osrednja
8554- A kuj Unica
5010020^’
PRIUiokSKI dnevnik
Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 285 (10.197)
TRST, sobota, 2. decembra 1978
as1gjg re jrs ras? .asas gEOfts, r?T«?rm r.	vzisrss.
NA VSEDRŽAVNI MANIFESTACIJI ZA REFORMO SPOLOVINARSTVA
Berlinguer: KPI ne bo sodelovala v večini, ki ne spoštuje programa
Komunistični tajnik obtožuje demokristjane dvoličnosti - Nadaljnje sodelovanje je možno samo s tistim delom KD, ki je za napredek demokracije in družbeno obnovo
RIM — Tajnik komunistične par-“je Enrico Berlinguer je v nagovo-ru kmetom, ki so se zbrali na ma-•"testaciji za reformo spolovinarja, komentiral sedanji politični “finutek in opredelil stališče KPI. Ni dvoma, da gre za oster in strog Jjteeg, za polemiko predvsem proti ™Wokristjanom in vladi, katere jrlinguer opozarja, da se komuni-*■* ne pustijo izigravati in da je njihovo sodelovanje v vladni večini ^visno od lojalnega spoštovanja Podpisanih sporazumov. «To niso čaja levega centra, ko se je KD lah-*° Požvižgala na sporazume in re-?°ne. Če se kdo hoče vrniti v ti-j® čase, prosim, naj kar poskusi. 4udske množice pomnijo zgodovi-mnogo bolj kot nekateri politič-"L voditelji.* Tu je Berlinguer pr-'dč, po dolgem času, naravnost najedel Zaccagninija, kateremu očita, 7® je mimo, skorajda blagohotno "Pustil skupini »prenapetih kon-‘ervativcev v KD», da so bojkoti-j*u izvajanje vladnih sporazumov H1 uresničevanje reform. Ker je ftecagnini na zadnji seji demokr-p inskega vodstva omenil levi cen-mu Berlinguer očita predvsem, " v isti sapi govori tudi o nujni ^hranitvi demokratične solidarno-?*> dejansko pa jo s svojim zadr-7®°jem krši: «Temu. pa pravimo •kandalozna dvoličnost*.
Ves Berlinguerjev poseg je bil r*m težkih besed, ki so bde na ro->u psovke, ko je — na primer — °mačil demokrščansko sklicevanje !*a »zaščito podjetnosti* kot »goljufijo in hinavsko prevaro*, stališče glejte reforme kmetijskih pogodb pa .dt «pravi politični škandal* in vite* dvoumnosti.
Odobritev dobrega zakona o refor-JJ)} kmetijskih pogodb hi vsekakor ?•* politično zelo. pozitivna, ker bi "kazala javnosti, da vladna veči-r* deluje učinkovito, ker »stvarno "suje probleme in obnavlja druž-
Kdor je znotraj KD začel bojkoti-sti programski sporazum o tej re-°hni dobro ve, da vnaša v vladno ®cino izredno napetost in jo usme-3® K krizi. Glede na to, da je prej jpmtil Zaccagninija, da je to do-fbhotno dopuščal, je jasno, da tu-1 te besede merijo naravnost na , °dstvo KD. In to je Berlinguer ne *aJ stavkov pozneje tudi potrdil.
*KD nesramno krši vladni spo-,az'Jm, v isti sapi pa prisega nanj: 2JUU se pravi čista dvoličnost*. To J® zadeva že širša vprašanja celot-dejavnosti vlade, ki so ji že prve "j obstoja stregli po življenju. Ni "ključje, da je nekaj dni po Moro-ugrabitvi v Salernu spregovoril Jtedsednik zveze veleposestnikov in PjJPovedal, da je «temu poskusu tre-" narediti čimprej konec*.
*dada to ve, zato mora prevzeti jjšse odgovornost za to, kar dela 10 za to, česar ne dela.
, čaman je pozivati k sodelovanju, JT. se nato ti pozivi z dejanji zankajo na način, ki meji na provo-*®cijo.
vjltalijansko krizo*, je nadaljeval "flinguer, »je mogoče premostiti temo s politiko solidarnosti, ki naj *rJaipe tudi največjo stranko delav-ri"f!a razreda. Zato pa je treba ve-da če KPI sodeluje v neki ve-Jdi; morata vlada in večina do konte in povsod spoštovati z njo skle-J*ne sporazume*. Vlado je Berber obtožil, da skuša zavirati .^Javnost ljudskih uprav v deželah ^mestih: »To se mora takoj ne-
. ^®jnik KD Zaccagnini meni, da J komunistične kritike pretirane? fi®rtinguer mu odgovarja, da ima J"! pravico, da dosledno opozarja ,a »šibkosti in nezvestobe*, ker je lojalna stranka, ki od drugih za-enako lojalnost*, tev na koncu svojega posega pa i® Berlinguer strnil misel, ki že ate na to, kakšni so zaključki komunistov po enem letu sodelovanja ...okviru vladne večine z demokri-kj^ui in kakšne so posledice teh zušenj, ko gre za strateške izbi-jte bodočnost: «Izkušnje treh de-Jtetetij so dokazale, da komunisti .?aJo uresničiti enotnost med ljud-|Sr**i množicami, ki sledijo levičar-lin? ateankama in med katoliškimi iJUdskimi množicami, tudi tistimi,
. sledijo KD:, zato pa je bilo mo-c"® «rešiti in razvijati demokracijo, L* ?o komunistično politiko podpira-jV Kroka množična gibanja, v ka-so prišle do izraza tiste de-w?krščanske sile, ki so si postaji1® kot cilj demokratični napredek .družbeno obnovo*. jc* * * * v tem stavku je mogoče razbrati Vjfctmetek nove opredelitve «zgodo-tn, kega kompromisa*, o katerem ^Pravlja kongresna komisija KPI Jv teze 15. kongresa: »enotnost k." množicami, ki so levičarskih f katoliških misli*, v okviru kate-w,5lahko» sodelujejo tudi somišlje-v" in volivci KD. Pri tem pa Ber-SJSUer jasno poudarja, da je sode-možno samo s »tistimi de-J^Dstjani, ki so za demokratični .Predek in družbeno obnovo*. To " J* že vprašanje, ki ga Berlinguer
naslavlja bodočemu kongresu krščanske demokracije.
O reformi kmetijskih pogodb so se medtem pogovarjali z Andreottijem predstavniki PSI. Balzamo in Salvatore sta opozorila predsednika vlade, da spor o kmetijskih pogodbah vzbuja čedalje hujšo napetost in sta ga prosila, naj poseže. Andreotti je obljubil, da se bo zavzel za »bistveno spoštovanje programa*, čeprav so možni nekateri popravki, ki naj bi izboljšali zakon.
Zdi se, da je Andreotti na socialistično zahtevo prosil ministra za kmetijstvo Marcoro, naj se odslej udeležuje vseh sej pristojne poslanske komisije za kmetijstvo, da bi tam iznašal stališča vlade in tako pogojeval razborite demokrščanske poslance, (st.s.)
RIM — Predsednik republike Per-tini je sprejel na Kvirinalu ministra za delo Scotti ja, ki mu je poročal o vprašanjih zaposlovanja in obnovitve delovnih pogodb.

i
V KMETIJSKI KOMISIJI SENATA
Začel se je iter za odobritev zakona o globalni zaščiti
Osnutek bo moralo proučiti še sedem senatnih komisij ■ Poseg sen. Gerbec v ustavni komisiji
RIM — Kot smo že v prejšnjih dneh napovedali, se je v senatu končno začel postopek za odobritev zakona v korist slovenske narodnostne manjšine, ki ga je svoj čas predložila KPI, podpisali pa so ga sen. Jelka Gerbec in številni drugi komunistični senatorji. Podkomisija za mnenja senatne komisije za kmetijstvo je pregledala zakonski osnutek in na koncu izrazila mnenje, v katerem izjavlja, da ne nasprotuje, da bi se zakonski iter nadaljeval. Zakonski osnutek bo zato moral romati še v sedem senatnih komisij, in sicer za pravosodje, za zunanje zadeve, za industrijo, za prevoze, za javna dela, za šolstvo in za proračun. Končno mnenje o zakonskem osnutku bo morala izreči prva senatna komisija, se pravi komisija za u-stavna vprašanja.
Parlamentarni urad KPI sporoča tudi, da je sen. Jelka Gerbec na zasedanju ustavne komisije senata med razpravo o ustavnem zakonskem osnutku o ukrepih v korist ladinskega prebivalstva tridentinske
pokrajine zahtevala, naj bi predsednik čim prej vpisal na dnevni red komisije uidi razpravo o zakonskem osnutku o globalni zaščiti slovenske manjšine, tako da bi končno uresničili določbe členov 3 in 6 ustave tudi v korist Slovencev in da bi odpravili hude zamude v sprejetju zakonskih ukrepov, ki naj zbrišejo obstoječe fašistične zakone in popravijo hudo krivico, katere žrtev so Slovenci zaradi svoje razdelitve v tri kategorije glede na pokrajino, v kateri živijo. Zahtevi sen. Gerbče-ve so se pridružili tudi senatorji Le-pre (PSI), Lazzari in La Valle (neodvisna levica), medtem ko je predsednik komisije Murmura zahtevo vzel na znanje.
RIM — Vodstvo italijanskih železnic je odločilo, da bo ob priliki božičnih praznikov po državnih tračnicah vozilo 566 vlakov več, kot jih trenutno vozi. S tem bodo omogočili zdomcem in tistim, ki živijo daleč od svojih družin, da preživijo božič v krogu svojih dragih.
Dežela kot most dobrega sosedstva
Izjava novega predsednika deželnega sveta Maria Collija za Primorski dnevnik
Mario Colli, novi predsednik deželnega sveta, se je rodil leta 1921 v Tržiču. Za časa odporništva se je udeležil protifašistične ilegalne dejavnosti in je leta 1945 stopil v KPI. Naslednjega leta je stopil v uredništvo dnevnika «11 Lavoratore*, ki ga je vodil do konca izhajanja, nakar je bil dopisnik komunističnega glasila «Unita» iz Trsta. Bil je pokrajinski svetovalec in načelnik komunistične skupine v pokrajinskem svetu od leta 1960 do leta 1973. Za deželnega svetovalca je bil izvoljen v prejšnji zakonodajni dobi, ko je bil načelnik komunistične svetovalske skupine. Do izvolitve za predsednika je bil podpredsednik deželnega sveta.
Novega predsednika deželnega sveta Maria Collija smo neposredno po njegovi izvolitvi zaprosili za izjavo za naš dnevnik. Naši prošnji je rade volje ustregel.
«llllllllllllllllllllllllllllltllllH<IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIUIIII|lllimUIIIIIIIIIIIUIIItlIlimu*UM(l|lll|||||||||||||||||«|||||||||||||||n||||||U||t|l||,|,||,||,,|||n|||||||||||||||||i||||n||(|||||||||nna|(t||||||||||||||||||,|||,||t||||||||n||||||,|||kf,,,|(|,|||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||a
PSI NOČE PREDČASNIH VOLITEV
Craxi za boljše odnose s KD toda proti razbitju s KPI
Težavno rojevanje Zaccagninijeve «superstruje»
RIM — Tajnik PSI Craxi se je odzval tihemu pozivu, ki ga je nanj naslovil Zaccagnini v svojem poročilu na seji vodstva KD. »Pripravljeni smo — je dejal — da s KD in z drugimi strankami razpravljamo o liniji kontinuitete in razvoja politike nacionalne enotnosti, ki naj pokrije celotno zakonodajno dobo. Tudi bolj ugoden razvoj odnosov med KD in PSI — je nadaljeval — bo koristen v iskanja rešitve, ki bi bila sprejemljiva za vse stranke sedanje večine.*
V socialistični strategiji ni torej mesta za predčasne volitve: prav istega dne, ko Berlinguer jasno pove, da ne bo privolil v obnovitev levega centra, Craxi hiti pojasnjevat demokristjanom, da u-stvarjanje novega odnosa med KD in PSI ne more pomeniti razbitja s KPI. Prav zato pa se Craxi zavzema — če naj poskusimo tolmačiti njegove besede — za tako rešitev, proti kateri bi KPI ne mogla glasovati. Če se kriza odpre ob programskem preverjanju _ — menijo socialisti — bodo predčasne volitve neizbežne. Zato raje sedaj zamenjajmo Andreottija z novo vlado, ki naj ji predseduje ne-demokristjan, na primer La Mal-fa, ali pa neki socialist. Na ta način bi morala KPI odložiti svojo prav včeraj pokazano bojevitost in hočeš nočeš sodelovati s prenovljeno verzijo nujnostne politike, ki bi slonela na osi KD-PSI.
Zato pa je potrebno, da se KD o-trese kolebanj .in dvoumnosti in o-
.......................................................................
dločno stopi na pot, ki jo nakazuje Craxi.
JUi se bo to res zgodilo,? Za sedaj se demokristjani ubadajo z drugimi problemi v pričakovanju strankinega kongresa. Eden takih problemov je na primer ustanovitev nove struje, ki naj bi združevala vse privržence Zaccagninijeve linije. Toda načrt je vse prej kot lahko izvedljiv: dovolj je, da pomislimo, da bi se v novi «superstruji» znašla skupaj Andreotti in Donat Cattin. Tudi Cos-siga je opozoril na nevarnost, da bi preveč korenito spremenili tradicionalno geografijo demokrščanskih struj. Stvari je zakomplicirala tudi mlada demokrščanska desnica, ki je na svojem zasedanju na vse kriplje hvalila Zaccagninija, nato pa ga pozvala, naj se ne postavi na čelo «sa-mo enega dela* KD. Skratka, rojstvo »superstruje* verjetno ne bo kratkoročna zadeva.
MINO FUCCILLO
Forlani zaključil obisk na Japonskem
TOKIO — Italijanski zunanji minister Amaldo Forlani je včeraj zaključil petdnevni uradni obisk na Japonskem, kjer se je sestal tako z ministrskim predsednikom Takeom Fakudo kot zunanjim ministrom Su-naom Sinodo. Sprejel pa ga je tudi cesar Hiro Hito.
GOVOR KOMENSKEGA PREDSEDNIKA OB 60-LETNICI ZEDINJENJA
POSPEŠIT! POLITIKO SOŽITJA IN ODPRAVITI VOJAŠKEBLOKE
Ceausescu je bil oprezen, a odločen v svojih stališčih, ni pa razpihal žerjavice polemike z ostalimi članicami varšavskega pakta
listi,. W zahtevajo brezpogojen mik zakonŠKega odloka. Dff bi
BUKAREŠTA — Nad petdesetkrat so burne ovacije in ploskanje prekinili govor predsednika Romunije in sekretarja partije Ceausesca, ki ga je imel na slavnostnem skupnem zasedanju centralnega komiteja partije, sveta fronte socialistične enotnosti in vsega parlamenta, ob priliki 60-letnice romunskega zedinjenja. .
Predsednik Nicolae Ceausescu je v svojem govoru poudaril enotne in sporne točke v zadržanju romunske delegacije na nedavnem zasedanju članic varšavskega pakta v Moskvi. Ponovno je obrazložil, da je Romunija podpisala zaključni dokument, ker je v skladu z romunsko zunanjo politiko, in da ni podpisala nobene listine, ki bi obvezovala Romunijo in njeno vojsko. »Romunska vojska ne bo prejela ukazov od nikogar razen od vrhovnih organov države in partije, toliko manj iz„ tujine.* Predsednik Ceausescu je nato pripomnil, da bo Romunija spo štovala obveznosti varšavskega pakta v primeru imperialistične agresije na kako evropsko socialistično državo. Podčrtal pa je, da morajo vladati med socialističnimi državami stališča enakopravnosti, in to tudi v vojski, spoštovanja samostojnosti, suverenosti vsake države in njihovih oboroženih sil.
Z razliko od ostalih članic varšavskega pakta je romunski predsednik poudaril, da sedanja analiza med-
SINOCI PO VEČURNI RAZPRAVI
Senat odobril odlok o ureditvi staleža univerzitetnega osebja
Pedinijev zakonski osnutek mora sedaj odobriti še poslanska zbornica • Po vsej državi se nadaljuje zasedba vseučilišč ■ V torek splošna stavka učnega in neučnega osebja
RIM — Sinoči je senat odobril zakonski odlok o ureditvi pravnega položaja vseučiliščnega osebja. 0-dlok bo šel sedaj v pretres v poslansko zbornico, ki ga bo morala čimprej odobriti, še do letošnjega božiča, sicer bo zapadel. Edini kamen spotike med strankami je bila določitev meje za stažiste (precan), oziroma, koliko stažistov se bo lahko vključilo v didaktično delo na univerzi. Prejšnja meja je bila 17 tisoč mest, in sicer 12 tisoč stažistov bi bilo takoj po odobritvi zakona polnopravnih in bi lahko nadaljevali delo na univerzi, medtem ko bi ostalih 5 tisoč mest bilo dodeljenih tistim, ki bi zmagali na natečaju. Komunisti so bili proti določitvi take meje, kar pa so druge stranke zavrgle. Nato so se stranke sporazumele, da dvignejo število stažistov, ki bi avtomatično postali stalni za tisoč mest in znižajo razpoložljiva mesta po konkurzu na 4 tisoč. Ta predlog je šel nato na glasovanje.	' ,, ,,
V ostalem pa vsebina Pedinijeve-ga odloka ni delala preglavic, vnesli so 1« nekaj manjših in neznatnih
popravkov, predvsem tehničnega značaja. Tako so premostili tudi še
drugo veliko oviro, in sicer uvedbo celodnevne zaposlitve za univer-
zitetne docente. Vprašanje »polnega časa* so sprožili socialisti. Senat je glede tega izglasoval resolucijo, s katero zadolžuje vlado, da izdela normativ, ki b ouvedel na univerzi celodnevno zaposlitev do 31, avgusta prihodnjega leta. Normativ bo moral določati ustrezne načine uvedbe «polnega časa* in povišanje plač profesorjem, saj bodo s polnim umikom potem bolj obremenjeni. Prosvetni minister Pedini je senatu zagotovil pripravljenost vlade, da to vprašanje v doglednem času tudi reši.
V svoji repliki senatorjem je nato Pedini dejal, da njegov odlok ni
v nobenem, primeru protiustaven. Kriteriji za dodelitev stolic na univerzi so z odlokom točneje določeni, čeprav se nanašajo v bistvu na ti sto osebje, ki je že v preteklosti po kazalo določeno vrednost v dic’~ktič no-znanstvenem delu. Zakonski odlok o ureditvi pravnega položaja univerzitetnega osebja, je še nadaljeval
Pedini, je prvi važen korak k reformi celotnega italijanskega vseučiliščnega sistema.
Medtem pa se polemike okrog vladnega odloka še niso polegle. Stažisti nadaljujejo z zasedbo dobršnega dela univerz, včeraj pa so priredili v Rimu protestni shod. Delegacijo stažistov so zjutraj sprejeli tudi predstavniki političnih strank, katerim so stažisti obrazložili svoje nezadovoljstvo.
Ob vsem tem so zvezni univerzitetni sindikati CGIL, CISL in UIL napovedali za torek, 5. t.m., splošno stavko vseh, ki so na kakršenkoli način vključeni v didaktično življenje na univerzi. S tem zvezni sindikati odločno protestirajo proti tistim univerzitetnim krogom, ki skušajo zmaličiti vsebino zakonskega osnutka, obenem pa zahtevajo, naj pristojni organi vnesejo nekatere popravke v zakonski odlok. Predvsem je treba zagotoviti stalež tistim, ki z uspehom opra usposobljenosti izpit, vključiti neučno osebje v vladni organik in uvedbo raziskovalnega doktorata.. (mč)
narodnega političnega položaja izključuje nevarnost izbruha tretje svetovne vojne, zato Romunija nasprotuje vsakemu povečanju izdatkov v 'vojaške namene. «še več — je dejal Ceausescu — treba je zmanjšati te stroške in jih vložiti v gospodarski in družbeni razvoj.* Pospešiti je treba politiko sožitja in razorožitve, v prvi vrsti jedrske, v vsem svetu, predvsem v Evropi, »kjer se je nakopičil največji arzenal in si stojita nasproti frontalno oba bloka*. Čimprej je treba uresničiti evropski sporazum o omejevanju oborožitve med vsemi podpisnicami helsinškega sporazuma, z ustanovitvijo demilitariziranih con in s postopnim umikom in zmanjševanjem vojsk in oporišč do istočasnega razpusta varšavskega in NATO pakta. Ceausescu je ob tem zaželel hitrih in konkretnih uspehov na dunajskem pogajanju o obojestranskem zmanjševanju oboroženih sil v srednji Evropi in na pogajanjih o omejevanju strateške oborožitve «Salt 2*.
Glede širših mednarodnih problemov je predsednik zagotovil, da bo Romunija nadaljevala in razvila stike predvsem s socialističnimi državami, a tudi z vsemi ostalimi državami sveta od tistih v razvoju do industrializiranih in kapitalističnih. Ob kitajskem problemu je bil Ceausescu dovolj jasen: »Romunija ne pogojuje svojih mednarodnih odnosov do neke države z odnosi do kake druge*. O bližnjevzhodnem problemu je romunski predsednik poudaril, da ni druge poti kot miroljubnega globalnega pogajanja, ki naj upošteva umik izraelskih sil z zasedenih arabskih ozemelj v letu 1967, ki naj zagotovi varnost in samostojnost vsaki državi in ki naj reši palestinsko vprašanje z ustanovitvijo samostojne palestinske državne tvorbe. Zato se mora čimprej sestati v Ženevi konferenca o miru pod pokroviteljstvom OZN in z udeležbo vseh prizadetih držav, vključno s predstavništvom PLO.
Diplomatski krogi v Bukarešti so sprejeli z vidnim zanimanjem Ceau-sescov govor. Pripominjajo, da je bil romunski predsednik oprezen, a odločen v svojih stališčih, kljub temu ni razpihal žerjavice polemike z ostalimi članicami varšavskega pakta. Vsi pa opozarjajo, da niso romunski časopisi včeraj objavili čestitk ostalih članic varšavskega pakta, medtem ko so objavili čestitke kitajskih voditeljev. Egiptovski in izraelski predsednik sta poslala Ceausescu čestitki. V svoji se predsednik Sadat toplo zahvaljuje »za hrabra stališča*, (voc)
0 jedrski energiji bo odločal referendum
RIM — Senat bo o zakonskem odloku, ki določa lokacijo jedr skih central in navaja norme o proizvodnji in uporabi električne energije, razpravljal 5. decembra. Medtem pa so komunistični se natorji v pristojni komisiji za industrijo predlagali, naj se razprava odloži, dokler se ne ponovno vzpostavi miren dialog s prizadetimi političnimi in družbenimi silami. Še bolj ostri so socia-
V zvezi z mojo izvolitvijo za predsednika deželnega sveta je bila v javnosti obširna razprava in je vsa zadeva povzročila dokajšnje zanimanje, predvsem zato, ker gre za novost, saj sem prvi deželni svetovalec KPI, ki je prevzel funkcijo predsednika deželnega sveta. To se je v drugih italijanskih deželah že zgodilo in je tudi pri nas povsem naravno, saj je KPI po številu svetovalcev druga politična skupina v našem deželnem svetu. Vsekakor pa je moja izvolitev znamenje novega časa, razširitve skupnih prizadevanj vseh demokratičnih sil spričo zelo resnega gospodarskega in družbenega položaja ter vsestranske krize, ki je zajela vso Italijo in tudi našo deželo,
Jasno mi je, da Primorski dnevnik, dnevnik Slovencev, ki živijo v tej deželi, zanima predvsem vprašanje slovenske narodnostne manjšine v Furlaniji - Julijski krajini in bližnje perspektive za njegovo rešitev. Znano je, da je ta problem v naši deželi odprt že dalj časa, saj je eden temeljnih vzrokov, zaradi katerih so Furlanijo - Julijsko krajino priznali za deželo s posebnim statutom, prav prisotnost slovenske manjšine na njenem ozemlju. Prav tako je znano, da so v preteklosti s posegom ustavnega sodišča zanikali deželi pristojnost, da bi odločala o vprašanju slovenske narodnostne skupnosti in še zlasti glede rabe slovenskega jezika. vendar menim, da so se stvari tudi^s tega vidika razvile_ v pozitivno smer, še zlasti kar zadeva globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v tej deželi.
Furlanija,- Julijska krajina ima danes deželno vlado, ki jo podpira široka večina, katere izraz so programske izjave, v katerih je to vprašanje pravilno postavljeno, v smislu, da obstaja obveza dežele, da odigra aktivno vlogo v odnosih z vlado in s parlamentom za globalno zaščito vprašanj Slovencev v deželi. Tudi v govoru, ki sem ga imel po svoji izvolitvi za predsednika deželnega sveta, sem obravnaval ta vprašanja ter poudaril, da je naloga demokratične države in vseh njenih organov, da globalno rešijo vprašanja Slovencev, ki živijo v treh pokrajinah naše dežele. Skrbel bom, da bom tudi kot predsednik deželnega sveta v NMiiiiiimiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiaiuiiniimiiifiiiHiiMiiiiiiHHitmmiiiiiiiiiiimiiiiMiiMiiimmiiii
«Sorry, no Times»
tilnik zakonskega odloka. Dff M bila mera polna, so proti odloku nastopile tudi, razne organizacije mimo vsedržavnih strank, ki napovedujejo referendum.
Odbor »prijateljev Zemlje* je v včerajšnjem komunikeju poudaril, da bo italijanska jedrska izbira obšla krajevne avtonomije, dežele in občine, saj odlok navaja le administrativne ukrepe za določitev lokacije, ki odvzemajo vsako, možnost odločanja prizadetemu prebivalstvu in so marsikje v nasprotju z ustavo.
Vse kaže, da ustavno sodišče ne nasprotuje referendumu, pobudnikom ne bo preostalo torej drugega, kot da od 1. januarja do 30. septembra zberejo 50 tisoč podpisov.
Ob podobnih primerih po Evropi ni nobenega dvoma, da bo pripravljalni odbor za referendum brez večjih težav zbral potrebne podpise.
okviru pristojnosti, ki mi pritiče-jo, osebno sledil tem vprašanjem, ki sem jim pozorno sledil tudi doslej. Gotovo je, da se bo deželni svet moral o tem tako pomembnem vprašanju izraziti ne samo zaradi slovenske manjšine same, temveč zaradi splošnega demokratičnega razvoja vse dežele. Menim, da bo deželni svet moral prevzeti glede tega vprašanja aktivno vlogo, ne samo kar zaaeva specifične pristojnosti glede tega ali onega vprašanja, temveč kar zadeva vprašanja v celoti. V tem smislu bo deželni svet moral dali pozitiven prispevek rešitvi teh problemov v okviru pristojnosti deiel ter v širšem okviru načel republiške ustave in tudi v duhu osimskih sporazumov, ki so odprli novo stran ne samo na področju prijateljstva in sodelovanja med Ha. lijo in Jugoslavijo na gospodar.
Komunist Mario Colli, novi predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine
skem in kulturnem področju, temveč tudi kar zadeva rešitev vprašanj narodnostnih manjšin, ki so dejavnik obogatitve za našo deželo ter dejavnik, ki prispeva k o-krepitvi prijateljstva in sodelovanja med sosednjima državama.
Menim, da ima avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina po podpisu osimskih sporazumov zelo pomembno nalogo, da konkretno prispeva k njihovemu izvajanju in si bomo morali zato čimveč prizadevati, da bi nadaljevali s pobudami, ki jih je deželni svet sprožil že v pretekli zakonodajni dobi. V pretekli zakonodajni dobi je deželni svet imel glede osimskih sporazumov pozitivno vlogo, saj je dal svoj prispevek k ustvaritvi novega vzdušja. Pri tem je treba poudariti pomembno vlogo, ki jo jt imel dosedanji predsednik, ki je vzpostavil prijateljske odnose s sosednjima socialističnima republikama Slovenijo in Hrvatsko. Dežela Furlanija - Julijska krajina bo imela s sosednjima republikama prisrčne in korektne odnose, ker so bili ti vzpostavljeni razen na ravni vlad, tudi na ravni svetov z obiskom uradnih delegacij deželnega sveta v Ljubljani in Zagrebu. Gre za pobude, ki so bile zelo pomembne in jih je treba poudariti. Nadaljevali bomo po tej poti ki podčrtuje vlogo deželnega sveta kot najvišjega izvoljenega telesa Furlanije - Julijske krajine, seveda ne da bi pri tem posegali v pristojnosti države v zunanji politiki. To je vloga deželnega sveta, ki gre v korist prebivalstva te dežele ter v korist slovenske narodnostne manjšine, ki živi v Furlaniji - Julijski krajini, obenem pa lah-ko prispeva k izboljšanju odnosov z italijansko narodnostno skupnostjo, ki živi tako v socialistični republiki Sloveniji, kot v socialistični republiki Hrvatski.
Za zaključek bi hotel reči še to, ne da bi kršil obvezo o nepristra-nosti do vseh političnih skupin, ki sem jo sprejel po svoji izvolitvi, da bodo Slovenci v naši deželi, ki jih ponovno pozdravljam, iz razlogov, ki sem jih navedel, lahko gledali na naš deželni svet kot na trdno oporo za vse njihove zahteve, za njihove želje in za njiho-. ve narodnostne pravice.
Najbolj znan in ugleden britanski dnevnik «Times» včeraj prvič po 193 letih ni izšel. Zaradi spora glede uvedbe nove tiskarske tehno-gije so založniki začasno prekinili izdajanje lista. Daši pogajanja s sindikati niso bila še povsem prekinjena, se v VB vsi zavedajo da bi začasna prekinitev lahko pomenila tudi smrt «Timesa» Na sliki-prodajalci so v londonskih kioskih razobesili napise »žal, Timesa” ni»
POPRAVEK
V včerajšnji uokvirjeni vesti « vložitvi zakonske-a osnutka PSI o globalni zaščiti Slovencev v Italiji tudi v senatu se nam je vrinila neljuba napaka. Osnutka ni namreč vložila senatorka skupine PSI, pač pa socialistična senatna skupina.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Z GLASOVI STRANK, KI PODPIRAJO DEŽELNO VLADO
KOMUNIST MARIO COLU IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA DEŽELNEGA SVETA
V svojem govoru po izvolitvi je novi predsednik poudaril, da je treba zagotoviti globalno zakonsko zaščito za Slovence, ki živijo v treh pokrajinah naše dežele - Boris Iskra potrjen za tajnika - Pittoni predsednik posebne komisije za izvajanje osimskih sporazumov
c li.....I
i
Po odstopu socialista Amalda Pit-tonija in vsega predsedstva deželnega sveta, je bila na včerajšnji seji na dnevnem redu izvolitev novega predsednika deželne skupščine, obeh podpredsednikov, štirih tajnikov ter predsednikov nekaterih stalnih in posebnih deželnih komisij.
Za predsednika deželnega sveta je bil izvoljen predstavnik komunistične partije Mario Colli. Gre za dogovor v okviru večine, ki podpira sedanjo deželno vlado in za potrebo da se predstavniku KPI, druge stranke po številu glasov v naši deželi, zagotovi vloga, ki ji pripada. Collija, ki jn doslej bil podpredsednik deželnega sveta, je v tej funkciji zamenjal socialdemokrat Bertoli, medtem ko je drugi podpredsednik Varisco ohranil podpredsedstvo. Od štirih tajnikov je deželni svet potrdil Iskro (KPI), Persella in Spe-cogno (oba KD), Ermano (PSI) pa je zamenjal Franco Miani (KPI).
Včeraj so tudi zamenjali predsednike nekaterih komisij. Naj omenimo predvsem, da je dosedanji predsednik deželnega sveta Pittoni prevzel predsedstvo posebne komisije za izvajanje osimskih sporazumov ter je na čelu tega odbora zamenjal republikanca Barnabo. Drugo posebno komisijo, ki ima v naši deželi velik pomen, namreč odbor za potresno področje, je prevzel socialist De Carli in zamenjal dosedanjega predsednika komunista Magrinija. Predsedstvo drugih štirih komisij so prevzeli republikanec Barnaba (I. komisija, za proračun in finance), demokristjan Brancati (III. komisija za šolstvo in kulturo), socialdemokrat Dal Mas (V. komisija za javna dela) ter komunist Tarondo (VII. komisija za prevoze, turizem in promet).
Za Maria Collija so volile stranke večine, medtem ko so se PLI, MSI, DP, PDUP, LpT in Movimento Friuli vzdržali. Svoje vzdržanje so utemeljili z ugotovitvijo, da hočejo tako protestirati ob dejstvu, da predstavnikom manjšine v deželnem svetu niso poverili niti ene funkcije. Ba-razzutti (PDUP) je v svojem posegu med drugim trdil, da bi večini, ki ima po njegovih računih nekaj nad 17 odstotkov v deželnem svetu, moralo pripadati 8 funkcij (predsednikov, podpredsednikov in tajnikov sveta in komisij). Pri tem pa so tudi oni, ki za Collija niso glasovali, izrazili prepričanje, da bo kot predsednik deželnega sveta nepristranski in da bo zagotovil' pravi- j vseh svetovalcev in vseh svetovalskih skupin.
Po izvolitvi je Mario Colli poudaril, da bo spoštoval norme in načela, ki vodijo deželni svet ter da bo zaščitil pravice vsakega posameznika v deželni skupščini, kakršnikoli skupini pripada. Deželni svet ima čedalje večje potrebe in se mora prilagajati časom kot zakonodajni organ, kot organ političnega nadzorstva, kot kraj, kjer prihaja do svobodnega dialoga med političnimi silami. Danes je v vsej državi v teku razprava o vlogi dežel, je nadaljeval Colli, o pristojnosti države, dežel, krajevnih ustanov. Smisel te razprave mora biti v prizadevanjih za uveljavitev načrtova nja in udeležbe. Treba je namreč obnoviti vlogo demokratičnih ustanov ter mobilizirati vse sile, da bi zaščitili demokracijo, možnosti za razvoj pred hudo gospodarsko krizo in napadom teroristov, ki bi hoteli uničiti demokratično državo, ki je nastala iz odporniškega gibanja.
Colli je posvetil posebno poglavje svojega posega vprašanju slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v Furlaniji - Julijski krajini. »Kar zadeva demokratične pravice in resnično ter popolno enakopravnost državljanov, moram omeniti vprašanje globalne zaščite slovenske narodnostne manjšine in pri tem izraziti upanje, da ne bi v nobeni od treh pokrajin naše dežele, kjer živijo Slovenci, bil kdo od njenih pripadnikov, ki ne bi užival vseh svojih pravic. Država in vsi njeni organi morajo zagotoviti Slovencem pogoje za njihov svoboden razvoj, kar je obenem dejavnik obogatitve
kulturnega in omikanega bogastva vse deželne in državne družbe.»
Furlaniji - Julijski krajini, je nadaljeval predsednik deželnega sveta Colli, so po podpisu osimskih sporazumov poverili nalogo, da da bistven prispevek k uresničitvi teh sporazumov, ki nudijo veliko priložnost za konkretno uveljavitev mednarodne vloge Furlanije - Julijske krajine, stičišča med Vzhodom in Zahodom, nepogrešljivega dejavnika za okrepitev prijateljstva in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo in mednarodnega sodelovanja nasploh, kar je bistvenega pomena za utrditev miru ter za razvoj naše dežele in Italije v splošni evropski svetovni perspektivi.
Deželni svet je pod predsedstvom Amalda Pittonija, je rekel novi predsednik, imel glede teh vprašanj vrsto izkustev, še zlasti z obiski v socialističnih republikah Sloveniji in Hrvatski, kar je bilo izredno pozitivno. Gre za pobude, ki jih bo treba okrepiti za utrditev prijateljstva in sodelovanja, ki smo ga že vzpostavili s sosednimi državami in deželami seveda v okviru pristojnosti deželnega sveta.
Colli je omenil tudi velike probleme, ki so nastali po katastrofalnem potresu, ki je pred časom prizadel Furlanijo. Pred nami je velika in težka naloga, je dejal Colli, za obnovitev in razvoj Furlanije - Julijske krajine. Vendar tu ne gre samo za odpravo posledic potresa, temveč tudi za premostitev krize na produktivnih področjih, kar predstavlja nevarnost za mnoge delavce in je zaskrbljujoče za bodočnost mladine. Ob zahtevnih nalogah, ki so pred deželnim svetom je treba poudariti potrebo, ki je v deželni skupščini že bila izvršena o okrepitvi struktur tako sveta kot komisij, da bi učinkoviteje opravljali zakonodajno in nadzorno funkcijo.
Skupina PSI v deželnem svetu izrazila priznanje Arnaldu Pittoni ju
Socialistična skupina v deželnem svetu se je po izvolitvi Maria Collija za predsednika deželnega sveta sestala in mu izrazttft.najbeUŠP Želje, za njegovo nadaljnje delo, obenem pa se je zahvala dosedanjemu predsedniku, Pittonup, kjJg.M iffl*-novan za predsednika posebne komi-
sije za izvajanje osimskih sporazumov, za njegovo prizadevanje v pogosto dramatičnih časih njegovega predsedstva. Pri tem so poudarili angažiranje deželne skupščine pri reševanju vprašanj, ki so nastala po potresu, pri navezavi stikov s Slovenijo in Hrvatsko ter pri posredovanju pri parlamentu glede vseh perečih vprašanj, ki zadevajo Furlanijo - Julijsko krajino.
Socialisti v deželnem svetu izražajo obenem zadovoljstvo ob imenovanju Francesca De Carlija za predsednika posebne komisije za potresno področje.
• Rajonski svet za Staro mitnico sporoča, da bo 7. decembra ob 20. uri na sedežu v Ul. Foscolo 7, javna debata o pravičnih stanarinah.
.M
Novi predsednik deželnega sveta Mario Colli
JUTRI POMEMBNA SLOVESNOST V ROJANU
Poimenovanje osnovne šole po naših bazoviških junakih
Dopoldne bodo odprli razstavo, popoldne pa bo osrednje slavje - Brošura «Rojan skozi čas»
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE
V občinskem svetu vse očitnejša glasovalna moč demokratične večine
Tudi na sinočnji seji imenovanja predstavnikov v javne ustanove
«Končno ste razumeli*, je vzkliknilo nekaj svetovalcev iz vrst demokratičnih strank, ko je na seji občinskega sveta s, -egovoril načelnik skupine «Liste za Trst* Gianni Giu-ricin in potožil, da «je v občink:.n svetu nastala novi večina, ki nas stalno preglasuje, ko gre za imenovanja upraviteljev nekaterih tržaških občinskih ali javnih ustanov*.
Zborovanja somišljenikov v kinu «Nazionale» ne predstavljajo ljudske volje, ki prihaja do izrrza v občinski dvorani. Tu pa so demokratično izvoljeni predstavniki že konec oktobra javno, z glasovanjem za skupno resolucijo, pozvali Cecovinijevo manjšinsko upravo, naj zapusti svoja mesta, ker se je oblikovala nova, demokratična večina. Cecovinijeva uprava tega ni hotela, požvižgala se je na osnovna pravila demokracije (pri tem so ji pihali na dušo tudi neofašisti in. radikalci) in sedaj mora pač prestajati posledice te svoje,, brezobzirne, izbire, a ,Monfaloon (KPJk Richetti (KD), Lokar (SSk), Lanza (PSDI), Pacor
S SEJE SVETOVALSKE SKUPINE
KD KRITIČNO OCENJUJE DELO OBČINSKE UPRAVE
Predlog o zasebni smetarski službi je za KD dvomljiv
Svetovalska skupina KD v občinskem svetu je na svoji zadnji seji zavzela dokaj kritično stališče do dosedanjega upravljanja manjšinskega enobarvnega odbora na obči-r'. Krščanski demokrati posebej kritizirajo težnjo listarskega odbora, da o nekaterih posebno delikatnih problemih, kot so porazdelitev mesta po conah v zvezi z izvajanjem zakona o pravični stanarini ali u-govori v zvezi z načrti za ljudske gradnje, ne izreče jasnih stališč. Po-1 * tega se enobarvni odbor izogiba nekaterim odgovornostim ter zvrača nekatera bremena na politične sile, ne da bi sprejel nase določene kritike.
Posebej je svetovalska skupina KD proučila predlagano možnost, da bi poverili zasebnikom smetarsko službo. Po prvi analizi se krščanskim demokratom zdi takšna rešitev, čeprav sugestivna, zelo dvomljiva. Glede na objektivne težave, s katerimi se ta služba že od nekdaj srečuje, ni po mnenju KD korektno, da se občinska uprava odpove eni svojih osnovnih nalog ter obremeni skupnost z dodatnimi dajatvami (breme bi namreč znaša-
Nfl SREČANJU S PREDSTAVNIKI SINDIKALNE ZVEZE
Comelli in Coloni obrazložila program za potresna območja
Deželna uprava namerava predložiti še v decembru proračun za leto 1979 in štiriletni razvojni načrt 1979-1982
Glavne programske smernice, po katerih namerava deželni odbor rešiti osnovni problem obnove potresnih območij in pospešiti gospodarsko - socialni razvoj v ostalih predelih Furlanije - Julijske krajine, so bile včeraj predmet razprave na poseonem srečanju med predsednikom deželne vlade Comellijem in predstavniki deželne sindikalne zveze. Srečanja so se udeležili sindikalisti Calabria, Cavedoni in Varini za CGIL, Bravo, Giustina in Pa tuanelli za CISL ter Bregant, Fa bricci in Trebbi za UIL. V razgovor je posegel tudi podpredsednik deželnega odbora in odbornik za načrtovanje Colom.
Comelli je naglasil, da bo deželna ipmva porabila za obnovo potresnih območij izredna finančna sredstva, s katerimi razpolaga, za
razvoj drugih območij v deželi pa bo naložila bilančne razpoložljivosti, še v decembru namerava dežela predložiti proračun za poslovno leto 1979 in štiriletni razvojni načrt 1979 - 1982, za katerega bo na raz polago 270 milijard lir (od tega 170 milijard v okviru tako imenovanega globalnega sklada).
Predstavniki sindikalnih organizacij so v razgovoru naglasili potrebo, da bi pravo razpravo o programskih smernicah odložili do trenutka, Ku bo deželni odbor pripravil dokumente, se pravi proračun za leto 1979 in štiriletni razvojni načrt. Med tem časom bi bilo treba orga nizirati nekaj vmesnih srečanj med p.edstavniki deželne uprave in sin dikalnih organizacij, da bi obravna vali določena specifična vprašanja že med sestavo dokumentov.
lo nad dve milijardi lir letno). Nasprotno bi preosnova občinskih storitev zagotovila večje možnosti za okrepitev in modernizacijo smetarske službe. Treba je skratka drugače uporabiti razpoložljive možnosti.
Začasno ukinjeni izpiti na univerzi
Skupščina učnega osebja in raziskovalcev inženirske fakultete je sklenila nadaljevati s sindikalnimi akcijami, ki so že v teku ter začasno ukiniti redne in diplomske izpite.
(PRI) in D’Amore (PSI) so «Listi» jasno napovedali, kaj jo čaka. Demokratična večina, ki šteje 34 svetovalcev (proti 26), bo «vladala iz dvorane*. Izbrala bo svoje predstavnike v tržaške javne ustanove (Ace-ga, gorsko skupnost, Stalno gledališče itd.), in ne samo to. Ob vseh za Trst pomembnih izbirah bo vsilila občinski upravi nove, enotno do govorjene rešitve, ki bodo v korist večine prebivalstva in ne samo ozke kaste privržencev ali somišljenikov «Liste».
Tako se bo zgodilo, ko bo občinski svet razpravljal o ugovorih proti urbanističnim načrtom, ko bo šlo za ljudske gradnje, za razmejitev mestnih področij zaradi izvajanja zakona o pravičnih stanarinah.
Iz trte je torej izvita propagandistična teza radikalcev, ki jo je z objčajno vihro orisal Pannella, češ da si «večina* skuša prisvojiti vsa razpoložljiva mesta. Res je prav nasprotno, je na primet poudaril Monfalcon, da je prav «Lista» tista, ki noče zapustiti svojih mest, čeprav je prejela nezaupnico. Poleg tega pa so ji demokratične stranke pri vsakem glasovanju prepustile svobodo, da izbere predstavnike, ki po zakonu pripadajo opoziciji.
Pa še te «svobode» niso znali izkoristiti, saj niso bili (verjetno zaradi notranjih trenj) sposobni izbrati vseh svojih predstavnikov. Tako je bilo treba za izbiro zadnjih predstavnikov v upravni svet ACEGA, poleg predsednika Colaut-tija, eno uro ponavljajočih se glasovanj. Ker tudi po četrtem glasovanju »Lista* ni utegnila izvoliti svojih predstavnikov, so se občinski svetovalci vseh demokratičnih strank kratko malo vzdržali glasovanja in ji, vendar, omogočili, da je izvolila svoje zastopnike. Da bi nihče ne mogel trditi, da se v občinskem svetu ponavlja «oholost» večine proti politični manjšini.
Naj, mimogrede, omenimo, da je občinski svet imenoval svoje predstavnike v gorsko skupnost, ki so: Spetič (KPI), Chersi (KD). Perco
Protest sindikalnih organizacij RAI
Sindikalne organizacije tržaškega sedeža RAI-TV so v svojem komunikeju izrazile nasprotovanje do sistema lotizacije, ki se ga je poslui-žilo vodstvo podjetja pri imenovanju vodij novih programskih struktur na italijanski in slovenski postaji. Gre za način, ugotavljajo sindikalne organizacije, ki je v nasprotju z zakonom o reformi RAI-TV in ki nujno pelje k propadu podjetja. Lo-tizacija na tržaškem sedežu je toliko bolj nevarna, ker gre za imenovanje oseb, ki ne sodijo v okvir RAI ali ki so tuje kulturni realnosti Furlanije - Julijske krajine.
OBVESTILO
IŠČEMO ŠTUDENTE, BREZPOSELNE IN UPOKOJENCE ZA
RAZNAŠANJE
PRIMORSKEGA DNEVNIKA V ROCOLU, SREDIŠČU MESTA IN PRI SV. IVANU. INTERESENTI NAJ SE JAVIJO NA UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA ALJ PO TELEFONU NA ŠTEV, 794672
(LpT), Pecol Cominotto (PR) in D’Amore (PSI).
Poleg tega so imenovali tudi člane upravnega sveta Stalnega tržaškega gledališča: Morguttija, Silvio Monti, Botterija, De Luika in Giordanija. Lista pa je izvolila Carla Venturo.
V začetku seje sta odbornika Seri in Forti odgovorila na nekaj vprašanj svetovalca Lokarja (SSk), ki je hotel vedeti, kako je s poimenovanjem tržaških ulic po zaslužnih slovenskih možeh in kako s pravico do rabe slovenskega jezika v rajonskih svetih. Svetovalki KPI Marti Ivašič pa je odbornik za šolstvo odgovoril o vprašanju državnih otroških vrtcev, ki so morali za določen čas skrčiti urnik.
O odgovorih in razpravi o teh zanimivih vprašanjih bomo poročali podrobneie v jutrišnji številki našega dnevnika.
Slovensko osnovno šolo v Rojanu bodo jutri poimenovali po bazoviških junakih. Za Rojan in za ves slovenski živelj v zamejstvu predstavlja to nedvomno pomemben dogodek, ki še enkrat izpričuje skrb in zavzetost naših ljudi za usodo naše šole, ki jo s črpanjem zgledov in naukov iz narodnoosvobodilnega boja usposabljamo na današnjost ter pripravljamo na prihodnje dni, da bo vedno ostala ena temeljnih postavk obstoja slovenskega naroda, ki živi v zamejstvu.
Zamisel o poimenovanju rojanske osnovne šole po bazoviških junakih se je rodila pred štirimi leti, ko so se na sestanku učiteljev in staršev v prisotnosti ravnatelja odločili za ta korak. Takrat je tudi padel predlo?. da bi izbrali zgodovinski moment in imena iz naše zamejske zgodovine, ki bi venomer spominjala na tiste čase, ko so se slovenski ljudje bojevali in žrtvovali svoje živijenje za svobodo, ter bila opomin vsem, posebno mladini, da bi se vedno zavzemali in bili ponosni, da smo Slovenci. Izbira imen bazoviških junakov je prišla tudi zaradi tega, ker so Miloš, Marušič in Bidovec pred 1. tržaškim procesom, ko so jih skupaj z Valenčičem obsodili na smrt, delovali v okviru rojanskega mladinskega prosvetnega društva »Zarja*, Zvonimir Miloš pa je bil med soustanovitelji tega društva.
V teh štirih letih je pripravljalni odbor stalno zbiral potrebni material in predstavil ustrezno prošnjo na italijanske šolske oblasti. Končno je konec lanskega šolskega leta prišel s strani oblasti pozitiven odgovor in začelo se je konkretno govoriti o poimenovanju šole. Sedaj, ko .je vse nared za jutrišnjo slovesnost, smo izkoristili priliko in spregovorili nekaj besed z Vido Jagodicevo, predstavnico združenja staršev rojanske osnovne šole.
»Kakšen pomen ima poimenova-
mtUCK VRSTI NA ZADNJI STRANI
Narodna in študijska knjižnica priredi v sredo, 6. decembra, ob 18.30 v Mali dvorani Kulturnega doma prvo predavanje iz ciklusa »Istrske freske*:
KULTURNI ZGODOVINSKI OKVIR IN NAJSTAREJŠI SPOMENIKI STENSKEGA SLIKARSTVA V ISTRI
Predavala bo dr. fva Perčič.
Vili
VI judnpil vabljeni!
....................................................
STALIŠČE ZVEZE ZA BOJ PROTI JETIKI
Preklicati sklep o ukinitvi zunanje ambulante «Santoria»
Sklep je bil sprejet na nedemokratičen način in proti pravilom veljavne zakonodaje ■ Pokrajinski konzorcij za boj proti jetiki ne more jamčiti bolnikom potrebne oskrbe
Pokrajinski odbor Zveze za boj proti jetiki je sinoči izdal daljše poročilo, v katerem opozarja javnost, da je skrb za zdravljenje lažjih jetičnih bolnikov s 1. decembrom letos prešla z zunanje ambulante bolnišnice Santorio na pokrajinski konzorcij za boj proti jetiki. Odbor pri tem ugotavlja, da so ustrezni sklep prevzele dežglne zdravstvene oblasti, in sicer z namenom, da bi nekaj prihranile pri izdatkih za o-skrbovanje jetičnih bolnikov. Odbor nadalje ugotavlja, da je bil sklep sprejet na škodo bolnikov in povsem mimo veljavne zakonodaje.
