koristi delavca ljudstva. Dela v •o opravičeni do kar producira|o. This paper Is devoted lo the Intereeta of the working olees. Workers are entitled to ell whet they produce. Ebt«r*dftx »»cond-emta rn*tt*r, l)«c. «. UKW, at tb. pest offt-. »tCbkssco III. Ubd»i tb. Act of l oof reo of March >ru l*7v Office: 2146 Blue Island Ave. "Delavci vseh dežela, združite se". PAZITE! ne številko v oklepaju, ki se nahs|s poleg vašega naslova, prilepile* nega spodstal! na ovitku. Ako (196) |e številka . ' tedat vam e prlhodn|o številko našega list* poteče naročnina. Proel« m o ponovite |o tako). Stev. (No.) 195. Chicago, IU., 6. |iml|a (June), 1911, Leto (VoL) VL Iz polja delavstva. Orosote kapitalistične anarhije is West Morelanda v kongresni zbornici. I Tlačau«tvo, graft, krvolitje, u-mor in druge nezaslišane zločine p{tmogarskih kraljev napram itrajkarjem v Weit Moreland County, Pa., «likal je poslanec Wilson (dem.) v poslovniškem od-geku kongresne zbornice v \\'a-»hingtonu, D. C., minulo sredo zahtevajoč, da kongres uvede pre-iskavo v štrajkarskeni okolišu. Wilson je izjavil pred omenjenim odsekom, da ao po svedoČbi Francisa Feehaua, predsednika premogarske unije v pittsburškem distriktu, deputiji ustrelili dvajset premogarjev v enem letu odkar traja strajk. "Ali je sodišče postopalo proti deputijem, ki so streljali?" vprašal je poslanec Madison. "Oh, yes; osemnajst depntijev je bilo obsojenih od tri do šest mesecev", odvrnil je Feehan. f _ "Kaj! tri mesece za umorV' zgrozil se je Madison. "Oh, ves; večinoma so že vsi na prostem. — Sprva je zaštraj-kalo 18 tisoč premogarjev; pozne--je, ko so družbe odpovedale št raj-karjem stanovanja, se je pa umaknilo blizo desettisoČ mož iz boja. Šest ali sedem tisoč premogarjev se še danes trdno drži na štrajku. Stanujejo v šotorih in barakah na pogorju, kjer so pretrf>eli nepopisne teškoče minulo zimo. Dokazali bomo, da so westmorelandske družbe delavce naravnost zasužnjile. Štrajkolomce držijo v jamah naravnost posili, proti njih volji. Vem za stotine slučajev, ko »o delavci ušli iz jam — prekoračili "smrtno mejo" — in povedali o grozotah kako so jih pretepali in streljali na nje kadar so poskušali uiti. Kompanijski agent-je prestrezajo nove naseljence, ki prihajajo iz Evrope in jih z laž-njivimi obljubami zvabljajo v West Moreland County. Iz vlakov jih takoj odženejo v premogoko-pe, kjer so potem pod večno stražo posebnih deputijev." Druge podrobnosti iz velikega westmorelandskega štrajka: Premcgarji štrajkajo predvsem za plačo od tone namesto od vozička (kare), kakor se je doslej plačevalo. Zadnjih par let so vozički vedno večji, a plača je ostala ista. Dalje štrajkajo premogar-ji za odpravo kompanijskih pro-dajalnic. Vsaka taka pMdajalni-ca je za delavce pravi roparskTbr-log. Štrajkarji zahtevajo tudi zm-žanje najemnine v kompanijskih hišah. Najemnina od teh bajt je naravnost oderuška, i V času štrajka je bilo rojenih osemnajst otrok v šotorih na pogorju. Mnoga mati ni imela niti enoje, da bi zavila svojega nagega novorojenčka. Sledeči premogarski kralji in družbe ošabno zavračajo že eno leto pravične zahteve wewtmore-laadskih štrajkarjev: J. M. Jamieson. glava Jamieson Coal & Coke; Co.; H. A. Berwind v Philadelphiji; O. F. Baer, gla-va Keystone Co.; S. P. Hutchin-glava Westmoreland Coal Co; R. K. Cassatt, glava batrobe - Co-nnorsville Co. Za temi so H. C. Prick Co., The Carnegie Co., The American Tin Plate Co., The Federal Steel Co., The Illinois Steel Co., The American Steel & Wire Oo., — vsi člani jeklarskega tru-Med temi je zainteresirana tudi Pennsylvania - železnica, ktera poseduje obširna premoigova polja. Nemški svobodomisleci in kri- borijo za boljšo bodočnost ruske-čanski socialisti pojdejo torej naj- ga naroda. V Kijevu so zaprli vde-brže povsod združeni v volilni boj. ležnike konference maloruskih so-Na Tirolskem je zveza že sklenje- cialistov. V Petersburgu ao zaprli na, na.Češkem se še pogajajo, ker mnogo dijakov. V Tuli so minoli so krščanski preveč požrešni in teden zaprli kakih 50 oseb^ med zahtevajo^ preveč mandatov, na 1 njimi sestro znamenitega ^pisatelja Nižjem Avstrijskem so liberalci! Veresajeva, popularno zdravnico še nekoliko sramežljivi, na Štajer-; Smidovic, pisatelja Miljutina, tajskem se slišijo posamezni svarilni nika zveze koviuskih delavcev in glasovi, ali v nekaterih krajih je druge, pa k tudi že sklenjen. Nič ni to- rej dvomiti, da bodo v nemških I okrajih vse meščanske stranke združene zoper socialno demokra-| cijo. Boj bo torej hud, ali nezna-čajnost se bo maščevala nad liberalci. S tem, da pomagajo klerikalcem še do večje moči, kopljejo sami sebi grob. Socialni demokra-tje nimajo kaj žalovati. Pmktidni grelnik. "Kaj pa je vendar to, da že zopet hočeš k «povedi!" vpraša lajtnant voja-kaka. "Morebiti le zato, da bos pol dne prost lfM — "O, ne, o, ne, gowpn<| lajtnant", odgovarja vojsk, "ali, kadar pošljem očetu do-l;stek od spovedi, vedno do-od doma par kron, in pa Se Sb klobaso." — Trust za tobak "American Tobaco Co." izjavlja po svojem glavnem zastopniku, da se pokorava razsodbi najvišjega zveznega sodišč« in da se bo tako reorganiziral, da mu vlada vprrhodinje ne bo mogla do živega. , Ako ni to navadno norčevanje iz obstoječih zakonov, potem ne vemo, kaj bi imenovali zasmehovanje zakonov. Triiatjuni vedo, da se jim v kapitalistični Človeški družbi ne more ( priti do živega, zategadel se oČit-vi, Alaska ljudje zmetali premog no tudi norčuje iz zakonov. Splošen pregled. - Pred nekaj tetini so v Cordo- v morje, ki ga je pripeljal parnik iz Canade. Nekaj dni kasneje so — Ôkof Walsh v Portland, Me. pa isti ljudje odšli v hribe in pri- je izrekel prokletstvo nad šestimi čeli. kopati premog na javnih zera-' znamenitimi in vernimi katoliki, ljiščih. Odločili so, da se umakne-' Kaj so pa zvršili Omenjeni katoli-jo le sili. ' j kit Mar so kleli svojega bog« ? Ali Nihče ni menda takp naiven, da *o Se norčevali iz nezmotljivega v verjame, da so ti ljudje odšli ko- Rimu? Ah, kaj še! Na držvno zbor-pati premog, da bi ga prevažali na nieo so vložili prošnjo, da bi se trg v Cordovo. Za tako delo jim škofu vzela oblast nad cerkvenim primanjkuje sredstev. Vzrok je iskati drugod. Odšli so, da jin bodo aretirali zvezni maršali in vojaki. Ce pride do boja in bo par ljudi vbitih, bo kapitalistično časopisje dramatično opisalo vso zadevo, finančniki v WalLstreetu bodo pretakali krokodilove solze in očitali vladi trdosrčnost, ker je siromakom zabranila kopati premcflf. Vlad« se bo morala vdati javnemu mnenju, sindikat Morganovih in Guggonheimovih kapitalistov bo pa zagrabil za bogate premogoko-pe v Alaski. Kdor ni slep, ali ima vseh sedem darov, razume, da so dirindaj v Cordovi vprizorili velek«pitalisi. Kapitalisti hočejo premogokope v Alaski zastonj, ki so vredni stoti-soče milijonov, dolarjev. Če v tem boju pogine nekoliko klativitezev iz Cordove, se kapitalisti pač ne brigajo. e s o — Foss, gubernator države MassaehiiKsetts in demokrat od glave do pete, ni hotel podpisati »ikona, ki določa, da smejo žene in mlodoletni delati le 54 ur v tednu. Foss je pred volitvami obljubil, da je za osemurni delavnik. Seveda so Fossa izvolili delavci gu-bernatorjem. Koliko britk;h izkušenj bo še treba delavem, da bodo limeli, da je vseeno, če volijo republikanca ali demokrat«, da oba zastopata kapitalistična načela. e s — Prvikrat v zgodovini nima poštni urad ameriške republike deficita. Glavni počtar Hitchock je vrnil tri milijone dolarjev zopet zakladniku, ki so bili namenjeni za pokritje deficita in izjavil premoženjem v škofiji Portland in oddala v to izvoljenemu odboru. Cerkevno premoženje je pa sveti duh! Slovenski delavci se radi ponekod pobahajo ,da imajo svojo cerkev. Naivneži! Vse cerkve so lastnina škofov raznih škofij. Delavci nimajo druzih pravic kot plačevati dolgove cerkev. Kakor hitro bi si delavci prisvojali oblast razpolagati s cerkvenim premoženjem, bi se ž njimi zvršilo isto kot s šestimi možmi v Portlandu. e e s — V Louisville, Ky. so zborovali duhovniki presbiterianske cerkve. Na tem zborovanju je Rev. D. E. Painter iz Janeey Mili, Va., predlagal resolucijo, v kateri kliče v boj vse protestantovske cerkve proti naraščajočemu rimskemu klerikalizmn v ameriški republiki. V resoluciji povdarja. da je katoliška cerkev v vsaki deželi nevarna meščanski in verski svobodi, kjerkoli se je vgnezdila. Apa-tija javnih uradnikov, strah časnikarjev iz trgovskih ozirov — da niso kritizirali — strah državno-zborskih poslancev pred močjo katoliške cerkve so pospešili to naraščanje. Imenovanje sodnika White predsednikom višjega zveznega sodišča pa Tafta obsojajo ostro v resoluciji, ker se je White izšolal v jezuitski šoli. Mi ne upamo, da bo te vrste boj proti rimskemu klerikalizmu rodil kakšne vspehe? Klerikalci kaj radi igrajo ulogo mučenikov iz Neronove dobe Mučen ¡štvo pa vleče pri nerazsodnih ljudeh. Kdor hoče 'pobijati klerikali-zem, «e mora bojevati v prvi vrsti proti nevedi, učiti mora ljudstvo , , „ .... , . umevati naravne prikazni in njih je, da bo se en miljon dol. pre- bitka. Hitshcock je uvel nekatere s s s namignilo, da je treba Čistiti Agi-jev hlev. Nastop je toliko včinko-val, da se niso upali zvišati poštni-nino tednikom. Takrat je socialistično č«sopisje nastopilo proti nameravanemu zvišanju poštnine in reforme in prebitek je bil tukaj. Še marsikdo čitateljev se spominja, da so hoteli povišati poštne tednikom. končane. Vršile so se mirno in brez izgredov. Širokoustni kraljevi pristaši niso postavili kandidatov. , Klativiteške barabe, ki so jih najeli kraljevi privrženci, menihi in nune, da vderejo na Portngala-ko in prično « požigom, ropom in Komaj «e je p» z.laj zaznalo da «■»»« na Španskem bo en milinn dol. prebiti«,, že pi- »'"*>«!< " . » • j • . . .x .. .' Naibrz so mislili: Sladko je u- šejo, da bo treba znižati poštnino . * V i • - 1 mreti za kralja in vero, a še slaj- za trgovska pisma. I'1 .* .. . -I, ,r. .. .v . «e ie živeti na svetu---zreti Mi smo proti snizanjn postnme . Jx , ... i_ in piti na račun spodenega kralja za trgovska pisma in zahtevamo, " » .. • , t* , . »v _ in spodenih menihov in nun. da se postnim vslužbencem zvišajo 1,1 ■» . . . .K , v Prav so imeli! njih borne plače. J . Znižan« poštnina za trgovska ( s pisma ne koristi nikomur dmzemu "Katera vera je najboljša? je kot kapitalistom. , vpm^l katehet šolarja. Katoliš- • e . ka !M glasil se je odgovor. "Po — Ruska vlada že zopet nasto- čem sodiš t" Po tem. ker se vsem pa proti vsem ki no napredni in se fajmoštrom tako dobro godi." PREOBRAT V MEKSIKI. Minero v a revolucija je končana in zdaj pričenja za Meksiko nova doba. S padcem tirana Diaza je patlel meksikanski fevdalizem. M-ekisiko je bila doslej najmanj 50 let od za d. Med tem, ko se je v Zedinjenih državah zadnje čase razvil moderni kapitalizem skoro do viška svoje sile, zdihovalo je meksikansko ljudstvo v snžnosti in peonaži, kakoršna je bila v naši republiki ob času civilne vojne pred Lincolnom. Španska beseda "peon" pomeni toliko kot tla-ean ali suženj brez nohene svobode. Madero je zruš i fevdalizem. Na njegovo mesto sedaj pride — kar logično mora slediti — kapitalizem: nova doba novih bojev. Preobrat v Meksiki je moral priti. Čas je to zahteval. Madero je bila slučajno tista oseba, ktero so razmere vrgle na Čelo odpornega elementa. Drugemu bi se bilo ravno tako posrečilo, kajti — kakor rečeno — glavno delo je izvršil duh časa. Meksikanska revolucija je bila vsekakor krs socialne revolucije ožjega pomena, dasi ima na videz politično lice. Kdo je temeljito poznal prešnje razmere v Meksiki, mora priznati to. TCajso bili motivi Madera kakor-šni koli, čeprav je morda vodil u-staško armado le zato, da bi zasedel Diazev tron, kljub temu je izvršeno veliko delo, kterega se Madero *edaj mogoče še sam ne zaveda. V Meksiki sedaj ne gre zato, kdo bo prihodnji predsednik; saj iz delavskega stališča ne. Naj je izvoljen liberator Madero, klerikalec Reyes ali kdo dragi, za meksikanski proletarijat je brez malega vseeno. Eden kakor drugi bo služil kapitalizmu, kajti v danih razmerah, ali bolje rečeno: v danem procesu gospodarskega razvoja ne more biti drugače. Ekonomski razvoj z vsemi sodobnimi razrednimi konflikti, krvavimi ali nekrvavimi, gre stopnjema: ne dela skokov. To bodo morali pre-jalislej spoznati tudi idejalni u-staši v spodnji Californiji, ki se borijo za ekonomsko neodvisnost torej naravnost za socializiranje narodnega kapitala. Prejalislej bo morala peščica teh idejalnih bori« teljev okrog Magona — do kterih sicer imamo najgorkejše simpatije — cdložiti orožje in pričeti boj z drugim orožjem ¡ 'besedo, tiskom in politično organizacijo. Spoznati morajo, da za revolucijo te vrste Meksiko še dolgo ne bo zrela. Poročilo se glasi, da je Madero v sporazumu s provizoričnim predsednikom De La Baro že ukaizal s silo zatreti gibanje magonistov v spodnji Californiji. To dokazuje, da Madero še nima pojma o gospodarski svobodi in da se ne briga za blagostanje meksikanskega delavstva. Na razvalinah Diazevega suž-njedržtva se bo razvil domači kapitalizem. Ameriški kapitalisti bodo posegli z vsemi močmi tamkaj in mezdno zasužnjili vse kar bo o-stalo domačim kapitalistom. Madero je sam kapitalist, niilionar. Vela pa bo druga sapa. Politična svoboda bo Omogočila meksikan^" skemii proletariatu, da se bo organiziralo v strokovne in industri-alne unije, ki so bile pod Diaze-vim tiranstvom nemogoče. Zrasla bo soeifl listič na stranka in vodila boj kakor drugod za končni cilj bodoče socialne revolucije. Pojavilo se bo delavsko časopisje in druga literatura. Toda prej ko pride to, je pa treba meksikanske-mu proletariatu šol in izohrazzbe. Kako grozno je zaostalo ljudstvo v Meksiki pod samosilnim Diazem kulturno, dokazuje poročilo, da ÍJ0 proč, Mcksikancev ne zna čita-ti ne pisati. Vsled tega bodo pri bližajočih se predsedniških volitvah — kakor poročajo — vpeljali posebne volilne stroje, na kterih bodo kandidatje označeni z različ-uimi barvami, drugače se volitve sploh ne morejo pravilno vriiti. Meksiko bo torej prestala še marsikakšno krizo in mnoge, mnoge boje, predno tam zašije popolna svoboda za vse. Odločil pa bo končno proletarski razred — razred ^brezpravn Hi — kakor po vsoti. KORUPCIJA POVSOD. V državi Ohio imajo tudi svoj podkupniški škandal. Petdeset zakonodajalcev je zapletenih v ve-leporotniško preiskavo radi sprejemanja podkupnin. Neki detek, ti v, kteri preiskuje zadevo v i-menu države, pravi: "V zbornici »ploh ni bilo mogoče sprejeti alf zavreči zakona brez podkupnine. Tamkaj je vsepolno grafterjev, ki bi ukradli tudi košaro premoga. Zadišali bi dolar tudi miljo daleč.' 'To je karakterizacija, ktera se prileže večini zakonodajnih zbornic v Ameriki. Med kapitalisti je že davno navada kupovati zakone in med poslanci je navada prodajati jih. To že spada v trgovino, v business, kteri "rona" celo republiko. Kapitalisti posedujejo vse, in ako hoče ljudstvo kaj zase, mora mešetariti S prvimi. Tako je danes povsod. Duhovnik pridiguje tako, da ugaja tistim, ki največ dajo za cerkev jn to so naravno bogatini; advokat zagovarja tiste, ki imajo denar; sodnik razsodi v prilog tistemu, kteri ima večjo mcŠnjo; delavec dela za ti-te, ki ga plačajo in pod njihovimi pogoji. Ravno tako zakonodajalec. Država ga plača ravno toliko, da se prehrani in da ima za smotke. Gledati mora torej, da kaj "po strani" zasluži, a "zaslužek" ne more priti od drugje kot od kapitalistov. Prodati mora to kar ima — svoj glas. Takšna je ci-vil;zacija pod kapitalizmom. Socializem bo vzel lastništvo narodnega kapitala iz rok par bogatinov in ga dal ga bo v roke produktivnemu ljudstvu. Delavstvo bo takrat posedovalo svoja dela in ne bo ničesar plačalo za zakonodajstvo. kajti o zakonih bodo sklepali delavci sami. In le-daj, ko ne bo več dobičkonosno prodajati karkoli, ho prenehala tudi korupcija v zakonodajah. Poprej ne. Resolucija sodr. Bergerja v kongresu za preiskavo slučaja Mc Namara, je propadla v odseku za zbornični poslovni red. To dokazuje, kako veliki prijatelji delavstva so demokratje, ki kontrolirar jo kongres. In delavci si bodo to zapomnili. Lorimerjev podkupniški škandal se spet začne mesiti znova. Senat je sklenil, da bo zopet preiskava o volitvah senatorja Lorime-ra. Senat je že enkrat "preiskava!" ta škandal in končno Lori-mera temeljito opral vseh grehov. Zadnje čase je pa spet zasmrdelo po tem škandalu in sicer tako močno, da je bil senat prisiljen d jat i Lorimcra še enkrat v "žehto." Preiskavali bodo menda tako dolgo, dokler ne poteče Lorimerjev mandat, nakar bo "blond boss" hinavsko izjavil, da ne kandidira več--in konec ho vsega. Edina odpomoč proti takšni mškanda-lom je: odprava senata. Listu v podporo. Superior, Wyo. Neimenovan 50 centov. — Hvala! Listnica uredništva. R. G. Black Diamond, Wash: "Proletarec" ni nikdar napadel in tudi ne bo napadal slov. duhovnikov v Ameriki, peč pa bo mahnil vedno, kadar bo videl potrebo, po Kranjskih farjih. — Pozdravi J. B. Chicago: Tisti fajmsšter, ki vam je povedal, da odslej socialisti ne morejo postati držav-Ijeni Zed. držav, je navaden blu-far ali pa nevednež. Če bi to veljalo za socialiste, bi veljalo tudi za republikance m demokrate. Chikaški delavci, vsi na ' protestni shod! Veliki socialistični piknik 18. junija v Riverview - parku bo po dogovoru chikaških socialističnih organizacij z vodstvom "International Association of Bridge "i Structural Iron Workers" obenem tudi velik^protesni shod zoper nasilje in nezakonitosti izvršenih v procesu proti Mc Namari, tajniku omenjene delavske organizacije. Razen mnogih domačih govornikov govorila bosta na siiodii tudi Frank M. Ryan, predsednik te organizacije in Victor L. Berger, socialistični poslanec v kongresu. Delavci, na ta dan vsi v vrste! Nii jeden socialist, niti jeden delavec in prijatelj delavstva ne sme izostai od tega shoda v nedeljo 18. junija v Riverview - parku. Razrednozavedno delavstvo v Chi-kagu in okolici mora odprto pokazati svojo solidarnost s preganjanimi žrtvami samomorilnega kapitalizma. Jugoslovanski delavci v Ch'ikagu in okolici, vas tudi ne sme manjkati! Razen protesta je še jeden razlog, zakaj morajo sodrugi skrbeti, da bo vdeležba na pikniku čim večja. Ta pikpik se namreč^prire-ja v korist socialističnega časopisja v Chikagu, v korist sledečih socialističnih listov: "Daily Socialist", angl., "Arbeiter Zeituhg", nem., "Dzienik Sudowy", polj., "Spravedlnost", češki, " Prolet arec, "Radnička Straža", hrv., "Narodni Glas", srbski, "Arbeiter-Welt", Žid., "Rovnost Ludu", slovaški, "La Parola dei Socialisti", it., "Svenska Soeialisten", šved., "Strahdneeks", letski. Vstopnice so za vsako narodnost posebej označene in čisti dobiček pride na pojedine liste po razmerju s številom prodanih vstopnic. Vstopnice, od kterih bo imel korist naš list, označene so: Proleta-rec. Po pikniku bo objavljeno v časopisih, koliko vstopnic je ktera organizacija razprodala. Vsaka narodnost bo tudi imela svoj posebni prostor v parku, kjer se vrši piknik. Dolžnost sodrugov je torej, da vsak čimveč vstopnic razpeča — dobiti jih je v upravništvu Pro-letarca — in da pripelje čimveč prijateljev in znancev na piknik, tako da bo tudi jugoslovansko delavstvo dostojno zastopano. SODRUGI V CHICAOI POZOR! Vsled važnih zadev, o kterih imajo sklepati člani vseh treh organizacij Jugosl. 80C. Zveze radi mednarodnega Picknika v River-view Parku dne 18.. junija, se vrši v soboto večer dne 10. junija (ne v nedeljo, kakor je bilo poročano v zadnji številki) ob pol 8. uri zvečer skupna seja, v prostorih Rad-ničke Straže" 1830 S. Centre Ave. Vsak jugoslovanski socialist, ki je organiziran v enem ali drugem soc. klubu, naj ne zamudi ali po-zabi priti na to sejo. ___m, uiittni lajnisivo. DELNIČARJEM JUOOSL. DEL. TISK. DRUŽBE NAZNANJE. V soboto 17. junija t. 1. ob 8. uri zvečer se vrti občni zbor delničarjev jugosl. del. tisk. družbe. Na dnevnem redu bo poročilo o financijelnem stanju blagajne in več drugih važnih zadev. Seja se vrti v Kostkovi dvorani, vogal 26. ceste in Avers Ave. Vsak delničar naj bi bil na tej seji navzoč. DIREKTOR! J. Dne 18. juniji js mednarodni Picknik v Riverview Parku! PROLETAREC 'uit za interesi delavskega ljudstva. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik la UdajaUl) Jarotlotaiuka deli »»k« tiskovna drvite ; v Chkafo, III. Narotainai Z« Amirico $1.30 m calo leto. 7Sc m »ol lota. Za Evropo $2 «a calo lato. )1 aa pol lata. ftasi po doootor* Pri ,pr*m**biH*alUto mrnalsg notsgo nas nantti tudi 8 TAM I naslov. PROLETARIAN Ownod and published Evtar Tursoay by loath Slavic Workmen * Publishing Compoay Chicago, t.liools. Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. y rank l'odllpee. l'reeldent; Joba l'otrich, Secretary; Krjink JaneilC. Troaauror toaacaimoN batu: United Statoa and Canada, >1.50 a year, 7Sc lor half year. Foreign countnci S2 a y oar, $1 tor half y«ar. advertising bates on alternent. MASLOV íADDRESS): "PROLETAREC" 3146 Blue Island ave. Chicago, III. KAPITALIZEM RODI UMORE IN ROP. Kapitalistični sistem je najstrašnejši. kar smo jih imeli do sedaj. Povsod ležijo mrliči, podrtine, po-gorišča in razvaline. Povsod se vrši rop, tatvina in nasilstvo. Chicago terorizirajo morilci, plačani vbijalei, ki razsajajo in vladajo mesto kot sovražnik zasedeno deželo. To prizna danes kapitalistično časopisje iu kliče po od pomoči. Res, čudna so pota kapitalističnega časopisja! Kdo naj kapitalistično časopisje razume? Zadnje tedne so plačani in najeti vbijalei ustrelili najetega vbi-¿alca imenom Gentleraan (Dutchi) -V neki gostilni. Gentleman je bil profesionalen vbijalec. vbijanje je bilo njegovo rokodelstvo. Vbi-jal in pobijal je druge ljudi za denar. Služil je vsakemu, kdor ga je plačal. Po načelih ni vprašal nikdar. V dobi štrajka je služil delodajalcem ii\ pobijal in vbijal štraj-kujoče delavce. Ob času volitve je služil eni ali drugi kapitalistični stranki in s pestjo in samokresom nasprotnim volilcem vsiljeval politično prepričanje. Kedar pa ni imel dela. je pa po gostilnah popival s svojimi tovariši vbijalei in se uril v svojem malovrednem poslu s tem, da se je ž njimi pretepal. Zdaj je ta Gentleman mrtev. Ustrelili so ga njegovi tovariši kot garjevega psa. Dvanajst krogelj je baje preluknalo njegovo telo. In kapitalistično časopisje vpije sedaj: "Morilce je treba izslediti in poskrbeti, da prejmejo zasluženo kazen." Mi nimamo nič proti izsledenju in kaznovanju morilcev. Ali protestiramo pa proti podli pisavi kapitalističnih časnikov,' ki je tako podlo in nesramno zavita, da neuki bralec misli, da so organizirani delavci zvršilr umor. Policiji in oficielnim krogom so morilci Gentlemana dobro znani. Najbrž so pri zadnjih volitvah pomagali izvoliti župana. Vbijalei niso v zvezi le v Chicagi z o^iciel-nimi krogi, marveč so tesno zvezani ž njimi vsepovsod. Hinavščine kapitalističnega časopisja se pa zrcali v tem, da zagovarja kapitalistični sistem in pobija njegove zločinske izrodke, kedar taki zagovori koristijo kapitalističnemu sistemu. Kapitalizem pomeni anarhijo. Kdo je umoril premogarje v KDO IMA VERO? Cherry, 111. in drugod? Kdo je umoril 120 deklet v New Yorku? Kdo je zakrivil, da se je potopil parnik "Sloeum" s šolsko mladino na krovu. Kdo je zaprl premoga rske rove v Westmoreland o-kraju in nastavil najete vbijalce, da vbijajo štrajkujoče premogar- fer Kdo je zvršil človeški rop na Moverju, Petibonu, Haywoodu in bratoma Me Namara? Kdo je kriv vseh hudodelstev v današnji človeški družbi? Nihče drugi kot kapitalistični sistem, ki ga zagovarjajo kapitalistični časniki. Kdor hoče, da v človečki družbi ne bomo imeli profesionalnih pre-tepihčev in vbijalcev, «e mora bojevati za strmoglavljenje kapitalizma in nvdjavljmij« socializma. Že nekaj tednov sem vpijeta dva moderna farizeja v "Am SI ", da so vsi tisti brezverci, ki tiščijo svoje žepe pred njima, da ne moreta poseči v nje in izpuliti iz njih denar, ki ga nujno potrebujeta za njiju lenuharsko in udobno življenje Svojo "živo vero" v Kristusa kralja pa vtemeljujeta z mastnim obrekovanjem do socialistov. Oba moderna farizeja nista nič druzega kot dva podla hlapca ameriških kapitalistov, ki zgrab-Ijata vero in s krivini tolmačenjem Kristovih naukov sugestirata slovenskim delavcem, da naj s pasjo ponižnostjo prenašajo vse krivice, ki jih trpijo vsled kapitalističnega sistema. Ako nista pba prekanjena in malopridna klati-viteza v duhovniški obleki, tedaj sta pa tepca, ki sta vzlic srednji šoli in lemenatu, sploh vzlic vsem šolam, ki sta jih obiskovala, tako neumna, da ne razumeta sv. pisma, ne Kristusa. Blagor krotkim; ker oni bodo podedovali zemljo," je rekel Kristus. (Matevž, 5. 5.) Tisoč let pred Kristom je pa David rekel: "Krotki naj podedvajo zemljo." (ps, 37. 11.) Naj sodimo in rešetamo, s katerekoli strani hočemo — izrek Kristusa in Davida, bodemo vedno prišli do zaključka, da do danes krotki še niso zasedli zemlje. Ker je pa Kristus tudi dejal: "Resnično vam pravim: Dokler ne prejde nebo in zemlja, ne bo izginila ne najmanja črka ali pi-čica iz postave, dokler se vse ne zgodi", sledi iz tega, da so bile staropisemske prerokbe napačne, ali pa, da je sedaj napočila doba, ko Mt imajo izpolniti. In ta doba je najbrž tukaj. Do 30 milionov socialistov se danes bojuje širom sveta, da se uresničijo prerokbe Davida in nauki Krista. Ti socialisti pripadajo k raznim veroizpovedanjim. Imamo kristjane, budiste, Žide, moharne-dance pa tudi ateiste. Vsi ti socialisti pa verjamejo in se bojujejo, da mora napočiti doba, ko bodo krotki podedovali zemljo. Iz tega zopet logično sledi, da ima vsak socialist več vere v sv. pismo .in Kc«tusa, kot vsi ortodeksni katoliški duhovniki ali pa ortodoksni duhovniki katere druge vere. Trideset milionov socialistov izjavlja in zahteva, da naj krotki podedvajo zemljo. Ali ni skrajni čas, da moderni farizeji spoznate svojo zmoto in obudite kes? Kdo je krotki v svetopisemskem smislu? Krotek, v angleškem jeziku meek, v židovskem aunawo, iz aunee. v grškem pravs, iz prahoo-ce, rabita David in Kristus, kar pomeni: zatiran, izkoriščan, izčrpan. izmozgan. preganjan, tlačen, vljuden, krotek, ne pomeni pa: sebičen. In v vsakem narodu je le en razred poznat v zgodovini, o katerem lahko izrečemo, da je zatiran, izkoriščan, izčrpan, izmoz-gavan. preganjan, tlačen in vljuden. Ta razred je delavski razred. To so delavci, ki živijo vse! Oni proizvajajo okusne jedila, sami jedo pa odpadke: gradijo krasne z vsem modernim komfortom o-premljene vile in palače, sami pa stanujejo v zadphHi luknjah: izdelujejo najfinejše obleke, sami pa hodijo v raztrgani obleki in če-stnkrat tudi bosi; zgradili so krasne ceste, železnice, najfinejše kočije, avtomobile in železniške vozove, sami pa hodijo peš, ali se pa vozijo v natlačenih železniških vozovih in s tovornim vlakom; izdelali so papir, tiskali in pisali knjige, vdahnili na platno imret^ niške slike ali pa izklesali iz kamna umotvore, učili so v šolah, pridigali so edino in pravo Resnico, imeli pa niso nikdar toliko, da bi vživali sadove kulture in svojim otrokom zagotovili Človeško življenje; bojevali so se na bojnih poljanah, umirali na tisoče-- — hodili so po kostanj za druge v ogenj in ostali so vedno tlačeni, izčrpani, izmozgan i in revni, ker so bili preponiini in prevljudni, da bi zahtevali nazaj, kar so jim vzeli tatovi in roparji, ki jih zagovarjata moderna farizeja v "Am. SI.". Alt po božji volji imajo izčrpani, izmoegani. tlačeni in revni zasesti zemljo. Modema farizeja ali se ne bojita "maščevanja Boga", katerega nosita vedno na jeziku? Ali se res ne bojita? "On bo vodil ponižne v sodbi, kazal bo ponižanim pot" (Ps. 25, 9.) Iu ponižni, izčrpani, izmozgaui, tlačeni in revni so tudi spoznali pravo ¡uit, po kateri zamorejo rešiti se sužnosti. In ta pot vodi v socialistično človeško družbo — v socializem. To pot je v starem veku Bog priporočal po svojih prerokih, ka-sueje pa po Kristusu. Zakaj novodobna .farizeja v ."Am. SI." ne priporočata te poti? Zategadel ker nimata vere ali sta i^a tako neumna, da ne razumeta sv. pisma in Kristovih naukov, Mogoče je njima vera in Bog le trebuh? Kdo ve? Vendar pa sapienti sat! Drobnosti iz delavskih krogov. . — 4(H) mizarjev od United Brotherhood of Carpenters v Buffalo, N. Y., je zaštrajkalo v soboto. V tovarnah je deseturno delo, a mizarji zahtevajo osem ur. — Zakonodaja v Massachusetts je sklenila, da imajo delavske unije v dotični »državi postavno pravico nalagati denarno kazeu svojim članom za prestopke glasom njihovih pravil. — ( 'aliforniška zakonodaja je uzakonila ose murni delavnik za ženske vposlene v tvornicah. Lastniki tovarn za platno v Oaklaudu so vsledtega znižali plačo za 10%, nakar je 250 delavk takoj ostavi-lo delo. — Vrhovuo sodišče v Tennessee, je razsodilo, da je novi dodatek k državni ustavi, ktero pre-l>oveduje otroško delo izpod 14 leta, protiustaven, t. j. neveljaven. Kapitalisti si manejo roke veselja in sedaj nameravajo vposleva-ti otroke z 12 letom. ----(plasterersV v port Wayne, hid., so dobili partedenii-ki štrajk. Priborili so zvišanje