Leto I.
Ljubljana, petek 13. junija 1919.
Štev. 124.
Cene po pošti: za celo leto K 40*— za polleta . K 20'— za četrt leta K 10’— za 1 mesec K 3*50
Za Ljubljano mesečno 3 K.
Uredništvo In upravo. Kopitarjeva ulica St. 6.
Uredn. telefon štev.50.
NEODVISEN DNEVNIK ^ posamezna številka 16 vinarjev.
Reško vprašanje rešeno?
Del reške luke za 99 let jugoslovanski?
St. Germain, 11, junija. »Petit Journal« poroča, da je reško vprašanje rešeno, Italijani dobe mesto, se pa morajo zavezati, da dajo 'Jugoslovanom del luke za velike ladje v na-
jem, kakor so to naredili Švicarjem v Genovi.
Sušak postane jugoslovanski, in Italija je pripravljena, odnehati v dalmatinskem vprašanju.
Ustanovitev podonavske federacije prepovedana.
Italija za sporazum z Ogrsko proti Jugoslaviji.
LDU Basel, II. junija. (ČTU) Kakor poro- j konfederacije. Sedaj se poskuša sporazumeti Ca »Nationalzeitung«, je Italija dosegla, da se z Ogrsko proti Jugoslaviji, prepove za pet let ustanovitev podonavske 1	-----
Mobilizacija proletarijata v Italiji.
LDU Berlin, 12. junija. (ČTU) Dopisnik dunajske >Allgemeine Zeitung« poroča, da se notranjepolitični položaj v Italiji od dne do
LDU Praga, 1‘2. junija. (ČTU) Potem, ko Se je bil dalj časa mudil ua Čehoslovaškem, je znani raziskovalec slovanskih razmer Se-fon Watson (Scotus Viator) danes odpotoval v Pariz. V poslovilnem dopisu, ki ga je poslal SfeSkim listom, razpravlja o sedanjih razmerah na Čehoslovaškem ter izraža prepričanje, da
dne bolj poostruje. Kakor javlja >Neue Ziiri-cher Zeitung«, se v Italiji pred očmi vlade vrši mobilizacija proletarijata.
se bodo na Slovaškem kmalu pokazali Odlični uspehi češke politike. Izjavlja, da v Evropi ne bo miru, dokler ne bo odstranjena vlada Bele Kuna in ne bodo Mažari razoroženi. Uverjen je, da bo pacifistični blok Poljske, Čelioslova-ške, Romunske, Jugoslavije in Grške prvi korak k uresničenju lige narodov.
Prvi češki poslanik v Belgradu.
_ LDUBelgrad, 12. junija. (Presbiro.) Pri izročitvi akreditivnih listin po poslaniku čelio-slovaške republike, Kalini, je Njegovo kraljevsko Visočanstvo prestolonaslednik Aleksander odvrnil na nagovor gospoda poslanika z nastopnim govorom:
Gospoa poslaniki Z izrednim zadovoljstvom prejemam pisma, s katerim Vas gospod resednik čehoslovaške republike akreditira ot izrednega poslanika in ministra pooblaščenca pri našem kraljevskem dvoru. Poleg imena Kolarja in afarika se blesti tudi ime Vašega vzvišenega predsednika in velikega: rodoljuba, spoštovanega gospoda Masaryki, čigar duhu se odkritosrčno divimo in kateremu dolguje naš narod veliko hvaležnost,
Zahvaljujejm se Vam za laskave besede, s katerimi slavite junaštvo mojega očeta, Njegovega Veličanstva kralja Petra in vsega mo-, jega naroda in s katerimi omenjate tudi mojo osebo. Tako laskavi sodbi se da primerjati samo občudovanje, katero je imel v tej vojni naš troimenski narod do brezprimerne hrabrosti čehoslovaških čet v službi zaveznikov in do brezmejne požrtvovalnosti vsega čeho-slovaškega naroda za čim hitrejše uničenje, centralnih držav. Samo s takimi zavezniki in s takimi svojstvi je bilo mogoče doseči dragoceno zmago.
Preverjen sem, da si bodo ostali naši na« rodi zvesti zavezniki in sodelavci na političnem polju in da bodo prevzeli v bodočnosti dvojno misijo kot nosilci idej svobode in napredka in kot stebri trajnega miru. V tem pre-verjenju, gospod poslanik, Vas pozdravljam kot dobrodošlega in Vam želim mnogo uspeha v Vaši visoki misiji.
Govor gospoda poslanika Kaline slove v, izvodku: »Vaše kraljevsko Visočanstvo! Če-hoslovaški narod je pozdravil z navdušenjem politično ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev in vlada čehoslovaške republike je
Erva priznala ujedinjeno kraljestvo. Jaz pri-ajam, da ojačim in učvrstim starodavne vezi iskrenega sodostva po krvi in jeziku, ki nas . spajajo z našimi pobratimi. Zlasti v dobi težkih političnih preganjanj po avstrijski in mad-' žarski vladi, smo stali odkritosrčno in ne-; omajno na Vaši strani.
