»Otroka so mi hoteli ponemčiti« Visoki) v Košnici, iskrita v majliIIi kotanji, stoji Bobiii- o(!va (loinaoija. Trikrat po- vprašam i>o njej, predno najdem pot v strmi hrib. (iosj)o(linja me pričaka že na prafju. Sstisnem ji roko in se ravoselim njene prijet- ne ziiinanjosti. Povem ji to, ])a me izavrne: >Mogoče je tak« na oko, v resnici, je pa druffače. Veliko hodim okroj? zdravnikov — roke se mi snšijo! Trpljenje med vojno mi je le zapuistilo po- slcdiice..'- Nekoč talko ol)ljndena 1k>bničova liiiša danes naj- večkrat sameva. Le po veče- rili, ko se vrneta domov sin in rejenec — prvi iiz službe v 'kmetijsiki zadrngi, drugi iz šole, je v topli veliki 'ku- hinji ispet tako, kot je bilo še pred vojno; pa vendar ne povsem. »Preveč trdih 'let je vmes, preveč težkih spomi- nov,« pravi tovariišica Bob- ničeva. Ko jo poprosim, naj mi kaj več pove o tem, mi ostro pogleda v oči: »Ne g'o- vorim rada o trpljenju«. To- da potem vendarle za^ne: »Moža — ibila sva poroče- na samo dve leti — so mi Nemci ustrelili že leta 1942. Ze pred vojno je bil komu- nist, pa so g^a izdali. Deset dni nato so zaprli še mene, kaisneje pa so me določili za internacijo. Sin je bil star takrat dve leti. Nikdar ne bom jH>zail),ila najinega slo- vesa. V okoliški šoli v Celju so mi ga gestapovci strgali iz rolk; prosila sem., jokala, zahtevala, da mi ga vrnejo, pa so mi zagrozili is smrtjo, če ne utihnem. Kljnb temu nisem odnehala — toda l)ih> je zaman! Mene so odi>elja- li v Aus€hwitz, sina pa v ta- iborišča na Nemškem ...« Tu ji 'besede prekinejo solze. Ne/kaj časa molčiva, nato pa se Bobničeva mama spet zbere. »Dve 'leti se nisva videla, toda danes vem, da me je obdržala pri življenju samo zavest, da nekje še živi, da je isam, da me bo potreboval. V Auschwitzu sem prebole- la dve vnetji reberne mrene in tifus, toda vse to ni 'bilo nič v primerjavi s tistim, kar smo doživljali vsakdan. Mraz, lakota, jK^nižanja, smrt! Leta 1944. iso me na >osredovanje mojih sorodni- kov spustili domov, vrnila sem se bolna in. duševno uni- čena in takrat sem morala doživeti največje razočara- nje v življenju. Ko sem končno dosegla, da so mi vr- nili sina, ki sem izanj pi?ejo- kala toliko ur, toliko noči, v njem niisem več ispoznala ti- stega ljulbeznivega fantka, ki so mi ga istrigali z rok. Bil je ušiv, zanemarjen, kra- stav, preklinjal je po nem- ško, pred vsaiko Hitlerjevo sliko j(; govoril: Moj tati!« Miislila sem, da mi 1M) počilo sr(;e, ko sem mu morala s silo 'dopovedovati tisto, kar je že nekoč vedel in znal, ko sem to ipodivjano 'bitje spet spreminjala v člove- ka... Vstane in si obriše oči. Iz sosednje sobe mi prinese sli- ko: »Vidite, takšen je zdaj. To je največ kar imam, to je moje življenje. Odtlej mi ni 'bido treba nikdar več po- ložiti roke nanj. Čudovitega sina imam-« »Takoj po vrnitvi iz Au- schwitza sem 'postala sekre- tarka odibo r a Os vo!lxi d i 1 n e fronte in naša hiša, ikamor so prišli izpod Šmohorja že prvi partizani, je ostala še naprej njihovo zbirališče. Vidite, danes pa ljudje tako pozalbljajo na vse tisto. In to celo talki, ki tega nikakor ne bi smeli! Zato me krivica, ki mi jo delajo, tembolj bo- li. Poglejte, kljnb vsemu mi vojnih let ne priznajo dvoj- no, jaz pa vem, da bi to morali storiti!