plače za 50%. — The Bunsen Coal Co. je zaprla preinogokop No. 5 pri Danville, 111., vsled česar je 275 mož ob delo. Govori se, da bodo zaprli tudi bližnje jame. — Slabe delavske razntere vladajo v Calumet u, Mich., in okolici. Bakrene družbe — spojene v Calumet & Hecla - trustu — od-slavljajo vedno več delavcev. Vsledtega samski rudarji trumo-ma zapuščajo bakreno okrožje. Predsednik Campbell Young-stown Sheet & Tube - družbe v Vouiigstovviiu. O., je naznanil, da bo družba znižala plačo delavcem, ako se še enkrat skrajšajo cene jeklu. — Prcmogarji v Novi Scotiji so že 22 mesecev na štrajku, a do sporazuma je še tako daleč kakor je bilo prvi dan štrajka. — Čevljarski delavci štrajkajo v Springfieldu, 111. Upanje na zmago je veliko. Delavci te stroke vstran od Springfielda ! NA NASLOV KRANJSKEGA JANEZA IN PETELINA-STEGA TONETA. Kranjski Janez iz So. Chicage nekaj blebeta v jolietski "cajten-gi", da se socialisti in svobodomi-sleei ogibljemo diskuzij z "viso-koučenimi" ljudmi kot je n. pr. on, Janez. O ti Janez janezasti! Ali nismo v "Proletarcu" pozvali ptielinastega Toneta Sojarja na javno debato pred ljudstvo najsibo v kteremkoli predmetu? Tone je pa kot "coward" stisnil rep in izjavil v "eajtengi", da ne mara debate z nami. Alo Janez! Ako si ti bolj "podkovan", kot je Tone, kar na debato! • Petelinasti Tone kašlja v Jolie-tu teden za tednom, a do danes se ni dokazal nobenemu slovens- kemu socialistu v Chicagu nepoštenost ali kak zločin, kakor smo ga pozivali. Tone vsled tega še nadalje ostane kot smo zadnjič pribiti: opravljivce, lažnik, coward l a Civilne poroke in nekrščeni otroci! Slaba za tvoj business, kaj Tone? You bet! Praviš, da je pijanost duhovnika in kuharica njegova privatna stvar, kar drugih ljudi ne sme brigati — in to nas prav nič ne briga. Kaj pa torej tebe brigajo privatne zadeve drugih: kako se ženijo itd.? Ako misliš, da je civilna poroka in otrok brez krsta "zločin", — pojdi nas lepo tožit, pa bodeš videl, kaj ti bodo rekli. Misliš -li, da si na Kranjskem, kjer ne sme nihče niti kihnit brez popa! Ali ne ves — če sploh kaj veš —t da je 60% prebivalstva v Zed. državah brez konfeaije, t. j. brez vsake vere? Le vesel bodi, da resni Amerikan-ci ne morejo čitati tvojih kozla-rij, drugače bi te takoj jutri poslali v Dunning! a Kranjski Janez je matematičuo (!) prepričan, da dvakrat $2 so $4, ki pridejo jako "easy", če se človek recimo — nič ne poti za nje. Dalje je Janez matematično prepričali, da dvakrat $5 je $10 — ako je poroka pri njemu. V slučaju civilne poroke pa stoji po "matematičnem prepričanju" v njegovih bukvah: dvakrat nič ne nič! Janez je tudi "zgodovinsko prepričan", da so Hanibal, Aleksander Veliki in Napoleon res živeli, vsledčesar bi se morali proglasiti za bogove. Janez je dalje popovsko prepričali, da vera mora biti, ker drugače bi on moral iti grabne kopat — kakor je dvakrat dve štiri! Končno je Kranjski Janez oslovsko prepričan, da dokler kraljuje oslovska pamet pod zaščito črnega Kima, tako dolgo bosta on in petelinasti Tone brez skrbi oslarila po "Arner. Slov." Dvakrat dve je štiri. Če pa multipliciramo vsebino dveh "žegnanih" buč -r- Janezove in Tonetove — tedaj dobimo: oo!! Ali ni to matematično? a Tone Sojar slovesno proglaša, da nekje v Chicagu je gnojišče. Soglašamo! To gnojišče s kupom smrdečega gnoja je pa tam, kjer štrli iz tal Tonetov farovžek. Od tam se razliva blagoslovljena gnojnica na vse strani, in dokler chikaški Slovenci ne vzamejo v roke brezovo metlo in temeljito očistijo dotični " corner "T tako dolgo bo "dišalo" bolj kot v So* domi Gomori. o Kdo stika za človeškimi kostmi v grobovih? Hej, ti, gladna hijena. proč iz Waldheima! Kaj imaš opraviti tam? Kaj brskaš po grobu pokojnega Lisjaka. Ali ti je kaj na poti? Primi se za rilec, o-studna hijena, in pusti saj mrliče pri miru! a Žugamo z revolucijo? Surest thing you know! Lep del revolucije je že zvršen s tem. da je danes čez 50 socialističnih klubov Z več kot 1000 člani med jugoslovanskimi delavci v Ameriki. To je revolucija in to revolucijo bomo nadaljevali, čeprav se Tone na svojem gnojišču devetkrat na glavo postavi. Kri pa teče le v Tonetovi neumni glavi. a Socialistično in svobodomiselno čtivo gotovo ne polni želodca; bistri pa pojme in kar je glavno — vzbuja samostojno mišljenje. Kaj pa. Tonetova godlja v "Amer-Slov."? Ali morila nasičuje lačne čitatelje omenjenega lista? Ali so Sojarjeve jezuitsko zavite laži ktere pisek o socialistih menda kakšna potica ali "cake" za lačne katoliške delavce? Če je temu tako, potem le rigaj Tone, da bodo ljudje bolj — sitif — In dalje: Koliko pa pomagajo recimo masne bukvice lačnemu delavcu? Ali je takoj sit in z vsem preskrbljen če izmoli "roženkranc" ali kaj drugega? Kako moreš dokazati Sojar, da tvoja latinska jeremija-da — mumija, mumija! — več zaleže praznenih želodcu .kot pa povest o hudodelskih patrih v Čen-stohovu. ki so prodali' 'maniko božjo"?! Ej, popče, popče: go way back and sit down! a Kranjskega Janeza in Petelina-stega Toneta silno jezi, — oh, sil-lio jezi! — ker slovenski delavci prispevajo za povečanje "Proletarca". Pogrešata-li tiste cente, fantka? Kdo pa sploh bolj berači in fehtari kot vidva in ostali popje? Ameriške cerkve sploh eksisti-rajo na sami fehtariji in na delavskih žuljih. Kar dajo delavci za "Proletarca", vedo, zakaj dajo; vsak da radovoljno, iz prepričanja. Kar pa dajo za cerkev, je pa ravno tako, kakor bi vrgli tiste cente v Michigansko jezero. In kako "radovoljno" dajejo! VeČ kot 50% "ovčic" po vseh naselbinah. koder imajo cerkev, se drži kislo, kadar pride pop z beraš-ko torbo naokrog. V mnogih slučajih mora priti dvakrat, trikrat predno izpreša določeni harač. In Čim se za popom zapro vrata, že se spremene gube na obrazu "ovči-ce" z običajno pripombo: i4Prok- leta beračija! Vedno dajem in da- žrli,ne da bi koga upraša jem, a nikdar ni dosti!" Toliko hiši, kjer gospodinje uiti poguma in samostojnosti pa ni-' darja ni bilo doma, so hoteli ma„ da bi popu pokazal vrata ka-dar pride s. torbo. Takšno je "pre- pričanje* vaših "ovčic"! Dopisi. Frontenac, Kans. Cenjeni sodr. urednik! Ztlaj se nisem že dolgo nič ogla-, sil v našem delavskem listu glasi-, lu. Ker se je med tem časom torba j napolnila — prihajam, pa prosim, , da pri tem poročilu ne mislite na , koš. ^ Z delom gre slabo. Dela se po 2—3 dui v tednu. Zaslužek .je to-j rej zelo slab, iz česar je razvidno, j da ne moreni nobenega vabiti v te kraje. Poleg slabega zaslužka ima pa država Kansas tudi to slabo napravo ozir. konstitucijo, da prepoveduje razpečavanje opojne pi-| jače, t. j. pivo, vina whisky itd. Država Kansas je radi slabe vode 'n podnebja razupita že sama na sebi, in da po letu, ko pritiska od I vseth strani neznosna vročina, ni mogoče dobiti kozarec mrzlega piva. ki bi vsaj deloma pokrepčalo izdelanega človeka, ki trdo dela pod zemljo ali nad zemljo, postavlja to državo v najslabejšo luč. To je tudi vzrok, da se v letu mnogo ; ljudi preseli iz te države drugam. Tem razmeram so krivi pred vsem seveda ljudje, ki volijo pro-hibieionistično. V raznili časopisih sem čital o letošnjih volitvah in socialističnih zmagah, sploh o napredku naše stranke, pogrešal sem le poročil iz našega kraja. Tudi tukaj smo imeli nekakšen volilni boj. Izbrali