Leto III. , Maribor, sobota 6. marca 1920. St. 54. Političen list. • A* « cDržavna ftccja&a /?njiŽ7Zicxi Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6‘50 mesečno. četrtletno K 19*50. Ce pride naročnik sam v upravnlštvo po list: Mesečno K 6'—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik opoldne. Posamezna Številka stane 40 vin. Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva St. 276, uprave 8t. 24. Komunistična revolucija nn Portugalskem. Nova nasilja reakcijonarcev. — Položaj v Italiji postaja resen. dransko vprašanje odgodeno. Ja- Nečuveno postopanje reak-cijonarcev. Beograd, 5. marca. (Izvirno). Današnja seja narodnega predstavništva je bila jako burna. Med razpravo o verifikaciji zapisnika je vladal v zbornici takšen hrup, da ni bilo mogoče nikogar razumeti. Ko so demokrati zahtevali, da se mora zapisnik v toliko popraviti, da se zbrišejo imena onih, ki niso bili prisotni, so začeli radikalci razgrajati in ropotati. Radikalni zapisnikar Pero Jovanovič je izjavil, da demokratskih protestov ne sprejme na znanje. Ta predlog je prišel potem na glasovanje ter s terorizmom radikalcev in njihovth zaveznikov, ki niso pustili glasov prešteti, tudi res zmagal. Odgoditev jadranskega vprašanja. DKU London, 5. marca. Jadransko vprašanje se je odgodilo do prihodnjega sestanka mirovne konference, ki se sestane najbrže čez štirinajst dni ali tri tedne v Rimu, ali v kakem drugem mestu italijanske Riviere. Resen položaj v Italiji. DKU Berlin, 5. marca. »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Lugana, da zavzemajo nemiri v gornji Italiji resen značaj. Pa tudi iz drugih ozemelj in srednje Italije prihajajo poro- 6 tumuitih. »Seccolo« poroča iz errare, da se med stavko pdljedel-skih delavcev, ki obsega okrog 70.000 stavkujočih, dogajajo pogosto slučaji sabotaže. Stavkujoči zažigajo veleposestnikom in grofom posestva ter gradove, ter plenijo njihova skladišča. DKU Berlin, 5. marca. »Lokal-anzeiger« poroča iz Lugana: V pokrajinah Nuovara, Vercelli in Pavia so stopili v stavko vsi poljedelski delavci in koloni. Revolucija na Portugalskem. DKU Madrid, 5. marca. Portugalsko poslaništvo Označuje uradno, za izmišljene vse one alarmne vesti, ki vedo poročati o revoluciji v Portugalski. Kod dokaz navaja, da je še včeraj dobila iz Oporta službene vesti in navodila. Iz Portugalske v Tuj dospeli potniki pa pripovedujejo, da se v Lizboni, Oportu in Vizenu streljajo, ter da je bil pri Viana de Castello s streli in bombami napaden .vlak, s katerim so se peljali. DKU Madrid, 5. marca. (Havas.) Po poročilih iz portugalske meje so stopili 1. t. m. v stavko vsi železničarji portugalskih železnic. Vsa važnejša železniška križišča je zasedlo vojaštvo. Položaj se je jako poslabšal, ko so stopili v stavko tudi poštni, brzojavni in telefonski uslužbenci. DKU Berlin, 5. marca. (VVolff.) Iz Madrida se poroča: Po pripovedovanju potnikov, ki so prišli v avtomobilih čez portugalsko mejo, je radi stavke železniških, poštnih, brzojavnih in telefoničnih uslužbencev,vsak promet med Španijo ter Portugalsko ukinjen. V Lizboni in v Oporto je zmagala komunistična struja ter razglasila Portugalsko za sovjetsko republiko. Avstrijski proračun sprejet. DKU Dunaj, 5. marca. Finančni in budgetni odsek je danes dokončal posvetovanje v državnem proračunu. Načelnik odseka dr. Weifikirchner je izrazil nad tem svoje zadovoljstvo ter izjavil, da je s tem parlament pokazal tako avstrijskemu ljustvu samenu, kakor tudi inozemstvu, da razume položaj in da si zna pomagati tudi iz tako težke sagate, kot je bil proračun. Konture