« Sele. ko Bobničeve mame ne vidim več in ko mi je drevje že davno skrilo nji- hovo domačijio, se šele prav zavem njene bridkosti. Še celo zdaj ai njeno življenje ])rez razočaranj in udarcev; to pa je danes še tembolj hudo! Iva Burnik TABORNIKI SO PROSLAVILI KAJIHOV PRAZMIK V nedeljo, 23. februarja so ferijalci iz Velenja priredili pohod v Bele vode, kjer je 3adel borec in pesnik Karel Destovnik-Kajuh. Pohoda po poteh štirinajste divizije se je udeležilo 30 članov Počit- niške zveze celjskega okra- ja. S skupino mladih ljudi sta bila tudi prvoborec An- ton Leskovšek ter Marjan Klančnik, ki sta pripovedo- vala o borbah Štirinajste. ALI BO OTROŠKI VRTEC v ROGAŠKI SLATINI? V Rogaški Slatini imajo otroški vrtec, toda v nemo- goči stavbi, kjer je hladno in vlažno, za otroke neust- rezno in so izpostavljeni bo- lezni. KO SZDL si že nekaj let prizadeva, da bi zbrala sredstva za postavitev otroš- kega vrtca, ki bi ga v Rogaš- ki Slatini nujno potrebova- li. Predsednik KO SZDL Ru- di Peperko je dejal: »Vse sile napenjamo, da bi zgra- dili otroški vrtec. Lani smo se obrnili na vse gospodar- ske organizacije in občinsko skupščino in upam, da bo- mo zbrali vsaj nekaj sred- stev ter letos pričeli z grad- njo. Otroci so naše največje bogastvo in predvsem njim naj gre naša skrb, za kar smo vsi odgovorni. Naši Jjudje to dobro razumejo, upam, da bodo še tisti; ki bi nam naj pomagali.« Na posvetu o vprašanjih družbene aktivnosti žensk pa so sprožili še drugo važ- no vprašanje. Bloki se gra- dijo, toda nikjer ni kotička za otroke. Predlagajo, da bi se moralo uzakoniti to, da bi pri vsakem večjem sta- novanjskem objektu ali sku- pini manjših novih zgradb upoštevala tudi soba za ot- roke, kjer bi lahko prežive- li prosti čas ob igri in na varnem, ko so starši odsot- ni. Ob vseh milijonih, ki gredo v gradnjo, pa je tako težko primakniti sredstva še za skromen prostorček! Tudi tu se bo treba zga- niti! s. r- Vse življenje MED VINOGRADI »Naš Virštanj je še pozi- mi lep,« je dejal upravnik vinogradniške enote kmetij- ske zadruge na Virštanju tovariš Albin JUG. Vse živ- ljenje je preživel med vino- gradi, polnih 35 let. »Tu sem zrasel, saj še vem, ko ni bilo ceste, ki zdaj križa naš kraj. Ce smo hoteli voziti sode, smo morali vpreči več pa- kal pa sem to, da imamo rov živine, da so zmogli pre- gaziti globoko blato. Vča- danes elektriko, da vozijo preko Virštanja avtobusi, da se naši otroci dnevno vozi- jo v lepo urejeno šolo v Podčetrtku. In Virštanj? Spremenil je svoje lice. Ne- kaj vinogradov je že obnov- ljenih, morali pa bi jih še več. Vse življenje sem delal tu, pred očmi se je spremi- njal kraj, negoval sem vin- sko trto in danes, ko odha- jam, sem zadovoljen, ker je bilo vendar toliko naprav- ljenega.« Tovariš Jug je dosegel po- kojnino. vendar s tem ni re- čeno, da ne bo več delal. S srcem je med virštanjskimi vinogradi. »Nisem več čisto zarav. Sladkorna me zdeluje, to pa je neprijetno. Zdravje je največ vredno. Upam, da bom s pokojnino, čeprav je skromna, že nekako. Otroci so zvečina preskrbljeni. Ima- mo jih kar precej: toliko da nimamo .desetega brata'. Pa je le šlo! Kolikor bom mogel, še bom delal, vendar je prišel čas za poki>inino.