2) milijona RM. Dividenda se zato zviša od 5 na 6%. Velika rudarska in topilniška podjetja v Vitkovicah bodo prešla v last Kruppovega koncerna. Angleški drž. podtajnik za zunanjo trgovino Hudson je imel v Varšavi več razgovorov s poljskimi državniki o novem položaju, ki je nastal v Evropi po aneksiji češke in Moravske. Razgovarjal se je as N« Zj r TEKSTILNA INDUSTRIJSKA DRUŽBA Z O. Z. Ujmhljanci -••§••••• •••••••• :::::::: ••••• O« •••••••• :::::::: mirni •••••••• :::::::: tflitlll TKALNICA BARVARNA •••••••• §•••••*• ••••*•••• APRETURA VOLNENE TKANINE VUNSTRA TKANINE ‘Damski modn izdelki •••••••• •••••••• •••••••S •••••••• •••••••• •••••••• :::::::: :::::::: :::::::: lii!! •••••••• :::::::: :::::::: •••••••• ::::::: ::::::: ••••••• PROMETNA BANKA D. D. V LJUBLJANI STRITARJEVA ULICA 2 Talafon 21*49 Ugodni trgovski krediti Eskomot menic — Nakazila v inozemstvo Stare In nove vloge izplačufe brez vsake omelitve Obrestovanje vlog od 4°|o do 5°|o tudi o vprašanjih, ki se bodo obravnavala ob Beckovem obisku v Londonu v začetku aprila. Poljska je v februarju izvozila 1,6 milijona ton blaga v vrednosti 109,4 milijona zlotov, uvozila pa 301.000 ton v vrednosti 95,3. V primeri z januarjem se je izvoz znižal za 4,2, uvoz pa za 2,2 milijona zlotov. Sovjetska Rusija je po uradnih podatkih pridobila lani 120.000 unč platine, predlani pa le 100.000 unč. Radio Ljubljana Sobota, dne 25. marca. 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 10.30: Verski govor (dr. Ciril Potočnik) — 10.45: Plošče — 11.00: Koncert godbe 40. pp. Triglavskega, dirigent: viš. kap. Ferdo Herzog — 12.30: Koncert opernih spevov. Poje tenorist Ivan Rueh, igra radijski orkester — 13.00: Napovedi, poročila — 13.20: Nadaljevanje koncerta opernih spevov — 14.00: Otroška ura (gdč. Slavica Vencajz) — 17.00: Naše kmetijstvo in produktivne zadruge (dr. Jože Basa j) — 17.30: Koncert radijskega orkestra — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nove smeri v slovenski glasbeni umetnosti (dr. Dragotin Cvetko) — 19.50: Plošče — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Vesel večer s Ferdom Plemičem (Klein-mayrjem). Rokopis pripravil Niko Kuret, izvajajo člani Rad. igralske družine, sodelujejo Fantje na vasi. Vodi ing. Ivan Pengov — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Duet citer (E. Mezgolits in M. Hebein). Nedelja dne 26. marca. 8.00: Radijski Šramel — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe — 10.00: Koračnice (plošče) — 10.30: Koncert radijskega orkestra — 12.00: Nastop pevskega zbora Delavskega glasbenega društva — 13.00: Napovedi — 13.20: Citra-ški dueti I. Kosi—V. Skok, vmes plošče — 17.00: Spomladno zatiranje škodljivcev in bolezni na sadnem drevju (Franc Kafol) — 17.30: Delavska godba »Zarja« — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Narodni pokret v Dalmaciji (1860 do 1870 — dr. Lujo Vojnovič) — 19.50: Violinski koncert prof. I. Slaisa, pri klavirju ga. Ruža šlais — 20.30: Radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Samospevi gdč. Marije Tiran, pri klavirju prof. M. Lipovšek. Ponedeljek dne 27. marca. 12.00: Pevski zbori in solisti (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: O dihanju (dr. Anton Brecelj) — 18.20: R. Wagner (plošče) — 18.40: Umetnost v Ptuju (dr. Fr. stele! — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Zlatiborski zlati vir — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Grieg: Sonata v G-duru op. 13 za violino in klavir (plošče) — 20.30: Koncert opernih dvospevov. Sodelujejo: gdč. Vera Majdičeva, g. Svetozar Banovec in radijski orkestei — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos lahke glasbe iz restavracije »Emona«. Najugodnejši nakup O vseh vrst VOLNE, za ročna dela In sfrolno pletenle, BOMBAŽA, SVILE, NOGAVIC. ROKAVlC, PLETENIN, raznega PERILA Itd. Vam nudi v stalno veliki zalogi tvrdka KARL PRELOG, Ljubljana ENGROS: Gosposka ul. 3 Manufakturna veletrgovina F. Hrehorie LJUBLJANA Tyrševa cesta 28 Ustanovljeno 1860 Zaloga vseh vrst »tekla, porcelana in keramike. Siavbno In umetno ata-Martlvo. Ipeclalna caloga •n okvirienje Stil« JULIJ KLEIN LJUBLJANA Wolfova ulica štev. 4 Telefon 33-80 KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. udr. i o. zn. LJUBLJANA. KOPITARJEVA 6 Nufl^)Mzredn(wilzklJ^enah^Salda-£onte^fitrace, iournale. ftolake zvezke majj^odbunalne Kun-žice r 18 a m« b I o R e Itd. Obiščite beograjski sejem! 1.- 8. aprila 1939 velika mednarodna razstava avtomobilov in motociklov z razstavo cest in turizma OA anvila 109(1 velika mednarodna splošna pomladanska razstava vzorcev— Okrog 1000 ISb"’" JL"$rn O PII10 Bar«#er razstavljalcev iz tu- in inozemstva Najvetja orientacija v izbiri blaga • Razširjenje poslovnih zvez • 50% popust na železnicah in brodovih Pojasnila: Beograjski sejem, Beograd # Poštni predal 538 O Telefon št« 28-526 in 28-802 Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani,