Stev. 29
V Trstu, v torek 3. februarja 1920
letnm a&v
Izhaja vssk dan, uđi cb nedeljah lo praznifclli, sjutraj. — UredirtStvo: nlfca «v. Fravčiška AstStega ftev. 30, L nsAstrofrfc — Bc^ai se poftljajo uredništvu. _ Kefrankirsna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračaj«. — Izdajatelj tn odgovorni ur6d»ik SleUn Oodina. — Lastnik ktnaoEdj list« EdinosU. — Tis* tiski*:« MwA —	znala na mesec L 3'—, pol
leta L 18 — In celo Uto L 36-—. — Telefon sredai&va in uprave »ev. 11-57.
gE^C/J ^ >' i	I m đOMT	^EjA	3
Posamezne fitevilke v Trstu in ckolicl po 10 stotink. — Oglasi se računajo * Brokosti ene kolone (72 mm). — Ogbsl trgovcev la obrtnikov mm po 20 stoL; ©smrtnice, zahvale, poslanice fn vsbila po 40 stat, oglasi denarnih zavaJov mnt «po 80 stot. MaU oglasi po 10 ste!, beseda, najmanj pa L I —. Ogla« sprejem* Inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reMantadje se psIMfajo Izključno upravi EdiaostL Uprava tn Inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Fiančioka As. 2(X
Iz iiESGslavile.
Predzgodovina odgovora vlade SHS na ultimatum entente.
(BELGRAD, 28. (Zakasnelo.) V torek cb 16
sc je vršila v kraljevem dvorcu seja ministrskega sveta ped predsedstvom (prestolonaslednika regenta Aleksandra glede odgovora
-naše vlade na ultimatum zaveznikov. Seja je tra|e*a do 19. Kakor doznavamo, je sklenila naša vlada staviti entenli nekatera vprašanja, ki so vcBke važnosti za oceno položaja in po-rledfce, če naša vlada odgovori na ultimatum tzaveznkov z navadnim da ali ne. Vlada -o-slcj še službeno ri dcb-Ha londonskega dogovora, s ktt^efan ji sed's.j preti enstenta. Ni ji (znaro, l.do bi imel .po predlogih entente poide H »arr. Lva {flede ozemlja, ki se nahaja v de-oeserti	*r,ke vejske (Reke). Vlada
ni obveščena niti o tem, ali ba se v slučaju, da Odgovori z ne- , »zvedel ksmkassfki degoror v cel: i, afl m-um ddoir a, v kc&kcr se trče se-A-emc r^dre^ike meje. Daije -je bala vlada že (đavao ibveščena, da Icadcsoeki dogovor vebče ci več v veljavi, ker ,je bil sklenjen leta 1915. (pre ti A v stro-O grški in bi se mor alo o tem do-£ovoru razpravi; a ti pri sklepanju saintgsr-<ma"nske mirovne pogoa.be. To se pa takrat «ii zredilo.
Iz -vse^a -tc-ga je razvidno, da vlada ne more (presojati, kaj -hoče cnienia storiti, ako Jugoslavija adgo*i&ri z navadnim >ne . Radi te;ja 6c cd.gc.xjr vlade na takozvani ultimatum ne ffrore spuščati v stvar santo, marveč mora •daviti \prasan}?, da s tem omogoči popolno fačižčenje .položaja. Ako smatra ententa, da jmora Jagčkavtja odgovoriti z navadnim »da <c4i ne*, potem znači cd-govor vlade sigurno P-oe«, a ker so vprašanja, ka jih tje morala sia-»vidi vlcda entenei, p< jpcinoma upravičena, cb-etcjja uparre, da se bodo na poila£i teh vpraša®; cbe«>v3« pri,jr.te?uska pogajanja, ker itak (cijtoja s strana	minimalni program,
ki sc roreciogcm vrhosvnega sveta znatno pri-c m iker ije naša vlada prgararvižena, razpravljati o vsakem laikem predlogu, s katerim tb\ bile zadovoljne Francija, An^itja in Amerika.
Ko so cib 19 zapustili minstri dvorec, r-h ie prrčJ'kcvada na Teraaajah velika množica, ki je že/no pričaikcv ala rakla s-eje manl-rtrske^a sveta. Hitro se je raz vedelo, da vlada ni sTrOgla sprejeli takotzvanega uitimata zavcrzniicov ki je muožica to dejstvo živahno odobravala. Na fvečer sc ]e vriila Svetc3avska beseda , kateri .je prisesa ro vat tudi prestal onasJ e-d nrk re^er.L Aleksander in sicer ne, kakor seje pri-o v generalski uaiiormi, ampak v fraku. Ta - beseda je stala poipofaicMaa. pod vtisoma vest. o odgovoru naše vlade na u'in'iatum za-.-vean&cv in je vsled tetfa .vladaio splošno ve-se&o raspcicženge.
Mr.niic^tv^cife v Bcdgradu.
BEiX-x\AD, 28. {Za/.taj&nelo.) Včeraj do-pol-dae je J:'icada i>e!^ra"ska cmSadr-na protestno abordvajrje prati uitim^tumu zaveznikov, na katerem ije g-ovcrilo več d^aikcv in profesor Fcrpcvić. Po z?borovan;u so se napotki zboro-vaici v izpre-.edu, z zastavami na čelu pred amerirko pcslm-gslr.o, kjer so navdušena vzklikali Ameraki in Wifeoou in prepevali naše naredne hjmne. Ameriški poslanšk Iod«*e sc j c pekaizad na fcalkomi, k^er so ga manifest am-ti budilo poizdrav Mi. A-'ueriiki poslanik je v an-gv'st'ia'i izi'a^^l, da ;hvj je žzi. ker ne zna srbski, nskar je govoril v L-asnoocJtem jeziku. V svejem krf :ke:n naigovo-ru se je zabvaiil za iskrene ov-ttc:,je m izrekel nado, da se bo vjprašacije Jdd-ana in Reke rešilo na občo zadewoijnost. Nato je pozdravrl pcVisnika dr. A«te Biankini v ar>^iešaini, da tse je predsednik Wilson zavzel za iia^o stvar tako, kakor (bi to b^ia zadeva Anitc -ke. Zahvalil se ije W'isonu ai rekel, da uveden, -da ne bosta \Viisun :n nie^cva vlada. Mreoak vsa Amerika aastcpHa za nase koristi. I'are v cd je lu.to cdncl .pred kraljevi dvcrec,	'je ravno dospel -regentov avtemo-
b !. Množica je e-V.ke!*Ma avtomobil in živabno aklam-rala re^esta ASežosaatidra in kralja Peira. Re^esat se je	zahvaljeval na vse
strani za izražene mu pršsrcne ovacije. Izpre-vod je bate! nato odii-i pred italijansko posl-a-nlftvo, ki pa je "bilo zaslreieno z močnifmi vo-jalkimi oddelki in erožeriki na konjih. Le z na*vcč;o težavo se je posrečilo preprečiti, da a-c»d.rli razbur+eni manifestar-ti do po-ski^ja. Kcnčuo se je pcs.rečilo nekaterim ^o-vo^oi1-; m, da ^o, kažoč na težke posledice ki bi j'-h zamogel imeti vsak nepremišljeni korak, pomiriti ljudstvo, ki se je nato miano razšlo.
Rešitev krize v pokrajinski vladi za Slovenijo.
LJUBLJANA, 31. Včerajšnji > Slovenski Narod« je poročal: Včeraj seje vročil socijaLio-demc-kra-Lski stramki kompromisni predlog pooblaščencev JDS. Socialni-demokrati na ta p--ea<log še niso odgovorili. Ponoči so dcšlc informacije Iz Bel^raia. Kakor smo izveščeni, se bo o k'-izi končno definitivno odločilo najbrže že v današnji načelstveni seji JDS. — O kaki odločitvi nam doslej Še ni nič znanega.
Komunisti pri ministru Draškovicn in Pribi-čeviću.
BELGRAD, 31. Železniški minister Milorad Draškovič je povabi predsedstvo komunistične radničke organizacije na konferenco, na kateri se .je razpravljalo o dogodkih na ti-nicžlii železnici. Enako ije .povabil notranji minister Svete z ar Pribičevič tri predstavnike komunis-tov k sebi, karterku je obrazložil, da bov lada storiia vse, da oferajvi 3*ed in mir na železnicah. Pcieg tega je poudarjal minister P ribičev ič, da bo v primeru, da se ponove siični ,-pojavi, kakor r Zaječarju, o^ovonvost naprtii vodetel^em komunistične straake in da bo da2, če se bo še nadalje širila fooljševrska agitacija, antern~ratt \odšteje na dalmatinskih aicSdh. — »Radrtičlke N«vi#»ei radi teti gro-iea, miniAlra Prsbićavića irui-o <naoadaM> vlado.
Sokolska vzgoja. — Četništvo.
BELGRAD, 31. Minister presvete je odredil, da se včetništvo-; (skavti) spoji s Sokolstvom. Zato se ne morejo osnovati zasebni oddelki četništva ne v šoli ne med iprebivalstvom. Pouk telovadbe se bo v /vseh šolah vršil po so-kciskem sistemu, metodi, estetiki, disciplini in redu. Estetika se bo negovala v nižjih razredih. Učitelji telovadbe imajo dolžnost, da podpirajo delo v s okoliškem duhu in mora(jo imeti strckov.no izobrazbo za scklski pravec dela.
Obnova in draginja.
BELGRAD. 31. V seji ministrskega sveta se je razpravljalo o obnovi zemije in preakrbi prebivalstva. Izvoljen je komite ministrov, ki bo rešil to vprašanje. Pcdvzeli se bedo energični koraki za pobijanje draginje.
Narodna banka.
BELGRAD, 30. V ponedeljek cpcldne je bil podpisan dogovor med v! a-eto kraljevine Sitjov, Hrvatov in Slovencev in Privid i gi rano Narodno banko kraljevine SnL>Ve( s ikaterim se ta banka pretvarja v Narodno ibanko kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev počenši od 1. februarja t. 1.
Amenkanskc ladje v Jadranu.
SPLIT, 30. Danes so prispele s Krfa v kotorsko luko ameriške vojne ladfje »Deslroyer< , »Cele« m »Snuthandc. Odpotovale so dalje v neznani smeri.
Bitolfski Grki.
BELGRAD, 31. V Ater.e je dospela deputacija Grkov rodom iz B'tolja, a bivajjočih v Sokciu, da izroči vladi prošnjo Bitoljcev, ki zahteva z'družerge z Grško. Znano ^e, da je tfrš-ki ministrski predsednik v grški narodni skrjpščini cibso^sl tako agitacijo.
Elektrarna v Fali.
LJUBLJA^4A, 31, Elektramia v Fali na Dravi je kakih 15 km zaJvcdno od Maribora. Stavbo je začela .pred 7 leti šta.jenska električna družba iz Gradca. Finansiral pa je podjetje konzorcij s švic ar? ko-nemškiii bank. Stroški so biiii proračun,jeni na približno 20 milijonov frankov, delo za zgraditve tega podjetja se ;je proračunavalo na tri leta. Vojska je zavlekla dovršite v do 1919 ali vseeno je mogla družba oddajati že od leta 191S več tisoč konjskih sil tovarni za dušik v Rušah. Sedaj bo dovršen daljnovod do Maribora, in bo mesto Marioor dobivalo že v kratkem električni tok za svojo kakor tudi za privatno potrebo. Naprava v Fali .je velikanska, ena največjih in najmioderne^ših v srednji1 Evropi; za nas pa temvečjo važnosti, ker leži v najbolj obljudenem in kulturnem delu naše države. Za sedaj je » s'anu proizvajati čez 30.000 koniskih si!. Ko pa se izpopolni naprava z nekaterimi stroji, bode mogla svojo zmožnost povišati na 50.000 PS. Prvotni nam en družibe je bil preskrbovati z električnim tokom Gradec in okolico, prevrat 1. 1918. je pa reš:l to podjetje za nas. Nameravajo se .podaljšati daljnovodi proti jujgu za sedaj do Celja, potem eventualno do Ljubljane in do Zagreba. Gospodarski pomen te naprave je jako velik zaradi prihranka premoga spričo densbva, da je električni tok ce-neiši ne^o parni obrat, nada^ie zategadelj, ker daje podlago za snovanje novih industrij ter za razširjenje in preureebo obstoječih podjetij. Pogajanja z zastopniki naše pokrajir.ske vlade ter z zastopniki J.jjjb^a^ske kreditne banke in Jadranske barke, z zastopniki štajerske clek-trfeie družbe po reprezentanhi gesp. ing. Rss^handderju, ki je projektant in glavni vodja te ogromne stavbe, so sc vršila od 19. do 24. t. m. Po dc'^iih (p?ga]ar-jih se je dosegel sporazum na ta način, da se ustanovi nova jugo-slovenska družba z delniškim 'kapitalom 10 miliijonov švicarskih frankov cib sodelovanju sedanj.h švicarskih kajp:talistov na eni strani, vlade, naših bank in interesentov na drugi strani.
Ruska brzojavna agencija t Belgradu.
BELGRAD, 31. Tu je jela delovati ruska brzojavna agencija, ki bo izdajala dnevno vse na Rus^o se ličoče vesti. Agencija ima na razpel ago lastne radiografske postaje v Rusiji in v Carigradu.
Sklepi ministrskega srela g'ede prehrane in
proti verižnikom.
BELGRAD, 30. Včeraj popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o preskrbi posameznih pokrajin z živili in glede odprave draginje. Po obširni debati se je izvolil ožji ministrski komite, v katerem se nahajajo: mmister za prehrano in obnovo zemlje, minister za trgovino in obrt, minister notranjih del in minister za pravosodje. Ta komite bo Imel posebno nalogo, da osnuje predloge glede odprave pomankanja živil in dra^nje m sicer po sledeč h smernicah: 1. V prvi ivrsti se mora gledati na to, da so vse pokra ilne naše kraljevine preskrbljene z zadostnimi množinami živil. V to svrho naj se osnuje centralni kupcvalni urad, ki na:j bi vodil vse posle nakupovanja in raz.oečavanja ž:vil in ki bi moral bit: v stalni zvezi s pokrajinskimi aprovizacijskimi institucijami. 2. Privatni izvoz zrnate hrane se prepove. V bodoče bo smela žito izvaževali samo država. V slučajih potrebe se bo smela odrediti tudi rekvizicija žila pri prekupčevalcih, ki kupici jo večje množine žita v špekidac*j»ske svrhe. S tem bi biH varovani interesi producentov, kmetov in konsumentov. Dosedanje postopanje proli ve-rižrrikom .se znatno poostri, osnujejo naj se administrativna sodišča, -obstoječa iz članov konsumentov in pooblaščencev vlade ter producentov, 'ki naj nastopajo kar oiajcnergičneje proti verižnikom s hrano. Prepove se nadalje uvoz liiksusnih predmetov. — Ta ministrski komite ima nalogo, da Izdela svoje predloge po teh smernicah v najkrajšem Času«
Đ'Annuiizijeve vojne priprave.
