43. številka Trst v nedeljo 12. februvarja 1905. Tečaj XXX, tr Izhaja vsaki dan. Todi r. nedel se: in praznikih ->b 5. uri. ob ponedeljkih ob uri zjutraj. Pesamifae »t^Tilke «e prodajajo po 3 novč. (6 etotink> t mnozih tobak&mah v Tr«tu in okolici. Ljubljani, Gorici, Celji. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, Petru, Sežani, Nabreiini. Novemmestn itd. Orim** in aarofln* sprejema uprava !'*ta „Edinost", ulica i!orrio Galatti St. 1*». — 1" radne ure so <>d 2. pop. do rre^er. — Cene oela«om 16 »t na vruto petit; poslanice, smrtnice, javne zahvale in domaći oelasi po pogodbi. TELEFON Štev. IliT, Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč i Naročnina znaša za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — >» naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Ptošno-hranilnični račun št. GS2.S41. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti). Oboroževanje Japonske. LONDON 11. »Daiy Telegrapfc« je priobčil si« leče, danes v Šangsju oddano po-ročlo iz Tokijacd 2. t. m. : Japon<» so naro-e h iliri vojne ladij« po vzorcu najnovejib acg!ežk h ladij. Tako bo v Acgliji naročili tudi topov za pol milijona funtov šteriingov. Ako pitane \rame mileje, bo glavni cilj Japoncev, da pr čno oblegovtt: Vladivostok. Sodi »r, da ho admiral Kamimura poskušal, čim prične cb reki Šaho zopet kaka bitks, da pretrže Vladivr stoku zvtza oa kopnem. Baltiška eikadra. PORT LOUIS 11. (Riuterjev biro). Ladije, ki so dospele semkaj iz Nossi-Bč, katerega so zapustile dne t. m., porečajo, da se nahaja se tamkaj baltiška eskadra. Ista nima poročil iz Pttrograda. Dementi PARIZ 11. Tukajšnja izdaja »New Vork Heralda« izjavlja, da je včerajšnje petrograj-sko porcčilo, češ, da ee je stranka velikih knezov izrekla za sklep miru, popolnoma ne osnovana. Dogodki v Rusiji. Iz Petrograda. PETROGRAD 11. Mesto je mirno. Število štrajkovcev se je očevidno zmanjšalo. V Pntilovi tovarni ne delajo še. Garnizija prestolnice je bila za vsak slučaj pomnožena. Iz Varšave. VARŠAVA 11. V vseh tovarnah je delo ustavljeno. Preiskava glede dogodkov od dne 22. januvarja. PETROGRAD 11. Preiskava o dogodkih od dne 22. januvarja je, kakor se sliši, izročena členu državnega sveta, grofu Pa-hlenu. Krvavi spopadi v Sosnovicah. SOSNOVKE 11. Štrajk traja nadalje. Na včerajšnjem spopadu pri Katarinskem rudniku med vojaštvom in strajkovci je bilo ubitih 27 delavcev m reki dijak, ki je slučajno šel mimo. 12 delavcev je umrlo v bolnišnic', 3*> jih je b:lo težko ranjenih, število labko ranjenih je neznano. Avstrijska gospodska zbornica. DUNAJ 11. Ko je danes knez Auer-sperg v navzočnosti ministrov dra. barona G8utscha. dra. Hartela, ara. Kcseia in dra. Rat d s otvoril sejo, je dal besedo dvornemu svetniku Limnfchu, da poroča o ref rmi poslovnika poslanske zbornice. V tem trenotku je vBtal na prvi galeriji pes1., dr. Rieger (s'j-cralni demokrat} ter je glasao zaklical : »Jaz protestu ;«- m pioti temu, da se gospodska fb..rn ca umešava v pnvice poslanske zbor- n a. Goip. d-«a ztonica u rn-t za to nobene prav ce !« Nato je v dvorani nastalo živ&hao giban e. PredBednik knez Auersperg je izja vil, da opozori galerijo, da bo motilce m ru »ikacal takoj odstraniti. Dr. R.eger, ki ie stal vedno na Bvojem mestu, je zaklical: »Jaz ne motim miru, jaz varujem le pravice poslanske zbjrn ce.« Knez Auersperg: »Po navijam, da ne pustim motiti razprave v zbornici, protestujem proti vsakemu umeša vanju ter pust m mol i.ca cddtraniti po služabnikih. € Dr. R chter : »Tega ne morete storiti s svobodnovoljenim .zastopnikom naroda«. Predsednik je prekinil sejp ter ukazal slugom, naj odstrace dra. R chterja z galerije. Poslednji je slugoai izjavil : »Povejte knezu Auerspergu, da sem podal svoj protest in da bom odslej miren«. Na to je predsednik odposlal sekcijskega načel nika grofa Mi-renzi-ja, naj odstrani drs. R chter ja. Temu je dr. Richter izjavil: Jaz se i unakoem le sili. Na to sta se oba podala v pisarno gospodske zbornice, kjer mu je dr. R chter rekel, da je s svojim protestom icvr-iil svojo na!og>. Nato seje dr. R chter zopet podal na galerijo ter bil popolnoma miren. Brzojavne vesti. Kossoth na Da naju. BUDIMPEŠTA 11. Predsednik neodvisne stranke Fran Kossuth odpotuje noooj na Dunaj. Ožja volitev na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 11. Na ožji državno-zborski volitvi v volilnem okraju Fu op Szal-las, kjer sta kandidirala dva pristaša neol-visne stranke, je bil izvoljen poslancem Fran Hermann. Princ Viktor Napoleon. BRUSELJ 11. Tukajšnji dopisnik »Ma-t na« je svojemu listu sporočil, da se prino Viktor odpove svtji pravici do prestola, da se bo zamogel poročiti s princesinjo Klementino. Nadvojvoda Friderik. DUNAJ 11. Nadvojvoda Friderik in nadvojvodinja isabela sta se s svojimi hče-rami povrnila iz Madrida. Is Hrvatske. Zagreb, 10. februvarja 1905. Madjarski induatrijalni krogi usiljujejo cgrskim strankam zahtevo po uvedenju sa-mostalnega carinskega področja ogrskega: S tem bi se madjarska industrija in trgovina povzdignila na visoko stopinjo in bi ee vspešno branila pred premočjo tujega kapitala. Ako dobijo Madjari samostojno carinsko področje, sb bo najhuje gt.d.lo nam Hrvatom, oziroma naši industriji in trgovini. Kajti, mi bomo siljeni — ker nimamo sami uikak.b car;narskih olajšav in za=čit — po-š ljati svoje blago na tržišča pod madjarskiin imenom, oziroma bodo naša tržišča propaga-torji in glavni razpečevalci madjarski h produktov. Zato je naša dolžnost, [da želji Madja-iov postavimo nasproti svojo željo, da bi v siučaju, da Madjari dobijo Bamcstalno carin sko področje, tudi mi tako dobili, oziroma, da bi se našim proizvodom zagotovile vse tiste beneficije, ki jih Madjari pridobe za es. V prvi vrsti je dolžnost našega »S.iveza hrvatskih industrijalaca«, da to vprašanje temeljito prouči in pretresa ter da si prizadeva da bo remenje tega vprašanja čim koristneje za nas. O tem vprašanju ee bo posvetovala rečena zveza dne 20. t. m.. V torek dne 7. t. m. je bilo pripeljano iz Rima semkaj mrtvo truplo pokojnega župnika Boroše. Sprevod