Zakon štev. 419 z dne 6. avgusta 1975 namreč določa, da morajo bolnišnice, specializirane na področju tbc, vključiti v upravne svete tudi po enega predstavnika bolnikov in po dva predstavnika sindikalnih organizacij. V primeru bolnišnice Santorio se ta norma vse do danes ni spoštovala in le tako je moglo priti do sklepa o ukinitvi zunanje ambulante, ne da bi se poprej to vpra-

Včeraj - danes
Zasedanja rajonskih svetov
Rajonski svet za vzhodni Kras se bo sestal v torek, 5. t.m., ob 17. uri. Na dnevnem redu je razprava o predlogu načrta za ljudske gradnje na Opčinah. Govor bo tudi o družinskih posvetovalnicah, kot jih je načrtala občinska uprava. Vedno v torek. 5. decembra, se bo tudi sestal rajonski svet za Valmauro in Naselje sv. Sergija in sicer ob 20. uri na Stari istrski cesti 43. Rajonski svet bo na tej seji postavil zahtevo po ustanovitvi pokrajinske komisije proti onesnaževanju. V četrtek, 7. t.m., pa se bo ob 20. uri sestal rajon ski svet za Sv. Jakob, ki bo tudi razpravljal tako o predlogu načrta za ljudske gradnje kot tudi o načrtovanju družinskih posvetovalnic.
Danes, SOBOTA, 2 decembra
BLANKA
Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.57 — Luna vzide ob 9.12 in zatone ob 18.56 Jutri, NEDELJA, 3. decembra FRANČIŠEK KSAV.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 10 stopinj, najnižja 4,2, ob 13. uri 10 stopinj, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, nebo 8 desetink pooblačeno, brezvetrje, morje mimo, temperatura morja 11.4 stop.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 1. decembra 1978 se je v Tr stu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 16
oseb.
RODILI SO SE: Alen Kermac, Elisa Pregarz, Luca Bologna, Chia-ra Marchi, Giuliano Curci in Ženo Petrovich.
UMRLI SO: 84-letni Nicold Tra van, 85-letni Giorgio Ne"rin, 84-letna Gia"omina p Gallo vd. Bettega, 68-letni Giovanni Zini, 69-letna Anto nia Spo'jar vd. Grego, 79-letna Lu cia Del Negro por. Screm, 81 -letni Silvio Peruzzi, 81-letna Sofia Zaha ria por. Gerini, 63-letni Aldo Seffino,
70-letna Anita I.larigonda por. Ale-manno, 88-letna Maria Budavocich vd. Cos, 66-letni Luciano Cappellani, 73-letni Mario Bugamelli, 72-letni Fe-lice Fait, 71-letni Leonardo Bergan-tino, 66-letni Giuseppe Di Collalto.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33. Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9. Trg Valmaura 11 (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2; Ul. T. Vecellio 24.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627,
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124:	Bazovica:
tel. 226 165: Opčine: tel. 211001; Prn sek: tel. 225-141	Božje polje; Zgo
nik:	tel. 225 596:	Nabrežina:	tel
200 121: Sesljan: tel 209 197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
sanje temeljito razčistilo na demokratični osnovi. Poleg tega — ugotavlja dalje poročilo — je nesmiselno, da prevzame v tem trenutku skrb za lažje jetične bolnike pokrajinski konzorcij za boj proti jetiki, ki je tudi sam na tem, da preneha delovati oziroma, da njegove pristojnosti prevzame druga ustanova. Zaradi vsega tega odbor zveze na koncu naglasa, da namerava sprejeti vse potrebne ukrepe, da se sklep o ukinitvi zunanje ambulante čim prej prekliče. Poročilo se zaključuje s pozivom na javno mnenje, naj podpre prizadevanja odbora, da se brez odlašanja popravi krivica, ki je bila prizadejana jetičnim bolnikom.
nje osnovne šole po bazoviških junakih?*
«Nedvomno je to pomemben trenutek, ko se poklonimo spominu štirih junakov, ki so žrtvovali svoje življenje za. svobodo. Ne smemo pozabiti, da je njihova junaška smrt tudi pripomogla k temu, da se danes svobodno izražamo m da so se našemu jeziku pri nas spet odprla vrata v šolo. Žal pa moram poudariti, da danes, 35 let po izgonu in uničenju fašizma, smo še vedno priča vandalskim napadom na naše slovenske organizacije, šole in ustanove. Zato mora biti poimenovanje šole po bazoviških junakih nekaj, kar nas opominja na važnost našega narodnoosvobodil-ega boja, kateremu moramo dati posebno v naših šolah primemo širine pri poučevanju zgodovine.»
«Ima poimenovanje šole še kakšen namen?*
«Nedvomno! V prvi vrsti, da o-budi slovensko kulturno in vsesplošno dejavnost v Rojanu, ki je pred 2. svetovno vojno cvetela v tem kraju, posebno po zaslugi mladinskega prosvetnega društva Zarja. Že res, da imamo danes v Rojanu cerkveni pevski zbor in Marijin dom, v katerem se zbira mladina. Tudi šolsko in pošolsko življenje je zelo živahno, saj stalno prirejamo razne prireditve in tečaje, poleg tega je tudi osnovnošolski pevski zbor, ki ga vodi Bian ca Frandolič. Po mojem mnenju pa je to še premalo.»
»Kako ste se pripravljali na poimenovanje?*
Moram povedati, da so bili pri tem zelo aktivni starši, zahvaliti se moram tudi starejšim Rojanča-nom. ki so dal: na razpolago slike in drug material, s katerim smo lahko izdelali brošuro in pripravili razstavo. Akcijo za poimenovanje šole smo vodili le s prostovoljnimi prispevki in s podporami slovenskih organizacij na Tržaškem in v matični domovini.*
«Slišali smo o brošuri in razstavi. Nam bi lahko nekaj povedala o tem?*
«Brošura in razstava imata naslov «Rojan skozi čas* in mislim, da to že dovolj priča o vsebini. Predstavili smo šolsko življenje v Rojanu od leta 1862 do današnjih dni in prosvetno delovanje od leta 1886 do danes. Pri tem smo podrobneje nakazali zgodovinsko dobo in delovanje bazoviških junakov, ki je tesno povezano z NOB v Rojanu, kar naj bi bilo tudi spodbuda za nadaljnje, študije in raziskave o tem delu Trsta.
»Slišali smo, da ste v veži osnovne šole postavili spominsko ploščo in bronasti relief?*
«V veži osnovne šole smo postavili bronasti relief s štirimi prizori, ki ponazarjajo zgodovinski moment pred ustrelitvijo bazoviških junakov; ustrelitev, upor ljudstva in zmago nad okupatorjem. Relief je delo a-kademskega slikarja Stojana Batiča iz Ljubljane. Zraven reliefa smo postavili marmornato ploščo, na ka teri je vklesana spomenica, ki jo je napisal Miroslav Košuta.»
Slovesnost ob poimenovanju rojanske osnovne šole po bazoviških junakih se bo pričela jutri ob 16. uri, ko bodo otroci s pomočjo srednješolskih dijakov ponazorili veličino Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča. Nato bosta na sporedu govora ravnatelja Osnovne šole in predstavnice združenja staršev, nakar bo odkritje spominske plošče in bronastega reliefa z blagoslovom. Sledila bosta nastop rojanskega cerkvenega pevskega zbora in prijateljsko srečanje za vse prisotne.
Zjutraj ob 8. uri bodo otvorilj razstavo, ki bo odprta do 20. ure in v ponedeljek od 8. do 13. ure.
Waltcr Pcrtot
je vodil odbornik za javna dela Bia-sutti, so se udeležili predstavniki o čin, ki že razpolagajo s podrobmml načrti za ureditev zgodovinskih središč in ki torej imajo možnost, <“ jim država finančno priskoči na moč po zakonu štev. 457 iz le“*j njega leta. Odbornik Biasutti je me0 drugim poudaril, da namerava oe-želna uprava podrobno seznaniti javnost in predvsem krajevne uprave 2 vsebino omenjenega zakona
• Razpis državnega natečaja za u' metniška dela v športni palači. J* bil objavljen 16. 11. 1978 na Uraa-nem vestniku — drugi del št. ' Dela morajo zainteresiranci predi0-žiti pri glavnem občinskem tajništva na oddelku za pogodbe in sicer <*• 14. februarja 1979.
V	Trstu bodo odprli železniški muzej
V	Trstu bodo odprli železniški muzej. Glavni ravnatelj državnih želez nic je namreč te dni izdal ustrezno dovoljenje. S tem se uresničujejo dolgoletni napori tržaškega Dopo-lavora ferroviaria, da bi na stari železniški postaji pri Sv. Andreju uredili muzej starih lokomotiv, vagonov, tramvajev ter razne druge železniške opreme. Muzej bo deželnega značaja. Na postaji pri Sv. Andreju je že nekaj starih lokomotiv, pred dnevi pa so pripeljali tu di stare tramvaje.
Danes seja dolinskega občinskega sveta
Dolinski župan je za danes ob 17. uri sklical izredno sejo občinskega sveta. Na dnevnem redu je vprašanje prevzema službe javnih pre vozov, in sicer avtobusni progi 40 in 41, s strani zasebnega podjet ja SAP.
Danes predstavitev konzorcija za prevažanje kontejnerjev
Danes popoldne ob 15. uri bodo uradno predstavili javnosti nov ustanovljeni »Deželni konzorcij 2 prevažanje kontejnerjev* (CRTW-Na obsežni ploščadi v Ul. Carnar bodo razstavljeni tovornjaki, » avtoprevoznikov, ki so stopili v konzorcij. Poleg avtoprevoznikov iz n® še dežele se je v konzorcij, ki skrbel predvsem za prevažanje kontejnerjev s pomola VE., vklJu^. tudi več avtoprevoznikov - obrtnikov iz dežele Veneto.
• Uprava deželne bolnišniške ust* nove sporoča, da bodo jutri, 3. o cembra, ob 10. uri ob vhodu v 00 delek za kronične bolezni »E. ”r. goretti* v psihiatrični bolnišnici P Sv. Ivanu vzidali marmornato P ščo v spomin na preminulega pri®8 rija prof. Guida Frandolija.
OTVORITEV DANES OB 18- URl
Deželna grafična razstava v Podlonjerju
V Ljudskem domu v Podtoni# ju (Ul. Masaccio 24) bodo dan ob 18. uri odprli likovno rozst0Li V namenih prirediteljev je ?2^ staviti stik med slovenskim in talijanskim prebivalstvom njerja in umetniki ustvarjalci na dežele. Razstava je nastala *z Zj. vesti in hotenja teh umetnikov, bi omogočili vsem družbenim : jenL^da Mmilili deležni tistih turnih izraznih sredstev, s kat? mi niso doslej razpolagali. stavljali bodo umetniki različnih 1 ženj in umetniških slogov in l zato razstava tudi priložnost za P? merjanje in izmenjavo mneni' Skupno bo razstavljalo 32 umeJ,e/} kov iz vseh krajev dežele. N . njimi so tudi slovenski slikarji, k
C* no f^nminrto C' n on rr KfClVOSf *
• V prostorih deželne uprave je bil
včeraj širši posvet o javnem gradbeništvu v okviru tako imenovanih zgodovinskih središč. Posveta, ki ga
Cej, Černigoj, Cesar čič in Spacal.
• Danes bodo v umetnostni ^epC. »Rettori Tribbio* na trgu Piazza v chia 6 slikarji Altieri, Brumatti. neo Ro, Devetta, Pittino, RighL ^ signano in Sormani odprli razS ki bo trajala do 15. decembra * ^ slednjim umikom: ob delavnikih ■ . 19.30 do 13. ure in od 17.30 do !»•' / ob praznikih pa od 11. do 13- 01 '~'.
Rektor, akademski senat, up2* svet, upravni ravnatelj tn osebje žaške univerze se pridružujejo lovanju ob smrti
prof. Guida Devescovija
dolgoletnega cenjenega pr0^e9*?. nemškega jezika in kulture o* goški fakulteti.
Dne 30. novembra je umrl naš dragi oče, nono in brat
CIRIL DRUŽINA
Pogreb bo danes, 2. decembra, ob 13. uri, iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Boršt.
Žena Roza, hčt Nada, vnukinja SonJ*> brata Žarko in Mirko, sestra Cvetk* in drugi sorodniki
Boršt, 2. decembra 1978
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
OBVESTILO DOLINSKE OBČINE
Župan občine Dolina sporoča, da je deponiran od 1. t.m. v občinskem tajništvu na vpogled občinstvu de kret predsednika deželnega odbo ra z dne 14. 9. 1978 št. 0820 — preš z ustreznimi prilogami, ki je bil ob javljen v deželnem uradnem vestni ku št. 106 z dne 13. 11. 1978, s ka terim je bila odobrena varianta št 1 k splošnemu regulacijskemu na Črtu občine Dolina.
V 91. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče,
oče in stric
FRANC PURIČ
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 2. t. m., ob 15. 1111 Iz hiše žalosti (Veliki Repen 48) na domače pokopališče.
Žalujoče hčere: Marija, Olga, Dragi0®’ ln Zofka, zetje, vnuki In drugi sorodnik*
Veliki Repen, Ferlugi, Praprot, Trst, 2. decembra 1978
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1978 - 79
cARLO GOLDONI
•NERGAČ»
komedija v treh dejanjih
(dveh delih)
Danes, 2. decembra, ob 20.30 ABONMA RED F - druga so-Po premieri
Jutri, 3. decembra, ob 16. uri ABONMA red G - druga nede-* Po premieri
Pripravljalni odbor za poime-Aovanje osnovne šole v Rojanu to bazoviških junakih
vabi
J'vše učitelje in učence, katerim ' Oiogel dostaviti vabila, da se J bežijo proslave, kj bo na os-°vni šoli v Rojanu jutri, 3. de-cettbra 1978, ob 16. uri.
POMISLITE NANJO TUDI OB MIKLA VŽU
Na Tržaškem in Goriškem lahko kupite slovensko knjigo v sledečih knjigarnah in prodajalnah:
TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20 ADA SEDMAK, Prosek 151 TRGOVINA MIKA, Nabrežina 194 ULGHERI-PAVAT, Opčine, Narodna 48 KNJIGARNA «IL CARSO», Sesljan JOSIP GERGOLET, Doberdob KATOLIŠKA KNJIGARNA, Gorica KNJIŽNA ZADRUGA «SREČANJE», Gorica
ter na razstavah pri naslednjih društvih:
PD TABOR, Opčine PD KRAŠKI DOM, Repen PD RDEČA ZVEZDA, Salež PD IVAN GRBEC, Skedenj PD VALENTIN VODNIK, Dolina PD F. PREŠEREN, Boljunec
Na OSNOVNI ŠOLI v ROJANU
bo jutri, 3. decembra 1978, ob 16. uri SLOVESNOST OB POIMENOVANJU ŠOLE PO
BAZOVIŠKIH JUNAKIH
Pripravljalni odbor
Razna obvestila
Hi
Tabor Opčine vabi v Prosvet-IIn na Miklavževo razstavo knjig 2 gramofonskih plošč, ki bo danes, J J" Ponedeljek, 4., v torek, 5. de-j^bra, od 17. do 20 ure ter jutri, I^oibra, od 10. do 12. in od 16. v..ure. Za Miklavža je slovenska ffa najlepši dar.
štor ^t'e<‘a zveza ■ Salež, vabi v pro-IjjT občinske ambulante v Saležu na J^vževo razstavo knjig, ki bo da-v ' 2- decembra, v ponedeljek, 4. in 5. decembra, od 14. do 18. p er jutri, 3 decembra, od 10. do
H.
p*»
I,	1 u Kraški dom - Repentabor, va-•JJ® Miklavževo razstavo knjig in (^1 Jonskih plošč v staro šolo na ' ki bo danes, 2., v ponedeljek,
v torek, 5. decembra, od 18. ure ter jutri, 3. decembra,
!'■ in
20.
od 1n,.ure L .do 13. ure. Lep dar za Mi--Vž* je dobra knjiga.
Jutri, 3. decembra, bo ob 16. url v
lj finski cerkvi orgelski koncert, 8anfa ‘zva-ial znani Hubert Ber-VjiT s sodelovanjem operne pevke , Bukovčeve iz Ljubljarie.
Gledališča
BOSSETTI
aeUa°eS 26-30 Corrado Pani, Anto-Steni in Ugo Maria Morosi pred-^ ‘Jo Schisgalovo «Ancora una vol-a^re mio*. Abonenti 20 od sto po-fei?' Rezervacije pri osrednji bla-v Pasaži Protti. Ponovitev še
[V? S- decembra izven abonmaja PaSnia della Loggetta, Centro deli ra*e Bresciano predstavlja Piran-L.ov° »La vita che ti diedi* z Vasi^0 ^or*con>- Abonenti 30 in 20 od Ijl bpPusta. Rezervacije pri osrednji ^«ajni.
AV|JIT0rij
ob 16. uri red (sprosti* in ob (L red prva nedelja, gledališka Df/J*na Vannucci - De Francovich Sv st®vlja «11 matrimonio secondo Ute °*‘ ^ abonmaju: kupon št. 3 v d0 rnativi. Rezervacije za ponovitve Vej. • decembra. Rezervacija je ob-■a tudi za abonente reda «stalni». vKRD1
J
g,‘lrabi vsedržavne stavke vodstvo tjo terdi javlja, da so današ-]g Predstavo, ki bi morala biti ob <w,Ur‘. prenesli na soboto, 9. desk lra’ ob 18 uri za iste abonmaj-e rede.
GLASBENA MATICA Trst
Sezona 1978-79 — Tretji abonmajski koncert
V četrtek, 7. decembra 1978, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
SIMFONIČNI ORKESTER
SLOVENSKE FILHARMONIJE PEVSKI ZBOR «CONSORTIUM MUSICUM* Dirigent UROŠ LAJOVIC
Solisti JURIJ REJA - tenor, ČRTOMIR ŠIŠKOVIC - violina, MILOŠ MLEJNIK - violončelo.
Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Koncerti
V	Avditoriju bo jutri, ob 11. uri šesti koncert ,, Vivaldijevih skladb s šoc[elovahjenri sofistbv^Tež-hande Selvaggio, Giorgia Selvaggia, Alda Cossovela, Katje ' Ktaljj ‘ Cdštantina Balba, Pietra Zanona, Ennia Cossovela, Igorja Dražila in Igorja Terčona.
V	organizaciji Nemškega kulturnega Inštituta in s sodelovanjem Avtonomne turistične in letoviščarske u-stanove, bo v torek, 5. decembra, ob 19.30 v baziliki sv. Justa orgelski koncert nemškega organista Wilhel-ma Brumbacha. Na sporedu bodo skladbe Mozarta, Johanna Sebastia-na Bacha. Liszta in Maxa Regerja.
Koncertno društvo. V ponedeljek ob 21. uri v Rossettiju koncert pianista Marka Zeltsera.
v^jjPPella Undcrground 18.00 - 20.00 -k™ «Batte il tamburo lentamen-l1 Režija John Hancock. Igra Ro->	Niro.
I,ui1 16.30 . 19.15 - 22.00 «Una mo-■J®*- John Cassavetes, Peter Falk, |uenf Rowlands. Barvni film.
Si	»Battaglie nella Galassia*
‘cnard Hatch. Dirk Benedikt, Ur
Greene. Barvni film.
,	16.00—22.15 «Addio, ultimo uo
j.	0*’. Barvni film. Prepovedan mla jT1' Pod 18. letom.
"nale 16.00 »A proposito di orni
k.	1*- Barvni film.
GUaciel0 15.30 »Corleone*. Giuliano ^“ha, Claudia Cardinale, Orazio Rim d°' Michele placido. Banmi
j'*-6 16.00 «11 vizietto*. Ugo To-Michel Serrault.
n, si°r 16.00 «Pretty Baby». Barvni n^ J-ouisa Malleja Keith Carradi-p ’ Busan Sarandon, Brooke Shields. lu^PPvedan mladini pod 18. letom. ly ”n 15.30 »Fantasia*. Barvni Walt
Cn,e'Vev fi,m-
„ al|o 16.00 «Morte di una čarati 9i>- Alain Dclon, Omella Muti. ll07Vni Ulm.
gr) rammatico 15.30-22.00 »Come ca-|e.a 'n calore*. Prepovedan pod 18. lil(,'"n' Barvni film.
16.00- 21.30 «Mazzinga con-‘Hrn uf° r°bot»- Barvni film. H,,1-* 16 30 »La maledizione di Da 6jhen*- W. Holden. Prepovedan mla-•Siiii' r>od '4- Irtom.
J 15.30-21.30 »Elliot, tl drago
PD F. PREŠEREN - BOLJUNEC in
SPD TABOR - OPČINE
vabita danes, 2. decembra, ob 20.30 v gledališče France Prešeren v Boljuncu na premiero B. Brechta
PUŠKE
GOSPE CARRAR
v režiji in priredbi D. Gorup, scena A. Kralj, glasba M. Beli-čič, tehnično vodstvo V. Sosič in I. Simonič.
Ponovitev jutri, 3. decembra, ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Občina Dolina vabi občane jutri, 3. decembra, ob 11. uri v gledališče »France Prešeren* v Boljuncu na
JAVNI SESTANEK O AVTOBUSNIH PROGAH 40 IN 41
v zvezi z napovedanim prehodom teh linij od konzorcija ACT na zasebno podjetje SAP.
Izleti
SPDT obvešča, da bo odhod avtobusov za smučarski tečaj v Rava-scletto jutri zjutraj ob 6. un izpred sodnije (Foro Ulpiano).
Združenje Union priredi enodnevni izlet 3. decembra t.l. v goriška Brda na kostanj in novo vino. Informacije in prijave na scdežu zdruzcnja -nion. Ul. Valdirivo 30, tek 64-459 vsak dan, razen ob ponedeljldh od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19 30. ob četrtkih od 17. do 19.30 m ob sobotah od 10.30 do 12. ure.
____
0li° Veneto 16.00 *U chiamavano taer*. Bud Spencer. Barvni
16.00 »Sella d’argento». Giulia-i|. Gemnia. Barvni film. u* 16.00 «West side story». Nata-Wood. Barvni film.
POTOVALNI URAD AUR0RA
priredi od 29. decembra do 2. januarja avtobusni izlel v
BUDIMPEŠTO
Cena izleta (vključno silvestrovanje) 149.000 lir.
Vpisovanje pri potovalnem u-rado Aiirora, Ul. Cicerone 4, tel. 60-261.
PD Ivan Gerbec v škednju priredi
MIKLAVŽEVO RAZSTAVO KNJIG
ki bo jutri, 3. decembra, od 10. do 13. ure ter v ponedeljek, 4., v torek, 5. decembra od 15. do 18. ure v društvenih prostorih.
Izkupiček je namenjen za poimenovanje škedenjske osnovne šole po Ivanu Grbcu.
Na razpolago bodo knjige za otroke in odrasle.
Vljudno vabljeni!
Otroški pevski zbor Glasbene matice vabi starše in prijatelje na
MIKLAVŽEVANJE
ki bo v ponedeljek, 4. decembra, ob 16.30 v mali dvorani Kulturnega doma.
RANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
trst - ulica f. filzi 10 -	si-aa6
ŠE O PETKOVI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA
Pokrajina naj podpre prizadevanje za globalno zakonsko zaščito
Vsebina osnutkov glede rabe sloven ščine in o globalni zaščiti Slovencev, ki sta ju predložili komunisti in socialisti
TEČAJI VALUT V	MILANU
DNE 1. 12.	1978
Ameriški dolar	850.—
Funt šterling	1652.—
švicarski frank	482.—
Francoski frank	190.—
Belgijski frank	27.—
Nemška marka	435.—
Avstrijski šiling	60.—
Kanadski dolaaflburiV	700.—
Holandski florint	400,-
Danska krona	154.—
švedska krona	190.—
Norveška krona	18,50
Drahma	19,-
Mali dinar	38,-
Veliki dinar	38.75
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
PRODAM dobro vpeljano mlekarno -bar pri Sv. Jakobu. Telef. 724-286.
UPOKOJENKA, zdrava, srednjih let, Slovenka, poštena, išče delo pri družini, dopoldan ali popoldan. Govori hrvatsko, nemško in delno i-talijansko. Ponudbe pisati pod šifro «Upokojenka».
V OKOLICI Peska se je v torek izgubil cocker rdeče barve. Prosim, proti nagradi, telef. na št. 566773.
SI MORDA ti razbil sprednji del tvojega avta »scirocco volkswagen»? Potrebujem rezervne dele zadnjega dela avta! Telefoniraj: 0481/82-580.
PRODAM teren parcelo 1100 kv. m pod Kontovelom za nasade trt ali cvetja. Prodam tudi dva soda belega vina — 6 hi oz. 3 hi. Košuta, Križ 276.
TRŽAŠKO podjetje EXPORT - IM-PORT išče uradnico/ka vestno/ega. marljivo/ega po možnosti z znanjem srbohrvaščine. Pisati na Primorski dnevnik pod šifro «marljiva».
IŠČEM harmoniko Scandalli Super VI. Telefon 229121.
KUPIM HIŠO z vrtom ali brez ali zazidljiv teren ali zemljišče za obdelavo. Telefon 228390.
UGODNE PRILOŽNOSTI. Carli pro-ja 850 '68; 127 '72 - '73; alf asi id '73; AR 2000 '72; 128 '72; 124 '68; 125 '68 -'71-72; A 112 '70; R 16 '72: AR 1300 '70; 238 furgon '69: ford tran-sit '70; 124 '71. Ogled v Ul. B. Ca-sale 7.
Na petkovi, dokaj razgibani seji ioriškega pokrajinskega sveta, je lil govor tudi o rabi slovenščine v izvoljenih svetih, posebej o pravici svetovalcev slovenske narodnosti, da na sejah pokrajinskega sveta govorijo v slovenščini. Govor je bil tudi o globalni zakonski zaščiti. Kakor smo že včeraj poročali, pa do izčrpne razprave ni prišlo, pač pa je predsednik pokrajine, Silvano Pagura, zagotovil, da bodo to vprašanje vpisali v dnevni red ene prihodnjih sej. Predstavniki nekaterih političnih strank so glede teh, za našo skupnost izredno pomembnih vprašanj, podali le kratke načelne izjave, komunisti in socialisti pa so predložili dva skupna osnutka dnevnega reda, ki naj bi služila za osnovo prihodnje razprave. Prvi zadeva spremembo notranjega pravilnika o poslovanju pokrajinskega sveta z vključitvijo dodatnega člena, ki daje možnost svetovalcem slovenske narodnosti, da se izražajo v materinščini. Drugi osnutek pa obvezuje pokrajinsko upravo, da se na pristojnih mestih, to je pri vladi, parlamentu in vodstvih političnih strank, zavzame, da pride do čimprejšnje odobritve globalnega zakona za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V tej zvezi naj o-menimo, da je tudi Ferletičeva (SSk) predstavila nov osnutek dnevnega reda, glede rabe slovenščine v izvoljenih telesih.
Osnutek KPI in PSI glede rabe slovenščine, ki sta ga predstavila tudi	v	imenu	drugih svetovalca
Bratina in Cej se glasi:
«Pokrajinski svet v Gorici, ob upoštevanju členov 3 in 6 italijanske ustave ter člena 3 statuta dežele	Furlanije - Julijske	krajine,
sprejme sklep o spremembi notranjega pravilnika o poslovanju pokrajinskega sveta, z vključitvijo, med	11.	in 12.	členom,	dodatnega
člena	11	bis, ki	se glasi.
Pokrajinski svetovalci slovenskega jezika se pri opravljanju svo-j jih dolžnosti lahko poslužujejo materinega jezika, tako v govorni ka kor pismeni obliki. Pokrajinska u-prava bo zagotovila izvajanje te pravice z uvedbo potrebnih instrumentov.*
Precej bolj obširen ie osnutek dnevnega reda, ki obvezuje pokrajinsko upravo, da po svojih močeh prispeva k čimprejšnji odobritvi zakona o globalni zaščiti Slovencev. V prygipi d^lu se avtorji sklicujejo .na nekatera načela, ki so 'zapopadena' v republiški ustavi, deželnem statutu in nazadnje v o-simskih dogovorih ter ugotavljajo nekatera dejstva, predvsem pa to, da predstavlja slovenska narodnostna skupnost v pokrajini obogatitev celotne skupnosti na področju omikanega sožitja in demokratičnih odnosov.
Drugi del osnutka dnevnega reda pa se glasi:
»Pokrajinski svet nalaga odboru obveznost, da posreduje ori vladi, pri obeh vejah parlamenta, ori »ar lamentarnih skupinah demokratič nih strank, da pride do čimnrej šnje razprave in odobritve zakona o globalni zaščiti državljanov slo venskega jezika, upoštevajoč Dred-loge, ki so jih glede tega nred stavili KPI. PSI, PS1UP, SSk in SKGZ. Pokrajinski svet nadalje obvezu;e odbor, naj se zavzame, da bodo v omenjenem zakonu toč no zajamčene pravice in to na ee lotnem deželnem ozemlju, kjer nre bivajo Slovenci, glede:
—	rabe slovenščine v izvoljenih telesih ter v odnosu z javno u-pravo;
—	glede izpopolnitve obstoječega šolskega sistema slovenskih šol in to na celotnem ozemlju in v vseh smereh;
—	avtonomije slovenskih šol z u-stanovitvijo enotnega organa na področju celotne dežele, ki naj Iji imel pristojnosti, ki po zakonu pri-tičejo šolskim okrajem;
—	posegov na družbeno-gospodarskem področju, namenjenih ohranjevanju in razvoju družbenih in kulturnih tradicij, vključujoč pri tem tudi obnovitev krajevne, originalne, toponomastike.
Pokrajinski svet nadalje obvezuje ožji odbor, da se takoj loti iskanja najbolj ustreznih rešitev glede prej omenjenih vprašanj ter da sproži pobudo za ustanovitev pokrajinske konzulte, v kateri bi bili predstavniki občin, kjer živijo Slovenci in predstavniki najbolj po-
membnih družbeno-političnih organizacij. Omenjena konzulta bi bila pristojna za načrtovanje specifičnih posegov v korist slovenske narodnostne skupnosti v pokrajini.
Člani šolskega sveta pri goriškem županu
Zastopniki okoliškega šolskega sveta osnovnih šol za Gorico so bili včeraj pri goriškem županu in se Dozanimali, kako je z nekaterimi vprašanji šolskih stavb. Župan jim je dejal, da se bodo učitelji in o-troci vselili v novo šolsko poslopje v Ulici Čampi po zimskih počitnicah, v štandrežu pa bo pričela delovati druga sekcija otroškega vrtca najbrž že prihodnji teden. Dela so končana, šolsko skrbništvo je dobilo iz Rima dovoljenje, da najame potrebno učno moč.
KAKO BODO POSLOVALE TRGOVINE V DECEMBRU
Združenje goriških trgovcev je te dni objavilo, da bodo trgovine v decembru in v prvem tednu prihodnjega leta poslovale po nekoliko spremenjenem urniku. Tako bodo trgovine, ki imajo obvezno tedensko zaporo ob ponedeljkih, sredah in sobotah, odprte tudi 4., 6., 9., 11., 13., 16., 18., 20., 23., 27. in 30. decembra ter 3. in 6. januarja 1979. Omenjene trgovine bodo odprte tudi jutri, 3. decembra (ob Adrejevem sejmu), ter 24. decembra (božična vigilija).
Ker je v decembru kar precej praznikov, poglejmo, kako bodo na predpraznične in praznične dni poslovale trgovine.
V	četrtek, 7. dec., mesnice bodo odprte tudi popoldne.
V	petek, 8. dec., vse trgovine bodo zaprte, razen prodajaln kruha in mleka.
V	nedeljo, 24. dec., vse trgovine bodo odprte, mesnice bodo poslovale tudi popoldne, pekarne bodo pripravile trojno peko.
V	ponedeljek, 25. dec., vse trgovine bodo zaprte.
V	torek, 26. dec., vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn.
V	soboto, 30. dec., vse trgovine bodo odprte, mesnice tudi popoldne, pekarne bodo pripravile trojno peko.
V	nedeljo, 31. dec., vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn.
V	ponedeljek, 1. jan., vse trgovine bodo zaprte.
Združenje trgovcev obenem sporoča, da ob Andrejevem sejmu ter v tednu pred božičem, ne bo veljala obvezna tedenska zapora za javne lokale.
Deželni odbornik Biasulti obiskal goriško županstvo
MED LASTNIKOM, SINDIKATI' ŽUPANOM IN INDUSTRIJSKO ZVEZO
Včeraj dosežen sporazum o obnovitvi proizvodnje v Manifatturi Goriziani
Včerajšnja delavska skupščina potrdila sporazum ■ Danes obnovitev izmeničnega dela ■ Uveljavljena pravica do zaposlitve
V deželni palači v Gorici so v petek zjutraj ob 4. uri podpisali sporazum, s katerim so poravnali spor v Manifatturi Goriziani. Na pogajanjih, ki so se pričela v četrtek ob 20. uri, sta sodelovala Franco in Sandro Costa, lastnika podjetja, pokrajinski voditelji FUL TA s člani tovarniškega sveta, župan De Simone, deželni odbornik za industrijo Dario Rinaldi, ki je o-pravljal posredniško vlogo, ter direktor goriške industrijske zveze Ar-mando Zandomeni.
Pogodba ustreza zahtevam delavcev tekstilnega obrata v enotni, 21. novembra sprejeti resoluciji, v kateri so na prvo mesto postavili o-brambo delovnega mesta, se pravi ustavno pravico vsakega državljana do zaposlitve.
• Sindikati so sporazum podpirali s pridržkom. Preden je postal pol-nomočen, so ga morali predložiti skupščini tekstilnega kolektiva, da ga odobri. Skupščina, ki se je pričela včeraj ob 13. uri in na kateri so sindikalisti osvetlili posamezne točke, je sporazum v celoti odobrila. To po pomeni, da se bo delo v Manifatturi Goriziani takoj obnovilo.
Na prvem mestu sporazuma je zagotovilo lastnika obrata, da se bo f roizvodna dejavnost nadaljevala na najboljši način in da v letu 1979 po krivdi podjetja ne bo prišlo do znižanja zaposlitvene ravni. Obe stiani sta se v skladu z resolucijo od 21. novembra obvezali, da r . upoštevanju nožnosti in delovne sile na območju goriške cone poiščejo zaposlitev za odpuščene delavce. Za vse delavce, ki jim bodo odpust potrdili, bo zagotovljena šestmeseč ra posebna brezposelna doklada. Podjetje bo od dneva odpusta izpolnilo obveznosti, ki mu pritičejo,
Nadalje so pogajalci ugotovili, da se devet izmed 64 odpuščenih delavcev namerava prostovoljno zaposliti na drugem delovnem mestu ali se upokojiti, osem jih bo MF ponovno zaposlila 37 odpuščenim delavcem bodo do 31. januarja, na posredovanje industrijske zveze, zagotovili zaposlitev (iz podjetja v podjetje) v kovinarskem, tekstilnem, kemičnem, jestvinskem in drugih sektorjih. Preostalim 10 delavcem bodo s posredovanjem deželnega odbor-ništva za industrijo, odbora za o-brambo delovnih mest in industrijske zveze v roku šestih mesecev poiskali zaposlitev, podobno kot za ostale, ter jim za ves ta čas zagotovili prejemanje brezposelne doklade. Lastnik obrata...se je obvezal, da bo proizvodnjo takoj obnovil in da bo v primeru--najemanja nove delovne sile dafl- prednost odpuščenim. čez tri mesece se bodo stranke ponovno sestale ter preverile izvajanje sporazuma.
Naš list je iz razumljivih razlogov od blizu spremljal dogajanje v sovodenjski tekstilni tovarni ter se r-ito pridružuje zadovoljstvu, ki ga izražajo sindikati in tudi delavci ob podpisu sporazuma. Dosežen je bil poglavitni cilj: delavci, ki so bili odpuščeni, niso bili prepuščeni samim sebi, ampak jim bodo zagotovili novo delovno mesto. Do takrat pa jim bo zajamčena brezposelna doklada, ki jo bodo izplačevali od dneva odpusta.
Kakor smo naknadno izvedeli, je takoj po zaključku skupščine, ob 15. uri ravnateljstvo prevzelo obrat ter odredilo skupini delavcev, da je usposobila obrat za današnji normalni pričetek od 6. do 14. in od 14. do 22. ure.
Organizacijski shod CG1L
Jutri, 3. t.m., ob 10.30 priredi mladinska sekcija Slovenske skupnosti v prestolih prosvetnega društva Pcdgora (nasproti cerkve v Podgori) občni zbor slovenske mladine.
Vabljeni!

URADEN PRIČETEK DANES POPOLDNE
Andrejev sejem: tri dni zabave nakupov, ovir v prometu in ropota
Omejitve v prometu v ulicah mestnega središča - Danes popoldne v Avditoriju otvoritev razstave risb otrok Gorice in Nove Gorice
Čeprav je v Gorici že tri dni polno stojnic raznih kramarjev in zabavišč in čeprav je bilo v teh treh dneh težko voziti po ulicah okrog Travnika in Trga Battisti bo šele danes, tja do ponedeljka, pričel veljati strožji režim avtomobilskega prometa v najbolj strogem središču mesta. Danes popoldne bodo namreč
VESTI
••••••••••••••••«
Ustanova ESA sporoča, da je uvedla urnik deželnih uradov.
Uradi ustanove bodo odprti občinstvu vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure.
Ustanova za razvo| obrtništva v Furlaniji - Julijski krajini Ente svlluppo artiglanato Friull - Venezla Giulia
predstavniki goriške občine uradno otvorili Andrejev sejem, ki tudi letos, kot že stoletja, ponuja Goričanom in okoličanom obilo zabave, ki se seveda, iz leta v leto, spreminja in modernizira. Vzdušje .krog stojnic pa bo podobno onemu, ki so ga imeli naši predniki, čeprav živimo v dobi konsumizma.
Čas in nove potrebe seveda terjajo svoje spremembe. Razstava kmetskih strojev ni več na zelenjadnem trgu na debelo, marveč že tretje leto v razstavnih halah Espomega. Tam so razstavljeni stroji več kot 400 tovarn in sejem bo odprt do vključno ponedeljka. Prav tako so letos vinsko razstavo prenesli na razstavišče Espomego, kjer to na voljo odlična bela vina naše dežele.
V mestnem središču pa bo še vedno odprt srečolov, ki bo tudi letos razpolagal z bogatimi nagradami. V razstavni dvorani Avditorija v Ul. Roma pa bodo popoldne otvorili razstavo risb osnovnošolskih otrok iz Gorice in Nove Gorice na temo «zima».
Danes popoldne, jutri in v ponedeljek ne bo dovoljen avtomobilski promet na odseku Travnika (med podvozom nod gradom in cerkvijo), v ulicah Roma, Oberdan, Boccac-cio. Petrarca, Dante, na Trgu Bat tisti in na odseku Verdijevega knrza med pošto in javnim vrtom. Tod bodo vozili mestni avtobusi, ki bodo
sicer izjemoma zavijali po Ul. Ma-meli in ne po Ul. Oberdan.
Vsem bo na voljo dovolj kramarskih stojnic in zabavišč. V ponedeljek bodo lahko vse trgovine v Gorici izjemoma odprte. Brez dvoma pa bo glavni naval ljudi, tudi iz sosednih krajev naše dežele, jutri.
Na Espomegu se nadaljuje, kot smo že omenili, sejem kmetijskih strojev, V okviru tega sejma bodo danes in jutri razkazovali nov stroj za obiranje grozdja. Jutri ob 9.30 bo v tamkajšnji predavalnici predavanje o sedanji zakonodaji na področju vinogradništva s posebnim ozirom na zakone skupnega evropskega trga. Govoril bo Armando Bot-teon, direktor informacijskega centra v Lavisu.
Včeraj se je v deželnem avditoriju v Gorici pričela dvodnevna organizacijska konferenca CGEL, kateri prisostvujejo številni sindikalni voditelji iz vseh krajev dežele Furlanije - Julijske krajine. Uvodno poročila. > prebral deželni tajnik Artu-ro Calabria. Namen sindikalnega shoda, ki-ga bo danes s svojim po segom sklenil- član vsedržavnega vodstva CGIL Salvatore Bonadona, je prilagoditi sindikalne strukture političnim strukturam. V tem smislu je sindikat sprejel napotke na shodu v EUR. Iz poudarkov v uvodnem referatu ter v razpravi je razvidno, da je CGIL sklenila ustanoviti e-notne conske svete, ustanoviti ter okrepiti deželne strukture posameznih kategorij ter razširiti deželno tajništvo CGEL.
Organizacijska prilagoditev sindi kata vsakodnevnim potrebam je potrebna tudi zaradi nalog, ki jih prevzema v odnosu do deželnega od-boi avtonomne dežele Furlanije -Julijske krajine.
Te dni je deželni odbornik za javna dela, Adriano Biasutti, obiskal goriško županstvo, kjer je imel informativni sestanek z občinskim odborom o tekočih javnih delih na področju občine ter o predvidenih posegih v prihodnje. Govor je bil o izgradnji šolskih objektov, o posegih za ohranitev in restavriranje nekaterih kulturno - zgodovinskih spomenikov ter o gradnji nekaterih zdravstvenih objektov.
Miklavževanja v naših društvih
V	raznih naših društvih bodo v teh dneh miklavževanja. V goriški prosvetni dvorani bo miklavževanje v torek, 5. decembra, ob 16. uri. Na sporedu so obdarovanje otrok in o-troška igrica. Darila sprejemajo v prosvetni dvorani v torek, od 10. do 13. ure. To miklavževanje prirejata Slovenska prosvetna zveza in Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ.
Podobni miklavževanji bosta tudi v Sovodnjah in Gabrjah. V Kulturnem domu v Sovodnjah bo miklavževanje v torek, 5. decembra, ob 19, uri, obdarovani bodo osnovnošolski otroci in oni, ki obiskujejo otroški vrtec. Prireditev je v režiji prosvetnega društva «Sovodnje*.
V	priredbi prosvetnega društva «Skala* pa bo miklavževanje v prostorih bivše osnovne šole v Gabrjah v torek, 5. decembra, v večernih urah. Tudi tu bodo obdarovani vaški otroci.
Dovolj snega za prvo smuko
Končno bodo tudi smučarji prišli na svoj račun. Sneg je prišel skoraj nepričakovano, pote ko so ljubitelji zimskih športov že obupavali, da pred iztekom leta ne bodo mogli natakniti smuči. Ne bi omenjali težav, ki jih je sneg povzročil v cestnem prometu v naši deželi, saj se je ponekod cestna služba znašla povsem nepripravljena. Raje si oglejmo, kako je v zimskošportnih središčih. Po telefonskih zvezah smo skušali zbrati i-l-uj informacij. Na Piancavallu imajo okrog 80 centimetrov snega, n ave pa bodo začele obratovati šele anes, saj te dni urejujejo smučarske p:'3ge. Ugodne razmere za smuko imajo na N ej-skem sedlu ter v Kanalski dolini, medtem ko je v nekaterih krajih Karnije snega še premalo. Oživela pa so tudi r—.ska središča na drugi strani meje. Trko poročijo, da je na Lokvah več kakor 50 centimetrov snega in naprave redno obratujejo. Dovolj sneca imajo tudi na Črnem vrhu nad Idrijo.
Spor med sindikati in šolskim skrbnikom
Istočasno z informacijo o ureditvi spora v podjetju Manifattura Gori-ziana, smo prejeli tudi vest o dokaj nenavadnem postopku, ki naj bi ga sprožil goriški šolski skrbnik proti skupini delavcev, ki so nameravali posečati dopolnilni tečaj. Menda so predložili prošnje z malenkostno časovno zamudo, kar naj bi bil dovolj tehten vzrok, da jih niso pripustili k tečaju. V tej zvezi je enotna sindikalna federacija že e-ne.gično protestirala pri ministrstvi'' za šolstvo, pripravlja pa tudi vrsto demonstracij krajevnega značaja.
Do 15. decembra vložiti prošnje na šolski patronat
Šolski patronat za Goriško obvešča, da 15. t.m. poteče rok za predložitev prošenj za podporo šoloobveznim otrokom iz manj premožnih družin. Kakor že prejšnja leta, tako bodo tudi letos razdelili najbolj potrebnim posebne nakaznice za nakup oblačil in obutve.
Dijaki trgovskega zavoda »I-van Cankar* vabijo drevi, ob 20.30 na dijaški ples, ki bo v dvorani pri Zlatem pajku.
Ln
GORICA, Korzo Italija tel. 81-032
oJ
EKNOMEC
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
• Sindikat najomnikov SUNIA obvešča vse zainteresirane, da se lahko zglasijo na sedežu CGIL. v Drevoredu 24. maja št. 1, vsak ponedeljek in četrtek popoldne. Tu bodo dobili vse potrebne informacije o pravični stanarini
Predavanja
žensKj iniciativni odbor za Goriško priredi 6. decembra ob 20.30 v klubu Simon Gregorčič v Gorici, predavanje ginekologa dr. Renata Pui-narja.
Izleti
Slovensko planinsko društvo sporoča udeležencem smučarskega tečaja, da bosta avtobusa jutri, 3. t.m., odpeljala po sledečem voznem redu. Odhod s Korna v Gorici ob 7.15, is štandreža ob 7.20 in iz Sovodenj ob 7.30. Udeleženci iz Doberdoba naj pridejo v Sovodnje. Povratek bo predvidoma med 19. in 19.30.
Kino
Uorica
CORSO 16.00-22.00 «L'albero degli zoccoli*. Ermanno Olmi. Barvni film.
VERDI 17.00—22.00 »Sinfonia dautun-no*. L. Ullmann in I. Bergman. VITTORIA 17.15-22.00 «Easy Rider*. Peter Fonda in Jack Nicholson. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič
EXCF.I.SIOR 16.30-22.00 «2001 - O-dissea nello spazio*.
PRINCIPE 17.30-22.00 »Cosi come sei*.
Aorti Boriva in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Maščevanje Toma Hunterja*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00—20 00 »Sedem veličastnih borb*. Hongkonški film. DESKLE 19.30 »Veliki gospodar*. Hongkonški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72.
DEŽURNA LF.KARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ui. E. Toti, tel. 72-701.
OB POIMENOVANJU ROJANSKE ŠOLE PO BAZOVIŠKIH JUNAKIH
Spomini na Franja Marušiča
Jutri bodo slovensko šolo v Rojanu poimenovali po štirih slovenskih junakih, ki jih je jeseni 1930 pokosil fašistični svinec na bazoviški planoti. V počastitev njihovega spomina ter za to, da bi te odločne antifašiste, ki so se fašizmu uprli v času, ko je bil ta na višku svojih sil, nekoliko približali tudi najmlajšim, ki jim je njihova zgodovina bolj malo znana, objavljamo nekaj kratkih spominov nanje.
Štiri imena: Bidovec, Marušič, Miloš. Valenčič! Kdo med nami jih ne pozna? Od osnovnošolskega otroka do sivega starca, vsi jih poznamo. Poznamo jih kot simbole, kot junake, ki so se uprli velikanu Zlu in s tem povedli vse naše ljudstvo v borbo za naše življenje, za našo človečnost in svobodo. Oj njihovem imenu se zbiramo na pokopališču pri Sv. Ani, na tisoče se zbiramo na bazovski planoti, kjer so fantje izkrvaveli. Njihova imena nam vlivajo ponos, pogum in odločnost, da se borimo še naprej za ideale, za katere so padli. Oni so vsem nam naši veliki simboli, naši vzorniki in vodniki. To vedo tudi potomci tistih črnih rabljev, ki so jih ustrelili. Zato ti bedni dediči Zla sovražijo štiri imena, ki iih mi poveličujemo. Neprestano so na preži, da bi oskrunili njihov spomin. Kako ničeva so njihova barbarska dejanja. Sovraštvo jih je oslepelo: ne vidijo, da so streli njihovih prednikov dvignili štiri zaboviške junake v novo življenje. Zato se tudi ne zavedajo, da njihovo sedanje početje utrjuje v nas nesmrtnost štirih junakov.
Pa vendar! Ali poznamo njihovo življenje, njihove značaje, hotenja, hrepenenja in njihove, z nasilno smrtjo uničene načrte za bodočnost? Le malo je danes ljudi, sorodnikov, ■ njihovih prijateljev in tovarišev, ki bi znali pripovedovati o njihovem življenju. Smrt jih je tako poveličala, da je stopilo v ozadje njihovo življenje mladih, preprostih fantov. Pa bi bilo le prav, da ohranimo tudi niihov );k in z nizanjem spominov prikažemo njihovo človeško podobo. Menda ni še nikjer zapisano, da je bil Franjo Marušič prvi predsednik Mladinskega društva Rocol. Danilo Turk - Joco se spominja, da ga je Franjo povabil, da smo šli v troje na Kon-tovel k mladinskemu društvu «Ladja?’, kjer smo priredili reci-tacijski večer. Jože Cesar se ga spominja kot alpinista, ker sta skupaj in v družbi deklet plezala v Glinščici in šla peš iz Trsta na Montaž. Nekje sem že napisal, da mi je Franjo zameril, ker sem prve izvode ilegalne »Borbe* zaupal drugemu mladincu, da jih razdeli v Rocolu. Smatral je to za nezaupnico, četudi sva že prej sodelovala v nekaterih akcijah.
Še tu in tam .je zabeležen kak droben spomin iz njegovega življenja. Vsi, ki so živeli z njim v Rocolu. sodelovali v mladinskem društvu ali se z njim poznali s pogostih izletov, naj bi zbrali svoje spomine (kakor tudi spomine na ostale tri), da zaživijo pred nami tudi svoje mlado življenje, da nam bodo tako še bližji, še bolj naši.
Zadnji spomin na Franja Ma rušiča je zapisal v pretresljivi črtici »Ogorek* njegov soobtoženec Ciril Kosmač. Tako pripoveduje:
»Slučaj je nanesel, da sem bil v tržaškem procesu priklenjen na verigo poleg Marušiča. V petek zvečer, ko smo v mali podzemski dvorani ob svitu bledih luči in mrtvih pogovorov čakali na
razsodbo, se je Marušič nagnil k meni in me prosil za cigareto. Takrat sem ’mel nekaj denarja; oče me je bil prišel obiskat, mi dal petdeset lir in tako sem vse tiste dni neprestano kadil. Ob tisti pozni večerni uri pa sem imel samo še eno cigareto
«Samo še eno imam», sem rekel. »če ti je prav si bova delila.*
»Prav*. je odgovoril.
Prižgal sem cigareto, enkrat potegnil in jo potem dal njemu. Tako sva izmenjaje vlekla vsak po en dim. Marušič je potegnil samo trikrat, ko sem mu ponudil v četrto, je zmajal z glavo.
«Ne morem več», je dejal.
Potegnil sem še enkrat, potem pa .je nekaj težkega padlo vame. Spomnil sem se. da je za Marušiča predlagana smrtna kazen, ki bo po jasnem Bidovčevem go-
vorjenju najbrž tudi potrjena. Ta ogorek lahko spravim za spomin, sem si mislil. Za spomin sem mrmral in bilo mi je rezko pri duši. Odkod meni takrat tista hudičeva moč, da sem lahko videl poleg sebe mrliča in že računal na spomin, ki si ga bom ohranil nanj. Boril sem se v sebi, da bi se otresel te grde misli, ki je tako trdovratno sedela na meni, toda bilo je vse zaman.*
Po razsodbi so Cirila zaprli v Bidovčevo celico: na steni je bral Bidovčevo ime, ki ga je ta najbrž z izruvanim žebljem vklesal v omet.
Ob šestih zjutraj, eno uro po eksekuciji, je vstopil v celico jetniški kaplan. Kosmač pripoveduje: «Oglednil se je in ko je videl, da ječar ne stoji več med vrati, .je segel pod plašč in mi dal številko lista 'II secolo iliu-stralo'.* «To je od Miloša, da boste vedeli. Imeli boste vsaj nekaj za spomin.*
Ob teh besedah sem obstal. Spomin! Spomin?, je dejal kaplan. Kakor bi vedel za vse moje muke zaradi cigaretnega ogorka. Morda pa ve, sem si mislil in nisem si upal pogledati mu v oči.»
DRAGO PAHOR
Rastoči delež upokojencev v kmetijstvu
Med koncem 1970. in zadnjimi meseci 1975. leta je v ustroju italijanskih kmetij prišlo še bolj do izraza dejstvo, da poteka na njih delo prvenstveno v družinski režiji oziroma v samostojni obliki. Po izračunu državnega statističnega zavoda Istat je bilo na kmetijah z več kakor hektarom res izkoriščene obdelovalne površine opravljenih vsega 710 milijonov in 300 tisoč delovnih dni, a od tega je kar 80,1 od sto odpadlo na lastnika kmetije ter njegove družinske člane.
Pet let poprej pa je bilo število delovnih dni 743,3 milijona, pri čemer je na lastnika in družinske člane odpadlo 78,8 odst.
V omenjenem petletju se je število opravljenih delovnih dni torej skrčilo, kot je razvidno iz gornjih podatkov, za nekaj več kakor 4 od sto. To pomeni, da je bil tako imenovani «beg z zemlje* v realnem smislu znatno blažji, kakor pa je znašalo nazadovanje delovnih rok — 18 odstotkov. Očitno se upokojeni kmetje in gospodinje bavijo s kmetijskimi opravili tudi še tedaj, ko uradno ne sodijo več na spiske «aktivnega prebivalstva*.
ZARADI SIRJENJA PARTIZANSKE PESMI
Ansambel PPZ Ljubljana prejel nagrado AVNOJ
Gre za najvišje jugoslovansko priznanje za dosežke na področju kulture in znanosti - Uspešna gostovanja v tujini - V zboru vedno več tudi mladih pevcev
Letošnji dobitnik nagrade AVNOJ, najvišjega jugoslovanskega priznanja za dosežke na področju kulture in znanosti, je tudi Partizanski pevski zbor Ljubljana.
V času boja. ko je streljanje odmevalo z bojišč vse Jugoslavije, je 21. aprila 1944 v partizanski bolnišnici Planina na obronkih Kočevskega roga skladatelj Karel Pahor zbral 17 partizanov, ki so komaj okrevali od ran, dobljenih v spopadih z Nemci in sestavil invalidski pevski zbor. Med ustanovitelji zbora je dal posebno pomemben prispevek Boris Kidrič, velik revolucionar in tedanji komisar glavnega štaba NOV in partizanskih odredov Slovenije: človek, katerega prispevek v razvoju slovenske kulture je neprecenljiv.
Ob proslavi tretje obletnice u-stanovitve Osvobodilne fronte 27. aprila 1944 so člani zbora že peli
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
JUTRI TEDEN V ILIRSKI BISTRICI V NAVZOČNOSTI NARODNEGA HEROJA BOBNARJA
Veliko partizansko slavje ob 35, obletnici ustanovitve 3, prekomorske udarne brigade
Hkrati bodo počastili 35 - letnico priključitve Slovenskega primorja, Istre, Reke, Zadra, Cresa, Lošinja, Lastova in Palagruže k novi SFR Jugoslaviji - Bogat kulturni spored
V	počastitev 35-letnice ustanovitve tretje prekomorske udarne brigade bo prihodnjega 9. decembra v Ilirski Bistrici partizansko srečanje nekdanjih borcev brigade in svojcev padlih in umrlih te1* borcev prekomorcev iz občine Ilirska Bistrica.
Srečanje borcev tretje prekomorske brigade v Ilirski Bistrici organizirajo tudi v počastitev 35-letnice priključitve Slovenskega primorja, Istre, Reke, Zadra, Cresa, Lošinja, Lastova in Palagruže k SR Sloveniji in SR Hrvatski v sklopu nove Jugoslavije ter v počastitev 35-letnice ustanovitve baze NOVJ, L, 2. in 3. prekomorske brigade ter drugih prekomorskih enot.
• * *
V	zgodnji'‘J5gšeiQu lčtA,''l1943' ih' je v taborišču Carbonara blizu Barija formirala' t. frrekorilorška Uri-’ gada NOV JdgašI&Vijč,,"TŽ"1tAtehei se je kmalu nato izločila 2. prekomorska brigada. To je bil izredno pomemben dogodek, svojevrstna zmaga vztrajnih in zavednih borcev in aktivnost, ki so priborili Jugoslovanom možnost, da so se posebno na ozemlju, ki je bilo pod kontrolo Anglo-Amerikan-cev, svobodno opredeljevali za NOB, se vojaško organizirali in oprem'jeni vračali v domovino ter se vključevali v partizanske enote v Jugoslaviji. Pri tem moramo ugotoviti, da so se Jugoslovani te možnosti stoodstotno posluževali, kajti le redki so bili posamezniki, ki so v tistih težkih dneh preizkušenj obrnili hrbet lastnemu narodu. Nad 35.COO borcev, cd tega kar 27.000 primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov, se je na
ta način vrnilo v domovino bodisi v sklopu petih pehotnih prekomorskih brigad, dveh tankovskih brigad artilerijske brigade, brigade in polka letalcev, avtopolka, številnih samostojnih artilerijskih divizij in bataljonov, ali pa v sklopu drugih enot NOVJ, ki so se takrat v južni Italiji, severni A-friki in južni Franciji ter Angliji ali pa v Dalmaciji oblikovale izključno ali v veliki meri iz prekomorcev.
Po odhodu 1. in 2. prekomorske brigade iz Gravine (od 25. novembra do 7. decembra 1943) je tam ostal le majhen partijsko-politični aktiv, ki je imel nalogo zbirati nove borce za prekomorske brigade. Po vseh velikih mestih v južni Italiji so bili razposlani delegati, ki so tam stalno delovali in razvijali propagandno aktivnost. Partizansko, tabaoiče Gravina je prav tako poslalo svojo delegacijo v severno Afriko, na Sicilijo in na Sardinijo, da bi seznanili primorske Slovence in istrske Hrvate s stanjem v domovini. Novi ljudje, ki so dotekali zadnje dni novembra in prve dni decembra 1943 v Gradino (v Kalabriji) so bili razvrščeni po četah in bataljonih v novo nastali prekomorski brigadi, ki je pozneje, dne 7. decembra 1943, dobila ime 3. prekomorska brigada Že konec decembra je bilo vanjo vključenih 1100 borcev, ki so se vsak dan urili v vojaških veščinah in sodelovali v kulturnem in političnem življenju taborišča.
Po trimesečnem urjenju in številnih manevrih je brigada v začetku marca 1944 odšla na otok
Vis. Številčno je bila zelo močna, saj je ob odhodu iz Italije štela vsaka četa 102 borca, cela brigada pa 1880 ljudi. Prvi bataljon je bil sestavljen iz več narodnosti: v 1. četi so bili Slovenci, v 2. in
3.	četi Črnogorci, v 4. četi pa poleg Slovencev še istrski Hrvati. V 2. in 3. bataljonu so bili samo Slovenci, v 4. bataljonu pa spet v 1. četi istrski Hrvati, v 2. in
4.	četi Slovenci, v 3. četi spet istrski Hrvati in Dalmatinci. V brigadi je bila skupina 150 Ita-lijanov-prostovoljcev, ki se je prišla borit v Jugoslavijo. Iz te skupine in še nekaterih borcev-Ita-lijanov je bil na otoku Visu ustanovljen italijanski bataljon «Anto-nio Gramsci*, ki je bil vključen v 1. dalmatinsko proletarsko _ brigado.
Tretja prekomorska brigada je bila takoj po izkrcanju vključena-v obrambo otoka Visa. Branila je vzhodni del otoka. Ko je v začetku junija 1944 na otok Vis prišel tov. Tito s člani CK KPJ in NKOJ, je bil otok Vis že utrjen, vsak meter obale pa pod nadzorstvom enot 26. dalmatinske u-dame divizije in drugih enot NOVJ. Pred splošno jesensko o-fenzivo so se posamezne enote brigade udeležile po nekaj dni trajajočih samostojnih akcij (Brač, Korčula, Palagruža itd.). Ob napadu na Vš maja 1944 je cela brigada (brez 3. bataljona) sodelovala v akciji 26. dalmatinske u-dame divizije na otoku Braču, nato pa septembra sodelovala pri osvobajanju otoka Korčule in polotoka Pelješca. Večje borbe je imela brigada v neposredni bližini
NESPREJEMLJIVA, TODA SUGESTIVNA TEORIJA RIVŠEGA NACISTA ALDERTA SPEERA
Hitler naj bi si podredil vojsko in narod s pomočjo svojih hipnotičnih sposobnosti?
Fiihrerjevi najožji sodelavec, ki je prestaI dvajset let zaporne kazni zaradi vojnih zločinov, je napisal vrsto knjig spominov, češ da bi rad posvaril svet pred nevarnostmi neonacizma
Ko je že toliko govora o strašnem množičnem samomoru blizu tisoč pripadnikov verske ločine »Tempelj ljudstva* v nekdanji britanski Gvajani ter o njihovem fanatičnem vodji Jim Jonesu, si ne moremo kaj, da ne bi za hip pomislili na drugega fanatika — Adolfa Hitlerja. Primerjava med ameriškim sektaškim, nasilnim in spolno neuravnovešenim duhovnom in pa odgovornim za najstrašnejši genocid v zgodovini človeštva bi morda ne bila na mestu glede na razmerje in naravo njunih zločinov, vseeno pa se nam vsiljuje vprašanje, kako je pravzaprav mogoče, da more en sam človek prisiliti množico drugih (pa naj jih bo le dobrih tisoč ali več milijonov), da mu krotko slede in ubogajo kot pravi sužnji.
Mimo raznolikih dejavnikov marsikdo rad omenja v takšnih primerih tudi hipnotične sposobnosti dotičnega in zanimivo ie, da o tovrstnih sposobnostih govore psihologi in ljudje s ceste tako v Jonsovem kot v Hitlerjevem primeru. Seveda bi bilo tako utemeljevanje početja berlinskega fuehrerja zdaleč presplošno pa tudi nesprejemljivo, kolikor bi napeljalo sveže vode na mlin objestnim neonacistom in reakcionarjem sploh, ki omalovažujejo tragično obdobje Tretjega rajha, oziroma bi nevarno zavedlo mlade rodove — zlasti zahodnonem-ške, češ, morda pa Hitlerja res prikazujejo v grši luči, morebiti le ni bil kriv vsega, kar mu prti jo. Skratka, pospešil bi se zaskrbljujoči proces poizkusov ne-
kakšne rehabilitacije uničevalca Židov in blaznega oboževalca arijske rase. In vendar .je treba vprašanje zabeležiti vsaj kot zanimivost.
O hipnotični moči, s katero naj bi razpolagal Hitler, so se začuli prvi glasovi že leta 1933 ko se je zakonito, torej nenasilno, dokopal do položaja kanclerja. Pozneje je zadeva šla skoraj v pozabo, a sedaj je vprašanje znova potegnil na površje bivši nacistični kolovodja Albert Speer, o katerem številni zgodovinarji naglašajo, da je bil najožji Hitlerjev sodelavec. Speer je napisal že več knjig spominov, problema hipnoze pa se je lotil šele v zadnji, katero .je nedavno pričel objavljati v nadaljevanjih za-hodnonemški časnik «Welt am Sonntag*. Čemu so ni poprej posvetil tej temi, obrazložuje avtor z okoliščino, da bi bralci utegnili razumeti to kot njegov poizkus omiljenja lastnih odgovornosti.
Speeru je nuernberško sodišče za vojne zločine naložilo 20 let ječe, ki jih je tudi v celoti presedel v Spandau. Prizadeti je resnici na ljubo vselej priznal, česar so ga dolžili. Veljal je za «arhitekta» nacističnega režima. Med vojno je bil minister za oborožitveno industrijo: na tem položaju je bil spričo svojih velikih sposobnosti deležen marsikaterega laskavega priznanja, vendar je treba pripomniti, da pri uresničevanju zastavljenih smotrov ni štedil s sredstvi' delovna moč je bila mestoma tudi pod prisilo in bolj podobna suženjskim
kakor pa množicam rednih uslužbencev.
Pred kakšnim letom se je Speer, ki mu .je danes 73 let, odločil, da s svojimi spisi opozori zahodne Nemce, tako se zlasti mlade, pred nevarnostmi ponovne oživitve nacizma, «da ne bi nikdar več prišlo do takšne katastrofe*...
Hitlerja označuje kot nizkotne-ža in sitnega pikolovca brez vsake logike in smisla za trezno presojanje dogodkov, vendar o-boroženega z neverjetnimi hipnotičnimi sposobnostmi; s temi je prisilil k ubogljivosti slehernega človeka celo tudi že takrat — pravi Speer — ko je bilo povsem jasno, da vodijo Hitlerjeva pota v pogubo. Bil je pravi genij v negativnem smislu, saj ni uklonil lastni volji le podrejenih hierar-hoV (mrož brez upov in idealov iz najrazličnejših ljudskih slojev*, kot jih opredeljuje Speer), temveč tudi «pogumne generale*, ki naj bi se pač predobro zavedali, kam vse jih vodi Adolf.
O sebi meni Speer, da je bil Hitlerjev miljenec: fuehrer. da mu je priznaval enako raven «u-metniške genialnosti*, s kakršno se je ponašal sam (nekaj časa se .je namreč šel slikarja), zato naj bi videl v njem tud; natorimer-nejšega sodelavca, ki naj bi mu pomagal uresničiti velikanske fan-taarhitektonske načrte nacističnega režima, po katerih naj bi se Berlin spremenil v velemesto, ki mu na svetu ne bi bilo primer jave. »če je Hitler sploh imel kakšnega prijatelja, potem sem
to bil jaz*, pripominja Speer.
Leta utemeljuje v nadaljnjem hipnotične sposobnosti fuehrerja z okoliščino, da .je bil med prvo svetovno vojno čisto navaden desetar. Glede na to bi med drugim konfliktom morale njegove teorije o visoki vojaški strategiji izzvati v generalih kvečjemu posmeh, pa ni bilo tako, saj so ga slepo ubogali vse dotlej, dokler ni bilo prepozno. In še tedaj, leta 1945, ko je spričo hudih bojnih porazov, ki so jih utrpele nemške čete, postalo jasno, da je konec fuehrerjevih sanjarij o nemški nadvladi nad svetom neizbežen in da je katastrofa pred durmi, ga niso zapustili. »Kot brez moči in volje so bili*, nadaljuje Speer, ki pa ne omenja dejstva, da .je v resnici Hitler postal tarča zarot in spodletelih a-tentatov. Le malo manjka, da ne bi pisec spominov pripisal Hitlerjevi hipnotični moči tudi nerodno postavljene torbe s peklenskim strojem v gozdni bajti med posvetom nacističnih kolovodij.
Bolj kakor hipnozi, rajši pripišimo barbarsko početje nacionalsocialističnega terorističnega režima sistematičnemu zamegljevanju ciljev in močni lažni mirovni propagandi, s katerima je Hitlerju za dolgo časa uspelo premamiti široke množice v Nemčiji in zunaj nje, da niso uvidele bistva nacizma, njegove rasne nestrpiro-sti in agresivnosti. Pripišimo pa ga tudi bolj ali manj zavestni objestnosti poprečnega Nemca, sicer ne bi kar en ves narod šel na limanice posamezniku, (dg)
Splita, predvsem vzdolž obale cd Splita proti Trogiru. V Split in Šibenik je vkorakal tudi 1. bataljon 3. prekomorske brigade. Borci brigade so se posebno izkazali v boju pri Konjevratih, ko so skupaj z drugimi enotami NOVJ uničili nemško posadko, ki se je u-mikala iz Šibenika proti Kninu.
Nato je sledila velika borba za Knin, ki je trajala nad trideset dni. Dejstvo, da je iz brigade bilo izločenih 400 borcev, priča o srditosti bojev. Sledile so ber-be za osvoboditev Hercegovine in Mostarja, nato ponovno dolg marš proti morju in izkrcevanje pri Bicgradu na Moru ter pehod prek Velebita v Liko. Nato borbe za osvoboditev Lapca, Bihača, Gospiča, Hrvatskega Primorja in prihod na staro jugoalovansko-ita-iijansko mejo. Tu je brigada v sklopu tržaške operacije dobila zaradi svoje sestave posebno nalogo (takrat je štela 2300 ljudi), ki ji jo je zaupal štab 4. armade: prebila naj bi se namreč sovražniku v zaledje ter delovala v smeri proti Trstu. Borci brigade so nekaj dni vodili neizprosne borbe o-krog Klane, Ilirske Bistrice, Ša-pjan, Rupe in Lipe. Vest o kapitulaciji Nemčije so prijeli v Tržiču na reki Soči.
Skozi brigadne enote je šlo 4300 borcev, od katerih je bilo nad tri četrtine primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov (predvsem letnikov 1924, 1925 in 1926). 1461 borcev je bilo ranjenih, od tega je dalo svoja življenja 836 borcev. Brigada je prehodila 4300 km dolgo borbeno pot v domovini in 1800 km v Italiji, tako da šteje skupna borbena pot brigade 6100 km. Brigada je bila odlikovana z redom narodne osvoboditve, redom zaslug za narod z zlatim vencem in redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem. Za izkazano hrabrost v borbi pa je septembra 1944 dobila naziv udarna. Pohvale pa je dobila od štaba 26. dalmatinske udarne divizije, od štaba 8. dalmatinskega udarnega korpusa, od štaba 4. jugoslovanske armade in od Vrhovnega komandanta JA tov. Tita.
Partizansko srečanje v Ilirski Bistrici bo potekalo takole:
—	od 8. do 10. ure prihajanje borcev v Ilirsko Bistrico (zborno mesto je pri sedežu občinskega odbora ZZB NOV, Bazoviška 26);
—	ob 10. uri skupen odhod borcev v vojašnico »Proletarska brigada*;
—	ob 10.30 začetek partizanskega srečanja (govorila bosta narodni heroj Jugoslavije Stane Bobnar, nekdanji politični komisar omenjene brigade in Franc Gombač, sekretar občinskega komiteja ZKS Ilirska Bistrica. Kulturni program bodo izvajali: pevski zbor in godba na pihala iz Ilirske Bistrice, recitatorji iz Ilirske Bistrice, Janez Vrhunc iz Ljubljane in Ernest Zega iz Izole.
Po partizanskem zborovanju bo skupno kJsilo in tovariško srečanje v prostorih vojašnice »Proletarska brigada*, kjer bo igral orkester JLA in Zoro Švagelj.
Udeleženci partizanskega srečanja si bodo lahko tudi ogledali stalno razstavo PREKOMORCI v osnovni šoli Dragotin Kette in številne spomenike NOB v Ilirski Bistrici.
ALBERT KLUN
partizanske pesmi ranjencem v bolnišnici Planina, medtem ko so prvič uradno nastopili pred občinstvom slab mesec kasneje v Semiču.
Po prvih: aplavzih je zbor vse bolj pogosto nastopal pred ranjenci in borci partizanskih enot na osvobojenem ozemlju širom po Sloveniji. Kmalu zatem so člani zbora pod vodstvom Pavla šivica odšli v Italijo, kjer so se na številnih koncertih srečali z ranjenci iz Jugoslavije in zavezniških držav. Potem so se čez Dalma-. cijo vrnili v Ljubljano, kamor so prišli s pesmijo na ustih na sam dan njene osvoboditve. S seboj so prinesli revolucionarno pesem nastalo v boju za svobodo.
Ob ustanovitvi so v zboru sodelovali v glavnem mladi ljudje, ki so po težkih spopadih postali invalidi; nezmožni, da bi nosili puško, so se za svobodo borili s pesmijo — peli o svobodi in prepričevali druge, da mora priti.
Po vojni je zbor pod vodstvom profesorja Šivica (od leta 1953 do danes pod vodstvom Radovana Gobca) zelo uspešno deloval pod imenom Partizanski invalidski pevski zbor. Vrstili so se nastopi po vaseh in mestih Slovenije in Jugoslavije. Starim partizanom so se pridruževali tudi novi člani. Zanimivo je, da je partizanski pevski zbor edina vojaška formacija NOB, ki formalno ni bila razpuščena. Kolektiv se je v vseh povojnih letih krepil in bogatil svoj repertoar. Qd leta 1953. ko je spremenil ;me in postal Partizanski pevski zbor, je ta umetniški amaterski zbor obiskal številne države po svetu in je bil kot ambasador .jugoslovanske narodne in revolucionarne pesmi povsod toplo pozdravljen.
Številni poznavalci te vrste glasbe trdijo, da je Partizanski pevski zbor eden od najboljših inter-pretatorjev partizanske pesmi v Jugoslaviji, čeprav se je članstvo spremenilo, je zbor uspel ohraniti specifični izraz in ga nemoteno razvija. Zdaj so oblikovali predlog, da bi v okviru zbora osnovali še otroško in mladinsko pevsko skupino, da bi nadaljevali delo svojih predhodnikov začeto v vojni.
V današnjem zboru je več kot polovica članov nekdanjih borcev in aktivistov Osvobodilne fronte, tu pa so tudi mladi ljudje, delavci, zdravniki, pravniki, inženirji in ljudje Iti raju) poklicev. Jedro zbora tvori pet pevcev, ki so nastopali v njem še v vojnih letih. Partizanski pevski zbor Ljubljana se je pred tedni pobratil s Tržaškim partizanskim pevskim zborom.
JURE PENGOV
V zahodnih državah vse več nezaposlenih
Ne le v Italiji, marveč tudi v drugih zahodnih državah se nezaposlenost nezadržno veča. Po podatkih mednarodne organizacije za dalo (OIL) je v petnajstih zahodnoevropskih državah z Italijo vred bi’o že ob koncu lanskega leta 5,6 od sto delovnih moči na cesti, modtem ko je ustrezni delež v ZDA znašal 6,6 od sto, v Kanadi 9,7 od sto, v Avstraliji 7,4 od sto in na Japonskem 2,6 od sto. Vseh brezposelnih v zahodnem delu Evrope je bilo številčno 7,9 milijona. Zlasti zaskrbljujoč je položaj na področju mladinskega zaposlovanja.
ITALIJANSKA TV Prvi kanai
12.30	Na sceni življenja:
Giacomo Manzu
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
17.00	Odpri se, sobota
18.40	Razlogi upanja
18.50 Novice iz parlamenta 19.20 Woobinda, TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Program z Macariom. *
22.05	Ljubezen v Italiji, program Luigija Comencinija
23.05	Maršala: Boks, svetovno prvenstvo v srednjetežki kategoriji
Ob zaključku DNEVNIK in vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Družina Robinson, TV film
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Ekonomska oddaja: Iz našega žepa
14.00	Odprta šola
Tedenski program o vzgojnih problemih
14.30	Dnevi Evrope
17.00	Sara in Noe, risanka
17.05	Mesto proti svetlobi, TV film
18.00	Bela, roza. črna iz periferije, program Guida Tosija
18.30	Ženska, prva oddaja
19.00	Dnevnik 2	— Dribbling,
19.45	Dnevnik 2 — Odprti studio
20.40	Čas valzerja
Zgodovina družine Strauss, tretje nadaljevanje
21.35	Pod kozorogovim znakom, film
Film sta režirala Paolo in Vittorio Taviani. V glavnih vlogah: Gian Maria Volonte, Lucia Bose in drugi Ob koncu DNEVNIK 2
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	Stare japonske pravljice 8.20 Čarobna žoga — otroška oa
8.35	Z besedo in sliko: Prišel je pevec slovenske dežele
8.55	Vojne zgodbe: Islandija 9.25 Reka, ki je zopet čista, dokumentarni film
10.15	Izbira študija in poklica: t> etologija	.
10.45	A. Dombrovvska: No,a 1 dnevi, TV nadaljevanka
11.35	Trimska televizija 12.05 Poročila	..
12.55	Nogomet: Budučnost - Pa™ zan, prenos	.
14.40	Otrok srebrnih čapelj, m*8
Bosna,
dinsl.i film
17.00	Košarka: Partizan prenos
18.35	Obzornik	.
18.45	Muppet shovv: Peter Sellers
19.10	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	Popi, ameriški film 21.50 Moda za vas
22.00	Poročila
22.15	Boks: Parlov — Johnson
23.15	Pogovor z gledalci
Koper
12.55	Nogomet: Budučnost — P«r-tizan
18.00	Košarka: Partizan - Bosna
19.30	Otroški kotiček
20.00	Risanke
20.15	DNEVNIK
20.35	Mladi advokati:
Mladenič iz St. Jonsa. serijski film	M
21.45	Dosje našega časa: leto 19v*
22.40	Mandragola, komedija
Režija: Alberto Lattuada. grajo: Rosanna Schiaffm0, Philippe Leroy idr.
