woes*-'"
B^T

'•Sir, I
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 2
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 4TH, 1987
LETO XL — VOL. XL.
Prijazen klic vsem onimr ki bi radi postali državljani. Osemnajst sol odprtih ta leden
Cleveland. — Nihče v Cleve-landu se ne more pritožiti, da nima prilike postati ameriški državljan. The Citizens' Bureau otvori ta teden osemnajst šol v raznih delih mesta, kjer dobijo vsi tujezemci simpatičen in natančen pouk o državljanstvu.
Kongres je zadnje leto spremenil mnogo določb glede pridobitve državljanstva. Danes je težko postati ameriški državljan, toda pod spretnim vodstvom učiteljev The Citizens' Bureau, boste dobili natančne podatke in navodila, tako postati državljan v najkrajšem mogočem času.
Sledeče šole za državljanstvo bodo odprte od 4. januarja naprej: Alexander Hamilton šola, 3465 E. 130th St., vsak torek. Alta House, 12510 Mayfield Rd., vsako sredo. Broadway Library, na 55. cesti in Broadway, vsak četrtek. Collinwood Library, 856 E. 152nd St., vsak torek.
East 131st Library, na 3830 E. 131st St., vsak četrtek. Glen-ville Library, 660 Parkwood Dr., vsak pondeljek. John Adams School, 3817 E. 116th St., vsak pondeljek. Miles Park Library, Miles Park in E. 93rd St., vsak petek. Rice Library, 2820 E. 116th St., vsak torek. St. Clair Library, St. Clair Ave. in E. 55th St., vsak četrtek.
Superior Library, 1347 E. 105th St., vsak četrtek. University Center, 7078 Broadway, vsako nedeljo ob 9. zjutraj. Brooklyn Library, W. 25th St. in Mapledale Ave., vsak petek. Carnegie West Library, Fulton Rd. in Bridge Ave., vsak četrtek.
South Library, Scranton Rd. in Clark Ave., vsako sredo. Lorain Library, 8210 Lorain Ave., vsak torek. Jefferson Library, 850 Jefferson Ave., vsak petek. Poleg tega se pa vrši pouk o državljanstvu vsako sredo in vsak četrtek večer v glavnem uradu The Citizens' Bureau, Marshall Bldg., Public Square.
Pouk se vselej začne ob 7. uri zvečer. Za one pa, ki delajo zvečer ali ponoči, se vrši izreden pouk vsak torek zjutraj ob 9. uri v uradu The Citizens' Bureau,
Prijatelj tujezemcev
V New Yorku je umrl Col. Danici MacCormack, generalni naselviški Mpjmir sar Z edin j enih 'drža-v. Njegova smrt je velik udarec za vse poštene tujezemce v Ameriki, ki so imeli v njem svojega najboljšega prijatelja. Težko bo dobiti enako poštenega in značajnega človeka za njegov urad. -—o-
Evropa ima milijone skrite v Zedinjenih državah
Washington, 3. januarja. — Razne evropske države kot tudi privatni ljudje so nakopičili in shranili v Zedinjenih državah stotine milijonov dolarjev. Tujezemci so prepričani, da so naše ameriške banke in denarni zavodi mnogo bolj varni kot pa evropske banke. Obenem pa je ta denar tudi pripravljen deloma za nakup raznih potrebščin za slučaj, da izbruhne v Evropi
Marshall Bldg.
Za naše rojake je najbolj pri-Ue dolgo pričakovana vojna. — pravna šola v St. Clair Public i Razne evropske države in pri-Library, 55. cesta in St. Clair j vatniki so tekom zadnjih petih Ave. Pričetek termina je v če-jiet nakopičili v Ameriki do 8 trtek 7. januarja ob 7. uri zve-1 tisoč milijonov dolarjev vredno-čer. Sprejemajo se moški in žen- sti. To premoženje je deloma v ske. Za vsa nadaljna in točna ziatu, deloma v sigurnih vred-
pcjasnila se oglasite v knjižnici j notah. _ Bodoči kongres lahko
na omenjeni večer. V vašo last-1 naredi postave glede nevtralnosti v slučaju evropske vojne, toda evropske države bodo še
no korist vam ponovno svetujemo, da postanete državljan Zedinjenih držav. Še je do 20,000 naših ljudi v Clevelandu, ki niso državljani.
Štrajki v avto industriji vznemirjajo Ameriko
Washington, 3, januarja. — Štrajki, ki so nastali zadnje čase v avtomobilski industriji in ki so povzročili, da je že 40,000 delavcev na štrajku in ki bodo najbrže povzročili, da nadaljnij tisoči izgubijo delo, so začeli ze-j lo skrbeti vlado. Vlada je mnenja, da če še takoj nekaj odločnega ne ukrene,, da bo avtomobilska industrija v deželi popol-J noma prenehala. Delavska taj-f niča, Miss Perkins, bo prisilje-i na predložiti predsedniku F. D. Rooseveltu resnost položaja, in kot se sliši, bo Roosevelt sam, če j se posredovalcem v delavskem oddelku vlade ne bo posrečilo' narediti miru v avtomobilski in-j dustriji, prisiljen posredovati.; Dvanajst zveznih izvežbanih posredovalcev je sedaj na delu in skušajo doseči poravnavo med industrijskimi delavci.
Tožba kompanije
The Good near Tire & Rubber Co. v Akronu je na-znahila svojim uslužbencem, da je radi neprestanih štraj-kov v letu lnSO zgubila toliko naročil, da bo prisiljena v letu 11)37 zelo omejiti svo-jy poslovanje. Kompanijki naznanja, da bo prisiljena odpustiti od dela več tisoč uslužbencev, kar bo zelo škodovalo mestu Akronu, "Pravica delati je enako sveta kot pravica štrajka-ti," pravi predsednik kompanije Lil e h field, "toda kompanija ne more napredovati m plačevati zaslužek, (t ko radi štrajku zgubi naročila vredna milijone dolarjev."
Na prizadevanje councilmana Novaka bo St. (lair Ave, popravljena, Novak seje temeljito potegnil za davkoplačevalce
Cleveland. — Kot nam sporo jča councilman 23. varde Mr. John Novak, bo vzelo samo še | par tednov, ko začnejo z deli, da se popravi St. Clair Ave., od 55. ceste pa vse do Wheelock Rd., ali 82. ceste.
j Pred nekaj leti so razširili St. Clair Ave., za približno 16 čevljev na široko. Tedaj je izpo-
Novoletna partija
sluval councilman Mr. Mihelich, da davkoplačevalci za razširjenje in potrebno tlakanje niso ničesar plačala
Toda razširjenje St. Clair Ave. je povzročilo precejšnje
Jastrebi, sneg, led in psi na koti;njeonem delu ce;ste- k-''f
i • c S	se Je razširjenje izvršilo pa do
SpanSKl irontl	mestnega pločnika. Sami ste vi-
' Na novoletni dan na fronti	deli in čutili, kadar ste stali na rebelev.
Visoko je zapadel
tlaku, in je bilo slučajno dežev-sneg na španski fronti pred Ma-| no vreme, kako so avtomobili dridom. Boji so skoro poneha-1 brizgali vodo na vaše čevlje in li, kar je dobrodošlo obema bo- obleko.
-o-
Generalni štrajk pri General Motors
.Flint, Mich., 3. januarja. Na zborovanju unijskih voditeljev v tem mestu se je sklenilo sklicati generalni štrajk vseh uslužbencev, ki so zaposleni pri General Motors korporaciji, ako kompa-ni-ja ne prizna kolektivnega pogajanja na narodni podlagi. Eksekutivni unijski odbor se zbere v pondeljek v Detroitu. Formural bo svoje zahteve na General Motors. Tekom enega tedna mora priti do odločilne krize. Ogromno zborovanje Fisher Body delavcev v Clevelandu se je vršilo včeraj popoldne. Sklenilo se je v masah piketirati Fisher Body tovarno, da se pokaže kompaniji moč štrajkarjev. Za torek popoldne ob 2. uri je Pa napovedan drug shod, ki se vrši v S. N. Domu na St. Clair Ave. Zastopniki, ki so šli v Flint, Mich, bodo poročali na tem shodu.
Brezposelna zavarovalnina
•Boston, 31. decembra. Najvišja sodnija države Massachusetts je odobrila postavo glede brezposelne zavarovalnine, ki sili delodajalce, da prispevajo v poseben fond, iz katerega se brezposelnim plačuje zavarovalnina. Dve kompaniji sta se pritožili glede neustavnosti postave, toda najvišja sodnija je bila mnenja, da je postava popolnoma ustavna. Omenjene kompanije se bodo pritožile na najvišjo sodnljo Zed. držav.
--o—--
vedno v stanu kupovati v Ameriki orožje in strelivo, kajti za ! njih lastni denar jim. tega niti vlada Zed. držav ne more pre-j povedati. Francija ima danes v Zed. državah skoro $1,500,-000,000 v zlatu, Anglija'do $2,-1000,000,000. Ostale milijarde so ■razdeljene med dvanajst drugih evropskih držav. — Celo Nemčija ima naloženih $500,-030,000 v Zed. državah. Denar bo potrebovala, ko pride do vojne med Nemčijo in Rusijo.
Otrok umrl
Umrla je Florence Wasil, stara 3 leta. Dekliško ime njene matere je bilo Agnes Dular. Pogreb ranjke hčerke se vrši v torek ob 9. uri iz hiše žalosti na 5800 Luther Ave. Iskreno soža-lje staršem!
214 žrtev
Avtomobili so v Clevelandu v preteklem letu ubili mc manj kot 214 oseb, ali H vec letu 1935. 7,405 oseb je leta
Novi uradniki
Društvo Collinwood Boosters, št 188 J. S. K. J. je izvolilo sledeče uradnike za 1937: predsed-j nik Anton Laurich Jr., podpred-; sednik Joe Struna, tajnica in bla-j gajničarka Alice Struna, 14719 Saranac Rd., zapisnikarica Mary Laurich. Nadzorniki: Alice Laurich, Mrs. Mary Laurich in Joe Struna. Zdravnik dr. L. J. Per.-1 me.
Zgubljen svinčnik
Zadnjo soboto večer se je zgubil Eversharp svinčnik, črn in z zlatom okrašen, v okolici St. Clair in Norwood Rd. Kdor ga vrne dobi $1.00 nagrade. Stanley Eržen, državna trgovina, 6129 St. Clair Ave.
Mr. Bajt policist
Za policista je bil nastavljen
kot. v
bilo z novim letom mladi več ali thony Bajt. Družina
, ton je fest fant in bo delal čast 1 svojemu poklicu.
SST^SSrf avtomobilov na 1432 E. 52nd St. M.adi
v Clevelandu.
Pomožni koroner
Novo izvoljeni kroner dr.;	štirje aretirani
Gerber je imenoval litvinskega| Policija je pod načestvom ka-zdravnika dr. Kazlauckas, 6900 pitana Savage aretirala v Superior Ave., za svojega prve-,ci Fisher tovarne štiri tujezem-ga pomočnika s plačo $3600.00jce, katere je obdolžila da so ši-
, ,	l rili komunistično literaturo med
na leto.	*
Zadušnica	[strajkarji.
Za pokojnim Jakob Rosmanom	Obisk
v torek ob . Preteklo soboto nas je obiskal
Vest il domovine
Mr. Viktor Vokač, 1165 0. 61-st St., je dobil iz domovine pismo, v katerem se mu sporoča, da je preminul dne 5. decembra 1936 njegov oče Karol Vokač v visoki in častitljivi starosti 94 let. Doma je bil iz Jame pri žužemberku. V domovini zapušča sina Karla, v Clevelandu pa sina Viktorja in hčer ]\Iary Bodner v Californiji in mnogo drugih sorodnikov. Naj bo častitljivemu očaku rahla slovenska zemlja!
Dve; materi I)ve materi v Clevelandi! imata enako čast, da sta prinesli ^a svet ob istem času prvo dete v tem letu. — To sta Mrs, Milton Walker, 3310 Bader Ave., in Mrs. Viola Diamond na 12405 Brighton Ave. Obe sta porodili P0 en0 deklico ob 12.01 pretekli petek zjutraj.
Novoletne žrtve V 25 raznih ameriških državah je bi'0 na novoletni dan ubitih 136 oseb in sicer nekako Mr An 110° od avtomobilov, drugi so pa stanuje postali žrtve razstrelb, tepeža in An-i uboja
Washington, 2. januarja. — Šele sedaj so prišli gostje, ki so bili povabljeni na novoletno partijo k znani milijonarki Mrs. McLean, nekoliko k sapi, da lahko povedo, kako in kaj je bilo na novoletne mzabavnem večeru. Povabljenih je bilo 250 oseb. In te osebe so povžileJso sledeče dobrote: 480 kvortov šampanjca, 299 kvortov škotskega. žganja, 48-Hfcvoirtov tako-zvanih "cocktails," 400 kvortov pive, 36 kvortov raznih likerjev. Za večerjo so pa imeli: — paradižnike nabasane z mesom od rakov, juho z gobami, prsa guinejskih piščancev s špinačo in pečenim kompirjem. Šest vrst sladoleda, kavo in- likerje. Večerja je veljala milijonarko $50,000. Mrs. McLean je nosila ob tej priliki -sloveči Hope de-mant, ki je vreden $2,000,000.
jujočima strankama, ko sta dobili čas, da pokopljejo padle tovariše. Sneg in led je v okolici Madrida. Vojaki na obeh frontah so zaviti v kožuhe in odeje. Sneg na fronti ni bel, kot je bel v deželah miru, pač pa gosto oblit s človeško krvjo. Psi, ki izgubili svoje gospodarje, tu-
nekaj naredi tozadevno.
Poudarjal je položaj stoterih Slovencev, ki imajo v naselbini svoje hiše, kako so marljivo plačevali davke. Mnogi niso delali tri do štiri leta, toda plačevali so davke; da so rešili svoja mala posestva, katera so si pridobili s svojimi žulji.
Mestna vlada je uvidela potrebo temeljitih popravil na St. Clair Ave. Vse kotanje bodo zalili z asfaltom, da bo ulica zopet ravna. Obenem bodo pa razširili St. Clair Ave., od 72. ceste pa do Wheelock Rd.
Nadalje je Novak dobil obljubo, da se na križišču St. Clair Ave., in 61. cesta postavi prometna luč. 61. ulica skrbi za ogromen promet, odkar je zgrajen nov bulevard ob jezeru in odkar hodijo po tej ulici šolski otroci v šolo sv. Vida in naši ljudje v cerkev sv. Vida. Luč je bila tam absolutno potrebna.
Mr. Novaku gre tudi priznanje, ker se je potegnil za mla-
Pa tudi za avtomobiliste same ni prijetno voziti po St. Clair Ave., radi številnih kotanj
in "hribov in dolin." Sedaj je|dega fanta, katerega je policija župan Burton obljubil council-! pretekli teden na tako brutalen manu Novaku, da se bo s popra-! način pretepla, ne da bi ime-vami začelo nekako v. treh ted- la kak vzrok za to. Mr. Novak nih. Mr. Novak je ves čas, od-j je dobil splošno priznanje v me-, kar se nahaja v councilmanskem! stu za svoj nastop. Vidimo folijo vso noč, jastrebi plovejo; uradll( deloval in pritiakal na j rej, da imamo councilmana,
mestno vlado, da končno vendar• je mož na mestu.' ...................—--«=■-----o-—-—
nad bojiščem in iščejo — mrtvih trupel. Vojaki se grejejo ob ceveh svojih pušk, ki so razgrete radi neprestanega streljanja. Ranjenci neizmerno trpijo, ker nimajo prave postrežbe. Gene-ial Franco, poveljnik nacionalistov, se je včeraj izjavil, da je dobil dovolj pomoči, da pride lahko v treh tednih v Madrid.
ki
se bo brala sv. masa 7. uri v cerkvi sv. Vida. Prijatelji so vabljeni.
Mr. Jos. Hiti iz Barbertona. Dospela je tudi soproga in družina.
ali umora. Poročila iz os talih 23 držav niso še popolna.
Pogreb Vukoviča
Pogreb Franka Vukoviča se vrši v torek 8:45 dopoldne iz po-okoli- grebnega zavoda A. Grdina in Sinovi v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Calvary pokopališče.
V bolnici
V Lakeside bolnico je bila odpeljana v svrho operacije Mrs. Mary Podgorelec, 690 E. 159th St. Nahaja se v sobi št. 414. Obiski so dovoljeni.
Smrtna kosa
Nad S. N. Domom na St. Clair Ave. plapola zastava na poidro-gu, v znamenje, da je umrl eden izmed direktorjev Doma. In res je preminul splošno poznani Štefan Lunder, star 55 let. Tu zapušča žalujočo soprogo Marijo, rojeno Doles, in 5 otrok: Hermi-no, poročeno Race, Štefanijo, Adolf a, Marijo in Jožefa, brata Jožefa in več drugih sorodnikov. Pokojni je bil doma iz vasi Dolenje Poljane pri Velikih Laščah, kjer zapušča brata Frahca, se-, stro Frančiško; Rigler in več sorodnikov. V Ameriki je bival 31 let. Bil je dolgoletni blagajnik društva Naprej št. 5 SNPJ, član društva Glas Clev. Delavcev št. 9 SDZ in samostojnega društva Srca Jezusovega. Bil je direktor S. N. Doma in odbornik Kluba društev. Bil je j ako aktiven od' bornik, blag družabnik in so trudnik. Truplo se nahaja na; njegovem domu na 1411 E. 51st St. do danes opoldne, nakar bo prepeljano v S. N. D., da mu vsi prijatelji in znanci lahko izkažejo zadnjo čast. Pogreb se vrši iz S. N. Doma v torek ob 8:30 zjutraj v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče pod vodstvom Jos. žele in Sinovi. Bodi zavednemu družabniku in skrbnemu očetu ohranjen blag spomin. Preostali družini naše globoko so-žalje!
* Francoski vojaki bodo zana-prej dobivali vsak dan en liter domačega vina.
Mladinski pevski zbor
Pri Mladinskem pevskem zbo-vU S. D. Doma na Waterloo Rd. M) bili izvoljeni sledeči uradniki za 1937: predsednik John Terlep, podpredsednica Marion Basel, tajnica Martina Hribar, zapisnikarica Ana Grajzar. Na -eji je bilo tudi sklenjeno, da se ! preskrbi tri lepe nagrade, ki bo-| do oddane na spomladanskem j koncertu, ki se vrši 2. maja. Do-I bitki so: bicikelj za fanta in dekle in krasna električna svetilka. Nagrado dobi tudi oni, ki proda največ listkov, in sicer po $5.00, $4.00, $3.00 in $2.00. Ena nagrada je za $1.00.
Tožba i adi pkic
Znani politični trapec v Clevelandu Charles Hiibbell, ki je kandidiral že za 100 različnih uradov, pa je dobil vselej komaj par sto glasov, namerava vložiti tožbo proti mesnrii zbornici, češ, da councilmani niso" upravičeni do višjih plač, kot je to sklenila mestna zbornica. Hubbell je začel obenem tudi pobirati podpise proti zvišanim plačam. Dobiti mora do 15. januarja 27,000 podpisov, ako želi, da gre stvar na glasovanje.
Mrs. Roosevelt v uniji
Mrs. Eleanor Roosevelt, soproga predsednika Zed. držav, je pristopila v unijo časnikarjev. Kot svoj poklic je navedla, da je kolumnistinja in da biva v Beli hiši.—Mrs no piše članke za ske časopise.
Pevske vaje
Starše otrok pevskega mlad. zbora Ilirija se opozarja, da se danes prične zopet z rednimi vajami, ki se vrše vsak pondeljek po šoli.
Smrtna kosa ;
Po daljši boleznijo preminula v nedeljo zjutraj' eiia izmed pionirk newburske naselbino, Mrs. Katarina Tela t ko, rojena'Šeliga, stara 71 let. Sem je' dospela iz češkega pred 46. leti. Zapušča seproga Vencelna, tri sinove, Joseph, Frank in Charles ter štiri hčere: Frances, poročeno Perko, Josephine, poročeno Kastelic, Mary, poročeno H oda 1 a in Emily poročeno Penner. Pogreb ranjke se vrši v sredo zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 3562 E. 81st St. pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Bodi blagi ranjki mirna ameriška zemlja!
1 Ljudje pijejo
Kot poroča državna komisija za kontrolo opojne pijače, je država Ohio prodala tekom lanskega leta za $44,926,000 žganja. V letu 1935 je znašala kupčija samo $32,000,000. V tej svoti ni vštet denar, ki se je iztržil v državi Ohio za vino, pivo in šampanjec. Samo v Clevelandu so prodali dan pred novim letom za $121,000 žganja, čisti dobiček, ki ga naredi država Ohio od pijače, gre za starostno pokojnino, čisti dobiček bo najbrž znašal $15,000,000,
Roosevelt dnev razne ameri-
Novi župan
V sosednji vasi Garfield Heights je bil včeraj zaprisežen Mr. Donald Cameron kot župan. Mr. Cameron je nastopil svojo službo kot naslednik Martina O'Donnella, ki je bil izvoljen pri | Slovenci zadnjih volitvah za šerifa. Ca- pustnem meron je bil do/daj predsednik vaške zbdrnice v Garfield Heights, kjer prebiva mnogo naših ljudi.
ZrakoplOvni proniet
Tekom leta 1936 je dospelo in odplulo v elevelandski zrakoplovi! i pristan 33,139 zrakoplovov. Zrakoplovi so pripeljali in odpeljali iz Clevelanda tekom preteklega leta nič manj kot 184,015 potnikov, kar je rekord vseh časov.
Pijan načelnik župan V mestu Canton, Ohio, je bil prisiljen odstaviti policijskega načelnika Ira Mander-baugha, ker je bil načelnik policije skovo neprestano pijan.
Zopet doma
Iz bolnice se je vrnil Val. Trtnik, 19005 Muskoka Ave. Izreka lepo hvalo vsem obiskoval-j cem in jim želi srečno in zdravo novo leto!
Mestna elektrarna Mesto Niles, Ohio, je sklenilo zgraditi svojo lastno elektrarno, ki bo veljala $200,000 in mora biti zgrajena v 270 dnevih.
Ljudje se ženijo
V	letu 1936 je bilo izdanih v Clevelandu 8,825 poročnih dovoljenj, ali za 1.200 več kot v letu 1935. "Boljši časi," se je izjavil vodja licenčnega urada v Clevelandu, "so odgovorni za številne poroke. Tudi med nami
se pričakuje v pred-času najmanj sto porok.
Prvi regrat
Iz okolice Berea, Ohio, poročajo; da so ljudje tam v soboto nabirali prvi regrat, žal, da nismo dobili v uredništvo nobenih vzorcev, da bi tem laglje verjeli enakim poročilom.
Popravek
V	zahvali za pokojnim John Struna je bilo omenjeno ime Mr. in Mrs. Frank Puc. Glasiti bi se imelo Mr. in Mrs. Fr. Pire iz 47. ceste, ki sta darovala za sv. maše,x za kar se družina lepo zahvaljuje.
V bolnico
Mr. Anton žnidaršič, poznani naš slovenski mlekar, 6302 Edna Ave., se je podal v Huron Rd. bolnico. Prijatelji ga ahko obiščejo.
Zaroka
Na božični dan sta se zaročila Miss Frances Per usek, hčerka Mr. in Mrs. Joseph Perušek na 14814 Hale Ave., in Mr. Robert Wolfe, iz Bridgeport, Ohio, i Iskrene čestitke!
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY
6117 St. Clair Ave.
Published dally except Sundays and Holidays
NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na letu $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00 Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per ^ear. U.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 2, Mon., Jan. 4, 1937
unije 100 procentno odzvale, dela in izpodrivajo po predpi-
Svet pričakuje zboljšanja
Mnogo znanstvenikov trdi, da živimo v dvajsetem stoletju, ki je stoletje tehnike in napredka. Seveda smo imeli napredek na vseh poljih, političnih, znanstvenih, agrarnih, socialnih in verskih poljih. Dvajseto stoletje je prineslo več napredka, novotarij, slabih in dobrih, kot dvajset stoletij pred dvajsetim.
Toda vseeno svet še ni zadovoljen. Še vedno stremimo naprej. Dvajseto stoletje se še vedno lahko nazivlje stoletje novega pričakovanja. Vsak izmed nas in vsi narodi pričakujejo se nekaj boljšega, bolj uspešnega. Odtod toliko kritike na obstoječe razmere, ker narodi zahtevajo — perfektni svet, česar pa nikdar ne bomo doživeli, ker narava sama ni perfektna, kakor tudi stvarstvo narave ni. Toda kljub temu stremimo vsi po dovršenosti, in v prizadevanju po zboljšanju do perfektnosti našega življenja največkrat — pademo!
Pri tem pa vsakdo nekaj pričakuje, da bi se mu izboljšale razmere. Oni, ki izdelujejo orožje, pričakujejo večjih naročil za streljivo, topove in puške, zopet drugi delujejo za mir in so v neprestanem boju z zagovorniki vojne, tretji pričakujejo višjih plač in manjših delovnih ur, četrti mislijo, da bodo v kratkem dobili ogromne dividende, peti pričakujejo, da bodo zadeli srečke, ki jim prinesejo stotisoče ali milijone, skratka, vsi od prvega do zadnjega pričakujemo, da bodočnost prinese nekaj novega, nekaj nepričakovanega, nakar se bomo vsi skupaj vsedli lepo za mizo in v brezdelju čakali konca svojih dni — smrti, ki nam je vsem neizbežna.
Kako pričakujejo mladeniči in mladenke, ki so izvršili višje šole, da dobijo delo tu ali tam. Kako pričakuje odrastel fant, da dobi delo v tovarni kot priprost delavec ali kot mehanik, za karkoli je bil izučen. Kako pričakuje dekle, da dobi pravega in poštenega fanta, s katerim bo korakala kot žena skozi pot življenja!
Svet se pa do danes še ni vrnil k pravi prosperiteti, da bi vsaj deloma ugodil večini onih, ki so voljni in zmožni delati. Še vedno je na svetu do 25 milijonov dela zmožnih ljudi, ki bi radi delali in zaslužili svoj lasten standard v življenju, ako bi jim bila dana prilika.
Toda dvajseto stoletje je stoletje čakanja in pričakovanja. Toliko izprememb se na svetu še ni izvršilo, kot se jih je v dvajsetem stoletju. Te izpremembe so bile nagle, včasih nepričakovane in jih ljudje v svoji priprosti pameti niso mogli takoj zapopasti. In v tem je tajnost čakanja in pričakovanja . . .
Predsednik Roosevelt je pričakoval, da se bodo razmere zboljšale. V kolikor je imel svojo voljo, se je položaj zboljšal, kadar mu je najvišja sodnija v gotovih slučajih metala polena pod noge, je moral odnehati. In vsi smo zopet čakali, kaj bo vlada boljše naredila za nas. Najvišja sodnija ne more delati postav, lahko jih pa podira in ruši. Torej vsi pričakujemo od Roosevelta, kaj bo novega ustvaril, dokler naše pričakovanje ne pride do konca — ko sodnija ruši dobro delo.
Na svetu ni nič popolnega. Odkar je bil ustvarjen naš svet, smo imeli mi in naši pradedi neprestano borbo za obstanek. Tekom te borbe so se nekateri povzpeli visoko, toda jako maloštevilni. V izkoriščevanju so si priborili nekaj tisoče milijonov, katere so pozneje delili kot "dobrodelnost" med one. od katerih so direktno ali indirektno nabrali denar.
Toda če bi na primer premoženje vseh ameriških milijonov spravili na en kup, bi imeli mogoče kakih petindvajset tisoč milijonov dolarjev, dočim je vsega denarja v prometu nekaj nad osem tisoč milijonov. Vse drugo je kredit, note, dolžna pisma, zastavnice, dobra beseda. Če razdelimo to premoženje med narod bi dobil sleherni mož, žena, fant, dekle in otrok v Zedinjenih državah nekako 70 dolarjev.
Kaj naj bi to pomagalo k boljšemu življenju? Za mnoge par steklenic pijače, za mnoge en mesec dva najemnine, živeža, in kaj potem?
In kljub temu pričakujemo vsi, da se bodo razmere izboljšale. Svet je nepopoien in nikdar perfekten ne bo, siromaki bodo vedno med nami, bogatini tudi. Eni zapravljajo, drugi hranijo. Vsi pa moramo sodelovati z razumom, pametjo in srcem, da pomagamo eden drugemu in skušamo vsaj deloma ustvariti boljše razmere.
-o-
Opomin delavcem pri železnicah
Cleveland (Gollinwood), O. "Wilson, v vojnem Času razgla-— Mislim, da je največ Slo- sil dekret:_ Pravico organizi-vencev ali Jugoslovanov za po- ran j a. Takrat so se osnovale slenih skupaj v eni železniški takozvane Shopmen ^Unions, tovarni v Collinwoodu. Ta to- To so danes strokovno organi-varna obratuje zadnjih šest zirane skupine, ki so zvezane mesecev s polno paro v loko-j sirom dežele po vseh želez-motivskem oddelku. Dela se nicah. V . grenkem spominu trikrat po osem ur na dan ter imamo leto 1922, ko so železne popolnoma prenovi želez- niški interesi z njim naklonje-niških strojev povprečno 15 clo no Hardingovo administracijo 22 na teden. Na tisoče ljudi poskusili razbiti ono, kar so si je prizadetih, kadar ta tovar- delavci s pomočjo Wilsonove na dobro obratuje.	demokrat, administracije pri-
Vsakdo se še spominja, da dobili. 1. julija 1922 je naje predsednik Zed. držav, W. stal štrajk, kateremu so se
Čez en mesec pa je "delavski odbor" v Washingtonu spoznal, da so pogoji sprave nesprejemljivi. Zato pa je predsednik Harding kratkomalo naznanil unijam, da naj se podajo, sicer izgubijo vsi uslužbenci starostne pravice. Železnice so na tihem prevažale stavkokaze iz kraja v kraj in mnogo delavcev v Elkhartu, Ind., Chicagu, 111., Dunkirk, N. Y., Albany, N. Y., se je vrnilo na delo, največ seveda mv tihem.
V	collinwoodskih tovarnah se je delavstvo povprečno dobro držalo, a tovarne so se polnile počasi s stavkokazi. Ob sklepu štrajka so bile tovarne skoro napolnjene in delavci so se vrnili na delo kot novinci. Poraženi, dasi so pisali nekateri časopisi o delavski zmagi, so delavci kmalu čutili, kaj se pravi izgubiti starostne pravice. Kadar so zmanjšali količino delavcev, so odslovili mlajše, ki so bili v tem slučaju bivši štrajkarji.
Vse to se je ponavljalo precej let. Da bo pa mera polna, so železnice zaprle nekaj to-varen ter premestile delavce po starostni lestvici po drugih mestih. Tako imamo v Collinwoodu skoro 300 ljudi iz Elk-harta, Ind., medtem ko je nekaj naših ljudi zaposlenih v Beach Grove, Ind. Kako velike težkoče so to, si lahko vsak predstavlja. Ako hočeš delati, imaš delo tamkaj, če ne maraš iti tje, izgubiš starostno pravico in delo. Človek, star 45 ali 55 let, kam naj se obrne?
V	takem stanju se nahaja mnogo naših ljudi, ki so neizmerno drago plačali za nepremišljen štrajk. Le malo je onih, ki so po naključju ali s pomočjo unij prišli do prejšnjih pozicij.
Moj namen s tem dopisom je opozoriti že na opisano preteklost, ki je iieizpi4emenljiVa. Ampak danes so uprte oči železniških delavcev v novo upanje. Že par let se bavi kongres s pokojninsko ustavo ali "R. R. Retirement Act" in pričakuje'se ravno sedaj, da izreče najvišja sodnija svoj odlok v prilog temu. Unije, ki imajo danes doma lega vse delavce pod svojim okriljem, imajo močno zastopstvo tudi v Washingtonu. S pomočjo našega dičnega predsednika se pričakuje, da bo končno le izrečen ali potrjen odlok odve-zal mnogim starim, izčrpanim delavcem izhod v pokojnino in jih nadomestil z mlajšimi močmi. To bo velika olajšava mnogim, ki so že toliko časa čakali svojih mest. Končno pa imam na mislih še nekaj, kar je glavno za naše rojake.
V	NYC delavnicah obstoje sledeče unije, ki mesečno zborujejo, ene celo po dvakrat: Machinist, Boilermakers, Sheet Metal Workers, Blacksmiths, Electrical Workers, Carmen. Vse te skupine so zvezane po celem železniškem sistemu Zedinjenih držav ter imajo skupno glavno zastopstvo v Washingtonu ter letno svoje konvencije širom Zedinjenih držav. Pri sejah teh strokovnih unij se obravnavajo vsa vprašanja glede pravic in krivic delavcev v tovarni. Odbor
sih, včasih pa tudi ne, od unije one ljudi, ki so najdražje plačali za njih pridobitev. Zato hočem na tem mesu apelirati na vse naše rojake: Pridite na seje in sledite poteku istih, kajti kdor se sam ne zaveda svojega stališča, ga, če le mogoče, izpodrinejo na težko delo. Držimo, rojaki, skupaj, pomagajmo drug dragemu. Držimo se svojih pravic, za katere smo najdražje plačali, da se upoštevajo. Enako je dolžnost vseh, da pomagamo tudi našim mlajšim, ki so šele zadnje mesece pričeli z delom. Ako si sami ne bomo pomagali, drugi nam ne bodo. Na seje torej in priglasimo se k bet sedi, kadar se odločuje za nas. Povejte to tudi drugim našim rojakom, kajti življenje je neprestana borba, kdor umanjka, je izgubljen. Zato naprej za naše pravice! S tem sklepam ter želim vsem srečno novo leto.
Železniški delavec. -o-
Iz Guclida
zo ž njim sem dokazal zadnjo,da se mora demokratska stran-kampanjo in še vedno ostanem; ka reorganizirati in želim, da pri nji. Vi veste, da ga poli-! svoj vpliv porabite v to smer. tično mrzim. Jaz sem bil in1 Lahko se računa na mojo pobom proti vsaki politični ko- moč, ker nihče mi ne more oči-rupciji in danes pošteno in tati, da nisem bil aktiven v dostojno zastopam državljane j mojem delokrogu. Državljani v 32. vardi. Poznam danes bolj jv 32. vardi vedo, koliko sem kot kdaj prej, kdo so pošteni j storil zanje v tem času, kar in nepošteni politikarji ter po-'sem v mestni zbornici. Kar vem javnosti, da je tudi v de-'jim pa še ni znano, bodo pa mokratski stranki posebno da- zvedeli, ko dobe moje poročilo nes treba razmotrivati, predno in bodo po tem tudi sodili, dobiš demokrata, ki ima v principu delo prvo, denar — drugo.
Uredništvo mi bo priznalo, Anton Vehovec, da je v Clevelandu prišel čas, councilman 32. varde. --o---
Potovanje po zapadni Ameriki
Piše Michael Lah ml., Cleveland, Ohio, smo fantje zgodaj, tudi vse štiri petrolejne svetil
Pozdrav vsem selo novo leto.
skupaj in ve-
Cyr, Mont. Ustavila sva na prostoru za šotore. Napravila sva si večerjo in podala k počitku. Bilo je še bolj mrzlo kot prejšnji večer. Bolj slabo sva spala, ker naju je večkrat zbudil iz spanja vlak, ki je vozil tam blizu. Ko je izšla luna, so pa začeli s svojim koncertom prerijski psi, kajuti, ki so zavijali na vse pretege. Nisem mogel razumeti, kaj jim je bila na poti, da so se zaganjali vanjo in se pritoževali čez njen sij. Ampak taka je njih navada. Zavijajo pa take nevšečno, da je človeka kar groza. Razume se, da* človek, ki ni tega vajen, ne more spati ob taki glasbi.
(Dalje prihodnjič) -o-
zgodaj,
sva šla še | ke, ki so sicer visele ob trailer-Pa so te svetil j ke še precej le da je malo po petroleju. Dobro in nisva nič slišala, da visok in do-—medvedov.
Vsem članicam podružnice št. 32 SŽZ se naznanja, da bo prihodnja seja 5. januarja. Po te.j seji bomo imele card party. Seja se prične točno ob sedmih zvečer. Prosim vas, da ste navzoči o pravem času. Ako ne boste ubogale in nič upoštevale, o čemer se vas obvesti, vam povem, da bom urad pustila. Vsaka stvar ima svoje meje. Eden naj se ubija z delom, drugi se pa smeje. To ni prav, ker društvo je za vse enako. Vsaka naj točno vrši svojo dolžnost, pa bo za tajnico veliko lažje delo. Pa brez zamere. Bom videla, koliko članic bo upoštevalo ta moj opomin. To velja onim članicami ki se tako malo zmenijt) za prisego, ki so jo dale SŽZ.
Cenjene sestre! Ponos naš naj bo, da napravimo av.ojo dolžnost do društva. Zavedajte se, da SŽZ je danes velika organizacija, ki ima svoje veje po vsej Ameriki. Ugled bo imela ta organizacija le potem, ako bomo res dobre in delovne članice. Imeti samo številko, je mrtva točka.
Zato pa pridite na sejo v polnem številu in povabite na card party po seji tudi svoje prijatelje. Saj človek postane res kar mrzel in tuj, ako se odteguje društvu. Razvedrila bo za vse. Seja in card party se vrši v šolski dvorani sv. Kristine na 222. cesti.
Veselo novo leto vsem članicam širom Amerike, posebno pa podružnici št. 32.
T. Zdešar, tajnica. --—o-
V pojasnilo A. D.
Zjutraj vstali. Z Albertom zadnjikrat p omagat pomolzt ^ ju. laave. Potem sva šla pa k vod-j razgrele šotor, lijaku, se slekla do pasu in se v ledenomrzli vodi temeljito omi-ta.
V hiši naju je že čakal okusen zajtrk. Mrs. Mohar nama je naložila fino popotnico in sicer doma prekajeno šunko, steklenico prezerviranih kumare in kruha. "Da ne bosta revčka lačna po poti," je rekla. Potem nama je izročila še štiri velike steklenice prezerviranih kumare in in rekla: 'Ena steklenica je za Mrs. Jernej Knaus, ena za mojega sina Josipa, ki ima plum-bersko podjetje na St. Clairju, ena je za tvojo mamo, ena pa za tvojo staro mamo, Mrs. Skulj. Pa ne smeš pozabiti Franci povedati, naj še par let živi, da se bova še enkrat videli na svetu."
smrdelo sva spal
imava zunaj jako stojanstven obisk-Prav zares.
Zjutraj je Albert prvi vstal in se zelo začudil, ko je videl zunaj, da so najine stvari vse razmetane. V tem je pa že prišel turist, ki je taboril nedaleč od naju in vprašal Alberta:
'Kaj nista nič slišala medvedov, ki so vama ponoči napravili obisk?"
"Medvedje?" se je začudil Albert, "ne, midva nisva nič slišala."
"No, potem sta pa dobro spala. Da, medvedka z dvema mladeničema je razmetavala po vate*11 j jinih piskrih ter iskala povečer-ka za svojo lačno deco. V našem Vse te stvari sva lepo spravi- j šotoru smo se bili pa zbudili !a na trailer, pogledala še,! če i vsled ropota in žena mi je rekla, je vse v redu iti'potem je bilo'pa ! naj grem pogledat, kaj ta ropot treba vzeti slovo od prijazne j pomeni. Radi večje previdho-
Moharjeve družine. Pa slo^o ni bilo tako lahko. V teku 'osmih dni bivanja na farmah, šva se bila tako privadila, kot bi bila doma. Saj so pa tudi za naju skrbeli kot za svoja sina. Naro-
sti, nisem hotel motiti visokega obiska, pa sem se umaknil nazaj v; Šotor." '
Albert "je kar zijal, ko mu je sosed vse to pripovedoval. Ko je prišel do sape, je omenil, da
čali so nama, naj gotovo obišče- bila sreča, ker je tako dobro va njih sina Viktorja, ki ima spal. Kajti če bi bil ugledal to r.adjerejno farma v Wena-tchee, kosmato družbo v posetih pred Washington. Da bova, sva ob-i šotorom, bi se bilo lahko zgodi-
ti leveland, O.—Parkrat sem že opazil zadnje čase, da se me hoče v vašem listu pokazati javnosti v napačni luči. Videti je, da imate vsaj ta namen. Zadnjič ste me naslika- že ljreJ omenil, li, da bom govoril komunistom v Slov. del. domu na Waterloo rd. Resnica je, da so me povabili na sejo in sem jim rekel, če bom imel čas, da jih bom prišel poslušat. Pa nisem imel časa in nisem šel tje. Natisnili so pa moje ime na plakate kot govornika, kar ni bilo
ljubila.
Segli smo si še enkrat v roke, ;:e iskreno pozdravili in odpeljala sva se. Večkrat sva se ozrla nazaj in videla Moharjeve, ki so stali pri hiši in nama mahali v pozdrav. Tudi midva sva jim mahala z rokami, dokler je bilo še hišo videti. Z Albertom sva kar molčala in vsak zase premišljevala, kako bridko je slovo od dragih prijateljev. Toda slučaj je nanesel, da sva na svojem povratku, po približno dveh tednih, še enkrat obiskala to spoštovano in prijazno družino.
Oglasila sva se tudi na Frank Moharjevi farmi, kjer sva se tudi poslovila in opoldne sva bila v Chinook, kjer sva se za par minut ustavila pri Mrs. Graham,
'o, da bi zdaj že kje blizu Cleve-landa. In prav tedaj, ko je to pripovedoval tujcu-turistu, je zagledal medvedko in njena mladiča, ki je ponovno prihajala v vezite, naravnost proti njima. Ko so prišli gostje do naše kem-pe, so vse še enkrat, prevohali in odšli naprej v gozd. Albert in tujec sta stala ko prikovana na mestu in medvedka ju je gotovo smatrala za kak napol strohnel ■:mrekov štor, ker ju niti povohala ni.
In ves ta čas sem jaz sladko spal v šotoru in nisem prav nič vedel, da imamo zunaj surprise party. Ko mi je pozneje Albert vse to pripovedoval, sem ga nagajivo vprašal, zakaj da ni bežal. Rekel mi je, da ni niti mi-
teh skupin ima pravico poga- pravilno in ne pravično. Pa
kaj naj storim?
Napisali ste tudi, da sem bil na Sweenejevi slavnosti. To tudi ni resnica, ker sem bil ta-
jati se za pravice delavcev vsak čas s predstojniki tovarne, kar se je dozdaj vedno godilo. Kar je pa glavno, so
imeli ravno Slovenci vedno krat zaposlen na dveh sejah v
Collinwoodu.. Prosim, kaj vse to pomeni? (Tako je bilo po-ročano v ameriških časopisih,
d je Moharjeva hčerka, kot sem ! slil na beg in da je stal kot uko-
| pan na mestu. Pozneje pa je Tisti dan sva nameravala pri- j vso stvar drugače obrnil, ko ni ti še do Glacier National parka. | bilo več medvedje nevarnosti,
Cesta Je bila lepa, toda pihala je da se medvedov ni nič bal in da
i
tako močna sapa, da nisem mo- je mislil medvedko celo pogladi-gel nagnati Forda več kot 301 ti p0 kožuhu, pa ni počakala, niilj na uro. Ob sedmih zvečer i Kakopak! sva pa vendar srečno prišla do j Potem sva vzela inventar parka in na prostor, kjer je pri- j najinega premoženja in končno pravljeno za turistovske šotore, i ugotovila, da je iz trailerja izpostavila sva si šotor in zakuri- j ginila samo slanina. Kdo bi pa la ogenj. Potem sva pa večer- zameril medvedki, če si je izpo-jala. Na vrsto je prišel Mohar-1 sodila lepo dišečo slanino, o ka-jev pridelek, šunka in kumarce, | teri je mislila, da je bila polože-za pri bolj še k pa še kekse, ki jih j na in pripravljena v trailerju
je tako dobro spekla Moharjeva Jcsephina. Ker so bili tako dobri, sva si jih odločila samo po dva vsak dan, da bi jih imela 7i ves teden. Kadar so se nama posebno cedile sline, sva si
močno zastopstvo v teh odborih v osebi A. Vehovca ali Fr. Žagarja, ki sta mnogo dobrega
storila za naše ljudi. Obžalo-!ki so poročali vse važnejše ose-vanja je vredno, da ravno le-!be na Sweeneyevem banketu, tos, prvič v zgodovini obstoja!Kako so mogli zapisati Vaše vzela po tri. teh unij, nimamo naših za- ime, če Vas ni bilo tam, nam' Tisti večer je bilo zelo hlad-ptopnikov. Vzrok .je pa temu! je neumljivo. Sicer pa še ni- no. Saj je gori s snežnikov pito kot pri naših društvih. Na-'smo videli v dotičnih ameri- hala prava ledena burja, da sva ši rojaki k sejam ne zajiajajo. škili listih popravka, da Vas se stiskala tesno k ognju. Kar Danes se nahajajo prebrisani ni bilo tam. Op. ured.).	jt ila sva se iti v šotor k počitku,
ljudje med temi delavci ter sij Smatra se me za velikega i Da bo nama bolj gorko, sva šla znajo pomagati do boljšega'prijatelja Sweeneya. Mojo zve- sprt kar oblečena in prižgal sem"
samo zanjo. No, imela sva fin zajtrk tudi brez slanine.
Potem sva se pa napravila po razgledu po Glacier parku. Prekrasna je' tukaj narava, čisto divja in primitivna. Gora in dolina, gozd in pečina, vse ti je pred očmi. Največ je šla pot navkreber in dosegla sva višino 14,000 čevljev, kar je precej visoko, bi rekel. Vzela sva tukaj tudi mnogo slik, ki so vse lepo izpadle.
Zvečer sva prišla do kraja
Betty Jay nes je stara 15 let. ter hodi še v .šolo, pa je že dobila ponudbo, da nastopi v Civic operi kot Mirni v "La Boheme." Njeno pravo ime je Jane Schultz.
-o-
Pridobivajte
člane za S. D. Zvezo
Če verjamete al' pa ne


Baje se je tale zgodila v Clevelandu, pa ne bom rekel.
Nekdo si je kupil zabojček cigar. Bile so fine cigare, torej si jih je res kupil sam in jih ni morda dobil za krismus. Ta človek je bil jako odprte glave, pa je sklenil, da pride poceni do-nekaj denarja. Ko je kupil cigare, jih je dal namreč zavarovati proti ognju.
Ko je vse cigare pokadil, je šel k zavarovalnici in zahteval odškodnino, češ, da so mu cigare 2gorele, torej ima pravico tir jati zavarovalnino. Menda j a in kakopak!
Zavarovalnica pa se je branila plačati zavarovalnino, niti "setlat" ni hotela za primerno vsoto. Mož je šel k sodišču in zavarovalnico tožil.
In glejte čudo prečudno, sodišče je razsodilo, da ima niož prav, ker so cigare res zgorele in da mora zavarovalnica cigare plačati. Saj to mora biti jasno ko beli dan ponoči.
No, s krvavo rihto ni dobro črešenj zobati in tudi ni zdravo se upirati nje razsodbam, pa je — cigare plačala. Ampak, če kdo misli, da so zavarovalnice v biznesu samo radi svojega zdravja, se moti. Tudi tam so kunštni ljudje, ki niso padli na glavo. Ko so zavarovalnino za cigare plačali, so šli tudi oni na sodni j o, prav za prav k državnemu pravdni-ku in moža naznanili, češ, da je hote, nalašč in z namenom, zažgal gorljive stvari, katere je poprej dobro zavaroval. Torej da je mož podtaknil z gorečo žvepleiiko ogenj v cigare, ki so, naravno, zgorele.
Sedaj je vsa stvar zopet prišla pred sodišče, ki je obsodilo moža na tri mesece zapora radi — požiga.
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po ntmiktm ItvlrnlVa K. Mm r*
stopila sva skozi samostan- po in tudi derviši so se vse hiška vrata in šla v veliko hladno, treje sukali, nazadnje tako na vežo, ki je zasegala vso širino •stavbe. Iz veže je peljal pravo-
kotno na levo hodnik po vsej
delžini samostana. Ob hodniku
so se vrstile celice "redovnikov,"
c.kna so gledala na dvorišče, vrat
pa ni bilo, kdor je šel mimo, je
lahko videl, kaj delajo redovniki.
Opremljene so celice zelo preproste, ozek divan ob steni je vsa njihova oprema. Na teh di-vanih so sedeli derviši s svojimi koničastimi pokrivali iz klobuči-«o, prav taki so bili, kakor pri nas klowni v cirkusu. In kaj so delali? Eni so kadili, drugi so
pripravljali na "ples," spet drugi so nepremično sedeli na di-vanih kakor kipi in strmeli predse.
Videla sva dovolj, šla sva v pavilijon.
Naj prvo sva tudi tukaj stopila v* veliko, štirioglato vežo, Vi nje pa v veliko, osmerokotno glavno dvorano. Visoka kupola i »a vitkih stebrih jo je pokriva-1 la in zadaj, vhodu nasproti je! bilo več velikih oken. Tla so bite* parketirana in gladka ko zrcalo. Dve vrsti lož, ena pritlična, druga v polovični višini dvojne, sta potekali krog vsega osfmerokota. Nekatere lože v prvem nadstropju so bile zamrežene s pozlačenimi palicami, te so bile določene za dame. V eni izmed lož se je naselila godba. Vse lože so bile zasedene, kilo je prav kakor v naših gledališčih.
In komedija, gledališka predstava "redovnikov" se je pravkar začela la
glo, da sem zatisnil oči. Bal sem se, da se mi bo že od samega gledanja zavrtelo.
Tudi ta vaja je trajala pol ure. Eden derviš za drugim je omahnil na tla in komedija je bila pri kraju. Vplivala pa je tako zelo na mene, da je nikdar več nočem videti. Drugi gledalci pa so bili silno navdušeni in vsi zadovoljni so odšli domov.
Ko sva bila zunaj, me je Isla pogledal.
"Kako ti je ugajalo effendi?" me je vprašal.
"Skoraj da mi je postalo slabo," sem odgovoril odkritosrčno.
"Prav si povedal! Ne vem, ali je prerok take vaje zapovedal. Pa saj vobče ne vem, ali je njegov nauk res dober za osman-sko ljudstvo in za njegove dežele."
"Tako govoriš ti, ki si musli-
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JANUAR	| 6.—Ženski klub Slovenske-
9.—Interlodge League, ples J ga Doma, maškeradna veselico
man
moja zena
"Effendi,' je šepnil, je kristjanka!"
S temi besedami je priznal, česar ni hotel glasno povedati. Pridna žena je "duša družine," ncsiteljica kulture in verskega prepričanja.
Kc sva stopala črez dvorišče, mi je od zadaj nekdo roko polo- avditoriju S. N. Doma.
23. — International Auto
v avditoriju S. N. Doma.
9. — Društvo Žužemberk, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
9.—Slovenska	zadruga ima plesno veselico s prosto večerjo za vse goste v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
10.	— Koncert mladinskega zbora Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
10.—Baragov zbor, koncert v dvorani šole sv. Vida.
13.—Klub	društev S. N. Doma, ples v avditoriju S. N. Doma.
14.—Konferenca	delničarjev S. N. Doma, v avditoriju S. N. Doma.
16.—Samostojni	pevski zbor Zarja, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Obletnica	S. N. Doma. Proslava v avditoriju SND.
17. Podružnica št. 25 SŽZ | priredi igro in ples v šolski dvorani sv. Vida.
23.—Društvo Cleveland št. 126 SNPJ proslavi obletnico v
v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
6—Slovenski Dom v Maple Heights priredi zabavni večer z večerjo v S. N. Domu na 80. cesti.
7.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju SND.
7.—Baragov zbor, spevoigra v dvorani šole sv. Vida.
28.—Svetovidski oder: predstava v dvorani šole sv. Vida.
MARC
7.—Louis Belle, koncert v avditoriju S. N. Doma.
14.—Mlajši Baragov zbor, mladinski koncert, v dvorani j šole sv. Vida.
21.—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma.
APRIL
Ward Democratic v avditoriju S. N.
žil na ramo. Ozrl sem se.
Mlad človek je stal pred menoj, takoj sem ga spoznal.
"Omar ben Sadek? Je mogoče? Ti tukaj?"
"Hvala Alahu, ki mi je danes poslal toliko veselje! Da vidim sonce tvojega obličja! Moja duša je stokrat in stokrat koprnela za teboj kakor
Tudi midva sva s;ed-j cvetlica za soncem, odkar sem v eno izmed spodnjih lož. i te moral tako naglo zapusti-Skozi glavna.vrata je prišlo ti." kakih trideset dervišev, njim na čelu predstojnik, star človek s sivo brado in v dolgi, črni obleki. Urugi so bili oblečeni
halje,
vsi pa so imeli
v
na
rj ave glavi
Bil je Omar, sin tistega Sa-deka, ki naju je s Halefom vodil čez šott Džerid, kakor sem pripovedoval v prvi knjigi svo-
visoke koničaste kučme \y\u -iih spisov. Omar ju je tistikrat
i. * _ •	JUO- [ „	. ,	Al,,,
bučevine.
Počasi in dostojanstveno so korakali trikrat po dvorani, pa Pocenili, predstojnik glavnim vratom nasproti, drugi pa na desno in levo od njega v dveh Polkrogih. Godba je zaigrala, Pa tako, da sem mislil, ušesa mi bo raztrgalo. In petje se je oglasilo, ki bi bilo po besedah pesnikovih "kamenje omehčalo."
Po tej, ne do srca, pač pa do mozga in do kosti segajoči godbi so se derviši poklanjali drug orugemu in svojemu predstojnici. Pa se čepe pregibali na Čudne načine, se zibali v bokih na
ZZuVevo'naprej in ™>
li in r ' ZVljali ^lave> clviga-; roke' Ploskali, seni
kar pokal0 1 1 ° Parketu> ^ je
Tak f bil Ptvi del "predsta pol ure io -t,. • , 1)ILasia-« .le trajal. Nat.n ie
očeta Sadeka ustrelil neki Abu en-Nasr, ki pa mu je bilo prav za prav ime Hamd el-Amazat. Ustrelil ga je pa, ker je hotel uničiti naju, ki sva bila priči njegovega zločina v alže-rijskem wadiju Tarfawi. Brez vodnika sva namreč bila na nevarnem šottu izgubljena. In slaba bi se nama bila tistikrat godila, da ni prišel čez šott Sadekov sin Omar in naju rešil. Zasledovali smo morilca, ga našli v oazi Ivebili, pa ušel nam je, kebilski wekil mu je pomagal. Omarja je gnal tar ali krvna osveta za morilcem. Še tisto uro je odhitel za, njim in od tedaj ga nismo več videli.
"Kako pa prideš v Stam-
bul'!'
sem
se čudil. "In
ve
godba utihnila m »t; , , no so obsedeli d^f^i, mir-je vplivala ta svečana vaja^"* tako, kakor bi gledal norce t*-ki pa so ji prisosvovali v 'veliki pobožnosti in zbranosti in z ve likim čudenjem in zdelo se mj je" da jim je bila "predstava" zeio
v izpodbudo.
Godba je začela, pa v hitrej-Derviši so planili!
delaš tu?"
"Ali ne vidiš, da sem hain-mal? Stopimo v kavarno, gospod, vse ti bom povedal."
Isli sem svoje dogodivščine iz Alžerije pripovedoval že v Egiptu, poznal je Omarja po imenu. Veselilo ga je, da je srečal tega pogumnega mladega človeka in rad naju je spremljal v bližnjo kavarno.
In tam jc Omar pripovedoval.
Ni se mu tistikrat posrečilo,
Workers' Union Local 32, ples v avditoriju S. N. Doma.
24.—Svetovidski oder: predstava v dvorani šole sv. Vida.
24.—Workman Sick Benefit Society, koncert v avditoriju S. N. Doma.
24.—Euclid Rifle klub ima srnjakovo večerjo in lovski ples v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
28.—D"uštvo Clairwood št. 40 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo Soča št. 26 SDZ, veselica v Sachsenheim goi-nji in spodnji dvorani.
30.—Društvo	Cleveland št. .126 SNPJ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma.
31.—Društvo	Carniola Tent št. 1288 T. M. priredi proslavo 25-letnice v Slovenskem narodnem domu.
FEBRUAR
6.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND.
je preživljal od izkupička, ki ga je bil pri zamenjavi zaslužil. Šele čez tri tedne je našel priliko za potovanje, pridružil se je karavani, ki je bila namenjena skozi puščavo Barka in wadi Džagabib v oazo Siwa.
(Dalje prihodnjič)
3.—2	3d Club, ples Doma.
4—Podružnica št* 10 SŽZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo. venskega Doma na Holmes Ave.
4.—Dramatično	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
4. — Koncert mladinskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu v Euclidu.
11.—Svetovidski oder: predstava v dvorani šole sv. Vida.
11.—Samostojni pevski zbor Zarja, spomladanski koncert v avditoriju S. N. Doma.
24. — International Auto Workers' Local 32, ples v avditoriju S. N. Doma.
MAJ
1.—Častna straža SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
8.—Pevski	zbor Slavčki, spevoigra "Desetnik in Sirotica," v avditoriju S. N- Doma.
9.—Podružnica	-št. 41 SŽZ, proslava Materinskega dne in sedme obletnice obstanka.
9.—Materinska proslava mladinskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu v Euclidu.
9.—Svetovidski oder: materinska proslava, v dvorani šole sv. Vida.
9.—Mihaljevič radio koncert, v avditoriju S. N. Doma.
JUNIJ
13.—Piknik društva Na Ju-
trovem št. 477 SNPJ pri Joseph Zornu.
20.—Svetovidski oder: očetovska proslava, v dvorani šole sv. Vida.
AVGUST
15.—Društvo Slovenski Napredni Farmer št. 44 SDZ priredi piknik v proslavo 10-letni-ce obstanka pri Antonu Debev-cu v Madisonu, O.
-o--
Kanadske petorčke služijo milijone
Z nastopim zime, je živahno življenje v Collander, Ontario, Kanada, kjer so doma slavne petorčke, nekoliko ponehalo. Računa se, da so zaslužile petorčke svojim roditeljem in raznim stranskim podjetjem v zvezi ž njimi, vsak teden najmanj $38,000.00, ali okroglo rečeno, en milijon dolarjev v letu 1936.
Te petorčke so bile vzrok, da sb v tem mestecu kar čez noč zrasli razni hoteli, prenočišča, restavranti, gasolinske postaje, prodajalne raznih spominkov in tako dalje. Radi njih se je do tega kraja zgradila tudi lepa cesta, po kateri se je vsak dan vozilo od 1,50.0 do 2,000 avtomobilov. Ti avtomobili so vozili povprečno po tri osebe in od teh se računa, da so tedensko potrošili tam do $38,000.00.
Ves ta denar je prišel večina od Zed. držav, ki je prinesel blagostanje za ta nepoznani del kanadske province.
V Colland.ru je bilo pred rojstvom teh petorčk samo nekaj poslopij: dve trgovini in kak ducat hiš, kjer se je zglasil kak lovec, ribič ali kak okoliški farmer.
Najbolj se je okoristil s svojimi peterkami "papa" Oliva Dionne, ki sedi za zaprtim prostorom, toda za 25 centov, ameriške ali kanadske veljave, se prikaže in se podpiše lastnoročno na vsak predmet, ki ga kupite v. njegovi prodajalni. ' če je dobre volje navrže tudi stisk roke. Toda ž njim ne morete govoriti, ker ima svojega manager j a in osebnega tajnika, ki vodita zanj vse pogovore in odgovore.
Mr. Dionne izgleda kot niuče-nik in se kot takega tudi smatra, ker je vlada posegla vmes in prevzela varstvo in nadzorstvo njegovih hčerk. Ne gre mu v glavo, da vtiče vlada svoj nos v stvar, katero sta doprinesla samo on in Mrs. Dionne.
Morda ga mika tistih pol milijona dolarjev, ki jih imajo njegove petorke že v banki in onega pol milijona dolarjev, ki ga bodo peterke dobile, ko bodo fil-mane, kot stoji v pogodbi s filmsko družbo. Saj bi moral biti "papa" še vesel, da so hčerke preskrbljene z doto. In ta poldrugi milijon dolarčkov tudi še ni vse, kar si bodo zale hčerke
lem tempu. — -	,
na noge, zmetali v kot svoje rja,:;a bl dohitel morilca. Kave halje in stali pred nami v i nela> ki jo je kebilski wekil belih oblekah. Spet so se pri-.J av «P izdajalsko posodil A-klanjali drug drugemu in pred-	.3®. blla
stojniku, tepot stoje, počasi in|gvo£**<»*> *J-1? je dobil od
vse nagleje, nazadnje pa začeli ga '	K jub temu
i	imo,inipin • ueine v Tripo itaniji ni
P es, po katerem jih imenujejo j lzgubil	| J
ar	kameli privoščiti po-
J1 citek m ko
'plešoče derviše
Ples pravzaprav ni bil, kar smo gledali, ampak le sukanje. Vsak je ostal na svojem mestu in se sukal krog svoje osi, stoječe na eni nogi. Roke so imeli prekrižane na prsih, včasih pa so jih razprostrli, pred sebe, nad sebe, na desno in levo. Godba je prehajala v vse hitrejši tem-
di prišel
Je po morilčevi sle-v Bombo, je zvedel, da se je pridružil karavani, ki je potovala v oazo Siwa. Sam ni mogel čez puščavo, čakati je moral na drugo karavano. Čakanje se je zavleklo in nazadnje je moral, celo svojo kamelo prodati za slabšo, da se
sosedne Kanade še prislužile v življenju.
Sicer pa ata in mama Dionne nista tako na koncu. Od petoi-k dobivata vsak mesec $100.00, kar jima izroči vlada province Ontario. To je več denarja, kot sta ga včasih videla vse leto. Pa to je samo kapljica v morje, ker s svojimi raznimi štanti zaslužita v poletni sezoni več kot $100.00 na dan. To je od 15. junija do 15. septembra, dokler prihajajo sem turisti. Poleg tega, da dobivata starša od peterk vsak me-ec $.100, jima ni treba niti z mezincem ganiti ne za vzgojo, ne za obleko, ne za hrano, ne za varstvo petork. Vse to plača vlada in poleg tega še za posebno policijsko stražo, ki je tam noč in dan.
Nekoliko dalje ob cesti imata
oje prostore madami Legros in Lebel, ki sta danes pajbolj sloveči babici na svetu. Ti dve sta bili namreč navzoči, ko so prihajale petorke na svet in so bile prve tri rojene prej, pred-no je prišel zdravnik dr. Da foe, ki je potem pri številki pet ustavil vso stvar. Ko so potem poklicali izučene strežnice, sta odšli babici ogorčeni iz hiše, češ, da si umijeti roke, če bo kaj narobe.
No in zdaj sta slavni babici prišli na idejo, da je bolj dobi-čkanosno, da odpreti štant s spominki, kot bi še nadalje opravljali svoj poklic. Obe sta kaj zgovorni in kdor pri njiju kaj kupi, mu razkladati na dolgo in široko, kako je bilo one usodne noči. Obiskovalci smejo tudi videti košaro, v katero sta položili novorojene deklice.
Se ve, Bog varuj, da bi hoteli delati denar s peterkami. Kaj še. Samo zaradi usluge do turistov sta dali tiskati malo knjižico, v kateri je popisana vsa storija rojstva petorčk in to knjižico prodajati po 25 centov. In pri vsem tem pa za nju prodaja sedem nameščenk popcorn, sladoled in drugo. Babici zaslužita dnevno nad $75.00, kar je precej več kot pa sta svoječas-no zaslužili kot poklicni babici. Ni čuda, da pravita, da je petorke poslalo na svet samo nebo.
Drugi najbolj dpbičkanosen prostor je gasolinska postajaj katero obratuje Leo Dionne, stric petorčk. če napolnite pri njem tank za svoj avto, smete vzeti sliki od stiica Leona.
