Uredništvo in upravništvo:
Kolodvoruko ulico Jtov. 16.
Z urednikom so moro govoriti vaak dan od 11. do 12. ure.
Kokopiui mo ne vrati ajo.
Inserati:
Seatatopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnom pojavljanji dajo bo popuat.
ljubljanski Lisi
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> £5. uri zvečer.
za Ljubljano
v upravnifitvu:
za colo leto G gld., ra pol lota 3 gld., za čotrt lota 1 gld 60 kr., na moaoo fiO kr., pošiljate v na dom velja ino-sočuo 0 kr. vo6.
Po poiti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jeden meaeo 86 kr.
Štev. 179.
V Ljubljani v četrtek, 2. oktobra 1884.
Tečaj I.
Prememba volilnega reda na Češkem.
Skoro 24 let je tega, odkar je plemeniti Vladar avstrijski ustanovno življenje podelil svojim narodom. Ali roke, katere so imele uživotvoriti velikodušne njegove iutencije, niso bile posebno spretne, in februarska ustava vzbudila je kmalu splošno nasprotje po vsem širnem cesarstvu. Madjari so se ji odločno protivili, in po usodnih udarcih 1. 1866 pridobili so deželam ogerske krone popolno samoupravo in nezavisnost. Tudi v naši državni polovici ni bilo čutiti mnogo simpatij za Schmerlingov umotvor. Ne bodemo govorili o trdovratnem uporu češkega naroda, kateri se je tesno oklenil svojega zgodovinskega prava, celo med Nemci imela je februarska ustava, navzlic temu, da je bila skovana baš na korist nemškemu življu, kaj malo prijateljev, in decembra 1867 so jo od Nemcev sklenem temeljni zakoni tako radikalno predrugačili, da se dandanes niti ne govori več
o	februarski ustavi. Podobna je interesantni razValiui; zapuščeni so njeni prostori, mah pokriva in praprot njeno gruščevjc, — lo jeden stolp jo vsaj deloma še ohranjen, ošabno se dviguje proti nebu ter klubuje vremenskim nezgodam in razdirajočemu času. To so volilne določbe, oni del Schmerlingove ustave, proti kateremu so bili namenjeni najbolj opravičeni napadi avstrijskih nenemških narodov.
V	nekaterih manjših kronovinah posrečilo se je tekom lanskega leta, predrugačiti zastareli volilni red; drugod, na Češkem na pr. je bilo to nemogoče, ker so se Nemci do-sihmal odločno in dosledno protivili vsakemu poskusu, kateri bi omajal njih predpravico. Zopet je vprašanje volilne reforme na dnevnem redu v praški deželni sobani, zopet se čujo glas čeških prvoboriteljev, kateri za svoj narod zahtevajo jednako pravico z nemškimi sodeželani, ali tudi gledč odgovora, kateri jim bode nasproti donel od nemške posadke, ki so je vtaborila v svojem stolpu, no gojimo
Listek.
Trije bratje.
Spisal M. Tonejec-SamoHtal.
(Dalje.)
„Vidiš, kako božja previdnost vender vse prav obrne,11 pravi žena.
»Zdaj sem prav vesel, da gospod ni hotel UBlišati moje prošnje. Bog včdi, kako bi se bilo godilo siroti pri teh neusmiljenih samo-pašnikih! pri teh samogoltnikih, pri teh grdi-nih brez srca, pri teh udrtnikih in kaj bi jim še rekel."
„Pusti jih, pusti, tako pa še vender nikoli nisi govoril.8
„Vsaj še tudi ne vem, da bi me bilo tako srce zabolelo, kakor danes, ko sem videl človeka pred sabo, ki o nas kmetih in o revežih ne misli drugače, kakor — skoro, da bi dejal, kakor da nismo dosti bolji kot živina.
naj bo, Bog naj mu^dpusti, bode pa dobro zanj. Da naprej povOT, Janezov brat nima družine, ima prav prijazno in dobro
nobenih iluzij, in trdno smo prepričani, da bode tudi sedanji poskus češke narodne stranke spodletel, kakor vsi dotični napori, pričenši z letom 1863, ko je sivolasi Palacky vprvič bil sprožil vprašanje volilne reforme v češkem deželnem zboru.
Toda, ali zahtevajo naši bratje na obrežji Vltave v istini kaj tako gorostasnega, da se nikakor ni nadejati privoljenja nemške manjšine ? Ali se hočejo maščevati za stare krivice ter nemškim svojim rojakom nalagati breme, katero je doslej težilo tilnik češkega naroda?
Nikakor ne! Oglej si načrt volilnega reda, katerega je predložila češka večina deželnega odbora, in če te vihra strankarske strasti ni po polnem zaslepila, pritrdil nam bodeš, da je bilo češkim voditeljem tudi v tem slučaji jedino vodilo ona zmernost iu pravič-nost, katero v zadnjem času sploh tako radostno opazujemo pri bratovskem nam narodu.
Poudarjati nam je najprej, da se postavni načrt češkega deželnega odbora strogo drži onih iustitucij, katere so enkrat uvedene v avstrijsko ustavo. Istina je, da se da ugovarjati volilnemu pravu jedne ali druge skupine, ali pravo so zadeli Čehi, da so, izognivši se praznemu doktrinarizmu, nameravali le v okviru sedanjih ustavnih določeb zadobiti svoje pravo. In tudi temu moramo pritrditi, da so kolikor mogoče načrt volilnega zakona za deželni zbor češki v soglasje spravili v veljavno volilno postavo za državni zbor. Uže te dve lastnosti odlikujete predlogo deželnega zbora.
Da je trebalo kaj učiniti proti sedanjemu načinu volitve v češkem velikem posestvu, bilo je očividno. Schmerlingova ustava uvedla je monstroznost, da ima vsak česk veleposestnik, kateri pripada nefidejkomisarnemu veleposestvu, vsakokrat, kadar se voli ves deželni zastop, zapisati nič manj nego 54 kandidatov na svojo volilno polo — pardon! na svoj volilni list! Vzemimo tedaj, da si stojite nasproti dve numerično skoro jednaki stranki, vsaka zavzeta za svoje nazore in svoje kandidate, jedna broječa 150 glasov, druga za jeden glas več, tedaj 151 — in vsi izvoljenci
ženo, kakor mi je Janez pravil, in bode Tomaža prav rad vzel, posebno ker je Pod-klančnika tudi poznal, fant bode pa dobro imel pri njem. Se bode izučil in bode lahko kaj zaslužil in se pošteno preživil, ko bode samostojen."
„Tončka bova pa midva uže z najinimi vred zredila in ko bode dosti močan, ga bodeva tudi dala kam rokodelstva se učit, kaj ne, da je tako prav?"
„Kaj pa, da je prav. Otrok naj bo pri nas in varuj ga, kakor lastnega. Mi zavoljo tega ne bomo oberačali, še poznalo se nam ne bode, da imamo zapuščeno siroto v izreji in v varstvu. Zdaj je pa vsa večja skrb proč."
Prihodnji dan je odpotoval Tomaž z možem, ki ga je peljal v drugo domovanje. Res se mu ni slabo godilo, čeravno mu je bilo od začetka dolgčas po domačem kraji. Prišel je k dobrim ljudem. Brat njegov pa, mali Tonček, je ostal pri skrbni materi Govedarjevi, ki ga jo gojila in izrejala, kakor svojo lastne otroke. Ko je postal stareji, so tudi njega dali rokodelstva se učit. Postal je ključar. Uže
pripadali bodo po sedanjem volilnem redu poslednji stranki, manjšina pa, katera je, recimo slučajno, za jeden glas zaostala v volilni borbi, uiti zastopana ne bode v deželni sobani ! Po polnem umestno je tedaj, da se je neukretno truplo nefidejkomisarnega veleposestva razbilo na pet delov ; število njegovih zastopnikov razdelilo se je peterim skupinam, ločenim po volilnih okrajih, in odslej ne bode več mogoče, da jedna cela velika stranka češkega veleposestva niti zastopana ne bode v narodnem zastopu.
Proti tej določbi, ki je tudi uže obveljala za državnozborske volitve, se pa niti toliko ne ugovarja od nemške strani, nego proti onim premembam, katere deželni odbor nasvetuje v drugi volilni skupini, v mestih in obrtnih krajih. Razmerje med posameznimi okraji bilo je krivično uže 1. 1861, in krivica postala je tembolj občutljiva, ker so se tekom časa bistveno spremenili življenjski pogoji za posamezne kraje. Praga na pr. voli svoje poslance ne skupno, temveč ločeno po onih zgodovinskih okrajih, iz katerih je vzrastla ponosna stolnica kraljestva češkega. Proti temu nikdo ne more ugovarjati; ali da tako zvano Novo Mosto z blizu 75000 prebivalcev ravno toliko poslancev voli kakor praški »Gketto", nesnažno, zanemarjeno Jožefovo Mesto s svojim židovskim prebivalstvom (10 668 preb.), daje Staro Mesto (44027 preb.) zastopano v deželnem zboru po istem številu poslancev, kakor H ra d ča ni z le 5825 duš, — to je krivica, katera mora v oči bOsti vsakega količkaj objektivnega presojevalca. Še bolj čudne so razmere pri drugih mestih na Češkem. Nemški Liberec na pr. broji 29000 duš ter ima voliti tri poslance; v češkem Plzni pa, katero se je rapidno razvijalo v zadnjem desetletji ter osredje postalo prometu in obrtnosti vzhodne Češke, narastlo je prebivalstvo na blizu 40 000 duš, in vender mu gre po Schmer-lingovem volilnem redu le en sam zastopnik v deželni zbornici! Ni čuda tedaj, da je deželni odbor skušal, odpraviti te nedostatnosti. Število praških poslancev uredil je tako, da
ko je prišel k vojakom mu je jako koristilo njegovo delo, imel je dobro, ker je znal, česar se je v mladih letih naučil.
Bili so zdaj vsi trije bratje eden od dru-zega oddaljeni in nikdar več niso bili za dalje časa skupaj, komaj je vedel eden za druzega.
Preteklo je mnogo let, Govedar in njegova žena sta postala stara, prepustila sta gospodarstvo sinu Andreju, ki je bil za dom odločen. Za druge otroke pa sta skrbela, da so se vsak po svojih zmožnostih, in za kar so bili, sposobni izučili. Vsa družina je bila preskrbljena. Stara dva sta živela zadovoljna in splošno spoštovana v hiši, ki sta jo dala svojemu sinu.
Ni bilo slišati prepirov pri Govedarji, kakor sta otroke izredila, taki so bili. Več sta užila veselih kot žalostnih dnij, ko nista imela več gospodarstva v rokah, in v vsaki zadregi sta vedela mlademu gospodarju z dobrim svetom pomagati.
Prišla je lepa spomlad, krasno je cvetelo sadje po Govodarjovom vrtu. Pridno so de-
voli praško Novo Mesto odslej 4, Staro Mesto 3 poslance, Hradčanom in Jožefovemu Mestu se je odmeril le en glas v deželnem zastopu. Liberec in Plzno dobila sta po dva poslanca, za skupino mest in industrijalnih krajev uvedlo se je splošno načelo, da mora vsak volilni kraj v tej kategoriji plačati najmanj 5000 gld. direktnega davka ter brojiti 2500, oziroma pri večjem davku 2000 prebivalcev, in število zastopnikov trgovinskih zbornic skrčilo se je na 7 proti dosedanjim 15 poslancem. Da se jo tudi tu strogo varovalo pravično razmerje, vidi se najbolj iz tega, ker v čeških mestih pripada po načrtu deželnega odbora en poslanec povprek 18 334 prebivalcem in davčni svoti 87 242 gld., v nemških krajih pa 17134 prebivalcem s skupnimi davki 86 423 gld. Vedno še je nemški živelj na boljem, ako ga primerjamo češkemu, — in vender jadikujejo nemško-liberalni krogi uže dandanes na ves glas o češkem nasilstvu!
Po vsem naravno je, da se je češki deželni odbor oziral ob jednem na kmetske občine ter s pravično roko jim odmeril število zastopnikov v deželni sobani. Isto tako se je volilna pravica podelila petakarjem, ter odpravila se je neosnovana brezobzirnost proti malim davkoplačevalcem, kateri so bili doslej mrtvi v političnem oziru.
To je tedaj glasoviti postavni načrt volilne reforme, proti kateremu se križarska vojska pridiguje v uredniških sobanah dunajskih velikih listov. Da bode ostal načrt, — za to bode skrbela nemška manjšina! Za vsako premembo volilnega reda potrebuje se tri četrt vseh glasov, in te velikanske večine Čehi, navzlic vsem pridobitvam najnovejše dobe, nimajo. Zaman bode za sedaj poskus, preustro-jiti monstrozni volilni red, žalostni ta spomin na Schmerlingovo volilno geometrijo. Ali kur se danes ne da doseči, doseglo se bode prej ali slej, in žilava vztrajnost češkega naroda ter pravična podlaga njegovih namer ste nam porok, da bode tudi na Češkem konečno vender le zmagala ideja one pravičnosti, katera je regnorum fundamcntuml
Kmetstvo nekedaj in sedaj.
(Dalje.)
Razun posvetnih plemenitažev imeli so tudi cerkveni knezi, škofje in patrijarhi velika posestva in več ali manj kmetov v svoji oblasti, kateri so jim morali plačevati davke in delati tlako.
Jasno je, da je bilo v takih razmerah izročeno ubogo kmetstvo samovolji posameznega svojega gospodarja, in sicer v svoje največje gorje.
Pritožba in najbolj pravičen ugovor proti mnogim krivicam ni bila mogoča ali pa po polnem brez vspeha in pogubljiva. „Plačaj, delaj in trpi!“ imenovale so se tri prve in
lali ljudje na polji, ptice so nosile za gnjezdo, ali pa so že lovile mrčese za izležene mlade. Vse je bilo živo po drevji, ob potoku je pel kos, vsako jutro se je razlegal njegov glas, ko je komaj solnce poslalo prve žarke izza gora. Otroci so se igrali na zeleni trati, begali so bosonogi, fantiči so majili piščalke iz vitke vrbe, in igrali so konja, deklice pa so trgale nežne cvetice ob solučnih bregih in pletle lične venčke ter pevale nedolžne pesmi, ki so se jih naučile v vsakdanji šoli. Kako je vse živelo! kakor narava sama, tako je bilo vse drugo v nji pomlajeuo. Solnce je zašlo za goro, petje v logu je potihnilo, ljudje so pustili delo na polji, otroci so se pogubili izpod košate lipe, ki je slala sredi vasi, v zvoniku je zapel zvon. Kdor ga je čul, se je pokrižal in molil, ker zvonilo je „Ave Marija". Mrak se je vlegel na tiho zemljo, in zvezde so se prikazale, vedno več jih je bilo videti na jasnem obnebji, v hišah pa so brlele lučice, posamezne družine so bile pri večerji. Kmalo ni bilo videti nobenega svitlcga okna več, prebivalci so se podali počivat; sred vasi pa so bili zbrani fanije, katerim se še ni mudilo spat.
glavne kmetske postave, utrjene v trpljenji in revščini zaničevanega kmetstva.
In vender bili so ti sicer hudi časi srečna dfiba v primeri s poznejo. Dolgotrajne vojske mogotcev med seboj poostrile so uže prej žalostno kmetsko razmerje.
Ako je potreboval knez denarjev in moštva, tirjal je oboje s silo od svojega kmetstva, ne meneč se za pogodbo, pravico in krivico, da je le ugajalo njegovim potrebam.
V	tem času zatrla se je zadnja iskra saj nekoliko svobodnega kmetstva. Postal je prej najboljši kmet mogotcev hlapec in suženj, nič druzega.
Zasijali so začasno sim in tj£i zopet boljši časi kmetstvu, posebno v tako zvanih križarskih vojskah, ko je odšel velik del plemenitažev in kmetov bojevat se v Jutrovo deželo za osvobodenje svetih mest iz krivoverskih rok, a trajali so le kratko.
Še le, ko so podlegli večinoma manjši mogotci močnejim ter si nakupičili poslednji ogromna posestva, zboljšala se je usoda kmetstvu.
Potrebovali so namreč velikaši obilo delavnih rok.
Zopet so dajali v najem kmetstvu svojo zemljo za določene davke.
Največji vpliv na kmetstvo imela so pozneje posebno velika mesta
Imelo ni začetkom namreč kmetstvo pravice stanovati v mestih in predmestjih, ki so delila svojim meščanom mnogo lepih pred-nostij in pravic.
Pozneje izvolil si je lahko vsak svoje bivališče. Zatirano kmetstvo hitelo je torej v obilem številu v mesta, kjer se je potrebovalo in primerno dobro plačevalo delo marljivih rok.
Celi okraji bi se bili torej za polovico opustošili, ko bi ne bili odjenjali mogotci od svojih prevelikih kmetskih davkov in bi se ne bila zboljšala izdatno usoda njihovega kmetstva.
A tudi to olajšanje bilo je le bolj videzno in začasno.
Veliki davki zaYnenili so se zdaj navadno z mnogimi, če tudi manjšimi.
Vsaka prilika spominala je kmeta, da je suženj vedno in povsod svojega gospodarja.
Če je umrl sinu oče kmet, moral je plačati prvi gospodarju primerno visok davek, da je podedoval po očetu njegove pravice.
Pozneje, ko je prevzel sin sam posestvo v najem in si je poiskal ženo, plačati moral je gospodu ženitninski davek. Ako se je omožila gospodova hči, plačati moral je kmet davek za njeno balo, ako je dorasel plemeui-taSki sin, pripomoči so morali kmetje z davki za njegovo dragoceno viteško opravo in velike druge potrebščine.
Da celo svoje neveste ni mogel voliti popolno svobodno tedaj ubogi kmet. Ugovarjal mu je lehko pri izbiri gospodar. Iz med naj-
Ravno so odpeli znano domačo pesem, ki se je konečno glasila:
V perutah ljubezni jaz pridem še k vam —
ko stopita dva ptuja človeka z voza, kateri je pridrdral v vas, ter pozdravita: „Dober večer!" „Bog ga daj!“ je bil večglasni odgovor. Voznik je potrkal v gostilnici na okno in ni trpelo dolgo, da se je posvetilo v sobi. Spregel je živino in jo spravil pod streho. Ptuja človeka pa sta se obrnila in šla na desno še mimo nekaterih hiš, pri Govedarji pa sta postala na dvorišči in se nekaj menila. „Pa jih nikar ne budiva nocoj", pravi jeden izmed njih, »jutri pridiva! vse že spi, pustiva jih spati." A komaj je bilo to izrečeno, nekdo zakašlja v sobi, kjer sta spala stari Govedar in njegova žena. „Ne spijo še, ali nisi slišal, ali ne slišiš, da nekdo kašlja?" spregovori drugi. „Gotovo so to oče. Jaz bom potrkal rahlo na okno, in če se nama ne bodo precej oglasili, jih ne bodeva nadlegovala, a jako rad bi jih videl!“
(Konec prihodnjič,)
bolj krivičnih davkov bil je oni, katerega je moral plačati kmet, če si je hotel izvoliti njegov sin od očetovega različen stan.
Da žalostno a sramotno je, da je potreboval kmetski otrok gosposkega dovoljenja za šolanje in izobraženje v mestih.
Stalno zboljšala se je kmetska usoda sto-prv po verskih in dolgotrajnih tako imenovanih kmetskih vojskah. Duh pravice in jed-nakopravnosti vseh stanov brez razločka vzbudil se je polagoma tudi v najvišjih krogih.
Spoznali so svetni vladarji sami, kako se zatira po ponosnih plemenitažih njih verno in vdano kmetsko ljudstvo, njihova jedina pomoč proti zunanjemu sovražniku. Oprostili so torej, kolikor so dopuščale tedanje okoliščine, kmetsko ljudstvo iz mnogo potov njim samim nezanesljivih in nevarnih plemenitaških rok ter mu podelili mnogo javnih pravic. V prvi vrsti koristila je v tem obziru krvava francoska revolucija konci minulega stoletja ubogemu kmetstvu. Zapisavši svobodo in jednako-pravnost vseh stanov na svoje zastave, divjal je po tisučletnih sponah razžaljen francoski narod od mesta do mesta, ter si razdrobil sam žulečega krivične spone.
Na Francoskem izbujen duh po občni svobodi razširil se je z bliskovo hitrostjo po vseh ostalih deželah. In enkrat izbujen, ugasnil ni nikedar več.
Pri prvi priložnosti dvignil se je potem v posameznih deželah in pri posameznih narodih.
»Pravica železna vrata prebije," pravi pregovor. Tudi tisučletna kmetska sužnjest in zaničevanje priklicalo je svojega Mesijo.
Uže cesar Jožef II. priznal je javno, da se morajo pustiti vsaj tri četrtine vsega poljskega pridelka kmetstvu v popolno svobodno last.
Žalibog, ostala je ta lepa iu visokodušna postava milosrčnega velikega cesarja Jožefa večinoma le na papirji. Več kot pol stoletja minulo je še potem, predenj je zasvetilo zlato solnce prave svobode leta 1848. in razdrobilo zadnje jeklene vezi srednjeveškega sramotnega zatiranja vbogega kmetstva Še le pred 35. leti priborilo si je po tisučletni sužnjesti vbogo ljudstvo svojo zadnjo in najlepšo pravico: „Vsi smo jednaki, vsem jednako p ravice iu dolžnosti."
Vse kar smo pripovedovali tu o minulosti kmetstva v raznih krajih in deželah, velja tudi o našem slovenskem kmetstvu, in sicer v popolni meri. Bile so namreč slovenske dežele v prejšnjih vekih, združene v rokah tujih vladarjev, v ozki zvezi tudi z nemškimi in drugimi mogotci.
Usoda slovenskega kmetstva bila je v primeri z ono druzih sosednih narodov celo veliko bolj žalostna. Zaničevan in teptan slovenski kmet po svojih graščakih stal je tako rekoč povrh neprenehoma na straži proti lju-temu, krvoločnemu Turku, ki je pustošil skoro vsako leto njegovo v potu obraza obdelano polje ter mu odpeljeva! deco v večno sužnjest.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V šmarskem deželnem zboru govoril je dr. Dominkuš v budgetni debati o krivicah, ki se godč v narodnem obziru štajarskim Slovencem. Govornik priporočal je spoštovanje vzajemnih pravic obeh deželnih narodnostij. C. kr. namestnik baron Klibeck je rekel, da vladni organi postopajo vselej nepristransko, kakor to zahteva njihova dolžnost; vladno načelo da je: vsem jednake pravice.
Koroški deželni zbor izročil jo predlog poslanca Hiblerja, da se mora zavarovalnim družtvom zakonitim potom zabraniti, da odstotke, katere bodo na Koroškem v prihodnje morala plačevati v korist požarnim družtvom, ne bodo nakladala zavarovancem, gospodar-stvenemu odboru v pretresanje.
V solnograškcni deželnem zboru razpravljalo se je predvčerajšnjem o ljudskem
Šolstvu. Deželnemu odboru se je naložilo, pre-iskavati posledice, katere bi imelo polajšanje šolskega obiska v zmislu novega šolskega zakona, ter o rezultatu poročati prihodnjemu deželnemu zboru.
Kraljevski reskript, s katerim se je otvoril lirvatski sabor, navaja naloge, katere bode imel rešiti sabor. Saboru priporoča se »ona mirnost in dostojnost, katera pristuje saboru*1, ter »dolžno spoštovanje" od krone odobrenih zakonov. Na čegavo adreso je ta opomin obrnjen, pat ni težko uganiti.
Tuje dežele.
Francoski minister javnih poslov pri-sovstvoval je pretečeno nedeljo otvorenju nove železnice v Chambery. Pri banketu govoril je Minister med ostalim tudi o vnanji politiki. »Politika republike — rekel je minister — je politika miru, no ne politika popuščanja, kajti republika si je v svesti dolžnosti, zastopati in braniti francoske interese, kjer koli bi bili v nevarnosti. V inozemstvu se gotovo mkdo ne vara o naših namerah; znano je, da republika ne teži za vojsko, 110 da je prva ojena skrb, da Francija ostane velika in spoštovana. “
Poročali smo uže, da hoče mednarodna kontrola egiptovskega državnega dolga tožiti finančno ministerstvo zaradi znane naredbe Nubar paše. Vse velevlasti bodo ta korak kontrole energično podpirale ter zahtevale, da se ona naredba anulira.
Vfeti, da hoče Kitajska sklopiti mir s Francosko, se množe. „National“ javlja, da bi bila Francoska voljna sprejeti mirovno pogodbo pod sledečimi pogoji: 1.) Pogodba tien-tsinska ima se ponoviti. 2.) Kitajska mora povrniti Francoski vse troške za ekspedicijo v Tonkin v desetih letih. Denarno odškodovanje iznašalo bi najmanje 87 milijonov frankov. Francoski listi poročajo, da je nemški poslanec v Pekingu svetoval kitajski vladi, naj sprejme francoske pogoje.
Dopisi.
Iz Ljubljane, 30. septembra. (Izv. dop.) 1.0 kmetijski razstavi v Krškem.] Ne da bi hotel zamolčati prav zadovoljiv vtis, s katerim sem zapustil prostore, ki kažejo obile kmetijske, vrtarske in vinarske pridelke Polenjske v krški razstavi, bodi mi dovoljeno izreči se o potnega učitelja naše kmetijske družbe gosp. Pirca govoru, ki ga je s po Polnim razumom svojega težkega, a hvalnega naloga imel v nedeljo popoludue.
Omenjeni gospod vč s priprostim, a ven-der umetnim govorom navadnega in izobra-žeuega kmetovalca v jednaki meri zanimati 111 z neutrudno marljivostjo nabrane včsti o naših lokalnih kmetijskih razmerah v kratkem obrisu zjediniti ter primeriti onim razmeram, katere bi naše kmetijstvo moralo kazati, ako bi bilo racijonalno po novejših izkušnjah urejeno. v kratkem času seveda ni mogel podati ?bširnega praktičnega pouka, a opozoril nas Je prav prepričalno na sedanje slabosti ter kmetu povedal, kako naj uredi svoj trud, da b° uspešen. Preverjen sem, da bo marsikateri Premislil slišane besede in njim primerno tudi dejanjstveno počel ravnati.
Iz Krškega, 1. oktobra. (Izviren dop.)
I	Kmetijska razstava.] (Dalje.) Naša razstava, ki je danes 4. dan otvorjena, je pokazala, koliko bi Dolenjska lehko producirala, ako bi se ljudje lotili umnega kmetovanja, kajti podnebje dolenjsko in tla so kaj ugodna ?a vspešno sadjarstvo in vinarstvo. — V svojem zadnjem pismu sem omenjal še le otvo-1-enja razstave. Naj danes s svojim poročilom nadaljujem ter najprvo povem, da je imel v nnnf,i I)0Poludn6 g. Gustav Pirc izborno
minoročal’ «	60V01'>	v kateiem je
n živinorejo t'^ dobl'° guoJenje’ sadjai'stvo ni. v J0- ^°da o njegovem govoru pozneje.
Pr. tem govoru iu pri tomboli sta bila navzočim poleg velike množice ljudstva tudi odlična gosta iz Ljubljane; deželni glavar grof
Thurn in državni poslanec dr. Poklukar. S tombolo — dobitki kmetijski objekti — je bilo ljudstvo prav zadovoljno. Prvi dan je bilo nad 500 obiskovalcev in veliko prostih vstopnic, v ponedeljek nad 200 in torek skoro enako število.
Ker je v Krškem prva razstava, čudilo se je ljudstvo jako tej napravi. A učilo se bode tudi mnogo od nje. Danes je živinska razstava, nagnalo se je veliko živine. V tem trenotku je ni še nad 40 repov, a do 10. ure so utegne število pomnožiti. Na nestrokovnjaka delajo lepe krave in močni biki dober utis, a strokovnjaki pravijo, da je malo čiste krvi. Več o razstavi jutri ali kasneje.
Razne vesti.
— (Pogodba nemškega cesarjeviča.) Nemški cesarjovič ogledati si jo hotel cerkev v Dinkelsbillilu, katera se posebno odlikuje po krasoti in velikosti. To cesarjevičevo namero naznanili so telografično občinskemu predstojniku ter povedali dan visokega obiska. Pri vzprejemu cesarjeviča hotol ga je župan z daljšim govorom pozdraviti, a cesarjevič sežo županu v besedo: „Vesto kaj, skleniva pogodbo, da vi ne boste nič govorili in tudi jaz nič!“ Potem si je cesarjevič ogledal cerkev, izrekel se pohvalno o nji ter se preprijazno poslovil.
— (Sodem samomorilk.) Dne 2G. m. 111. so v Nyiregyhazi ni nič menj nogo sedem deklet umorilo, otrovalo s kapicami od užigalic ali z opijom; nokatora so so navoličala življenja, druga pa je tirala v smrt nesročna ljubozen. Štiri izmed njih so uže umrle, trem drugim pa je hitra zdravniška pomoč otela življenjo, in morda njim ne v posebno veselje.
— (Nov planot.) Dr. J. Palisa našol jo dn<5 22. m. m. zopet nov planet med Marsom in Jupitrom. Velikost planota jo 13. vrsto, promikanjo njegovo je zelo počasno.
— (Junakinja.) Iz Alo so poroča: Požrtvovalno obnašanje kralja Umberta ni našlo posnemovalcev samo v Italiji, marvoč tudi v inozemstvu. Dn£ 21. m. m. prišla jo sim z brzovlakom bogato oblečena mlada Angličanka Miss Bianca Light, katora so poda naravnost v Napolj, da bodo za kolero obolelim osebam stregla in jih tolažila. Dama bodo gotovo imela dober uspeh, kajti razpolaga z obilim premoženjem, in nje obnašanje je nebojazljivo.
Domače stvari.
Zbrani deželni zbor kranjski s
tem spodobno naznanja, da jo po sklepu Boga Vsegamogočega častiti poslanec, preblago-rodni gospod
Josip vitez Schneid-Treuenfeld
c. kr. stotnik, c. kr. vladni svetnik v p., vitez Franc Josipovega reda, komander ces. rus. Sta-nislav-reda, grajščak Itd. itd.
sinoči ob 7. uri v 45. letu svoje starosti nenadoma v Gospodu zaspal.
Truplo ranjkoga se bode v potok 3. oktobra ob 2. uri popoludn<5 v Virantovi hiši na sv. Jakoba trgu po cerkvenem obredu blagoslovilo, potem pa spremilo na kolodvor južno železnice, od koder se prepeljo v družinsko rakov v Počah, kjer se bode vložilo 4. oktobra ob 11. uri dopoludne.
Sveta maša z osmino bode v torok dne 7. oktobra ob 9. uri dopoludnč v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.
V	Ljubljani dn<5 1. oktobra 1884.
—	(Odlikovanje.) Nj. veličanstvo cesar je prodsodniku okrožno sodnijo v Dubrovniku, g. Josipu Valenčiču, povodom stalnega umirovljenja blagovolil za njoga mnogoletno in odlično službo-vanjo podeliti križ žolozne krone III. vrste.
— (Umrl) jo sinoči v Ljubljani po daljšem bolehanji korar č. g. Pavšlor. Naj v miru počiva!
— (Nesreča na železnici.) Danes v jutro ob 4. uri 35 minut zadel je na južnem kolodvoru v Ljubljani z Dunaja v Trst vozeC poštni vlak štev. 8 na tovorni vlak štev. 192, kateri je stal pri založišči. Nesreča se je pripetila vsled tega, ker ni bil zamonik prav naravnan. Poškodovanih je bilo pet tovornih voz, dva iz mod njih po polnem razbita. Pri poštnem vlaku poškodoval se je tudi stroj. Ranjena sta bila dunajski in mariborski sprevodnik; iz med potovalcov ni bil nobeden poškodovan.