smo si po mojem mnenju najboljše može, o katerih seveda ne morem reči,.da so prepričani socialisti, ampak simpatizujejo s socialisti, in le-ti so zelo priljubljeni med nami, zato smo šli zanje v boj -in smo tudi zmaigali na celi črti. Pred volitvami se je govorilo splošno, da ne smemo postaviti socialističnega ticketa, ker da bi s tem škodili sami sebi. No in zdaj pripoznamo. da je to resnica, kajti socialistični mestni svet ne more ničesar ukreniti radi pijače in socialisti bi morali nositi krivdo, vzlic temu. da so pravi krivci v Kansaški postavodaji — to vsaj pri ljudeh, ki politične mašinerije ne poznajo. Vsled tega sprevidi-mo, da je bilo bolje, da se ni postavilo soc. ticketa. V Kansasu je pa po krajih, kjer so premogarji že tako, da je pijača, ki vsaj deloma okrepča po letu človeka, ki se je cel dan potil, važno življen-sko iu od tod tudi politično upra-šanje. Med vsemi državami v Uniji, je Kansas v tem pziru najslabša. Zadnje čase so začeli državni šerifi zopet stikati in vohati po naselbinah. Ne trpe. da bi si človek privoščil vrček pive. Ker imajo pijače, kolikor jo je v takih razmerah sploh mogoče imeti — večino naši ljudje, so vedno v nevarnosti, da jih nekega dne ne ob- ziti peelina, ki se je baš kuhal je bil pretrd, pa ho ga pustih ¡n 1 r i • Oltfll. Turki so bili žentlemani proti tem barabam. No, iu sedaj premislimo, koliko bi trpela soc. stranka če bi se to zgodilo v času, ko bi imeli so« mestni zastop. Vsi nevedu^i bi kazali le na socialisfe, mislec, d* so oni tega krivi. Nekako tako k je hotelo vse navaliti vsled bre* poselnosti na socialiste v Milwaukee. Vse to po men r in priča jasno, da socializem ne bo preje mogoč, dokler ne bo imel za seboj absolutne večine, ne samo V občinskih in okrajnih zastopih, ampak tudi v državnih in skupnih narodnih j>o-stavodajah. To pa tako dolgo ne bo prišlo, dokler bodo delavci, ki sicer preklinjajo od dne do dne svoje gorje in krivice, ki se jim gode, potem pa čitajo, hvalijo in podpirajo kapitalistično in mei-j čansko časopisje, ki dan na dan pomaga, da je delavee bolj ne-umen in potrpožljiv. Zato pa: ne samo kikati, ampak tudi delati na to, da se te razmere predrugačijo, potem šele bo naša mržnja proti tem razmeram opravičena. Zavednosti, te je reba, Če se hoče. da bo enkrat drugače. Opustite časopise, ki vas samo zibljejo v starem zadovoljstvu z namenom, da njih gospodarji nemoteno žive na konto splošne neumnosti. Proč oil "prijateljev'* delavcev ki lastujejo liste. Delavec mora zaupati edino le v samega sebe. Če se hoče kdaj osvol>oditi. Delavec z delavci; čitati prave delavska liste, učiti ae, in časi se bodo spremenili. Tudi v Kansasu ne bo ostalo večno tako. Tudi Kansas je podrejen zakonom napredka. Če bodo socialisti povsod tako napredovali, kakor napredujejo po svoji moči tod okoli, potem smemo pač u-pati, da bo Kansaška posta\;ddaja kmalu v rokah socialistov in takrat šele bo konec teh šikan pro-hibicionisiške klike. Zato pa na delo! Konečno pozdravljam vse čita-' elje "Proletarca", želeč mu mnogo vspeha, ter ostajam vaš Poročevalec J. R. Chicago, v maju. Onejeno uredništvo! Odkar se je pomladil "Orel", pevski zbor slovenskih naprednih delavcev v Chicagu. je opažati v družabnem življenju slov. življa vse bolj živahno in bujno. Tu pa tam se čuje razgovor o nastopu "Orla". "Tam je pel "Orel", ali bo tudi tam nastopil "Orel"?" "Orlov" nastop je ves drugačen, kot preje, pred leti itd." Taki in enaki pogovori se čuje-! jo vedno, kadar se kje pripravlja za veseiioo ali izlet. In to zanimanje za ."Orla" je poživilo zaspano koli jo Šerifi, jim poberejo denar, pivo, whisky in sploh vse, kar se . "J ' ' , Chicagu. Seveda gre tukaj kredit jim poljubi odnesti. • v , . - J ' : . , , lenim osetbara. ki so «e zanimale, dolgo tega sem bil priča, ko j,» prišla ta banda roparjev ropat k našemu rojaku P. B. Razbili so mu vse in s silo vdrli v njegovo stanovanje in so pobrali vse stvari, ki so se jim zdele vredne. jn Skisano slovensko javnost v da se je "Orel" oživel. Oseb sicer ne bomo navajali, ker jih med nami pač .vsak pozna, kdor je v dotiki z družabnim življenjem. * .Da se "Orel" opomore, je pri- r>*;.;i;i: i • i i redil v soboto večer 22. maja svoj ] Prisilili so ga, da je moral odpreti ,r . „ , f . . . , _ „„ i • • • i . . s Majev vencek, kateri je bil prav j omaro, kjer je imel shranjen de- , / ... , -i • • i- .. m , • . dobro obiskan od posameznikov inl nar in listine. Taka je postava v . .. .. ,• i v i , , 1 . korporativnih udeležencev. Kansas, da šerifi lahko postavno . | , kradejo iz pred oči lastnika, ne da ^K™'» -le bo?at; ^topil» , bi se smel Človek zgeniti. Celo ma- l)ole* 4'°rla triJ° drn^ PevH li hrnnilnici F. B. sinsi V kateri je W /h"rl: hra,skl /,mr bilo 56 ct niso prizanesli in so jo ^^^^ f^TJ^J" ^ .!?J!j! hoteli po basa ti v malho, da nisem * m iiK-sanj hrv. zbor "Slavulj. jaz nag|ovoril šerifa naj vendar® pusti otroku njegov imetek. ! Vsi zbori »o peli prav dobro. To pot so odnesli velik plen.' l>0 programu je sledila splošna Prišli so pa še drugi dan, misleč, zabava, na kteri se je občinstvo da bo spet kaj. Vdrli so spet v pri- zabavalo nepresiljeno in užitno do vatno hišo. kjer je imel P. B. shranjeno precejšno količino pive. a imeli so smolo. Ko so bili namreč v kleti in so stikali za steklenicami, se nam je zdelo to že preneumno in smo jih obkolili. Šerif je kazal zvezdo in zabliskali so se samokresi, toda pomagalo jim ni nič; rojaki so pritiskali in morali so jo pobrati urnih krač, Chicagi pa, ki ljubijo petje in kul-ne da bi zamogli kaj vzeti seboj, turen napredek, je, da "Orla" Ker smo slutili, da jih pride na- podpirajo gmotno in s svojimi zaj v večjem Številu, smo spravili glasovi, kdor ga ima, da tako spo-* pijačo na varen kraj. Drugi dan polnijo tisto delo, katerega posa-jih je res prišlo kot Turkov, a do- mezniku ni mogoče izvesti, bili niso drugega kot par galonov j Živel "Orel"! whisky, pri drugi hiši so se pa na- —1^ ranega jutra. ""Orlu' 'in njegovim članom želimo najboljši gmotni in moralni vspeh, tako, da mu bo v bodoče še laglje vršiti svoje kulturno delo j in nalogo na polju petja, ki blaži in umirja človeka po trudapolnem delu T delavnici in na agitaciji. - j Dolžnost vseh slov, delavcev v Jugoslovanska socijalistična Zveza v Ameriki. EK8EKUTIVA: Zavertulk «t., Tomo Baftonlč, B. E. Savič, Frank Udovich. Katarina StrahoU Spaaoje Markorič, John DeUa, MilivoJ Lučlč. ' Frank Potrte, tajnik, 1830 So. Centre At«., Chicago. jkv. 1 Chicago, iii. Jugosl. hoc. klub, tajnik Krank Po;i j|r v ^ vrsjo in ^ našega časopisja! Marsikdo mi «h, da je to edina dolžnost uradnikov. toda ni; kajti v soc. gibanju mora biti vsak član agitator. ^^MpP-V^lja za seje politične or-ganisacije, to velja tudi za seje t nije. Kikati in preklinjati znamo proti uradnikom Unije, da bi pa na sejo, — tistega pa ne. ®eja pri steklenicah, ta nam je Priljubljena. Dosti je tukaj ljudi, ki bi ne-▼wîeli, da je tukaj unija, da ne plačajo mesečnih prispevkov. Nie Čudnega ni torej, če se sem >n tje oroko in druge pametne naredbe v soglasju z duhom časa. Kaj pa misli "sveti" oče? Ali misli, da je še vedno srednji vek? Je že križ s to "Petrovo atolieo". Najprvo je šla papeževa država rokom žvižgat, potem je Francija obrnila hrbet, zatem Portugal, Nemčija je zanič, a Amerika že cd nekb dobi pri upravništvu "Proletarca' Va 1 O^NICU, ¿SC ali pa pri agitatorjih. NA TA DAN VSI NA KROV! NI Je bolf vesele misli nego "ja* imam v banki DENAR" Začnite z vlogo danes. 