Dvakrat na dan se lahko vidi petorke, zjutraj za eno uro in popoldne ^a pol ure. Takrat pri-neso petorčke v prostor, ki je krog in krog zaprt s steklom, za katerim je mreža, da se lahko vidi samo notri, ven pa ne. Tako dekletca, ki se v prostoru igrajo, ne vedo, da jih kdo zija. Takrat je vedno toliko ljudi, da se ne morejo vsi zvrstiti pri oknih. Občinstvo se mora popolnoma tiho zadržati. Vsak, kdor jih vidi, se nasmehne, rekoč: jej, kako so luštkanc. Potem pa gre naprej in napravi prostor za drugega gledalca.
Tako gre stvar naprej vse do jeseni. Vse je zadovoljno, samo ata in mama Dionne ne, ki bi rada petorčke v oskrbo in delala ž njimi denar.
--o--
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
DNEVNE VESTI
Al Smithovo mnenje o zadnjih volitvah
New York, 31. decembra. Al Smith, demokratični kandidat za predsednika v letu 1928 se je šele včeraj prvič oglasil po zadnjih predsedniški! volitvah in povedal svoje mnenje glede rezultata zadnjih volitev. Izjavil je, da je bila ponovna izvolitev predsednika Roosevelta direktna želja ameriškega naroda za de-
mokratsko administracijo. Ko so Smitha časnikarji vprašali, kaj misli glede prosperitete v Zedinjenih državah, in če je Roosevelt kaj pomagal k boljšim časom, je odgovoril, da najbrž so Reoseveltove metode pomagale spremeniti položaj. "Narod je govoril, in povelju naroda se moramo podati vsi," je končal Smith svoj govor.
-o-
Delo v Clevelandu je postalo normalno
Mr. B. C. Seiple, ravnatelj državnega posredovalnega urada za delo, je včeraj izjavil, da je bilo leto 1936 skoro normalno, kar se tiče zaposelnosti v privatnih industrijah v Clevelandu. Od leta 1929 ni dobilo še toliko brezposelnih delo kot v letu 1936. Zlasti v preteklem novembru mesecu je bilo delavsko posredovanje zelo ugodno. Potom državnega posredovalnega urada je dobilo nič manj kot 3,811 oseb delo. Kot trdi Mr. Seiple, bo leto 1937 še mnogo bolj ugodno za delavce v privatnih industrijah ali javnih podjetjih. Mr. Seiple je tudi izjavil, da zaenkrat primanjkuje hišnih poslov v Clevelandu. Danes je teško dobiti dobro gospodinjo ali hišnico celo za dobro plačo.
—--o-
Nemci so zaplenili špansko trgovsko ladjo
Berlin, 2. januarja. — Politi adno se poroča, da je neka nemška križarka, ki se nahaja v španskih vodah zaplenila neke špansko ladjo v povračilo, ker so španski socialisti zaplenili nemško trgovsko ladjo Pa-los. Nemci so zaplenjeno ladjo odpeljali v neko špansko nacionalistično pristanišče. Niti ime nemške križarke, niti ime zaplenjenega parnika ni znano. Nemška vlada je izjavila, da smatra čin španskih socialistov, ki so zaplenili nemški prometni parnik, kot "morsko razbojni-štvo." Nemška vlada je pripravljena vrniti španski parnik, ako socialistična vlada vrne zaplenjeni nemški parnik. -—o-
Govor diktatorja Hitlerja za novo leto
Berlin, 3. januarja. "Nemčija je edina odporna sila proti največjemu sovražniku človeštva — proti boljševizmu," se je izjavil diktator Adolph Hitler tekom svojega govora, ki ga je imel ob novem letu. "Nemčij i je s tem zagarantirala mir v Evropi ker je s svojo, močjo prestrašila komunistično Rusijo, da ni začela splošne evropske, vojne. Ako kdo danes grozi človeštvu z vojno, je to danes komunistična Rusija ,katero zadržuje le strah pred nemško silo, da ne začne s krvavo morijo v Evropi in Aziji.' Nadalje je Hitler v svojem govoru omenil, da se bo Nemčija tekom prihodnjih štirih let otresla vseh ekonomskih spon in bo zopet najbolj spoštovana država na svetu.
Ženska govori ob porodu nezakonskega otroka
Budapest, 3. januarja. Mrs. Anna Bekessy, 36 let stara, je 'jila od rojstva gluha in nema. Ko je pa včeraj slišala, oziroma, ko so ji napisali, cla je njena neporočena hči rodila nezakonskega otroka, je prvič v življenju spregovorila in rekla: "Kakšno -ramo t o sem morala doživeti!" Mrs. Bekessy sedaj dobro sliši in govori.
MALI UGLASI
Delo dobi
dobe r avtomehauik. Vprašajte pri East 61st Street garažu, St. Clair in 61. cesta. Telefon: liEnderson 9231.
Išče se dekle
ki bo pazila na otroke od 8. ure zjutraj do 4. popoldne. Dekle mora biti prosto šole. Vprašajte na 7230 St. Clair Ave.


Ugrabljeni milijoni
Roman ameriškega Jujfoslovena


"Ne sme? Saj mora!" je od- veda."
vrnil šef. "Mar veste drug izhod? Jaz ne poznam nobenega. Ti prokleti bakrovi papirji! Da, če bi mogel plačila za par mesecev zavleči! Medtem se papirji že spet dvignejo . . . morajo se dvigniti, sicer pojde vsa industrija k vragu. Toda Dick Patton je trdoglavec. Počakati ne bo hotel — poznam ga."
"<":e ni iz zagate nobenega izhoda,' 'je dejal Jack ter se lis-jaški nasmehnil, "potem morava tak izhod pač sama narediti. Poglejte, prosim, tale predal. Kaj vidite? šest zavojev z napisom : tri milijone dolarjev.
"Damn!" je vzkliknil Hegan in planil k blagajni. "Kako je to mogoče?"
"Stojte, striček, stojte!" ga je odrival Jack. "Nikar preblizu! Lahko bi se prepričali, da je le gornji bankovec pristen, vsi ostali pa so papir."
"Ah," je zaječal šef in omahnil v stol. "čemu ta šala
"Za vas ne sme biti šala!" je dejal Jack. "Vi morate biti kot skala prepričani, da leži v tejle blagajni poštenih bankovcev za tri milijone dolarjev . . . prav tistih, s katerimi hočete jutri plačati Dicku Pattonu."
"In če sem prepričan, kakor želite?"
"Potem vam tele tri milijone ponoči ukradeni!" je dejal Jack. "Da, jaz, vaš blagajnik, vam zaigram ulogo tatu, da rešim firmo poloma."
Oliver Hegan je strmel brez besed v Jackove poredne oči in majal z glavo.
"Ne razumete? Jaz izginem z vašimi milijoni — vi pa se jutri na vse zgodaj odpeljete k Pattonu ter mu poveste vse. . ."
"Patton mi ne bo verjel!"
"Mora verjeti!" je vzkipel Jack. "Poveste mu, da vas je ta saperlotski evropski tramp— ta brezmejno podla duša — ta vnebovpijoče nehvaležni zet nesramno osleparil in okradel. Poveste mu vso mojo pisano biografijo . . . zakolnite, zajokajte .'. . izpulite si makar tri, štiri lase, in Dick. Patton vam bo verjel!"
"Mislite, da bo—?" je vprašal Hegan, že poln upanja.
"Mora! A prej se peljite še na policijo ter me ovadite. Za mano na pošljite najuglednejšega detektiva. Bobba Dodda, se-
mojega blaženega življenja da previdno. Medtem se lotim ' "Hegan je nocoj bojazljiv," ste mi dali, ljubi striček, še glavnih knjig. Poskrbeti ho- se je ljutil Dick Patton.
vso to srečo sva vam čem, da ne bo mogel dvomiti "Kdo bi ne bil v moji koži?
nihče o tem, da so bili nocoj Jutri moram plačati tri mili-v tejle blagajni resnično trije jone!" je zagodrnjal Hegan. milijoni dolarjev pripravljeni ■ "To niso mačje solze. Pravkar za izplačilo. Pred polnočjo sva jih z blagajnikom seštela pa izginem odtod. Če hočete, in položila v blagajno." pridete lahko iz kluba zopet! "Neumnost!" je zagodrnjal
"Ta vas ujame! Ta vas zgrabi še predno boste v Newyorku !" se je Hegan vznemiril znova. 'Pomislite, kakšne bi bile potem posledice zame in še posebej za vas!"
"Bobby Dodd me ne d ob i nikoli !" je izjavil Jack.
"Najpremetenejši detektiv! Dobi vas!" je ječal Hegan, "Le. tega Dodda nikar!"
"Ravno najpametnejši mora biti!" se je smejal Jack. "Najslavnejši ! Prva amerikanska detektivska kapaciteta! Vse novi ne so polne Doddovega imena. Njegove slike prinašajo .... kako se oblači, kako je, kako spi, popisujejo listi. Zato hočem, da me lovi baš on !"
"Ampak Dodd ujame resnično vsakega lopova!" se je jezil Hegan. "Imenitnejši je od Sher-locka Hclmesa!"
"Tako se bere o njem, da," je pritrdil Jack. "O tistih, ki so mu ušli, seveda listi ne poročajo. A kdo poroča? Bobby Dodd sam m njegovi plačani novinarji! Reklama ga velja ogromno! Reporterji so dragi in novine ne priobčujejo ničesar brezplačno. Kupčija je kupčija, striček, a Doddova slava je le — papir. Sicer pa ne trdim, da bi bil Dodd tepec. Ni!::.kor ne. Saj je Amerikanec! Toda genij ni, nego le najboljši detektiv, nič več."
"Kaj to ni dovolj?"
"Za vas gotovo," je pritrdil Jack, "ioda jaz sem Jugoslovan! Zato mi Dodd ne imponira. Koliko stavite z menoj, da bom vlekel Bobba Dodda vse leto po sve-
ga
pa ste mi Polly. Za
hvaležna. A kako naj vam svojo hvaležnost dokaževa? Dovolite zato vsaj meni, da rešim firmo in vaš ugled!"
"Toda Dick Patton!" je zajav-kal šef.
"če vidi, da sem vam z milijoni ušel, vam brez dvoma dovoli, da plačate dolg kasneje. Zato pa pošljete za mano Bobbi Dodda, da me ujame in reši denar. — Dokler bo imel vaš upnik le še količkaj nade, da me Dodd zgrabi, gotovo ne bo vele-ugledne firme pognal na boben. Dick Patton bi bil slab trgovec. Sicer je trmast, a premeten trgovec. Seveda, če greste jutri k njemu ter mu skesano priznate nesrečne špekulacije, vam zavije vrat ter bo zadovoljen, če dobi deset odstotkov iz konkur-za!"
"Toda Bobby Dodd! Premalo ga cenite," je še ugovarjal Hegan.
"A vi premalo cenite mene!" se je raztogotil Jack. "Strela božja, jaz vam dokažem, da se prebrisan Slovenec ne ustraši niti junaka najnesramnejše ameriške reklame, čeprav trdijo, da smo Slovenci inferior-na ljudska sorta!"
