143. štev. V Ljubljani, Eetrteh IT. junija 1920. p°8t"ln11 plačana v gotovini. te* i* Za Ameriko ■toletno 4 do!*1'!« 2 dolarja 1 dolar. teto ,-Mttija svojo demisijo umaknil. D’Annunzio napoveduje pohod v Jugoslavijo. Bakar. 16. junija, (Izvirno poroč.) Včeraj je imel d’ Annunzio zopet de- maspoški govor pred vojaštvom. Izvajal je. da so nesreče pri Valoni krivi Jugoslovani, ne pa Albanci. Zato se bo krvavo maščeval in sicer v kratkem času. Osveto za Valono bo na > lastni koži občutil Zagreb sam. (Da ! bi le res hotel poskusiti I Ured.1 DIJAŠKI KONGRES V BEO GRADU. LDU Beograd, 1. junija. Koncem junija in začetkom julija se bo vršil v Beogradu dijaški kongres, katerega se bodo udeležili zastopniki jugoslovanske srednješolske omladine. Kongres bo trajal tti dni. ZA POVIŠANJE UČITELJSKIH PLAČ. LDU Beograd, 16. junija. Minister prosvete je zahteval od finančnega »nlnhtra, da poviša draginjsko do klado učiteljem, enako kakor držav-ihn uradnikom. ZAGREBU DOVOLJEN IZVOZ MOKE. — PROST IZVOZ STAREGA JEČMENA Zagreb, 16. junija. (Izvirno poroč'* Gospodarsko finančni odbor ministr-ikega sveta je dovolil zagrebški obči ni, da sme izvoziti v inozemstvo stare zaloge moke, da more za prebivalstvo nabaviti novo cenejše blago. Nadalje je odbor dovolil prost izvoz gtarega ječmena, pod pogojem, da ae plača v dinarjih. DALJNI PADEC TUJIH VALUT. Beograd, 16. Junija (Izvirno poročilo.) Frank in tuje valute kažejo na beograjski borzi še vedno padajočo tendenco. V finančnih krogih računalo, da bo stal približno v enem me^ eeu frank z dinarjem al pari, ali pa da ga bo vsaj samo neznatno nadkri-Heval. USPEH POGAJANJ Z AVSTRIJO- LDU Dunaj, 16. junija. V listu »Neues \Viener Tagblatt« poroča državni tajnik za promet Paul o uspehih beograjskih pogajanj glede prometnega vprašanja, da se je v posameznih prometnih vprašanjih izredno praktičnega pomena že dosegla sporazumna ureditev. Druge posameznosti bo uredila posebna komisija strokovnjakov. Posebno dobro za promet je da bo pot preko Jesenic tako iz Celovca kakor iz Beljaka svobodna za splošni promet. SMRTNE OBSODBE NAD KOI ČAKOVO VLADO. LDU Kodanj, 15. junija. »Natio-nal Tidente« javlja: Sibirsko revolucionarno sodišče le izreklo obsodbo nad člani Kolčakove vlade. Obsoddo je 4 člane na smrt, 6 v dosmrtno prisilno delo, 10 v desetletno in 5 v petletno prisilno delo. Na tribuno Italijanske vlade stopa po dolgoletnem odmoru starec-dlktator Giovanni Glolitti. Giolittl le eden najstarejših Italijanskih politikov. Rojen Je bil 1844. leta v provinci Cuneo. Svojo karliero Je zafiel kot uradnik in Sele pozneje se je vrgel na politiko. Leta 1890. je postal prvi6 minister, a Je že po par mesecih odstopil. 1892. Je postal ministrski predsednik, in od takrat Je bil na programu skoraj vseh ministrskih list v Italiji, dokler ga ni pomedla s političnega pozorlšča tripo-litanska polomija. Leta 1913, ko Je žrtvoval Glolitti cele hekatornbe italijanskih mož in mladeničev, da bi zadostil imperljalističnim stremljenjem italijanskih nacijonalistov, In osvojil Trlpolltanljo, Je preklinjal Glollttlla in njegovo ponesrečeno politiko ves italijanski narod. Finančne težkoče, ki jih Je povzročila tripolitanska ekspedicija, ter trajne skrbi, ki jih Je Imela Italija z večnimi upori in nemiri v novi koloniji, so GiolittUu onemogočili povratek v politično življenje. Diplomatično Je nastopU še leta 1914-1915, ko Je porabil ves svoj vpliv, da bi ohranil trozvezo. On Je vodil znana pogajanja z Nemčijo in Avstrijo, pri katerih Je zahteval kot kompenzacijo za Italijansko nevtralnost Trentln in del Goriške. Ko so se ta pogajanja razbila, in Je Italija definitivno prešla v tabor antante, Je moral tudi Giolittl kot prijatelj osrednllh držav vnovič zginiti s površja. Med vojno Je bil ves čas v ozadju, in v trenutkih vojne ekstaze Je bilo v Italiji celo nevarno ž njim občevati. Zdelo se Je, da Je Glolitti politično mrtev, In da ne bo nikdar več splaval na površje. Ako bi ne bilo italijanskih porazov ob Soči, Kobaridu In Tagllamentu, bi se to najbrž tudi res zgodilo. Ob vsakem porazu in vsaki nesreči pa so ljudje spominjali vedno Iznova Giollltija-svarltelja. Po končani vojni se Je Glolittijevo ime vsled splošnega razočaranja, ki so ga prinesli že prvi meseci »miru« tudi Italiji, pojavilo vnovič v ospredju javnega življenja. Ali antanta je bila takrat še močna, Giolittl pa pri njej nič kaj preveč priljubljen, zato še ni mogel na krmilo. Danes Je vrhovni svet brez moči, antanta razpada, Nemčija se ojačuje, In Italijani, ki so bili ponavadi vedno dobri politiki, so poklicali na vodstvo svoje razdrapane države Giolittija. Njegov kabinet Jugoslovanom ne obeta kaj prida. Ze pred vojno Je bil Glolitti znan slavofob. Pri današnjih razmerah bo to stran tvojega značaja bržčas še bolj povdarll. Sporazumna rešitev med Jugoslavijo In Italijo bo pod Glollttijevlm vodstvom še mnogo težja kakor bi bila sicer. To kažejo tudi vse dosedanje Glolittljeve Izjave, v katerih se postavlja na stališče londonskega pakta, zagovarja sporazum z D Anunzijem, povdarja italijanske pravice do Reke In Dalmacije itd. Italijanski imperljallsti so z novim ministrskim predsednikom lahko zadovoljni, ml pa moramo Mal skrbno na straži. VELIKI PROT1ANGLEŠKI UPORI V MEZOPOTAMIJI. LDU Teheran, 16. junija. Uporna plemena v Mezopotamiji so napadla Telefar in masakrirala vse angleške uradnike in tudi mnogo prebivalcev. V Mosulu so izbruhnili težki nemir*. Nad 5000 Arabcev je navalilo na mestna poslopja in jih obmetavalo z bombami, pri čemer je bilo mnogo mrtvih. Zveza z Bagdadom Je prekinjena. Tudi v Hamari so se vršili krvavi izgredi. Na Tigrisu je bilo mnogo angleških ladij oplenjenih tn njih posadke pobite. PRED RAZBITJEM RUSKO - AN- | OLEŠKHI POGAJANJ. j LDU Berlin. 16. junija. »Vossi- \ sohe Zeitung«. javlja-i? Londona preko Kt.danja: Odpor proti pogaja- njem « Krasinom je vedno bolj očiten. Celo oni angleški časniki, ki so doslej stali na Krasinovi strani, zaznamujejo pogajanja kot odločen fi-asko in poudarjajo, da Krasin še ni ustvaril nobene zahtevanih garancij. Sodfio, da se more računati s sko rajšnjim ukinjenjem pogajanj. VPRAŠANJE RUSKIH PREDVOJNIH DOLGOV. Dunaj, 16. junija. (Izvirno poroč.) V poteku razgovorov med Lloyd Oeorgem in Krasinom, je omenjl, kakor poročajo angleški listi, Lloyd George tudi zadevo ruskih predvojnih dolgov, češ, da bo morala Rusija prej ali slej tudi te poravnati. Krasm je odvrnil, da bo v iem slučaju pač tudi Rusija s svoje strani zahtevala, da drže zavezniki pogodbe, ki so J'h 2 njo sklenili. Rusija ima v tem sl.n čaju pravico zahtevati zase Carigrad, ki ji je bil priznan v londonskem dogovoru. Zahtevala pa bi dalje tudi povračilo vojnih škod, ki jih zakrivila antanta s svojimi intervencijami v Rusiji. VL ADNA KRIZA NA NORVEŠKEM LDU Kodanl, 16. junija. Listi poročajo iz Krlstijanije, da je včeraj storting z 74 glasovi proti 51 glasovom odklonil zakon o grajenju cest, ki ga ie predlagalo Knudsenovo ministrstvo. Vsltd tega je to ministrstvo, ki je na krmilu že od leta 1913. odstopilo. Novi kabinet bodo tvorih nalbrže konservativci s predsednikom stortinga Halvorsenom na čelu. VIŠNJEVA REPATICA Satiričen roman; spisal VI. Levstik izide v nekaj dneh! Naročila sprejema »Zvezna knjigarna« Ljubljana, Marijin trg. štev. 8. BJEMLneSaa VERA. Roman. (DaUe.) a Je v njegovo delavnico, kjer je pustila klobuk; on jej Je sledil in jej zavezal pajčolan. »Tesneje, Egon — prosim še tesneje, prav tesno!« »Saj ne moreš premikati ustnic, otrok!« »Poizkusi'« Smeje jo je poljubi! skozi pajčolan. Objestno se je tako igrala ž njim Še nekaj časa, potem je dejala: »Sedaj vidiš na moji razuzdani koketnosti, da sem nepopoljšljiva.« »Resnično, ogorčen sem! Ali si sedal gotova, srce moje 7« »Pardon, Egon, svojega bča nimam.« »S«daj pa išči. zvesti suženj! Mar si ga imela, ko si prišla sem k meni?« »Mislim da, ali videla som samo tebe.« »Ta izgovor ne velja. Oh, glej ga, ';ajle na tleh je poleg pisalne mize. '.'daj pa naprej, ljubica!« »Pardon. Egon. moje rokavice.« Glasno se je zasmejal. »Ti. poredni otrok! K sreči so tu 'a etažeri. A sedaj končno vendar lahko greva?« Hudomušno ga je pogledala. »Ako ne začneva iznova —•*. »Iskati — za božjo voljo — jaz ne poiščem ničesar več.« «Ne. — poljubljati se.« »T; sladki škrat, pozneje! Sedaj pojdi, Židane volje si danes.« »Oui, oui, zelo sem srečna!« Spodaj vpričo službujočih gospodov pa ie bila odlično ponosna, prava poosebljena dostojanstvenost. Popolnoma in vedno se je lahko zanesel nanjo, našla je zmeraj pravi ton. V takih slučajih je govorila navadno francosko ter ga nagovarjala z na»-gracijoznejšhn povdarkom »Vaša Svetlost.« Ta mala komedija jej je izborno pristojala. V navzočnosti Dernhofa tega n; bilo treba. V ostalem pa je jezdil na njeni levi strani samo dokler so bili v mestu, pozneje je hote, čimdalje bolj zaostajal ker je vedel, da jej te to ljubo. Piedragi prijatelj, prejela sem pisma od chčre mama n in od Atnely: obe sra v Parizu in hrepenita po meni- Prosila me, naj pridem tja. Tebe lepo pozdravljata.« »Ti hočeš — ?« »Non, non kako moreš dvomiti samo trenotek? Niti ure ne brez tebe! Pisala sern mama. da bi prišla jako rada s teboj — toda da menda ne boš utegnil, n’est — ee — pas?« »Utegnil bi že -- a bi ne šel rad. Vera, poznam se, zaigral bi prav jsto komedijo, kot nekoč v Monte Carlu.« »Diagec, čemu. Sad vendar vi- dim samo tebe, ogibala b’ se vsake družbe, ničesar, prav njčesar bi ne pogrešal.« Molčal je m si mislil- Kakšen so-bičnež sem, kako neprijazen sern, da jej ne privoščim tega veselja -— pritegnil sem nase to cvetoče življenje, pa sem tako krut. -- »Ljubica, ali bi rada potovala tja'1 Grd egoist sem, odpusti mi — skopuh sem. ki zakopava svoj zaklad« • «Egon, ne misli več na to! Pisati hočem mama, da ne moreva prit* Zaradi tega se ne smeš niti trenotek vznemirjati.« »Ali si pismo že odposlala??« »Da, hnela sem dsoč naročil za mama. Kmalu bo namreč moja toaletna miza docela prazna. Poslati rm mora mnogo stvari iz Pariza.« »Mali norček,« je dejal smehljaje, »dovolj si lepa tudi brez tega.« »Ne, nikoli dovolj lepa zate.« »Ti. mačica’« »Poglej, Egon, dragec, kako se dviga tam škrjanček v nebo, tako visoko in tako lahko kakor moje sreč no srce. In pa ta valoveča polja, vitko klasje, romešano s cvetkami!« »Tako žareče rdeče kakor mak so tvoje ustnice, Vera, tn kakor pla-vice so tvoje oči!« Odgovorila je s citatom • »Windet zum Kranzo dte goldenen« Ahren, ftechtet auch blaue Cvanen h in e tn, Freude soli jedes Auge verklftren, denn die Kčnigin ziehet etn!« MADŽARI UVAJAJO BATINE ZA VERIŽN1KE !N ODERUHE. LDU Budimpešta, 15. junija. K zakonskemu načrtu glede odredb proti navijanju cen je naglašal justič ni ministpr potrebo neizprosnega kaznovanja za vsako navijanje cen. Kar se tiče kaznovanja, :e po njegovem mnenju najboljša kazen ta. da država položi svojo roko na premoženje, pridobljeno z navijanjem cen. Minister priporoča naj se predlog sprejme in predloži potem zakonski načrt, po katerem se sodišča pooblaščajo v svrho primernega kaznovanja gotovih dejanj in za strašilen zgled obsoditi krivce tudi na batine. Dovoljenih je 25 batin, najmanj pa 10, pr; mladostnih osebah 5. ako se z ozirom na življenske razmere obtoženca kakor tudi z ozirom na za* krknjenost, sirovo nasilnost ali neusmiljenosti glede Interesov drugih’, namen kazni ne mote doseči z drugimi sredstvi. Te določbe velja Jo samo za eno leto in so potem same po sebi razveljavijo. Kazen z batinami se sme uporabljati samo pri mo* ških, pri