bodoče svetovne politike. Ruski boljševiki so s svojo izborno disciplinirano vojsko osvojili skoro vse pokrajine, ki so pripadale nekdanji caristični vladi, osvobodili več ali manj tuje vlade vse svoje brate. To je bil cilj sovjetske vlade, morda še vse važnejši nego svetovna revolucija. Sedaj, ko je ta cilj dosežen, sedaj so pripravljeni skleniti s svetom mir, toda samo pod pogojem, da ostane nedotaknjena ruska zemlja, da ji svet prizna one meje, ki ji po narodnoetnični pravici pripadajo. Pozvrla je skoro vse večje in manjše sile, naj začno ž njo mirovna pogajanja. Antanta bi sicer rada njeno žito, toda spremenila bi rada njene meje, ker se boji močne Rusije, ki bi potovo postala prej ali slej najčvrstejša zaslomba slovanstva. Tu tiči tudi glavni vzrok, zakaj je ne prizna. V diplomatične odnošaje pa bo stopila z njo Amerika in po najnovejših poročilih tudi Nemčija. To dvoje govori za one, ki razumejo, kaj to pomeni, cele knjige. Pred našimi očmi se plete politika, ki bo igrala v bodočnosti usodepolno ulogo. Za vešče oči so že jasni obrisi bodoče svetovne velepo-litične konstelacije. Amerika se vedno bolj odtujuje od onih, s katerimi je bila svetovno vojno in morda ni več daleč dan, ko bo popolnoma proti njim, njihova očitna sovražnica. Stopila je v svetovno vojno, da se bije za pravico teptanih ter prinese svetu odrešenje iz onih malenkostnih intrig, ki so prizadevale človeštvu dolga desetletja najobčutljivejše rane, na katerih so izkrvavele in omagale najboljše njegove sile. Toda, ko je izvršila prvo nalogo, ko so njeni vojaki rešili bojno situacijo na francoskih poljanah smrti, ter se je pripravila, da izvrši drugo, da poda svetu nov mednaroden red, ter ustvari novo ero, tedaj je naenkrat spoznala, da ni poznala srca in obisti onih njenih sobojevnikov, za katere je prelila kri svojih sinov. Spoznala, da ni bil imperializem bojni klic samo Nemcem in njihovih madžarsko-kobursko-turškim zaveznikom ampak v isti meri tudi onim narodom antante, čeprav se tako radi nazivljajo »demokracije«. Užaljena, prevarana, se je jela umikati, obračati vedno bolj hrbet tem ljudstvom, ki sa jo opeharila za najboljše, za ideale. Skoro enako se je razvijalo duševne razpoloženje velikega in globokega s tolike naravno filozofijo obdarjenega ruskega naroda. Boljševike ni rodilo samo hrepenenje po anarhiji, ampak, kar upravičeno domnevamo, usodno spoznanje zahrbtnosti onih ljudi, ki so se tako dobrikali ruskemu narodu ter ga v svoji ljubezni nazivali »ruskega strica«, zato da je potem ta dobri striček pustil na bojnih poljanah poklati milijone svojih sinov za te dobre zaveznike, zato, da so ga končno nesramno prevarali in pahnili v najhujšo bedo. Važno je to poglavje predvsem za nas, Jugoslovene, ker je v tesni zvezi z našo osvoboditvijo. Ta egoistično nesramna iz-rabljalna politika zapada se je iz kletve sprevrgla za nas v blagoslov, prinesla nam je narodno osvobojenje. Prvotno ti zapadni »dobrotniki« niso mislili na razbitje jf\vstro-ogrske, k temu jih je prisilil komaj slučaj, da so nas k zmagi neobhodno potrebovali. Če pa bi tega slučaja ne bilo in če bi iz naše osvoboditve ne kovali kapital za bodočnost, bi nam iz platonične ljubezni te svobode nikoli ne bili podarili. Komaj osvobojeni pa smo spoznali, da so oni istotako naši sovražniki, kakor so bili do oktobra 1918 Nemci. Osvobodili smo se Nemcev, obračunali smo ž njimi toda čaka nas še en obračun s sosedi tam doli na jugu, ob obalah sinje naše Adrije. Z ozirom na ta naš veliki bodoči obračun, so konture, ki se pojavljajo na političnem obzorju bodočnosti za nas tako silno važne, da bi grešili sami nad seboj in nad našo najsvetejšo stvarjo, če bi jim ne posvečali vse one pažnje, ki jo zaslužijo in potrebujejo. Ona Amerika, ki se je postavila tako odločno na našo stran, se obrača sedaj tudi k bratski Rusiji. K Rusiji pa se obrača tudi Nemčija, naša dovčerajšnja sovražnica. Amerika pa se obrača istočasno tudi k oni Nemčiji, katera se obrača tudi k Rusiji. Sovraž- Peter Li st. Povesti iz našega parka. (Dalj e J Čifkanje na drevesu je bilo vsesplošno-Takrat se je vodomec izkazal; zlete] je z drevesa naravnost na okno in je tam za trenutek posedel pripravljen, da pobegne takoj, če bi opazil kaj nevarnega. Nič se ni zganilo: zato je pogledal v posodo in res: bila je polna drobtin. Toliko pa ni imel poguma, da bi se jih bil lotil takoj. Zletel je nazaj na drevo in je pritrdil: »Drobtine so in prav lepe. Jaz mislim, da ni nič hudega. Včasih je treba krasti". Stara senica, ki je bila tudi že prestala eno zimo, se je sedaj takoj spomnila, da je lansko leto hodila zobat na ono okno. Zato je zletela tja, ubrala iz posode lepo drobtino in priletela nazaj na drevo. Nič hudega se ji ni zgodilo in prav zadovoljno je obirala svoj košček. To je dalo drugim poguma: spustili so se r snežni metež, obletavali so okno, opazovali, ali ne preti od kod kaka nevarnost, in mimogrede odnašali s seboj drobtino. Ko je to videl vodomec, se je enkrat vrnil na okno, ogledal natančno ves položaj, videl je, da je okno zaprto, in se je precej dolgo pomudil ob posodi. Uganil je celo, da bi to utegnilo biti pripravljeno nalašč za njega in za druge. Sicer tega sam sebi ni verjel — ampak bal se ni nič in se je mirno vrnil na drevo.- V tem 80 sinice in tašice in pikice niki od včeraj postajajo prijatelji. To ni nič ‘udnega, taki pojavi so sledili skoro vsaki vojni. Kar se nas Jugoslovenov tiče imamo z Nemci precej čist račun. Izgubili smo napram njim samo nekaj vasi in še te ne po njihovi, ampak po italijanski in antantni krivdi. Zveza Amerika-Rusija-Nemčija nam lahko pomaga pri velikem obračunu na jugu. Če smo sedaj premagali s pomočjo enega sovražnika drugega sovražnika, zakaj bi ne premagali v bodoče z drugim sovražnikom prvega? Zgodovina se razpreza dalje, a vsaka njena epoha zahteva — nove orijen-tacije. —r. Javen shod Demokratske stranke v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 7. marca 1920 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu je poročilo članov odstopivše beograjske in ljubljanske vlode o novem političnem položaju. Vsi, ki vidite moč države v napredku in demokraciji, pridite na shod, da protestirate proti reakciji! Dnevne vesti. Prepoved shodov ne velja za mesto Maribor, temveč samo za okrajno glavarstvo, in sicer za občine na levem bregu Drave. Prepoved shodov na levem bregu Drave po mariborskem okrajnem glavarstvu je ukrenila klerikalna ljublj. vlada. Zakaj? Kot vzrok navaja, da se na shodih bale širi protidržavni duh.Ta vzrok je vendar smešen; saj so ob prevratu slovenske stranke po naročilu vlade ravno v teh krajih prirejale shode, da bi neuko ljudstvo poučevale o političnih in gospodarskih razmerah. Pravi vzrok te prepovedi tiči popolnoma drugod. Klerikalci so začeli na deželi nastopiti s terorjem ter so razbijali shode drugih strank, osobito samostojne kmetijske. Seveda rodi nasilje protipritisk in samostojni so klerikalcem vračali z istim orožjem in danes noben videle dobro znamenje: zletele so na okno in so se do sitega najedle. V tem je bilo to vprašanje rešeno. Kmalu na to je prišel tudi ščinkovec, ki je imel skušnje, kakor