« Toplo se je smehljal, ko je gledal po zasneženem Vir- štanju. Pomlad prihaja in sredi vinogradov bodo vsak čas spet zavriskali delavci. Jugov oče bo spet med nji- mi, kot je to bil vse življe- nje. Ob delu se pomlajuje, v virštanjskih pobočjih je dosti njegovega znoja, zato ostaja tam, med prijaznimi virštanjskimi vinogradi in prijaznimi ljudmi. Da bi še le dolgo užival zasluženo po- kojnino! 8. MAREC NA ŠMARSKEM v teh dneh se povsod v šmarski občini živahno pri- . pravljajo na praznovanje 8. marca. Največje priredit- ve bodo v RogašKi Slatini, ^, Podčetrtku, Kozjem, Prista- vi in Šmarju pri Jelšah. Med- tem se je sestal tudi občin- ski odbor za družbeno aktiv- nost žensk, ki je priporočal vsem delovnim kolektivom, da v soboto pred praznikom nudijo zadnje štiri delovne ure ženam prosto, da se lah- ko pripravijo na praznova- nje. Upajo, da bodo moški tovariši to uvidevno razu- meli in prispevali tovariši- cam k lepšemu prazniku. Poleg tega so se dogovori- li še za konference krajevnih organizacij SZDL, kjer bi naj bili pomenki z ženska- mi o njihovi aktivnosti, o varstvu in zaščiti mater in otrok, o družbeni vzgoji, obenem bi pa na teh zboro- vanjih izvolili še delegate za občinsko konferenco, ki bo sredi aprila. NOVICE IZ ŠTOR I'o več inesccih Tuzprav in štu- dij jo le dni izšel predlog statuta štorske železarne, kot priloga gla- sila štorske železarne. Statut so dobili vsi člani kolektiva. Po de- setili dneh hodo o njem razprav- ljali po vseli delovnih enotah. Sta- tut so dobili tisti, ki so bolni in 'oni na odsluženju kadrovskega ro- ka v JLA. J. M. v Železarni Štore so vsi člani krdektiva kolektivno zavarovani. V letu lOh'? je 26. članom bila zplača- ' na odškodnina v skupnem znesku nad milijon dinarjev. ; Politične organizacije in krajev- na skiipnost v Štorah, bodo v pe- tek zvečer v prosvetnem domu pri- j-c^lilc proslavo dneva žena. Spo- red pripravlja »Svoboda« in šolski otroei. N« programu bo koncert fiiijmlajših tamburašev. . J. M. ŠE JE CAS! DA SE NAROČITE NA »CEL.ISKI TEDNIK« . • S tem, se boste uvrstili med naše naročnike, za katere bo- mo pripravili v drugi polo- , ,yici marca veliko nagradno žrebanje. ^ „ Ne odlašajte več z naro- čilom* saj se bo morda prav vam nasmehnila sreča. Številni in pestri dobitki v vrednosti 625.000 din čakajo na vas! Uprava Nova šola v Sevnici Na najlepšem mestu v Sevnici je lani zraslo ogrodje velike zgrad- be, ki že po prvih obrisih kaže, da bo nova šola. ko bo zgrajena, prostorna, sončna in se bo v njej odvijal sodoben pouk. Morda bi kdo, ki ni seznanjen z vsemi težavami našega šolstva, pomislil, da je gradnja šole celo nepotrebna, saj ima Sevnica kar štiri šolska poslopja. To je sicer res, toda če si te zgradbe pogleda- mo od blizu, takoj vidimo, da so že zdavnaj odslužile namenu; sta- ri zapiski povedo, da je bila naj- starejša šola na Radni zgrajena pred 230 leti (!), obe .šoli v trgu stojita že 180 (1) oziroma 170 (!) let, najmlajša pa je stara »samo« 80 let. V vseh štirih zgradbah ima os- novna šola Sevnica skupaj ll učil- nic. Prostorov za kabinete ni, te- lovadnica pa lahko sprejme le 15 učencev. V podobnem položaju je tndi šolska oprema. In še podatek; šola v Sevnici je popolna osnovna šola: ima 8 razredov oziroma 26 samostojnih in en kombinirani od- delek ter Hi7 učencev. Učiteljskemu kolektivu (ta šteje 31 članov) gre zasluga, da je kljub težavnemu de- lu pouk kvaliteten. Pobude za izgradnjo nove šole segajo nekaj let nazaj, toda zara- di pomanjkanja sredstev so grad- njo nekajkrat preložili. Da pa bi razmere normalizirali In uskladili pouk s šolsko reformo, je občinska skupščina sprejela sklep, da je treba najprej zgraditi novo šolo. Tako je gradbeno podjetje Pionir iz Novega mesta do zaključka grad- bene sezone »predelalo« nič manj kot 92 milijonov dinarjev in po- stavilo skelet (na sliki). Letos bo- do z gradnjo nadaljevali, saj so sredst\a v višini 125 milijonov di- narjev zagotovljena. To bo prispe- vala skupščina v Sevnici, medob- činski sklad za financiranje šolst- va in Komunalni banka. Za prihod- nje leto bo potrebno še 100 mili- jonov, saj bo nova šola veljala preko 300 milijonov dinarjev. Kakor predvidevajo bo šola do- grajena prihodnje leto, in če bodo dela potekala kot doslej, se pri- zadevanja ne bodo izjalovila in bodo učenci v šolskem letu 1965/66 obiskovali novo šolo. Ta bo imela 15 učilnic, 3 posebne učilnice, te- lovadnico, vse ostale potrebne pro- store in seveda centralno ogreva- lne. J. š. V sevniški občini poteka pouk v zgradbah, od katerih ima najstarejša še 230 let (na sliki). Zato je občinska skupščina sklenila zgraditi novo^ sodobno šolo, v kateri bo tudi več svetlobe. Ogrodje, kot kaže slika, že stoji. NOVICA IZ SLOVENSKIH KONJIC V konjiški občini bodo v teh dneh začeli s predavanji o obramibni vzgoji prebival- iStva. Delavsika univerza je Tibrala za to nalogo zelo do- bre predavatelje. Kjer ibo mogoče, bodo uporaibljali ti^- di diafilme. DROBNE IZ GRIŽ Minulo nedeljo je bila uspešna krvodajalska akcija, pri kateri je darovalo kri 67 darovalcev iz tega območja. Prizadeven odbor Rdeče- ga križa je sicer zbral še večje število prijavljencev, vendar se jih precej ni odzvalo. Med daro- valci je bilo opaziti v glavnem le starejše osebe, premalo pa je bilo mladine, tudi kolektiv rudnika /a- bukovicn bi se lahko bolje izkazal. Za proslavo dneva žena, ki bo na predvečer praznika, se vse za- dolžene organizacije marljivo pri- pravljajo. Rogat kulturni program bodo prikazale: mladinska organi- zacija, šola in Svoboda. Po pro- slavi se bodo lahko žene tudi raz- vedrile na družabnem večeru v re- žiji ZVVI, saj je ta dan za mnoge edinstvena prilika v letu, da pri- dejo v družbo in se nekoliko po- vesele ter pozabijo na vsakodnev- ne skrbi. Na zadnjem zboru občanov je bil izvoljen odbor krajevne skupn«)sti, pred nekaj dnevi pa se je bil od- bor konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen že večletni in požrtvo- valni predsednik KO tov. jurak Anton. Krajevna skupnost si je za- dala dokaj obširen program dela za to leto. Komunalnih problemov je veliko, vprašanje pa je finanč- no stanje, ker mnogih del ne bo mogoče (kljub izdatnemu prispev- ku občanov in pomoči gospodarskih organizacij) dokončno realizirati s skromnimi sredstvi. V programu del« je poudarek na urejanju cest. nadaljevanja vodovoda in cestne razsvetljave. VELIKO BO TREBA SPREMENITI • V Rogaški Shitini je slo- vito z,(iraviliš