teh pa tudi kot disciplinarna sredstvo med zaporom. ZADNJA BORZNA POROČILA. LDU 7agreb, 16. junija. Borza. Devize. Italija 475-480, Praga 208 210, Dunaj 51.50-52.50. Valute. Dolarji 69-73.50. carski rublji 125-130, napoleondori 260-260, nemške marko 215-225, romunski leji 185-195. Curih, 16. junija. (Izvirno poroč.)' Berlin 13.85, New Jork 553. l.ondon 21.70, Pariš 43.05, Milan 31.55 Praga 12.30, Zagreb 6.25, Dunaj 3.75, avstr, knone 3.90. Dunaj, 16. Junija. (Izvirno poroč V Zagreb 183-194, Budimpešta 87-99, Praga 355-377, čs. krone 357-382. dinarji 675-725. ^ TURISTI, PRIJATELJI NARAVE! Ali že imate prof. F. SekH-a vele* zanimivo knjigo »Rastlinstvo naših Alp«? Naročite nemudoma, ta knjiga vam bo na vseh izletih in ob vsaki priliki izredno dobrodošla! Naroča se pri »Zvezni tiskarni« v Ljubljani, Mariin trg 8. »No, kai praviš, sedaj znam Že vašega Schillerja citirati.« »Resnično, ti si kraljica. In tukaj je tvoj svet. Jahal naprej in vstopi v svoj dvorec Winterstein. Želim, 'a pozdravijo najprej tebe kot svojo gospodarico, jaz pridem za teboj 2 Dernhofom, kakor sem to storil že enkrat.« Kako si galanten! Kje bi se našel mož, ki bi se mogel s teboj primerjati?« V galopu je pridirjala skozi vrata. Mnoge roke so bile pripravljene, da jej pomagajo, in vsakdo jo te pozdravil z največjim spoštovanjem, kajti pridobila si je tukal samo prijatelje. Mnogo dobrega je storila tu, denar za to pa je jemala lahkega srca od svojega premoženja. Nadzornikova hčerka jej je izročila šopek, ki ga je sprejela Vera z ljubeznivo zahvalo. Nežno je pobožala mlado deklico ter dejaila smeh-I ljaje; »Kako lepe se razvija mala.* Razgovarjala se je s tem in omm 1 svodih uradnikov, sprejemala poročila, stavi,iala strokovna vprašanja se zanimala za starejše prebivalce m bolnike vasi ter obetala, da jim pošlje okrepčil. Vsi so bili očarani nad toliko ljubeznivostjo. Potem so se obrnili k svojemu vladarju, ki je počasi prijez« dil s svojim pofcočnikom. Tudi on te bil priljuden in poln milosti. »Dovedite nam tako* čvetero-vprego, ljubi ravnatelj.« »Prosim, Svetlost.« »Kako krasni so ti vranci, in kako lahak in gracijozen ta visoki voz!« je vzkliknila Vera »Gospod ravnatelj, ali mislite, da se mi bodo konji poko* rili?« »Gotovo, gospa grofica Prosim, da levega prednjega konja včasih malo pobožate, potem je najbolj voljan « Ovila je roko okrog konjevega vratu in ga gladila. V Dernhofovih prsih se je nenadoma vzbudila za« vist napram tel živali, a sramoval s« ie tega čustva, in to mu ;e za hip po« kvarilo dobro volk). Potem, ko je ravnateH vodil konje na vse načine vožnje, je prosil grofico, naj ona poizkusi .voziti. »Pogum, kontesa.« jo je bodril knez Smejala se je in se zavihtela lab« no na voz. S krepko roko, a vendaf. gracijozno je vodila pogumne Živam Knez je zaploskal in vsi drugi so sledili njegovemu zgledu. »Se enkrat’« jej je zaklical. Vozila le brezhibno. »No — ali so gospodje zadovoljni?« »Izvrstno, grofica,« prisrčno se jei je smehljal. Ostali so jo obkrožili in .jo obsipali s komplimenti. »Kdaj torej pride četverovprega v .SoiitudoV?« je vprašala. ».'utri že, milostiva gospa.« (Dalje prih.) Stran i____________________________________________________________________________________ .JCOOSULVBA* dne W.>mtia 18», Narodno predstavništvo (Poročilo o torkovi *eji.) MINISTRSKI PREDSEDNIK VE&-NIC O SMRTI ESAD PAŠE. LDU %ogiad. 15. Junija. 100. redno sejo začasnega narodnega predstavništva otvori podpredsednik dr. Ribar ob 16.30. Po dovršenih formalnostih vpraša posl Dragovič ministrskega predsednika o smr*.i Esad paše. Ministrski predsednik dr. Vesnič poda nastopno izjavo: Gospoda, les je. da ie bil v nedeljo po poldne V Pariza ustreljen Esad paša. predsednik albanske vlade. Res ie tudi, da Je ta umor izvršil mlad človek. Ne vemo še natančno, odkod je ta mladi človek, niti ne moremo ta čas zanesljivo govoriti o namerah, ki so vodile do unrora. 1 a zločin pa se ie izvršil v civilizirani deželi, deželi zakonov in varstva ljudskega življenja, v deželi, v kateri je Esad paša užival gostoljubnost. Uverjeni smo, da bo prijateljska francoska vlada,-ki zna sama ceniti usluge, katere ie Esad paša storil skupni stvari, storila vse, da pride do pravega krivca in da tega pravega krivca po zakonu kaznuje. Pri tej priliki izjavljam, da sem hvaležen narodnemu poslancu, ki je stavil to vprašanje, ker mi na ta način proži priliko, da v imenu naše države izjavim, da. ta žalostni dogodek globoko obžalujemo in da ga obžalujemo ne samo radi Esad paše, ki je bil naš Iskreni prijatelj, temveč mi je milo tudi /ato, ker so bili njegovi rojaki, vsaj oni, ki so imeli res albansko zavest, v istem razpoloženju bi Jih je ta dogodek udaril v njihovem naj-delikatnejšem čustvu. Vsled tega porabljamo to priliko, da tudi Esad pa-ševi družini in pravim Albancem izjavimo svoje sožalje Esad paša j« bil človek, ki se le od svoje mladosti odlikoval s svojo inteligenco in svojo energijo. On je Abdul Hamidu povedal, da se mora pokoravati narodni volji, on je v imenu svoje države branil Skader in mi smo ga imeli za protivnika, s katerim smo se častno borili, kakor smo se vedno borili s Turki. Ko je Esad paša opazil, da je albanski narod navezan sam nase in da se mora pridružiti drugim balkanskim narodom, se Je v prvi vrsti naslonil na naš narod, k čemur ga Je napotil ne samo geografski položaj, temveč tudi vsa prošlost albanskega naroda. Esad paša je uvidel pravi pot politike svojega naroda. Uvidel je. da to zahtevajo interesi njegovega naroda in njegove bodočnosti ter Je bil vsled tega iskren prijatelj našega naroda. Naši vojaki in državljani, ki so pod pritiskom razmer biti prisiljeni, umikati se preko albanskih gora. se dobro spominjajo, da so Jim, ko je prišla Esad paševa