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro po r.aše;
8.05	Prijateljsko iz studia: 9.05 Z vseh koncev sveta; 9.30 Življenje besed, pripravlja Pavle Merku;
9.40	Ritmična glasba: 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Kulturna rubrika Primorskega dnevnika;
11.35	Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Pa se sliš, slovenske ljudske pesmi; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Vstajenje, 6. del; 14.30 Končno sobota!; 15.35 Iz filmskega sveta; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Bankhe-Evripid, radijska priredba Alojz Rebula.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30 Poročila: 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Hi-fi magazine;
9.15	Poje Lucio Battisti: 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je...;
10.15	Glasbeni portret; 10:34 Šest minut poznavalca; 10.40 Glasba in nasveti; 1T.OO Kirn,’ svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00
Opozarjamo poslušalce na rubriko »Dogodki in odmevi*, ki jo bo oddajala koprska radijska postaja v nedeljo, 3. decembra, ob 11. uri. Prvi del oddaje bo posvečen prispevku Ennia Opas-sija o razvoju italijansko-jugo-slovanskih gospodarskih odnosov s posebnim poudarkom na tovrstnem sodelovanju med Črno goro in deželo Apulijo; na sporedu bo tudi intervju s predstavništvom Zvezne gospodarske zbornice SFRJ v Bariju in predsednika apulijske deželne uprave.
V drugem delu oddaje pa bo na vrsti razgovor z Izidorjem Predanom o dejavnosti slovenskega - ljudskega gledališča v Beneški Sloveniji. Predan sodi med ustanovitelje in voditelje ansambla, ki večkrat gostuje tudi med izseljenci v Belgiji, Avstriji in Sloveniji.
Na prvi strani; 12.05 Glasba P® željah; 12.15 Popevka dneva; «-uu LP tedna; 14.33 Orkester Pin.a Presti ja; 14.45 Orkester Borghesi-
15.00	Koncert na trgu; 15.40 Popevke: 16.00 Pismo iz...; 16.05 to dig Galletti; 16.20 Flash glasb«’
16.40	Objave in zabavna glasba-
16.45	Jugoton; 17.00 Ob petih f»; poldne: 17.30 Primorski dnevni*-
18.00	Vročih sto kilovatov; 1®,JS Zapojmo in zaigrajmo;
RADiO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, lf®“-
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6-r 7.30 in 8.50 Glasbeno prebujenje-
10.35	Prijatelji...; 11.30 Ena dežela naenkrat: Sicilija; 12.05 Gla beni odmor; 12.10 Aplavz cenF ne publike; 12.30 Evropa, Evropa--
13.35	Italijanski folk: 14.05 f* Traviata*, Alberta Arbasina; H- . Popevke za mlade; 15.05 Pove® Guya De Maupassanta: 15.55 ««•• protagonist; 16.30 ProtagonlS resne glasbe; 17.05 Radio 1 — J®, ’78; 17.35 Doba zlata; 18.25 Senu bert v Italiji; 19.30 Nabožna pa daja; 19.^ Oddaja o medic«11;
20.10	Skoraj celo uro z Mie*1® jem Stranierom; 21.05 Ko ob soD<r tah ni bilo Travolte: 21.30 Zgoo vina radia; 22.15 Radio sbaila.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, H-T
12.00,	14.00, 15.00, 18.00, 19.00, \P ročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 p bro jutro, otroci!; 7.30 Iz nas sporedov; 8.08 Glasbena mat«1 ja; 9.05 Pionirski tednik; 9-35 M dina poje; 10.45 Turistični naP° ki 11.03 Skladbe starejših slove« skih komponistov; 11.20 Sveto na reportaža; 11.40 Mi
12.10	Godala v ritmu; 12.30 K«*f tijski nasveti; 12.40 Veseli °tr
mači napevi; 14.05 Gremo v
kino;
14.45	S pevcem Markom Breclje®;
15.30	Glasbeni intermezzo; 15-t’ . knjižnega trga; 16.00 Vrti«8*’
18.05	Od arije do arije; 18.30 bena abeceda; 19.35 Lahko « ' otroci!; 19.45 Minute z anS« blom Jože Privšek; 20.00 Za' ^ te, uganite in se pogovorite; . Za prijetno razvedrilo; 21-30 t daja za naše izseljence.
HlllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllMIfllllllllllMIIIIIIIIIIIlIlllIllllllIlliiiitiiiiiiiiinfMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIII'11

SVARILO AMERIŠKEGA RAZISKOVALNEGA ZAVODA
Brezbrižnost človeka močno ogroža biološko ravnovesje
500.000 živalskih m rastlinskih sort pred izumrtjem
Gorje živčnim
Strokovnjaki vedo povedati, da je živčna napetost človeku sila nevarna. Prvič, ker mu »skrajša* življenje poprečno za 11 let, sicer pa je tak človek petkrat bolj podvržen možganski kapi, šestkrat srčnim obolenjem in dvakrat ledvičnim boleznim.
Živalski in rastlinski svet sta v hudi nevarnosti. Skoraj pol milijona je takih živalskih in rastlinskih, ki utegnejo še pred koncem tekočega stoletja izginiti, če se ne bo človek spametoval in korenito izpremenil svojih dosedanjih razvojnih shem. Takšne kakršne so dandanes, vse huje o-grožajo naravno okolje in zemeljsko bogastvo, iz katerega tudi črpamo življenjske vire. Ne gre morda za pretiran pesimizem ali alarmizem, temveč za trezne zaključke, ki so jih potegnili znanstveniki nekega ameriškega raziskovalnega zavoda in ki kažejo, da preti najhujša nevarnost tropskim območjem.
Zastopnik «World\vatch Institute* Erik Eckholm naglasa, da vodijo vrtoglavi vzpon naravnega prirastka, nesmotrno gospodarsko razvojno načrtovanje in vse bolj naraščajoče povpraševanje po tropskih proizvodih in zlasti surovinskih dobrinah k sistematičnemu obubožanju živalskih in rastlinskih oblik življenja tako na afriški in azijski celini kot v Latinski Ameriki.
Sicer pripominja raziskovalec, da grozi podobna nevarnost tudi Evropi in Združenim državam A-merike oziroma vsej Severni Ameriki in, to še predvsem zaradi onesnaževanja in zastrupljanja ozračja, kopnega vodovja in mo-
rij z najraznovrstnejšimi življenju škodljivimi odpadki. Poraba hranil se seveda razumljivo veča in že ta proces nujno predpostavlja osiromašenje zemeljskega bogastva; toda posledično škodo bi bilo po Eckholmovem mnenju mogoče vsaj omejiti, s smotrnejšim razvojnim programiranjem
Nekaj nad 50 držav z vsega sveta je že podpisalo dogovor o medsebojni izmenjavi najbolj o-groženih živali in rastlin v smislu, da se tovrstno trgovanje podredi najstrožjemu nadzorstvu. Eckholm je pozval Italijo, Japonsko. Nizozemsko in Španijo kot uvoznice ter Kolumbijo, Kenijo, Mehiko. Sudan, Tajsko in Ugando kot izvoznice, naj tudi same pristopijo h konvenciji in prispevajo k obrambi biološkega ravnovesja.
Študija «Worldwatch Institute* se z druge strani zavzema za raztegnitev ozemelj, kjer sta živalstvo in rastlinstvo kolikor toliko že zaščitena in ki zajemajo zaenkrat 35 držav. Ravno tako poziva k ustanavljanju genetskih »poolov* za ohranjanje semen tistih rastlinskih sort, ki jim najbolj grozi izginitev. Vse to pa v dolgoročni perspektivi ne bo zaleglo, če si vlade posameznih držav ne bodo omislile pametnejših gospodarskih reform, (dg)
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) P°P£ vili boste napako, ki ste jo hote povzročili. Znatna sreča * tveganih stvareh.	. p
BIK (od 21.4. do 20.5.) f n brambi idej boste dokazali v cejšnjo dozo poguma. Vaš P telj v težavah bo potreboval K
moč.	, «2 6.)
DVOJČKA (od 21.5, do n. Naključno, toda srečno P0!*? sko srečanje. Oseben uspeh novem delovnem polju. , RAK (od 23.6. do 22.7.) N^j čakovani uspehi bodo P°me
za vaše nadaljnje življenje-LEV (od 23.7. do 22.8.) vašega sodelavca bo istoc« ,0
tudi vaš uspeh. Optimistično^, vedro razpoloženje v krogu žine. ■	((e
DEVICA (od 23.8. do 22.9-1 ^ zapravljajte dragocenega . j-v nekoristnih diskusijah. 1 peskanju novih prijateljev «e zabito na stare.	ifl.)
TEHTNICA (od 23.9. do tc Od vas bodo zahtevali, d« .“T V nastopili v vlogi pomirjevale«^ nekem sporu. Ljubljena 08 ima zaupanje v vas.	„tj.)
ŠKORPIJON (od 24.10. do d<, Ne zanemarjajte obveznost* družinskih članov.	,n i2.)
STRELEC (od 23.11. do Nastopil je trenutek za dobj« nekega načrta. Srečno ra* v srčnih zadevah.	1.)
KOZOROG (od 21.12. do > Pretiran ponos vam lahRo> l tuji prijatelje. Najboljši odnos ljubljeno osebo. Živčnost. -2.)
VODNAR (od 21.1. do 1S'*i Ne poslušajte nasvetov osjo-sc znane po površnosti. Vasi sedanji upi se bodo izjalovi«’,^} RIBI (od 20.2. do 20.3 ) tj-odgovor bo zaprl usta vsej11
stim, ki so vas obrekovali-
bodite preveč popustljivi.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
SMUČANJE
VELESLALOM ZA «WORLD SERIES»
STREL IN KRIŽAJ MED NAJBOLJŠIMI danes v Cremi
Osvojila sta 5. in 6. mesto - Zmagal je ponovno Stenmark - Med Italijani David najuspešnejši (7.)
FULPMES (Avstrija) — Že prvi tekmovanji sta potrdili, da bo tudi letos Ingemar Stenmark absoluten '?ospodar» svetovnega smučanja. Na včerajšnjem veleslalomu, veljavnem za lestvico «World Series*, je brez Jesebnih težav osvojil prvo mesto: dosegel je najboljši čas, bodisi v Pjjvem kot v drugem spustu. Zna-elloost dosedanjih tekmovanj pa je Predvsem dejstvo, da osvajajo najboljša mesta često še «neznani» smu-cerji. Jasno je postalo, da so teh-P^ne sposobnosti smučarjev čedalje “°lj izenačene, zato pride tudi do Več presenečenj (če izvzamemo, se-v®da, prvo mesto, ki je plen nepremagljivega Stenmarka).
Največje in najprijetnejše prese-Pečenje včerajšnjega veleslaloma je Predstavljal vsekakor Jugoslovan “Oris Strel, ki je kljub slabi start-P* številki (46) dospel čelo do pe-fea mesta in s tem prekosil še Križaja, ki se je moral zadovoljiti s šestim mestom.
Končna lestvica:
1- Stenmark (Šve.)
“• Luscher (Švi.)
“■ Stock (Av.)
’• Heidegger (Av.)
|- Strel (Jug.)
S' Križaj (Jug.)
'■ David (It.)
°- Ncckler (It.)
,»• Gros (It.)
0. Burger (ZRN)
}!• Hemmi (Švi.)
2.	Jager (Av.)
Mahte (ZDA)
K- Zeman (ČSSR)
Ortner (Av.)
16 Jakobson (Šve.)
Thoni (It.)
Bernardi (It.)
Mally (It.)
2’05”35 2’05”55 2’06”60 2’06”78 2’06”84 2’07”11 2’07” 15 2’07”18 2’07”19 2’07”61 2’07”68 2’07”76 2’07”80 2’07”81 2'08”32 2’08”36 2’08”36 2’08”58 2’08”61
Amicale (Luk.) — Sporting Lisbona (Por.) 99:94
Wybrzeze (Pol.) — Aleppo (Sir.) 99:89
Zbrojovka (ČSSR) — Limassol (Cip.) 125:68
POKAL PRVAKINJ
Universite (Fr.) — Tel Aviv (Izr.) 80:52
BSE (Mad.) — Bayer (ZRN) 80:67 AZS (Pol.i — ABC (Avs.) 105:87
ZORICH — Dvoboj Karpov-Korč-noj je že precej za nami, Korč-noj pa še vedno vztraja s polemikami in prizivi. Hotel bi namreč, da bi mednarodna šahovska zveza (FIDE) razveljavila spopad v Ba-guiu, kjer naj bi prišlo v zadnjem, odločilnem srečanju, do nekaterih nepravilnosti v Karpovovem taboru. Šlo naj bi vedno za znano a-fero o prisotnosti parapsihologa Zuharja, ki naj bi Korčnoja med igranjem motil (zaradi svojih nadnaravnih sposobnosti).
Afera je vsekakor spravila v smeh celoten dvoboj, dejstvo pa je, da je Korčnoj vso stvar vzel zelo resno. Ker ni FIDE njegove zahteve sprejela se je namreč o-brnil celo na legalne poti na Nizozemskem, kjer ima FIDE svoj uradni sedež. No, bomo videli kako se bo vse to izteklo, konec pa
je precej lahko predvidevati.
Poleg tega pa je Korčnoj med tiskovno konferenco še izjavil, da bi ga morali v kratkem doseči žena in hči, ki sta (po njegovi odklonitvi sovjetskega državljanstva) ostali v SZ.
ROKOMET
Z zmago nad Romunijo s 16:14 si je ženska rokometna reprezentanca Jugoslavije priborila pravico do nastopa v finalnem delu v Bratislavi. V kvalifikacijski skupini «plavih» bo gotovo napredovala tudi ekipa ZRN.
OBVESTILA SK Devin
obvešča, da se je pričelo vpisovanje za smučarski tečaj, ki bo od 17. decembra do konca januarja v Ovčji vasi. Interesenti se lahko o-brnejo na odbornike kluba ali se zglasijo ob torkih in četrtkih v občinski telovadnici v Nabrežini od 18. do 19. ure, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila.
• * *
SPDT
obvešča, da bo odhod tečajnikov z avtobusi v nedeljo, 3. decembra, ob 6. uri zjutraj izpred sodnije (Foro Ulpiano).
NAMIZNI TENIS
V ZENSKI A LIGI
NOGOMET,
V 2. AMATERSKI LIGI
Naša dekleta ne bodo imela lahkega dela
Zaostalo prvoligaško prvenstveno tekmo CSI Crema - Kras, ki so jo odgodili pred tednom dni, bodo odigrali v Cremi danes ob 18. uri. V prvem kolu severne skupine namiznoteniške A lige sta oba današnja tekmeca pospravila celoten izkupiček, kar preseneča prav pri igralkah iz Creme, ki so dokaj presenetljivo odpravile s 5:2 favorizirano ekipo Canottieri Lecco.
Na tem prvem sezonskem gostovanju torej Krasova dekleta verjetno ne bodo imela prav lahkega dela in se bodo morala pošteno potruditi, če bodo hotela ohraniti svojo nepremagljivost. Vsaj na papirju bi morala biti zmaga Krasa izven vsake diskusije. V tri točke Sonje Miličeve res ne moremo dvomiti, saj bi vsak delni spodrsljaj predstavljal veliko presenečenje. Za osvojitev ostalih dveh točk sta poklicani Dragica Bla-žina in Neva Rebula, ki sta trenutno v dobri formi in imata dobre možnosti za uspešen nastop. Verjetno bo mlada in vse boljša Maccalli (v prvem kolu je premagala celo Mon-tijevo) zanju pretrd oreh, ostali nasprotnici pa sta zanju vsekakor dosegljivi. Tu mislimo na Tržačanki Eccardi in Starc, ki sta po razpustitvi Julie prestopili v vrste lom-bardijskega kluba. Čeprav je med drugokategornicami Eccardi višje u-vrščena od Rebulove in Blažinove, pa je po našem mnenju madsebojni obračun odprt vsakemu izidu. V skrajnem primeru pa bi krasovki morali osvojiti preostali dve točki
v spopadih s Starčevo oziroma s Pasqualijevo, ki sta obe tietjekate-gornici in znatno slabši od naših zastopnic.
-bs-
VATERPOLO
DUBROVNIK — V prvem dnevu finalnega dela pokala pokalnih prvakov je včeraj v Dubrovniku domača Korčula premagala Canottieri iz Neaplja z 8:5.
MELBOURNE — Jugoslovanska ženska teniška reprezentanca je na tekmovanju za pokal cFedera-tion* doživela v srečanju za vstop v četrtfinale poraz s tekmovalkami iz Sovjetske zveze s 3:0.
. — prvi drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
2
1
X
1
X
1
1
X
X
2
1
Na Padričah derbi Gaja-Primorec
Ostale naše enajsterice bodo imele težko nalogo, saj igrajo vse na tujem
2. AMATERSKA LIGA
Jutri bodo odigrali pare 12. kola, ki bi moralo biti za naše enajsterice precej naporno, saj (razen Gaje) igrajo vse v gosteh. Gajevci bodo na Padričah igrali derbi s Primorcem.
Costalunga - Zarja
Presenetljiva Zarja gre v goste k žilavi Costalungi, ki v začetnem delu prvenstva prav gotovo ni zadovoljila svojih navijačev. Ekipa Co-stalunge je startala med favoriti prvenstva, vendar v začetku ekipi ni šlo. Nato pa si je nekoliko opomogla, vendar še vedno zaostaja za vodečimi ekipami, med katerimi je tudi Zarja. Prav zaradi tega bo verjetno ta dvoboj precej zanimiv in napet. Domačini odločno jurišajo na zmago, saj bi le s tem izidom znižali svoj zaostanek na lestvici. Razpoloženje v taboru Zarje je dobro, vendar ne smemo pozabiti, da je Costalunga edina poraza doživela prav na domačih tleh (Campanelle in Giarizzole).
Rosandra - Primorje
Gostovanje Primorja bo nedvomno zelo naporno za proseško enajsterico, ki še vedno išče pravo i-gro. Čeprav je Primorje v zadnjih štirih nastopih osvojilo pet točk in s tem (vsaj po trditvah voditeljev) prebolelo krizo, izgleda, da na igrišču ni tako. Primorje, razen dveh nastopov (Costalunga in Campanelle), ni pokazalo zrele in učinkovite
niiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMniiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiMiMiiiiiiiiiiiiminiuiiiiimiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiuiutttiiiiiimiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiinnfiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiinHnnHHBHMBUiauBmHmMiimiiiMiiiiiiiiiiiiim
KOŠARKA
V PROMOCIJSKI LIGI
Bern — Svetovni smučarski pojte! za ženske se bo uradno začel ?• decembra na Piancavallu s smu-naslednji dan (nedelja) pa podo ženske opravile še slalom. Stedil bo 12. veleslalom v Cervi-nato pa se bo ženska karoma premestila v Val dTsere, bosta 17. in 18. na sporedu Srnuk in veleslalom.
Tudi moški bodo svoj svetovni •tekal začeli 9. decembra z vele-|telomom v Pichl - Schladmingu. i0- bo še smuk, tudi v Schladmin-?.u- Moški bodo tekmovanje nada-jevali v Madonni di Campiglio 13. , 14. (slalom in paralelni slalom) „er nato v Grodnu, kjer bo na spo-smuk.
;	V MARŠALI./ ■/.' „*/.
Danes Parlov proti Johnsonu
Drevi se bosta v Maršali pomerila 'tetovni prvak srednjetežke boksarji kategorije Jugoslovan Mate .prtov in izzivalec Američan Marvin “°hnson.
Parlov je včeraj povedal, da nabava podpisati pogodbo za dvo-, J s svetovnim prvakom težke ka-■pSorije Alijem, do dvoboja z njim f? naj bi prišlo prihodnje leto v /i°skvi. Parlov namreč namerava Vstopiti med težkekategornike.
Košarka
• ^ evropskih pokalnih košarkarskih Snovanjih so dosegli te izide:
POKAL PRVAKOV
T^izani (Alb.) - Bosna (Jug.) j>78
^nsterneuburg (Av.) — Zamalek „'Eg.) 92:63
Madrid (Šp.) — Honved (Mad.) 119:93
,yal Fresh Air (Bel.) - Eczicibasi S, D 105:81
utton (Ang.) — Juventud Badalona I (ŠP.) 89:120
Mans (Fr.) — Pireo '6:56
(Grč.)
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
Obeta se dokaj izenačen boj
Kljub temu je Jadran v tekmi z Miljčani favorit, enako pa tudi Bor proti Stelli Azzurri
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Po drugem kolu promocijskega prvenstva so na vrhu lestvice ostale le še štiri ekipe. Če ne bo prišlo do presenečenj bo borba za prva mesta prav med temi ekipami.
In že danes bo na sporedu derbi med dvema izmed favoritov, Jadranom in miljskim Jeans Cornerjem. Jadranovci imajo prav gotovo boljše centre kot nasportniki (le-ti so namreč tik pred pričetkom prvenstva izgubili svojega najvjšjega igralca Ru-peno, ki je prestopil k Servolani), Miljčani pa razpolagajo s celo vrsto odličnih zunanjih igrateev, Obeta se torej izenačen boj, menimo pa, da itpa Jadran več'tuažnnsti za zmago, to pa tudi zato, ker nastopa na do mačih tleh.
Bor bo proti Stelli Azzurri imel predvidoma lažjo nalogo. Perkovi varovanci so še posebno v zadnji tekmi z Barcolano zadovoljili in bi jim zato nasprotniki, ki so novinci v ligi, ne smeli delati prevelikih preglavic.
Od ostalih tekem bi omenili le še spopad med Barcolano in Ferro-viariom, kjer se bodo Barkovljani skušali oddolžiti za poraza, ki so ju doživeli v prvih dveh kolih.
DEČKI
Ker je mladinsko prvenstvo prekinjeno do januarja, bodo ta teden v mladinskih kategorijah nastopih le dečki. Sokol i-ra drevi proti Ala-bardi, ki je eden izmed favoritov prvenstva. Ekipo Alabarde sestavljajo
Ascoli - Inter	1
Atalanta - Juventus	2
Catanzaro - Lazio	X
Fiorentina - Vicenza	1
Milan - Perugia	1
Roma - Avellino	1
Torino - Napoli	1
Verona - Bologna	X
Bari - Pistoiese	1
Cesena - Sampdoria	X
Lecce - Pescara	2
Triestina - Jun. Casale	X
Catania - Barletta	1
X 2
X
X
v glavnem bivši minikošarkarji ekipe Visintini in so tako telesno, kot tehnično boljši od Nabrežincev. Leti bodo torej skušali čimbolj omiliti pasivo ter prikazati lepo košarko, več pa od njih ni mogoče pričakovati.
Kontovelci rr. bodo opravili svoj krstni nastop v tem prvenstvu: v prvem kolu namreč niso igrali zaradi slabega vremena. Tudi Lisjakovi varovanci bodo imeli dokaj neugodnega nasprotnika, spričo dobre igre, ki so jo prikazali v predprven-stvenih tekmah, pa bi lahko pripravili presenečenje.
id Bini .	Marko
KOLESARSTVO
CIKLOKROSU
Adria s tremi tekmovalci
Jutri bo v Cordenonsu peta od devetih dirk v ciklokrosu, veljavnih za podelitev trofeje «A1 Fogoler*. Dirko, ki bo tokrat dolga 24 km, organizira tamkajšnji klub «Super-mercato Da Ugo». Proga se bo, z razliko od prejšnje, ki je bila speljana v večini po njivah, odvijala pretežno po makadamskih cestah ter bo v vsakem krogu (od 10) šla za 100 m po obdelanem polju. Seveda bo glede na zadnje poslabšanje vremenskih razmer tudi ta tekma naporna, čeprav bo gotovo tudi tokrat nastopilo precej kolesarjev, ker se zdi, da je postala ta panoga zadnje čase priljubljena vse večjemu številu tekmovalcev.
Nedvomno bo tudi na tej dirki nastopil reprezentant Poccagnella, glede na to, da se tekmovanje odvija blizu Veneta. Prav ta kolesar (’ je osvojil že dve prejšnji dirki) bo seveda glavni protagonist. Po zadnjem nastopu vodje lestvice Gia-cominija mu edinole Barattin ali Flailan lahko delata preglavice, saj je sicer v tej panogi neprekosljiv.
Lonjerska Adria bo tudi tokrat gotovo nastopila s tremi kolesarji in sicer Tonijem Cerasarijem, Aleksandrom Čokom ter Fabijem Ruzzier-jem. Nastop četrtega kolesarja Ivana Petelina pa ni gotov, predvsem
zaradi delovnih obveznosti. Upamo, da bodo naši predstavniki imeli tokrat več sreče, glede na razne mehanične okvare in preluknjanja, saj jim sicer volje ne manjka.
Start dirke bo ob 14.30.
* * *
Vedno v nedeljo pa bo v Bazovici drugi od treh tekov čez dm in stm, namenjenih kolesarjem. Proga bo tokrat dolga 6.000 m in bo speljana vsa po gozdu, blizu lipiške meje. Krosa, ki ga organizira klub Gen-tlemen, se bo udeležilo tudi pet članov Adrie in sicer Girolamo Bo-wnnQ„i8iJvj0j^rginella, Ivan Petelin, Rajko Godnič ter Fabio Ruzzier. Glede na rezultate prvega krosa, imata predvsem Bonanno in Ruzzier realne možnosti, da osvojita končno prvo mesto, vsak v svoji kategoriji.
Start bo d) 10. uri pri bazovskem «kalu».
R. F.
NAMIZNI TENIS
SINOČI V TRSTU
Pri Boru so obnovili namiznoteniški odsek
Sinoči so se pri ŠZ Bor v Trstu sestali nekateri bivši namiznoteniški igralci tega društva in so sklenili, v skladu s sklepi letošnjega občnega zbora, obnoviti namiznoteniški odsek. Sestavili so pripravljalni odbor, ki bo pripravil v prihodnjih dneh vse potrebno za obnovitev delovanja tega odseka, ki je v preteklosti dosegel izredne uspehe.
Zanimanje za namizni tenis je med tržaško slovensko mladino veliko in nobenega dvoma ni, da bo kmalu tudi pri tem odseku tako pestro delovanje, kot je v ostalih odsekih tega tržaškega slovenskega društva.
Pobudniki obnovitve Borovega namiznoteniškega odseka tudi vabijo vse bivše igralce in igralke, kot tudi ostale ljubitelje te igre, naj se vključijo v priprave za obnovitev namiznoteniškega športa med tržaškima Slovenci.
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 2. decembra 1978
NOGOMET
KADETI
14.30	v Trebčah Primorec - Op. Supercaffe * * *
14.30	v Ribiškem naselju San Marco - Primorje * * *
14.30	pri Domiu
Do mio - Breg
NAJMLAJŠI
16.00	v Gorici Azzurra - Juventina
CICIBANI
15.30	v Trstu, Chiarbola
Chiarboia - Breg * * *
14.45	v Miljah
Muggesana - Primorje	v
_ NAMIZNI TENIS A
ŽENSKA A LIGA
18.00	v Cremi CSI Crema - Kras
ODBOJKA
MLADINKE
18.30	na Proseku Kontovei - OMA A
DEKLICE
19.00	v Trstu, stadion «1. maj*
Bor - Rozzol
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
17.30	v Dolini Jadran - Jeans Comer
18.30	v Gorici, na Rojcah Dom - Itala
DEČKI
20.00	v Trstu, šola «Visintini»
Alabarda - Sokol ♦ * *
15.00	na Kontovelu Kontovei - Servolana
JUTRI
NEDELJA, 3. decembra 1978
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
14.30	v Moram Moraro - Juventina
* * *
14.30 na Padričah Gaja - Primorec * * *
14.30	v Trstu, Sv. Sergij Costalunga - Zarja
14.30	v Dolini
Rosandra - Primorje * * *
14.30	v Nabrežini
Aurisina - Breg
3. AMATERSKA LIGA
14.30	v Doberdobu
Mladost - Azzurra * * *
14.30	v Marianu Mariano - Sovodnje * * *
14.30	v Križu
Vesna - Union
* * *
10.00	na Opčinah Roianese - Kras
NARAŠČAJNIKI
9.30	v Marianu Mariano - Sovodnje
* ♦ *
9.30	v Štandrežu
Juventina - San Lorenzo * * #
8.30	na Opčinah
Montebello - Zarja'1 u>v '■>>
ZAČETNIKI -UBSii I
11.00	v Gorici Azzurra - Juventina
* * *
10 00 na Proseku
Primorje - Campanelle * * *
10.00	v Dolini
Breg - Esperia Sv. Ivan NAJMLAJŠI
10.45
Vesna - Inter Sv. Sergij
NA MIZNI TENIS
DEŽELNI TURNIR
9.00	v Gorici, tel. Stella Matutina
Nastopata tudi Mladina in Kras
ODBOJKA
DEKLICE
10 30 v Trstu, licej «Petrarca» CMA A - Breg
* * *
10.30	na Proseku
Kontovei - OMA B
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
15.00	v Trstu, Ul. della Valle Stella Azzurra - Bor
ATLETIKA
TEK ČEZ DRN IN STRN
10.00	v Bazovici Nastopa tudi Adria
KOLESARSTVO
CIKLOKROS
TROFEJA «AL FOGOLER*
14.30	v Cordenonsu
Nastopa tudi Adria
igre, kar priča tudi lestvica. Upati je, da bo proti Rosandri Primorje dobro zaigralo, saj imajo sicer «rde-če-rumenis> res malo možnosti, da neporaženi zapustijo igrišče.
Gaja - Primorec
Ta derbi, ki je osmi po vrsti v letošnjem prvenstvu bo gotovo o-srednja tekma tega zavrtljaja za ljubitelje našega nogometa. Kot ponavadi vlada za ta vzhodnokraški «spopad leta* veliko zanimanje v obeh tabarih. Gaja (derbi bo na Padričah) se nahaja v nevarnih vodah. Gajevci so na repu lestvice s šestimi točkami in je razumljivo, da si ne smejo dovoliti spodrsljaja, saj so jim točke prepotrebne. Tre-benci (čeprav je v začetku izgleda-lo, da jim bo šlo bolje v zadnjih dveh nastopih na domačih tleh) so nekoliko razočarali in so nazadovali na deveto mesto lestvice. Borba v tem derbiju za točke bo res ostra. Če pa pomislimo, da so bili sploh vsi derbiji med Gajo in Primorcem vedno vroči in napeti, si lahko predstavljamo kakšno ozračje bo jutri na igrišču na Padričah. Napovedovati je zato skoraj nemogoče, kajti prepričani smo, da v tem derbiju lahko pride do vsakega izida. Za podatek bi lahko omenili, da je bila v zadnjih dveh prvenstvih Gaja res prava «črna mačka* za Trebence, ki so le enkrat zmagali, dvakrat je zmagala Gaja, enkrat pa sta se ekipi razšli pri belem izidu.
Aurisina - Breg
Brežani gredo v goste k nevarnemu tekmecu, to je k ekipi Aurisine, ki zaostaja le za točko za Bregom. Po še kar dobrem startu je Aurisina v zadnjih nastopih dobesedno razočarala ter zabeležila tri zaporedne poraze, kar je dalo povod tudi za zamenjavo trenerja. Vendar kljub presenetljivi zmagi nad Zarjo izgleda, da se Aurisina ni otresla krize in to dokazuje dejstvo, da so Nabrežinci prejšnjo nedeljo z visokim 5:0 podlegli Libertasu. Prav zato je razumljivo, da bo Aurisina jutri napela vse sile, da bi odnesla celoten izkupiček. Točka bi zato gotovo zadovoljiln Brežane.
Moraro - Juventina
Tudi Štandrežce čaka naporno gostovanje. Ekipa Morara sodi med močnejše skupine tega prvenstva, saj so predstavniki Morara do sedaj doživeli na igrišču le dva tesna poraza 1:0 (Itala in S. Marco). Na domačih tleh so predstavaniki Morara do sedaj še nepremagani. Prejšnjo nedeljo je bila ta ekipa v središču pozornosti tega prvenstva. Predstavniki Morara so namreč bili v. gosteh i pri Rudi, katero so v začetku nadigrali, saj so po 37 minutah igre vodili že z 2:0. Nato so si domačini opomogli in' remizirali Petnajst minut pred koncem tega srečanja pa je prišlo na igrišču do splošnega pretepa in tako je sodnik Orsini iz Trsta (tisti, ki je dvakrat izključil z igrišča našega fotoreporterja M. Magajno) srečanje prekinil. Disciplinska komisija, ki sicer ni še sklepala o rezultatu tega srečanja, je zaenkrat izključila nekaj nogometašev, med katerimi kar štiri od Morara. Zato bo ta enajsterica jutri sprejela Juventino v okrnjeni postavi, kar daje upati, da bodo Štandrežci to znali izkoristiti in se bodo vrnili domov vsaj s točko v žepu.
3. AMATERSKA LIGA
.Jutri bodo odigrali pare predzadnjega kola zimskega dela prvenstva.
Vesna - Union
Križani jutri res ne bi smeli imeti velikih težav z osvojitvijo obeh točk. V goste namreč sprejemajo šibko ekipo Uniona, ki je na repu lestvice, le z dvema točkama. Če k temu podatku dodamo še, da je ekipa Uniona do sedaj dala le dva gola in dobila kar 32 je razumljivo, da lahko pričakujemo v Križu pravo točo golov Vesne.
Roianese - Kras
Enajsterica Krasa v zadnjih na stopih ni izpolnila pričakovanj in zato navijači niso preveč optimisti pred jutrišnjim nastopom. Po treh zaporednih porazih pa upajo, da bo Krasu uspelo vendarle priti de točke
B. R.
Mladost — Azzurra
Po hudem in povsem nezasluženem nedeljskem porazu v gosteh z Villanovo čaka tokrat doberdob-ske fante zopet težka preizkušnja; gostili bodo namreč goriško Azzur-ro. ki je dosedaj zbrala le osem točk, v nedeljo pa je povsem nepričakovano pred domačim občinstvom zaustavila vodeči Fogliano pri 2:2. Po dolgi odsotnosti (zaradi poškodbe) se bo vrnil v ekipo Cotič, ki bo imel vlogo srednjega branilca, Frandoiič pa bo po vsej verjetnosti prevzel trenerju Barbani mesto čistilca.
Po nedeljskem neuspehu je Mladost zdrknila nižje na lestvici in trenutno zaseda peto mesto, s štirimi točkami zaostanka za vodečim parom Fogliano - Sagrado. Do-berdobcem je v jutrišnjem spopadu nujno potrebna zmaga, glede na moč nasprotnika (in predvsem po njegovem zadnjem podvigu) mislimo, da bi se Doberdobci zadovoljili tudi z delitvijo točk.
Mariano — Sovodnje
Sovodenjsko ekipo čaka tokrat izredno naporno gostovanje. Tudi tokrat ne bo mogel trener Valle poslati na igrišče zaželene enajsterice, saj bodo odsotni trije stebri te ekipe; Bagon se je namreč v zadnjem kolu poškodoval in bo po vsej verjetnosti moral v jutrišnjem kolu počivati, vezni igralec Egon Pe-tejan ne bo mogel stopiti na igrišče zaradi bolezni, Valle pa ne bo mogel vsaj za eno leto računati na svojega najučinkovitejšega strelca Samba, ker je prav ta teden šel odslužit vojaški rok. Mariano je v prejšnjem kolu v gosteh remiziral s San Lorenzom, po našem mnenju pa bi remi predstavljal za slovenskega predstavnika res velik podvig.
(fg)
KOŠARKA
V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI
Iskra Olimpija v Beogradu
Današnje tretje kolo prve jugoslovanske košarkarske lige nudi derbi Partizan - Bosna, ki je v zadnjih prvenstvih odločal o državnem prvaku. Tokrat pa verjetno ne bo tako, saj ni zaradi odhoda Dalipagi-ča Partizan več kandidat za naslov. Tudi Sarajevčani imajo velike probleme zaradi poškodbe Delibaši-ča, tako da je današnji derbi kvalitetno precej oslabljen.
Iskro Olimpijo pa čaka v Beogradu proti Radničkemu LMK zelo težka naloga, morebitna zmaga bi namreč pomenila veliko presenečenje.
Tekme 3. kola:
Jugoplastika - Beko, Cibona - Cr-vena zvezda, Borac - Zadar, Kvar-ner - Metalac, Partizan - Bosna
(TV), Radnički LMK - Iskra Olimp.
* # *
Billy - Chinamartini je morda najvažnejša tekma petega kola italijanske košarkarske prve lige. Lepi in zanimivi spopadi pa se obetajo tudi po ostalih igriščih. Pred vsemi Gabetti - Arrigoni in Mecap - An-tonini.
V A-2 ligi bo tržaški Hurlingham jurišal na novi točki proti Cagliariju. Pagncssin pa čaka težka naloga v Mestrah proti Supergi.
Tekme A-l lige:
Mecap - Antonini, Billy - Chinamartini, Gabetti - Arrigoni, Sinusne - Xerox, Scavolini Mercury, Harrys - Emerson, Perugina - Canon
Tekme A-2 lige:
Postalmobili - Manner, Jollycolom-bani - Rodrigo, Superga - Pagnos-sin, Mebiam - Sari>a, Hurlingham -Cagliari, Bancoroma - Eldorado, Juventus - Pinti Inox.
Jutri v Gorici 2. deželni turnir
Jutri bo v Gorici, v telovadnici Stella Mattutina, s pričetkom ob 9. uri na sporedu 2. r°zonski deželni namiznoteniški turnir v vseh starostnih kategorija^. S številnim zastopstvom bodo nastopib tudi igralke in igralci ŠD Mladina in ŠK Kras.
-bs-
MIŠKO KRANJEC
Nekoč bo lepše
(Dve povesti)
limam, verjemi mi, nimamU je rekla razdraženo naj skrila, da ne bi opazil, kako se trese. .Koma.) tisočak imam do konca meseca. 1 o je vse,» )e a Bolečina na njenem obrazu je bila pristna, ker presunilo ob misli, da bi se morala ločiti od svo-ičrtov. «Ce si boš s tem drobižem kaj pomagal, ti ia dam!» Mislila je: njemu tisočak in Marjanu i-potlej za njo še vedno kaj ostane, iegova glava je začela nihati. Z žalostno se smeh-m obrazom je rekel tiho: -Kaj naj začnem s tiso-
l?»	..
‘a vendarle... drugič še tiste štiri,, je menila, 'otrebujem vsaj pet skupaj. Če samo enega prine lomov in ga pokažen, bčdo planili po njem in pr -ič jih bom namesto pet potreboval šest! Jaz jih i dneh potrebujem pet! V treh dneh,, si je ponav-:akor bi se bal, da bi pozabil.
Jimam,. se je branilo v njej z odporom. -Zares, ti!. Ona je morala spet ta svoj -nimam. Ponavljati, ne bi spozabila. -Ti misliš,, je začela govoriti, ker je zdelo, da jo sumi česa, -da imam. Služba, sama
je... To je res. A prosim te, kaj je takale plača? Do konca meseca ne ostane nič: hrana, stanovanje, obleko., razne članarine in še kakšne drobnarije — kar skopni ti. Rada bi si kupila kakšno knjigo, a mi za to ne ostane nič. Začela sem si nakupovati posteljnino, brez vsega sem, na tujem ležim. Ni lepo, če ženska nima niti svoje blazine, da bi si jo dala pod glavo. Točk ni dovolj in denar gre — sam veš kako!«
Vse to je vedel in razumel. Vendar se je Majda balo, da ji ne bi verjel. Zaradi svojega greha je morala še dalje pojasnjevati z zgovornostjo, ki se je tudi njemu zdela sumljiva.
•Nimam, zares nimam,, je ponavljala, kakor da še sama sebe prepričuje. -Verjemi mi —!»
-Zakaj ti ne bi verjel?, je odvrnil tiho. Vdano, z vso nekdanjo potrpežljivostjo in z razumevanjem vsega je dejal: -Seveda — če ne moreš, ne moreš. Mislil sem,-in pri tem se je nasmehnil, -mislil sem, da imaš denar, ko bi vendar lahko vedel, kako je. Od kod naj bi ga imela?« Obvisel je s pogledom na njej. Njo je ta njegov «od kod naj bi ga imela« presunil in zmedel, kakor da ji oče brska po srcu. Njeno srce je bilo doslej mimo, kakor da je otopelo. Ob srečanju z očetom se je začelo v njej nekaj prebujati in tega se je bala. Prijelo jo je, da bi mu dala teh pet tisočakov — ki so mu, kakor pravi, tako potrebni — rekoč: Preizkušala sem te! Ker Majda je potrebovala miru. Tega bi pa dosegla, če bi oče odpotoval.
Ni je zapekla laž, ko je rekla -nimam«, pač pa nekaj drugega- ko ga je gledala pred sabo tako revnega, usmiljenja, vrednega, a vendar ne do kraja obupanega in skrušenega, čeprav je zares moral biti v stiski, se je
spomnila vse njegove ljubezni.
V to njeno nihanje in prebujanje je vprašal: -Kdaj gre prvi vlak?«
Zavedala se je, da bo od njenega odgovora vse odvisno; ne morda toliko njegova usoda, o kateri ona nič ne ve, pač pa njena, da, njena!
2e je imela besedo na jeziku. Sililo jo je k temu še bolj to, ker je pričakovala Goriška. Dogovorila sta se, da pojdeta v okoliško vas, kjer so imeli veliko slavnost, ki se bo potem sprelila v veselico. Prav za ta dan si je obetala svojo veliko zmago: hotela se je pred njim pokazati drugačna, kakor je bila doslej, neoporečna v svoji novi obleki in v novih čevljih. To zmago je krvavo potrebovala: morala je trdno navezati nase Marjana, ki se je začel motoviliti okrog Mihevčeve.
Postala je nemirna: morala bi °e — otresti očeta! 2e je imela besedo na jeziku. Toda namesto tega ji je nazadnje v negotovosti bolj ušlo, kakor pa prišlo namerno, da je dejala-
«Kam se ti tako mudi?.
Bila je presenečena: zazdelo se ji je, da tega ni rekla ona, da je namesto nje spregovoril nekdo drug, nekdo, ki je poslej ne bo več zapustil in jo bo s silo gnal tja, kamor ona noče. gnal jo bo v pogubljenje In samo ta nepoznani v njej je lahko rekel, proti njeni volji:
•Ostani tu. Vrneš se z večernim vlakom. Zdaj je že vseeno... danes ne boš ničesar več rešil. Ogledaš si naše kraje. Saj tako menda nikamor ne hodiš?«
Ne, tega ne bi smela reči, in tega Majda Suhadolc tudi ni Ijotela reči, tista Majda, ki je bila vzela denar, šla v Ljubljano po čevlje, se pripravljala z nestrpnostjo in vročičnostjo na to nedeljo, ko naj bi se spet vse porav-
nalo. Morala bi zavrniti ta glas, ki je govoril iz nje Nedoločno sicer, toda čutila je, kako jo nekaj žene v neod-vrnljivo usodnost. V njej je drugače kričalo temu očetu, ki je nebogljeno tu čepel. Pojdi, pojdi! Ne dam ti denarja! Če zamudim, se bom ugonobila! Toda oče je slišal oni prvi glas, tega v njeni duši ne. Zato je odgovarjal onemu prvemu:
«Ne, nikamor ne hodim. Otroci se ob nedeljah razkropijo vsak na svojo stran. Z materjo pa tako nisva hodila na sprehode... vsaj že davno ne. Sprehod —, ta je bil nekoč za gospodo. Zdaj sem že prestar za take stvari.«
•Grede še imate?.
Tudi to je vprašal neznanec z njenim glasom in na vsak način skušal zadržati očeta tu s takim čenčanjem.
«Še,» je prikimal oče. «Le kako bi mogel brez zemlie?«
•Gotovo vsako nedeljo bezaš po njih?« Majda je poslušala ta glas iz sebe z isto radovednostjo in tudi presenečenjem kakor njen oče in si je nehote dejala- Kako usodno naju oba zadržuje!
-Tam se najbolje počutim,, je rekel oče toplo in /delo se je, da se je kljub svoji nesreči razvedril. -Sicer pa — kar se tiče dela, ta leta smo imeli prostovoljnega več kot dovolj, da sem se natelovadil! Po tristo in še več ur sem opravil na leto!« Nasmehnil se je in dodal. -Zdaj se mi zdi vse že tako daleč. Takrat pa je vendar nilo lepo!«
-Lepo je bilo,» je govorilo tuje iz nje. -Ali ti nalijem še čaja?, je vprašalo to njej tuje. In že je Majda vstala, da bi mu nalila, vstala je proti svoji volji, na ukaz nekoga, ki je začel usodno posegati vmes.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29 000 lir. Letna naročnino zo inozemstvo 44 000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN*.
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550.00 am
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Oglasi
DZS • 61000 Ljubljana
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/JI. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. <3 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. somu« 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir bese
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
4oo ur za mm višine v sirim i sioipca. muh vyiuo. ■■■ f Ob praznikih: povišek 20Vo. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlamje^^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugm Italiji pri SPI.
LJ
M
2. decembra 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdala] in tiska I
iZTT
llrst
Član italijanska
ItpJ
zveze časopisnih založnikov FI£G
NA VSE VEČJI AMERIŠKI IN EGIPTOVSKI PRITISK
IZRAELCI SE BODO VERJETNO VRNILI Preiskava o pokolu v VI. Fani ZA POGAJALNO MIZO V VVASHINGTONU zaobjela tudi našo deželo?
PO POTOVANJU RIMSKIH PREISKOVALCEV V PADOVO
Sadat izdelal nove predloge o spornih vprašanjih • Srečanje med Carterjem in egiptovskim ministrskim predsednikom Khaliiom
WASHINGTON — Ameriški predsednik Carter ni na svoji predvčerajšnji tiskovni konferenci skrival svojega nezadovoljstva in razočaranja nad mirovnimi pogajanji med Izraelom in Egiptom: ta pogajanja so več kot teden dni praktično u-stavljena. Izrael je namreč sprejel ameriški kompromisni osnutek sporazuma in sedaj vztraja, da isto naredi tudi Kairo. Namesto da bi odgovoril na ta »ultimat*, je egiptovski predsednik raje izdelal nekaj novih predlogov, ki jih je včeraj zvečer ameriškemu predsedniku posredoval ministrski predsednik in obenem zunanji minister Mustafa Khalil: Kot poudarjajo v Kairu, je Egipt v bistvu sprejel ameriški o-snutek, ki v preambuli zagotavlja le nejasno in megleno povezavo med mirovnim sporazumom in reševanjem bližnjevzhodne krize. Ne odstopa pa od svoje zahteve o izmenjavi pisem, s katerimi se državi obvezujeta o točnih datumih glede uvedbe upravne avtonomije v Gazi in Cisjordaniji. Zakaj so se odločili za pisma in ne za formalni spo-
razum? Na to vprašanje je odgovoril vodja egiptovske diplomacije Boutros Ghali: «Ker iščemo kompromis. Zaradi notranjepolitičnih razmer je težko pričakovati, da bi Izrael lahko vključil taka klavzulo v glavni sporazum. Vendar bi ta pisma imela isto mednarodno veljavo.*
Medtem pa je prišlo v ospredje še drugo vprašanje, ki je še bolj o-težkočilo itak negotov položaj. Tel Aviv se ne namerava odreči zahtevi, da sedanji mirovni sporazum predvideva nad vsemi tistimi, ki jih je do sedaj sklenil Kairo z arabskimi državami.
Vendar je pritisk ameriške in e-giptovske diplomacije obrodil prve sadove. ZDA so namreč jasno pokazale in to je telavivskim voditeljem obrazložil voditelj senatne večine v ameriškem kongresu Robert Byrd, ki je te dni na obisku na Bližnjem vzhodu, da ne sprejemajo zadržanja «sprejeti ali pustiti*. Včeraj je i-zraelski ministrski predsednik Begin dal razumeti, da je njegova država pripravljena nadaljevati wa-
AMiiiiiiiiHnniiiiiiiimiiiiiMiiiiMiiminiiuiMiniiiiuiiiiiinniiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiimnniiHHiiiiiiiH
STOPNJEVANJE KRIMINALA V LOMBARDIJI
Skrivnosten trojni umor v milanskem predmestju
Preiskovalci niso še ugotovili vzroka krvavega obračuna
shingtonska pogajanja, ki pa bodo po njegovem mnenju še «dolgotraj-na». Begin je tudi pojasnil, da bo njegova vlada na nedeljski seji odgovorila na poslanico egiptovskega predsednika, ki mu jt> je posredoval ameriški veleposlanik v Jeruzalemu. Ta «obsežna in podrobna »poslanica poudarja egiptovsko stališče o vprašanjih, ki so privedla do sedanjega zastoja in je v bistvu podobna oni, ki jo je Carterju izročil Khalil. (db)
Zaradi prometne nesreče pri S. Stinu sta in Imposimato začasno odložila srečanje $
sodnika Vitalone tržaškimi kolegi
Zaradi obolelosti enega od sodnikov
Za deset dni odložen proces Lockheed
RIM — Proces zaradi afere Lockheed se ne bo zaključil pred božičem, kct so doslej predvidevali. Zaradi obolelosti enega od sodnikov, prof. Bettiola, so namreč nadaljevanje procesa odložili na ponedeljek, 11. decembra. Če upoštevamo, da morajo poseči še branilci Palmiotti-ja, gen. Fanaiija in Tanassija, da bodo potem na vrsti replike obtožbe in morebitne protireplike branilcev, končno pa še morebitne izjave obtožencev, je jasno, da se sodni zbor ne bo mogel umakniti v posvetovalnico pred božičem. Glede na veliko število obtožencev in na zapletenost procesa je zato nujno. da bo do razsodbe prišlo šele v prvi polovici januarja.
Prof. Bettiolu je postalo slabo prav med včerajšnjim zasedanjem sodnega zbora. Morah so ga odpeljati v bolnišnico, kjer pa so mu .ugotovili je preutrujenost in ga poslali domov.
MILAN — Trije mrtvi so težak obračun včerajšnje zagonetne zasede v Ul. Adige v milanskem predmestju. 30-letni zasebni detektiv Do-menico Bornazzini iz Monze, 29-let-ni tapetnik Pietro Antonio Magri in 35-letni Carlo Lombardi oba iz Milana, so ob 3.40 izstopili iz avta in se napetih k Magrijevemu stanovanju, ko so proti njim neznanci večkrat zaporedoma izstrelili več ši-brnih nabojev. Težka svinčena zrna so pri priči ubila Bomazzinija, Ma-griju je še uspelo zaklicati, na pomoč, predno se je zgrudil, Carlo
ČESA Sl NE IZMISLIJO FANATIČNE GLAVE
V zadnjih časih niso razne manjše verske skupnosti ravno na dobrem glasu. Spomnimo se samo množičnega samomora, ki sr ga izvedli pristaši utemplja ljudstva* v Gvajani. Srhljivost dogodka je presunila celotno svetovno javnost. O «zgodbi», ki jo bomo zdajle opisali, verjetno ne moremo trditi, da bo i-mela enako odmevnost v svetu kct množični samomor, vendar pa je značilna za ponazoritev fanatizma nekaterih in za nas bo brez dvoma zanimiva, saj se je pripetila v Roveretu.
Majhna skupnost «vernikov» je že več kot 8 mesecev bedela ob razpadajočem truplu svojega duhovnega vodje, bivšega župnika Rina Ferrara. O Ferraru se je v preteklosti precej govorilo, saj ga je papež izobčil m divinis*, ker je bil pristaš Francoza Michela Colli-na, ki se je sam poimenoval za pr 4ipapeža Klementa XV. in je ustanovil versko sekto ^Kraljestvo Marije Soodrešenice».
Kaže, da je Ferraro preminil že 12. aprila letos, njegove «ovčicei> pa so mu postavile mrtvaški oder v hiši zakoncev Franchini v Roveretu. ki je postala ena glavnih postaj romarjev skupnosti, ki so se odpravljali na božjo pot. da bi vsaj videli csveto dušo*, oziroma njeno človeško, čeprav razpadajoče obličje. Verniki «Kraljestva Marije Soodrešenice* so se zgrinjali v Rovereto iz Švice in drugih evropskih mest. Tako velik tpromet* pa so opazili tudi karabinjerji, ki so včeraj vdrli v stanovanje zakoncev Franchini in zagledali prizor iz drugih časov: na za silo postavljenem mrtvaškem odru je ležalo že močno načeto truplo Rina Ferrara. okrog odra pa so brlele sveče v velikih svečnikih in bilo je vse polno vencev Karabinjerjem je ob vstovu v mrtvaško sobo kar zastal dih, saj jim je butnil u obraz nemogoč vonj. To pa ni bil vonj kake dišave ali mire, ampak težak in ostuden vonj do razpadajočem truplu, (mč)
bardi je imel nekoč opravka s pravico zaradi manjših prekrškov. Kljub temu pa je izvedba trojnega umora na las podobna obračunom med konkurenčnimi t cipami podzemlja. Po mnenju preiskovalcev je bil Magri le naključna žrtev zasede, kriminalci naj bi čakali na zasebnega policista in na Lombardija. Vsekakor je preiskava v teku, med drugim jo obtežuje dejstvo, da ni videl krvavega dogodka nihče.
..NLt-»h» tw»l>4 UKVltlU
Včerajšnji trojni umor naj bi torej spadal v strategijo boja raznih kriminalnih tolp, ki si hočejo zagotoviti »tržišče* in spravljajo s sveta vse »konkurente*. Milansko območje in Brianza sta postala v zadnjem mesecu pravo prizorišče medsebojnega obračunavanja med razpečevalci mamil, tihotapci in tolpami, ki nadzorujejo prostitucijo. Pred meseci so Lombardija zasačili z manišo kohčino mamila. Takrat je preiskovalcem dokazal, da ga ima za lastno uporabo, morda pa je bil tudi on vpleten v razpečevanje mamil. Preiskovalci ne izključujejo niti ostahh možnosti, saj bi lahko tudi zasebni detektiv Bornazzini v svoji dejavnosti stopil na prste kaki tolpi, ki ga je zato hotela spraviti s sveta. Vsekakor so umor izvršili pravi »profesionalci*, ki kot kaže, niso pustih za seboj nobenih i sledi. Uporaba težkih svinčenih zrn, I šiber za volkove, v marsičem spominja tudi na mafijske smrtne obsodbe. Na podlagi zrn je nemogoče ugotoviti orožje, saj so navadno »domače* izdelave. Do sedaj so preiskovalci ugotovili le, da so imele puške, ali puška, prerezane cevi, saj so se svinčena zrna na široko razpršila, (voc)
Lombardi pa je težko ranjen obležal v mlaki krvi.
Strele in klice na pomoč je slišala Magrijeva žena in je takoj poklicala rešilca. Magrija in Lombardija so odpeljali v milansko bolnišnico »Fatebenefratelli*. kjer je Magri po dveh urah izdihnil, Lombardi pa se je boril s smrtjo do popoldne va, a je tudi on podlegel hudim ra nam.
Preiskovalci niso do sedaj ugotovili ničesar, zaseda in umor ostajata zagonetna, saj trojica ni bila znana v milanskem podzemlju, le Lom-
Dijaki napadli šolskega ravnatelja
SAN DONA’ DEL PIAVE — Rimska sodnika Ferainando Imposimato in Claudio Vitalone, ki sta bila v četrtek lažje ranjena v prometni nesreči na avtocesti Trst - Benetke, sta odpovedala predvideno srečanje s tržaškimi sodniki. Potem ko sta se v četrtek sestala s padovskim državnim pravdnikom AJdom Faisom, bi se včeraj morala razgovarjati z načelnikoma glavnega in državnega pravdništva v Trstu dr. Luigijem Giannuzzijem in dr. Ferrucciom Za-nettijem.
Kot smo poročali je avto, s katerim sta se peljala sodnika v spremstvu dveh agentov, zaradi eksplozije pnevmatike zaneslo na desno stran cestišča. Poblaznelo vozilo je podrlo drsno ograjo in obtičalo v obcestnem jarku. Na srečo ni bil nobeden od štirih potnikov huje ranjen. Dr. Impcsimatu so v bolnišnici le razkužili praske, tako da se je vrnil v Rim že v četrtek ponoči, dr. Vitalone je zapustil bolnišnico včeraj zjutraj, medtem ko so agenta pridržali na zdravljenju. Oba bosta okrevala v približno dveh
tednih.
Vprašanje, zaenkrat brez odgovora, pa je. zakaj sta se sodnika namenila naprej v Padovo in nato v Trst. Uradna verzija, da sta nameravala poglobiti nekatere plati preiskave o «izpiranju umazanega denarja*, ugrabitvah in razpečevanju droge, ni prepričljiva, saj se sodnika zaenkrat ukvarjata izključno s preiskavo o ugrabitvi in umoru predsednika KD Alda Mora. Dr. Vitalone je bil v ta namen celo začasno dodeljen rimskemu glavnemu pravdništvu. Očitno je torej, da sta prišla v Padovo in da bi nadaljevala pot do Trsta, da bi preverila verodostojnost nekaterih indicij ah domnev v zvezi s primerom Moro, vendar za kaj je šlo, ni bilo mogoče zvedeti. Molk deželnih preiskovalcev je bil v tem pogledu neprediren: na tržaškem sodišču so sicer potrdili vest o sestanku, vendar so zagotavljali, da ne vedo, čemu sta bila sodnika namenjena semkaj, karabinjerji in Digos pa so trdili celo, da sploh niso bih obveščeni o obisku, (vt)
LE MALO UPANJA, DA BI NAŠLI PETRA ST0K0
Reševalci še vedno na delu
MiminiiiMiimuiiuiiiiiiimniiii....m.......
PO PREDLOGU MEDNARODNE KOMISIJE
Ljudsko glasovanje bo odločalo o usodi diktature v Nikaragui
Napovedujejo pa še dolga pogajanja, ker je veliko nerešenih vprašanj
MANAGUA — Še pred nekaj dnevi je kazalo, da je državljanska vojna v Nikaragui neizbežna. Opozici-PALF.RMO — Dijaki zavoda za j ja je namreč zavrnila kompromisni
umetnost v Palermu so surovo na padli ravnatelja zavoda in mu prizadejali tudi hujše telesne poškodbe, tako, da se je moral zateči po zdravniško pomoč.
Dijaki so že nekaj dni stavkali, ker zavodu že od vsega začetka šolskega teu,,., Rrirnanjkuje didaktičnega materiala. Ravnatelj jim je skušal dopovedati, da problema ne morejo rešiti kar naenkrat. Vnela se je diskusija, med katero so najbolj razjarjeni dijaki napadh ravnatelja in še druga dva profesorja. Baje so med temi bili tudi fantje, ki ne obiskujejo omenjenega zavoda.
Policija je uvedla preiskavo, medtem ko je namestnik ravnatelja poslal šolskemu skrbništvu daljše
predlog mednarodne komisije, ki jo sestavljajo predstavniki ZDA, Gvatemale in Dominikanske republike in po katerem bi moralo ljudsko glasovanje odločati o usodi Somozove diktature in zahtevala naj Somoza nemudoma zapusti državo. S svoje strani pa je diktator vztrajal, da o-stane ha oblasti, dokler se mu ne izteče predsedniški mandat, in sicer leta 1981.
Sedaj pa je Somoza nepričakovano sporočil mednarodni komisiji ter obenem med tiskovno konferenco izjavil presenečenim časnikarjem, da je klonil mednarodnemu in notranjemu pritisku in da pristaja na referendum. Vendar je takoj tudi pojasnil, pod kakšnimi pogoji: v času ljudskega glasovanja mora na vsak način ostati na svojem mestu. Pri-
stal je še na to, da se glasovanja u-deleži tudi sandinistična fronta, vendar le v okviru širše opozicijske fronte (FAO). Za organizacijo plebiscita pa naj bi srbela Organizacija ameriških držav.
Somoza je priznal, da je docela spremenil svoje stališče in pojasnil, da »samo reke ne obrnejo svojega toka*: če bo poražen, bo oblast predal začasnemu predsedniku in parlamentu poveril nalogo, da imenuje ustavodajno skupSfllttOvM'naj"izdela novo ustavo. Po njegovem mnenju pa bo moralo ljudstvo na referendumu odločati tudi o tem, če so potrebne nove volitve za imenovanje te skupščine. Ko so ga vprašali, kaj se bo zgodilo če bo narod nasprotoval tej ustavodajni skupščini, je dejal, da je to malo možno, vendar je pristavil, da bodo «pogajanja o pogojih za plebiscit še dolgotrajna*.
Drugo presenečenje je prišlo iz vrst opozicije: deset od dvanajstih
poročilo.
....mm........................................
Atentat na karabinjersko vojašnico
Dordlijevo zdravstveno stanje se izboljšuje
LONDON — Zdravstveno stanje itahjanskega pevca - igralca John-nya Dorellija, ki so ga pred dvema dnevoma sprejeh v londonsko bolnišnico St. Thomas’s Hospital, ne povzroča skrbi, čeprav si zdravniki še pridržujejo prognozo.
Njegova žena, Catherine Spaak, je stalno pri njem, vse druge o-biske pa sprejema njegov agent Harry Benson, ki odgovarja tudi na vsa razna vprašanja novinarjev. O prometni nesreči, katere žrtev je bil Dorelli, pa je policija izjavila samo to, da ga je podrl taksi medtem ko je prečkal cesto.
...■ii.uiniiinnnum_______MuuMrniiiimmumimiimiimiiiiiiimmiiii____________________________________________________
Male in velike je prevzela nova manija: NLP
V noči od četrtka na petek so samozvane »proletarske teritorialne straže* podtaknile bombo na gradbišče neke karabinjerske vojašnice v Concorezzu pri Milanu. Eksplozija je še nedokončano stavbo močno razdejala in povzročila veliko škode. Na sliki: porušeni zidovi v vojašnici	(Telefoto ANSA)
PESCARA — Na jadranski obali vzdolž Pescare se nadaljuje preiskava o morebitnih pojavih neznanih letečih predmetov, ki jo vodi italijanski center za ufologijo (CUN) s sedežem v Milanu. To je izjavil agenciji Itaba Romano Di Bernardo iz Pescare, član in sodelavec centra, ki je obveščen o vseh podrobnostih raziskave v zvezi s pojavi v Jadranskem morju, ki že mesec dni navdušujejo in strašijo tamkajšnje prebivalstvo. Zvedelo se je tudi, da center pripravlja odpravo s posebej opremljeno ladjo, toda podrobnejši podatki niso znani. Nekateri pravijo, da je odprava že v teku, drugi da se bo pričela v prihodnjih dneh. Toda CUN o vsem tem molči. Di Bernardo je izjavil samo, da bo do odprave za gotovo prišlo, toda le tedaj, k0 bo CUN menil, da je prišel pravi čas fn da bo na visoko znanstveni ravni. Vse, kar bodo zve-
deli, bodo najprej sporočili pristojnim oblastem, poročilo o odpravi pa objavili v svojem glasilu Vestnik UFO. «Odprava mora potekati mirno — pravi Di Bernardo — če hočemo, kaj doseči, vsaka reklama bi bila škodljiva, najbolje je, da se radovednost okoli te zadeve čim-prej poleže.*
Splošna psihoza, ki je vladala na začetku, res počasi upada, toda ljudje so prepričani, da za vsem tem »nekaj mora vendarle biti*. Da gre za bitja z drugih planetov le malokdo verjame, toda če kdo govori o neznanih letečih predmetih, ga nihče več ne gleda posmehljivo in postrani. Stvar je treba vsekakor razčistiti a neprediren molk oblasti in znanstvenikov ni najbolj primeren način za pomiritev tamkajšnjih ljudi, posebno ribičev in mornarjev.
Da se tajne službe zahodnih dr-
žav ukvarjajo z ufologijo je znano, na vprašanja o vseh teh pojavih v jadranskem trikotniku pa je NATO izjavila, da se zveza ne ba-vi neposredno z neznanimi letečimi predmeti, pač pa sprejema v vednost s strani tajnih služb držav zaveznic poročila (na posebnih formularjih) o nenavadnih pojavih, t.j. o pojavih NLP. Ne ukvarja pa se z raziskavami, ki spadajo v pristojnost držav, kjer so pojave zabeležili. Tudi v Italiji tiska ministrstvo za obramba posebne formularje, ki jih nato razdeljuje vsem vojaškim in civilnim letališčem, vojašnicam in centrom SIOS (vojaška obveščevalna služba).
Izpolnjene formularje izročijo vrhovnemu štabu letalstva, kjer poseben urad zbira podatke o vseh nerazložljivih primerih. Teh pa je dosti manj, kot ljudje mislijo, le 2 do 3 od sto vseh prijavljenih pri-
merov na leto, vsi pa so na podlagi signalizacij predvsem pilotov ali pa radijskih tehnikov. Verjetno bi bilo nerazrešljivih primerov več, če bi ljudje bili seznanjeni z vso to proceduro.
Vsi ti zagonetni pojavi, neznani leteči predmeti in sploh kar je v zvezi z vesoljem, ne razburjajo domišljije samo odraslih ljudi, pač pa so prevzeli tudi otroke. K temu so v najvišji meri pripomogla razna občila. Če si je nekoč vsak deček želel za božično darilo električni vlak, modelček špprtnega avtomobila ali pa pištolo, si danes želi avtomobil oblike neznanega letečega predmeta, model vesoljske ladje iz televizijske serije «1999: Odiseja v vesolju* ali pa robot Goldrake iz serije »Atlas, UFO Robot*.
Vesolje je z vsemi svojimi skrivnostmi postala skoraj prava manija za otroke in odrasle, (ml)
organizacij, ki jo sestavljajo, je pristalo na referendum pod pogojem, da v času, ko bo potekalo ljudsko glasovanje, diktator in vsa njegova družina zapustita deželo. Bojijo se namreč, in za to jim gotovo ne manjka razlogov, da bi se Somoza poslužil vsemogočih pritiskov in sleparij, saj je njegov vojaški aparat kljub zadnjim ofenzivam in uporom še vedno neokrnjen.
Kako je napetost zadnje dni naraščala, dokazuje ttfdH feredno silovit spopad, najhujši od septembrske ofenzive sem, med »guardio civil* in pripadniki sandinistične fronte v kraju Achuape, na severovzhodu države. Spopad naj bi trajal nekaj ur, posegla naj bi dva helikopterja in celo nekaj letal: Somozovi vojaki so namreč prišli na to področje, da bi izgnali gverilce, ki so zasedli mesto, vendar so padli v zasedo. Pri tem naj bi trije vojaki izgubili življenje, okrog dvajset pa naj bi jih bilo ranjenih. Tudi vojska je objavila vest o spopadu, vendar ni nič poročala o izgubah. Po njenih trditvah naj bi gverilci prišli iz Hondurasa. (db)
14-mesečnega sinčka vrgel v peč
NUORO — Razumljivo je, da novorojenčki večkrat jokajo, kar nemalokrat načenja živce staršev, ki jih skušajo z razumevanjem in po trpežljivostjo pomirit'. S takimi metodami pa se očitno ni strinjal 27-letni krošnjar Igino De Muro, ki ga je včeraj iz globokega spanja strgal jok 14-mesečnega sinčka. Razjarjeni De Muro je svojega sinčka začel obdelovati s pestmi in brcami, na koncu pa napravil še nezaslišano grozodejstvo: sinčka je vrgri v odprto ognjišče, kjer je tlel ogenj. Prizoru je nemočno prisostvovala soproga zblaznelega De Mura, katere kričanje je pritegnilo i ozornost ka rabinjerjev, ki so njenega nečloveš kega moža takoj priprli.
TRBIŽ — Upanja, da bodo na Mangrtu pogrešanega Petra Štoko še našli, so se po dosedanjih ukrepanjih in naporih zmanjšala na minimum. Reševalci so včeraj imeli še namen s pomočjo lavinskih psov preiskati nekatere predele mangrtske-ga vznožja tako na italijanski kot na jugoslovanski strani, vendar zaradi snežnih razmer (zelo otežkočena hoja po še neuleženem snegu) to ni bilo mogoče. Temperatura pri Belopeških jezerih je te dni dosegla tudi 17 stopinj pod ničlo, kar tudi ni ustvar jalo najugodnejših pogojev za na daljnja ukrepanja v prid tega, da bi Petra našli. Danes zjutraj, kot so nam sporočili, bo ekipa obmejne finančne straže iz Trbiža še poskusila pregledati teren proti planini Tamar, da bi ugotovila, ali je to zasneženo področje že prehodno.
Na sliki: Mangrt z jugoslovanske strani.
Strašni podatki o umrljivosti zaradi raka

Delavke Filature S. Giusto prejele odpovedna pisma
Enotna sindikalna zveza tekstilnih delavcev sporoča, da so se Pesinr(, tična predvidevanja v zvezi s s rajšnjo ukinitvijo proizvodnje v bratu Filatura S. Giusto, žal uresničila. Vseh 58 zaposlenih delavce* — večinoma gre za žensko del0^j silo - je namreč prejelo odpovedno pismo, ker bo obrat prenehal proizvodnjo 15. decembra. ,
Sindikat FULTA in tovarniški s\ei sta zavrnila odpovedna P'sma naslavljata na krajevne ustanov > demokratične stranke, gospodarst nike in javno mnenje poziv, naj kažejo vso svojo solidarnost s P zadetimi delavci. V prihodnjih bo na deželnem odbomištvu za in dustrijo posebno srečanje, ,naT' rem bodo predstavniki sindikat® in odpuščenih delavcev skušah naj rešitev temu perečemu vprašanj Sindikalna zveza si namreč Poznava, da bi našla način, da bi L latura S. Giusto kljub sedanji Kri* lahko nadaljevala s proizvodnjo.
Strašilna bomba proti radikalcem
V mestnem središču je včeraj šlo do novega primera politicneg_ nasilja, ki nosi tipičen fašistični zn čaj. Tarča včerajšnjega napada J bila radikalna stranka, ki vodi v t dneh nabiralno akcijo za samovz ževanje stranke. Dva neznanca s okrog 19.20 zagnala proti stojni s knjigami, ki so jo radikalci P” stavili pri Portici di Chiozza, st šilno bombo. Ob stojnici je bilo. tistem trenutku pet ljudi. P°* * predstavnikov stranke Elvire A dreaelle, Angela Perca in Lea * scherja sta bih prisotni še dve sebi, ki sta nakupovali knjige- '' tarda je povzročila močan trušč t precejšen preplah med številnimi to moidočimi, ni pa imel hujših p® sledic. Mladeničev, ki sta odvrf! strašilno bombo, ni nihče prepozn ■ videh so le to, da sta pobeg®* proti Drevoredu XX. septembra, W se, kot znano, radi zbirajo ^a., ,nB ni skrajneži. Vodstvo radikal® stranke je izdalo protestno no • v kateri obsoja poskus motenj strankine nabiralne akcije.
Samo v Italiji umre letno zaradi raznih tumorjev več kot 100.000 oseb
RIM — Leta 1977 je v Italiji umrlo zaradi raka 113.370 oseb, leto prej pa 112.048. Te strašne podatke je povedala ministrica za zdravstvo Tina Anselmi cb otvoritvi kongresa ginekološke onkologije v Rimu. Naraščanje števila smrti zaradi raka je znatno tako v absolutnih številkah, kot v odstotkih. Pri tem je treba sicer upoštevati tudi. da se je zmanjšala umrljivost zaradi drugih bolezni, poleg tega pa, da se je povprečna življenjska doba v zadnjih letih stalno daljšala. Dejstvo pa je, da je umrljivost zaradi raznih oblik tumorja še vedno tragično previsoka.
Za boj proti »boleT.i stoletja* pa ne zadostuje samo znanstvena raz-isekava, je dodala Tina Anselmi. Potrebna je tudi primerna zdravstvena vzgoja, treba je prepričati ljudi, da se podvržejo občasnim pregledom, kajti pravočasna ugotovitev belezni je prvi korak k njenemu zdravljenju.
SALT LAKE CITY — Vrhovno sodišče ameriške države Utah je potrdilo smrtno kazen za dva fanta, ki sta med ropom v neki veleblagovnici, ubila tri osebe. Obsodbe bi morah izvršiti prihodnji četrtek, vsekakor pa bo vrhovno sodišče v ponedeljek še enkrat sprejelo branilce Obsojenih mladeničev.
Show s pištolo
mlade ženske	,
V gostilni «Da Roberto* v Ul. ^ Bosch je “bilo preteklo noč dokaj » vahno. Za to je poskrbela 33-let Staniča Burich por. Scatizzi iz L ' del Rivo 18. Okrog 23. ure se J® nekoliko vinjena prizibala v lok ^ v rokah pa je imela pištolo. SPr' so vsi mislili, da gre za igračo, ' pa je dvignila petelina, so spre' deli, da je zadeva veliko bolj ® vama, kot se zdi. Žensko so nag razorožili ter poklicali policijo. V jansko je šlo za pištolo znamke n®, retta kal. 7,65, v njej pa so bih narobe vtaknjeni naboji. Buricne je agentom povedala, da je P1S* vzela brez posebnega razloga, ^ škemu, s katerim živi in ki Je 2 prisežen stražnik.
Avtobus podrl pešca ..
Avtobus prevoznega konzorcij3’ vozi na progi št. 10, je včeraj n* lo pred poldne podrl na križi* med ulicama S. Spiridione in zini 50-Ietnega Bruna Sergasa iz j oro 14, ki je neprevidno Pr^\jg cestišče izven zebrastega preho® za pešce, kot je sam izjavil P® P vozu v bolnišnico. Sergas se je na reč potolkel po rokah in nogah si verjetno nalomil rebra in so 8 zato sprejeh na kirurškem od de' s prognozo okrevanja v enem dveh tednih.	...
pomoč
Kasneje sta se po prvo tekli
tudi 69-letna upokojenka An Golobic por. Tomasi iz Ul. DiaC® , 6 ter 67-letna Amelia Romani : Ghissini iz Ul. dellTndustria m sta med zaviranjem avtobusa P30^ na tla ter se rahlo potolkli.
RIM — Zaradi stavke, ki jo je oklicalo združenje italijanskih igralcev (SAI), so nekateri igralci prekinili sinhronizacijo v italijanščino angleškega filma »Ljubim, ne ljubim*, ki ga baje niso snemali v skladu z zakonom o kinematografiji. Obenem hoče združenje protestirati proti nekaterim zakupom produkcije italijanske radiotelevizije.
SAN DONA’ DI PIAVE — Včeraj je bila na območju San Donaja del Piave štiriurna splošna stavka v znak protesta proti zaprtju tovarne PAPA. Več tisoč delavcev je s sprevodom po mestu hotelo opozoriti na probleme tamkajšnjih delavcev. Poleg zaprtja omenjene tovarne so hoteli opozoriti tudi na krizo, ki vlada na drugih področjih tkalske, gradbene in kovinarske industrije.
SASSARI — Ravnatelj nekega državnega zavoda za geometre v Sas sariju je izključil iz šole šestdeset dijakov, ker so se neprimerno vedli in zmerjali nekega profesorja zavoda. Dijaki so hoteli protestirati proti slabemu delovanju centralne kurjave.
CIUDAD MEXICO — Preteklo sredo so v mehiški prestolnici neznanci ugrabili Silvio Castro, hčerko industrijskega mogotca Joseja Castra; za njeno izpustitev zahteva jo odkupniho v znesku dveh milijonov dolarje^.
V TRSTU - ULICA DIAZ 6
TRGOVINA
GREEN VOGUE
Prodaja moško in žensko konfekcijo, pletenine id jeans najboljših znamk
PO TOVARNIŠKIH CENAH NEPOSREDNO POTROŠNIKU
nekaj imerov
ODDELEK ZA MLADE	
Ma|lce unisex	6.900
orajce Tiorucci	9.900
Jope Barracuda	9.900
Jeans orrin-l platno	',2.r.3
Jeans Tao	'\900
Jeans Riciard	14.900
Jeans l -vis in	
Superifle	16.900
Žametni |ec.ns —	
čisti bombaž	12.900
Hlače »pences*	14.900
Podloženi vetrni |oplč	21.000
Podložena pla. sna	
|op i	28.200
Usnjena lopa	39.000
Žametne jopo C/4	
podložena	49.900
MOŠKI ■ ŽENSKI ODDELEK
Moške volnene nogavice
Modna ženska krila 6.90® Moške sra|c3	7.900
Volnene rletene jope 8.900 Moške volnene hlače 12.900 Modne ženske obleke '4.900 Modni ženski kompleti	19.900
Moške sukr.ri Iz čic'	.
volne	19.900
Moški in ženckl	.
volneni plašči	29.900
Moška obleka in čiste .
volne	39.000
Originalni krzneni fašči	89.000
in drugi artikli
OBIŠČITE NAS!
Ob ponedeljkih zaprto Iščemo osebje z znanjem slovenščine