— (Na šentpoterskom nasipu) bilo jev neki gostilni sinoči prav burno življenje. Dva mladeniča, delavca F. L. in J. P., nista posebno ljubeznivo ravnala z deklami in natakarico; in ko so te dve nekateri gostje braniti hoteli, jela sta mladeniča razbijati okolo sebe, polomila stole in pobila stoklenice.
— (Razgrajalei.) Fantje, kateri dohajojo to dni v Ljubljano k vojakom, izkazali so uže po dnevi moč svojih glasov, a do tolikega vrišča von-dor ni prišlo, kakoršon je bil sinoči čuti na Šentjakobskem trgu. Njim pridružila se je tudi ljubljanska možka in ženska ponočna svojat, saj so fantje imeli „groš“, in potom so kričali vkup na pretoge v pozno noč. Ko jih je policija prijazno opomnila, naj no razgrajajo, sluiali so vočinoma, le ljubljanski »usmiljeni rod“ se jo postavljal po robu. Jedno „tako“ žensko osebo so zaprli, nje „tudi tak“ spremljovalec pa so jo zmuznil, a z dalje jel lučati kamenje na policaje.
— (Napad.) VOoraj zvečer bil jo napaden 191etni Josip Lap, vrtar v živiuozdravnišnici; dobil je 1 nožem na levi strani v prsi dve rani; poškodba je huda. Lapa prenesli so v bolnico. Napadalca zasledujo policija.
— (Našel) je v „Zvezdiu postrešček 4 gld. 10 kr.
— (V temnico) utaknila je sinoči policija delavca iz Tonniesovo tovarne; razgrajal je v gostilni pri „Bavarskem dvoru" in ko ga je redarst-venik uljudno pozival aa red, jol je napadati re-darstvonika.
— (Požarna kronika.) Dne 28.septembra okolo 7. ure zjutraj vnela se je na samem stoječa kajža Lorenca Orjača v Smartinu; ogenj uničil jo kajžo, gospodarsko poslopje, več obleke in nekaj centov slame. Druge reči Orjačeve so hitro na pomoč došli sosedje rešili.
— (V nunskem samostanu v Loki) storila je dne 29. m. m. slovesno obljubo č. sestra Veronika Poljanec, preoblečeni pa sta bili isti dan Amalija Pik uš iz Bistrice na Notranjskom in Marija Koblar iz Železnikov. Slednji dve do-stali sta v Ljubljani zrelostne izpito za učiteljico.
— (Noprijetna vožnja.) Poroča se nam: Dne 30. m. m. vozila sta se dva popotnika z rakovsko pošto. Gosta tema pokrivala je še dolo, ko so se vozili mimo žirovniških mlinov; popotnika bila sta vtopljena v globoka razmišljevanja, nakrat pa ja hudo pretrese, poštni voz so jo prevrnil. Voz trčil je s slednjim kolesom močno ob costni kamen, tako moCno, da je kamen zapustil prejšnjo svoje stanje ter odletel proč. Nesreča se ni prigodila nobena niti potovalcema, niti poštnemu hlapcu.
— (Surovost.) Z Brezovice so nam poroCa: 141etni pastir V. Petrič pasel je živino svojega gospodarja na polji blizo njive posestnika P.; nenadno prileti posestnik P. s palico v roki tor jamo nousmiljeno protopati pastirja. Pastir dobil je več poikodeb, in ker je zatekla kri, se bodo težko ozdravile.
— (Truplo.) Dn6 29. m. m. našli so šestdesetletnega Jakoba Skubica iz Dragoška (okraj litijski) mrtvoga pri čebelnjaku, blizu 800 korakov od hišo št, 34, kjor je stanoval pri svojem sinu. Nesročnož bil jo po polnem gol; na glavi pa jo imel dve veliki rani. Žandarmerija prijela jo štiri sumnjive osebe in ker se te niso mogle izkazati o svojem bivanji v prejšnji noči, odgnala jih je k sodniji; med potom pa jodna teh prijetih osob, namreč Bernard Koloverci, pravi proti žandar-joma, da jo bil užo dolj časa hud na Jakoba Skubica, ker jo bil v noki zvozi z njegovo matorjo, vondor ga ni nameraval umoriti, marveč le pretepsti.
— (Premijiranjo na Kranjskem.) Naslednji konjerejci dobili so darila: V Ribnici
1.	soptombra: Za kobilo z žrebetom: Matija Sigmund, Srednja Vas, 7 cek.; Jurij Lobič, Srednja Vas, 5 cek.; Alojzij Šobor, Nemška Vas, 4 cek.; Matija Jaklič, Srednja Vas, 3 cok.; Janez Andol-šek, Zlobec, 1	sreb.; Pran	Dejak,	Nemška	Vas,
1 sreb.; — 3-	pa dietne:	Ignacij	Merhar,	Prigorica, 5 cek.;	Fran Dejak,	Nemška	Vas, 4	cek.;
Anton Arko, Ribnica, 1 sreb.; Anton Silec, Breže,
1 sreb.; — 1- pa 21etne: Matija HiJnigmann, Mala Gora, 3 cek.; Josip Češarek, Nemška Vas,
2 cok.; Janez	Škrabec, Horvača, 2	cek.; Anton
Pucelj, Ortenek, 2 cek.; Jauez Lesar, Horvača, 1 srob.; Anton Silec, Breže, 1 sreb. — Na Vrhniki 5. septembra: Za kobilo z žrebetom: Matija Artač, Gorice, 7 cek.; Josip Keršmanec, Bevke, 5 cek., Fran Seliškar, Dragomer, 4 cek.; Fran Brolih, Vnanje Gorice, 3 cok.; Martin Pirec, Ma-tena, 1 sreb.; Lorene Lenarčič, Vnanje Gorice, 1 sreb.; — 3- pa dietne: Jakob Žitko, Verd, 5 cek.; Janez Korenčan, Ljubgojna, 4 cek.; Andrej Verhovec, Švica, 1 sreb.; Anton Slošar, Vrz-denec, 1 sreb.; — 1- pa 21etne: Janez Gams, Iška Vas, 3 cek.; Štefan Petkovšek, Bevke, dva cekina; Vincencij Ogorelec, Škofeljca, 2 cok.; Janez Črne, Kozarje, Jarnej Oražem, Vnanje Gorice, 1 sreb.: Jože Krmel, Kozarje, 1 sreb; Teodor Luckmann, Verbače, pohvalno pismo. — VKranji 10. septembra: Za kobilo z žrebetom: Jauez Va-land, Hlebče, 7 cek,; Frau Stroj, Dvorska Vas, 5 cok.; Miha Kepič, Vrhpolje, 4 cek.; Vinko Jan, Spodnjo Gorije, 3 cok.; Josip Grašič, Glavnik,
1 sreb.; Alojzij Krenner, Loka, 1 sreb.; — 3- pa 41etne: Fran Legat, Lesce, 5 cek.; Janez Rozman, Področje, 4 cok.; Jože Grašič, Golnik, tri cekine; Lorene Boštar, Suha, 1 sreb.; Andrej Mejač, Kaplavas, 1 srob.; — 1- pa 21etne: Tino Gradišek, Trzin, 2 cek.; Janez Marolt, Radolna,
2 cek.; Janez Likozar, Voklo, 2 cek.; Gašpar Zupanec, Prebačevo, 1 srob.; Fran Jenko, Področje, 4 srob.