smo rekli, in se mu je videlo, da se je pri vrabcih prav dobro najedel. Zato se mu je cela družba bahala z novo iznajdbo na oknu: on pa se ni niti zmenil za to, kajti spominjal se je iz prejšnjega leta, da sta. nuje v pritličju stara vdova, ki je lansko leto stalno celo zimo skrbela zanj; poznal je celo tovariša, ki je čakal zjutraj in opoldne na oni strani parka, kjer je stal velik urad in star uradnik, ki je hodil tam ob isti uri natančno vsak dan mimo, je nosil drobtine v žepu: in njegov tovariš je jedel te drobtine uradniku iz rok. Sicer nekoliko neverjetna, a vendar popolnoma resnična zgodba. Zato stari ščinkovec ni obupaval, kajti v skrajni sili bi šel tudi on tja čakat uradnika, ako še hodi mimo: sicer pa je pri vrabcih, na dvoriščih vedno kaj odveč: in vdova tudi morebiti še živi. Vse to je bilo neizkušenim prezimnikom dokaz, da je morebiti tista posoda z drobtinami res njim namenjena. V svoji dobri volji so celo sfrfotali nekoliko skozi park, da vidijo, kako ga je sneg pokril. Od tega dne je bila cela družba stalen gost na oknu drugega nadstropja: edino stari ščinkovec ni hodil tja, kajti on je našel svojo vdovo v pritličju in se je tam dobro počutil. Vsi drugi pa so rajši hodili za dve nadstropji klerikalec ne more med kmeti zborovati, ker jim razbijejo slovenski kmetje vsak shod. Zato prepoved shodov, da tudi druge stranke ne more o zborovati — torej razbijanje shodov od zgoraj! Smešno 1 Mrtvi pomagajo klerikalcem. Ker sedanja vlada nima večine, je proglasil Pero Jovanovič, tajnik radikalcev v parlamentu, da so se oglasili trije tekom leta že umrli poslanci, in med glasnimi protesti so gospodje konštatirali sklepčnost. Jasno je, da taka sredstva ne morejo držati vlade na krmilu. Begunci in demokratska vlada. Znano je, da so zlasti Lahi, pa tudi Francozi in Angleži odstopivšo vlado sovražili. Prvič je s svojimi protesti dosegla, da vojne odškodnine Srbiji ne plačujemo Slovenci in Hrvati, kakor je zahtevala prvotno mirovna pogodba, drugič pa je ozlovoljila imenovane tri države takrat, ko je kategorično zavrnila znani ulti-matum. Takratna opozicija pa je namignila ententi, da bi bila ona (Pašič!) bolj dostopna za pametno (?) sodelovanje, če bi prišla na vlado. In vplivu teh ententnih krogov imamo tudi pripisovati, da so na merodajnem mestu svetovali, naj se razpis volitev pod demokratičnim vodstvom ne dovoli. Zlasti begunci morajo sedaj strogo paziti, da ne začenja Pašič, glava radikalcev, popuščati v jadranskem vprašanju in da ne intrigira pri ententi tisti Radič, ki je prodajal naše zapadno o-zemlie Lahom pod pogojem, da se ustanovi hrvaška republika. Zato pridite, begunci, polnoštevilno na demokratski shod in dajte oporo tisti stranki, ki je po svojih ministrih riskirala vojno za osvoboditev sedaj še zasedenega ozemlja. Narodni socijalci in demokratski shod. Slučajno sta sklenili obe stranki, da priredita v nedeljo shod v Mariboru. Pred 10 dnevi je razposlalo tajništvo demokratske stranke plakate po mariborskem okrožju. Prihodnji dan pa zve za sklep NSS in opozori takoj njenega predsednika na kolizijo ter ga naprosi, da predloži svoj shod na prihodnjo nedeljo, zlasti zaradi tega, ker še plakati takrat niso bili tiskani, demokratski pa že razposlani. Gospodje NSS so se od petka do pondeljka posvetovali in v torek plakatirali svoj shod. Posledica tega je cepljenje naprednih moči in manjši efekt protestne manifestacije jutri. Komu v prid? V prid reakciji, ki je vendar noben trezno misleč socijalist ne more trpeti na vladi, in v pobudo socialnim demokratom, ki vidijo v medsebojnem