REKA, 2. D'Amiunzio se smatra v vojnem slanju. Vsled t&ja skrbi za vse, za kar mora skrbeti previden vojskovodja. In D'Annuiizio -je zelo previden, kakor je razvidno Iz irk»ovUi treh nare-deb, ki jih je izdal 30. jamarja. S prvo uaredbo se ust^j^vlja odbor, k» prevzame cenzuro za liste. Odbor bo hnol pravico zapleniti vse vesti, vojaškega in političnega značka, katerih priohči-rev bi smatral nevarno za vojaški in politični položaj.
Z dru^o naredbo se prepovedujejo vsi sestanki, tudi privatnega enačaja, Če ni izdalo poveljništvo posebnega dovoljenja za to.
S tretjo naredbo namerava D'Aransnzio doseči, Ja iposlane nlegova .vojska čim številnejša. V to svrlio je odredil, da. nrora)o vsa javna In zasebna podjetja in sploh vsi delodajalci rezervirat: mesta vsem svojim usJužbe.ccm, ki so se .javili, ali ki se javijo pros.tovo!>uo v njegovo glasovito armado, in vsem tistim, đd se s siio vključijo v njegove čete. Kršitelji te naredbe bedo morali plačati svojim ttekkianjun uslužbencem enoletno plačo nokvarno druginr sladkostim, ki jili ima vedno na razpolago vojskovodja, pesnik in oznanjev-a-lec svobode.
— In potem naj še kdo poreče, da m na Reki lepo! Do popolnih nebes ne mauka sedaj nič drit-; goga nergo ustanovitev bataJj-ona žensk, katerih: število je — kakor pravijo ziob^ii jeziki izail-j nje čase na Reki zelo porastlo! '	j
Iz ioikosiovaike.
Obsodba Slovana Bariba v Lipskem.
PRAGA, 30. (S. Zakasnelo.) Minister vna-njčh stvari Beneš je izjavil, da so slovanske manjšine, za&topane ,po Barlhu, ipod zaščito Zveze narodov. Čelvoslovaska vlada bo torej predložila protest zaradi Barthove obsodbe Zvezi nanodov. Čehosiovaska vlada bo naredila vse korake, na katere je pooblaščena po mednarodnem pravu, spoštujoč sedaj in v bodočnosti načelo, da se ne meša v vprašanja notranje politike sosednih držav.
IZRUSUE.
Nevtralizaclja Vzhodnege. morja?
DUNAJ, 31. Poročila iz Moskve javljajo, da se je izdelal na konferenci baltiških provinc v Helsdngforsu načrt glede ne vir al iza c Ije Vzhodnega morja.
Ruska sovjetska vlada Poljski.
MOSKVA, 31. Ruska sovjetska vlada je naslovila na polijsko vlado izjavo, kjer pravi med drug!:m: Poljska se mora odloči ti za sklep, čigar odklonitev bi .mela za življenje obeh narodov za več 'let n ijpcgubnejše posledice. Vsi znaki kažejo, c®--hočejo imperijalisti cn-ten-te siliti Poljsko k nepravični vojni proti sovje.ts.ki Rusiji, Z odkrito željo, preprečiti številne žrtve in opustošenja, izjavlja svet ljudskih komisarjev, da vodi sovjetska Rusija svojo politiko proti Poljski vedno le na nespremenljivi podlagi pravice vsakega naroda, da sam odloča o svoji usodi. Vlada sovjetske lvu-s-'fje ne namerava nebene napadalne politike proti P-oiiji-Jki. Svet ljudskih komisarjev izjavlja, da ni ne z Nemčijo ne s kako drugo silo skler'1 pogodbe, ki bi bila naperjena proti Poltski in da ni nobenega gospodarskega ali te riteri jail nega vprašanja, ki se ne bi mc^gel prijateliskan poltom rešiti. Svet ljudskih komisarjev upa, da se bedo vsa s*porna vprašanja reš-la med Rusijo in Poljsko v prijateljskem sporazumu.
Koičak ubit?
PARIZ, 1. »-Pravda* prinaša brzojavko U Pe-tregrada, v kateri pravi, da so Kclčaka lastni vcjnJkjl nasadili na bajonete.« Smatra sc, da sc ml li s tem povedati, da je bil Kokak ubir.
Cehi razorožili generala Se m eno v a.
I.uNDON, 1. Sovjetska brzojavka iz Moskve javila, da so Čehi razorožili generale Seroenova. Druga brzojavka iz istega vira javlja, da so sc zgodili važni dogodki tudi v Perckopum pri K> Imu.
Lenjin p nudil Poljski m»r.
CURtH, 1. > Vorwarts p^že, da je Lenjin ponudil Pc}s?d mir. 'Na <pod4agi te ponudbe bi Riisi-a priznala neodvisnost Poljske in bi tudi ustaviia svoje operacije proti Ukrajini. . .
Blokada Baltiškega moria se nadaljuje.
STOCKHOLM, 1. Poročevalec Usta »Svetfska Dagebkdet« brzojavija. da ni puvej. istvo ai'.gle-škega brodovja dobilo š-e nobenega navodila c u stavljenju blokade.
Lenjin za prostovoljno priklopi ter Ukrajine sovjetski republiki.
DUNAJ, 30. Ukrajinski lis L .Volia , ki izhaja na Dunaju, priobčile Lcnjincvo apo-me-cico ukrajinskim delavcem in kmetom. Leriin opozarja na bol^ševlško prodiranje v Ukrajino in povdarja, da se mera poraziti Dervkin, kakor se je porazil Kclčak. iker vlada teh dveh generalov jje neznosna. Tudi v Ukrajini sc mora uničiti velepesest. Osrednji vseruski iz-vrševalni odbor in komunistična atiaaka sta priznala neodvisnost Ukrajine, in sedaj gre beseda vseukrajinskemu kengresu delavcev in poljedelcev, ki naj odlači, ali se sovjetska Ukrajina zedini z Rusijo, ali pa stopi kot neodvisna republika v zvezo z Rusijo. Lenjin je proti nasilni priklopitvi.
Spor med Rusijo in Poljsko.
VARŠAVA, 3). Iz Kopenhagena poročajo, da je Litvinov izjavil, da sta Mins»k in Vilna popclnama ruski mesti, ki morata vsled tega pripasti Rusiji. Varšavski »Jutranji Kurir« pravi, da je podal Sazonov svoj čas isto izjavo o Grodnu, ponujajoč Poljski kot odškodnino k veaemu Bialostok. Litvinove izjave glede vzhodnih poljskih meja so popolnoma podobne Sazonorvlm in izjavam revolucijonarnega socijalista Savinkcrva.
Poljsko jarvno mnenje je vsled identičnosti vj&efa teb treh izilarv zelo razburi eno in priča-
kuje c nestrpnostjo ministra vnanriK zadev Pa teko.
Mir med Estonsko in boljševik! podpisan.
REV AL, 2. (S) Danes ob 2 je bil podpisan v J tatovem mir med estonsko in boljševiško vlade.
Is Poljske.
Sprejem poljskih čet v osvobojenih krajih.
VARŠAJVA, 31. (S.) Državnemu načelniku I^f-sud^kerini je prišlo Iz osvobojenih krajev na Poljskem in eapadni ter vzhodni Prusijt veliko brzojavk. s katerimi mu prebivalstvo izraža svojo vdano>t. Poljski časnikarji, ki spremljajo zased-6ene čete, poudarjajo, cJa se vede nemško (prebi-vafetvo spSošno koretktno iir da izraža želk» po dobrih odnosajih z novo poljsko upravo. :>:uno nekateri oddelki iGreaz.>chutza« (cpmejne straže) so ponekod kazali svoje sovraštvo.
Lloyd George odklonil Poljski pomoč proli boljševikom.
LONDON, 1. (S) »Moreing Pest- poroča Iz Varšave: Pevski minister v Londonu je sporočil svoji vladi, da je Lloyd George odklonil Poljski vsako pccnoč proti boljševikom. Llyd George je baje tudi izjavil, da bi sc nikakor ne upiral sklepu miru med Poljsko in sovjetsko Rusijo.
Poijski listi — pravi - Momlng Post. — so razočarani zaradi te izjave in izražajo svoje ogorčenje zaradi Lioyd Gcorgovega stališča.
iz Romunske.
R .m unske čete ob Dnjestril.
CURIH, 1. Iz Bukarešta javljajo, d.v zbirajo Romuni glavno silo svojih čet ob Dnjestru, kamor vozijo ckievno vlaki, polni vojaštva, »n municije. RomunJsko brodovje se nahaja v Galacn, pri.prav-ijeno na vsak slučaj.
Voino stanje na iRomurskem.
PARIZ. 1. »Chlcago Tribune« piše, da je bilo na Romuiifkern proglašeno vojno stanje zaradi po stopanja gon-erala Avar esc a, ki bi hotel, da sc sklene a boljševik! mir. S tem generalom je baje večina prebivalstva. Vajda Vojvod ie odpotoval v Larr.loa in Pariz prdsit entento za pomoč.
fls Atrstifij^
Zavožene avstrijske iinance.
DUNAJ, 31. Na seji finančnega odseka av-slri^siltega parlamenta so vzbudile vel ko pozornost številke, ki jih je navajal poročevalec dr. Bauer cb priliki svojega ekspezeja o bud-getnem proračunu. Številke, ki jih je navajal dr. Bauer, so tako ogromne, da so vsi člani finančnega odseka izrazili svojo bojazen, da za take izdatke, kakor .jih predvideva proračun, nikdar nc ibo mogoče dobiti zadostnega kritja. Med drugim ije poročal dr. Bauer: Dohodki avstrijske republike v minulem letu so znesli samo 3 in pol milijarde kron, med tem, ko so samo izdaitks za plače državnim uradnikom in nas t »vijencem izneslc štiri in eno četrtino miitjarde kron. Poleg teh izdatkov mora Avstrijo plačati nad tri milijarde -kron samo na obrostrih in več sto milijonov kron za vojsko, orožništvo itd. Finančni min:^tcr dr, Reisch je povdarjal, da bo mogoče deficit kriti samo z inozemskimi krediti in da bo treba misliti na to. da se osnuje samostojna barka za izdavalo nemško-avstrijskih bankovcev. Poleg tega misli minister na to, da bo predložil parlamentu nove predloge glede uvedbe novih davkov. Dr. Bauer je v svojih sklepnih besedah potBdairjai, da si ne obeta mnogo uspeha od ustanovitve nove samostojne banke za izdajanje lastnih bankovcev, ker bo izdajanje novih bankovcev le malo vplivalo na izboljšanje sedale finančne krize.
Kriza časnikarstva v Avstriji.
DUNAJ, 2-'. »Morgen. v svojem uvodniku opisuje veliko krizo, v katero je zašlo časnikarstvo v Avstriji, in ki preti uničiti polagoma vsako samostojnost avstrijskega časnikarstva. Vsled zrušenja stare Avstrije ni Dunaj več središče velike države m vsled tega so dunajski čanopisi izgubili večji del svojih naročnikov in bralcev. Vsled omejitve v papirni industriji so morali listi zmanjšati obseg, vded stagnacije v cstčiih obratih pa so izostali tudi inse-renli. Vsi od teli okolnosti so se dohodki listov na eni strani tako zmanjšali, na drugi strani pa so stroški tako narastli, da je nemogoče ustvarili solidno ravnovesje med dohodki in stroški. Vsled tega grozi nevarnost, da bo pri tem trpela poštenost in da bo podkupovanje igralo kar največjo vlego. Tudi sedanja valuta slabo vpliva na dobro izvedbo poročevalske sJužbe, ker je listom onemogočeno plačati pošteno svoje poročevalce v inozemstvu. Tako steji duna.lsko časopisje pred polomom in že se opaža inozemski kapital, ki s svojo valuto za prav malenkostne svote skuša dobiti časnikarska podjetja v svoje reke. S tem korakom bi bila izgubljena vsaka časnikarska samostojnost in ves dunajski tisk bi prešel v roke kapitala entente.
Rndi Viljema ploskajo Holaedski!
LJUBLJANA, 1, Ves svet ve, da je pravi povzročitelj svetovne vojne, ki je povzročila toliko neizrečenega gorja na svetu, Viljem Hohenzcllemski. Pravni čut zahteva, da se primemo kaznuje vsaka pregreha in vsak zločin, neo^iraje se na to, kdo je grešnik ali zločinec. Ako se navaden morilec tira pred sodišče, bi bilo pravično, da se pozove na odgovor tudi mož, ki ima na vesti milijone človeških življenj. Na tem stališču stoji tudi en-tenta, ki je zahtevala od Holandske, da izroči Viljema II. mednarodnemu sodišču, ki naj preišče in ugotovi Viljeinovo krivdo. Kakor je znano, je Holandska na lo zahtevo odgovorila negativno, češ, da ne more izročiti bivšega nemškega cesarja, ker bi to nasprotovalo j ob-stoječšm holandskim državnim zakonom in stode$a starim tradicijam Holandske, ki je bila od nekdai zavetišče vseh enih, <ki so pod-
legli v mednarodnih konfliktih.« Ta odgovor holandske vlade je osupnil ves svet, dočim mu nemško časopisje skoro vseh političnih strank ploska in povzdiguje holandsko vlado radi lega odgovora w deveta nebesa. Tako priobčujc dunajski -Dcr Morgen« uvodnik z naslovom: »Bravo Holandska!«, v katerem piše med drugim: iHolanidska vlada je zahtevo entente, da bi izročila bivšega nemškega cesarja, krat-komalo odklonila. Ta mala država, ki je i udi med vojno znala kljub vsem obljubam «in grožnjam nedotaknjeno očuvati svojo nevtralnost in suverenost, se tudi danes ne vkJan::i prešernemu diktatu zmagovalcev. Od Ugandske bi se lahko naučili vsi obrabljeni diplomat;, ki so imeli med vojno vedno polna u>ta narodre časti in državnega dostojanstva, kako velika sila in moč se nahaja v morali in v zavesti, da ima človek čiste roke. Nastop Holandske se zdi kakor glasnik nove dobe, v kateri se ne bosta več imenovala kot zmagovalca Clemenccau in LloyJ George, marveč Človeški razum in človeška morala, in v kateri ne bodo več triumfiraili 'ljudje in njiliova minljivost, marveč večne ideje!-; — Tako piše »Morgen« in ž njim sto in sto drugih nemških listov. Morala je torej dobila zadoščenje in večno ideje triumfirajo za to, ker sc Holandska brani izročiti roki pravice človeka, ki je s svojo nebrzdano gospodstvaželjnosUjo in brezobzirnostjo potopil ves svet v morje !:i*\i! T je nemška morala, ki še vedno zre v Viljemu moža čistih rok!
Nota Lersnerju. — Zasedba zapadnih madžarskih županlj.
PARIZ, 2. (S) Na sestanku poslanikov je orisal predsednik Millerand pclc/a.j z ozirom na predajo premoga, ki ga dolguje Nemčija na podlagi pogodbe a ki ga ni izročila. Konferenca je določila besedilo note glede seznama krivcev, katera se bržkone izroči jutri Lersnerju. Zatem je konferenca pooblastila avstrijske ministre za finance in prehrano, da pridejo v Pariz razložili ponovno težkeče v gospodarskem poiožaiju. Vsled avstrijskega protesta radi izostale izpraznitve zapadnih župani j s strani M;;džarjev, je konferenca sklenila pospešiti odhod vojaške komisije, ki se sedaj nahaja v Budimpešti, v te županije v svrho nadzorovanja avstrijskih čet pri zasedarju tega ozemlja. Svet poslanikov sc sestane /epet jutri,
iz !ia33fc.
Jugoslovenski odgovor.
RIM, ?. Ubogi ^balkanski neslanic itd. iuwo-snovonski odgovor na zavezniške predlože bdi v kljub svojem balkanskem enačaju glave »talijanskih politikov, začenši pri začetnikih na tuni polju do naji/kušenejših moža, katerega ulo^o je sedai prevzel .ministrski predsednik Nit::. i>auC* •se sestane senat, jutri zbornica, govori ve o preureditvi kabineta, tcida vse to zanima lo v toliko, v kolikor se pričakujejo izjave o \ ,:livu ,' ;go-slovenekega odgovora na Italijo In zavetnike. Ali poda ministrski predsednik kake izjave? Pi e-vidnejši poslanci smatrajo, <Ia bo Ni:ti govori! ^sanio. če bo lahko poročal kaj dobrega; ali t« mogel poročati kaj di>l>rcga. je pu mnenju leLch odvisno od stališča, ki ga zavizamejo zavvznik! napram jiiirosl o v en sk emu odgovori;. In tu >.c mnenja križajo. Neki ^dobro informiran parlamea* tarec: je izjavil -uredniku lista - Coriitre dita.ia ( da se je jugosilover.ski p izkus -ponesrečil pri Franciji, kakor :.e je »ponesrečil pri Loydu <leor-geu, čeravno je zavzelo francosko časopisje v tem vprašanju stališče, ki bi ne moglo uprav sevati tega upa. Isti parlamentarec ie tudi izjavi!, da bodo zavezniki čim iproj izročili jugoslovcn.Ai delegaciji izvod londonske pog< dbe s prijN.niim, da je vse zvračaiije dejstev zastonj: ali ude stvite/ pogodbe aii sporazum. Seveda n: ta dt brJ informirani pariamenter« •pomislil nato, da bi juv-slovcnska vlada zahtevala v tem slučaju tudi pravico do r.izpravc o pogodbi, ki ji odjemlc dul njenega naroda in zemlje.
' Rhnski poročevalec lista Resi o del Carl;::oi i:i tega mneuja. »V Belgradu vedo h..Ije nego v "Rjrmi — pravi poročevalec — da je g. Millera d izjavil, d", je udejstvitev iondouske po^c.bc nemogoča in da je izrazH isto mnenje nekaterim časnikarjem, ki simpatizira jo -z Jugovovuii ij< Francozi, tudi italijanski podtajnik \nanj4 stvari. Svoje mnenje utemeljuje isli poročevalec tudi z ugotovitvijo, da Je g. Millerand p okušal prevzeti nlo-go posredovalca med Jug.xsioveiii iJ Italijan:, kur dokazuje, da je odg vor na z::vezr.i-ško ujto victr naslovljen iz Bclgrada, t'jda v rc-snici da prihaja i. Pari/a.
V nadaljujenr izvajanju ki 5e »Re-lo dc! C.r-iiu-o<- prlobčuje brez pripombe — se j ■ poročevalec otrc^el vseh pridržkov in prihaja očitno na 'da:\ z uokaterimi ugotovitvami, 'ki sc jih ni drznilo priobčiti do.lej i-talijaii-sko čas p>X'e. Ciovo-rilo sc ie o Srbih, ki da so z-a sporaztrm / nami — pravi poročevalec — i:x o Slovencih in Hrvatih, ki da so odločno proti italijanskim zahtevasn ob Jadranu. Toda rcsuiea je le ta. da .^o vsi Jugo« slo v eni naši sovražniki: ravno Srbi so, na primer začetniki protiitalijanske propagande v Albaniji.«
Dopisnik prihaja do sklepa, c;a bi Italijanki: t vlada nc smela čakati, iker Italija	da -c jI
odvzamejo njene zemlje, in noče biti »Iz;grar • na cd Francozov ne od Jugosioveii >v.c
Visok iskrenosti je dosegel ta poročevalec, !i nasvetuje italijanskemu časopisju, naj r,c obdoi/t:-ie D'AnnnnziicvHi prostovoljcev in admirala »ki so zajedli ozemlje, katero M bila Italija lahka zasedla takoj po zma^i na podk gi premim i H k!avfzu!, r.n ki zastopajo načelo samoodločbe, g katerem nam pripovedov.li skozi Štiri vojni leta vsi scnnski govorniki in tamižk: »kveker!««.
V^" ti ubogi -kvekerji so '^e, seveda, zasloni innčiH, ker Italijani zahtevajo sicer samoodločbe zase, tedi ko se govori o samoodločbi JvTodo-venov, te gledajo tdebelo. kakor b» re bili še nikdar slivah o tej čudni žival:.
Stran CL
»£L>I*iOST« štev. 29.
V I*rslu, dne i. lebru^rja 1920.»
k o ps$aianj!h o Preši.
Kakor smo sporočili zadnjič, gredo v naredni skupščini čehe slovaške republike mnenja navzkriž z ozirom na vprašanje postopanja j napram nemški manjšini v republiki. Vladni krogi hočejo, naj se Nemcem privoli nepolna eru kepra-. nest in pcpolna veljavnost; tlečim bi hoteli bili drugi sicer pravični najpram nemški n.arišini, zahtevajo naj ima ves državni ustroj in uprava odločno češki značaj. Danes pa naj posnamemo na kratko, kar je poročal državni! kancelar Renner 23. t. m. v narodni ssktrpščini J "v^-.-'ke Avstrije. NaglaŠamo pa takoj po-inemtno dejstvo, da poročila v nekaterih nem-j bliih iIIH naravnost govore o obrambnem tk ;*ovcru sklenjenem v Pragi, kakor o golobi' stvari.
Državni kance!ar Renner je poudarjal, da :; šlo v Pra^i za [pravilno izvedbo saiaiger-mainskega miru. Dogovor pa da nima naravi zveze ali stalnega sporazuma, marveč značaj dobrega sosedstva. —- Toda tu je dedal po-:nen:tno pripombo, da to ne izključuje, da ne, bi se obe državi v primeru ogrožanja od zunaj pcliličfl*> in ćiplomatićno podpirali. Tudi je dogovorjeno, da mora vnanja politika obeh Jrža;/ korenin! li v saintJermainskem miru. To razmerje, da ustvarja jasnost do vseh sosednih držav, izvzemši Ogrsko, ki ni še podpisala miru. Če se govori o obrambni zvezi, ne velja to povsem. (Torej do neke mere vendar! Prirp. ured.) Slo je za ohranitev mirovnega stanja, ki le močo Nemška Avstrija d:plcmatičnc braniti. n:ti.
Ta šele je prešel državni kancelar Renner v razpravo o bodočem položaju. Nemcev na Češkem. Usoda teh Nemce , mu je sicer zelo na srcu, vendar mora upoštevati silo razmer ter naglašati, da šest in pc4 miiiioncv avstrijskih Neijccv ne more biti v oporo trem milijonom in pol Nemcev v Ceh c-slo vaški. Dejstvo pa, da )e Čehoslovaška na tem, da se popolnoma de- j mokratizira, d^je narodnim manjšinam v tem j pogledu zagotovilo obstanka. Sicer pa so tudi j Cehi v mai-jšlnski politiki navezani na mi- • rovno pogodbo, »Nočemo tvegati — je rekel, dr. Renner — nobenega poizkusa, da 'bi vzpo- j stavili staro državo, ki samozavestni rn mo- j dri naivd na severu tako odločno odklanja.i Tsto riizčiščenje nam odpre tudi pot na j*j<* in. j ja^ovzfcod! Ta doseženi sporezum Ei omejen na oba naju, marveč se more raztegniti na ^sc j sosede.«
Dr. Renner je govoril siccr ze!o (previdno,! vendar pa tel ko jasno, da njegove izjave do-j \«..'jitjcjo precej zanesljive zaključke. Dvojno-je gotovo: a) da so dcgovori v Pragi segali j globlje, nego se je iz začetka misl io; *a b) da ( so pri tem jemali v račune tudi - jug in jugovzhod« , torej tudi državo SHS. Dnevi v Pragi ?..> bili torej velike pomembnosti tudi za Jugo-slovene. Državni tajnk dr. Renner jc siccr previdno govoril le o peli lični in diplomaiični obrambi. To utegne tudi odgovarjati resnici — za trenutek. Ali. če Vi prišli dogodki o-grože-vaine naravi za tiste, ki sc hočejo -skir-pno braniti, jc lahka pet cd politične in diplcma-
tične o^rrambe do tudi--drugačne obrambe
zelo kratka. Seveda so to za sedaj le domneve, ali Bog ve, ali poznamo že vso resnico o praških dogovorih?!
Recnerjeve izjave o pcHožaju nemške manjšine v Čehcslcvaški Li o navezanosti manjšinske politke na mirovno pogodbo, so pa važne sosebno tudi za Jugevene v zasedenem ozemlju, ki jim bodočnost še ni končnoveljavno določena. Krjti dem nevarno si, da to, kar je pri voljeno Nemcem v Čehcslovask5, tudi tema prebivalstvu ne bodo megli krat'ti mogotci v Parizu, ako bi nam bilo usojeno, da pridemo v sličen položaj.. .!
m nsfinsko iz vrača kraliesfua!
Pričakovati -je bilo, da bodo na vol" Ivah v-madžarsko zbornico nadvladavale stranke I Krščar-ko-sccijalnega uJružer'a. Potem, ko j ic Bela Kun Lako neznan&ko kc:rp^emitiral ! tci-ševizem. in s tem 1u d-I cškcdoval nt-bolj-še-\ iški socijalni demekratizem, -n na drugi strani j rpričo dej Iva, da je i s!i aristokratsko- , ol:;J-\rhičiro-wiberalno-ičiKt's-ki režim vsaj za . da'iše časa, .,'i pa za vedno izk'jučen, je bilo' že iz 'Trvegii začetka po padu strahovlade Bole kun.i pričakovali; da ;e vedilna cmer-r aa na Madžarskem odl-ceno zasuče na desno. AH da ' i zmaga krsčanikc-socijalnih struji tako teme!,*, ta, kakor je glsscun zadnjih poro-: č l. Lega vendar nkmo pričakovali. Seveda jej t. lika magr. "rirjšana vsled dejstva, aa 30 se , suc: abv dera v-krt ;jc cditegnlii t d vclltev ozi-rciui, da so i Jdaii neveljavne listke. Da^i vse-skupni rer'!taf ni znan, vendar je že sedaj :ro geto . •■». da brdo imele stranke krščan- ! ske sc c:jc: ^ega udruženja celo dvetretjinsiko} no, d:* bodo torej gcspcdarice. S fuj so j pa.'ie cclo največje vel:čine prrjšrjega cligar-' b -1 icra!'e >a režima a la Wekerie, Site-i v: i . td.; v i .ti Bud'mpešti strni, temu eiuo-j
radu židovstva, so krščanske stranike dosegle presenetljive uspehe.
Kutz gre na desno — h kcnssrvatiznui. AH uspeh teh volitev .-ma še drugo, za izvenma-džariki svet dalekesežnejšo pomembnost: znak je to, da se med Madžar je zmagoslavno vrača monarhistična ideja, ki je — k:!kcr kaže — zaje!a z-cnet vebko večino ljudstva. Krščasnka j sirujje je na Madžarskem — menarhizem! |
S tem se pomen-.bnest v~'itev na Madžar-i skem dviga nad demači okvir: to je dogodek ' modnarodne važnosti. Naučni minister Haller jc srekel po svoji izvciitvu v Budimpešti v govoru na javnem trgu: Sedaj nimamo kralja, ali, imeli ga bomo zopet. Kočemo, da ntš kralj bodi Oger ter da gredo vse njegove ejisIi sa tem, da iz te male dežele napravi zopet veliko; Ogrsko. Mi moramo vzpostaviti staro narodno kraljestvo!«
To so javno rzgovc:jane 'besede moža, sodelujočega na krmilu sedanje vladavine. In jasne so tako, da ne dcpušča.jo nlkakih dvo- : m o v na iem, v kako smer prhajo sedaj sape ; na Madžarskem. Res je sicer, da delo za vz- , postavitev velike Ogrske ne po-jde iaped rok tako hitro in lahko, kakor so bile izgovorjene besede. Ali, že povrnitev monarhične oblike, kraliestva, bi dajala mne-go mfi-sliti, sosebno, će bi bil novi vladar mož velikega pohlepa in sorazmerne energije. Monarhčzem na Madžarskem, stremeč po ^postavitvi ^velike Ogrske« bo — jmoerija.izem. Sosednje države
—	h katerim prištevamo ludi Italijo, četudi ne tcrllcri.plno neposredno spojeno z Madžarsko
—	morajo že sedaj posvečali vso pozornost nrožnestrm, ki bi .utegnile nastati, alko se Ma-džarji povrnejo h kraliestva! V R-inru naj bi razmišljali in morda se j-im z^zdi, da bi bil — z oziram na zemljepisni položaj ItaKje in na gc"odarske koristi, ki jih Iicče menda zasledovati na Balkanu — pa-iijaletjaki ^orazum z \ Juge?!oveni vendar le — pameten korak; a to j ne le s stališča teh koristi, ampak tudi s sta- j lišča varnosti za celckupnos-t njenih ozemelj, j Vračanje kra^eslva na Madžarsko je ognjen i znak na nebu!
1! „trtmlnosD aSbandono" dsSl§ scuols slat'2 ncila U^nezls 6!sll3.|
Ped tem naslovom Izvaja četrtkov uPiccolo < j r.asledr je: Na občnem ziboru :pciitičaega dru-, siva = Edinost IS. t. m. se je obtoževala vlada. | da pušča slovensko šol-o v zločinskem zane- [ ni ar. j en ju . Poglejmo malo, v koliko ta slovenska cbtožba odgovarja resnici: O priliki okupacije ije bilo odprtih prii'ciižno 344 slovenskih in hrvatskih šol; ob začebku tega šckkega !cta se jih je odprlo okrog 400. Nekatere šoie i se niso cdprle, ker so ali poslopja porušena j v sled vejne, a!i ker manjkajo isčitci^i ali pa j ker so se na zahtevo staršev izpremeniie v italijanske šele.
Učitelji mankajo, ker so prostovoljno zapustili sveja mesta ter šli v Jugcslavjo, ali pa sa iblli vsled Hl talijanske agi taci'je internirani.
Potrpežljivost :n prlzanesljivcst vlade cc j razvidi iz lega, da je le malo učiteljev cdpu-j sfla. Čeravno so mnogi učitelji oedprti scvraž- j niki Italije, In da so slovanski učitelji enako j plačani kaker nji-hovi italijanski 'lovar&i.
Mnogo učsleljev je rajši .brezposelnih, nego, da bi =e prijavili zopet za službo. Ob začetku Selškega leta je t>>lo razpisalo J59 učiteljskih mes.1, za katere se je prijavilo 67 učiteljev, ijd katerih je bilo 02 sprejetih v službo.
Na torej odvisno cd slaoe volje -Italijanske vlade, če so nekatere slovenske šcie zaprte.
Otroci slovenske narcdncsli detivajo kakor italijanski zastonj refekcijo. knjige, šolske po-trcošcine in oblačila.«
Da bo klebasa bc^j d^iga. :ponavija »PiccoJo* da se je le v kakem dvojezičnem (niistilingue) , ekrežju izoremenila slaveaska ali hrvaiska ■ šc.a v ta_ ;ar.VnO :n to na izrecno ivcapo starsev. | Cc kje zahteva slovansko .prebivalstvu svojo j šolo, ^e proučuje ta zahteva s strani vlade j vedno, od primera do primera, z največjo pra- j vlčnost' > in dobrohotnostjo.
: Piccclo končuje dobesedno: Dckaz še prevelike pravičnosti in dobro-i hctnosli ital janske vlade napram Slovanom jej to, da se je dovcllla otvoritev slovenske za-j sebne šele v Trstu.
Naloga vlade pa je. da obenem pokaže svo- j jo t dn-est in slrrgcst preti onim, ki v svrho j pci tilne ag:!ac;je u.pcrab?tajo šolo. da uslvar-! jajo nczadcvoijncit in bujsko.jo mirno kmet-! s-ko p reci vais.t vo, ter tako preprečujejo delo; narodne sprane, katero vlada sama namerava iz vrši ti. c
Tako "Piccclo". Prosimo gospoda cenzorja, r.ai nam doveli odgovoriti in naj nam ne pobeli cgovora, kakor je pobelil (porcčHo o občnem zboru našega političnega diušL/a. Pi"pcm:nja-mo, da je strogi pazinski cenzcr v ^Pučkeni j Pi jetetu pusti! stvari, katere ^o se zdele j r' Novemu (dosedaj bclj modremu) tržaškemu! kole Ju : (pCibeljenja vredne . Na vse zadnje so,
to stvari, ki so se dogod'le, ki se dcgaiajo in j ki so obie znane ne samo tukaj, ampak po, vsem svetu; edini Piccclo« je tisti, ki jih ne pozna.
Predvsem se na občnem zboru političnega i društva »Ecfecsti- ni s obtoževala vlada«, ampak se je spre testiralo .proti postopanju zasedbenih oblastev.- Teh eblastev jc pa tukaj .mnogo; nižja, podrejena ciblastva imajo na naše začudenje veliko moč in naš vtis je ta: da centralno cblastvo v Trstu nastopa le kot izvršilni cr^an za to, kar ukažejo različni sa-trr^i po deželi. Pro-test našega ljudstva je bil seveda zamišljen » orvi vrsti za centralno cblastvo v Trstu, toda ta protest je bil sastavljen ne na podlagi obtožeb, ampak na f^dlagi dokazar.Mi in obča rn&nih dejstev. Seveda so ta dejstva cbenem cibtižba, a ta obtožba je naperjena proti tistim brezvestnim, lažnivim informatorjem, domačinom, ki jth rje italijanski general M. G a rib »Idi v nekem rezgovoru z dr. Tresić-Pavičićent označil kot ^canag-li-aaic deli a patria , proti tisllni, kaiterim je cilj življenja požirati vse, kar (je slovanskega, in katerih glasilo je bil vedco -M Piccolo*.
Priznavamo, da smo ob različnih prilikah slišali pri generalnem civilnem komisarijatu v Trstu res lepe besede, -Latere bi, če bi se udej-stvile, odgovarjale načelom pravičnosti in civilizacije. Če te lepe besede cd-govarjajo nekakemu dcfbrodušnemu raz-pokržentju, moramo I kcnstatiraiti, da jc ta dobrodušnost pred dejstvi postavljena naravnost na laž. Osebe, ki izražajo to dobrodušnerst, ne poznajo naših razmer in trlso kratkomalo sposobne, da bi svoje besede iz premer'le v dejajija. Naš protest je imel namen, ca infonnira predvsem mero-dajno obiastvo ludi z naše strana, da zruši Po-temkinove vasi, ki se postavljajo okrog palače na trgu Edinosti, :n da pozove to obiastvo, naj bo enkrat to, kar hoče biti po besedah, katere slišimo, namreč pravično.
-Piccoco je star lisjak. Svoj članek začenja s številkami, ker te na.jbc!je d*>kazu.jejo. Ob času okupacije smo torej imeli samo 344 šol odprtih in sedaj jih imamo 400, torej več, nego smo jih imeli. Ves svet ve- da je v oktobru 1. 1918. divjala v raznih krajih španska gripa in da -je bila velika večina šci, tudi itlaijansklh, radi tega zaprta. Dragi Piccclo*, na stališče, kai je bilo v oktobru 1918 odprto, se ne smemo staviti. Drttgače bi se lahko pisalo tudi tako: V avgustu !. 19i8. (ko so biie počitnice) Jugosloveni zasedt-nega ©zemlja niso imeli niti ene šole odprte, sedaj pa jih imatjo 400! To bi bil šele efekt! Dovoli, o »PiccoLo < da tudi mi navedemo par številk! Pulski okraj ima približno 27.000 Hrvatov; .ti tisoči imajo danes štiri utrakvi^tične šole, lo je niti ene čisto hrvatske Šele; lošinjski ekraj z 10.000 j Hrvati ima tri hrvaUke šole; pereški okraj z ; 19.000 Hrvati in SJovenci ima štiri slovanske j šole: vsi trije c kra ji skupaj imajo torej 7 slo-j van i h šol in 4 •utrakvis.tlčne; pod Avstrijo so limeli ti okraji 73 slovanskih šel in sicer 58 javnih in 15 zasebnih. V občini Bcljunu v (pa-zinskem okraju je bilo glasom zadnjega ljudskega štetja 18 1'talija^vi To je zadostovalo, da so se hrvatske šole v Boljuau, Brestu, Borutu, Pazu, Vranji in Ve'i Učki pcitalijančile. Vemo sicer, da jc pazinski okrajni komisar že izipcznal, da je tu skočil malo pregloboko v vedo, toda ne ve, kako .bi si pomagal, da ne omaja svoje pozicije. Zato tudi vse prošnje iz teh cbćin, da bi se zepel otvorile hrvatske šole, ne pomagajo nič: Na vsako tozadevno vprašanje iz Trsta gre iz Pazina nova deska.! ki še .poveča osnen^eno Potemkinovo vas na | trgu Edinosti.
Jugoslovenov ie v zasedenm ozen.lju okrog 400.000; statistika je dekazala, da obstoiji 16% »prebivalstva iz šolo-obveznih otrok. Potemtakem imamo mi c'krcg 64.000 šelo-obveznih ctrck in za te ctrcke imamo po izjavi rPicccla-= j odprtih /približno 400 šol, t. j. na vsakih 160 ; otick eno Šclo. Zćikcn zahteva za vsakih 40 otrok eno šclo. V Gorici pa čaka 700 prijavljenih slove-iiskih drek. še vedno na s ve jo šolo in "niti tega ne moremo doseči, da ti se nam dc vol lo, da odpremo tem revekem svo;o lastno ' zasebno šolo. Na tozadevno -prešnjo je goriški mestni svet zagnal p:cicytno fanfaro v svet. In kje so druge naše šele, srednje, strokovne? 400.000 ljudi ima tirdi potrebo po višji šelski izobrazbi. Realka in d.a gimnazijska razreda v Idriji n::n ne zaJcsitureta, Idrija ni pravo m^sto za .dve srednji šeli: saj, kakor vemo, so do tega izpGznaarja prišla že sama obla^tva. Zak^j se nam ne dc-vole irgov-ske šole, cbrtne šele, razne strokovne šele, kje je .pazinska giamaz'ja? Neke liko ljudskih šol nam ne za-destuje; to bo megeče zadostovalo Tripoli-tancem, mi .lugoslcveni imamo večje .potrebe. Kajti, če nikoli pre*, iiro spoznali sedai, ko smo prišli v bližjo dolHro z 2000ietno civilizacijo, da smo kulturen nared!
Učitelji man k a jo, ker s"> odšli v Jugoslavijo! ali pa so internirani. Res je. Toda to ni no- j bena upravičba za oblastva, da nam ne dajo | šol. Saj vendar učiteljri niso odgovorni za to,;
da ima ljudstvo zakoiv;to število šel. Oblast 1 mora skrbeti za pouk ljudstva; če učiteljev ni, se morajo na;jli. Dajte našim učiteljem dovoljenje, da se vrnejo, in poroštva, da lahko mirno izvršujejo svojo službo, in ne bo vam jih mankalo!
I
1 I
:
. . i
i
Kes jc tudi, da so ponekod str.rši .prosili za otvoritev ItalijsJrske šole. Res je pa 'tudi, da so bili ti podpisi mnogokrat s s:!o ali zvijačo izvabljeni, res >jc tudi, da je zadcstovalo p?r podpisov in italijanska šela -je bila takoj odprta; res je, da so n. ,pr. prosile za c'tvoritev slovenske czrroma hrvatske šole nasle-drje va:i: 4. cklc:bra 1919 Hrvatini s 86 podpisi, 15. oktobra Sv. Katarina s 137 podpisi, 23. ckt. Kaldir z 32 ;po,dipčsi, 23. •oktobra Novaki z 68 podpisi, 27. ektebra Paz s 44 pedpisi, 17. nov. Marčani s 86 pedpisi, 20. novembra Krnice s 36 'podpisi, 20. novembra Pcm.jan z 52 pod-pisi. 24. novembra Boljun z 31 podpisi, 4. decembra Cere s 109 podpisi, 4. decembra Varški z 39. podpisi, 31. decembra Kanfanar s 50 podpičij 31. decembra Barat s 50 .podpisi, 7. jan. 1920 ! Kašteiir s 53 podpisi, 9. jrn. Hreijići s 45 podp..; 9. jan. Rakalj s 101 pcdpilscm, 9, jan. Vranja i z 39. pc4pisi in druge. Te vasi šc danes nimajo zahtevane šele. Zraven ipripoenfrajamo, da gre i pri hrvatskih in slovenskih šolah za z epe t no j otvoritev žc cbstorječe šole, medtem ko se j v par dneh na podlagi .par podpisov ustanavljajo nove italijanske šole. Res jc n. pr. tudi to, .da se v Kanfanaru >>preu5u.jc ; zahteva Hrvatov za hrvatsko šoio z naslednjo »pravić-nestijo in dobr oh o tncsl; o : Ž. pan Basilisco in tajnik Cossara š iilta vse lijodi, ki so prošnjo pcrd.piali z grožnjami in jažm.i, n?;j izjavijo na za.-^snik, da isiso pcdip?'saii prclbje. Pcstaje-načelnik v Kanfanaru preti vsem o-nkn, ki so podoisali z g-ožn^jami in lažmi, naj izjavijo na niiki načelnik Vali oni preiM z ječo in z izgonom v Jugoslavijo. To je le primer. To ni pravično in dobrohotno! Ce ne verujete podpisom, papošljHe nepristranske komisije, katere bodo izpraševale nared na csv:!en način in konstatirale pravo narodovo vcijo!
Da se potrpežljivost in prlzanesljivcst vlade razvidi iz tega, da vlada plačuje svoje funkci-jonarje enako -brez razlike narodnost1, to naj j obračuna Pkcoloz vlado, katero s tem žali; j mi smo mu hvaležni za dober -^dovtip-; vemo. dobro, če bi .bil -Piccolo . vlada, bi on .udi v| tem oziru drugače vladal.
Višek svojega izvajanja doseza *Ptccolo-<, ko očita »vladi* še preveliko pravičnost in dobrohotnost radi tega, da nnm je v Trstu dovolila 'slovensko zasebno šolo. To jc pa res nesramno. Prijavilo se je nad 1700 šoloobveznih otrok v mestu. Dolžnost ^vlade bi bila, da :tem ctrckcm odpre na lastne stroške šclo. če nam je »vlada« po več nego trimesečnem moledovanju blagohotno dovolila, da smemo tem svojim otrokom Iz lastnih sredstev dati to, kar bi po zakonu ona n:oraia dati, je to : preveč .pravičnosti*! Pero nam se ustavlja, da bd to primerne označili?
Nimamo časa, da bi pisali v zabavo cenzorja. Označba »zločinsko zanemar.jenje« { erimi-r.oso abbandono ) ni bila od nikogar izrečena j na občnem zboru političnega društva in zastonj jo iščemo v poročilu.
-Piccolo ', rauireč v zadnjem svojem odstavku. »Naloga vlade je, da pokažer s\c-jo strogost .proti onim, ki uporabljajo šolo v svrho politične agitacije. - Poživljamo vlado«, naj začne takoj pri — PiCColu
Ui\\ iz Ji3$eslB»iie.
Falziiicirani tisečaki. jadranska banka v Ljubljani poroča: >Cakor smo izvedeli iz zane-sljivega vira, kurzirajo na Dunaju jugosloven- ■ ski tisockrcnski bankovci, markirani z žigom: :>Jadranska bani-a, L^ust^ana« v eni vrstici. Dovoljujemo si epezoriti javsiost na de.jst\o, da sc bankovci s tem žigom brezdvomno falzi-fikati, ker je uporabljala naša banka pri žigosanju izključno žige z besedilom: ^Jadranska banka — podružnica Ljubljana in iioer, kakor oddeljeno, v dveh vrsticah.
Ustanovitev slovenske kemične tovarne v i Šoštanja. Ministrstvo za trgovino in induslr'oj je -izdalo dovoljenje dr. Franu Mayerju v štanju, Hugcnu Našiču v Bjcl ni, grofu Fr nuj Schonbomu v Slivnici in Oska"ju Gcldschmi:ltu ! v Šoštanju za ustanovitev slovenske kemične tovarne v Šoštanju.
Potovanje v Zagreb. Urad za nastanjevanje j tujcev v Zagrebu naznanja: Prošnje za do- i
voljenje bivanja v Zagrebu pri prosllče\ !i sorodnikih ali znancih so nepotrebne, ker mo-* rajo imeti policijsko dovoljenje samo iisti, ki žele stanovati v prenočiščih, hotebh in zaseh- ' nih stanovanjih, ki so kot taka prijavljena. Prošnje za dovođenje bivanja nad 24 rr — brzeja\ne ali pismene — se bodo uvaže-, ale' samo teda-j, ako jih priporoči prisiojua pr\.i j oblast (okrajno glavarstvo oziroma mestni ma-Igistrat) in ako je svriia prihoda opravičena. I Brzojavno dovoljenje se izda samo tedni, a^o : je -plačan odgovor za najmanj 15 be>ed. 1 Madžarska domišlja. Ptro.-.ili sni. /e. : o ; naše cbla-ri v zaJ:iivm Času c-.'«rMe zareto- v Pe-čuhu» ki io hotela "pomagati beii sard;, da so ; -ženejo našo	z bivših o/:c:ne!j kri :ic sv S'.-
L::a. N«\i;iiko po pečuški aferi t j je Jk:. . b^ijska zarota, katera je ponovno dokazc namene ima /a integriteto Madžarske. M. i-! žari: so kovali naklepe, kako bi se ilu.II i>u! :-i \si • naši nradniki. nakar bi zaseiii v^a ujiliova nu t.t stari madžaronr. Pa se .-im ni posrečilo.	:e
prišla 'a. IVsce zojet \ ast, ki di.kazulc. da M.rJ-. žarjetn še vedaio krožijo pj jf'a\ i stare	j
odrske msjč! Madžarska vlaJa jc izJa'.. U'CL'. s katerim "e pozdvijajo ped oroCe v si vi.vški fi-: v?z&nci rojstnih letnikov 1*95—Tuji v- m-n-?ki »i i-nvalidi so pozvani v ve Mivko .-•.'c/b Dekret pa končuje na bkizno smešen navii: z i.v-sedama": Lindje 'z zasedcsicga p.>droc'.i Rc.ke, J rtrvarsbe in Slavonije naj se učkar ne s!natr:;i«» j za tuiee. temveč na) se z-jiase, ker so prati;.\o j maižars-ki državljani kakor drugi.
»Zagrebačke Noviae , ki khajafo vsled i stavke namesto vseh drugih eagrelšk ii dnevnikov, obsegajo štiri strani velikega formata, i Vsak dne\mj<k ima svoj stolpec; easehne brzojavne ali telefonske vesti in poročila posa-, možnih uredništev se priobčujejo z navedbo vira. Sp'ošni del lista urejuje «kun>no uredništvo vseh zagrebških dnevnikov.
Uspeh kolkovanfa krcn v Oseku. V O e-i u na Hrvatskem je bilo kolkovanih za 451 nt jonov krcn bankovcev.
Velike množine des3ob:>.zac;.jikega b'.a^M so policijski detektivi našli v ckciici \ da nad Ljubljano. Zaplenil: so dragocene art-'je« riijske instrumente, velike daJjno^Iede, kompletne nove garniture telegr&fičnih in telefonskih aparatov ter obilo san iv.-tr.cga gradiva Zaplenjeni materijal cenijo na več stot: < kron.
S tobačno tovarno v Ljubljani imajo te ne1 a-j.
časa mnogo pesi a razni gesiti'nieki h. -ša^.; Na. vseh koncih in krajih sc sliši, da bo to\ a • premeščena nekam v Srbijo ter da dob m o vi Ljubljano sladkorno tovarno v /ameno. Kur! stroje bodo p i omenjali, pa bo delovala v Ljubljani sladkorna tovarna. Di-rtavJpjo, df. bo to . velika nesreča za mesto in da bo tobak v Slo- i f veniji nniG^o dražji kakor drurfc l. Pe!e^ te^a j zabavljajo ria Srbe. Na mered-jnem rpestu o ! premestitvi tobačne tovarne ne vedo ničesar.
~ ' ...... i
razumemo prav! Tržaški lasti	, o i'
Rima .-poručilo, da je v Splitu »»m-ožica navalita r.i, več itaHicnskilt ir.sovin, na soJjŽ italijanskega ddavskcflra društvu in «ia italijansko . t.'1: Na »parnikn Uosn.1.« da je »trsala i iij.i i-vko .'.a-stavo. Pripo;»rijva:o .posebno, da na f»rečo ni b i > ne mrt\ccev, ne ranjencev. .Tirposlovenskj da so takoj izrazile italijanskemu pomcr-kur i poveljstvu svoje otžalovanje na tem đo^niki?, davši KaiL".ani: ki zastavi za-dosčenje — *to sr. zi pet razobesili slovesno — in objut>iv§i, da bodo krivci kaznovani. Ne razumoma prav, kako je mr in v j Splitu tako navaliti množica, >ko smo vecbn v. » o Spalato — taliasntssima!!
Tistim, katerim gre! Sobol prh cev našega gledališča je uspeia v vsakem jj. -Klodu najbolje, i kar sc tiče sporednih toak i njim sledeče proste zabave, dasi je imela zaključek, kakor aa gotovo niso 'želeli ne prireditelji in naše občinstvo, tki vi dno ^e je namreč im\l Tistimi itakjanskiim /ivlži, ki so "bi i i pred i 'i n, največji b.-/ievatelji Avstrije mi njeni naj/tve-tt ši; priganjcji, začela ka/afci .pctrela, da se	'■»'
pred svojimi sorojaki, .ki jrh ne j;ie<ia ) ravm, ..i-prijazneje. In la sc opero, -o si izbrali -/a sred*»t\.r svoji rehabilitaciji naš — N-irr-Jni Je nt. K .-k«t .;e večkrat, v. prišli uidi k sobotni pi irc-J; t v i. s*yve-! da i>r',ti intru, ko so jili menda /e kje ■dr:,:;;e stavili na essio, in so hoteli na naši prirediui si-Kanjaii' svoje nujnosti. Ker se je pa : -'ri-vritcv zaključila, so !>rK,!i -p. tetu v kavarno Ikikan, kjer so 90«kušall s petjem k živa ti nišo -be stv">. Posrečilo pa sc j«^ nekem« gos«tu, ki e *>■ -znal nekatere med njimi, zlasti nekega bivšega reporterja bivše (iazzc4te -Ji Tri ciste , 0*iy r tvee< — c. kr. uradnik — je tudi scdeioval pri on.je-! nem listu, odpraviti družbo izlepa iz kavamc. Misliti je bilo, da jc stvar tako fcončana. Tf Ja po preteku kake ^M>1 ure se ic družba zoj>et \ in žnjo par vojakov ter jc tallt'";j Zf-p-et začela ■./■> -vati, prevračati nuze, razbijati ; tole in . >>d-i j ter napa Jati pos;wnezne :<cste. Telefonira! > se ic po on./nrke, katerih pa ni bifo mr-jcočc priklicali, i K c« ve no, ko so ce razgrajači, i- ter »m sc ni • l Imel upirati, navcučaii razbianja ::i raz v., j -
> PODLISTEK	i
Zd stsro prnudo.
Av^uit Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska j povest iz XVI. stoletja.
Po t/ edu so st-dtli na Susedu za mizo gospod Hcvzu, buljč pred se in trebeč si zobe, Majtenyi, pogrezajoč, svoj zaviti nos v sieženj pisem, in j>e>spcd Tahi vedrega obraza, polneč poverjenikoma čaše.
. Ergo ina£n;£Ice, je začel Maj t en yi s počasnim in hreščečim fciosciu, zaku-pni dogovor je podpisan naše delo jc končano. Sedi«j je treba Ie: da Grdaka pozovemo na račun.
ll.ala vam, plemenita gc.;podn, na vajini dobroti in pravičnosti, je rekel Tahi, ■ Čno se zahvalim tudi kraljevski svetlosti. ia j»3li dar, ki sem sJa \ama izročil, je samo de! mere dolžne hvaležnosti, a skrb mi bo, da se vrtita cddoižLai cbilneje.-
Majtenvi se je zahvalil pc&lonivši se, a Hoszu -je pripomnil:
.»Ali imate, magnifice, lepe lovske p6c; ra-ztrne^n se v to, lovec sem.«
Izberem za vaju dvcHco ato^lesikih psov, domine Hoszu,^ je odvrnil Ta:ii, >;az se ne bavim tciiko s tem, marveč ;e to glavna stvar mejega Gavre.«
:>Gxa,tias, tnagnifice,« je (pokimal Hjszu, ^>v aš sim je vrl gos.pcdič.«<
V tem hipu je vstopil v sobo Grdak ter se j pcMnrl. Plctzu ga je prezirljivo cmeril od I g!a\e do pete. a e.pravHelj ^e zardel.
•>Sie !i vi Grdak? je vprašal .Majtenvi.
»Sem, gospoda.c Ali ste prinesli ključe vseh poslopij?« je p< ncA I madi M?.džar.
Tu so, je rekel Grdak- pe&oživši sveženj i ključev na mizo.
A račune?- ',e privzdi^riil .Majtin-yi nos. Kako -morem, gespoda, v maio dncli sesta-j viti račune zat ri "eta dni? "vleni ni bilo nič icčeno o tem, a za to dcio je treba vsaj tri mesece. Uvaiujte tudi to, da je seda? največje delo pri gc^spodarstvu.
>Eb, earisstiiie, je nadaljeval mali Madzstr, motajoč rciki, -mi nimarfito č^sa, da bi čsikadi tri mesece. Cu+ie našo odločitev. Presedali &mo posesti Susod in Stu-bico.« , »Kako, ^cspoda,« se je vzipel Grdak.
»Tudi Stubi cc,- je n«da!feval Ma^t-envi, »m
uveraii smo se, da slabo pazite na korist kraljevske komore.
*Da slabo gospedarite, > je dodal Hoszu.
*Jaz?« .je pob!e*dtl Grdak.
-Da gostite goste, da gledate za svoj žep in da \aši računi niso v redu,« je izbruhnil Hoszu.
»Gcs»poda.« ^e zakScal Grdak srdiio, >bo-drte spravični, poslušajte me--—!«
»Ia zaLo smo, je l.-pre^ovoril Ma^'.cnyl, ne da bi se oziral na besede upra^ itelja, :-skle-ni-!l v ime.iu komore, da komorsko pclo»ico teh posesti izročimo v zakup velemožnemu i gospodu Tahu za letnrh 2400 ogrskih gold-mar-jev <ter mu ta slovesno »zročamo ključe.; j -Gospodu Tahu? se j« zgrozil Grdak, pogledavši Ferka, ki je, sedeč nepremično, zrl s svoiinti žarkimi, mačjimi očmi v uipravite^a, j ^gcapodu Tahu? Veste li, kaj delate? Je li j komora pozabila na moja pLsaia iti predianisko i prefskavo? Ali ji ri nič do bednega Jjaidstva?«
Kraljevska sveblest je vse preiskala,c je rekei Hoszu, »ter zna rjufckovaii usm ljenost od dokazov.«
iSunavja?« je škripnil Grdak, povesivši ^avo, -jje li to su.m, da sc&ncc s;je na nebu? A ka« >bo iz mene?^
r>Vi morete iti, kamor vam drago, je odjjo- J vcril Ma;teny; suhoparno.
I'a meja plača, meja krvava- p!ača? je vprašal Grdak z drhtečim glasom, pr jemši sc za flavo. »Od leta 1566. se znojim tu, pa nisem prejel niti pi^kavejja dinarja."
sAko imate kaj dobiti,. je rekel Hc-szu, dobite o svojem <asu, ko se presedajo računi,
kajti Bog ve--.*
»Da, Bog ve, da sem poštenjak,- jc povzdignil Grdak glavo, da i«sem prevar-il kralja niti za bobovo zrno. Vidim tu vso mrežo, gospoda: to je kleveta gospoda T aha, njegova; peklenska kleveta. Grem; nočem se pravdati pred vami. ker .ana je duša $luha — grem, vaš greh bo, ako ped to kraijevo streho iz-; bruhne .požar in tuvlći kraljevino. Ali, kralj mora izvedeti vse, ker, vedite, da se hrvatski plemič nc boja madžarskih carinajiev.«
Madžarja .^ta povesiia glave, adi Tuhi je planil pckcnci v krik:
^>Ti, ničevost, spravi se iz gradu! Tu sem jaz ffos«podar!->
•. In tu te zr=k)ii strela božje pravice, krvnik je odvrnrl Grdak, vzsišgnrvši roko. Užaljen, razsrien -je zajpiTS-til b»vši trpraviteli tfrad a ko
je ipriše-1 do vrat ja zaklical ^o^pedič Ga.ro za njim. krohota?e sc:	'
»Ha! Ha! Ha! Lahko poč, amice! Veš li sedaj, kaj je baron?<
Grdak je krenil na konju proti Brdc.cu. Pred župniščem je vprašal za gospodarja. Ke-kli so mu, da je pri Giegoriču.
Poletel je tja in .st p^l naravnost na dvorišče. Pred hišo so sedefi župnik, I!:ja Grc^i-rič in S'.xitrik K:%* Hcrvat.
Pomagaj	je pozdravil starček B-Sic,
kaka sreča vas djr.aša v ordovac, gaspod, Grdak?;
Nesceča, oče, je odvrnil upcavitelj solznega očesa. Berač sem brez strehe, vsesa.^
-Kaj je, za božjo voljo? * se je preplaš i duhovnik.
rKaj? se je zasmejal Grdak grenko, madžarski carlnarji so me odgnali kot psa za mc-jo zvesto siužbo ter so izroiili vte pooe-vtvo cusedidiemu krvniku. Vsi trije so smrtno po-bledeli.
»Vse posetvo Tahu? . je pcsdtooiil li;ja, ehl i o se torej imenuje — pravica!«
-Usmili sc nas Beg! < je sklenil župnik reki,

V Trstu, dne 3. iebruarja 1920.
»EDINOST« šteT. 29,
Slran II!.
odi: kov aJ se je nreJ njim: zlasti neki vojak, ki ie skaka! po mizah in napadal goste — sami odšli, sc je pos-ečilo kavarniškim uslužbencem priklicati orožiilke, ki <so vzeli vso stvar na zapisnik. — K~\or smo že rekli, src tu očev ino za organizirano motenje naših prireditev, zvezano z jasnim hudodelskim namenont tcškodovcn.a tuje lastnine :n oseb. Človek na] bi poten .takem v svoji lastni Ii*šl ne bil več varen prei takimi padiviancif Qbrata.no se torej r.a varnostno cbiasf, da cd-: >čtio poskrbi -a to, da sc taki dogodi.i nc bodo več ponaviji-lL Društvom, ki prirejaj c*o v našem Narodr.:rn domu svoje prireditve, pa svetujemo, ca r"-JcrI;e za primerno varstvo potoni varnesi-I s	— Kakor sc nam zairju;e, so bili med
onim? razgrajači tr.dl nekateri, ki so se udeležili roječ osnega napada na naše uredništvo. Fna&opravaoct izpitov. Višji svet za jav::o šolstvo je da! slečele mnenje o enako velja vnesti spričeval o sposcbljcnju za po Jak v meščanskih ' lah In ženskih člcejih bi\;'e avstrijske mooar-:J;j: 1. SprlčeviJa o ;ispcscb'.cnju za peduk v mcSCansklU šolah sc ne morejo smatrati za cna-iitiii n z d:p!c.T»ami, .katere so Izdane po :rf čcrsl. h učitelji?:*! v Italiji. 2. Nasproti pa ~c !oliko smatrajo za cnakoveljavne z omenjenimi diplomami; a) spri leva! a o usposobljen j u za poduk v ženskih Ifcejili, ki so se dobila !ia podlagi odraibe ministrstva aa ;:k in bogočastje od 15. ju-v;.; 1911., št. 117 in ki podeljujejo pravico poučevanja v vseh srednjih šolah; R') spričevala o urpesobijeno:ti, k: so jih dobile takozvane liccjske ::čltc*jice (docenti liceal«), izpi:!, ki to bili odpravljeni ačkaj časa pred vojno.
Razdeljevanje sladLoria. Aprovlzaaij-.l^i kcnvs ja javlja, da je odredila (vsled zakasnele -pošilatve iiristailzLrar.cga sladkorja), da naj razdeljujejo ... j. Ino državni salurlrfranl sladkor po 7 (sedem) lir kg, ko zmaiika kristalizirani. Obenem se nazaanja, rda jc kristalizirani sladkor r.a prtu m ua	kakor sc pričakuje, proti koncu tega
tedaa. Ob prilvouulem razdeljevanju bo torej .pro\!:..."-I»a k --misija v stanu prisodit! po 20 đfpg fcristaHaraacga sladkorja r.a odmerek.
Naznanitev nerabljenih prostorov. Civikii komi-f r jat za Trst in okolico jc odredil, da bodo c-tbe, ki s:.n jejo v prcdmesaiih okra. h in v okolici, lahko d -bivale in predajaie vzorce za naznanitev nerabljenih stanovanj od 6. do 21. februarja t. k. ši sicer pri ckrr..jnc:n <načelaikir cb uradtrii urah.
Poštni urad pri Sv. Soboti bo zaprt cb nedeljah in pr. s: Ikili o i 1. februarja dalje.
Prodaja piovbuega materijala. Generalni civilni fcomTsarijat za zasedeno ozcafie ie odredil z odlokom od 3». januarja t. 1.. da jc za Juridično vc-Hanmost a akc c'd:'.cpitvc h predaje kakršnega-. ji phritoepl :r.a terjala (jrarr.ikov. jadrnic, motornih čolnov iJd.) ter iza dezadevne pogodbe poirebna odobritev, ki se na podlagi prol rc. vročene potom tržaške pomorske vlade, dobi pri gori -nenjciiem komisarijatu. Pogodb:, ki se ne sklenejo n:. pouiagl te določbe, (so neveljavne. Kdo: bi želel prevzeti pitnimi materijal kakršne-j koli vrste v 6%rbo poprave, mora najprej dobiti ♦1 jvcIje je f.d pr;1	c-Masti. Ce so lastn"..« »do-
tične ga materijala znan', sc mora pogodba za pre-vzetje sklenili z njim:. V n; protnem i-! učit j ti pa i Ja poirebno poob^-ss-tilo r.\ prevzetje in popravo materijala pomorska vlada. V slučaju, da se lastnik ne javi tekom 2 let, preide materijal v last i dbi, ki ga je prevzela v oskrbo. Ce ipa se lastnic v omenjenem roku javi, sc boste morali prizadeli stranki medsebojno pogodili glede stroškov za izvršene poprave. Kjer bi se stranki ne mogli 'porezumeti, bo imela odločiti komisija, sestrječa iz tehniških izvedcncev. Ta odlok velia tudi za 0:12 osebe, ki so cvenhicuno že bile dovoljenje za prodajo, ki pa se in izvršila do dneva omenjene odredb«.
Slovensko gedališče. V čefr'ck, 5. t. m., točno
• 20'3» sc uprizori prvič v tej sezoni najboljše Cankarjevo dramatično delo »Hlapci', drama v petili dejanjih. Ob tej priliki nastopi ves ansambl. ' \.a:> ve/ono o .-e uprizorili »Hlape«« dvakrat l velikan xun i: spe it cm. Na splošno /e'"o obiskovalcev n:šega gledališča se jc naš odbor odločil, tla uprizori to de'o tud* letos. Župnika igra g. šmenc, učitelja Jermana g. Krai', a druje večje i ii-cge so v rekah gg. MikolČa, S»!e. Skrinjam ter gdč. Mcsgečeve, Kraljeve, Vonkove, Oradisarje-ve in drugih. Da ne bf preveč navala pri gcUški blagaj:i:, se eaproSa cen5. občinstvo* da si .preskrbi vstopnice pravočasno. Vstopnice so v pred-prr.dajl pri gledališki blagajni v veži Narodnega dc.rra. — ' i JC nc. in g g., ki so -Mi! z: posleni v kan-ski sezotti pri t.Hlapcih«, so naprešen', d;» pridejo n c c o j talna cb 20 k vaj:. Sprejemajo z tudi novi člani
K«js?umira:u rles ženske podružnice CMD. Nagajivi možice!;, očak Kurent, je obstal na našem pragu, petrkal na dvcrce, pomct'ikall ter nam •jljubi! <l»i)!čkaaoscn blagoslov, ako se !c usmili no »nilad-I; src in pretežkih -žepov, ki bi si pa kcfelimilrauent plesu la-liko olajšali svojo nadlogo, ki ženska podru, nlca CMD slori rada vse, kar Jc združeno s koristjo, prijetnostjo in lepoto. Zato pa vabi proseča in ljubko vsakogar, na] jc gospo-'.i c.i kmečki, samo da mu tttr:-p!je v rrsili s'o-v:*csko čuteče srce. Po notranjščin! si moramo uiti na k stumiranem plesu vsi enaki: ena sama '^elja tr.^ra nadkriievati vsako drugo, a ta želja haj <se sitija z d ;bro voljo in zavestjo: Tudi jaz 'učlnkn nekaj v blagor narodne Sole. Po zunanjosti se smemo razlikovati idrng cd drugega kakor •tam veleva ckus, kajti dasiravno se naš ples zove -kcstamlratU", vendar pride lahko vsakdo v polj-.ibr.i opravi: v fraku l.i klaku ali v irhastih klačah >n aza'šancm slam-uku, v narodni noši ai; v m. drrni plesni opremi. — Bog zabave, meh.; in norčij, :'.a§ šaljivi Kurent, trdi ccio, da ki s predrugačenim n.som, obdelano brado nt > rlcčim nosom v ženske nikrogu zelo omiljeni. Za.tj pa na svidenje resnoba in šala!
Nesreča z avtomobilom. Nesreče z avtomobilom sc J' '..jo z vsakim dnem Češće. Včeraj je bila . rlcv štiriletna Nives Zaccaria, stanujoča v ulici 13. Cdlin'. Ko je šra po ulici S. Pelllco jo je pre-vozil avti mobil, katerega jc vodi-l g. Marinsceg, blv.si lastnik kavarne Gokloni. Ne meneč se iza nesročnega otroka, ki je prišel pod voz, je povzročitelj nesreče neglo pobegnil. Mlado dekkco fo prepeljali v bolnišnico v te/.kem stanju. Med drugi ni težkimi poškodovanji na fdavi, je konstatira! zdravnik pri nesrečnem otroka tudi pretres možganov.
Vojaški avtomobil, ki ga ie ved:! vojak KovelU t»o ulici Necker ss je ^prevrnil, kt» jo hotel Scicr prenaglo zaviti v ulico &S. Marliri. Pri tem ?e za-
del ob drugi avtomobil tako močno, da jc Novell i pade! iz avtomebih na tla. Vojak sc je precej težko ranil na zadnjem delu telesa, med tem ko avtomobila nista bila poskedevana.
Tatovi na delu. Prošlo r.oč jc bila okrafer.a mlekarna Josipa Daccseit-io v ulici Navali. Neznani lopovi se* odnesli -:a kakih 450 lir raznih »slaščic.
—	V BarkovljT.li so udrli neznani tatovi v tc-b.-karito g. Emilij.i Pertot,- in odnesli za 400 uir tobaka in drugih stvari.
—	T: Ji sk-Jkor Jim di.-i, ker Cc zmankaJ prošlo noč iz skladišča- tvrd-ke AffetdiHi v prosti Tuki cel z. boj sladkorja v vrednosti 300 lir.
Roparski napadi _e ponavljajo i;i Jt.vek ni večj var.n po gotovi uri na tržaških ulicah. Predsi-, uoČnjim sc je vračal Antonij Vcrda-cchla domov) po ulici A. Schiaffanclli. Tu sta ga napadla dva; človeka, o a katerih jc bil /den vojak a dri*;i v, civilni obleki. Verdacchia ipa se ni dal takoj j temveč se je prctivil. Toda vojak ali bandit v vojaški obleki je potegnil nož iti (ga sunil. K sreči ga ni zadel dobro in tako inu je prebodel <samo suknjo. Ali svojo denarnico je Verdacchia ipak moral dati, in lopova '3ta si lahko razdelila njegovih 2o0 lir.
Aretiran je bil včeraj v ulici dell'Orologio po nalogu deželnega sodišča neki Josip Cedamič, ki ima cd?cdeti tri mesece zapora "za storjeno tatvino.
Posledice nagle vožnje z avtomobili. Predsnoč-r.jim okoli 21 so se vračali trije vojaki v avtomobila .po obrežju Trerega novembra v svojo garažo. Avtomobil je vodil vojak Peter PetiUo, | star c\ Iei. Avtomobil ic vozil s iako naglico po' oba i v smeri proii velikemu kanal;?, \la so ljudje prestrašeni bežali v stran. Videlo se jc takoj, da š ter ne pozna dobro mesta, kajti v nasprotnem slučaju bi ne bil drve! s tako silo proti kanalu. Ljudje 5e niso še zavedli od prvega strahu, ko sc je slišal kratek brušč, nakar je vse utihnilo. Kaj j sc jc zgodilo? Avtomobil je pridrvel par korakov^ prcJ kanal, ko je šofer zapazil, kam -drvi. Obrnili je naglo na desno, toda 'bilo je prepolno: zadnji j R del avtomobila jc sunilo proti obali, 'in v hipu iCji av t oni! »bil padel ^ silnim hruščem v kanal. Dva vojaka« sta se k sreči Ic malo pobila, ker ju jej vr Jo pravočasao v'Stran, dr.čim 'e šoferja pokril» avtomobJ. Prihiteli so takoj ljudje, ki so rešii; uboj:. ,a Š-rierja */.?■■ d avtomobila in ga nesli v i llžr.jc urtide pristaniškega poveijništva. kjer se jc šele vičcio, kako grozno je bi! reve^ ranjen. J Na levi o d c črnci, ra\mo pod sencem, ic krvavela velika r. na, iz katere so moleli... keščoki ir.o/.ga-. nov. Ranjenec v'-:ljub tema ni izgub;! izavesti. j toda ko je pnh»id zdravnik rešilne postaje, dr. j Mcngotti. jc bi! že na koncu moči. Zdravnik ga jc obveza! in mu dal dve injekciji, nakar ga je od-peliu! v avtomobilu v mestno bolnišnico. Ranjenec vo stanje je obupno.

t
Potrti neizmerne žalosti, naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno rcs:, daje naš blagi oče, brat itd gospod
Anton Bahič
daa03 po kiatki in mueni bolezni mirno v Go?podu zaspal.
Pogreb predragega pakojnika se bo vršil danes, v torek, 3 t. m., ob 15 30 iz hl?e žalosti ulica Giuliani št. 40 v cerkev Sv. Jakoba.	TltST, 3. februara 1020.
Josip Babi?, sin. Antonija, hči. Frsnfiška Tereza, sestre, s-^aki, »*nuki ter ostali sorodniki. Novo pogrebno podjetje Corso V. E. 111. 47.
ZAHVALA.
Zobozdravnici ambulatorll
prej dr. BODO.
Zobosd3p@vngkcirBi9Clonf€ro
— in —
dentist Stanko Perhav@c
Trst, Trg Goldona št. 11, I!, nadslr.
sprejema od 9 do 12 In od 15 do 19.
Iztale zoD Drez Uslecln, zeDsvjn, zlati mcsloul
brez A reguliranje zcB in zmts Mm. M dela se izvršujejo po m$m\ teMf.
Vsem onim, ki so na katerikoli si bodi način izkazal: našima nad vse ljubljenima hčerkama
Qlzell in Emi
zadnjo čast, Izrekamo tem potom iskreno zalivalo. Posebno hvaležno:t delgnjemo č. ■dirhovščim, dekletom in mladeničem za krasne vence, enako društvu .Ljudski oder« in godbenemu društvu za spremstvo.
i Bog plati vsem.
Žalujoča družina PERNARClč.
MALI OGLASI :
se računajo po 10 stot. beseda Nalaianjša pristoj- j biua L r—. Debele črke 20 stot beseda. Najmanjša ' prlsCoibina L 2
»SPODNJA DVORANA NAR. DOM.« Naznanja sc
vsem onim gospodom i:i sospscam, ki so ee vpisali z& posebne vaje, da te fprsčncjo jistrr, v sredo. Začetek točno ob 19. — Voditelj. 193

GOSPE IN GOSPODJE dobijo kosilo in vcčerio po zmernih cenah. Domača (kuhinja. Corso V. E. III. 2, lil. Pcnsione Hartman.	169
KROJAČ Jernej Caharija stanuje v ui. Oalatti 20, vrata 30. ter se prporoča slav. občinstvu iz mesta in okolice.	B 117
MAKS KRIŽE* (ključavničarstvo v Postojni. Izdeluje in ima na prodaj železne štedilnike h\ štedilnike za sezidan ie.	. .	3357
POZOR! Piačam za srebrne krone, goldinarje in zlato najvišje ccne, tudi več »kot drugi trgovci. A-'bert Povh, urar, ul. M a nz oni 17, vr. 2, priti.
171
IŠĆE se ppstre/.nica, ki zna nekoliko kuhati, dobra plača, družinsko -ravnanje. Ul. S. l^icolo št. 36. H., druge stopnice, Pino.	186
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Vdkavrh, urar v Sežani. 151
KROJACNICA Avgust Stalar ul. S. Erancesco d'A sisi štev. 34, III. Jc edina dobroznana kro-jačnica v Trstu.	3367
DESET velikih srebrnih gumbov za zapestnice se proda po ugodni ceni. Pojasnila v ins. oeSd. Edinosti.	P 214
Iz Da rh vel} prejemamo: Veleč en jeni .go-spod urednik! I>kuš iia me jc izučila, -da zna roditi j bi idl.-> T esanje, mehčanje, izvirajoče iz maIodu>-šuosi'j. i »a sc izognem takemu neprijetnemu čustvu, ki bi me utegnilo »prešiniti v prav kratkem ča.iu, prosim Vas, urednik, da bi 'blagovolili objaviti v \ aši ccnj. Edinosti naslednjo dogodbo, katera ima svoj žalostni začetek tam na morju,
v bližini proste luke in v zadavili dneh mescca dftobra lota 191S. Nesreča jc uprla tiste dni tsvol .pognbooosni pogled v ubogega vojaka, Barkov-Ijana In ribiča, vračaiočega sc iz Tržita v Trst. Zdrav in bržkone pobi upravičenega upanja v skoraKiijo vrnitev v »uircčje J/ubij ene dru/.inc je stopi! me/ v čoln tam na onem brc-gu našega zaliva: na obeh rokah .prestreljenega so ga dvignili poten* iz čolna :in ga prenesli v bolnišnico, kjer c je rove/a lotila šc špenska mrzlica in mu utrgala nit življenja. Štiri sirote, mati in trije otro-oiči, so v tisiem trenutku glasno dn bridko za-i>iaka!e. in nemo je zaplakala še peta, vidna samo zrelemu očesu. — Srcčuni te dni, ,po dolgem času. zopet c -krat nesrečno mater in poslušam zadnji odstavek rjvne žalostne .povesti: Tri mesece je le.Ma t^'.ko bolna. Pokojnina, dana ji včasih v obliki nezitslu; ene miloščine, ker njen mož ni bil iilc drtigeca k::kor avstrijski vojak, znaša mesečni; M lir. Drugih dohodkov ni, lo dclg jo še tež«. V skrajnem obupu jc prišla uboga žena do tega sklepa: dati večja dva otroka, dva dobra in pridna, dc-eka, v sirotišnico. »Samo mafi«, ie bridko vidihnila reva. »me -nore razumeti, kako težko sem sc odločila e a -ta korak. * Manda bo t.'ti, ki nazivlje- svojo mater ?mat:<% razumel cia-nren teh vrstic ter prihiiel po svoje na oomoč. 01ai?.i:.a- sc Vam toplo zalivaljuje za morebitno uslugo. S spoštovanjem — N. N.
Sastanak učitelja u Matalpma. Kotarsko predstavništvo trvatskih učiteljsleih društava :Iir-vatska- školam i ^Narodna Prosveta« pozivlje učitelje i učiteljice svoje članove Voloskoga kotara '— učitelji i učiteljice, koji žošte nisu učlanjeni, 'neka sc učlane, ito mogu učiniti i na sastanku — ■na kotarski sastanak, koji će se obdržavaii u Matuljima u puč^cj školi u 14 sata dne 12. februara o.- g. da se posavetuju o važnim staloškim pitanjima. Sastanak je prijavljen političkoj vlasti.
Osebna vest S 1. septembrom lanskega leta je bi! pomaknjen v osmi činovni razred veleč. gosp. Ivan Tabaf. proiesor na slovenski gimnaziji v Gorici, ki je med vojno poučeval na višji realki ?n nemški ghr.naziji v Ljubljani in tirci tukaj pri nas v Trstu na gimnazijskih zaposlovalaili teča-1-dt.
za parno im se
Nastop ta toj. Plača po dogovoru. Hrana iu stanovanje prosto.
Alojz Domicelj, parna žaga Št. Peter n. Kr.
ioiosMicni ateliš MVME
Trst. Corso §t«v. 39.
Razglednice v platinu. Speci jal it#.ta: ^l^ke v l-3fA'ah, fotosehi^zi. Oibinet. vuit, povečanja, reprodukcije vsake vrste. Elelctr. razsvetljava.
3 n i« o 1*1* * fl mv v*v <9
lijo eiili ic knim
ul. Hazzinl 43 (vogal ul. S. Lazzaro)
Za prihodnjo sezono:
bogata izber volnenega blaga, barfcenla moškega blaga, volnenih odeji, zaves in
lastna izdelovanja vatiranili odej.
iJMREHSKft BflHii
51
VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV
dežnikov, belih in pisanih, žepuih robcev, raožkih nogavic itd.
L CltEKEl. M trn 1.1 lil. »i !»•
^ JOSIP STRDCKEL
Trst, vojsl Via Nuowa-S. Cats?ina.
Vel ka iz beru vsakovrstnega blaga za moško in ženske. — Ulago za suknje, žamet, ba hanfr, s ile, eUrnin ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po znižanih konkurenčnih cenah.
SAMO F. PERTOT, urar, ul. S. Frauccsco 15, II
kupuje- srebro in 2lato po najvišjih cenah. 41
NA OBROKE: dežtrke, manifakturno blago, moške obleke. Tvrdka Levi, ul. liziano Vecceiio •št 9, L od 15-1S.
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih kekor j»:h nihče sie plača. Ul. Pondcre^ 1. uadsrr-
Gospoilcrslia zadruga v Sclu na Vlpnuskem
priporoča svoja
ini iii Mi fii
po zmernih cenah
Dcln. sia/. K 30,000.000» Reserve KŠ.Z3V110 Ccnlralai T^ir
Mm fli Hispimii 5 - ¥13 S. Bitmi 9
Podružnice: Dubrovnik. Dunaj, Kotor, Ljia-Ijana, Metković, Opatija SpUt, Šibenik, Zad^.r Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v buično stroka spiiijsle piiia
Spiejoma vi03a
ra hranilne knjižice proti 3l'j4,0 ietni n ob*e-stitn. v ban:ogiro-pro:netu proti iWo letnim o-brestim. Ila odpoved navezasie zues ie sprejema po najugodnejŠ h pogojih, ki s* im.ija ploditi od slučaja do slučaji.
Dale v najem viraislaa puJili (uln Jjiuiija
Blagajna posluje od 9.30—12.30 in 1 lo
U !t. Fslru na Krasi*
SPRETEN, pcStcn lčlct.nc deček ^e želi izusti mizarstva. Pojasnila v Posre^o\a!nici za s!t:2be v Postojni.	3358
VE1JK dohod plaščev in bluz. Obleke od 75 lir naprej, svilene bliizc cd 38 iir aapre}. UL Com-mcrcialc 3, R:eger.	175
jpodnja moruna M. dom"
Trg Obcrdan štev. 2.
Običajne PLESTiE VAJE se vrše đanes, torek. — Začetek ob 20. Poučuje se „fox-troi<4.
V soboto, 7. t m., plesni venček.	Voditelj.
Vsi oni, kateri nam po prejemu računa od našega inseratnega oddelka pošljejo denar, naj blagovoie napisati na odrezek poštne nakaznice, — številko dotičnega računa. —

Dentist
Stanko Perhaoec
v Trsta, tn Golfloni Stev. 11, II. nađstr.
sprejema
vsak četrtek, petek in soboto od 9 do 12 in od 15 do 19.
Stalno pcdjelle l OBLAK m drug u ilirski Bistrici
naznanja, da sprejema vsa v stavbno široko Spadajoča dela in naročila za stavbni materijal tudi v Rubeših št. 8 pri Matuljah (zaloga cementa). — Načrti in proračuni pri sprejemu dela, brezplačno. — Posreduje tudi pri prodaji in nakupu zemljišč in stavb.
se pred
l gospodarskim poslopjem. Hi^a je ra nr»j-prometnejšem kraju in ima gostilniško ko:t-jcesi'O, prostore za trgovino in mostno kh: nico. Za hišo je sadenosnik, za hlevom pa veli travnik. Ponudbe je naslo\ljati n*. lirslov:
Ferdinand Špilar, troouec u Št Petru nn H?-::
SBSKSTfl
Proda s»e
na
Poz er!
Izdelujem vsa lasna dela iz česanih (mešanih) in rezanih las po najnižjih cenah. — Kupujem izčesane in rezane lase. JOSIP KOLAKOVIČ, brivec in Iasničar — Ajdovščina.--
lio Htio pil
na Rakeku,
obstoječe iz parne zase in opekarne, z velikim posestvom na Uncu, 10 minut od kolodvoru Rakek, vmes nad 22 ha dobruia sozda. V tovarni je /c okrog 500.000 kosov izdelane opeke. — Pojasnila daje dr. Vckoslav Pegan, odvetnik v l iuhljaui.

Kramarsko b&ago, tkanin®, predivo, drobnine in dišava
pruourstne trte 0. P. S. 0. iz Parme.
Velika zaloga s prodalo na dabelo.
Tvrdka Raimondo Malusa & V
Trst — ulica San Lazzaro Stev. 10 — Trst
Stran IV.
»EDINOST« šter. 29.
V Trstu, dne 3. februarja 1920.
Gospodarstvo. j
ZA ORGANIZACIJO KMETOVALSTVA V ZASEDENEM OZEMLJU.
Da-! mliiu!t nedelie bo zabeležen med velikimi dogedki v zgodovini snovanja našega naroda v zasedenem ozemlju v zagotovitev obstanka in življenja. Naša tržaška kmetijska družba je povabila cbstojeee kmetijske organizacije In poedi-nc strrfti.vn>?<ke iz vsega oeeinJi* na posvetovanje, ali ne kaže, da bi se ustanovila skupna or-ea-II ija kmetovalstva; zlasti pa v svrho ustanovitve ene a-U več centraA iza nabavljanje kmetijbkHi potrebščin. Utrdil naj bi se torej temelj — neizogiben za obstanek, r<a&voj in blaginjo vsakega naroda. Korak naše kmetijske družbe .;c rapel kar najlepše — lepše, nego »o .pričakovali sklicatelji sami. N, J 30 organizacij in udruženi je .poslalo svoje zastopnike, ki se iini je pridružilo toliko p< ediucev-strokovnjakov, da je bila bivša Scfccto-v ? telovadnica v Narodnem iomu — polna. Sami re •:!. pravni možje S pravim ponosom smo gledali te zastopnike in tclmače -koristi in potreb iiu'ega knietcžalskega stran. Želeli bi bili. du jih vidijo in poslušajo vsi tisti, ki taiko krivo sodijo
0	ušerr. narodu; da bi bili videti, kako trezno, razumno :n smotreno <so posegali v razpravo, kako so prekinjeni oi zavesti v pcrnemhnosti sv<4e stani« za ves narod, kal o globoko razumevajo pogoje in sredstva, 'ki naj povzdignejo naše' krnelovaistvo na stopnjo, da bo zares zane-sliiv in neomajen temelj narodu za bodočnost.
* (tofretno poročilo pride pozneje. Za oanes 1>o-.o le nekaj momentov iz. razsežue hi temeljite razprave.
Predsednik »Kmetijske družbe* tržaške, Ivan Gorili, jc s toplimi besedami .pozdravil zbor o- j va'ce, došle v nepričakovano velikem številu iz
V,' -.t -edene ga ozemlja, in to vkljub neugodnosti prometnih sredstev. Posebno .prisrčno je pcz 'ravil dr. Simc Kurelića, tiivšega župana pa-zniskera, ki je moral -pretrpeti vse težke poledico sedanjih razmer. Na ikratko je označi? namen
tega zborovanja.
N. to je podpredsednik »Kmetijske dru/be«, dr. j Edvard Slavik, jasno ia nazorno razložil misli j sklic . teVev, kako naj bi se zasnovala bodoča, ne-j iv .^ no potrebna organizacija. Ta naj ne bo ne j p ,'	ne strankarska, ampak stanovska, stro-
kovna! Ne na društveni, ampak na zadružni, p.-agi. To v prvo zalo, d* bodo sodelovali vsi,, In pa da bo organizacija tudi finančna nročna. Na i vsuk način pa r.tora biti zasnovala na carodr., pouiagi. S tem pa sie bo izVljrčena sodelovanji tudi s kmetovalci druge narodnosti; ab to se more vršiti le cd organizacije do organizacije. Vfrešatie je - je -rakel govornik — ali naj tr-ta-novimo le jprovizorično, ai ipa že sedaj definitivno organizam*jo. Iz razlcgov. ki ifh je označil nazorno, se izrekel za provizerično, ki naj ji bo ro.z-r.eec. k ► bo s' losrjen mir, sledSla deEiiiivna. Gavno pa je, a začnemo delovati takej s centralnim i-ra-dt;;L I,:volil naj bi sc odsek, ki uredi .pcslovanje j centrale in • 'ipravi končno org nizacijo.
O tem ooroSlu se je vnela dolga, temeljita raz-j pra< ; pesebno Audi o vprašanju pristopnine in. pridevkov od strani članic bedeče org-n'zac.ie. Vii-žna je bila tudi razrrava o nabavi finantnin. ^cii-.cv za prvi z ietek. Tj :e nanašal dr. Slavik. | da n ' nas to vprašanje ne plaši, in je kot z-a'ed navedel i-.pebe naše male tržaške Kmetijske, dražbe (s teko s-kromnim tifcMUtt) z nabavlja-1
1	'.vn fanvtr-đkili »potrebščin. Ko ,;e izbruhnila vntia. j ni imela ta družba niti novčića v blagajni. Njeni j oJb-miki ki sotrudniki so morali sk«ro vsi pod. orožje in ostala jc ttifi brez strokovnega urad-, nika. Vendar se je par mož srčno lotilo deia — nabav fanta ipotrebači<n — ui u-peb, ki ga je družba j dc:>e?! , io presenetljiv: danes ima ckcli trideset ti- č lir v blagajni. Ko!:-ko bo megla dosegati j cc' velika %kn«?na organizacija vsega zasedenega , ozerr."-:. r.ko bo delo racijonalno in smotreno!! j
IPre leg, da se ustane v i taka organizacija, ic: bil v-ejet soglasno in z glasnim navdušenjem, j ki ie pričalo o splošnem in velikem zanimanju za ; -tvar. Ker prinesemo — kakor že rečeno — po-; drobno poročilo, omenjamo le. da so se udeležili j rakave s temeljitimi nasveti in presto: Ivan! (ioriup, dr. Slavik, Fran MrmoVa iz Dobravelj. j Neiić tz Livade, I. JeTeb iz Doline, dr. Kurelič. dr. VVUian, Albert Cok iz ŠkeOnja, .1 sip Zlobec j
0	J Sv. Marije Magdalene, dr. I. Pertot Precej j so šla m-ie:va navzkriž giele števila članov pri-j pravijabtoga odbora in njih porazdelitev po pokra-, i:'iali. Odnoslanci z dežele so .pokazali svojo razama' st - te:n,'da so sr*r«i zahtevali. -iaj bodoj čle u tega odbora iz Trsta in njega bližine, 4a;se, b Jo lebko uideževaii sej. ker le t:.V» .pojde j delo Iiirro od rek. kakor je nuino potrebno. Vj očb r i-o bili izvoljeni: Ivsai Ooriup, Fran Mrnro-
1	j. dr. Slavik, Albert Cck, Josip Zlobec in Fran Ventarini.
K » je še JerušcvL iz Sv. Marije Magdalene »z-pregi i o ril nehdftc aavduSev ..'ni h kt vzpedbiije-vaktih besed, je zakijuči! predsednik zborovanje, p -novno Uraž!!:oč svojo radost na toliki udeležbi, n tako lepi in stvarni razpravi, in na tolikem z.-'i'ir..!!;!i za visoki ramen tega zborovanja.
Se nekaj bi naglas'!i tu- kar je velikega pomena-. K. je dr. 5!a\ik omenil vprašanja, kje bodi seJež centra.!!, so vsi zborovale* \zkJiknili v en glas: \ Trj.ru! To dejstvo, v zve i i drugim dejstvom, d se je i tega dne pri Sv. Ivanu žalovala še : : ,t. nič manja .prmemtna skupna in enotna •k. :i'a za s se zasede:! ") ozemlje — slovenskega učiteljstva — je znak. kaXo i:i ko'.iko ulogo b" igralo naše me^to v boJceem življenju teh p krajin: ut "unu bati srce. ki bo (pošiljalo krvi in s k: v i:a ven n:ed naš naro-d. Sursum corda-!
SANKA > SLAVIJA« V PRAGI naznanja •.vojiin članom, da bo zopet redno delovala v zasedenem ozemlju, kar ji dosedaj radi izrednih težkoč ni bilo mogoče. Gfj. zastopniki dobe te dni potrebna navodila in poštne nakaznice, s katerimi se bo plačevala zavarovalnina. Člane opozarjamo, naj zavarovalnino plačajo takoj, ko dobe nakaznice, da bodo za slučaj požarja kriti. Vsakdo naj plača ▼ lirah, da bo tudi ▼ lirah zavarovan.
Razne vesti.
Ena milijarda papirja ▼ enem tednu 1 Na
Dunaju so natisnili v enem lednu za eno milijardo novih bankovcev. Ali se je potem čuditi, da nima avstrijski bankovec ^pioh nobene vrednosti več? Z ozirom na fco dejstvo
Neue Freie Presse* na uvodnem mestu: »V
tiskarni bankovcev so .pričeli z nočnim delom. Banka se je bala, da bi brez izrabe delavnega časa re mogla dobavljati vsega, (kar zaliteva cd nje finančna uprava. Gd 30 centi-mov je papirnata krona padla v enem letu na 3 centime, in Avstrija še vedno tisk.a bankovce za pol in tričetrt milijarde, da, za celo milijardo sikoro vsak teden ... Takšno stanje je najtežja kriza, ki jo .je ikdaj doživelo kakšno ljudstvo... Mi padamo nazaj v odnošaje gospodarskega barbarstva, v čase, (ko so se afri-kanska plemena posluževala 'kot plačilnega sredstva kavrijskih polžev«. — Tako toži -glasilo dunajskih finančnih krogov, iki gotovo temeljito [prizna gosipodarske razmere. Položaj avstrijske republike <je obupen, obupen do skrajnosti, in vendar se najdejo v Jugoslaviji, zlasti pa na KcroSkem liudje, .ki slikajo razmere v Avstriji v najilepši luči in škilijo preko naših meja v sosedno avstrijsko republike. Nim*mo nič .proti temu, ako ti življi odidejo tja, kamor jih vleče srce.
Najlepša žer.a na Francoskem. Pariško kinematografsko društvo hoče v »Jcrrnalu > s plebiscitom rešiti vp:-sanje, katera -žena je na Francoskem najlepša. Razpisanih je več nagrad. »Journal« bo prinašal vsak d:.n po eno -liko žen. Koncem tečna se pokaže v kinu občinstvu vseh sedem slik in ono izbere najlepšo. Tako bo sedem nedelj zaporedoma. Osrno nedeljo se pekaže v kinu vseh sedem zsnogovalk u prejšnjih nedelj in občinstvo izbere izrr.e i njih eno, ki se mu bo zdela najlepša žena nr- Francoskem.
|
Ivan Jančar
žSLOZiMŠM t« Trst — u!l:t! CBrfiacsl 20, IL
i
1	Cene zmerne.
em »MIR! E R?	i
LrJžba za uvoz In izvoz z omejeno zavezo
I?M inM Ma u il
Mk koloaljalno ip. |
Trst ui. Ux Luigl da Vdesklaa 2 j
Telefo..: skladišča 2403; urada 2105.
Veliko dobavno skladišče za lekarne, j mirodPnice, prodajalne je^tvin, ladje- ] delnice in za vse druge obrtne zavede.
Zahtevali g trudno novi	j
Posebne ponudbe r,a xaiit«ve. !
ItMifii^tri^hipd HiHiiliin li^UVufiill Hs&lteVA LUul^il
^ Trsty
regiitrovana zadr, 7. neonriejeTiim jamstvom
ui. Cs!sr2 Eattisti (?rej VMm) it. Zl
spreicma hranilna uiofg
od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po
41 o -zrzzzz
2 o —
večje po dogovoru
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja lin niliie pusice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Bulaposolila
po nsjugodn j5ih pog ji!i na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dr*n izvzemši nedelj in praznikov cd 8 do 1.
m?! mcfifii mm i?
lLiiJrtiiiiii.fi I
Trst, ul. t'dlne 32 (prej Ee'y:d?r6)
(na vogalu nI. Lodovico Atioslo) Različna obtivaia za gospode, gospe in otroke.
Lastna delavnica, ter sc sprejemajo — naročila in poprave po meri. —
i Llu^lIimKa Kređltns tnnlia I
Podružnica v.Trstu. I
I Centrala v Ljubljani.
I	Podružnice:
I Celje, Celovec. Gor ca, Sarajevo, Split.
Delniika glavatica : K 20.000.009.-« j Rezervni nakladi: K 3,600.000.—•
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče j posle. — Sprejema vloge v Urah na
hranilne knjižice proti 31/.0; nhrsilMnAia na žiro-račune proti 37. Mres™flJ8 Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne nalbge I ta daje v najem varnostne celice.
Tel. St. 5-18. Blagajna je odprta ođG-13.
mmmm—marn t ! J ■■■■■ i	'
PRIPOROČLJIV T9RSKE
TRGOVINA JESTVIN via Genova (Campanile) 13. Zaloga: kave. ol-Ta, mila, sveč. sardin, kakava, čokolade, čaja i. t. d. Pristni Jamaika runi, konjak, vermoutb, uiarsala, višnjevec ter raznovrstna vitia, vse po zmernih cenah.	Ivan Bidovec.
MEHANIČNA DELAVNICA.
Odlikovana llvaroica Osvaldella. Via Media 26.
Izdelovanje iu poprava strojev in motorjev. Pro-računi._
KNJIGOVEZNICA.
Pletro Ptpnan, Trst ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. 2tpni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema._201
MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar, d. S. Giovanni 6 in 12. Nniboli^a izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne.
202
PAPIR.
Velika zaloga pap!r]a z* ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Val6ki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastons Dollinar, Trst, Via dei Gelsi I o.__25&
DAMSKA KROJACNICA
A. Rieger, Trst, ulica Commerciaie 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem iti irancoskeni kroju, plesne obleke, cblene za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337 Popoldne tečao ob 15
si pS Stroj za šivanje ifl ftzaajs priti temi azuui j Kiiikl Seidel & Neumann in \ .Singer4 Gast & Gasser j
Tvrtka ustanovljen t.	I
Bogata :a.og3 vseh pcirebsoia. m	,-ft pfiVsf S |
AtofaauiČn. delavnica za vsako rUktllLjuU	|
popravljanja.	Trst, ul. Campanile li>[
Pozor!
V ulici Udine (prej Belvedere) šlev, 49, se nahaja PRODAJALNA USNJA, KOŽ, sploh Tseh čevljarskih potrebščin. — Specijaliteta: Za krojenje in presihanje (stekanje) zgornjih delov najmodernejše iasene.
Fiiipčič in dra^.
Torfi^a ZlilDARČlČ m OpSlnah
ima na razpolago v&iiko trsnežino
e	£ B m 1 m	m
po najnižjih cenali.
— TVRD X A —	;
Alarfee LanSsciifs©? i
v Trstu, Roma 23 (biiva ul. delle i Poste) vogal ul. Giorgio Galatti. Zraven ; velike pošle. — Telefon JS8.
Dvokolesa, motorna ko!esa, pri- ! iikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno.
i
\m Mn, Gorita, il li Antena R
Izd-Iuje vsake vrsle harmonij za pevska dtustva, cerkve itd. Popravlja in nglašuje tudi cerkvene orgije in tlrtija glasbila. — Kupuje stare harmonije, klavirje, vijoline itd. itd., izvršuje vse točno po naročilu
l®i®i nifsp
nove in rabljene v vseh merah, vrvi, vrvice, pasove, povodce, vlačivce .v in odeje za konje, v
mm mm - tri
i:!icn Cisnlo Galafil štev. 8
t CPiPIl
^JLIiiEHM
Sesehors!
prodaja tvrdka
Trst, ULM& HgCtlžMŽ! Št. 13 j
nCROATIA
Zavarovalna zodrusa v Zagrebu.
Ustanovljena l«la 'S8''.
Podružnica v Trstu u!. Lavatolo 1, II. n.
prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proti škodi po požarju in streli in zavaruje stekl. šipe proti škodi po razbitju.
Sposobni krajevni zastopniki in akviza-torji se sprejemajo po najugodnejših pogojih.
ZOB6ZORAUF1ISKI mm
ulica Chiozza št. 5, I. nadstr.
Sprejema od 0—13 in od 15—17. Izvršujejo se • tnetai zobje v kakršnemsibodi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki
Dr. P. TamburSini MfRIO MOKO, tehnični vodja.
D". ^hhCek m$i
Corso 24, 1. nadstropje
i Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
I EreztotaiM \ii\m zob. $M\\m iti umstni zobje
Decimalne in namlzns teMniie,
raedeae in železne uteži, tehtnice za živino.
mostne tehtnice, avtomatične itd. Zaloga: ul. Sanita št. 8. Ing. Righi & Vidovich, nasl. Cav. Allredo Cesare.
fflfliH lilSM
I
lite! IoFpif jn
LIlttM HUUjllt: 115 ltmlLusllll Trsi, lil. XXX. oKtGfira 14, Trsi
(prej Casernia).
Priporočamo cenj, občinstvu jsvojo zalogo istrskih in italijan-skih vin. V zalogi imamo tudi chianti v originalnih steklenica'}; asti, šampanjec, rnarsalo ver-mouth, žganp itd' itd.
1	IriElfii iMk r
2	in brez čelinsti, ziate krone in tudi obrjbicl
mUS,M TSJSCHSR^V«
5 TKSF, ul ;ii>. oktobra (ex Gnser :;n> I i. u. s Ordinira od 9 prdp. do 6 zvečer.
in* c v-a SfiS .j
m b S MER ii
| Fratelli Sgaravatti [
\ Saonara (Padova)
a	I
i 125 hektarjev obdelanih I CENIKI BREZPLAČNO [
0. Pil, zlntariiica-iirsrnica
Trst, Corsa šlev. 15 Kupuženi 5ref;rsio krone in \ goldinarje po naj^iih
lim mm, trst
li?.	vscchia S
fnia veliko z^lof»*» mrtvaških predmetov.
Verci iz porcaiane:n iJiserov. vezaai r. tr.eleno žico, iz umetn.ii cveLIc s t'aJ:ovi njt«is!. SHke na pjfcelanistiii ploščah r.s greb: e spotr.en':{e i1.d.	Najuiije koni^urenćrre csns.
v Trstu, ur. Gatleri št. 32
kupuje
lisice, Mm in zajca
po najvišjih cenah. Stroji, barva in izdeluje vsakovrstno koiuhovino.
fi. m has! s o. mm
NASLEDNIKI TVRDKE M. WACK\ViTZ Trst, Torre bianca št. 32- Tel. 29S3 Zaloga majoličnih in železnih peči. — Specij-liteta tvrdke :*mramornate in porcelanaste leve, štedilniki lastnega izdelka. — Oblaganje in tlakovanje z niajoličnimi ploščami.
Otihnjsnija li? piHitianie ulukou.
Centralna |u/na postaja. Odhodi.
0.15 D v BekraJ, Bnkarcšt (urez Ljubljano, Za-Krcb.)
0'30 D. v Belgrad, BukareSt, (črez Liubljauo Zagreb).
l'J5 D. na Dunaj (ćrs/. Videm. Trbiž, vsaki ponedeljek", s:edo in oeiek). 5'50 O. v Tržič (ćrez Bi vio). 6'30 D. v Reko. črez Št. Peter m« Krasn. 6'50 H. v Benetke (črez Bivio. Tržič, Videm). T'30 K- v Pariz, (ćrc* Bcnerkc, Milan, London,
Bordeau;\). &'3*> H. v Logatec (zveza z Reko). il'I5 H. v Benetke (črez Bivio, Cervinjan). M'30 D. v Benetke (črez Tržič). 14*50 D. v Logatec (čre^ St. Peter ra Kr;i>:i). 15*15 O. v Loga t ac.
17*35 I>. v Rim (ue-z Corvijfjan -Benetke). 17"55 O. v Videni (ćraz Bivio), Tržič Uvcza s
Cenignanoni, Gorica). IS'20 li. v Reko črez Št. Peter na Kras«. 23'30 H. v Benetke (črez Cervinjan).
Prihodi:
2'iO D. i Dunaia (črez TrbL'-Vičein). vsak lorek.
četrtek in soboto. 5'30 D. iz ĐelffraiJ'a, Bukarešta. Logatc:i. S'30 O. Iz Logatca.
9"it» O. *z Vidnu L Tr/ič-Nabre^ino). . 10'20 D. iz Bene tek (crez Cervinjan). 13*50 D. m Rima (čre?. B lasno, Milan, Benetke, Cervinjan).
16*30 D. i/. Logatca (črez St. Peter na Kras::). 16'50 D. Iz Benctek (Crez Videm Tržič). !K'-45 O. i z Cer vinjaka, Tržiča. 20'— 11. iz Benatek (.rez Cervinjan). 21*—il iz Logatca eveza z Reko. 2J'15 H. iz Benctek (črez Videm. Tr^ič, Biv iu). 23'20 D. iz Reke (črez Št. Peter). 23'45 R. iz P.iri/.n, Lr.ndooia, Bordeau\:», Al i i a: i .i, Benetek (črez Cervinjan). Postaja pri Sv. Andrej j. Odbodi
5'i<» O. v Nerpelje Kozino, Kanianar, Pulo. 5'46 M: V K< per, Buje, Poreč. 7'30 O. Na Opčine, Prvačino, AjdovS^no, Gor;co:
Podbrdo. 8'3ft M. V Buje, Koper. 12*40 D. v Her,pelje, Kam'anar. Pulo. 15*50 O. Na Opčine, PrvačitH Ajdovščino, Gorico, Podbrdo.
16*55 O. v Herpcl. j, Kozino, Kanfanar, Puio, Re-vinj.
triD M. v Koper, Buje, Poreč.
Prihodi: S'25 M. Iz Buj. Kopra.
1U'20 O. Iz Pule. Rovinja, Kanfanara, Divače.
Herpeli. Kozine. 11*20 O. iz Podbrda, Gorice, Aidov>jM'e. 16*30 M. Buj, K(>pra.
16*50 D. iz Pnie, Rovinja, H^ni. nura, Ilerpelj, Kozine.
19*40 O. iz PodbnJa. (iori^e, Ajdovščine. 21*45 M. iz Pureča, Buj. Koprj. 22*20 O. Pule, Rovinja, Kanlanara, llerncli, Divače.
PELLEGRIMO CSHCELLI
Trst • ulica Maleanion 5t\?. 9 - Trst
(HiSa ustanovljena leta 1828.)
KOŽE in CJSrijE za ženske Sn moške.
Bcjc in Ch^vreau?t, lak, podlage in vsakeyrstni predmeti za čevlje itd Vse po ugodnih cenah.	Postrežba točna.
mm piItB0y Poajsijl — TiSI
Ccrso U. E. Gtl. štev. 47. Telsfoa 1402 (vogal Goldonijev trg).
Dobroznano že mnogo let obstoječe podjetje je preskrbljeno z obilno in bogato opremo za prirejanje mrtvaških sob in odrov. — Poseduje različne razredne \ozove do najsvečanostnejših s kristali. — Prevažajo se mrliči v vse kraje, tudi v tujino. — Prodaja razne mrtvaške predmete, transportne rakve, Ito-vinaste rakve vsakovrstni oblik, lesenih rakev z bogatimi okraski, različne vence s trakovi in napisi, obleke, pajčolane, sveče itd,
m
Cene zmerne.	Postrežba točna,
V primeru izrednih ur se sprejemajo naročila v lastnih prostorih podjetja ulica Tesa štev. 31. Telefon štev. 14-02.
Zastopstvo in prodaja mrtvaških potrebŠćih J. MERŽEK, Opčine 170, pri sež. cesti.
Deležnik in upravitelj H. STIB1EL,