je bil impozanten, da se tacega že dolgo ne spominjajo v Zagrebu. Na grobu je bilo izrečeno nekoliko ganljivih govorov, a vsi govorniki so povdarjali pokojnikov patriotizem in njegovo darežljivost. S smrtjo Boroše izpraznilo se je'meeto mestnega župnika. Za to mesto se p^tezajo mnogi kan-didatje. Bržkone utegne biti imenovan Peter Mrzljak ; oa, tudi njegova izvolitev bo odvisna od pritrjenja mestnega zastopstva. Neštevilnokrati je bilo naglašeno, kako je ban Khuen tužnega spomina proganjal ter moralno in materijalno ^ubijal ljudi, ki mu niso ugajali. Med temi ljudmi bb nahaja tudi odlični politik naš dr. Franko P o t o Č -nj a k. Iz osebnega maščevanja mu je ban Khuen odvzel odvetniški stallum in vlačil ga po temnicah. In vse to zato, ker je bil Po-točajak napisal proti njemu brošuro, ali resnično brošuro, v kateri je pozval Khuena, naj se umakne se avoje Jatolice, ker se mu madjarska sodišča izdala spričevalo, nedostojno tacega visokega dostojanstvenika. Ban Khuen je odišel, ali OBtal je njegov nesrečni zietam Potečojak ša danes ni dobil stalluma. Radi njegove afere interpelira že v tretjič zastopnik Mažuracič in stavlja nujni predleg, ki ga pedpira vsa opozicija brez razlike strank, ali ki propada, ker ga mtidjaroni odklanjajo na glasovanju. To vam je tako le slika enega ustavnih »parlamentov« ! A krona našemu »parlamentu« je vsakako naš saborski predsednik, ki poslancem, kadar J hočejo povzdigniti svoj glas v ime tlačenega in proganjenega, a nedolžnega naroda — jednostavno odjemlje besedo. Na zaključku Vam morem javiti t3laž-Ijivo, ugodno veBt. Hrvatje na Reki — bo ee maknili. Oni snujeio sedaj veliko hrvatsko narodno organizacijo na Reki. Ta organizacija bi imela čisto naroden značaj, »brez ni-kake strankarske primesi«. V ta namen je izvoljen odbor 10 uglednih oseb, ki naj po« stavi temelj tej organizaciji, da bi ista danes jutri zbrala okolo sebe vse reške Hrvate v eno nepremagljivo, močno in čvrsto politično• gospodarsko falango. Jako lepa je ta zamisel, a na reških Hrvat h je, da parodi čim lepši sad ia donese čim vsčih vspehov. PODLISTEK. 12 < Prokletstvo. &gjdovin§iri roman Avgusta Seno«. — Nadaljeval in dorr-il I. E. Tomlć. Prevel M. C—č. Ali ni še dovršil besede, ko ie stopil v eobo Blaž Forgač ter zaprosil kraljevo milost, naj pride v dvor k Jelissvi. Š šman je — je rekel — pisal iz Češke, naj ee enkrat dogovori mir v družini. Jar sem rekel: Ne hodi! Tako je menil tudi brat Pavel. Prosili smo ga živo, a Stjepko Lackov V je skočil in zaklical, da ga ce pušča v kačje gnezdo. Ali kralj ee je odrezal: Idem, nisem li kralj, maz l,enec bežji! Niti spremstva ni hotel vzeti seboj, raeun kneza Navarellija. B io je somračno. Jaz sem pod mestom zbral četo. To is*.o sta storila tudi Beris'.av in prior. Lsckov č je pehitel v mesto. A kaj se je zgodilo? Oh! je šsriknd Ivaniš, zakaj se rode zveri b človeškim obrazom. Smehljaje je pozdravila Jelisava kralja v svojem oddelku, posadila ga poleg sebe, a pečuhski skef naj prečita S.šmanovo pismo. Ali v simraku se je skrival volk Gorjan: ki ter zaklical For-gaču : Udri, Forgač! Krvnik je zamahnil in buzdovan je podrl kralja v kri. Karlo se je dvignil, kri se mu je cedila z glave in je začel bežati po hodniku, mej tem ko je Na-varelli, sam ranjen, odbijal izdajsko orožje. Mesto je bilo zaprto. Kričanje sveta in pijane ^ojske je prihajalo do nas. Mt nismo vedeli kaj je, ali Bkozi žvenketanje mečev, skoči krhanje kopja, čul sem krik podkupljene svojati: Z.vela kraljica Marija! Zam-ber, prokleti Zambor, in lopov Uoul Kalaj sta se za denar izneverila kralju, Gorjanski je vodil njiju Č9te. Oh, prokleT bodi oni dan! Navalili smo na vrata, ki so bila — zaprti. Solza mi je prišla v oko, hotel eem zlomiti meč. — A kaj je bilo potem ? — Hkratu so se vrata odprla. Setfaj bo prilika, da udarimo, sem mislil. Ali grozen prizor ! Povešene glave je izišel Lackov:« se svojo krvavo četo, a Navarell } sam krvav z neapeljskimi vitezi, katerih je polovica pala, ko eo branili skupno s Hrvati svojega kralja. Vsi so okameneli, sam jaz sem zval na naskok, toda Lacković mi je žalostno mahnil z roko. Prekasno, je rekel, izdani smo. Kralj je na smrt ranjen, večina vojakov se je udala podkupljenju. A kralj ? sem vprašal obupno. Padši krvav je zapovedal meni in Navarelliju, je odgovoril Lackovic, naj ne prelivamo krvi m se je predal Gorjanskemu. Oh, kralj mej! se je spustil Navarelli v jok, sakaj nisem smel peg niti mesto tebe; ničesar mi ni cstalc od tebe, nego ta le krvavi pas. »Glejte ljudje, je vekriknil kakor besen, na beli svili se rdeči poštena, kraljeva kri. Ko sva se ločila, mi je dal ta pas, naj ga ponesem kraljici Margareti v Neapelj. V nesrečen čas ste nas pozvali semkaj.« — »Ne poneseš ga, sem vskriknil jaz tar sem iztrgal Neapeljcu krvavi pas. Ta kri vpije do Boga, to bodi odslej zastava naša !« Sredi temne noči smo se dvignili iz Budima a če- Prispevek k vseučiliščnemu vprašanju. »II Gazzettino popolare« je nedavno temu priobčil ta-le Članek, ki je veakako zanimiv prispevek k vseučiliščnemu vprašanju : »Tudi okoli tega tako važnega vprašanja (o univerzi) rohne visoki valovi morja v nevihti. In politične strasti jo že bičajo, predno je prišla na svet. To pa vendar ne zapozni ustanovitve iste »quand neme« ravno tam, kjer jo hoče imeti — cesarska vlada. In ravno zaradi tega hočamo svobodno izraziti svoje mnenje o tem vprašanju. Mislim, da je univerza na sebi dobra in koristna neodvisno od kraja, kamor se je postavila, in da cestni šum, ropot električnih tramvajev, obilje prodajalnic in eleganca iavnih shajališč nikakor niso ono, ki pospešuje študije, ki olajšuje nalogo profesorjem in omrgo-čuje dijakom, da ne padajo na izpitih. Nasprotno stoji stvar, ravno narobe. Izgledi univerz, ustanovljenih v majhnih mestecih, mirnih in samotnih, ki ustvarjajo okoli dijaštva kraj ujedinjenja, kažejo, da so taka mesta najbolj prikladna in koristna študijam. K temu pa se celo dostavlja drug razlog, namreč : politične agitacije ! In vprašali bi stariše toliko in toliko mladih ljudij, obisku-ječih univerzo v Neapelju, v Rimu in Turinu, kjer se vsako leto predavanja ustavljajo za cele tedne radi dijaških agitacij : ali bi ne bili ti stariši jako zadovoljni, da b: se njihovi sinovi preselili študirat makari v Roccacan-nuccia, samo da bi prestali izpite ?! Tudi iz tega razloga so veliki centri manje prikladni mirnemu življenju študij. In ako pojdemo po dosedanji poti naprej, bomo kmalu videli preseljevati ss univerze v vasi, ssmo da ne bomo videli vsakih petnajst dnij dijakov v pretepu s policijsti in ne bomo siljeni vsaka dva ali tri mesece popravljati šip in oken svetišč vednosti. Za nekat9re se morda zdi naiven vkrep ministerstva, ki kaže Rovereto kakor prikladen kraj za novo italijansko univerzo ravno zaradi mirnega in pokojnega značaja, zopernega kakoršni-koli Bi bodi agitaciji. — No konečno je to razlagovanje le zrcalo vseh, ki ravno tako govore in mislijo, ki jih ravno tako nahajajo pravične in pametne. Konečno je za nemirne življe italijanskih provinc, podvrženih Avstriji, in ki imajo potuho od navadnih patrijotov izgub jenega časa iz Italije, isti razlog, radi katerega hočejo imeti italijansko univerzo v Trstu in ne drugod, kakor za vlado, ki iz prav t9ga razloga noče imeti univerze tam ! In bolj kakor oni hočejo, ms nje mora vlada to hoteti. tami, jokaje in v obupu nam je sledil brat Pavel. Ali ob pogledu na krvavo mesto smo zaustavili četo in prisegli smo si pri krvavih ostankih Karla, da ne bomo mirovali ne po dnevu ne po noči, da ne spustimo meča v nožnico, niti ne snamemo čelade z glave, dokler diše Jelisava. Dospeli smo domov, noseči seboj na Čelu krvavi prapor, zaobljubo maščevanja v svojem srcu. Vsa Slavonija, vsa Mačva je z nami, z Ivanom Paližno, ki ga je pokojni Karlo postavil trojednim banom. Res je, da je naš brat Lacko padel na Drini, in — da-si smo kašneje potolkli Ko-roga, krivega bana — sva na Sriemu zopet podlegla jaz in Lacko. Ali ni nas premagala junadka sablja, ampak prokleto izdajstvo, brate. Oni Lackovič, ki je skupno z nami prisegel na kraljevo kri, t* malopridnež se je izneveril, in čete, o katerih smo mislili, da nam gredo na pomoč, so naperile bojno kopje proti nam. To je zakrivil Lackovi^ je škrik-nil Ivaniš, ubil ga Bog. (Pride Se.) patkin tako železno naravo, da se dosledno upira vsakemu pritisku javnegi mnenja. Mariikdo drugi bi se bil dal zavesti v ne premišljene odloke, on pa ne. Sreči je za Rusijo, pravi »Politik«, da ima svojega mirno tehtajočega in le na konecni eilj mi- »Si vuole 1' Univerzi! a a Trie ste, perctc ivi e il foeolare di ogni movimento antiau-etriico, perchfc ivi e prcfessori e student potrebl>ero trovare nell'ambiente est iriore 1 -ubstrato delle loro teorie sovversive«. (Hwče imeti univerzo v Tratu, ker je ondi ker tom • hi b la izpostavljena agitacijam m ^ n- ni5eaftr eejalo Lakota med doma5im nemirom. Morala bi se totej ustanoviti edino bivaUtvom je torej nej2,gibna. Si'no ro-le v me,tu, ki je ostalo čisto italijansko, v ^^ ^^ od Mukdena pa dade tudi leta 1905. bogatih pridelkov, tako, da ruska armada, dokler ostane v svojem dosedanjem položaju, ne pride v nikako zadrego. Roveretu. Ako bod«), kakor se zdi mcžno, irreden-tisti tikrej in onkraj Soče, takraj in onkraj gardskeza jezera bojkotirali univerzo v Ro veretu na cačin, da se ni kdo v isto ne vpiše, bo pač škoda oi teg i edino-le Iiali^anov in korist vlade, katera si prihrani troške in ki lahko izjavi nekega dne v državnem zboru, ia je italijanska univerza zaprla radi po-m&n Kanja dijasov. Ako pa bo, nasprotno, ta ;anska mladina mirno obiskovala tečaje v K, vere ta ter se kazala resno in spcštujočo zakon, potem utegnemo celo upati, da se imenovani tečaji nekega dne preneso tudi v nas ve<"ji italijanski center avstrijske monarhije, t. j. v Trst. Čudna zdi se pa odgovornost, ki jo jem lje Roveret na se (če 63 vesti, ki se spuščajo uslugo je mož napravil svojemu varvancu — dualizmu. S tem pripoznanjem je uprav pozval avstrijske Slovane, da si iz Brca žele čim hit reji konec dualističnemu razielenju monarhije. Ali centralistični avktor v »Infjrmation« je postal se odkriteji v svojem navdušenju za dualizem in v svoji skrbi Z9 ohranitev istega. Po njegovem mnenju treba obraniti dualizem že radi Francozov, kateri da menijo, da je isti »bitstveno kolesje v vojni mas ni, ki jo je zamislil B smark, da zagotovi v svetu ponižanje Avstrije, Francije in katoliške stvari«. Mi smo zopet hvaležni temu nemškemu centralistu, da je prijavil svetu mnenje Francozov o pomenu in namenu dualizma, kajti to mnenje velja kakor da je pribito. Bismark) je bil moder mož velik genij. On je prav presojal sodobne razmere in je gledal daleč v bodočnost. Oa je vedel, da Avstrije, kakoršaa je bila po vojni leta 1866., Nemčija ne bi megla pogoltniti bres nevarnosti za tisto njemu nad vse visoko nemško protestantsko nadvladje v Nemčiji. Zato je hotel, da se avstrijska monarhija polagoma v svoji notranjosti spremeni, d* bo bolje služila ve-likonemškim namenom. V to svojo svrbo je Drugače postane p*, ako bi bila ruska ar- BUmark kumoval rojatvu dualizma. Potem mada potisnjena daleč nazsj proti severu^ vsled česar bi se zmanjšalo okrožje rodovitne zemlje, oziroma, ako bi v slučaju zmege prodirala proti jugu v popolnoma opustošene kraje. Goved in drobnice tudi ne manjka, čeravno jo je v Mandžuriji ža malo več. Zato ps daja živino Mongolija, ki ima neiz-crpljive zaloge. Ker Rusi plačujejo dobro in v gotovini, zato je tudi ponudba veča, nego li potrebščina, in ruski intendanc" ne treba plačevati niti visokih cen. Na eni sami točki bojišča je zbrala ruska intendanta 40.000 glav goveje živine in takih postaj je več. En vol v svet. resnične , ker je njeea odklonitev , „ , , , )rk * J , _ _ , tebta pr.bližno I0 pudov, l pud do 40 ru-absurdna. lako . * - - skih funtov, torej stane funt oziroma 410 BprejeU univerzo smesna in se ne dela zdravega patrijutizma. S abo pa p stopajo liberalci z Italije, da pihajo ogenj «* t > neopravičeno agitac jo v upanju, da s 1 m kaže o svoje zanimanje in svojo solidarnimi z rojaki takraj meje, ker oni, ki nimajo nič zgubiti, kom p ročni tuj ej o s tem le usodo talijanske uoiverze v katerem si bodi mestu, žrtvujoč pravico italijanskih starišev do vzgoje in p-tika svoj h sinov v rodnem jeziku. To smo hoteli reč . In ako nas radi te^a navadni žurnalistični kričači proglase antiriatrijoiičaimi, bo m si patri jotje od njih«. gramov 21 kopejk. Da je pa ruaka iotendanca pripravljena za vse slučaje, je naročila v Omsku 600.000 pudov zmrznjenega mesa in 300.000 pudov surovega masla, iz Harbina pa 170 000 pudov sib rakih rib, tako, da ni treba načeti goveje živine za dva do tri mesec?. Konečno je v reservi 6 milijonov porcij konservira-nega mesa. Največo težavo provzroča intendanc , , , _ . , preskrbo van je konj za konjeništvo in topni- l.hko J) rečemo, da smo i MmMca maja ,904. je iotendanca ku- Rusko-japonska vojna. pila 1500 pudov kitajskega boba, iz katerega je prej iztisnila olje ter napravila iz njega neko vrst pogače. Te pogače, katerih stane pud le 41 kopejk, radi jedo mongolski konji, Trst, 11. februvarja 1905. ti jih je v ruski armadi do 100.000. Toda M smo že pov darili, da je za preseja Konj potrebuje v Mandžuriji tudi iz slame n e p' žaja na bojišču in šans za konečni narejene rezanics. Slame pa primanjkuje čim vepeh, dane-, po enem letu vojne, glavno dalje bolj in silno težavno jo je dobiti iz se-vpra-anje, kdo je več dosegel : ali Japonci, vernih krajev. pa je naslonil — kakor prav pripominja pisec v »Information« — na dualizem svojo trozvezo. A kakov je glavni namen trozveze. to nam zopet izdaja naš nemšsi centralist, ko beleži menenje Francozov, da je hotel B smark s trozvezo zagotoviti nemško in italijansko jednotnost. To je gola resnica.' Trozveza je na sever u [i n na jugu naše monarhije naperjena proti Slovanstvu. Mož nas je torej dovolj jasno poučil, kako nimamo mi Slovani prav nobenega razloga, Jda bi kakor si bodi pomagali daljšati življenje dualizmu. In v tem mnenju nas čisto nič ne maja njegova neresna grožnja — ki more napraviti utiša le na politične otroke — da bi namreč pad dualizma pomenjal propad Avstrije kakor velesile. Nemci, ker so v manjšini, se navdušujejo za nenaravne tvorbe, mi pa smo za take formacije v državi, ki odgovarjajo naravi ista. Formacije, ki so v direktnem nasprotju z eksistenco in interesi večine prebivalstva, so le na škedo in pogubo skupnost. Takova tvorba je dualizem. Žito naj le pride ! ki s<> morali želeti naglih dogodkov in Iti tre^:a konca, ali pa Rus:, ki so morali želeti mn l:i časa in počasnega razvoja dogodkov? < "e siavljamo tD vprašanje, smo rekli, potem je jass menr, Rusi pa. V istem smVu prinaša pražka »Politik« zelo zan mi v članek o položaju na bojišču. Kuako razvrš?enie, pravi, še danes ni dovršeni z' ok velikanske oddaljenosti bojišča. To dejstvo je najvgžneje za presojanje m i .'i'aanega po'cžaja. Združenje vse ar- leam: šel je tja da bi blagoslovljal tisto ma ie : to je bila od začetka vojne vod venie časa, ali z drugimi besedami : goslovljal tega svojega ljubljenca, a v resnic: Duvalizem iii nje^a pomen za avstrijsko Slovanstvo. V dunajski »Inf>rmation« se je oglasil la Japonci niso dosegli svojega na- neti nemški centralist, da se pestavi proti aspiracijam KoŠutovcev na Ogrskem po zru-šenju duvalizma, oziroma, da se poteza za ohranitev duvalistične uredbe Bkupnc monarhije. Ali to obrambo je zasnoval načinom, da mu morajo biti avstrijski Slovani zares hvaležni. To je nekak novodobni prorok Bi- Drobne politične vesti. Grozna beda na Ogrskem. Du oajska »Arbeiter Z9itung« je priobSila pismo iz Budimpešte, v katerem se govori o grozni bedi, ki vlfida v nekaterih županijah na Ogrskem, vsled čeaar se prebivalstvo izseljuje. Med onimi, ki ostajajo v domovini se pa silno množč zločini. Polcžaj je postal tako neznosen, da je prebivalstvo v Boros Jeto v vse rusko vojevanje je melo" le defenziven ga je le kompromit ral notri do kosti pred | Aradski županiji prosilo oblastnije, naj pre-inaV. Od takega vojevanja se Kuropatkin veliko večino avstrijskih državljanov, pred m swel dati zvabiti niti po pritisku nestrp- vsemi, razun njih, Nemcev, ki hočejo netra javnega mnenja v Rusiji sami. Ni se iz golega nacijonalnega egoizma vršiti smel dati zavesti po kr;ku, ki je zahteval nasilje na naravi in sestavi avstrijske dižave, »velikih vspehov in bitek«. Radi velike od- ki hočejo po veliki večini slovansko državo potisniti v nemški jarm, podredivši veliko večino samovolji in go^podstvaželju manj- Zahvaia Strossma.verjeva. B skup Stros8mfcvar objavlja: Proslava moje devetdesetletnica mi je prinesla toliko čestitek, dragocenih dokazov velike ljubezai ia spoštovanja, izlasti i* rojstvenega mi mesta Oijeka, da ob svoji previsoki starosti tudi ob najbolji volji nisem res v stanu, da bi Be vsem posebej zahvalil. Zato prosim, da vsi VBakega spoštovanja najdostojneji čestitelji, prijatelji moji, izvolijo tem p;,tom vsprejeti mojo najprisrčnejo zahvalo. Tudi jaz vražam vsem in vsakemu ljubezen za ljubezen, spoštovanje za spoštovanje, ter se v cenjeni spomin, izlasti v sv. molitev najtopleje priporočam. Djakovo, 8. februarija 1905. Strossma ver. daljenosti bojišča ce bi imela sedaj niti zmag inosna bitka odločilnega pomena za Ru-e. On mora zbrati toliko vojno, da bo š ne. mozel taktično zmago izfeorist ti za nemudno čujemo, kako mož utemeljuje svoj po j' i no strategično preganjanje in uničenje odj.or proti aspiracijam Kušutovcev ! Duva- sovražnika. — Velika bitka, pa b la tud lizem je — pravi — glavni steber doseda- zmagonos-aa za Ruse, bi bila sedaj boij v njega csntralistiSnega zistema v Avstriji, prilog Japoncem nego Rusom, ker pivi so Torej, po naše : germanizacije, nasilja in bliz . !>ojiš5u. V interesu Rusov je torej, da krivice na večini prebivaUtza. Ta sistem je čakajo in da naberejo vojsko, ki jim b» da- zopet — pravi dalje, glavna opora trozveze. jala gotovost, da z enim mogočnim udarcem M: pa dodajemo: tiste konstelacije, ki iz zru-jo sovražnika. Od tega jedino pravega ozirov na vnanjo politiko ubija avstrijsko pnn<* pa se Kuropatkin ne sme dati zavesti, Slovanstvo in mu izpedkopava pogoje za ker bi s tem le poslabšal svojo faktično eksistenco. glasijo obsedno stanje. V samem sodmjskem okraju Boros J eno je bilo meseca januarija izvršenih 50 tatvin več nego istega meseca v minolein letu, nadaije 10 roparskih posku šanih oziroma izvršenih umorstev. Parižki nadškof. Kardinal Ri-chard je včeraj obhajal diamantno mašo. Kardinal Richard je bil rojen D. marea 1819 parižki nadškof je postal leta 18St>, kardinal pa leta 1889. KnezSviatopolk-Mirski je v petek zvečer » svojo soprogo odpotoval iz Petrograda na svoje posestvo v guberniji Harkovsk. Na kolodvoru sta se od njega poslovila predsednik ministerskega sveta, \Vitte in rziniBterski pomočnik Ridzevski. Vatikan im Francija. Iz Rima poročajo, .da te v Vatikanu vesele ločitve 'cerkva od diiava na Francozkem. Ta lo&tev prinese spečeništvu svobodo, isto bo imelo na bodočih volitvah svobodne roke. Papež izda baje posebno okrožnico na francoske katolike. Domače vesti. »Slovenca« v album. Pridržuje si poseben odgovor na zadnja »Slovenčeva« roga-nja na tržaško adreso, priobčujemo za danes uvaževanja vredno besedo, ki jo je izprego-voiil postojnski »Notranjec« v svoji zadnji številki : >29. prosinca je bil v tržaškem »Narodnem domu« velik javen ehod endotnih Slovencev. Ob viharnem ploskanju in vsestranskem odobravanju so sprejeli resolucijo v kateri poživljajo vse slovenske poslance, naj nikar ne privolijo v samolasko vseučilišče v Trstu in naj sedanji moment porabijo v tc, da tržaškim Slovencem preskrbe v Tis u slovensko ljudsko in srednje šolstvo, izlanti pa trgovsko in obrtno. Mi emo že zadnjič izjavili, da smo mnenja »Edinosti« gleiie vseučiliščnega vprašanja. Pridružujemo se znova tržaškim Slovencem, in z radostjo podpiramo njihove resolucije. Temu mora vsak količkaj dalekogleden Slovenec pritrditi in po tem ravnati, ako zasleduje edino le obče-narodne koristi. Rojake poživljamo, da naj ne zabijo, da je med onimi, ki bijejo z jekleno odločnostjo in vztrajnostjo boj za slovenske ljudske šole v Trstu malone že skozi 20 let, tudi veliko Notranjcev, ki zaslužujejo vsestranske moralne in materijalne podpore. Pred-puet je tu in marsikak novčič pojde. Veaj na veselicah se spomnimo tudi dece svojih trpečih bratov ob sinji Adriji in pošljimo par kron njihovemu dijaškemu podpornemu društvu ali pa družbi sv. Cirila in Met^dija, ki vzdržuje v Tistu slovenske ljudske šole. Germanizacija na vseh koncih in krajih t Pod tem naslovom piše »Slovenec« : »Na Štajerskem bo, kolikor znano, vsa sodieča župnim uradom poslala čisto nemške tiskovine za naznačilo mrličev in neza-kon->k h otrok. Ko so župnijski uradi take nemške tiekovine nazaj poslali, bo se nekatera c. kr. s d šča obrnila na knezoškofijski kon-z;fctorij. Drugi župni uradi so se pa pritožili na više sodišče v Gradcu in to je iskalo pomoči na c. kr. namestništvu v Gradcu, katero je dotične g. župnike lepo poučilo, naj ne pozabijo svojih vzvišenih dolžnosti ! Vrli pcslanec Žičkar je zaradi tega interpe-liral voditelja pravosodnega ministerstva, pa, kakor navadno, bo menda z interpelacijo konec akcije, in nemškutarija pojde svoj pot naprej. Slovenski državni poslanci bi morali bolj ro pota ti in drezati«. J>r. Burst, suplent na goriški gimnaziji, radi katerega je bil nedavno nastal štrajk v sedmem in osmem razredu, je iz Gorice pre tneščen v Pulo. Prosimo- pojasnilu. »Učiteljski Tovariš« je ponatisnil našo not co, v kateri smo bili opozorili na naredbo ministerstva /.a nauk, oziroma prijavo namestništva tržaškega ravnateljstvu nemžke državne ljudske šile v ulici Fontana, s katero naredbo je bilo že v letu 1902 zaukazano, naj se starejši učitelji, Ki poučujejo na tej šoli slovenščino, sukcesivno raz-bremene po novoimenovanih učiteljih. »Učiteljski Tovariš« se pridružuje našemu vprašanju : ae je li na imenovanjih, ki so se izvršila od tadaj, kaj oziralo na ukaz v citirani ministerijalni naru.oi, oz roma, ima-li kateri imenovanih učiteljev kvalitisacijo, ki jo zahteva naredba — jeli kdo od njih, ki so bili imenovani od tedaj, usposobljen za pouk v slovenščini? Ker je — ponavljamo — vprašanje za na.H jaKo važno, je obnovljamo danes in prosimo vnovič pojasnila. Unijatska maša v Trstu. Te dni se je mudilo v TrBtu kakih tiOO galiških. Malu-rusov — izseljencev v Amer ko. Imeli so seboj tudi svojega unijatskega svečenika. Veertj preupoludne ob pol deveti uri ao imeii v cerkvi pri bv. Anionu novem ganljivo Blužbo božjo : mašo e krasno propovedjo v maloraskem jtz.ku. Staroslovenaki bogoslužni (jezik je napravil globok utis tudi na navzoče ' domačine, izlasti pa lepo pevanje. Ko bi naši ' slovenski srditi nasprotniki staroslovenskega I bogoslužnega jezika le nekolikokrati videli in čuli tako bogisluženje, uverjeni smo, da bi uvideli tudi oni, kako bi bilo v nas tako-bogosluženje le na kor st katoliške vere ia ' postali bi iz Savlov — Pa?\i ! Praske v Mandžuriji. TOKIO 11. (Reuterjev b r ) Japonci ao v četrtek vreli vifciuo iužno od Hargipi-P'8, potem ko ao pregnali dve Rtotnji ruske pehote. Rusi nadaljujejo ob^treljavali levo krilo in centrum japonske armade. Fran Kossuth na Dunaju. BUDIMPEŠTA 11. Ogrski biro poroča z Dunaia : Vodja neodvisne stranke Fran Kopsuth j« dospel danes zvečer na Dunaj. V Dober odiTOTor. »Kršćao?ko«-scc jalna ček« (Narodni kolek), moški zbor. 3. Parma: dunajska »Reichspost« se je srdito zagnala v »Pozdrav Gorenjski«, valček, orkeBter. 4. M cel' vškega svečenika Jrsipa Dobrovea, ker Hubad : »Potrkan ples«, mešani zbor s je kr~t nekfga celovškega Slovenca slovenski spremljevan em crkeBtr?. 4. Linche: »Gospa zapi-al v krstno kniigo glavne'•mestce žup- Luna«, ruverlura, orkester. 6. : »Zbor nije v Celovcu. Niti dejstvo, da ee je to vinskih bratcev«, s spremljevanjem orkestra, zgollo na izrecno zahtevo in da je g. Do- 7. \Vagner: Fantazija z op. »Tannbauser«, brovc dodal nemški prevod, ni mogio odvr- orkester. 8. V. Psrma : »Skozi vas«, iz igre niti jrze krščacekc-sccijalnih — narodnih »Leg ionsrii«, mešani zbor s spremljevanjem ard fežev .kolo t ste »Reichspcst«, ki je be- orkestra. 9. Smetana: Venec iz opere »Pro rač la tudi po slovenskih krajih atotakov za dan& nevett*«. orkester. 10. Jaka Stoka: sv.jo ustanovitev!! »Trije tčki«, burka s petjem v dveh deja G. J sip Dolrovc cdgovarja v »Mru« njih. 11. Plee. — Petje r-o vodil društveni hotelu, kjer je odšel, je že našel obvestilo, da je se svoj ra p istopanjem Ustregel pra- pevovodja g. A. Grb^c. — Na vesel ci in k da bo jutri vsprejet od cesarja v avdijenci. vični in opravičeni zahtevi in zakonu! pleeu bo sviral orkester pešp. št. 07. — Za Avdijenca se bo najbrž vršila ob 11. uri On. kakor kat liski duhovnik, da mora biti četek veselice tcčao ob 4 uri popoiu. ine. predpoludn«. prav če a vsaki narodnosti. In zaključ lje U->topnioa k veeelici 50 stot. Sedeži tak'-le : Če se nemški duhovniki boj jo, da j.rvih 5 vrst 40 stot. ; ostali eedeži 20 stot. ne bi umeli slučajnih slovecskih matičn h Uatopnma k plesu mcžki 1 K ; Žrnske 40 izpisov, potem ne vem, zakaj so dvanajst 'et tt tiok. štud rali. Kakor ka elan v. Celovcu s?m £agJ pr mern* p-smi, vojaški orkeefr impl opravili z nemšk.mi, češkimi, hrvat 1 burka >Trije t 5k; je t.iii vsak izobraženec stud ral ; če pa n®, | vicJ«] in slišal, tako h;tro pozabi!. — Kdor n*j pi če enkrat gre na gimnaz j! ae hc-e y t,m preprieati, naj pohiti danes Da, da, tako je! Taki le ao vsi Nemci ■ p3p0ludne ob 4 urt v Barkovlje v i en kovno mešanih krajih! In brez razlike : Družba SV. Cirila In Hetodlja je zopet ali ao liberalni, aii pa — krščansko-socijalni ! 8preje;a t a zalf*žnika družbenih vž galic, tvrdke Pr. nttVerantni, ali pa — preleni so, da bi f p e r d a u v L ubijan«', znaten prispevek se nfili jezika svoj h aodeželanov in da ti g m pndc bivali usposobljenosti za službovanje Družb pr baja torej cd prodaje vžigalic | FVandia' 95.50 -95 *0, Italija K 95 35—95.=»0 Loterijske številke, izžrebane dne 11. februvarija t. !. : D up« i 45, 47, 79, 74, 63. bo 25. t. m. pri blagajni v „Narodnem domu". fin^tilna <*ol)ro vPe\iana>1111 lepem UUollllla kraju tržaške obolice, oddaljena 4 minute od tramvajske postaje se proda radi družinskih razmer s hišo vred. V hiši se na haja: 1 dvorana in 1 soba za goste, 1 ku h inja, 1 podzemska klet in '■> shrambe za blago, nadalje 2 sobi in 1 sobica za privatno stanovanje. Plin je napeljan v dvorano in i kuhinjo. Okoli hiše je lep senčnat vrt z dvemi igrišči na kroglje in enim na keglje. Vodnjak na vrtu. Jako pripravna za kako društ-vo. Ponudbe sprejema uprava našega lista pod šifro »Gostilna«. PrnH*! Qfl hičrf 51 8 Prostori s Plinoni rruud Ot3 Hlod napeljanimi, vodnjakom in lepim vrtom v bližini cerkve v Rojanu. Naslov pove uprava »Edinosti«. Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov VinHo ŠHerK TRST ulica Acquedotto št, 15 — TRST Filijalka t- ulici Miramare št. 13 TK Raznovrsten kruh, moka prvih tovarn, sprejema na-ročbe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruh n:i dom. Za obilen obisk se toplo priporoča cenj. občinstvu. Borzna poročila dne 11. febrnvnrja Tržaška borza. Napoleoni K 19.(9— 19.12—, angležke lire K — do —.—, London kratek termin K 239.25—'2H>.70 Francija K 95.50—95*0, Italija K 95 35—95. =»0 v jez kovno mešanih krajih. Ker pa potem tfajen d ho ^ in Mto pfZ.vljamo slovensko b Vr u iar-le silijo v javne službe, za katere očinstvo in posebno slovenske trgover, da avstrijska ednotna mnta K 100— 100.30, ogrek* niso sposobni, zahtevajo, da bodi narod naš unnn:«if> ««mo palica »družb® s/ C rila in kronska renta K 93.— 98 3), Italijanska reo* ; ... , kupujejo samo \z gai.ee »aruzo- b.. ^ nia in ^ Uinl^i «ikci]e K --(,77 — Kaznovan — da nai se odreka svojim pra-. Metod 'a«. državAe Železnice H 651--653- bombah K vica m —, edino ze to, ker ao Be oni vadili „„ , , — 90.—, Llovdov akciie K 703.- -713 — Za »Dijaško podporno društvo« V Srečke: Tisa K 340.---344— "redit K 476- v *!užbe, za katere nimajo sposobnosti! In n4 novorojeD5ka do B^-ta^- 1380 Z 309 - će naše ljudstvo vendar le noče umeti tega, . . ~ denkredi^ 1889 K* 3.0.— 310-, Tur5keK132£0 da f»i moralo trpeti krivico radi lenobe in komoditete posamičnih javnih funkcijonarjev, pa e ti zamešajo še to krivico, da psujejo SI vence po javn h časopisih kakor volkove, ki kale vodo — jagnjefcom. Taki ao Nemci, i r z rarlike, ali ao liberalni, ali kierikalni ! 10.000 kron ukradenih ! Tako vsklika piil Bii »Umnibu^« ozirom na dragi den&r, k ga dobi »Lega Nazionale« iz aiedscev siromašne dežele istrske. 13 kako opravičen je ta vaklik ! O vlada hoče, da bodo njeni »ma čk « mirii , naj t m kupuje aladč c z lastnim denarjem, ne pa z onim. iztiscenim iz kmeta ist.skega, :z človeka, najbelj zane* mar;enega v Avt-triji toliko od strani deželnih, kolikor držnvmh obla-t". Razpolaganje do 13-t.EO Srbske —— do —. Dunajska borza ob 2. uri pop. ; Vladimirja Pregirci 4 K Darovi Z \ uboge vseuč liščoike v Gradcu so darova li (II izka*): g. Karol De';ak 5 K, Fran Hooelak 4 K, g. Ant. Širli 3 K. —, Držaji dolg v papirju I „ „ n srebru Po 2 K : g. F. Toros, g. L. Cvetn č, c. g. [ Avstrijska renta v zlatu M. Škabar, g. F. T., er. E. 81, g. M to „ kronah 4 ® . ^ Avst. investicijska renta 3'/» KušČer in g. Sch. — Po 1 krono: g. i^r. Ogrska renta v zlatu 4°/0 Gulič in g. G. G. j » » y kontih V, Za več darov prr.fi v imenu odbora Akcije nacijonalne banke podpornega društva : J. Gomilšak (via Ca- I Kreditne akcije ■ * n IT An/inn lil I ai serini 13.) Novo društvo. C. kr. nameBtništvo je vzsl'» na znanje pravila novega društva : »Cerkveni Sklad« v Brjah na Go riškem. »Trgovsko Izobraževalno društvo« London. 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov lOo i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99.87. italijanska renta 104-45, španski exterieur 91 70. akcije otomanske banke 597—. Menjice na London vSeraj danes 100.65 1U0.70 100.65 100.70 119.S0 119.80 100.25 10025 91.75 91.75 i lh.85 11H85 98 10 98.10 89 3o 89 35 162.J. - - 676.50 675.50 •240.27'/« 240 .-7V3 117.35 117.40 23/0 23-aO 19.11 19.11 »5.f0 95.t0 1134 11.34 na takov način z denarjem, kakor dela to iavlJa svojim členom, da ae bo danes dne 2ol 85. 10 a it rx • j -u c,;. p* fariz. (Sklep.) Av^tnjeke diravan feler večina v deželnem zboru istrskem, ki tieoče ^ vo11 vesehčni odaek n st^er ob D. 693 _ Lombardi __ a„jrt^rana tnrSka renta ogrska 4% 69.67 zlau ktoc, zl žecih cd S ovanev in Italijanov, uri popoluine, potem pa bo plesni ven ček. natrij fk» zlata rer 102.5.0, I v« uje Z1 barbarske in bestijalne svrhe Ker je čas velikega trgovskega pleea že ^^ ""^^2.95, itallianske meridi- raznarod )van a alovanekih davkoplačevalcev: j se pr čaku e pri volit ;i živehoe ude- oralne akcije 75t>.— aicij« Bjo Tinto 15.94. Bo ja . . • , rt x - • ' \pfbe London- (Hkle*-> Konsolidlrn. dol,. 89s/8 to re« m druzega. nego tatvina! Državi e Lombardi 3", srebro 2o»/t, ipaaska -nta 91»/* i l*nost, da pazi na to, da se ne kršijo pra- j Vrl dijak. Cetrtošolec v Mariboru Ivan lijanska renta 104. tržbi diskont, 2^'« mecjictj n» v ee nje državljanov. Tu pa odobrava uprava Sorko je dobil premijo za rešitev življenja, DuMj.^--- dobodki banke--izp.ačila bank države takovo grdo delo na škodo večine ker ja svojega atšjlca Her ca rešil iz TrZna poročil 11 februvarja. ,__, T>ii_ BndiaspeSta Plenic* -h april K 19 72 dc prebiva.stva ene ce^e pokraj ne. Toliko se , Drave. j iv 19 74; rž za april K 1538 do K 15.40 : oves *pril ^ovor» n r še o harberski Rus ji, tu pa f-e Partiture narodnih pesmic ki so ee-od K 14.10do 14 12; koruza za maj Iv 14 84 do Kl \.t6 , . ... .. , . .. ' a, j • — HSenica : ponudDt srednje; ^vp^sevan e m • in se cdo^ruje vedenje, ki m nič ma- Ra to predpustno pezooo proglasile v Skedmu pcboUano. vzdržano. Prod^fc 22.CC0 met. stotov, d f* 1 arbarsko, ker skuša udušiti v mladih in pri sv. Mariji Magdaleni, se d bivajo v nespremenjeno. Koruza za 21/, do 5 stotiak zvi?auja- - ih s ovanskih otročifev besedo, ki jim jo uradu »Del. podp. društva«, na kar opozar- i L>ruga Vreme, lepc^ ' * i r i * r H a v r e. (ciKiep j Kav« JSantos goou »t je vcepila — mati! jamo pesebno pevska društva. ^a tek. mesec po kg 46^0 frk, m^ Restavracija ,flIIaCiffa di Francoforte4 ulica Molin Piccolo št. 17 vogal ulice Saverio Mercadanle štev. 4 (ex Piazza della Zouta-toči izvrstno in vedno sveže šieinfeldsko pivo kakor tudi dobra in pristna vina. Kuhinja vedno z dobrimi jedili : preskrbljena. : Postrežba točna in cene nizke. Se toplo priporoča Rudolf Szobosztay gostilničar. Zaloga tu- in inozemskih vin, špirita ia likerjev in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via d e 11' A c q u e št. 12. (nasproti Kaffš Centrale). Velik izhor francoskega Šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-osjrskih vin. Bordeaus, Bur. gunder renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum-konjak, razna žganja ter posebni pr stni tropinovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka Daročba se takoj izvrSi. Razpošilja se po povzetja. — Ceniki na zahtevo Jd franko. — Razp odaia odpol litra naprej. SVOJI K SVOJIM! a,®BB| Prva klet dalmatinskih vin S! Blliskov & Aram baši 11. g v TRSTU, ulica Sauila 22. j J mr TRANSITNA ZALOGA m Lastni vinogradi in nasadi oljk v | Kaštela v Dalmaciji. Na zahtev se pošilja na doin v steklenicah ali solčekih. Ples tržaških >o saui-ot g<>' average za osrpr 3.S1/,. « aj 'i — za uept. 393, . za dec. 4< '/** Komaj vzdrža o. — Kava Rio navadi — L g^n, ako se mi lepo z 1 a ž e s>, i !ocoo9— 4'J, navadna reelj« -42 aavatti« dri >r,.,rko je plesalo 60 parov. Z galenje * takoj f.akel; *gSnja, rekel je gH a m h n r g slaHkcr _ feb, spod nekemu c gann. ra irarec čO.lO zr ap«i! 30.2i f maj 3) i.>< l* — A malo prej st« reki , da mi bedete -»un au-40 " j'dij 30Ć0 Mlaćco. Vreme: lepo. plačali dva frakeija žganja. I- rilftdkor iz rePe Burov ^ je nudil gledalcem lep pogled na spretno izve len finale našega plesovodje g. 1'meka. P ei» »Ue-eia« je plesa'o 40 parov ter smo k r - at ra da ee je ta ples pri nas relo vdo-ms^il. Drugo 5etv<»rko je p!e?alo nad 70 parov, j Pi€sa «e je vdeleiilo tukajšnje častništ\o z 'Z pp -dom majorjem Globcčnikom na Ceiu. !?amo cb sebi se razume, da se je plesa vde eiilo mnogo triašKih Hr»atov in Ćthov. Po el,n) pri poalednjih je v zadnjem času opazovati, da so te priključili našemu scei ja.nemu Življenju ter se vidi, da »e čutijo me i nami kakor med svojimi. Čestitati je ntšim drmam na krasno v- en prreiitvi. Ne moremo pa pozabiti v -^ke glasbe, ki je z marljivim sviranjem z rio h komadov mnogo pripomogla k občni j animiranoeti, raie^a jutra. i Opozarjamo se enkrat na današnjo » P i; st no veselico«, katero priredi »Pevsko1 itiištvo »Zarja« iz Rojana v dvorani »Na- ' rodnega dema« v Barkovljah. — L^žeš, je rek^i gospod srd.to. — Torej plačajte enega, ker sem se lepo zlagal, ie odvrnil e gan. Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Baltiško brodovje. Java 16.9 Ml ari o. Sladkor Luzemski Centrifugal piie, pi««., r K 66.50 do 68.00, za sept^uhor K — - d — -marec-avg. 66.50 do 6Š.— (Toncasse McJ'f promptno K 68.30 do 69.3 J a aept B" -. —.—. marec-avg. 68.30 do 6 30. Pariz. R£ za teki. mesec 1 j .— PORT LOU1S (otok Man rici i) 11. » maj - avgast -16 - z* gejtenbe - december 46 2i iTJ . i j ., mirno.; ia tekoči urevc 45.75 z* marec 45\—, (i< uterjev br>> ljusko brodovi« spremlja 11 j« maj-a\guust 43.50 »a september - december 39 25 J. transportnih j arnikov, ^ števš; franeozki par- stalno,. sia.i».ur aurov 88J uau nov —38 mlaJno i 1 .. t- , . . . De. zk tekući tne)9c 41 */. za marec junij 417/s n nik »h.^peratc2«, ki vo&i 1000 t neUt zmrz maj-avgust 4za ottober-jan. 341/4, njenega mesa. Brodovje ne zapu-ti Nots-1»^ ;6:4-«7 Vreme: lepo. za (mirno tm- Y manufakturni prodajalni Alojzij Galberti —— ulica Barriera vecchia 13. Za bližajočo se jesen in zimo! Zalosa Maia same novosti i', tu in Inozemskih tovarn izbera moškega in ženskega blaga tdrap. damo) i »imske volnene srajce.maje, jager, mornarske iz dlakastega botiibr.f" ter vsakovrstne za gospe in otroke. ImU^im fuštanja najnovejših barv in risanj l^utll kakor tudi flanela x Latvntennl* Odeja od volne ali imbotirana. Židane in volnene ovratnice ier rute od gl. 1*20 više. Izbor delavskih hlač in srajc. Pncohnnet ■ Đrobnarijea z krojače in šl-ruacuilUM. vilje. — Sprejema naročje moških ln ženskih oblek ter perila. Najzmernejše cene. > > > > > > » } > > > > > > 1'CVAiU* pohištva Aleksander Levi fiinzi =zz ulica Te« a 52 A (v lastni hlgl.) ZALOGA: Piazza Rosarit (šolsko poslopje). (Jan*, da «« ni Lka c» toakirii Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi j o posebnih načrtih. »—'uoru oaalk breipli&ao ia fraaka. , . ... . . pred koncem februvarja. ki je neprisiljeno trajala do r ZANZIBAR 11. (Reuterjev bir.) Pet ruskih kr.žarjev je ori četrtka sem usidranih bl:zj Dar ch Salaaina. Poročilo maršala Ojame. TOKIO 11. Maršal O^ama poroča, da Vspored : 1. Gleisner : »Koračnica«, or- sn Japonci do 10. t. m. pokopali v okolici Ke-ter. 2. Vinko Vodopivec : »Naš studen- Heikontaja pr.bl:žno mri;čev. ^arožni kolek je vdobiti pri upravi „Edinost" TOVARNA POHIŠTVA I&NAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMI0 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. 3van petelin tovarna testenin TRST u I. S. Francesco iT as*? i si 47. m Telefon 3081. V? ~ <9 m „Sporobanka" Ust red ni banka ceskych sporitelen Ženitna ponudba. Ces. kr. držaču i uslužbenec, samec, srednje starosti, z nekaj tiso>' kronami '/■i >>;ine in s jir't'irj do j te ustje, se že/i poročiti s jmsfe/zo Slovenko iz dežele, od .V" do 3& l'f si aro in nekaj tisoč kronam' jtremoženja. — 1'tsma naj se />o-štiiajo do 1. marra. »J/orski Val. .-7. s Se 2> >ste restanfe n, Cannes; z najvaž-spreluxli, vrti, palačami, tone nej-imi točkami irradovi itd. itd. Vstop 30 st. vojaki in dečki *20 st. Kdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v ^^^ Iprodajalnico I" izgotovljenih oblek I. FARCHI Barriera vecchia5 kjer se rsaki dan izdeluje obleka ■. — v lastni krojačnicl. - Zaloga istrskih in dalmat. vin ližno K ;>l,u00.000 menic) ki uživajo v Cislajtaniji pupilarno varnost, glede na njih akup, prodaj, lonihard, inkassa in dr. Hnimlinip nn^nill^l okrajem, mestom, občinam in drugim korporacijam. ki uživajo po javnem UUvUlJUjC pLOUjlId pravu pravico pobirati doklade, in sicer posojuje proti amortizaciji v dobi (i do 50 let. s samo 4°/0 obrestmi in pod najugodnejšimi pogoji nadaljnimi. (Leta 1904 je banka preskrbela K 9,286.000 slienega posojila). InfDPTIOniPa HPT cfanhah drž- P^^P^ in stavbah javnih korporacij tako, da tozadevna letna llJlCl vClill G pil jlđUUdli splačila zanesljivo kapitalizira in da celo pristojno svoto izplača takoj, ko sprejme dotični plačilni nalog. Transakcije te vrste izvršuje na podlagi svoje emisne pravice, in njeni ugodni oferti omogočijo tudi najugodnejši proračun namerovane stavbe. Izdaja 4% bančne zadolžnice r listopada vsacega leta, v svotah K 20.000, 10.000. 1000. 200. 100. kateri ti tri so prosti rentnega davka ter vseh drugih pristojbin in uživajo v Cislajtaniji pnpilarno varnost. wm~ Banka dopisuje s strankami v jeziku stranke Stavnatetjstvo. TRST ftptoi? Zlobec - Campo S. Giacomo štev. 16 — TRST (zraven cerkve) -"V"""" """" priporoča cenjenemu občinstvu v mestu, okolici in ulici Cecilia 16 ivogal nI. Ruggero Manna) |JaPdeželi sv0j'0 novo otv0rjeno Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kletij. Cene : istrsko po st.. belo briško po SO st.. opolo iz Visa po st.. vse franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča IVAN TONEL ZALOGA OLJA, KISA, MILA itd. na debelo in drobno ter po najnižjih cenah. W S roj i k svojim! Čeiioiosje perle! po ceni 5 kg.: novo sku-bljeno K 9.60 boljše K. 12.—, beli mehki puh, <.kubljeno K. 30.— K, 36.—. Pošilja franko pO povzetju. Zamena ali povrnitev dovoljena proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachse). Lobes 183. Plzen. » V*ko. Moderci ,Viktorija' in ,Radikal. Vinogradniki! Na prodaj imam HO.oOO ceplenega t reja, [ • 1. »br'4 zarašeno in ukoreničeno. Vzorci >0 za bela in crna vina. Cena S nvc. komad 1. vr-te, druge vrste ju 4 K. Vfc te vrste tr-ia -o c«'plene na >Riparia 1'ortalis«. 'Iu
  • komadov za 10 gl. Prodaja se dokler bo kaj v zalogi j»ri Martinu Kupčić u trtničaru v Itiošincih pri Ptuju Štajersko. Varstvena znamka : SIDRO 1LINEHENT. CAPSICICOMP. I nadomestek - pain ekspelerja — e pripoznano kot izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stot.. 1"40 K in po 2 K v vseh kkarnah. Pri vku; ovanju tega povsod preljubljenega doma<-ega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice t zavitkih z našo varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedai ie gotovo. da se sprejme originalen izdelek. Riciterjeia lekarca ;.pri ziatei orir PRAGA. Elizabotine ulice št. 5. nova. Dnevno ri*posiljanje. c po 50, 1 70. gld. 1 25 1.30. l.SO, 1 80, 2.20 3.— in 4.20 VELIK IZBOR vseh iireMflv za jesen in zimo. Volneno bl:»«ro \>»eh vr^t in railičnih cea tudi za mošk«. ali ženske obleke, barhant bel in barvan židane in volnere šerpe za žensk«*, zimske rokovice plet-n." ali ck.1 kožće. volnene Ik>uba/.eve in barh:intae TOye in spoinje hlaće itd. ter različno perilo Jakob Klemene, manifakturna prodajalnica Izgotovljene obleke v velikej izberi w 1C K w K sc K za moške in dečke pri tvrdki FRAN KALASCH (vogal ulice Sapone). popolnoma konkurenčne cene. Črne obleke od 30 do 50 K. IRI m ur $ M M M S „f\ Trifoglio" f4ilf TRST — ul. S. Aatui« št. 1. — TRST Nil zahtevo trunko vzorci in ceniki. Fo visokoj kr. zemaljskoj vlađl proglašena ljekovitom vodom radnicom ; £patovačka kisel i c a naravna aikalićko muriatična litijska kiselica, vrlo botrata ugljičnom kiselinom izvr-tno: popud kristala čisto stolno piće — Glasoviti liečnički auktoriteti prepisuju ovu kiselicu s najboljim uspjehom kod svih bolesti probavnih organa i grkljana proti uloz ma i reumi, kod že-ludaenog, plućnog, grlenog i svih drugih katara proti hemeroidima (zlatnoj žili), kod boli bubrega, mjehura, kamenca, Aeeerue bolesti, zrnatih i nateklih ina a. žgaravice i mnogih drugih bolesti. Prokuhano izvrstno i necadfcriljivo sredstvo kod spolnih i mnogih drugih ženskih bolesti. Analizira