pomoč, povsod šil na roko s simpatijami in Jim pomagalu Oni, ki so se borih na solunski fronti, vedo, da se je Esad paša tam pridružil zaveznikom in da je držal s svojo malo vojsko pozicije, dostojno junakom. Ko so naši vojaki šli reševat naše kraje, so smatrali za svojo dolžnost, da osvobode tudi kraje Fsad paše In, kakor veste, so naši vojaki prvi osvobodili vso Albanijo. Gospodje poslanci, prijatelj' stvo albanskega in našega naroda ]< staro. V vsem srednjem veku ni dokumentov, niti dokazov, da smo se z Albanci borili: mi smo si bili prijatelji. Ko smo šli na Kosovo, da bijemo bitko s Osmani, so bili z nami Albanci. Kadar smo se v prejšnjih časih borili za osvobojenje balkanskih narodov, so bili Albanci vedno z našim narodom. Albanski narod ve, da Je sam Skenuerbeg, njegov največji junak, bil po svoji materi Srb. Ko se Je začetkom 19. stoletja razvila borba iz Sumanije proti turškemu carstvu, sta bila med Suma-dinci tudi Bušatlija iz Skadra in Ah paša iz lamine. Pridružila sta se vo i diteljem našega ostanka hx skupno ž njimi vodila borbo. §ele tedaj, ko so začeli Turki, sovražniki balkanskih narodov, širiti po vsem Balkanu s vol vpliv do obale Jadranskega mor-la In se pomikati v globeli In terkt albanskih gora, se je začel del albanskega naroda cdtujevati našemu narodu, vendar pa smo trdno uverjeni, da bo to kmalu prešlo in da se bodo prav Albanci »verlU. da je tudi njihova rešitev edino v sporazumnem delu m prijateljskem Življenju z našim narodom. Uvtrjen sem, da bo mučenica smrt Fsad paše. ki je pa k-1 > glede po*aiae*nb rofrtičfHvpacgfit matičnih točk sa naj-m tolerance* delom« pa tudi vsled vedno naraš&H foče moči takosvanih kmešidb rvc zarjev. Vse te zveze vidijo v današnji socijalno-demokratičri večtnf edta vzrok za to, da »o avstrijska gospodarske razmere tako slabe, te utemeljujejo to z argumentom, da sl nihče ne upa začeti s kakšno ' večjo financijelno operacijo, ako se čuti neprestano v nevarnosti, da bi ga lahko ovirali v njegovem podjetji razni socializacijski eksperimenti. Meščanske stranke pozdravljajo konec koalicije. Ce bo veselie trajno bomo še le videli- Pač pa se že sedaj lahko opaža, da se srednji sloj glede nadalteega razvoja političnega položaja prav malo razburja. Meščanske stranke menijo, da ima zdravi instinkt srednjega in rntelegentne-ga stanu zadosti sadov te socijaIno demokratične vladne spretnosti, in da bo pri novih volitvah pokazal da ima sicer razumevanje za širše soci-jateo-politične reforme, vendar p« ne za utopistične eksperimente. ežke. Nepremišljeno pri/nanje. Glasilo slovenskih komunistov »Rdeči prapor« poroča v svoji zad* nji številki o nesoglasjih med »starimi« in »mladimi« v slovenskem delu demokratske stranke. Notica je sestavljena z ozirom na običajni ton komunističnega lista, ki obliva po navadi z gnojnico vse, kar je nekomunističnega, izredno dostojno, kar kaže vsekakor na precejšne simpati-je. Najvažnejši in najzanimivejši pa te konec, ki pravi *. »Poleg tega bo edino ta skupina (t. j. mladinska) ustvarila gospodarske temelje za razvo! moderne industrije v državi.« — Komunisti so torej odkrito mnenja, da je ustvaritev industrije danes mogoča vendarle še samo na podlagi dosedajnega družabnega reda. Treba si bo zapomniti za primerno priliko. 140 otrok Ib Srbijo prid« v krotkem M letovišče v Boko Kotorsko. Svobodna trgovina neizdelanega tobs* ka se bo v črni gori e!:; t. Tobak bodo od posameznikov odkupili po posebnem c* alku. Z» šefa kabineta finančnega ralnlstr. stva Je Imenovan Branislav Stojanovič. | ikih čet sa Izpraznitev Batuma toliko 1» predovale, da bo mesto v 14 dm'i njeno. Revolucionarna vlada v vzhodni Tracip. LDU Atene, 15. junija. Po neki brzojavki Is Dedeagača ja Mor Tak« proglas« neodvisnost vzhodne Trači j«, Mav« gospod »tvo Turčije sa odpravljeno in sestavi »trojo vlado. Obešeni turški zarc; .IdL LDU Pariz, 16. junija. Po privatnem poročilo, Id ga je prejel »Tcinps« iz Carli grada, so bili 4 pristaši Mustai« Kerna! paše, med njimi 2 častnika, radi namerava« nega kompleta proti velikemu vezirju, pred vojnim ministrstvom obešeni. Odnošaji med velikim vezirjem la Mustafc TCemal pašo se od dne do'dne bol) sovražni. Italija zahteva od Nemčije šestnai** milijard. LDU Pariz, 15. junij«. Italija žalitev« delež pri nemški odškodnini v inesku 1« milijard Ur. Hoapodarstvo ■ žitom n Ogrskem J LDU Budimpc. ia, 16. Junija. Glas«# | strank« malih poljedelcev »Ui Barasda« ! priobčuje nastopne Izjave poljedelskega inL ! nlstra Rublnka te prehranjevalnega ministra I Nagyataad: Po odredbab, ki Jtta namerava : izdati vlada za promet ■ i'tom, bo znašala za oae, ki se ne oskrbujejo sami te ki Ima* jo manj kot 20.006 kron dohodkov, cena za pšenico 500 K, za rž in ječmen 400 K sa i terski stot. Množina žita. Iti se bo moral« ' oddati, ne bo presegala 3.6 mllijcna stotov Drugo žito bo ostalo prost >, isvr.emšl onf koHSIne, U prihajajo v poštev pri kompen-zacliski trgovini * Inozemstvom. + Vprašanje Uvoza« carine na iimelj. I Plnančno-gospodarska komisija s« Je zad« i nje dni pečala z vpraianjei:. Izvozne carine na hmeil. Sklenila je, da se bodo p!a6«a m brneli Izvrševal« v naši valuti, carina p« se določi, ko se izve, kakšno ceno bo leto« iineJ savinjski hmelj na svetovnem trg«, Jugoslavija. Nova aprava fceografsli« borze. Na sokolski zlet v Prago polije naše vojno ministrstvo posebno odposlanstvo pod vodstvom generala Milana Tucnkovlča. Razna poročila. Angleži se umikajo U Kavkaza. LDU Berlin, 16. Junija. »Deutsche AH-metna Zi .ung« javila te Rotterdam: ailjr Mali« poroča, da se . ::rav« angle- Gospodarstvo, Dnevne vesti. — Oddaja tobačnih trafik Invatt* dom. Piše se nam: V ča^pistti S-tamo, kako država in privatni pod- letniki zvišujejo plače svojim na-štavljenctin, zvišujejo