—• (Neprevidnost.) Poroča so nam: Dne 30. m. m. obhajalo so je v Panovi Vasi (okraj ljubljanski) žonitovanjo, in pri vračanji domov potegnil jo fant Janoz M. z Gologa samokres iz žepa in hotel ustreliti, da bi povišal imeniten dan; samokres pa se mu je proj sprožil, prodno ga je moral naravnati v pravo mer; papirni zamašek zadel je spredaj na vozu sedečega fanta z Golega, predrl mu jo obleko in mu prizadol močno krvavečo rano; domneva se, da je zel6 ranjen na spodnjem telesu. 1
— (Iz Trsta) se nam poroča z dne 1.1. m.: Nalezljive bolezni so pri nas vodno bolj razširjajo. Izkaz, katerega jo izdal danes mestni fizikat, kaže: Od včeraj od 2. ure popoludno do danes 2. uro popoludno je 7 oseb obolelo in 1 umrla za kozami, 2 sta oboleli in 2 umrli za Škrlatico, dve oboleli za diftoritia in 1 za ošpicami.
Iz kranjskega deželnega zbora.
(VI. seja dne 1. oktobra t. 1.)
Soja otvorila se jo ob 10. uri dopoludno. To prečitanji in odobrenji zapisnika slodnjo sojo po zaslišanji vabila deželnega predsedništva k službi božji, katora so bode vršila v stolni cerkvi v imon-dan Nj. veličanstva cesarja. Vsi poslanci se dvignejo in g. deželni glavar grof Thurn naprosi gospoda dožolnoga predsednika, da izvoli položiti prod Najvišji prestol voščila deželnega zbora kranjskega. Potem pa pravi g. dež. glavar grof Thurn:
„ Gospoda moja! Pretožno vost imam danes slavnemu zboru naznaniti. Nagla smrt je včeraj zvečer našemu blagomu tovarišu vitezu Josipu Schneidu na veke oči zaprla. V zadnji deželno-zborni seji šo sodelujoč, danes ni voč mod živimi, danes ni voč mod nami! Po božji volji presolil so je iz te doline solz in težav v boljše, večno življenje.
Vestno opravljajoč poslansko službo, boreč se za gmotni in dušovni razvoj deželo, jo miroljubni pokojnik vodno gorko čutil za cosarstvo, narod in domovino.
Prosim slavni zbor, da me pooblasti, da izrečem zapuščeni žalujoči soprogi pokojnikovi globoko sožalje visokega deželnega zastopstva.
V	znamenje spoštovanja pokojnika, v znamenje našega sožalja prosim, da se gospodje poslanci vzdignejo. “ (Se zgodi.)
Došle peticije se izroče raznim odsekom, potem pa se prebere dopis deželue vlade, v katerom se naznanja, da je kupčijsko ministerstvo vsled sklepa deželnega zbora kranjskega z dne 20. oktobra 1883 južni železnici priporočilo, da naj vprašanje o znižanji voznih tarifov za deželo kranjsko dobro pretresa in se kolikor mogoče ozira na izražene želje, potem pa o tem poroča visokemu ministerstvu. Ko ta priporočila vladi dojdejo, naznanilo jih bo ministerstvo vladi kranjski. Ta dopis se po nasvetu dr. Poklukarja v pretres izroči upravnemu odseku, ki razpravlja samostalni predlog vit. Schneida, ki zadeva ravno to reč.
Na to se prečita interpelacija do deželne vlade, katero se podpisali poslanci Obreza, Mohar, Robič, Pfeifer, Klun, Papež, Kersnik. V interpelaciji se omenja, da sta dva v Ljubljani izhajajoča dnevnika objavila, da je c. kr. deželni šolski svet vsem ljubljanskim šolskim ravnateljstvom poslal ukaz z dnč 12. julija 1884, v katerem omenja, da se je po sklepu ljubljanskega mestnega zastopa vpeljala slovenščina kot učni jezik v ljudske šole ljubljanskega mesta; da pa ta sklep v prihodnjem šolskem letu nima voč veljavo in da se ima ljubljansko šolsko učiteljstvo ravnati po določbah z dne 29. oktobra 1878, št. 2067, zatoroj stavijo interpolautje do visoke c. kr. deželne vlade naslednja vprašanja:
„1.) Je li res, da se je sklep ljubljanskega mestnega zastopa, vsled kateroga se jo slovenščina ljubljanske ljudske šole kot učni jezik vpeljala, z ukazom c. kr. doželnega šolskega svčta vstavil?
2.) Ali jo ros, da se bodo slovenščina kot učni jezik iz ljudskih šol ljubljanskih spodrinila in na nje mesto nemščina stopila?
3.) Kako more slavna vlada z ozirom na določbe temeljnih državnih zakonov to opravičiti?"
Gosp. deželni predsednik pravi, da bode na to interpelacijo odgovoril vjedni prihodnjih sej.