boju mariborskih naprednjakov rast svoje moči. Poštni promet med našo kraljevino in Temešvarom je zopet otvorjen. više: mogoče so se tako privadili, ali pa jim ni Ugajala ščinkovčeva družba. Počasi so namreč spoznali, da si ne morejo nič boljšega želeti: zjutraj so se komaj prebudili iz mrzle noči, komaj da so se malo otresli mraza in rose, že se je okno odprlo in lepa, nežna roka je vsula drobtin v posodo. One senice, ki so vedno najbolj radovedne, so opazile, da je njihova gostiteljica lepa mlada gospodična, ki stoji včasih za oknom, in opazuje, kako se družba gosti. Taščice so celo trdile, da bo jo že videle na cesti. Pikice z onimi modrimi kapicami, ki so najbolj drobne in boječe, so celo pravile, da ima lepe lase, ki jih včasih češe tik pri oknu. Vodomec se ni vtikal v te ženske zadeve. On je prišel vsak dan po svoj kos, malo je počakal, da bi vedel, ali je gospodična kje pri oknu in ko se mu je zdelo, da jo je videl, je odletel s svojim deležem. Hvaležnosti ni poznal ta domi' šljavec. Tako je bilo dan za dnem, ko je vladala zima v parku in se je zdelo, da je ne bo nikoli konec. In če sfe je kdaj zgodilo, da je gospodična pozabila na svoje goste, je bilo treba samo zleteti na okno, začivkati, zakljuvati ob prazno posodo in kmalu se |e okno odprlo, prikazala se je tista lepa bela nežna roka in drobtine so bile v posodi. (Konec prih.) Protestni shod v nedeljo v Narodnem1 domu bo manifestacija vseh demokratsko mislečih Slovencev proti nazadnjaški vladi klerikalno-frankovskega kova. Ako ostane ta vlada dolgo na krmilu, bo razbila edinstvo in moč države. Saj so se vršile drugi dan po nastopu te vlade v Zagrebu frankovske manifestacije, kjer se je klicalo: »Dol S Srbijo 1 Živel kralj Karl I" Napredni živelj v Mariboru mora v nedeljo slovesno zaklicati, da je proti vladi, ki je edina na svetu nazadnjaška in koje pristaši si žele avstrijske čase nazaj. Kavcije za javne dobavitelje in podjetnike. Glasom odloka generalne direkcije državnega računovodstva z dne 10. januarja 1920, štev. 104.704 se sprejema izvzemši čl. 88 zakona o državnem računovodstvu kot kavcija, katero imajo položiti dobavitelji oziroma podjetniki za vse posle brez razlike razen goto vine vrednostne papirje, za katere jamči ali jih izdaja država, vložne knjižice uprave državnih zakladov (uprava fondova) in garancijska pisma onih bank, katerih vplačana osnovna glavnica znaša najmanj 1 mjljon dinarjev, pod pridržkom, da garancijska pisma kot kavcije ne smejo prekoračiti polovice vplačanega kapitala dotič-nega zavoda. Predno se sprejmejo garancijska pisma kot kavcija, morajo se vpotiti na generalno direkcijo državnega računovodstva zaradi kontrole, da se odrejena meja ne prekorači Kovanje drobiža. Ministrstvo za finance bo dalo v kratkem kovati nov jugoslovenski drobiž. Jugoslovenski drobiž bo kovan iz mešanice cinka in aluminija. Ruski publicist Burzev v Beogradu. Pretečeni teden je dospel v Beograd poznani ruski publicist Burzev. Povratek vjetih mornarjev iz Japonske. Dne 26. februarja je dospelo v Split okrog 70 naših mornarjev bivše avstroogrske vojne mornarice, ki so bili vjeti na japonskem. jugoslovenski dobrovoljci na potu v Ameriko. Dne 25. februarja se je odpeljalo iz Splita v Ameriko večje število naših dobro-voljcev. Splitčani so jim priredili sijajno poslovilno manifestacijo na kateri je govoril tudi župan dr. Molko Čingrija. Manifestacije se je udeležilo tudi sokolstvo v kroju z godbo in zastavo, kakor tudi celokupna šolska mladina in zastopniki uradov. Prvi slovenski komunistični list. V Trstu je začel izhajati