"Toda če vas zgrabi Dodd slučajno vendarle? Saj veste, tepci imajo zmerom največjo srečo."
"Potem mu pač zopet ui-dem," je izjavil Jack.
"Ampak če vas vendarle zagrabi in pritira semkaj pred sodnika, potem bom razkrinkan kot slepar in onemogočen za večno!"
"Kajpak!" se je zasmejal Jack. "Če me postavi pred sodnika, vzamem pač vso krivdo nase. in vi ostanete nedol-j žen. Če mi preskrbite še do- i brega zagovornika, smem upati, da se izmuznem celo brez i kazni. §vet se bo smejal in mi1 bo pel reklamo, da sem na svoj riziko poskušal rešiti po-! loma firmo."
semkaj."	Splarks.
"Kam pa nameravate?" ' |ne spravi ji
"Na Nemško. Obiskati ho-,banko!" čem svojega strica. . . Morda "No, da, je postal
minister. . . A zdaj še nekaj zelo važno! Žal, da moram pustiti ljubo ženo tukaj. Tudi povedati ji ne smem svojega načrta, ker srček, je preveč zaljubljen: ne pustila bi me odtod, ali pa bi se mi obesila okoli vratu in bi hotela z menoj." Toda razumeli boste, da defravdant ne more bežati z ženo, čeprav jo ljubi še tako vroče."
"Goddam!" se je zdrznil Ilegali. "Polly. . . Polly naj ostane tu?"
'Treh miijonov se v blagajno, nego v
v
banko firme je odgovoril
Oli-He-
medtem že justični |ver Hegan,"
'gan z rahlo ošabnostjo. ! "Pa bi bili prinesli denar rajši kar precej s seboj," je pripomnil Dick Patton.
"Firma Oliver Hegan plačuje vselej točno ob določenem roku," je izjavil Hegan hlad
i
110.
'Da.
pri vas
vi ji poveste resnico. Sicer me bo še ona smatrala za tatu, kar bi mi bilo vendarle nekoliko neprijetno. Povejte ji, potolažite jo, in — zdrava ostanita!"
Objela sta se!
Deset minut nato je stopil Oliver Hegan v svoj klub, vesel, živahen, eleganten, kakor vedno.
Za igralno mizico so že sedeli Dick Patton, njegov milijonski upnik, Reginald Splarks — trgovec z žitom, in Merry-man Peacock, ravnatelj tobačnega trusta, ter so mu migali s pokerskimi kartami.
Hegan je prisedel ter igral zelo previdno.
"Igrajmo vendar!" je zakričal Peacock. "In kdor zine besedo o kupčiji, plača globo 100 dolarjev!"
In kartali so dalje.
Ob enajstih so se razšli, kakor vsak večer.
Hegan se je peljal' vnovič v svojo banko. To je storil vsako drugo noč, menjaje z Ja-ckom, ki sta prihajala nadzirat električni hrupilnik, ki je bil zvezan s Heganovo ogromno oklopno blagajno in s stražo zaklepalne družbe.
"Allright!" je pozdravil naš Jack svojega šefa. "Knjige so v redu. Zbogom, striček! Jutri ob devetih obvestite o tatvini kriminalno- policijo in angažirajte takoj Bobba Dod-
da! Potem pojdite k Dicku Pattonu in držite se dobro! — in končno se odpeljite k moji Polly. Revica nocoj vso noč ne bo zatisnila očesa. Potolažite, pomirite jo! In poljubite jo v mojem imenu! Povejte ji, da ji ostanem zvest do groba. Zbogom, mister Hegan!"
Še zadnjič sta se objela.
Nekaj minut nato je odfr-čal Heganov avtomobil preko gladkega asfalta. Koncem ulice pa je zagledal Hegan paznika zaklepalne družbe. Ustavil je avtomobil in stisnil pazniku v roko pet dolarjev.
Stražnik se je vesel poklonil, salutiral in odhitel po cesti navzdol.
Pravkar je prišel pred Heganovo banko, ko je zarožljal ključ v oklopnih vratcih glavnih vrat. Stražnik se je
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrorine listke za
vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke

LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. tIEnderson 2978
tu za nos? Koliko stavite, da me tekom leta ne zgrabi in ne aretira — Po preteku leta pa se bodo vaši bakreni papirji, upajmo, zopet dvignili, — Dicka Pattona plačate, in jaz se vrnem zopet k svoji dragi ženki!"
"To hočete storiti zame?" se je čudil Hegan ter si otrl potno čelo.
"Da, za vas in za svojo Polly!" je pritrdil Jack. "Pred dvema letcma sta mi vidva rešila življenje. . . ."
"Vi ste rešili življenje moji Polly in menda tudi meni!" je ugovarjal Hegan.
"Vidva sta me rešila dvakrat, dala sta mi vrhu tega poklic, ki me osrečuje. Dala sta mi sijajen obstanek . . . kot krono vse-
"Jack, dragec!" je kričal Hegan in objel zeta. "Vi ste vražji človek! V božjem ime-j nu ! Podajam se v vaše roke! j Storite, kar hočete! Z vsem! sem zadovoljen. Toda če se vam vse posreči in če bo firma Oliver Hegan rešena, potem! — potem se bo glasil novi na-; pis na njenem pročelju: "Bell1 & Hegan."
"Velja!" je rekel Jack in udaril v nastavljeno šefovo i dlan. "Sprejmem za svojo: Polly in za potomce, če nama jih Bog da."
In ponudil mu je palico in klobuk.
"Zdaj pa pojdite lepo v klub," je dejal. "Tam najdete Dicka Pattona. Lahko ga že nekoliko pripravite. To-
CPorocilo stanja
SOCIETY for SAVINGS
Z edin j ene države so napovedale vojno zločincem in jih precej pridno iztrebljajo. Z gore j na levi ima zvezni uradnik v rokah mrliško masko proslulega roparja Johna Dil-lingerja, desno je Edgar Hoover; načelnik vladnega preiskovalnega urada in spodaj je ■jetnišuica Aleatraz v San Francisco zalivu, iz katere ni še noben jetnik ušel.
V MESTU CLEVELANDU
.31, decembra 193G PREMOŽENJE
(Manj reserve)
Gotovina na rokah in v bankah ........................ S 13,753,109.38
United States vladne certifikate, direktno in polno garantirane .................................................. 31,266,537.50
Druge investacije ................................,..'..................... 35,846,311.11
Posojila na prvo vknjižbo na zemljišča .......... 28,316,606,37
Collateral in druga posojila ........I........................ 5,197,477.12
Bančna hiša in lot ................................................... 1,150,000.00
Druga zemljiSča lastovana....................................... 2,082,181.37
Zaslužene obresti in drugo premoženje vključno depozit z Ped. Deposit Insurance Corp.) 1,019,895.17
Skupaj................................................8118,631,918.02
OBVEZNOSTI
Glavnične note .....................................82,000,000.00 .
(Podvržene depozitom in vsem
drugim obveznostim Society.)
Preostanek .............................................. 5,000,000.00 ,
Sklad preostanka ........................ 7,000,000.00
Nerazdeljen dobiček .................................................. 769,858.96
Rezervirano za davke, obresti na glavnične note in stroške ......................................................... 455,243,43
Hranilne vloge ............................................................ 110,207,110.53
Druge obveznosti ........................................................ 199,705.10
Skupaj................................................$118,631,918.02
Incorporated 1649
£octety tcr£amugs
itt the City of Cleveland
Člani Federal Deposit Insurance Corporation VLOŽITE SVOJE , PRIHRANKE V HRANILNO BANKO
vznemiril in se bliskoma stisnil k steni. Vrata so se odprla in pojavil se .je mož z malo, rumeno usnjeno torbico pod pazduho. Zaklenil je za seboj vratca, se okrenil, a — že ga je držal stražnik za vrat.
"Hoj, kaj pa je?" se je tedaj oglasil mož. "Vraga, kaj me ne poznate?"
"Mister Bell!" je vzkliknil stražnik ves osupel in v zadregi. "O, oprostite!"
(Dalje prihodnjič)
REJ ENI PREŠIČf NARAVNOST JZ DEŽELE
Vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, izvrsten špeh.
Koljeno vsak pondeljek in četrtek, dopeljemo na dom vsak torek in petek. Dobite tudi izvrstno govejo meso in teletino po cenah na debelo.
H. F. HEINZ
Vine St., Willoughby, Ohio Tel. WicklifTe 110-.I-2
Che
Cleveland
Crust Company
Nahajajoča se na Euclid Avenue in East 9th Street ter v naselniških središčih po vsem Greater Clevelandu in okolici
SKRAJŠANO POROČILO STANJA 31. DECEMBRA 1936
PREMOŽENJE Gotovina na rokah in v bankah ..........................$111,080.589.00
United States vladne obligacije, direktno in
polno garantirane ......,,........,......................................91,454,733.87
BlSvfci; rhestiii in drugI borirtl ter investicije, vključno delnice v .Federal Reserve banki
manj rezerve ........................................................................................13.412,188.87
Posojila, diskonti in predplačila, manj rezerve 142,807,763.19
Bančne hiše .................................................................... 5,832,128.45
Druga zemljišča, manj rezerve .............................. 12,522,577.41
Obresti in zaslužek in druga imovina ................. 2,669.086.28
Obveznosti odjemalcev na akceptacijah in kreditnih pismih, izvršenih po tej banki .............. 291,262.90
Skupaj..............................$380,070,329.97
OBVEZNOSTI
Glavnične note ......................................$15.000,000.00
(Podvržene depozitom in drugim obveznostim!
Osnovna glavnica ................................ 13,800,000.00
Preostanek in nerazd. dobiček.......... 3,191,535.03
$ 31,991,535.03
Rezerva za slučajnosti ............................................... 600,000.00
Rezervirano za davke, obresti itd. /........................ 1,599,406 01
VLOGE
Na zahtevo ........................................$154,833,242.42
Na čas .............................................. 165,273,359.54
Estates Trust Department
(Preferred) ...:.................................. 17,072,386.53
Corporate Trust Department
(Preferred) .................................,...... 6,837.966.10
1	$344,016,954.59
Druge obveznosti .......................................................... 1,571,171.44.
Akceptacije in kreditna pisma izvršena za odjemalce .......................................................................... 291,262.90
t y 1i ! > |Ajt
Skupaj.............................$380,070,329.97
Člani Federal Reserve sistema ČLANI CLEVELAND CIEARING HOUSE ASSOCIATION Člani Federal Deposit Insurance Corporation
Ne bodite sužnji neprebave
TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE
Želodčno zdravilo iskreno priporočano
I — Pišite po brezplačen vzorec — . Triner'« Bitter Wine Co. 1 544 S. Wells St., Chicago, I1L ' Send me a free sample.
• Name _______________________
^Address___________
| Pri vseh drugistih