se tudi prejemki v pokojencem, samo za vojne invalide se nihče ne briga. Od po-četka Jugoslavije pa do danes je bHo razpisaniH dosti trafik, ki so prešle v roke invalidom, vendar pa je še vedno dovoli takšnih trafik, katere posedujejo veleposestniki, premožni gostilničarji, lesni trgovci in vojni dobičkarji. Na eni strani pobija država korupcijo in nalaga davke na vojne dobičke, na drugi strani pa ravno tem ljudem pušča trafike. Znani so slučaji, da se nahajajo trafike v rokah miljonarjev, ki so sedeli celo vojno za pečjo in si kupičili premoženje, dočim so invalidi, brez roke ali noge in vdove s kopico nepreskrbljenih otrok prosili za pode-ljenje trafike, pa je niso dobili. Država izplačuje invalidom večinoma po 30 kron mesečno. Kako naj ti ljudje s tem denarjem shajajo? Dolžnost oblasti je, da priskrbi invalidom primeren posel in jih n« požene naravnost v beračenje. Apeliramo na deželno vlado in naše zastopnike y Beogradu, da se ta nedostatek po; pravi. Trafike, ki so v rokah bogatašev, se naj razpišejo in oddajo samo vojnim invalidom, ker je to res edini posel, katerega tudi zelo pohabljen invalid lahko opravila. — Velika malomarnost tiči v tem, da ima večina naših poštnih ambu-lanc po železnicah še vedno samo nemške poštne žige. Priznavamo težkoče in ovire, zdi se r.am pa, da bi Jih bilo v teku poldrugega leta vendar le že mogoče zmagati. Zlasti previdni bi morali biti pri poštnih pošiljkah v inozemstvo. Ali ravno pri teh se ponovno rabijo nemški žigi. Zopet nam pošilja prijatelj lista iz Prage par znamk z žigi Tarvis-Lai bach in Neumarktl-Kramburg. Dopis nik stanuje v Pragi prt zavedni češki rodbini, ki se kar ne more načuditi naši narodni mlačnosti. — Vpisovanje v pripravljalni razred In L letnik deškega in dekliškega oddelka Državne dvorazredne trgovske iole v Ljubljani bo 6., 7. In 8 Julija 1920 od 8. do 12. ur«. V pripravljalni razred se sprejemajo le učenci, ki so dovršili šesti razred ali oddelek ljudske šole ali II. razred srednje šole ali L razred triletne o*. II. razred Štiriletne meščanske šole ta so stari vsaj 13 let. Z« pripravljalni razred ni sprejemnih izpitov. V prvi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dvoršili IV. razred srednje šole ali popolno meščansko šolo ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole ta so stari vcaj 14 let. Za te ni sprejemnega izpita. Potep: teh se sprejemajo v I. letnik tudi tisti učenci-dn učenke ki so dobili v IV. razredu srednje šole v napredku drugi red, ali tisti, ki so dovršili III. razred srednje šole ali Vin. razred ljudske šole ali predzadnji razred meščanske šole, ako so stari vsaj 14 let ta napravijo sprejemni Izpit Iz slovenščine. nemščine, računstva, geometrije, priro-plsja, zemljepisia In fizike. Pri Izkušnji as zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu. Vplso-vanle v n. deški In dekliški letnik se vrši 5. julija od 8. do 12. ure ta začetkom šolskega leta. Vstopnina je 10 K, prispevek k učilom pa 20 K. K vpisovanju le prinesti krstni Ust in zadnjo šolsko Izpričevalo. Vpisuje ae lahko tudi pismenim potom. Vsa nadaljna pojasnila daje ravnateljstvo zavoda. — Ravnateljstvo. ■— »Podružnica Centralne uprave« za trgovačld promet sa inostranstvom v Ljubljani poživlja one stranke, ki Imajo v rokah uvoznice (Importscheta) nemško-av-8tri|skega blagovoo-prometnega urada sa dobavo blaga v okviru kompenzacjlske pogodbe s dne 1. septembra 1919, naj j! te takoj predlože. Stranke bodo nato obveščene, če se jim bo dovolil Izvoz ali ne. — Držama posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posred. sa delo« (v Ljubljani, Maribora tn Ptuju) je Iskalo v preteklem tednu od T. do 18. tanija 1920 dela 189 moških hi 79 ženskih delavnih močL Delodajalci so pa Iskali 284 moških In 89 ženskih delavnih moči Posredovanj a« Je Izvršilo 161. — V delo se sprejmejo: služkinje, kuharice, gozdni delavci hlapet dekle, poljski delavci, vajenci razne stroke, dninarji, mizarji, tesarji zidarji Ud. — Slovenskim dobrovolfceml V dnevih, ko obišče regent Aleksander našo domovino, dolžnost je nas dobrovoljeev, ki smo aktivno sodelovali v velikem delu Osvobojenja, de nastopimo v najčastnejšem Številu. Zato pozivamo vse slovenske do-brovoljce, da pridejo v slavnostnih dnevih V Ljubljano, da se udeležimo korporativno sprejema In vseh prireditev. — Razpisana Je služba okrožnega zdravnika v Ribnici na Pohorju. Opozarjajo na razpis v Uradnem listu. — Mliaarijpa, Urad rti pospeševanje c .1 Ima na razpolago manjšo množino -c za sita št. 7, Stroko 102 om. Intere-t' tr naj se zglase ustmeno ali pismeno Mfraantto do H i m. Pri 8—frmsm uradn, Dunajska cesta 22. — Anton Rakovec, sta trgovca s vinom Is ljubljanske okolice, Ital v Omska v Sibiriji. Svojci se lahko Informirajo pri gospodarju bnffeta štev; 41, Via Torre blanca. Trst. Ljubljana. Ustanovni občni zbor podružnice »Jugoslovanske Matice« sa Ljubljano »e vrši v nedeljo, dne 20. junija ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Poročilo pripravljalnega odbora. 3. Volitev odbora. 