komuništičen tednik „Delo", ki ga urejuje Ivan Regent, financira pa »Lavoratore". Državna posredovalnica za delo podružnica za Maribor in okolico, Stolna ulica štev. 4 opozarja vse delodajalce, da so, ako odpuste ali nameravajo odpustiti več kot pet delavcev naenkrat, glasom 217. naredbe celokupne narodne vlade z dne 28. decembra 1918, § 18 obvezani, da to takoj javijo državni posredovalnici. Opustitve teh prijav se kaznujejo z globami, oz. zaporom. V mesecih januarju in februarju se je poslužilo zavoda 2109 strank, služb je bilo nakazanih 455. V delo se sprejmejo takoj: vešč knjigovodja, litograf, več krojačev, čevljarjev, mizarjev, perfektna knjigovodkinja, šteparica, več kuharic za Hrvatsko ter veliko dekel za živino in polje. Položaj v Celovcu. Razmere v Celovcu ve?"° slabšajo, ljudstva se polašča nemir in no bi ie prišlo do resnega prevrata, da ni lto*?ne italijanskih vojakov, katerih se j dstvo boji. Nemško moč vzdržujejo v Celovcu samo še italijanski bajoneti Prepovedan Izvoz iz Koroške. Vlada je prepovedala iz Koroške izvoz goveje živine, svinj m vseh drugih življenjskih potrebščin, zlasti pa krompirja. r Potna dovoljenja za Nemlljo. Oni Jugoslovem, ki potujejo v Nemčijo se opozarjajo, da si moraja preskrbeti vizum nemškega za stopstva na Dunaju, ker v Jugoslaviji še ne posluje noben nemški konzulat. Dvanajsturno delo v Rušili. Vkljub moskovskim dementijem se sedaj potrjuje, Proslava Masa?ykove sedemdesetletnice. Sedemdesetletnico rojstva prvega predsednika čehoslovaške republike T. G. Masaryka bodo proslavili Čehoslovaki na najsijajnejši način. 3. marca zvečer se je vršila v Narodnem domu na Smichovu slavnostna akademija osrednje obrtne šole, danes ob 11. uri dopoldan je bila v Občnem domu akademija celokupnih pražkih šol, ob 7. uri zvečer pa v Narodnem divadlu slavnostna predstava „Husiti." Isti večer proslavi na Hradčinu pevsko društvo »Smetana." Vojaške godbe pa bodo priredile obhod pa Pragi. Jutri bo slavnostna poklonitev pred predsednikom Masarykom na gradu, domače slavnosti po šolah ter ljudski tabc ri na Staromestnem namestju, na Vaclov-skem namestju in na Žofinu. Ob 11. uri dopoldan poklonitev šolske mladine od 4.—6. ure popoldan čajanka v Občnem domu. Zvečer vojaški koncerti na Staromestnem, Vaclavskem in Kinskega namestjih, ob 7. uri zvečer zopet slavnostna predstava v Narodnem divadlu. Odlikovanje Masa?ykove hčerke. Minuli petek je izročil general Pau gospodični A. Masafykovi diplomo s katero se ji dovoljuje nositi francosko odlikovanje za zasluge v času vojne. Nedeljski počitek pri poštni blagajni poštnega in brzojavnega urada Maribor 1. Ob nedeljah od 7. marca naprej se upe]je v blagajniškem oddelku poštnega urada Maribor 1. popoln nedeljski počitek glede prometa s strankami. Klub Čechu v Mariboru. V čast predsednika čehoslovaške republike T. G. M a-s a r y k a, ki obhaja v teh dneh svojo sedemdesetletnico, priredi »Klub Čechu« v Mariboru slavnost iz izbranim umetniškim, glazbenim in pevskim programom v nedeljo, dne 14. marca 1920 ob pol 11. uri dopoldne v Gotz-ovi dvorani- Vabila izroči klub poveljstvom, uradom, korporacijam in narodnim društvom. Razen tega se vabila lahko reklamirajo pri g. Fr- Burešu, urarju na Aleksandrovi ali pa telefonično na št. 177 ali 258. Vabila veljajo kot vstopnice, s katerimi se je treba izkazati Vstopnine ni. Program. se nahaja na vabilih n se objavi v listih. Cehi naj si pridejo po vabila osebno. — Klub Čechfi v Mariboru Tedenski izkaz umrlih. Od 1. marca do 6. marca so v Mariboru umrli: Travisan Ana, zasebnica; Dajčman Franc, sprevodnik