Na to poprime besedo poslanec Kersnik tor pravi:
„Slavni dožolni zbor jo v zadnji soji svojega vlanskega zasedanja sklenil o posvetovanji zaradi pogodbo, po prejšnjem deželnem zboru s posestniki lož v deželnem gledišči skloneno, naslednji predlog finančnega odseka, katerega zastopati v onem vprašanji bila je moja častna naloga. Sklep so jo glasil:
„Gledč na to, da pravna razmera posostnikov lož v dežolnom gledališči do glodališkega poslopja, oziroma gledališkega zaklada, nikakor ni jasna, glede na to, da tudi hipotekarna terjatev kranjskih stanov, vknjižena na gledališkom poslopji, v svojem pravnem obstanku more vplivati na to razmero; — glede na to, da finančnemu odseku v tem primerno kratkem času ni bilo moč priskrbeti si potrebnih obširnih razjasnil; glede na to, da dotična pogodba, sklenena s posestniki lož, utegne prokoračiti mejo tem posestnikom pristoječih pravic, — in gledč na to, da v slučaji, ako bi se pokazalo vsled te pogodbe obteženje dežolnega premoženja, — deželni zbor sam ni kompetenten, dotično pogodbo samo na znanje vzeti, — in konečno gledč nato, da ona na letošnjo oddajo gledališča še ne vpliva:
—	Naroča se deželnemu odboru, da preskrbi potrebni vse te pravne razmero razjasnujoči raaterijal, ter da poroča o vspehih tega poizvedanja v pri-hodnjom zasedanji, da omogoči dožolnemu zboru poročilo o sklopu te pogodbe na znanje vzeti, ali pa mu v g 20. deželnega roda zaukazano pot nastopiti. Deželni zbor pa se zavaruje, da bi slučaj oddaje glodališča na podlagi te pogodbo prod ko-nečnim ukrepom deželnega zbora prejudiciral temu vprašanju."
Govornik omenja, da jo pazno prečital poročilo o letošnjem delovanji deželnega odbora, a o izpeljavi toga sklopa ni našol nobeno trohico, toroj stavi do g. dež. glavarja vprašanjo:
„Ali je storil doželni odbor kak korak v zmislu tega navedenega sklepa, ali ne — in če ne — kedaj misli to izvršiti?"
Gosp. deželni glavar grof Thurn pravi, da bodo na ta vprašanja odgovoril v prihodnji soji.
(Konec prihodnjič.)
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Gradec, 1. oktobra. Deželni zbor dor volil je danes po nasvetu poslanca Vošnjaka Južnoštajerskemu sadjarskemu društvu 300 glil. podpore. — Vošnjak interpeliral je deželnega glavarja zaradi omejitve govorniške svobode.
Budimpešta, 1. oktobra. V današnji seji gorenje zbornice naprosil je škof Schlauch predsednika, naj izvoli povfidom imendana Nj. veličanstvu izraziti najglobokejšo udanost vse Ogerske.
London, 1. oktobra. Kakor se čuje, je admiral Courbet v nedeljo drugič napal Ke-Lung. Kdaj se naznani uspeh tega napada, ni gotovo, ker ni zveze med Formozo in Fu-Cevom. — Angleški vojaki v Dongoli bolehajo; vsak dan jih več umrje.
New-York, 1. oktobra. Tukajšnji kitajski konzul dobil je telegram, kateri pravi, da se kmalu doseže mirnim potem sporazumljenje s Francijo.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 2. oktobra.
giii.
Jednotni drž. dolg v bankovcih........................80' 95
»	»	»	» srebru.......................81'95
Zlata renta...........................................103‘16
5°/o avstr, renta.....................................95'95
Delnice ndrodne banke................................. 857- —
Kreditne delnice........................................ 289-40
London 10 lir sterling................................121'60
20 frankovec............................................. 9-66s
Cekini c. kr............................................. 5	-77
100 drž. mark.............................................59-75
Tujci.
Dnč 30. septembra.
Pri Maliči: Baron Lutteroth, ces. nemški goner. konzul, s soprogo, in Uhrer, c. kr. dvorni svčtnik, s hčerko, iz Trsta. — Decetvano, trgovec, iz Bellune.
— Gottwald, trgovec, iz Slavkova. — Schvveitzer, tovarniški vodja, iz Nove Cerkve. — Blasich, zasebnica, s hčerko in Schuster, c. kr. nadlieulenant, iz Gradca. — Jaklitsch, potovalec, iz Vel. Kaniže.
— Fasan, okr. gozdar, iz Gorčarice.
Pri Slonu: Schmidi, trgovec, iz Šopronja. — Kolin, trgovec, iz Šičfoka. — Pl. Mattachich, graščakinja, iz Hrvatske. — Zodof, potovalec, iz Schlaggenvvalda.
— VVagner, c. kr. dež. živinozdravnik, z rodbino iz Ptuja. — Pototschnigg, ingenieur, iz Krope.
Pri Tavčarji: Carciotto, zasebnica, s sinom in Czozzy, zasebnik, s hčerjo iz Trsta. — Dr. Poznik, c. kr. beležnik, iz Nov. Mesta.
Pri Južnem kolodvoru: Necchi s soprogo; Hirsch-tnann in Koch, gled. igralki, z Dunaja. — Lozier, zasebnik, iz Nove Vasi. — Loidl, irhar, iz Schlad-minga. — Dirnpock, potovalec, iz Gradca. — Goljev-šček, c. kr. rač. podčastnik, iz Ptuja. — Juvančič, posestnik, iz Železnikov.
Pri Avstr, carji: Klement, godbenik, z rodbino iz Pečava. — Sterniša, posestnik, iz Nov. Mesta.
Umrli so:
Dnč 29. septembra. Friderika Kogl, zasebnica, 60 1., Kongresni trg št. 14, Morbus Brit/Mii.
Dnč 30. septembra. Berta Miklavec, diurnista hči, 6 1., Hilšerjeve ulice št. 10, davlca. — Josip vitez Schneid-Treuenfeld, c. kr. vladni svčtnik in stolnik, 45 1., sv. Jakoba trg št. 2, plučni krvni izbruh. — France Jevnikar, kočarja sin, 23 1., Cesta na Grad štDhietiluu 	___
Tržne cene.
V Ljubljani 1. oktobra: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 6 kr., domače 6 gld. 99 kr.; ječmen 4 gld. 39 kr.; rež 6 gld. 36 kr.; ajda 4 gld. 87 kr.; proso 5 gld. 20 kr.; turšica 6 gld. 20 kr.; oves 2 gld. 92 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 67 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 60 kr.
— Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., Špeli po 68 kr., prekajen po 74 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 72 kr., svinjina 66 kr., drobmško po 32 kr.
— Piške po 45 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 60 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 4 gld. 80 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (na skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologicno poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo-krina v mm
1. oktobra 1	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	739-44 737-26 737-40	+ 6-4 +17-0 + 9-4	bzv. jzpd. sl. bzv.	megla js- >	0*00
Odgovorni urednik prof. Fr. Šukljo
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloimuayr & Fetl. Bamberg v Ljubljani.