4. Slu-čajnostL — Pripravljalni odbor »Jugoslovanske Matice«. — Ponovni sestanek pripravljalnega odbora sa cvetlična dneva sa Koroiko, ki se priredita v soboto 19. in v nedeljo 20. junija, se vri! v včetrtek 17. t m. ob 5. uri popoldne v magistratu! dvorani. Na ta sestanek prijazno vabimo brez rasllke vse, ki čutijo za naše bedne koroške brate. — Žensko telovadno društvo v Ljubija nL Svoječasno smo že poročali da je konstituiralo naše drušvto razne športne odseke, da omogočimo tudi ženski mladini, da se razvedri ln spopolnl na športnem polju. V to svrho nameravamo urediti predvsem lepo športno Igrišče oziroma vežballšče. Po našem načrtu bo obsegalo isto tennis-prostorc, hockey-igrIšče, tekallšča za trajen tek In tek z zaprekami ter odprto zračno telovadnica Nekateri odseki prtčno delovati še to sezljo. Ker je pa danes vsaka nova naprava zvezana z ogromnimi stroški, rabi tudi naše društvo denarja ta zopet denarja. S kakimi fondi ne razpolagamo, priskočit! nam bode moralo občinstvo na pomoč. Za kresni večer pripravljamo v hotelu Tivoli koncert z izbranim vzporedom v prid društvenim športnim odsekom. Pričakujemo, da naše občinstvo ne zamudi prilike položiti svoj prvi obolus, da obogati našo prestolleo z modernim športnim Igriščem. — Odbor. — Skupina uredništva denarnih uvodov Ima v petek dne 18. t. m. ob 8. url zvečer v verandi, oziroma restavraciji »Uniona« svoj redni občni zbor, kf bo sklepčen ob vsakem števttu udeležencev. Tovariši in tovarišice, udeležite se polnoštevilno. Maribor. Nemško izzivanje. Pred kratkim se Je ia stanovanja nekega tukajšnjega nemškega zdravnika slišala zvečer pesem »Wacht am Rhein*. Pela se le sigurno r izzivalnim namenom Ker J« pesem veleizdajalska, pričakujemo. da tu ne bode prevelike obzirnosti In da bodo Izzivajoči pevci dobili primerno kazeč, kajti sicer bodo postajali vedno predrznejši. Toliko moči bomo v Mariboru menda že imeli, da bomo takšne ptiče ukrotili. Beda odvetniških nastavijenk. Prejeli smo: Pred kratkim sem imel opraviti pri odvetniku, — Nisem ravno prijatelj odvetniških pisaren, toda tokrat sem moral. Ko sem med drugim vprašal mladega uradnika, koliko da dobivajo odvetniški in notarski uradniki sedaj plače, mi Je z Žalostjo odgovoril, da strojepiske In sploh mlajše osobje 700—800 K mesečno —- Čudil sem se, kako da morejo mlade ljudi tako izkoriščati — Prosim vas ljudje božji kako se naj sedaj celih 30 dni izhaja z 800 K, ko niti 2000 K ne zadostuje. — Potem ni čuda, ako postanejo z mladih ljudi številni tatovi in roparji. Tudi tukaj bi se moglo odpomočl na en ali na drug način. — F. K. Z« rešilni avto prostovoljnega reševalnega oddelka v Mariboru ae Je ibralo 101.509 K 10 vta. Celje. ti Podružnica jugoslovanska Matf-ee v Celju se ustanovi v soboto, 19. t. m. ob pol 9.nri rvečer na zborovanju v veliki dvorani Narodnega doma. Na državni realni gimnaziji v Celju bo vpisovanje v prvi rasred dne 1. Julija od 8,—41 mre dopoldne na podlagi IJudskošol-skega obUkovataeg* Izpričevala In krstnega •tapnftlh prijavi Otavo«n- ' odbora za api*-Jetn regenta, vladna ralnSa na Bleivehovi onO, l nadstropje, soba Št. 40, telefon Us vtika 80. • Odsek aa olepšavo mesta w prosi da čtapraj stopi v stik z merodajnim! čtaltabl kakor Društvom hišnih roscstnlkov itd., zlasti pa da ae obrne do odeeka aa svečur sprejem, vodja g. arhitekt V-.mtik, afavbal urad mestnega magistrata. • Narodne noše. Sprejema prestolonaslednika regenta naj se udeleži čim več moških ta žensk v narodnih uošah Is vse Slovenije. Te noše pa morajo biti pravilne. Tako-zvanJ »dirndl-ko8turni« naj ostanejo doma. Pravtako naj se tudi ne uporabljajo avbe »domačega« Izdelka. Ona, ki nima avbe s pravilnim čelom, naj seže po peči ali zavijači, deklice pa naj bodo gologlave. Dolžina kril naj se ravna po dotičnl noši. Kratka krila imajo le Ziijankc. Da bodo Imele om Ljubljančanke, ki si hočejo na vsak način ustvariti narodno nošo po svojem »ne-okusu«, priliko spoznati pravilne noše, bodo v izložbah Kolmanove (Glavni trg) ta Magdičeve (Selenburgova ulica) trgovine razstavljene Korytkove in druge slike slovenskih narodnih noš. Ce dobimo več slik na razpolago, bodo razstavljene tndi po drugih trgovinah. Tozadevna pojasnila pa se bodo dajala tudi v deželnem muzeju, Blef-weisova cesta, od 18. do 25. t m. od 2. do 4. popoldne. Sicer pa naj sl vsaka, ki je v dvomu, prečita prof. Sičevo brošurico »O slov. narodnih nošah«. Dobi se po v%eh knjigarnah In stane le nekaj nad 3 K Izpred celjske porote. Ne 18 mesecev težke ječe Je bil obsotae Martin Breeovšek, bivši takasant okrajne bolniške blagajne v Celju, ker Je poneveril takasirane zneske, skupno 10.686:29 kron. Nadalje Je Ml« obsojena Marija Drama, ISletna posestniška hči v Klokočovniku pri Konjicah radi detomora pa tri leta težke Ječe. PWPRAVE ZA SPREJEM REOENTt ▼ T "TBLJ^T. Odsek aa slavnostni sprejem Nj. Vis. •egonta Aleksandra pod vodstvom g. arhitekta Vurnika Ima svoj sedež na mestnem magistrata, stavbni oddele’, I. nadstropje, soba št 2 (vojaška taksa). Gospod arhitekt Vurnik sam Je strankam na razpolago - k dan ed 17. do 19. (5. do 7. popoldne) bto-tam. k Odsek za prireditev narodne veselice, i čigar vodstvo so prevzele narodne dame, se podrtje, da se člmprcj sestavi ta po sa- RO.IAKI, RO.JAK1N.IF3 Dne 19. in 20. t. ra. se vrši cvetlični dan za Koroško. Zavedajmo st resnega položaja v Korotanu, kjer agitirajo Nemci z vsemi mogočnimi sredstvi za osvojitev te prekrasne dežele. Nemci delajo z vso paro. — Ker jim resnica in pravica ne pomaga, Kredo v boj z lažjo In zahrbtnostjo. V Celovcu izhaja nalašč za to časopis v nemškem in slovenskem Jeziku. V njem je nagromadeoih vse polno laži in nesramnosti. Poleg tega pa imajo v listih take grde karikature, da se človek vpraša, ali je res mogoča tako nizkotna kultura, ki Jo razširjajo celovški zagrizene!. — Slovenci! Jugoslovani! vzdramimo se v tem resnem času, ko ogroža naše brate in sestre na KoroSkera nemško-pruski naval! Pustimo vsako strankarstvo ki združimo se v enotno bojno vrsto proti navalu proti krivici za pravico! Ni sicer govora o tem. da bi m nemške želie kdaj udejstvile* naša zmaga fe Rotova. Ore pa zato. da bo naša zmaga kar najbolj sijajna Koroške nemške zagrizence moramo kaznovati za njihova Intrigiranja bi hujskanja s tem, da jih pahnemo v mučni položaj onemogle jeze in zavisti. A boj bo oster m težak Zalo storimo vse, da podpremo v njem svoje koroške rojake in jim olajšamo zmago. Svetu pa pokažimo, da se ne borijo za svojo svobodo Korošci sami, ampak da smo za njimi m t njimi mi vsi, vsi Slovenci in .Jugoslovani, da je nas vseh trdna, neupogljiva volja, doseči združenje celega našega na roda. Sijajna zmaga na Koroškem nam bo tudi veliko bodrilo vseh ostalih naših bratov, ki ječe pod tujim jarmom. Zato na delo! Žrtvujmo na cvetlični dan po svojih zmožnostih in ob vsaki priliki mal dar Koroški na oltar .’. predstavnik« vseh strank, da g« v Beogra, du čimpreje energično zuvzemo aa tu, da sedanja vlada Jankovičevo nared bo prekliče ali pa vsaj v toliko spremeni da bodo odslej koncerti, gledališke predstave la Javne telovadbe brez veselic veHale kot davka proste prireditve. —a. POZIV. Podpisani slovenski uradniki, podurad-nlki ln uslužbenci bivšega žel. ravnateljstva v Ljubljani kakor tudi prometni uslužbenci dodeljeni hrvatsklm progam, vlagajo na podlagi žalostnih žlvljensklh razmer sledeči apel. Podpisani železničarji prosijo ta zahtevajo, da se nemudoma posreduje, da se vzpostavi bivše ravnateljstvo drž. žel. zopet v Ljubljani ker se Je sicer bati, da v nasprotnem slučaju zapusti polovico uslužben-stva svoja mesta in to h sledečih nalogov: 1. Stanujoč še vedno po hotelih ta gostilniških prenočiščih se pritožuje večtaa naših železničarjev radi nesnažnih, nehlgijenlčnih in mrčesa polnih sob, v katerih so prisiljeni stanovati. Na privatna sobe ni misliti. Ako pa je slučajno kdo tako srečen, da Jo najde, ga stane 800—800 kron mesečno, kar se pa z našimi dohodki ne krije. Da se nam stanovanja nakažejo, da bi živeli skupno z družinami, na to niti nikdo M mtstl 2. Slovensko uslužbeostvo, katerim Je bBa usode tako nemila, da jft Je vrgla Iz lastnih domov, se je naveličalo obljub, da se jim bo dalo stanovanje, kajti s samimi obljubami se ustvarja nezaupanje. 3. Kako nam gredo tokaj na roko, dokazuje dejstva da Imamo službo vse nedelje ln praznike, kar je proti službenemu pravilniku, ki piše, da ima vsak uslužbenec vsako drugo nedeljo prosto. 4. Ako hočeš obiskati družino ali menjati perilo, moraš moledovati, ki ne samo to, napisati moral celo prošnjo ta jo kolekova-i z 8 K, če prosiš za dopust ta potem lahko čakaš in končno dopusta še ne dobil. Vpoklicati so nas na Hrvatsko, da napravimo red, če so bili res teh nazorov ta mnenja, bi nam pač moral! bi« drugače naklonjen! ln nas drugače upoštevati, kajti s takim postopanjem se ne napravi red, ampak nered ta delamržnost. O dnevnicah samskim uslužbencev nočejo ničesar slišati. Kako naj samec živi v Zagrebu ob plači 1000 kron. od katerih mora še plačati hotel «0 K mesečno, bo vsakemu jasno. Torej to je tisti »rad«, o katerem Zb gotovi sanjači tako lepo pripovedovati bajke ta obljubljali slovenskim železničarjem Ptf-štene domove. Sedaj se sramujejo ta se vprašujejo kako popraviti ta nepremišljen korak. Ushižbenstvo, katerih dnevnice znašajo približno 200.000 K mesečno, bi ae lahko prihranila ako bi prafbtje ravnateljstvo I ostalo v Ljub liani, ker uslužbenstvo dela itak le samo za Slovenijo. Torej tako se štedi z našim denarjem! Slovenila! Z razpustom ravnateljstva st zgubila pljuča, zgubila sl svobodo nad prometom ta prosto trgovino. Pomoč Je nujna In potrebna! Napravite vi vašo ta m! bomo svojo dolžnost ta Isto v takem obsegu, da bo veselle, ki sedaj sginja prišlo zopet na površje, da bomo delali v blagor našega naroda m oziraje se m bre- DRŽAVNI DAVEK NA DRU8TVENE PRIREDITVE. Mnogo se J« že pisalo o drakonlčni nered bi bivšega finančnega ministra dr. V. Jankoviča, k! nalaga vsem društvenim prireditvam ogromen davek. Pravilnik te ta-mozne odredbe postavlja v Isto vrsto šaha ve, gledišča, bloskope, cirkuse, akrobatike predstave, koncerte, dirke ta predavanja ter predpisuje davek za vsak vstop v prostore, kjer se ljudje zbirajo zaradi zt have in razvedrila. Ne bomo navajali posameznosti odredbe, ugotavljamo samo, da Je neumestna In krivična zategadelj, ker pred-Ptauje davek priredbam, ki služijo Izobrazb! ta kulturi Ce že država Išče virov novim dohodkom, naj vsaj ne bi s podobnimi odredbami škodovala narodnim In umetniškim Inštitucijam. Nič nimamo proti temu, če se obdavčijo vse prireditve, M so samo zato, da se ljudje zabavajo ter da v današnjih časih samo nore in veseljačijo. Vsekakor bi pa morali biti prosti vsakega davka koncerti, Javne telovadbe brez veselic ta tudi gledališke predstave. V tem smislu so poslala razna društva dobro utemeljene proteste v Beograd. Časopisi so tudi že poročali da so v kraljevi prestolici izprevidell, da bo treba odredbo omiliti, ker z njo preti nevarnost ubijanja vsega našega kulturnega življenja. 8#f vendar nismo v Albaniji. — O kaki IzpremembI naredbe pa pri nas do danes še nič ne vemo ta društva morajo še vedno pred vsako prireditvijo ves davek v naprej plačati, ker se uprav«eno boje ne ravno mile kazni. Prosimo naše narodne im, katerega aam nalaga dala da povedi«' nemo ugled naše domovina. Zagreb, dne 8. junija 1920. Slede podpisi. Aprovizacija. Telečje mesa »Vnov : : lea az živin« ta mast« v Ljubljani, oddala Je za v četrtek In petek t J. 17. In 18. junija sledečim mesarjem svoja teleta tn sicer: Ahlinu Cešeku, Černivcu, Dolničarju Joz., Javorniku, Nov. ljanu, po 6 telet; Anžlču, Breceljniku, Ca-zaku, Dolničar Franca Ham Mat., Ham Mariji Janežu, Jesihu, Kastellču, Kočaru, Kocjanu, Lebnu, Makovcu, Novaku, Ocvirku, Prepeluha PrezeUa Primcu, Rihtar ml. Rihtar str, Selana Smoljanu, Škerjanca Skranjeru. Zajc Ivanu, Žganjar Jožetu, Žganjar Antonu, Zupančiču, ter Žabjeku po «et teleti StrukelJa Smeta po 2 teleti; le Janežič Je dobi! 10 telet Kg mesa velja: sprednaga 19 K, zadnjega 20 K. Vsaka stranka dobi največ en kilogram mesa. •.nvr««rai ■MtotantaMtaMsaNmmmn < «**» .«.»■— Šport tn turistika. Tretja tožna dtaka se vsled trajno sla« bega vremena m bode vršila v nedeljo 20. junija, ampak na praznik Sv. Petra in Pavla t J. v torek dne 89. junija. Ta dan se bodo torej vršile kombinirane vožne ta galopne dirka Propozlclje bodo približno Iste kakor smo Jtt te objavili natančni vzpored se ob« javi ▼ najkrajšem čas/. V njem se bodo priobčila navodila sa one konje, ki so bili le prijavljeni za vožno dirko na dan 20. jun. Književnost In umetnost« MigMl Cervantes, Tri novela Iz Špan« ščtoe preložil dr. Ivo Sori L V Ljubljani 1930. Izdala ta satoMa Tiskovna zadruga (»Prevodna knltitalca« 9. knjiga.) Cena broi K 10.—, vez. K 16.—, po pošt! 1 K 80 vinarjev več. — Avtor nesmrtnega »Don Gulsota« Je tod! ased početnlkl španske novele. Izmed njegorih tekozvanih vzora# novel je Izbral dr. Šorli troje, za Cervantesa in njegovo dobe posebno značilnih. »Prevara z ženitvijo« nam pripoveduje prastaro in vedno novo zgodbo o ženina ki išče »dobro'partijo«, m se ujame v lastno zanka Potna romaatMnAi zapletljajev je nove* la »Moč larvi«, ta prav v duhu časa nam slika tretja Izborno organizirano bratovščino vagabundov ta tatov. — Prevodu Je dodal prelagata# tnformatlven članek a Cervantesa Kzdtaa se naroča pri Tiskov* zadrugi v Ljubljani, Sodna ultoa i. »Omladina«, bratski si dnlešolski list m pouk in zabava štev. 9 in 10 ima sledeč« vsebino: Josip Mllakovlč: 30. travnja 1919. — Dr. Josip BadaUč: Tomaž G. Masarvk. — Dr. Josip Nagp: Masaryk h borbi proti v Kraljedvorskog 1 Zelenogorskog rokopisa — J. S. Machar: Senatus populusque romar nus. — J. S. Machar: Sat iz češke gramatike. — ha Dolski: Prošnja. — J. tl. Ko:,aj st: Rat za vetru (svršetak). — Rikard Ka• talinM-Jeretov: Mojoj jesenL — Boleslav Prus: Sjene. — MM* Anič: Priče. — Ljudevit Krajačlč: DJettastvo 1 mladost Iv? na Sergejeviča Turgenjeva. — Zlatko Šumič: Pitanja — Dr. ftanjo Bačar: Mirko Seljau (Svršetak.) — Drago Cepullč: Vohalre. Pokrajinske vesti. Dole pri Borovnici Te dni Je Uo več otrok nabirat Jagoda. Sli so po železniškem tiru, kar pridrvi vlak ta zgrabi štiriletnega Antona Lebana ter ga podere na tta, pri čemur sl Je zlomil roko ta nogo. Nevarno ranjenega otroka so prepeljali v bolnico. Ostalim otrokom, ki so Mil bolj urni se ni pripetilo ničesar hudega Z Bleda nam piše letovičar: VSem, ki nameravajo na Bled, svetujem, naj ne stepejo is vlaka na Lescah, ampak naj se :• Uejo preko Jesenic direktno na Bled. 8 tem prihranijo lepo svoto 99—90 kron aa tavoš-čeka, Imajo pa poleg tega s vlaka Se celo serijo krasnih in zanimivih vzgledov, zlasti tudi pogled na jeseniške tovarne ta pa krasno sHko Vintgarja Treba je opozoriti občinstvo na to, ker mnogi, kakor n. pr. ta dl jaz, niti m vedo, da se lahko peljejo skozi na Bled. Sevnica. (Baron vodja sevnlšklh soci-Jallstov.) Dne 12. junija Je Imela N5Z. v Sevnici protestni Shod proti temu, da bi ba-varec Wtakle postal ravnatelj kopitne tovarne v Sevnici. Na ta shod ie poslal W!n kle kot zagovornika svojega uradnika barona Gutschrclberja, — da Je ta pristen Jugoslovan, sd treba da povdarjam — ki sl J« vzel za spremstvo skupino socljalistov; a to ne samo delavce kopitne tovarne, ampak tudi železničarje, ker je bilo prvih premalo. Ti so potem pri protestnem shodu Izjavili, da JI je vsejedno, kdo je ravnatelj ta makar, da je Nemec. Res značilna no pa to ni še vse. V bratskem objemu so sedelf potem ti mednarodnjakarj! v gostilni C. z W!nkleje-vitn oprodom, baronom Gutschrelberjem, ki je napajal z Winklejevim denarjem svoje verne pristaše. Svoje jugoslovanstvo so pa ti gospodje vendar ho teti pokazati s tam, da so pri belem dnevu po trgu iz gostilne grede zmage pijani — ali je bilo morda to od alkohola? — ' \ ali »živijo« to pa bolj khverao, ker ul bilo menda gospodu baronu po votji, ki Je vodil pitano drhal — Kako ravnanje čoha Mavra, če bo postal Wlniu. ravnate#, sl ti gospodje lahko predstavljala če Je to Wtalde}ev o-proda loko mogočen, da lahko z vrvjo prt-tepe hlapca in sicer tako, da s« Je moralo sodišč« baviti s tem slučajem. — Sploh opa* Sama da Ja odkar Ja strogi ssfcvester gospod Inženir Mačkovlek zapustil Sevnico zraste! VVlnkleJu grebenček, ker je gospod sekvester nekoliko preveč popustljiv proti gospodu NVinkleju. AH mordti pri-čaknje novi sekvester kakih bonitet od bodočega ravnatelja bavarca Winkleja? Pliberk. Radi odpovedanega stanovanja j« napadel nskl tukajšnji YpokoJenl železničar odvetnika dr. Viktorja Sušnika ta mu sadni več težkih ran na glavi Rane s« ralo nevarna vendar pa tri popolnoma ta* Mučeno, da okreva Zločinca so aretirali. »V Imenu Njegovega VeBčanstv* kralja! Obtoženec Anton Pesek j« kriv, da jo kot urednik v Ljubljani 1** bajajočega lista »Jugoslavija« zanemarjal dolžno pazljivost, vsled česar Je zoper zasebnega obtožitetja Josipa Hollraana izšel v št. 133 dne 3. Ju« »Ua 1919 članek* Rogatec«; ki tvori pregrošek žaljenja časti V srofeta §9 487, 488 In 491 k. *. S tem Je zagrešil prestopek po členu III. zakona z dne 15. oktobra 1868 št. 142 d. z. in se obsoja po št.3 nav zakona v globo 200 K (dve st« kroni eventualno na 20 dni v zapor, ter po § 389 k. p. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja. Ob enem se izreče, da mora obtoženec v smislu § 39 tisk. zak. sodbo v listu ..Jugoslavija** tokom 14 dol po pravomočnosti tfeto objaviti/ Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. HI. dne 31. mala 1920. hdakrteN m odst, uredrik A. Pesek, Stran 4. »JUGOSLAVIJA* dne 17. Junija im 143, štev. 99 OZIRIS (I BEOGRAD Kosvnalska it. 17 asa: .*Knxr.i;aa»Eg» prodaja samo na veliko in za gotov denar: kamikaSie, (kuta dudar) droge in ostale potrebščine. 839 muMumaomMa UUUWMU.BWUpuaWBBW Proda se: Proda sc čisto nova velika sulou* Hka suknja viti fin žaket. — ulica ft. 6. iz katere se da napra-Kosirnlk, Selenburgova 960 Trstje Bik 1