Su ek Peter, drogist; Lozinšek Ivan, pekarski pomočnik; Karen Terezija, perica; Šteger Franc, sin steklarskega pomočnika; Kormann Marija, hči posestnika; Anton Kolar, pomožni kurjač ter Ciril Gregorčič, čuvaj j. železnice. Tečaj za cirilico začne danes soboto dne 6. marca ob 16. uri v Legatovem zasebnem učnem zavodu. Maribor, Vetrinjska ulica 17, I kar je njen trud in naravnost, ki jo je postavila v ulogo ubilo ter ji vzelo oni .uspeh, eno dekle ne zaljubilo, najmanj pa tako bogato, energično in duhovito, kakor je Rezika. Walo boljši je bil v tretjem dejanju, toda udi tu še daleč ne tak, kakor bi moral biti. Čudno, da tega ni opazil že režiser pri vajah. Za reprizo bi mu svetovali, naj ulogo popolnoma na novo naštudira in kreira. Igralci drugih ulog so mestoma jako zaostajali. Želeti bi bilo, da bi se pri reprizi nedostatki popravili, potem bomo imeli v »Knjigi za pritožbe« res lepo burko. Gledališče je bilo e srednje dobro obiskana, kar je za premi-jero pri zanimanju, ki vlada za naše gleda-išče skoro nerazumljivo. —r. Repertoire tekočega tedna: Sobota 6. marca: »Kraljevska visokost«, delavska predstava. Izven abon. Nedelja 7. marca: Popoldan ob 15. ljudska predstava »Nebesa na zemlji«. Zvečer ob 19.: »Brez denarja«. Ab. B-26. V pondeljek radi tehničnih potežkoč ne bo napovedane predstave »Pepeluha«. Slov. mestno gledališče. ,,Knjiga za pritožbe.*' Sinoči smo doživeli premijero zopet ene kmečke burke, ki pa je, čeprav presajena na slovenska tla vendar našemu miljeju tuja. Namen burke je, postaviti na oder človeka, ki velja v javnem življenju za svetnika v resnici je pa naj-podlejša duša. Ta ideja je krasna, vredna dramatizacije, ter bi bila drugače obdelana gotovo prvovrstna stvar, tako pa je samo le burka, zmožna ob dobri uprizoritvi vzbudit smeh. Izvajanje ni bilo ubrano, kakor bi pričakovali. Med poedinimi igralci je bila prevelika razlika. Dočim so stali Nučič, Bratina Železnik in gospa Dragutinovlčeva na višini, so bili ostali z malimi izjemami precej daleč zadaj. Župnik gospoda Rasbergerja je bi mestoma dober v celoti pa ni bil tip, ka kršne nam po navadi ustvarja. Niegova sestra Cenka (gospa Dragutinovičeva) je bila dobra. Železnikov trgovec s starinami žid Sommerfleisch je bil v maski in izvajanju krasen in originalen ter se lahko šteje med najboljše njegove uloge. Stari grešnik-svetnik Cizej gospoda Nučiča je živel pred nami popolnoma živ in naraven, do najmanjših pičič . , . ______________ izdelan in poglobljen. Gdčna Savinova je da je ruska sovjetska vlada res uvedla dva-1 igrala Reziko izvrstno, žal da je bila za najsturno dnevno delo. I ulogo krepkega energičnega dekleta prešibka, V nedeljo vsi na shod v Narodni Zadnje vesti. Vrhovni svet je dokončal svoje delo. LDU Pariz, 5. marca. Londonsko zasedanje vrhovnega sveta je končano. Niti odpotuje v Italijo. Zadržal se bo v Parizu. Tudi več ministrov in ekspertov je odpotovalo. Prihodnja seja bo morda v Parizu ali pa v Rimu. Največ zanimanja vzbujajo odločitve finančnega in gospodarskega značaja, ki so bile sestavljene v manifestu. Manifest bo objavljen še le, ako ga bo odobril Millerand. Manifest je zelo dolg in obstaja iz 2 delov. Prvi del se bavi s splošnimi nasveti ter je državnozgodovinskega in političnega značaja. Drugi del pa se nanaša na posamezna politična, gospodarska in finančna vprašanja ter vsebuje jasno očrtano določbo glede cen, denarstva, meničnih tečajev in prometa. Nemiri v Olomucu. DKU Praga, 6. marca. Iz naknadnih poročil listov je razvidno da so bila plenjenja o priliki izgredov v Olomucu mnogo večja