3% obresti. Industrial Savings Bank 2007 Blue Island Ave., Chicago, IU. Vlog čez pol miljona dolarjev. Odprto v soboto od 6 do 8 ure zvečer. tmmw\ immmmi i "Človekoljub" Carnegie poseduje z drugimi kapitaliatičnimi velelopovi vred milione vrednoati premoga v Weatuiorelaaid County, Pa., kjer preganjajo in pobijajo čtrajkarje kot nemo živino. Najbrž bo Carnegie "odškodoval" premogarje s tem, da spet podari par tisočakov za knjižnico kje v Tekaaau. ali za kakšno cerkev kje v So. Chieagu. Velik je Carnegie 1 Nagrado za laž prve vrete lahko dobi "Indianapolis Star." Ta list piše, da so pennaylvanaki konšta-blerji ali kozaki večinoma sami (!) socialisti in da pretepajo avoje "brate-delavee" le zato, "da jih zdramijo k zavednosti." Kaj take-ga se ne izmisli vsakdo. Mi pa vemo Se nekaj: Večina ameriških milionarjev so socialisti, ki stiskajo ljudstvo le zato. da se čimprej zdrami in jih razlasti. Catch it? Narodni osrednji odbor slov. soc. organizacije J. S. Z. : J. Zavertnik st., Frank Podlipec, Ed. Delies, Frank Udovich, Frank Petrich. Priporočajte in širite jugoslovansko socialistično časopisje v Ameriki: "Proletarec", "Rsdni-Čka Straža", "Svjetlo", "Narodni Glaa". Sodrugi! Naš list je naše najmočnejše orožje 1 Njegujmo ga! Podpirajmo in širimo ga! Agiti-rajmo, da bo "PROLETAREC" še večji in- močnejši! Delavstvo brez svojega časopisja je kakor življenje brez solnca. do šli razni "bull-heads" na Tončkov mrčes — zadnje Glasilo S. N. P. J., ki ima zelo primiren članek: "Za nobeno stvar se ne zanimamo." Po tej izkazani človekoljubnosti in ljubesnovosti od naše strani, Mmo seveda pričakovali, do bo potem , ko naatopi mož spet delo, storil "topelt" "Job." ' Cpamo, da bo imel mož potem, ko pojč vse "tmllliead" ribe, na-lovljene na mrčes s Tončkovega dvorišča in po čitanju uvodnika iz Glasila, dovolj sape za čvrstejše mahi je je. / Tiskovni fond. iVeje izkazano..........$41.43 John Prudich, Alix, Ark... .35 Peter Kočevar, Reading. Pa. 1.00 Vesela družba pri Josefu Smid-u, Cambrigde, 0..........2.00 Paul Posega, Caiionsburg, Pa............................................100 Skupaj do danes......$45.68 IZLET V LJUBLJANO. Kakor se je v zadnim tednu sporočilo, priredi "Austro-Americana" s parnikom "Martha Wa-shington" dne 29. julija izlet v star^ domovino. Vozni listek stane iz New Yor-ka v Ljubljano in nazaj v New Yctk samo $77.78 in pa le $73.78 za one, kateri so amerikanski državljani. Izletniki, kateri se bodejo udeležili tega izleta bodejo imeli sledeče ugodnosti: 1.) Vozili se bodejo v kabinah tretjega razreda in ne v medkrov-ju. 2.) Dobivali bodejo posebno hrano na brodu. 3.) Spremijeval jih bode posebni urednik Austro Američane (Slovenec) kateri bode pazil na postrežbo in red. 4.) Posebni vlak iz Trsta v Ljubljano. 5.) Na razpolago izletnikom bode godba na brodu. 6.) Vozni listek za nazaj je veljaven za leto dni in ako izletnik zeli se voziti v drugem razredu to tudi lahko stori, ako doplača razliko v ceni. Kdorkoli se zeli vdeieziti izleta ali bi rad kaj ves pojasnil naj se zglasi (v slovenskom jeziku) pri: AUSTRO-AMERICANA. 2 Washington St., New York. N. Y. ali pa pri naših pooblaščenci zastopnikih. •[ — Zadnji teden je "Mož z batom", na delu za večjega "Prole-tarca" dobro pritisnil. Z $19.75c., je skočila pšica na $41.43. Vdaril je za $21.68c. ali za 107y2 avstr. Krone. jfe bi mož vdaril vsak teden za toliko, potem bi potrebovali samo še 44 tednov, pa bi dosegli vrhunec tiskovnega fonda. Ta teden je njegov udarec slab; najbrž zato, ker je bilo v nedeljo, ko je.takorekoč1 vedno njegov glarvrii Jlan liatotako tudi Sojarje-vega Tončka) bila silna vročina, 98 stopinj. Ob tako visoki temperaturi, se človeku res ne ljubi "mahati". Da, celo 1 rožen kranc' se človeku ne poljubi, prebirati v taki vročini, kar je vsekakor lažji "Job". Ne moremo mu torej zameriti, če se mož ni odrezal ta teden. Drugi teden dobi mož 'urlaub' ali počitnice, da se malo oddahne. Priporočili smo mu, naj se poda v Fox Lake, "fisat". V torbo mu bomo dali kislih kumare, limon, kvargeljnov. prest, sira, kruha, trnkov m "kanglo" frišnega mrčesa a Tončkovega dvorišča, na katerega bodo imeli ribe gotovo "iorf". Poleg tega mu bomo preskrbeli za krakočasje — med dobo ko bo- Plitvos Plitvo ali površno delo je samo polovično delo. — Očistiti samo površino se ne more smatrati kot celotno izčiščenje. Vi gotovo ne morete reči, da ste se očistili, ako si umijete samo roke in obraz. Ali izčistite kedaj povse notranjščino svojega telesa t Poskušajte enkrat in videli bodete, kakovo udobnost vam bo to dalo. Počutili se bodete kot novorojeni, sveži in močni! Storite to sedaj, v pomladi. Rabite nekaj časa Trinerjevo zdravilno grenko vino. Ona vam bo izčistilo prebavne organe in jim dalo novo moč, ki jih bo usposobilo za na daljno redno delovanje, brez kake sitnosti in brez kterihkoli zdravilnih sredstev. O^ačilo bo sleze želodca, vam dalo naravni tek, pomagalo k popolni prebavi hrane, izgnalo bo nesnago iz telesa in izčistilo kri. V lekarnah Jos. Triner, 1333— 1339 So. Ashland Ave. Chieago, Illinois. "NoWork-NoPay The \toriringman's Zanemarjen prehlad. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER odstrani nevarne posledice, ako «e pravočasno rabi po predpisih, ki ao natisnjeni na omotu. 25o. in 60e. steklenice. — Pazite na ime in aidro na omotu. F. M NICNTIR a ta, 111 Ntrt Mrw1. Um V«t. R. V. Dr. Rlohterjev» Con** Plini« ol»j*«jo. (tto. ali Mn.) I L--- 1 Importiran starokrajski lobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1225 W. 18th Bt. Ohicago, 111. POZOR! POZOR! IG. KUŠLJAN GOSTILNIČAR 229—Ist Afs.. Milwaukss, Wi«. Ima najbolj* pljoie in »«dno prl^rafl)»o prt-grUak, po »««-mlh o«n»h.—Lokalu! i« potujoči ro lak i—dobrodoll i I L STRAUB URAR . 1010 W. 18th Bt. Ohicaffo, ni Ima veéjo aalogo ur, veritia, nov in drufih drago tla. lavrfaije voekovratna pop r» ril» v tej etaroki f sek> nitki OblSèiU («I Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravnik sa notranje bolmi in ranocalnlk. (su ravni tka pretakava brespjaAao—pi» éati ja )• adavila, 1924-26 Blue Iaianá Ave., Ohieafo. Za das are: Od 1 da • po pol. Od T do 9 «veèer. I sva» Okiaaf« liveči bolniki naj pálelo «tovr—" Za dobre fotografije dobropoznsnemu.fotografu, ki izdeluje vsakovrstne In nafflnel&e slike: otroke, družine, skuDine, ženitve in društvene skupine. Fotogrsfira tudi zvečer po nsročilu. 1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLACB. _„ ------C —1 TBLEFON O AN AX 287. USTANOVLJENO 1SSS. Skladišče čevljev za dame, možke in otroke Domača tvrdka Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vsa popravljalna dela, «padajoča v čevljarsko obrt! Za obila naročila se priporoča si. občinstvu JOSIP JECMEVJAk. lastnik 1831 So. Centre Ave.. Chicaro. 111. N A J BO L J S A KUHINJA i! Billiards, Pool Table " Jedi pripravljene po domače. P. Perič, m? w. is. , Prenočišča za potnike. Odprto po dnevi in po noči. St., Chicago, ill. W™ c°**12*()S Naznanilo. Občinstvu naznanjamo, da je naSa pomladanska zaloga moških in deikih oblek s novo zalogo spopolnjena in sicer z novim in zadnje mode blagom najboljše kakovosti. Pridite in poglejte! •J. J. DVORAK & CO. 1803-55 Blue laland Ave. edini izdelovalec unijskih oblek in prodajalec na zapadni strani Chicage. NAREJENE OBLEKE, želimo tudi seznam iti občinstvo z naAo veliko zalogo po meri narejenih oblek, zadnje mode v mestu za svoje blago jamčimo, ker vemo, da je však liiče. naš odjemalec zadovoljen, kdor nas obii ČEVLJI 1 Pridite in oglejte ei našo veliko zalogo unijskih čevljev kak« J. J. DVORAK, lastnik. fvseh vrst in kakovosti. Zdravljenje v 5 dneh KZ* ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ BREZ NOŽA iN BOLEČIN I Ozdravim vsacoga, kdor trpi na Varicoceli, 8tructuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupijenje, živino nezmožnost, vodenico in bolezni tičočihj se moikih. Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali le velike avote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili I zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s katerim zdravim vspešno. Popravite Vade zdravje 1'ridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili I boste najboljše nasvf to in prednosti, ki som si jih iztekal v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri mofikih. če je upanja v vači zadevi, | vam pojasnem, kako se treba zdraviti. Ozdravim pozitivno ielodac, pljuča, ledice in neprilike v Jetrih. (Za neuspeino zdravljenje ni treba plakati). TAJNE mo&ke bolezni Zfuba najrosa. t* lemi v . ledicah ia Jetrih z<\ravim hitro za stalno in tajno. živčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljanje in zguba vode. .. PLJUČA naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne sdravim po moji najno-vejii metodi Zastrupyen|e in vseh drugih kožnih j bolezni, kakor priiče,| lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni | beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, po-dju in druge organske] bolezni zdravim za stal* (PreiskoTsnjs brtzplačno) n0 Zdravljenje za stalno. Js. kar lali vsakdor; ozdravim vsakogsr. kdor mi j zaupa njegov poloiaj. Mo|e zahtev« po dostopne in primirne napram na »¿n (Nasveti Moje in ob t an enemu ^zdravljenju in obroki lahki. Pridite danes in olajiajte bolečine. t: IR. ZINS, 183 m« i K niildlph in LUrV Chicago! ' NATURALIZACIJSKI ZA KON" as imenuje knjižica, ki je namenjena za tiste rojake, ki šele postati državljani Zed. driav. Zakoni za naseljence so čedalje bolj itrogi, treba je, da ai vsak nabavi tozadèvno knjižico, v kteri ae razlaga, kako se postane ameriški državljan. Knjižica stane 16 et. s poštnino in se jo naroči pri «odr. Fr. Petri-ču, 1830. So. Center Ave., Chica-go, Dl. DOBRO SLUŽBO lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri 4'brezžičnem brzojavu". Odkar je osemurni delavnik poatal zakon in ae množe brezžične poata-je, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih valužbencev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Nasa šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo s povoljnim vspehom, so službe osigurane. Pišite za podrobnoati šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. National Telegraph Institute, Cincinnati, O., Philadelphia, Pa., Memphis, Tenn., Columbia, S. C., Davenport, la., Portland, Ore. Odprto! • zjutraj do • zvaiar. Ob nedaljsh od 9 «Jutr. do 4 pop. Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain ExpelíerM. Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 eentov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in raznih neopojnih pijač. 1837 So. Fisk Si. Tel. Canal 140Ó A.A.Ai A.ài A.Ai Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico. FRANK ZORNJAK. 1837 So. Centre ave., Chieago, I1L "P"!"^1?'?'t' AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. Najpripravnejia in najcenejia paro-brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New-Vorkom, Trstom in Reko. Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania r' Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parniki odpluje-jo iz New Yorka ob sredi h ob 1 popoldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorkn.—Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetjavo in so moderno urejeni. —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko. Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naie zastopnika ali pa na: PHELPS BROS. & CO. 6en'l Agt's, 2 Washington St., Ne« York. Za«topnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Chieago, m. Največja trgovina panjem, vinom in smodkaini na Vse blago prve vrste! Dve prodajalne: JOSEPH H. MILLER et Comp., 917 Woodland in 6030—6032 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. Telefon: Cujahoga C. 4254 H in Princenton 2002. Blago poftiljamo tudi izven Cleve-landa. Pišite slovensko! Gene nizke. Potreiba točna! ROJAKI v VVaukeganu! ^^^^^ Če kočete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k Ba Mahnich-ii, 714 Market Street, Waikegai. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vijame, naj se prepiča. DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Cleveland«!, Ohio J. 8VETE po domsče pri ZALARJU 6120 St. Clsirave toé) riño. p«vo in Icuiitpr.« vretc. Smodit« prvo kvalitet» ao n« prod«j In fnno#obrojon pooot m prt poroto rojakom v Clovolondu. po p««»» Lootnlk. t POZOR DELNIČAR ki fte niao dobili delnic B.JJL v upravnihtvu je še neka? ni<« B., katere čakaj«., da poAljejo tistim «IHim-arjem, ki ae niso oglasili zanje. Naj se to stori prej ko da bo atvar ^rlede delnic B. vredu Odbor J. D. T. * < Jako važno vprašaje? "Ali aem že poaial zaostalo ročni no na "Proletarea"! da ne! — Podpirajte socialistično pisje! Naročajte, čitajte in 'Proletarca'! Priporočajte •kim delavcem 'Radničko 81 Spomladanske letne "Nobby obleke" po zmerni ceni » za odraščene in mladeniča Najnovejše mode. L^LommGHOU S.W.Corner 26u ¿Central Pa, Rudolph Layer, lastnik. PRVA SLOVENSKA Vinarna in Gostili v Kaliforniji. kjer ae toči dobra vina in inporticono pila_ pivo. Prodaja vina na ralone in na druboa^ Ant. Schnabl, eor. Trumbull ave. in 26. Str., Ckicigt, Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na pr< pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St., OMi Velika zaloga klobukov, čepic, h-vljev, perila in kovčekov. Kdor knpi za pet dolarjev, darilo. s i Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje časopisje. Agiti-rajte za "Proletarca". Pridobiti mu nove naročnike. -—4A POZOR! SLOVENCI! P0Z0RI SALOON s modernim kegljlščen 19 SveSe pivo v eodčkih ia buteljk* ia drage raznovrstne pijače Ur ■nsodke. Potniki dob« čedno čiAče za ni ako eaao. Postrežba točna in iibocaa Vaetn Sloveneem ia drugim SI ee toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centre Ave. Chlof» n Valentin Potisek GOSTILNIČAR ^^ - 1237-lst St.. La Salle. Id To« TW, fostUni podrt>a. pljtk mm» prt porote ro>km m obte oM* ■i M, A. Weisskopf, M. i Izkušen zdravnik. Urad nje od 8—11 pred pol dsi in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Avs. Tel. Canal 476 Chicago* A J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, čisti, lika popravlja. One zmerne. J. Kosimik, 3708 W. ?6tH St. Tel. I>anwdale 1761. Chtc^j LOUIS RABSEL moderno urejen «alun là 410 6RAID AVE., lEIOSNâ, Vil Telefon 1199.