Naš sedanji veliki predsednik je v najbolj kritičnem času zastavil vse svoje moči, da pred kulturnim svetom raztrga vse mreže iri spletke avstroogrske diplomacije, ki je že tedaj pripravljala vojno in izzivala ter žalila najsvetejša čustva Vašega naroda z namenom, da najde pretvezo, udušiti in uničiti jugoslovanski pokret. Pozabila je, da živi v tej mali-Srbiji velik narod. Niti slutila ni, da bo udarec, namenjen srcu Jugoslavije, pobudil vse dele njenega naroda ter jih ujedinil za skupno borbo. Nadčloveški Vaš boj je spremljil naš narod s pridržanim dihom, zavedajoč se, da veže oba naroda tako v porazu kakor v zmagi enaka usoda,
V tej globoki zavesti je češki vojak z navdušenjem prelival kri na vseh bojiščih za skupno zmago ter je bil na to ponosen. V vrsta li slavne srbske vojske se je udeležil epskih bojev na bojiščih Dobrudže in Solunae
Boljševiki v vzhodni Galiciji.
LDU Moravska Ostrava, 12. junija. (ČTU) 1 ške čete prodrle do bližnje okolice Taniopo->Gazeta Warszawska« javlja, da so boljševi- la. Vzkodno-gališko mejo so že prekoračile.
Scotus Viator proti < Mažarom.
iVsi češki poslanci so za vojnega zasedanja ou-najskega parlamenta nastopali jn se vojevali od proslule majske deklaracije tja do prevrata ramo ob rami s Srbi, Hrvati in Slovenci. Prijateljstvo med obema narodoma je učvrščeno na življenje in smrt. Pot na slovansko Golgato je končana. Obe naši državi in naša naroda si želita trajnega miru in vse njuno dejanje in nehanje stremi samo za tem, da se zagotovi njuno državno življenje in bodočnost. Oba naroda hočeta pokazati svojo državnotvorno sposobnost. Za to želimo imeti z Vami čim ožje vezi, hočemo zbližanje in vzajemnost duha obeh narodov, da na tem temelju obrazuje-mo čim tesnejše kulturne, gospodarske in politične odnošaje.
To je cilj, to je tudi naloga, ki mi je poverjena. Služiti hočem svojemu narodu, prav-tako pa tudi ujedinjenemu narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev, Vse zapreke na tej poti hočem odstraniti z vstrajnim delom, z bratsko ljubeznijo in s čistimi sredstvi. Izrekajoč to svojo prisego, smatram za čast in odlikovanje, d apredam v roke Vašega kraljevskega Viso-čanstva svoje akreditive.«
Boji na Slovaškem.
LDU Praga, 12, junija. (ČTU) Slovaški socialistični poslanci so oDjavili poziv na ljudstvo, da se mora predvsem nastopiti z vso silo proti Madjarom in da morajo biti v tem postopanju vse stranke solidarne.
Ogrske meje na mirovnem posvetu.
LDU Lyon, 12. junija. (Brezžično). Pe-torica ministrov za zunanje posle se je sestala v četrtek zjutraj na Quai d‘ Orsayu k seji, kateri sta prisostvovala tudi Cambon in Tardieu. Poslala je svetu četvorice drugo poročilo o dopolnilnih podrobnostih glede ogr-tskih mej z ČehosiovaSko in Romunijo.
Ljudsko glasovanje v Šleziji.
LDU Versailles, 11. junija. (ČTU) >Neue Freie Presse« javlja, da je Francija sprejela predlog o ljudskem glasovanju v Gorenji Šleziji.
Odgovor na nemške protipredloge.
LDU Lyon, 12. juuija. (Brezžično). Svet četvorice je nadaljeval v četrtek zjutraj in popoldne razpravo o besedilu odgovora na nemške protipredloge. Kakor hitro bodo Wil-son, Lloyd George, Clemenceau in Orlando dokončali svoja posvetovanja, bo treba sestaviti besedilo odgovorilnega pisma, ki se bo poslalo grofu Brockdorff-Rantzau, in formulirati nove člene in dodatne določbe k preli-jninarijem z dne 7. maja. Odgovor bo izročen najbrže v petek zvečer ali v soboto zjutraj. .Tajništvo mirovne konference je prejelo poročilo gospodarske komisije o onem delu nemških protipredlogov, katerega je imela proučiti. To je bilo zadnje poročilo, ki so ga pred-iložile posebne komisije za proučitev nemških protipredlogov. Danes so bile seje v komisijah za Poljsko, za vojne ujetnike in za likvidacijo sovražne lastnine.
Italijanska nasilja.
LDU Split, 12. junija. (DDU). Iz Starega grada poročajo: Včeraj so Italijani deportirali odtod in odvedli s posebno torpedovko v Za-Ider duhovnika Rabadaua in NarojeviČa, no-
tarja Seloma, zdravnika RuževiČa, učitelja Za-ninoviča, uradnika Pavišica, bivšega občinskega tajnika Tarbušlcoviča in brivca Kivi-jera. Aretiranih je bilo tudi več drugih oseb, ki se nahajajo še v mestnem zaporu.
Raznoterosti.
LDU Dunaj, 12. junija. (ČTU) Avstrijska stranka komunistov je na Dunaju, Alserstr. 19, za 800.000 kron kupila hišo, Iti naj bi ji služila kot strankin dom. Na pročelju hiše jo nameščen napis: »Nemško-avstrijska komunistična stranka«.
LDU Praga, 12. junija. (ČTU.) V Wei-pertu na Češkem so izsledili tolpo ponare-jalcev denarja. Izgotavljala je stokronske in tisočkronske bankovce. Ponarejalci so se shajali v tamošnjein Nemškem domu.
LDU Praga, 12. juuija. (ČTU.) Včeraj je iz Bukarešte semkaj dospel ameriški poslanik Karel Vopička, rodom Čeh iz Pribrama.
LDU Praga, 12. junija. (ČTU.) Danes dopoldne se je pri predsedniku narodne skupščine dr. Tomašku vršilo posvetovanje klub-nih načelnikov. Posvetovanja so se udeleževali minister dr. Švehla, minister dr. Vrben-sky ter zastopniki vlade. Dveurno posvetovanje je bilo - posvečeno zgolj vojaškim vprašanjem.
Iz pokrajine.
k Imenovanja v državni gradbeni službi: Deželna vlada za Slovenijo je imenovala za gradbene komisarje ing. Janko Kukoveca, Fran Zupančiča (dodeljenega ministarstvu gradjevina), Mile Treota, Ante Dolenza, Fran Fišerja in Adolf Dulciča ter za gradbena ad-junltta ing. Feliks Celestino in Josip Porento.
k Poročil se je g. Franc Mrak, poštni sluga v Litiji, z gdč. Marijo Selan iz Litije.
k Slovenska Bistrica. Čitalnica v Slov. Bistrici priredi v soboto dne 21. t. m. zvečer in v nedeljo 22. t. m. ob 15. uri v prostorih Narodnega doma« Finžgarjevo igro »Naša kri.« Vsi meščani se vabijo, da v obilnem številu poselijo to lepo sedanjim časom primerno zgodovinsko igro.
k Čehi za skupno mejo z Jugoslovani. Vsa čehoslovaška kulturna društva so podpisala izjavo, v kateri zahtevajo skupne moje med Čehoslovaško in državo SHS.
k Zdravniška služba. V Uradnem listu štev. CIV, z dne 11. junija 1919 razpisuje deželna vlada za Slovenijo službo okrožnega zdravnika v Št. Lenartu v Slov. goricah. Interesenti se opozarjajo na razpis.
k Razpisana služba. Pri pokrajinskem odboru za zaščito dece v Ljubljani se razpisu-jo 4 mesta konceptnih, pogodbenih ali pragmatičnih državnih uradnikov s plačo IX. do VII. činovnega razreda. Z dokazili sposobnosti opremljene prošnje je vložiti do 30. t. m. pri poverjeništvu va socijalno skrb v Ljubljani.
k Proti jugoslovanskim visokošolcem. Praška »Union« javlja, da se je 3. t. m. zbralo pred eksportno akademijo okoli 2000 nemških dijakov, ki so zahtevali od ravnateljstva, da naj se vsi jugoslovanski vlsokošolci, ki so sodelovali meseca maja pri bojih na Koroškem, izključijo iz zavoda.
)
k Vrednost fehcslovaških kron. »Jugoslovanski iJoyd« poroča, da se za 100 čeiio-slovaških krca plača naših 10? kron. — Znano je, da so poljski Zidl zaradi večje vrednosti čehoslovaških bankovcev, falziflciraii žige na teh bankovcih, vsled česar je potrebna previdnost pri prevzemanju čehoslovaških bankovcev, ker so banke nekaterim hr-vatskim trgovcem odklonile sprejem takih ponarejenih bankovcev, kakor poroča omenjeni list.
k Vojnik. Vse stranke, katere so vplačale od dne 21. do vštetega 28. majnika t. 1. pri poštnem uradu Vojnik kakšen znesek, bodisi potom nakaznic, bodisi položnic, se naj nemudoma zglasijo s sprejemnicami pri poštnem uradu Vojnik.
k Cerkvena tatvina. Pri neki cerkvi ob Dravi je bil ukraden minoli teden en rdeč svilen ornat, ena rdeča žametna in ena rdeča brokatna kazula.
k Tečaj za železobetonske traverze, ki je bil preložen na poznejši čas, se bo vršil 5, 6. in 7. juiija_ v prostorih Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. Začetek tečaja bo v soboto, dne 5, jujija ob 3, uri popoldne. Kdor se misli priglasiti, naj nemudoma pošlje tozadevno obvestilo na naslov Urada za pospeševanje obrti. Tečaj bo vodil g, inž. I. Novak. Obisk tečaja je brezplačen* za potrebščine se plača 5 K.
Iz Ljubljane.
1 Odlični gostje v Ljubljani. Jutri pride v
Ljubljano ruska misija pod vodstvom grofa Bobrinskega. Misija obstoji iz 5 oz. gospodov. Gostje pridejo v Ljubljano z vlakom, ld odido iz Zagreba ob 1. ip pride v Ljubljano ob 8.
Na kolodvoru se priredi gostom slovesen sprejem. Poživljamo občinstvo, naj se udele- " ži sprejema v Čim večjem številu.
I Finančni minister v Ljubljani. Jutri dopoldne pride v Ljubljano iz Zagreba finančni minister dr. Momčilo Ninčič, ki ga spremlja več gospodov njegovega ministrstva.
1 Trgovine se danes zapro ob 8. uri popoldne. Med protestnim shodom bo počivalo delo po vseh ljubljanskih malih in večjih obratih.
1 Gostilno in kavarne bodo danes popoldne od 4. do 6. ure radi protestnega shoda zaprte.
1 Gledališka vest, »Obzor« poroča, da je na ljubljanski operi angažirana Zagrebčanka ga. Lucija Čepulič, rojena baronica čregovič.
1 Razglas. Občinstvu se naznanja, da je mestna plinarna primorana preiskati plinove cevi na Starem trgu in nahajajoče nedostatke popraviti. Ker je v to svrho potrebno odkopati Stari trg od Tranče do Sv. Jakoba trga, bo Stari trg za vozni in promet z električno cestno železnico za nekaj dni zaprt. — Mestni magistrat ljubljanski, dne 12. junija 1919,
i V vodo jo pahnil Justin France ji Jet star, učenec, svojega sošolca Karola Razber-gerja. Igrala sta se z desko pred hišo, kjer stanujeta, to je Pred prulami 25. Končno sta se zaradi deske sprijela in Justin je pri tem Razbergerja pahnil v vodo. Ta bi bil gotovo utonil, da ga nista rešila delavca Brajer France hi BrandstUter France, katera sta v to svrho porabila bližnji čoln, kajti voda jo . bila na istem mestu tri metre globoka.
1 Drago mleko. Ker je zahtevala Angela Javornik iz Ilovice na Starem trgu 3 K za liter mleka, jo je prijela policija in se bo morala sedaj zagovarjati pri sodišču. Občinstvo opozarja policija, naj vsakega, ki zahteva za liter mleka več nego 2 K, naznani, da se napravi tudi v tem oziru red.
1 Obesil se je včeraj zjbtraj v svojem stanovanju na Marije Terezije cesti št. 7KI. Umnik Anton, železniški uslužbenec, približno 40
A
> Ve čarni IisU, dne IS. junija I0f9.	Stran	w.
Današnja dva protestna shoda prepovedana l
iBgKmgKt rziitBS&jssssss^-s&ismamtemi^isaujmimmnanmamrmmmssunm^mmmaMmnammaKiaBfnBsttaaanm
Po sklepu lista smo zvedeli;
Oblast je z ozirom na zunanje politični položaj prepovedala današnja dva protestna shoda, ki bi se imela vršiti ob pol 5. uri pop.
•Stev. 124.
:et star. Našli so fja zidarji, ki so delali v hiši in ki so potem stražo obvestili. Kaj je Umnika gnalo v smrt, se ni dojSnalo. Bil je dvakrat udovec in oče otrok, kateri pa niso pri njem, pač pa pri sorodnikih v oskrbi. Mrtveca so po dognani smrti prepeljali v mrtvašnico.
Repsrloir narodnega gledališča.
,	Drama.
8,3. junija, petek, zaprto.
14. junija,	sobota:	Pelikan,	r-	Abon.
C 2/63.
15. junija,	nedelja:	Pelikan.	—	Abon.
'A 2/63.
16. junija, ponedeljek zaprlo.
17. junija, torek: Listnim Bouboroutbe. i! 65.
Opera.
13. junija, petek zaprto.
14. junija, sobota: Madanie Butterfljr, — Abon. A 64.
13. junija,	nedelja:	Madanie	Favart. —
(Obhajanje 100 letnice	Offenbacha.)	Izven
abonma.
16. junija, ponedeljek: Madanie Bu1terfly. sb Abon. B 64.
17. junija, torek zaprto.
Žena.
Modne dame v starem Rimu. Ce bi da-. aašnjo dame či tale rimske klasike, bi se lahko potolažile, da so njih izdatki za toaletno umetnost in sredstva za gojitev lepote v primeri z izdatki žen starega Rima prav neznatni. S tem pa nikakor nočemo reči, da jih morajo posnemati, ali v interesu resnice je treba to pribiti. Rimska dama je vstajala med 10. in 12. uro dopoldne in je nemudoma odšla v kopel. Tu se je dala po ženskih sužnjih umiti in masirati. Od tu je šla k sužnjam, ki so ji negovale roke, noge in so skrbele za - 'drugo negovanje njih lepote. Komaj je zapustila kopelj, si je dala na obličje kataplasmo, neke vrste krinko, ki jo je izumela cesarica Pop e ja, a te ni snela prej z glave, dokler lii , odšla z doma na obisk. Zvečer jo zopet dala krinko na obraz in pogostokrat jo je pustila na sebi celo noč. Zjutraj je vzela sužnja svoji gospodinji »Sčit lepole< z obličja ter jo je jela natirati z osličjim mlekom, potem je na-tirala druga sužnja obličje z medom, da bi bilo nežnejše. Prva skrb je bila, odpraviti nastale madeže, kar se je zgodilo z raznim oljem. Ko je bilo to napravljeno, je pristopila sužnja s pinceto, da bi odstranila najmanjšo kocinico z obraza ter je očistila svoji gospodinji zobe. Druge sužnje so skrbele za to, da so natirale obrvi, trepalnice in lase s v'je gospodarice. V ta namen so Ubiralo Rimljanke v prvi vrsti grške sužnje, ki so znale neki izvrstno barvati lase. Naposled je prišlo na vrsto barvanje ustnic. Ko se je dama tako ilepotičila, je stopila pred veliko zrcalo od srebra ali zlata, da bi se pogledala. Zrcala so bila velika, opremljena z dragimi kamni ali s slonovino. Srebrna, glajena zrcala so bila običajno v rabi celo v oblačilnih sobah suženj. Odlične dame pa so imele doma krasna, zlata zrcala, ki so bila večkrat tako velika, da se je v njem videla cola postava. Cena takih ogledal je bila ogromna. Oprema toaletne dvorane z brezštevilnimi umetno izdela-
nimi posodami iz dragih kamnov, z dragocenimi dišavami, mastmi, lepotili in raznimi toaletnimi > malenkostmi« bi danes reprezeu-tirala lepo premoženje, ne glede na obleke, ki so bile narejene iz tujih snovi in našite z dragimi biseri.
Hprovizacija.
a Amerikanska akcija *a poboljšek prehrane revnih otrok do 14. leta. V kratkem se bo za otroke do 6. leta razdeljevalo ameri-kansko kondenzirano mleko, kakao, sladkor in riž, otroci od 6. do 14. leta pa bodo dobili kuhan kakao v šoli Oziroma v zavodih. Po dosedanjem preračunu odpade na vsakega otroka 8 pušic kondenziranega mleka, pol kg kakava, pol kg riža*in 1 kg sladkorja, kar je določeno za 24 dni, ker mestna aprovizacija ni dobila toliko blaga kakor ga je bilo prvotno določenega. Kdaj se bo delilo to blago oz. kakao v šolah, se objavi v listih, učencem pa naznani šolsko vodstvo. Opozoriti pa je treba že sedaj, da so ta živila določena le za otroke in ne morda tudi za druge člane rodbine, ter da bodo matere porabile to blago edino le za otroke, katerim je namenjeno. Ker pa so navodila o uporabi mleka na pušicah tiskana le v angleškem jeziku, vsled česar bi ga morda nekatere matere nepravilno uporabljale, naj služijo sVdeča navodila. V vsaki pušici je 45 dkg kondenziranega mleka, ki je določeno za 3 dni, tako da se uporabi za otroke dnevno il5 dkg kondenziranega mleka. Mleku naj se pri kuhi primeša še enkrat toliko, raje pa še nekaj več vode. Razredčenemu kuhanemu mleku se pridene 2 dkg kakava in 4 dkg sladkorja. Kdor pa hoče ta priboljšek otroku dalje kakor 24 dni dajati, si lahko uredi po svoje. — Za dojenčke pa je treba dodati več vode, in sicer: za otroke v 1. mescu 7 delov vode, v 2. mescu 6 delov vode, v 3. mescu 5 delov vode, v 4. mescu 4 dele vode, v 5. mescu 3 dele vode, v 6. mescu 2 dela vode, v 7. mescu in za starejše otroke pa kakor zgoraj povedano.
Po svetu.
s Smrt starega bokserja. V neki pariški kavarni sta se sprla nek črnec in nek ameri-kanski častnik. Črnec je bil malo pijan in je dregnil Amerikauca. Amerikanec je udaril nato črnca tako, da se je ta zgrudil mrtev na > tla. Ko so hoteli dognati indentičnost ubitega, se je pol v/alo, da je to slavni Discil-Kid, edei^ najboljših in tehnično najdovršenejših bokšerjev. On je uvedel v Evropo nov, ame-rikanslci način boksanja na zelo veliko bližino. Bil je 45 let starv
s Strašno prerokovanje. Morgenthan, bivši poslanik Zedinjenih držav je imel govor, v katerem je dejal med drugim: Zedinjene države bodo čez petnajst ali dvajset let zopet v vojnem stanju. Ne mislite, da so vojne minile. Še strašnejša borba bo nastala. Vsem narodom, ki so na mirovnem posvetu, ne bo mogoče ustreči in mnogi se bodo vrnili nezadovoljni iz Pariza. Poleg tega se bodo pojavili med poedinimi narodi spori. V petnajstih letih bodo Zedinjene države poklicane, da rešijo svet.« —■ Vse kaže, da ima mož prav.
s Obtožba cesarja Viljema. Kak utis jo napravita na bivšega cesarja Viljema vest, da je vložena proti njemu obtožba? Časopisi nimajo drugega dela, ko da delikatno poročajo o tem, kako so predložili Viljemu izvleček tozadevnega sklepa mirovnega posveta in kako je bivša cesarica počasi in vestno preči-tala cel sestavek, da je cesarja pripravila na ta udarec, ki ga je globoko potrl. Tam, kjer vidijo Viljemovo brado rasti in kjer opazujejo z vso natančnostjo, kakšne obraze dela Viljem ob slednji vesti, ki zadeva njegovo osebo, tam ne vidijo in ne slišijo narodov, ki so razočarani bolj kot more biti razočaran .Viljem.
s Ali je letanje prijetnost? Zadnji cas prirejajo v Londonu zabavno letanje. Občin-, stvu se nudi prilika, da se seznani s to senzacijo v zračnem kraljestvu. V angleških listih se je pretreslo vprašanje, če je letanje za-; bava in užitek, ki je podoben užitku, kakrš-; nega imajo v kočiji ali v čolnu itd. Vprašani' so povedali, da zleteti z zemlje v zrak nikakor ne zbuja neprijetnih občutkov, ali zato pišejo vsi navdušeno o letanju samem, ki baje človeka kar očara. Evo ti, nekaj tipičnih sodb! Tako piše neka mlada dama: >Zleteti nikakor ni bilo prijetno. Zdelo se mi je, da mi srce odleti, ne da bi vedela, kam. Ali zato je bilo potem krasno in pristanje naravnost nebeško lepo. c Neka starejša gospa, ki se je z velikim strahom odločila stopiti v letalo, pravi, da nikakor ni bilo tako hudo, kakor se je bala. »Res, da je ropotalo in drdralo tik mene na vso moč, vendar je jo tolik užitek.« Moški niso tako občutljivi in se vsi o zračni vožnji jako pohvalijo. Dvanajstletni deček je dejal, da je bilo jako lepo in da ne želi postati nič drugega nego zrakoplovec. Splošno se je glasila euketa v tem zinislu, da je leta-' nje v zraku v istini užitek in zabava.
s Koktus, ki rodi sad. Pri nas je koktus priljubljena rastlina. Mnogi ga negujejo z veliko skrbjo in čakajo, da jih osreči s svojimi belimi in rdečimi cveti. Cvetoči koktus izlo-žijo, da ga drugi vidijo in jih zavidajo, a ne | vodo, da bi jih na primer Arabci Obžalovali* V Arabiji zraste koktus do dva metra. Od časa do časa cvete s krasnimi rožičastimi in rdečimi cvetovi. Na orijentu je neke vrste koktusa, ki ima plodove, ki so podobni koks tusu. Branje teh plodov pa je težko, ker ima ta koktus mnogo ostrih bodic.
Jaroslav.
Zgodovinski roman.
Ruski spisal J. Šmidt-Melin; preložil Al. Benkovič.
(Dalje.)
s Letalo, ki je varno proti ognju. Angle-jki listi poročajo o iznajdbi novega letala, ki ,c prišlo sicer prepozno za vojsko, a bo kljub lenin nudilo izvrstno službo tudi v mirovnih časih. Pri teni gre za nov niagacin za petrolej, ki ne more'uiti puščati niti eksplodirati, čeprav bi ga zadeli izslrelki. Številne nesreče, ki so so pojavila tekom vojske, so bile povzročene vsled iega, ker je pričel goreti petrolej, ki je uhajal iz magacina za petrolej. V takem slučaju je pričel goreti aeroplan, še preden je bil aviatik v stanu pristati ter se rešiti. V bodoče bodo preprečene slične nesreče. Spustili so »tank«, to je rezervoar za petrolej, iz precejšnje višine, ne da bi se razbil ali sploh pokvaril. Angleški depart-meiii za aeronavtične iznajdbe je po teh po-fckusih prepričan, da bo nova iznajdba rešila veliko .človeških življenj.
s Izgube nemške mornarice. Nemška mornarica je izgubila za časa vojne: 1 linijsko ladjo, 1 vojno križarko, 6 starih oklopnic, o moderne in 10 starih malih križark, 7 ladij, S rečne ladje, 89 rušilcev, 41 torpednih čolnov, 28 čolnov za iskanje min, 9 pomožnih križark, 122 ribiških parnikov, 139 podmorskih čolnov. Izgube mornarice na mrtvih so znašale 1274 častnikov, 6710 podčastnikov in 21 tisoč 576 mož.
s Nerodnosti z železnim Hindenburgom. Dobro nam je še znana nalezljiva bolezen zabijanja žebljev, ki se je. bila za časa vojske razširila v Avstriji in Nemčiji. Železne že-beljčke je zabijala Ljubljana, zabijal jih je Dunaj, zabijalo jih je malo mesto, posameznik in korporacije. Tudi Berlin je bil napravil železnega Hindenburga, ki jim je pa danes v napotje in ne vedo, kam z njim. Visok je dvanajst metrov in ves pokrit z žeblj. Stoji na eni najvažnejših točk Berlina in ne sme več stati tam, kjer sloji. Mestno zastopstvo je v velki zadregi in ne vedo, komu bi ga dali, da se ga rešijo. Odbor, ki ga je postavil, ga je hotel pokloniti občini, a občina ga je odbila. Poleg tega bi bili stroški transporta preveliki. Stroški za vpostavo kipa so znašali svoje dni 625.000 mark, skupiček za zabite žeblje jo znašal 750.000 mark. Nek časopis predlaga, da naj kip poderejo, žeblje prodajo, Ises pa vporabjo za industrijalne svrhe.
Pred prehlajen jem grla in vratu se obvarujemo z izpiranjem s Fellerjevim antisepti-škim, bol lajšajočim „El8a-fluidom“. 6 dvojna-iih ali 2 specialni steklenici stane le 24 K pri lekarnarju E. V. Fellorju, Stubica, Elsatrg žt.245 (Hrvatsko). Nad 100.000 zahvainic. Priporočen tudi po mnogih zdravnikih. Omot in poštnina se računa posebej ali najcenoje. Čim več kdo Bkupno naroči, tem več prihrani na poštnini.
(ee)
feg. dr. MIROSLAV KASAL
oblastveno poverjeni stavbeni inžener.
Sjaeolehio stavbno podjetje za betonske, ždezobetonske 3« vodne zgsad.be v Ljubljani, Ililšerjeva ul. št. 7.
Izvršuje strokovno:
I Naprave za izrabo vodnih sil, vodne | ?»ge, elektrarne, betonske in železobe-I totisks jezove, mostove, želozobetonska 1 tovarniška poslopja, skladišča, betonske I rezervarje železobetonsko oporno zidovje S in vse druge betonske in železobetonske 1 konstrukcije. - Prevzema v strokovno iz-1 vršite v vse unerte S*avbeno inžcnerslse | stroke. — Tehniška mnenja. — Zastopstvo strank v tehniških zadevah.
Grofica Valeska je spadala med tiste krasotice, ki sleherno oko z neodoljivo silo vežejo nase. Nenavadno milino in beloto obličja so poviševali črni lasje, kateri so nad čelom, jasno kažočim veliko nadarjenost, v kodrih plavali proti labodjemu vratu. Največji kras pa so bile njene oči, ki so, rekel bi, tolmačile prijetno govorico njene notranjosti.
Groi se je slednjič približal hčeri ter ji sedel nasproti.
»Kaj si je tolikanj osvojilo misli krasnega mojega otroka ?» je pričel čez nekaj časa, med tem ko je Valeska hladno čitala dalje. Že nekaj iniuut imam veselje, muditi se v tvoji bližini, vendar me ne zapazijo tvoji sicer tako bistri čuti.«
>Prosim te, oče, nikar me ne motil« je odgovorila ona, ne da bi ga pogledala.
Vstal je ter parkrat šel preko sobe, nato pa se je ustavil pred Valesko ter pričel iz~ nova:
»Prosil bi te, dragica moja, da bi me blagovolila poslušati vsaj eno uro.«
Valeska je zazehala in spustila knjigo na kolena. Hladno se je naklonila in s tem dala razumeti, da je pripravljena poslušati.
Groi je sedel na prejšnje mesto tor igraje se z zlato verižico tako-le govoril:
;> Veš, da sem te doslej pustil, da si vse delala po svoji volji. Sedaj, ko se poljska stvar očividno nagiba h koncu, se moremo vzdržati na višini samo, ako stojimo na strani Kusov. Veš tudi, da se kljub vsemu prizadevanju niti za korak nisem približal naklonjenosti vojvode. Veš, da sem zapleten v važne načrte, in da lahko postanem prva oseba, ako pa mi izpodlete, se bom moral pokoriti v Sibiriji. Hvala Bogu, da nam je sedaj pokazana pot, po kateri lahko pridemo do uresničenja naših želj, neprijateljem pa pokažemo, kaj pome-iija, nam delati krivico.«
»Kakor je splošno znano,« je nadaljeval čez nekaj časa, »so se Kusi polastili Varšave samo vsled drznosti priprostega vojaka. Tega je car povišal v častnika in sedaj se nahaja v naši hiši.«
»In ti me hočeš pregovoriti,« je na očetov molk izpregovorila Valeska, »da bi temu možu dovolila, pogajati se za mojo naklonjenost, dokler bi ti ne dosegel svojega namena. Uganila sem, kajneda?«
»Ravno narobe 1 Hotel sem ti svetovati, da bi se domenila z Jaroslavom ter bila pripravljena, z njim stopiti v zakon.«
»Da bi se jaz udala priprostemu vojaku!« je vzkliknila Valeska ter se smejala porogljivo. »Dočim so sinovi grofov in knezov zaman koprneli ob mojih nogah, naj bi postala žena priprostega poročnika! Nikdar, oče, tega ne misliš resno!«
»Ne sodila bi tako,« ji je odgovoril on, »ako bi pomislila, da je tisti priprosti vojak odslej prisrčen prijatelj Paškeviča in tudi ljubljenec carja, ter da lahko doseže najvišje časti. On bi mogel preprečiti vse obdolžitve, ki bi jih kdo utegnil naperiti proti nam. Poleg tega pa pomisli še nekaj drugega! Devetnajst let si že stara; tudi tvoja lepota sko-ro mine. Sicer pa je Jaroslav eden izmed najlepših in najbolj zanimivih mož, oglaje-nega vedenja in dovršene olike.«
»Olike?« je ironično vprašala grofica. »Saj je vendar prestal, ko je bil še priprost ruski vojak, zanj nečastne telesne kazni.
Grof Je pogledal hčer in komaj premagoval ne voljo. »Znane so ti moje nakane,
vse drugo pa pričakujem od tvoje premišlje«. nasti in razuma,« je pristavil.
Valeska je po očetovem odhodu nekaj časa premišljevala, potem pa je segla po knjigi ,da bi nadaljevala pretrgano čitanje.
Toda le kratek čas je minil, da se je popolnoma izpremenila. Očetova želja ji ni šla iz spomina. Že prvi sestanek z osovraženim Kusom je napravil nanjo globok vtis, ki se jej čedalje bolj razvnemal v brezmejno strast, ln če se je v Poljakini vzbudila strast, potpnrt se ne ustraši nobenih zaprek, da si ljubljenega moža osvoji ali pa ga uniči.
In Valeska v tem ni delala izjeme, marveč je ta lastnost v njej celo prevladovala.
Minilo je kakih osem dni, kar je Jaroslav bival v palači Mičalskega, ko je bila neki ve-* čer tja povabljena družba višjih ruskih častnikov, uradnikov in carju zvestih Poljakov.
Med tem ko je pridno služabništvo tekalo semtertja in gostom ponujalo penečega vina in slaščič, so se nekateri gostje vsedli k igram, drugi so jih obstopili, zopet drugi pa so v razgovorih s počasnimi koraki še tali po prostranih sobah.
Med zadnjimi je bil tudi gostitelj, s ka-i terim se je razgovarjal stari general Volskojj
»Gotovo, gotovo,« je govoril grof, »tista nesrečna vstaja je sedaj toliko kot končana, hvala Bogu.«
»Ste li o tem trdno prepričani?« je vprašal general ter zvedavo pogledal grofa. »Zalibog je še mnogo upornih glav, ki bodo. prej ali slej zopet vznemirjali ljudstvo. Poleg vseh spoštovanja vrednih lastnosti so Poljaki vendarle nestalen, nepokojen narod.«
»Po večini utegnete imeti prav,« je rekel grof. Vendar je dovolj tudi razumnih Poljakov, ki vidijo, da se je v družbi z Rusi mogoče upreti neprijateljskim Nemcem. Poleg tega so Rusi in Poljaki otroci ene ma-i tere, kar jasno kaže podobnost v značaju obeh narodov.
»Podobnost v značaju ruskem in polj-! sivem!« jo nekdo razburjen zaklical od mize. V njem spoznavamo Paškeviča, ki se je s hladno malomarnostjo vedel nasproti veliki vljudnosti gostiteljevi.
Vendar je nadaljeval z navadno prisrčnostjo: »Boguie, da vam bo pač malokak Rus hvaležen >a to sodbo. Vsaj jaz ne poznam večje razlike, nego kakor jo v značaju Rusa in Poljaka. Rus je pobožen, velikodušen, gostoljuben, stauoviten, neomajan v zvestobi in ljubezni do svojega gospoda, Poljak pa je fanatičen, priliznjen, lahkomiseln, dober na ven, znotraj pa poln prevar in okrutnosti. Rusici Rarod je svež, željan oliko in plemenitosti, poljski pa dan na dan živi kakor Adam v raju, ne vedoč, kaj hoče, česa mu je zahtevati, kuj um je v prospeh!«
»Čeprav je med njima v nekaterih stvav reli znaten razloček,« je hitro zaklical grof, »vendar bo Vaša Jasnost pritrdila, da je slave in blagra pričakovati edino od njiju združitve!«
(Dalje.)
Širite »Večerni lisi"
Izdajatelj konsorcij »Večernega lista«« Odgovorni urednik Viktor Cenčlč. ' Tiska ‘Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,