kot pa se je prvotno domnevalo. Po poročilih »Narodne Politike« so se vojaki branili nastopiti proti razgrajačem, potegnili s pušk bajonete, ter jih spravili v nožnice, kar je še bolj razvnelo ljudi, ker so se čutili varne. Besarabija pripade Romuniji. DKU Pariz, 6. marca. »Eclaire« poroča iz Londona, da je sklenila zadnja ministrska konferenca, da pripade Besarabija Romuniji brez ljudskega glasovanja. _______________ Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna“, Maribor. Mala oznanila. Nova salonska obleka, in lep voziček za bolnika se proda. Kje pove upravništvo. Odvetniški uradnik prakso, zmožen strojepisja popolnoma, išče službe. Ponudbe pod »Poštenost« na upravo. MESTNI KINO, Slomšekov trg Ravnateljstvo: G. SIEGE. to pondeljka, dne 8. marca največji senzacijski tila vseb časov I Hanica Porten itluzivnem dogodku: Monika Vogelsang Kriminalna drama iz srednjega veka Predvajala •• bodo dnevno tri predstava. V nedeljo ob četrt is, 16, 18 In 20 url. ♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦■♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦•d* Milan Kosšr, slaščičar Maribor, Slovenska ulica 2 se priporoča ♦ ceni. občinstvu z vedno svežim pecivom in prevzame vsakovrstna naročila. Naznanilo. Naznanjam vsem cenjenim damam, da sprejemam vsakovrstna vlasuljarska dela, barvanje las, česanje :: v in izven stanovanja :: po najnižjih cenah. Naročnice dobe primeren popust. Manikiranje rok in umivanje las vsak dan od 8,—19. ure. Za obilen obisk se najtopleje priporoča Viljem Maly damski česalni salon 2—1 Maribor, Šolska ulica št. 3 Čevlje, moške obleke in perilo kakor tudi potne košare in torbice za trg priporoča po najnižji ceni Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2 Dobro blago I Zmerno cenel slovenska brivnica Zadruga Ljudski dom Aleksandrova cesta št. 20 (preje Tegetthoffova cesta) se slavnemu občinstvu priporoča. — Za čisto in točno postrežbo jamči Fran Novak, brivec. Rezan in okrogel les tramove — drva — oglje — kupuje vsako množino jur, in tnnsh u Milim mi 1.1. MARIBOR. Restavracija in hotel pri »Zamorcu" (hotel „Mohr“), Maribor Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe. — NajboljSa jedila. — Kiubova soba. — Prostoren vrt. Za obilen obisk se priporočata Franc in Pavla Janžer. Maribor, Ruška cesta štev. 4 priporoča gostilničarjem, društvom, trgovcem in slavnemu občinstvu najboljša vina vseh vrst po solidnih cenah na drobno in debelo □snomarxxxzzxxxc czz©r3 |[E=gn3][aS=j'|| Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru se priporoča potu* jočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo. Fr. Stickler. Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru prevzame vsake vrate slralanja v mestu, na kolodvorih, kakor tudi spremljanje lelesnllklh vos. Pojasnila v pisarni Prlstanlitna ulica 2. Cvornica pohištva in stavbinsko mizarstvo Peter Hochnegger in drugovi Maribor, Koroška cesta št. 46 in 53 priporoča to—5 svojo zalogo pohištva Iz trdega In mahkaga lasa, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča mizarska dala po tvorniiklh canah. t Mariborska eshomptna banka v Mariboru, Aleksandrova cesta 11 Podružnice: Murska Sobota in Velikovec. Sprajama: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Kupuje In prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd. Cskontlra: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Daja kradita: Pod najugodneišemi pogoji. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu* in inozemska mesta. Oaje predujma: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantneje.