Poštnina plačana T gotorlnL Leto X, 255 LiubViana, četrtek 31 oktobra 1929 Cena 2 Din kBMoslTo 10 Din. Uredništvo i Knafltov* dkca 5. T(Md 3122, »123, »124, »29 li »126. ■aribort Aleksandrov* ooti 13. TeMoa it «40 CeQe> Koctoon tf. 2. TeMoa Ktv.m. BofcapM m m vr&ča^o. . 0*9b4 po Uprmtttv«) Uttrtjao*, Prateraov« « M Taletoa it »122, »123, JI24. »I2&, »124 liMflli eddelek: Unh&uui PreUrvot nftca 4 relefoo bi 1442 Podraiaics Maribor. Uekundron it. 13. retetoo tt «56 Podružnica Celje; Kooeoova atica tt t Telefoe fe 190 Rateat prt pošt 6ek tnmdih. Ljubita »a •t 11^42, Praha &ak> 73.180: VViee Nr. 106.241 Ljubljana, 30. novembra. Francoska vladna kriza se razvija prav nenavadno. Polna je presenečenj in nepričakovanih peripetij. Sicer najboljši napovedovalci dogodkov so se v teh kratkih dnevih več ko enkrat temeljito uračunali. To končno niti čudno 111, saj celo sami glavni akterji niso nikoli prav vedeli in menda še sedai ne vedo, kaj prinese prihodnja ura. Desničarski krogi pod vodstvom Louisa Marina, ki so uskočili iz vladnega tabora ter pomagali vreči Briandov kabinet, tega gotovo niso storili zato, da spravijo h krmilu levičarski kartel. Njim bi kvečjemu konvenirala kakšna še konservativnejša kombinacija, n. pr. pod predsedstvom notranjega ministra Tardieuja, ki z energijo in uspehom preganja komuniste. V taki zvezi bi desničarski republikanci dobili večji vpliv in bi nemara sam njihov voditelj Marin zopet postal minister. In vendar je bilo čisto logično ta v smislu parlamentarnih običajev, da je predsednik republike ponudil sestavo nove vlade najprej Daladierju. Ta je predsednik najmočnejše skupine, ki je pomagala zrušiti Brianda in na pravkar minulem kongresu socialističnih radikalov v Reimsu mu je bila ponovno in soglasno izražena zaupnica. Da se je Daladier najprej obrnil na socijaliste s pozivom za sodelovanje, je tudi popolnoma razumljivo. Davna želja francoskih levo-demokratičnih strank je, da pripravijo internacionalne socijaliste k aktivni udeležbi v vladi. Ti pa so »ministerijalizem« stalno odklanjali razen neke dobe v svetovni vojni, boječ se, da bi se »kompromitirali« pred ljudskimi množicami in želeč ohraniti mladostno privlačnost opozicije. Največ, do česar so se dali pripraviti, je bila brezobvezna podpora raznim socija-listično-radikalnim vladam pred vojno in po njej. L. 1924. so celo pri volitvah sodelovali z levo usmerjenimi demokratičnimi strankami in ustanovili z njimi »levičarski kartel«, ki je porazil Poincarejev ^nacionalni blok« ter dovedel na oblast Herriota. O vstopu v njegov kabinet pa niso marali ničesar slišati. Podpirali so sicer levo-demokratični režim, vezati pa se niso hoteli, ker niso marali prevzeti nikake odgovornosti. Na vseh svojih kongresih so z velikim glasom razlagali, da podpirajo Herriotove radikale le, dokler ti vodijo njihovo socialistično politiko. Ljubeznivo so po-vdarjali, da hočejo s svojo taktiko razcepiti in razpršiti svojo »malomeščansko« podpiran ko. Na predlanskem kongresu je neki govornik primerjal socijaliste z volkovi, ki bodo vdrli v socija-listično-radikalsko stajo in podavili lahkoverne ovčice. Voditelj socijalistov Leon Blum je kaj rad razkladal Herrio-tovim in Daladierjevim privržencem, da jim ne preostaja nič drugega, kakor da se čimprej razidejo. Eni naj se vpišejo v socijaliste, drugi pa naj se priključijo meščanskemu bloku. Ta rezultat so socijalisti mislili doseči najbolje s tem, da ohranijo devištvo načelnosti in odklonijo slehrno sodelovanje v oblasti. Upali so 9e ojaciti tako, da bi v doglednem času sami prevzeli vodstvo francoske politike ter začeli izvajati sami svoj socialistični program. Tako je bilo vse do Daladierjevega poziva. Tedaj pa bi se bilo čez noč kmalu vse preobrnilo. Paul-Boncour, ki je sam že leta in leta sodeloval z Briandom v Ženevi in zagovarjal z redkimi tovariši koalicijo z meščanskimi demokratičnimi strankami po vzorcu nemških socijalnih demokratov, bi bil malone prodrl s svojo ideologijo v stranki. V poslanskem klubu je na veliko presenečenje vseh »poučenih« odnesel močno večino. Izpreobrnili so se k njemu celo najzakrknjenejši grešniki. Zdaj je vse francosko časopisje, celo desničarsko smatralo za gotovo, da bo socialistična stranka delegirala svoje ministre v Daladierjevo vlado. Vse je pričakovalo, da nastopi nekaj čisto novega v francoski povojni zgodovini, ko prevzemajo mednarodni socijalisti popolno soodgovornost v vodstvu države. Dočim je meščanska desnica ta poizkus anatemizirala, grozeč z represalijami in napovedujoč najbrezobzirnejšo borbo, so zmernejši, demokratični krogi iskreno pozdravljali izpreobrnjenje socijalistov v upu, da bo novi režim bolje izhajal z delavsko vlado v Angliji in s polsocijalistično Vlado v Nemčiji. Tudi se je socialistični preokret tolmačil v smislu, da se več ne boje demagoške konkurence komunistov, kar bi bilo najboljši znak, da se je tudi v Franciji polegel val komunizma kakor povsod drugod v Evropi. Vsi skupaj pa so delali račun brez krčmarja. Sestal se je vsedržavnl odbor socijalistične stranke in napravil konec upu in strahu. Svojim izvoljencem je kratko in malo nrer»oveda1 vstop v vlado, ki ne bi bila č;sto ali vsatj pretežno socialistična. Večina, ki je glaso-»vala proti ministerijalizmu, 'e bila prav pičla, bila pa je le večma. Desničarske stranke so se oddahnile, Daladierjevi Kako bo urejena banska uprava Vprašanje banovinske svojine in banovinskih financ -Banski sveti - Reforma občinskih financ - Revizija delovanja oblastnih samouprav Beograd, 30. oktobra, p. »Vreme« je zadnje dni objavilo nekatere članke o novi banski administraciji, ki pa po informacijah vašega dopisika niso povsem točni. Točno je, da tvorijo banovine ne le administrativno-pravne teritorialne edinice, temveč da so tudi javnopravno juridične osebe, ki bodo razpolagale s svojim lastnim premoženjem. Poleg državne bo obstojal v banovinah posebna banovinska svojtaa, kateri pripade predvsem vse premoženje dosedanjih oblastnih in okrajnih samouprav, a jim bo. kakor je predvideno, tudi država izročila gotove premoženjske objekte. Največji interes vlada za vprašanje, ali bodo državne šume prešle na banovine ali ne. S tem v zvezi se razpravlja o šumah tako zvanega verskega zaklada, ki so sicer državne, a tvoriio vendar neko posebnost v Dravski banovini. Silno važna bo ureditev finančnega problema zlasti glede vprašanja, katere svoje dosedanje stalne dohodke bo država prepustila banovinam in na kakšen način. To vprašanje se bo naravno rešilo defiroitivno šele z novim državnim proračunom in je odvisno v mnogem oziru tudi od efekta novega davčnega zakona. V najožji zvezi s finančnim vprašanjem banovin je finančo vprašanje občin. Že dosedanji novi zakoni so naložili občinam nove naloge in predvideno je, da se bo krog teh nalog še razširil. Da bodo mogle občine ustrezat5 novim nalogam, so bo izvršila revizija določb o finansiranju samouprav, da se obči- nam otvorio krepkejši finančni viri brez večje obremenitve prebivalstva. Tozadevna uredba se v finančnem ministrstvu že izdeluje. Administracija banovin bo urejena po najbolj praktičnem načinu. Poleg sploš-no-upravnega (političnega) oddelka bo banska uprava imela še štiri sekcie: gospodarsko, socijalno-zdravstveno. teh-nično-gradbeno in prosvetno. Načelova-li jim bodo načelniki. Vsak od teh oddelkov bo zopet razdeljen na potrebno število odsekov in referatov. Kakor smo že javili, bodo ustanovljeni v vsaki banovini kot posvetovalni organi posebni banski sveti, ki bodo šteli od 15 do 25 članov. Člani bodo imenovani s kraljevskim ukazom. Konference resornih ministrov ta načelnikov o prenosu poslov poedinih ministrov na banske uprave so zaključene. Uredba o organizaciji in delokrogu banskih uprav je že izdelana ter bo v najkrajšem času objavljena. Podrobnosti iz te uredbe so seveda še neznane, zatrjuje pa se, da je uredba jako Dre-cizna in da bo tvorila trdno osnovo za delovanje banskih uprav. V zvezi s prenosom oblastnih samouprav na banovine je vlada vzela v pretres tudi številne pritožbe, ki so bile tekom zadnjih mesecev vložene prot! samoupravam. Z orrnm na te pritožbe je sedaj za nekatere oblastne samo-uorave. med njimi tudi za ljubljansko in mariborsko, odrejena revizija poslovanja in so dotični komisarji, kakor se čuje, že imenovani. Nove neumne bolgarske izmišljotine Bolgarski listi nadaljujejo svojo zlobno kampanjo proti Jugos'aviji Beograd, 30. oktobra, M. Zaradi novih, atentatov in umorov, ki so se pripetili zadnje dna sredi Sofije • in v raznih drugih krajih, vlada med bolgarskim prebivalstvom silno razburjenje, ki se od dne do dne stopnjuje, ker oblastem doslej ni uspelo, da bi izsledile in prijele krivce, saj ne morejo zajeti niti tolpe zloglasnega razbojnika Uzunova, ki je pomoril cel sodnijski kolegij. Dočim pa so listi Drve dni dali duška razburjenju in ogorčenju ljudstva nad temi zločini ta malomarnosti varnostnih organov, ki ne znajo ali ne morejo napraviti red, in pozivali vlado g. Ljaipče-va, naj napravi mesto sposobnejši vladi, je nastal zadnje dni popoln preokret. Očividno po povelju od zgoraj so utihnili z očitki bolgarski vladi vsi listi ter namerili svoje topove proti Jugoslaviji, dolžeč jo, da pošilja razbojnike in zločince na bolgarsko ozemlje. Nekateri listi so se v svoji vnemi zaleteli celo tako daleč, da so postavili absurdno trditev, da je Jugoslavia celo v zvezi z makedonstvuiuščtaii. ki se koljejo med seboj ter imajo na vesti celo vrsto atentatov in krvavih poko-ljev. Vsakomur, ki količkaj pozna razmere, zbuja pozornost, da je nastal ta preokret v bolgarskem tisku šele v zadnjih dneh, in ne da se prikriti zveza te bolgarske kamoanje proti Jugoslaviji s kampanjo, ki jo je razvil poti nam fašistični tisk povodom justifikacije Vladimirja Gortana. Med vsemi bolgarskimi listi se najbolj odlikuje v napadih osebno glasilo ministrskega predsednika Ljaipčeva, »Preporec«, prav nič pa ne zaostajajo za njim ostati sofijski listi, ki pripadajo večinoma vladi, eden celo aktivnem« ministra. Vsi ti listi zadnje dni neumorno zatrjujejo, da so zločini, ki se vrste dan za dnem, zlasti pa tudi krvavi napad toande Uzunova, delo Jugoslavije. Na ta dokaj neobičajen način skuša bolgarska vlada odvaliti od sebe odgovornost in pomiriti narod, ki se ga poiašča zaradi vedno očitnejšega propadanja javne varnosti vedno večje razburjenje. Razumljivo je- da je g. Ljaip-čev sedaj v zelo težkem položaju. Iz političn ih umorov, ki so postali v Bolgariji politično sredstvo, so se razvili krvavi zločini, ki jim bolgarska vlada sedaj ne zna in ne more napraviti konca. Kako daleč je padla javna varnost, dokazuje dejstvo, da pošilja razbojnik Uzamov policijski direkciji v Sofiji in celo ministrskem« predsedniku p'srna, v katerih se norčuje iz vlade in njenih organov. Demokr.-česki zgovor, ki registrira ta p:sma, je sicer mnenja, da so izmišljena ta da jih pošiljajo neznani ljudje, vendar pa je dejstvo, da varnostnim organom vse do danes ni uspelo prijeti Uzunova ali vsaj enega člana njegove tolpe- dasi je neki general, ld vodi zasledovanje zločincev, svečano izjavil, da bo že včeraj imel vso bando pod ključem. Današnji jutranji sofijski Ksiti celo poročajo, da je banda Uzunova »sklenila«, da se umakne na jugoslovensko ozemlje. Ta vest je naravno, vse skozi izmišljena in tendenci jo zna. Vladni listi so si jo izmislili, da bi zabrisali pred narodom svojo odgovornost za nerede in zločine, ki postajajo že vsena-rodni in državni problem Bolgarske. Razširjenje naših jadranskih luk Podaljšanje obal za tovorni promet — Javna skladišča v Splitu — čiščenje pristanišč ia plitvin — Ukrepi za večjo varnost prometa Beograd, 30. oktobra. AA. Direkcija pomorskega prometa je letos dogradila celo vrsto pomembnih del, namenjenih izboljšanju našega pomorskega prometa. Med temi deli je na prvem mestu razširjenje pristanišč. V splitski luki je bilo izročenih prometu 438 m nove obale z operacijsko površino 21.400 kvadratnih metrov. Tu so nadalje postavili nove tire in dvigala. V Dubrovniku so te dni dogradili 268 m nove obale z operacijsko površino 17.982 kv. m. V Zelenici se nadaljuje dela na novi obali v armiranem betonu. Nova obala bo dolga 140 m in bo imela operacijske površine vladi pa je bila prihranjena negotovost, kaj bi bilo ž njo pred poslansko zbornico, kjer za izrazito levičarsko kombinacijo orav za prav ni večine, ker so se letošnje volitve tevršile v znamenju Podocarčje-ve zmage. 3740 kv. m. Vse te gradnje so povečale kapaciteto naših pristanišč, kar bo ugodno vplivalo na našo pomorsko trgovino, zlasti na izvozno. Isti svrhi je namenjena tudi olajšava za gradnjo javnih skladišč v splitskem pristanišču. Vrhu tega je bila letos posvečena velika pažnja čiščenju pristanišč, plitvin in plovnih rek ter popravilu bagrov in ba-grskih naprav. Z čiščenjem pristanišča v Sobretu je bil olajšan pristop ladij večje tonaže. Poglobit ven a dela pred ladjedelnico »Troja« v Trogirju so omogočila podjetju graditev večjih ladij. Direkcija je nadalje skrbela, da se ohranijo razni rečni objekti in svetilniki ter si je prizadevala dvigniti varnost pomorskega prometa s postavitvijo novih pomorskih svetilnikov in signalov, s Sestava francoske vlade poverjena Clementelu Brezuspešni napori Daladiera sestaviti vlado levice ~~ Clementel bo vodil politiko republikanske sprave Pariz, 30. oktobra d. AA* V razvoju francoske vladne krize so nastopili včeraj momenti, kot jih še ni zaznamovala francoska zgodovina Daladier je snoči kot smo že poročali naznanil poslancem radikalno socijalistične frakcije, ki so bili zbrani v parlamentu, da bo vrnil mandat za sestavo vlade in nato odšel k predsedniku Doumergueju. *' Med posetom Daladiera pri predsedniku Doumergueju je bila ob;avljena njegova izjava v kateri je obrazložil javnosti vzroke vrnitve mandata za sestavo vlade. V tej iz;avi je med drugim dejal da je stavil Briand tako nesprejemljive pogoje za vstop v vlado, da teh ni bilo mogoče sprejeti. Čim je Briand doznal za to iz avo, ie sporočil Daladieru, da je pripravljen podpirati in vstopiti v njegovo vlado ter da je njegove pogo;e očividno slabo razumel. Daladier ;e po tej izjavi ponovno odšel k predsedniku Doumergueju in mu javil, da bo nadaljeval s poga anji za sestavo vlade. Snoči o pol 12. so krožile vesti, da bo Daladier še tekom noči sestavil kabinet. Deset minut kasneje so poslanci in člani predsedništva radikalno-socijalističnega klu. ba zapustili Daladierovo stanovan'e ter spo ročili novinarjem, da bo Daladier danes na daljeval pogajan:a. Ob 1. zjutraj, ko so ž& ■vsi mislili, da bo kriza rešena, pa je Dala« dier ob avil, da odlaga mandat. Pariz, 30. oktobra AA. Dopoldne je Daladier obiskal predsednika republike Dou-mergueja in vrnil mandat za sestavo vlade, ker je izjavil v pogajanjih tekom noči bivši predsednik Briand. da ne more sodelovati v vladi republikanske unije in da želi pritegnitev desničarskih elementov v vlado. Pariz, 30. oktobra s. Predsedmk republike Doumergje je danes poklical k sebi senatorja Clementela, ki pripada demokratični levici in ga naprosil naj prevzame sestavo nove vlade. Clementel si je izprosil čas za premislek. Izlavil je. da bo stopil v stik s svo!itnl političnimi prijatelj ter nato odgovoril predsedniku republike. Pariz, 30. oktobra, s. Senator Clementel, ki mu je predsednik Doumergue poveril sestavo nove vlade, je iz;avil novinar'em naslednje: »Že več kot 30 let sem pri atelj Doumergueja ter mu nisem mogel odkloniti da bom storil vse, da doseže, vkljub vsem težkečam uspeh. Danes popoldne bom pričel s svo'imi razgovori ter predvsem posetil Brianda«. Na vprašanje, dali bo svoj kabinet hitro sestavil, je Clementel odgovoril: »Hitro, al! pa sploh ne!« Končno ja povdarjal, da namerava voditi politiko široke republikanske sprave. Kombinacije za sestavo nove čsL vlade Ostala bo morda sedanja koalicija pojačena z manjšm-skimi skupinami, ali pa bo orislo do nove rdeče-zelene š koalicije Praga, 30. oktobra h. Danes so pričela poga an'a med posameznimi političnimi strankami. Dopoldne je konferiral ministrski predsednik Udržal z voditeljem češkin tocijalnih demokratov Hamplom in ministrom Benešem. Popoldne se je sestalo predsedstvo agrarne stranke. Ministrski predsednik Udržal ie poročal o politični situaciji. Za jutri Je sklicana se* izvršilnega odbora agrarne stranke, da prouči po-'oža'. Kakor doznava vaš poročevalec, obstoji predvsem namera povečati dosedanjo koalicijo, ki je ostala v manjšini, s tem, da bi se ii pridružili Poljaki, Židje, Madžari in stranka StFibrnega. V koaliciji bi ostala tudi Hlinkova stranka. To bi bila sicer koalici a, ki bi imela 163 glasov, v notranjosti pa bi predstavljala konglomerat brez vsake zmožnosti za delo. Ključ k situaciji je pri češki agrarni stranki. Večji del te stranke želi sodelovanje čeških soci alnih demokratov. Vendar pa ni verjetno, da bi češki soci alni demokrati stopili v vlado, ker morajo v politiki računati s tem, da prirastek njihovih glasov izvira največ iz komunističnih vrst. Iz socijal-demokratič-nih listov se tazvidi, da bodo socijalni demokrati sicer podpirali vlado, da pa mo-mentalno ne bodo stopili v vlado. Ako bi češki socijalni demokrati stopili v vlado, se računa s tem, da bi predsedništvo prevzel dosedan'i predsednik zbornice Malypeter, ker je Udržal bolehen. Na drugi strani pa se tudi vzdržuje ver- zija. da bo končno prišlo do rdeče-zelene koalicije. Kakor se govori, bodo češki socialni demokrati odločili o svojem vstopu v vladno večino in v vlado šele tedaj, ko se bedo nemški socialni demokrati odločili, kaj bodo storili. Nemški soci alni demo krati, ki so do volitev vedno odklanjali svoj sicer še nikoli aktualni vstop v vlado, ki so se pa v volilni borbi izrekli za pogojno udeležbo v vladi, bodo imeli šele v nekoliko dneh svojo konferenco. Zatrue se, da se bodo z ozirom na sedanji položaj izrekli za sodelovanje s češkimi soci-jalnimi demokrati, torej za udeležbo v vladi. V primeru bi se število nemških ministrov zvišalo od 2 na 3. Da bodo nemški agrarci ostali v vladi se more smatrati za gotovo. Praga, 30. oktobra 'a. Danes je bil uradno končan prvi skrutinij. Za drugi skrutini' so bile določene volilne številke za razdelitev mandatov. Za poslansko zbornico znaša volilna številka 24.572, za senat pa 43.111. Konstatiralo se je, da po volilnih protokolih nemška naciionalna stranka v čeških deže-'ah ni dosegla potrebnega kvoruma za senat. Zaradi tega bodo njihovi kandidati za senat v drugem skrutinfu izvoljeni le te-*iaj, ako so v enem volilnih okra;ev na Mo ravskem dosegli volilno številko. Zdi se, da niso niti tukaj dosegli zadostnega števila, zaradi česar ne bodo dobili nobenega senatorja. Njihovi glasovi bodo prišli v dobro stranki, ki je dobila največ glasov- Mussolini napoveduje težke čase fašizma Sprejem novih pravil fašistične stranke in reorganizacija milice - Atentati protifašistov Rim, 30. oktobra. AAo. DirektoriJ fašistične stranke se je sestal pod predsedstvom Mussoliniia ter sklenil izraziti vsem črnim srajcam po vsei Italiji priznanje, ker so se pri proslavi obletnice pohoda na Rim izkazale z disciplino, navdušenjem in silo. Tajništvo fašistične stranke je potem izročilo predsedniku Mussoliniju zlat fašistični znak z gravirano letnico VIII fašističnega leta. Delegacijo je Mussolini pozdravil v daljšem govoru, v katerem je dejal med drugim, nai se fašist) zavedalo tega. da bo osmo leto fašistične revolucije nenavadno težko za fašistično stranko in da bo zahtevalo od vsakega fašista največjih žrtev. Po avdijemci pri Mussoliniju se je vršila seja direktorija. na kateri so bili sprejeti novi statuti, v smislu katerih ostane tudi v naprej fašistična stranka in milica, ki bo v osmem letu še bolje spopolnjena s tehnično oborožitvijo in temeljito reorganizirana. Novi statuti odrejajo naslednji vrstni red v rangih: 1. Duce, 2. tajnik stranke, 3. člani nacijonalnega direktorija, 4. zvezni tad-niki in 5. tajniki fašističnih bojnih udru-ženj. KssoA v stranki so naslednje: 1. opomin, 2. izključitev iz stranke, za gotovo dobo, 3. izključitev iz stranke za nedoločen čas. in 4. izključitev iz stranke sploh. Prve tri kazni se bodo odredile zaradi disciplinarnih pregreškov, zadnja pa proti izdajalcem 'ašizma. Fašist, ki bo izključen iz stranke, bo izključen tudi iz Javnega življenja. Rim. 30. oktobra, d. Italijanski listi obširno poročajo o uspelih proslavah VII. ob- pncvrstitvuo verig za pristajanje ladij j "etnice fašističnega pohoda na Rim in za-in tako dalje. I klučudejo večinoma članke z napovedjo, da \bo osmo leto fašističnega preporoda za- htevalo od vseh fašistov nafvečje žrtve tn da bo morda nastopil čas, ko bodo pokazali fašisti svetu vso svojo veličino. Italijanski listi še vedno nadaljujejo z napadi na Francijo ter izrabljajo v ta namen atentat protifašistov na fašistični sprevod v Luksemburgu, kier so protifašisti težko ranili več fašistov ter se nato umaknili preko francoske meje. Rim. 30. oktobra. AA. Novinarski urad fašistične stranke poroča, da je izključen iz vrst te stranke na nedoločen čas poslanec Zacharias. Razlogi izključitve niso navedeni. Polom desničarskega plebiscita Berlin, 30. okt. s. Kakor javlja WoIfov »rad iz poučenih krogov smatrajo, da se je do sedaj vpisalo v liste za plebiscit povprečno 6 odst. volilnih upravičencev. Manjkajo pa še rezultati iz Hanovra, Saške, Bavarske, Vzhodne Prusije in Pomer-jamske. Od natJaljnili rezuJtatov so do se-diaj znani rezultati iz volilnega okrožja Koln-Achen, kjer se je od 1,436.372 utr-a-vičenoev vpfealo samo 18.92S. torej 1.32%. Občfaslke volitve t Bolga-nfi Sefiia, SO. oktobra. AA. 3. novembra bodo v Bolgariji delne občinske volitve. Med drugim bodo občinske volitve v Čustendilu in v drucrib mestih ter v 260 vaseh. Mednarodni carinski postopek Rim, 80. oktobra. V Bocnu je bila zaključena mednarodna železniška konferenca, ki je uredila razna carinska vprašanja. Na konferenci je bil dosežen popoln sporasum glede carinskega postopka na železnicah. Fatalna nerodnost italijanske diplomacije Kako je „Jutro" pripomoglo k nenadnemu odpoklica italijanskega poslanika iz Budimpešte Beograd, 30. oktobra M. Kakor nam poročajo iz Budimpešte, je bil tamošni Italijanski poslanik od rimske vlade brzojavno odpoklican. O tej nenadni spremembi na budimpeštanskem italijanskem poslaništvu je dobil vaš dopisnik naslednje zanimive podatke: »Italijanska diplomacija je povzročila zadnje dni v svojfa lastnih vrstah velikansko zmedo. Hoteč napihniti in razfoobnati neznatni pretep med gruškimi mornarji v resen diplomatski incident, ki bi ji naj nudil možnost in gradivo za novo kampanjo proti Jugoslaviji, je Inscenirala dokaj zapleteno igro, v kateri pa ie sama zašla v zagato ln dosegla baš nasprotno od tega, kar je želela. Izkoriščajoč gruški »incident« je izročil Italijanski poslanik v Beogradu našemu zunanjemu ministru znano verbalno noto. To le koncem koncev dopustno in njegova stvar. Toda tej noti je sledilo nekaj po mednarodnih diplomatskih običajih docela novega. Deset minut po izročitvi Italijanske verbalne note sta budimpeštanska uradna agencija in nato budimoeštanski tisk že objavili besedilo note, ki ie bila komai izročena. A vse to se je dozdevalo italijanski diplomaciji še nedovoljno. Zato so par dni pozr neje italijanska poslaništva v Bernu, na Dunaju in v Budimpešti iadala potom službenih agencij dotičnib držav nov cirkularni komunike, ki ee nanaša na isti dogodek. Italijanski diplomati so «e pri tem očividno zaleteli, ne da bi Šakali na odredbo rimske vlade. S tem so povzročili v proračnnani kampanji neprijetno zmedo. Da bi popravili, kar so predčasno izdali, so v dunajskem tiskn d eman tirali svoj komunike, ki sta ga medtem objavila tudi že ljubljansko »Jutro« in beograjska »Politika«, češ da je ta komunike prosto izmišljen. Sedaj pa pride najlepše. Dva dni po tem demantiju je dunajsko in budimpeštan«ko poslaništvo ponovno objavilo z dem igranim docela identičen komunike, ki je »H v našem tisku objavljen že dva dni poprej. Ker je to zmedo s stojo preveliko vneto-stjo baje zakrivil budimpeštanski poslanik, je bil sedaj brzojavno odpokliean, odnosno premeščen. Naravno, da je ta sprememba na italijanskem poslaništvu v Budimpešti vzbudila v vseh diplomatskih krogih veliko senzacijo. Ta dogodek pa znova dokazuje, da je kampanja, ki se vodi proti nam preko raznih italijanskih predstavnikov v inozemstvu, v raznih mestih in raznih državah, sistematično pripravljena in organizirana. 50 milijard dolarjev izgubljenih v enem tednu Silen padec tečajev je posledica dolgo pričakovane krize ameriškega narodnega gospodarstva - Padanje tečajev se nadaljuje Newy<>rk, 30. oktobra, d. Izgube zaradi padanja tečajev na newyorški borzi so mnogo večje, kakor so prvotno domnevali in znašajo od pričetka padanja pa do včeraj nad 50 milijard dolarjev. Zaradi teh izsmb so omajani temelji ameriškega narodnega gospodarstva, mnogo bolj kakor so sprva pričakovali. Število oškodovanih špekulantov in lastnikov delnic še ni dosedaj niti približno znano. Gotovo pa je že sedaj, da so pri tem padcu prizadeti najširši sloji naroda, ki so po ameriškem običaju nalagali svoje prihranke v delnice. Nič manj hudo pa niso prizadeti tudi velin-dustrijalci. ki so izgubili v mnogih primerih nad polovico svojega kapitala. Povprečni padec industrijskih delnic znaša 30 dolarjev. ver je nastopila med lastniki delnic splošna panika, ter še vedno stremi sleherni od njih, da bi jih čim preje prodal, je pričakovati kljub vsem naporom bank, ki kupujejo v ogromnih množinah na trg vržene efekte, da se bo padanje tečajev še nadaljevalo. V krogih ameriških narodnih gospodarjev prevladuje- mišljenje, da to katastrofalno padanje tečajev ni samo trenutni polom, temveč grozeč dokaz krize ameriškega gospodarstva, ki se je razvilo po obubožanju Evrope na vse preveč nagel in nesoliden način. Zaradi tega ima tudi ta kriza,svojo dobro stran v tem, da bo prispevala k razčiščenju razmer v ameriškem narodnem gospodarstvu ter onemogočila nadaljnji obstoj konjunkturnih podietij, ki so doslej cvetela na račun Izredne povojne konjunkture in borznih špekulacij. Madžari se branijo plačevati reparacije Odobravanje nastopa madžarske delegacije na vzhodna reparacijski konferenci — Krščanski s ocifaiisti se pripravljajo za vstop v opozicijo Budimpešta, 30. oktobra, go. V madžarskih političnih krogih zasledujejo z veliko pozornostjo potek pogajanj za likvidacijo vprašanja vzhodnih reparacij, ki se vrše med madžarskimi delegati in zastopniki držav upnic v Parizu. Glede na spor med madžarskimi delegati in zastopniki držav Male antante odobravajo budimpeštanski vladni krogi nastop madžarske delegacije in naglašaio. da je bolje takoi razbiti pogajanja. kakor pa pristati na zahteve Male antante. Po njihovem mnenju so madžarske reparacijske obveznosti napram tem državam popolnoma krite s tem, da so te države prevzele v svojo upravo vsa na njihovem ozemlju nahajajoča bivša madžarska državna posestva, kolih vrednost cenijo oni na 7 milijard frankov, dočim Pa države Male antante samo na 3 in pol milijarde. Kakor vselej, ko je govor o madžarskih interesih, je tudi to pot opozicija popolnoma složna z vlado in jo podpira v njeni borbi proti rešitvi repa racij skega vprašanja na način, ki ne bi bil posebno sprejemljiv za Madžarsko. Tako so se razširile baš iz teh krogov vesti, da niso poročila pariških listov o poteku vzhodne reparacijske konference resnična in da italijanski in angleški delegat obče nista nastopila proti odporu madžarskih delegatov. Končno se madžarski tisk močno razburja zaradi popustljivosti bolgarskih in avstrijskih delegatov, ki so pristali na zahte-«*e držav upnic ter jim očita, da so ponov- Povratek Macdonalda London, 30. akt. o. Ministrski predsed-tik Macdonald bo dospel najbrž v petek v LrverpooL Zbornici se bo predstavil v ponedeljek, ko bo poročal o svojem posetu v Zedmjenih državah in v Kanadi in o bodoči pomorski razorožitveni konferenci. Ako bo njegovemu poročilu sledila debata j« odvisno od stališča, ki ga bo zavzela opozicija. Dntmmond v Rimu Rim, 30. oktobra. AA. Včeraj je prispel v Rim generalni tajnik Društva narodov sir Drummond! Njegov prihod v Rim je izraz kurtoazije. Generalni tajnik Društva narodov ostane v Rimu do začetka novembra in bo obiskal predsednika ministrskega sveta Mussolinija, ministra zunanjih poslov Grandija in papeža. Posofilo švedskega vžigafičnega trusta Litvi Riga. 30. oktobra, o. Litovska vfeda je odstopila vžiga H>Snd monopol švedskema trustu sa vžigaKoe proti 6,000.000 dolarjem posojila. Poso-frrJo bo vrnjeno v 35 letih in se obrestuje po 6 odstotkov. Dar Zedinjenih držav madarne no izdali fronto ponižanih in zatiranih ter zapustili madžarske sotrpine za skledo leče. Budimpešta. 30. oktobra s. O priliki katoliškega kongresa ie priredila krščansko socijalna gospodarska stranka svečan obed, na katerem je imel predsednik stranke, poslanec grof Ivan Zichy značilen govor in med drugim izvajal: »Mi smo imeli zaupanje v vlado in smo jo podpirali v mje-nem delu za konsolidacijo. 'Kako dolgo bomo to še delali, mi ni znano. Vem pa, da bo prišel trenutek, ko bomo šli na druga pota. in to brez oklevanja. Jaz za svojo osebo bom izvajal posledice in dovolil podporo vladi le dotlej, dokler je utemeljena v položaju. Drago bi mi bilo, če ne bi trajalo dolgo, da se doseže to stanje. Če ne po.ide več dalje, potem nam prepustite presojanje, kdai naj odpovemo vladi svojo podporo. London, 30. oktobra. AA. Diplomatski poročevalec lista »Daily Telegraph« naglasa v zvezi s potekom konference za vzhodne reparacije, da so angleški politični krogi imeli velike simpatije do Madžarske. dokler se je omejevala na zahtevo po zmanjšanju svojih obvez. Zaradi najnovejšega stališča Madžarske v repa-racijskem vprašanju. Da so te simpatije dokai skoonele. Madžarska vlada bi ravnala bolje, ako revidira svoje stališče, ker bo sicer izgubila v Angliji še zadnje simpatije. Mednarodna reparacijska banka Badcn - Baden, 30. oktobra. AA. Organizacijski odbor za mednarodno reparacijsko banko je zaključil razpravo o statutih nove banke. Nerešeno je ostalo samo še vprašanje o sedežu banke. Spori med bolgarskimi socijaiHsti Sofija, 30- oktobra. AA. Med člani socialistične stranke je prišlo do nesoglasij. Novoizvoljeni člani centralnega komiteja Nej-kov in Bodurov sta dala ostavko na članstvo zaradi tega, ker so v odboru stranke ljudje, ki so vse preje, kakor socijalisti. Protifašistični atentat v Wasbington, 30. oktobra. AA. Madame Curie je prispela snoči v Belo hffio, kjer bo dva dni gost predsednika Zedinjenih držav. Danes ji je predsednik Hoover izročil darilo'Zedinjenih držav 50.000 dolarjev, da si bo sloveča znanstvenica lahko nabavila en gram radija in nadaljevala svoje znanstvene poizkuse. Lnksemburg, 30. oktobra. AA. Pod okni justične palače so našli bombo s tlečo vži-galno vrvico. Sodijo, da je bila bomba položena v znak protesta proti sodišču, ki bo te dni sodilo morilca tajnika italijanskega konzulata. Pred aretacijo Voldemarasa Varšava, 30. oktobra. AA Po vesteh iz Kovna mi6li litovska vlada aretirati Volde-marasa. Glavni razlog za to aretacijo naj bi bil v tem, da se Voldemarasovi pristaši pripravljajo na izvršitev notranjega prevrata. Pogrešano poštno letalo Newyork, 30. oktobra, p. Iz Albuquerqua v Novi Mehiki poročajo, da je izginilo poštno letalo z dvema potnikoma in tremi možmi posadke. Letalo je bilo namenjeno v Kansae j Citv. Poslednjič so opazili letalo nad drža-1 vo Arizona, ko ee j« borilo s silnim vihar-' jem. Seja VZS Beograd, 30. oktobra. AA. Na današnji seji Vrhovnega zakonodajnega sveta, ki je trajada od 16. do 19. ure, je biio zaključeno pretresatije predloga zakona o zadiužbinaih. Za sejo, ki je sklicana filtri ob 16. je bil določen dnevna red: Oredlog komkurar.ega zakona in predlog zakona o prisrMmi 'poravnavi i® ven konkurza. Poljski glas o nazadovanju Reke Varšava, 30. oktobra. AA. »Reč PospoK-ta« prinaša članek o nazadovanju pomena Reke in o štafaem naraščanju jn procvitu Sušaka. Članek med drugim piše: »Danes je Refka, ki je brez vsakršnega zaJedja, kakor izumrla. Trgovina in industrija hirata in propadata. Vse velike tvrdke so na tem, da propadejo, med tem ko Sušak, čeprav je majhen m neznaten v primeri z Reko, stalno napreduje. Sušak postaja Rekli strašen tekmec.* Smrt hrvatskega znanstvenika Zagreb, 30. oktobra, n. Včeraj je umrl v Zagrebu mnivemzJtetni protesor in ravnatelj arheološkega imaeja dr. Josip Brnnšmid. rojen !. 1S&5. v Vinkovcih. Pokojnik je študiraj na Dunaju ter je Objavil v »Vestnilkij arheološkega društva* celo vrsto znanstvenih raeiprav. Javne gradnje v p rimorsko-krajlški oblasti Beograd, 30. oktobra. AA. Iz kredita za brezposelne so bile izvršene v primorsko-krajiški oblasti naslednje gradnje: 1.) popravek mostu na Um v Kostanjici (160.000 Din); 2.) dograditev mostu preko Rače pri Sv. Jurju (100.000 Din); 3.) razširjenje kirurškega paviljona in zgradbe oblastne bolnice v Gospiču (S70.000 Din). Seja celjskega občinskega sveta Celje, 30. novembra. Nocoj se je vršila redna javna seja mestnega občinskega sveta celjskega. Po otvoritvi je župan dT. Goričan sporočil, da je odloži'! svoje mesto v občinskem odboru g Aleksander Potrato, na njegovo mesto pa je bil poklican g. Jernej Golčer iz Za-vocfuje pri Celju. V kratkem govoru je nadalje župan pozdravil veliki čin Nj. Vel. kralja od 3. oktobra. Izrazil je zahvalo celjskega občinskega sveta kralju in kraljevski vladi. Nato se je vršila kratka tajna seja, nakar je referent pravnega odseka di. Kalan poročal o prošnjah za sprejem v občinsko zvezo. Ugodeno je bilo prošnjam kletar-skega mojstra Frana Kavbe, krojaškega mojstra Josipa Tomažiča, krojaškega mojstra Mihaela Šerbeca, kurjača Janeza Breznika, plačilnega natakarja Fraua Jedrišni-ka, delavca Frana čaksa, postrežnice Terezije Gajšek, postrežnice Ane Turin, Marije in Gertrude Matič, posestnika Karla Breznika, Marije Kos, kuharice Elizabete Za-gajšek, šivilje Matilde Bač, služkinje Lucije Zupanek, bolničarke Julijane Aplenc in kuharice Roze Županek. V i imenu finančnega odseka je poročal referent dr. Vrečko. Mestna občina ni mogla kupiti znaega Avguštino-vega posestva, ker ga je kupil g. Križanič za 231.000 Din, dočim bi bila mestna občina pripravljena plačati zanj le znesek 200.000 Din. Znižalo se jc več pogrebnih računov raznim siromašnim prosilcem. Na Sp. Lanovžu bo občina prezidala dosedanje prostore pogrebnega zavoda v zasilna stanovanja za dbložiranče. Stroški bodo znašali 22.000 Din in bodo moraifi najemniki plačevati po 250 Din na mesec. Nabavil se bo ročni voziček za prevoz bolnikov v bolnico; veljal bo 6220 Din. Mesarjem, ki imajo svoje u'te »Na okopih«, se strogo naroči, naj čistijo svoje orodje izključno le ob Savinji in ne v utah. Finančno ministrstvo ni dovolilo pobiranje davka na vozila. Okoliška občina bo prispevala k stroškom za popravo Kapucinskega mosta 5000 Din, ki jih pa bo plačala šele prihodnje leto. Marijini cerkvi v Prešernovi ulici se nakaže podpora 10.000 Din v svrho nadaljnega kritja adapfcacijskih stroškov. Pri mestni klavnici so se oddala stavbna dela podjetniku Ne radiu, dočim se bodo oddala vsa dela za strojne naprave Škodovim zavodom v Plznu, ako ne bo vložena boljša ponudba od drugih interesentov. V klavnici bo uveden pogon na elektriko, ker je cenejši kakor s pero. Cena bo pri dnevni porabi toka 52 par za kitovatno uro. za nočni tok pa 25 par za kilovatno uro. Poročilo gospodarskega odseka je podal prof. Mravijak. Stanovalci v novi mestni niši »Pri kroni« so prosili, da bi se jim odpisala najemnina tudi za mesec oktober. Kakor se je to zgodilo za mesec september, ker stavba še ni popolnoma gotova. Pro-ia je bila odkloniena. Ga. Adela Dečko je prosila, ftaj se ji proda stavbni kompleks na vrtu ob Savinji, ki ga ima v najemu g. Karbeutz. Prošnji se ni ugodilo, ker ta svet ni primeren za zgradbo viL Ker se z dvema paroma konj, ki jih ima mestna občina, ne morejo več zmagovati mnogoštevilne vožnji se sklene, da se lahko oddajajo vožnje po potrebi tudi privatnim voznikom. Za mestno elektrarno je poročal obč. odbornik Posavec. V mestnem parku se popravlja električna napeljava na račun mestne elektrarne. Mestni plinarni se odobri posebna instalacijska tarifa. Ker je cestna razsvetljava pred Narodnim domom in >Pri kroni« nezadostna, se bo izpopolnila. Ravno tako v Gaberju na novi cesti pri otroškem vrtcu. Kraji Lisce, Medlog in Ostrožno bodo elektrificirani v najkrajšem Času, nakar pride na vrsto Zavodna. V novo elektrifici-ranih krajih bodo odjemalci električnega tn'-a morali plačati priklopitveno takso 1500 Din. j "nvmmm Za obrtni odsek je poročal obč. odbornik Dobovičnik. Izda se koncesija za postrešoka Jakobu Ogrizku. Na predlog tržnega referenta Ravnikarja se dovoli mesarjem, ki prodajajo meso na stojnicah na Glavnem trgu, pb nedeljah in ponedeljkih prodaja že od 4. zjutraj dalje, ker imajo takrat najboljše konzumente v okoliških kmetih, ki prihajajo izredno zgodaj v mesto. Na predlog stavbnega referenta dr. Wol-fa se je odobril načrt že dograjene vile od- ! vetnika dr. Milka Hrašovca. Med slučajnostmi je bilo rešenih več zadev, ki se tičejo mestnih avtobusov. Obenem je bilo sklenjeno, da lahko zgradi mestno avtobusno podjetje na svoje stroške v poslopju na Spod. ! •Lanovžu eno stanovanje za svojega garažnega mojstra. Seja je bila končana ob 20.20. Padec iz letala v višini 1500 m Nenavadna tragična smrt mladega letalskega oficirja v Zagrebu — V viharju je padel iz letala in že med padcem umrl — Njegov spremljevalec se je z letalom srečno vrnil Zagreb, 30. okt n. Danes je n« posestvu grofa Kuhnerja v zagorski občini Zabok padel iz višine 1500 m podporočnik 4 zrakoplovnega polka v Zagrebu Živojin Ivezič. Ob 9. dopoldne se je dvignil s pilotom poročnikom Vladimir jem Šolcem na letalu Breguet XIX, ki ima motor Hispano s 500 ks, na pilotske vaje. Pri vasi Bračo-ku je letalo naenkrat zajel navpičen veter, tako, da je sunkoma padlo za kakih 100 metrov navzdol. Ker podporočnik Ivezič ni bil privezan, je ob nenadnem padcu letala zaostal v zraku, nato pa padel na zemljo. Oba letaka sta bila pri odhodu fe Zagreba privezana, Ivezič pa se je med poletom odvezal,. da bi lažje opazoval okolico. Na mesto nesreče sta došli vojaška komi- sija ik Zagreba in občinska komisija iz Zabok a. Kakor sodijo, je Ivezič bržkone umri že v zraku med padcem, zadet od kapi. Ker je priletel na zemljo, razmočeno od dežja, njegovo truplo ni bilo razbito. Zlomila se mu je samo desna noga, ki se mu je zadrta v zemljo, nalomljenih pa je tudi šest reber. Nekateri seljaki, ki so videli strašni prizor, pripovedujejo, da je telo po padcu na zemljo odskočilo še od tal ter nekoliko metrov dalje padlo na hrbet Poročnik Šole je po grozni nesreči svojega tovariša z vsem naporom svojih du-ševnih in telesnih sil obvladal letalo in vihar in se ob 10. srečno vrnil v Zagreb, kjer je sporočil pretresujooo vest o zračni tragediji. Intrige proti Kmetijski družbi? Javnosti je gotovo še v dobrem spominu, kako se je letos izvršil na Kmetijsko družbo od izvestne strani politično strankarski napad, ki naj bi bil s trikom en masse priglašenih članov, ki Po ogromni večini niso imeli niti toliko interesa na družbi, da bi sami plačali ne baš znatno članarino, družbo potegnil v vrtinec strankarskih borb in to v času, ko je vsako strankarstvo smatrati za kaznivo. Glavni odbor Kmetijske družbe je ta organizirani napad odbil s tem, da se je poslužil svoje statutarične pravice, sprejemati in odklanjati nove člane, ter je odobril prijavo samo onih, ki niso bili pripeljani čredoma in torej v očividno drugem namenu. Občni zbor Kmetijske družbe, ki se je vršil 5. septembra ob navzočnosti zastopnika velikega župana in policijskega oblastva je povsem odobril postopanje glavnega odbora in pristaši bivše klerikalne stranke so ostali tudi pri nadomestnih volitvah v manjšini. Poskus, da se občni zbor razbije, se ni posrečil. Politično-strankarske intrige pa niso mirovale. Zasnovane so bile na trditvah, da je Kmetijska družba nekaka Javnopravna korporaciia (kakor n. pr. Trgovska zbornica) in da ima torej državna oblast polno možnost intervencije m nasilne spremembe stanja, kakršno je bilo stvorjeno po volji družbine večine. Te trditve so pa napačne. Kmetijska družba, odkar je spremenila L 1920. svoja pravila, je glasom potrdila takratne dež. vlade za Slovenijo (št 5899-Pr od 15. jun. 1920) povsem privatno društvo v smislu veljavnega društvenega za» kona. Družba tudi ni od tedaj dalje prejemala iz javnih davčnih sredstev nobenih stalnih subvencij in v nobenem državnem budžetu ni niti omenjena. Društvo »Kmetijska družba« se vzdržuje sama s članarino svojih članov in z dohodki svo-' jega blagovnega oddelka, ki je zasebnim trgovskim družbam iz konkurenčnih razlogov umevno trn v peti. Državni savet je v svoji razsodbi i dne 25. oktobra 1924, br. 4918 pribil, da je »Kmetijska družba« zasebnopravno društvo, za katerega veljajo določbe društvenega zakona. Prin-ciptjelno ima torej družba v mejah svojih pravil pravico sprejeti ali pa odkloniti kot člana, kogar hoče, kakor to sme storiti n. pr. Katoliško tiskovno društvo ali Prosvetna zveza, ali katerakoli privatnopravna organizacija. Izgleda, da nekaterim prevnetim Intri-gantom, ki se nikakor ne morejo otresti starih strasti, mirno in uspehov polno delovanje družbe ne da miru. Trudijo se na vso moč izzvati v svoj prilog oblastveno intervencijo ter dokazujejo, kako bi bilo mogoče družbo odn. kar pomeni isto, njen glavni odbor razpustiti in družbo izročiti — komisaniu. Mi pa smatramo za izključeno, da bi mogel kdo nasesti tem intrigam. Pravni referent in namestnik velikega župana ljubljanskega, v katerega kompetenco spada nadzorstvo nad »Kmet družbo«, di. R. Andrejka, razpralja v svojem, lani izdanem obširnem komentarju društvenega prava o možnosti oblastnega razpusta privatnopravnih organizacij (kakršna je glasom svojih pravil in razsodbe Drž. sveta »Kmetijska družba«) in pravilno pravi: Razpust pravno obstoječega društva po § 24 v zvezi s § 20 društvenega zakona je dopusten le v sledečih primerih: L Ce je društvo storilo sklepe ali izdalo izjave, ki nasprotujejo kaz. zakonu ali s katerimi si lasti po vsebini in obliki kako avtoriteto v katerikoii panogi zakonodaje ali izvršilne oblasti. 2. Če je prekoračilo svoje Statutarno področje. 3. Ce sploh ne vstreza več pogojem svojega pravnega obstoja. V sporih med društvenimi večinami in mandšinami pa ugotavlja dr. Andrejka v svojem komentarju na str. 86 naslednje: »Upravno oblastvo za rešitev (teh) prepirov nI pristojno v nobenem primero. Sme se in mora pa se s takimi spori le posredno baviti, ako kdo v pritožbi trdi in dokaže, da je organ društvenega vodstva s svojim nepravilnim aktom obenem tndi prestopil v pravilih določeno društveno področje. Taka pritožba ima značaj nadzorstvene pritožbe na pristojno državno upravno oblastvo, ki pa ima v tem pogledu le eno in to najskrajnejše sredstvo: ustaviti društveno delovanje in društvo razpustiti »Kmet. družba« gotovo ni zagrešila nobenega od zgoraj navedenih deliktov, niti ni organ družbinega vodstva (v konkretnem primeru glavni odbor) kdajkoli prekoračil društveni delokrog. Oblast torej nima niti povoda, niti zakonite možnosti za katerokoli razen posredovalno intervencijo. Ce bi jo imela, bi mogla storiti le eno: da razpusti celo Kmetijsko družbo in ustavi njeno delovanje. Zahteva po postavitvi komisarja je pa nonses, ker društveni za- kon take institucije sploh ne pozna. V revolucionarnih dobah, kakršna je bila n. pr. po prevratu, je narodni ali državni interes dovoljeval izjeme, toda mi živimo danes v dobi polne zakonitosti in osigura-nega pravnega reda, in loudje, ki imputirajo državni oblasti, da bo zaradi njihovih bog-vekakih interesov kršila zakon, so že radi tega kaznjivL Nad 160 let že obstoji »Kmetijska družba«. Tudi sedaj, ko posluje na povsem za-sebnopravni podlagi, je ona prava dobrota za gospodarski napredek naše banovine. Nihče ne more očitati glavnemu odboru, da v svojem delovanju gleda na kaj drugega, kakor na obče interese kmetijskega stanu. Mi smo bili vedno za to, da se ustvarijo čim jačje garancije za strogo nepolitično delovanje družbe in da se omogoči kar najsložnejše delo večine in manjšine za skupno stvar. Kolikor vemo, pripravlja glavni odbor tudi konkretne predloge, da se garancije za nepolitično delo »Kmetijske družbe« še pojačajo in menimo, da bi se dal edino na tej bazi spraviti s sveta spor, ki je bil umetno in iz nestvarnih razlogov zanesen v družbo. Prepričani smo, da bo v tem oziru tudi državna oblast rada posredovala, kakor smo uverjeni, da bo odločno odbila insinuacijo, naj komurkoli na ljubo krši pozitivni zakon. Povratek poslanika Šebe Beograd, 30. oktobra. AA. Nocoj ob 18.15 je dooatovail Ar Pra®e v Beograd češkoslovaški poslanik na našem dvoru Jan Šefca, ki ie bH izsvoljea ita nedeljski! češkoslovaških voljtrvah. Na iposrtafri ea je sprejela njegova goss>a z otroci, dati je osobje češkostovašikega poslaništva z odpravnikom poskw Vokačem Dr. ŠumenkovTC v Beogradu Beograd, 29. oktobra, p. Davi je prispe! v Beograd aaš poslanik v Bemu in statai delegat pri Društvu narodov dr. Ilija Šumenkovič Njegov prihod je v »vezi s skorajšnjim prihodom generalnega tajniška Društva narodov sira Drumrmonda, ki se mudi tremutno v Rimu in bo 3. novembra prispel v Beograd, da preuči tudi naše prilike. Tragična smrt železničarja Beograd. 30. oktobra. AA. 29. t m. so našli na progi med Paračinom in Čuprijo progovnega stražnika Velka Žikiča z odrezano glavo. Mešana policijska železniška komisija ni mogla dognati vzroka nesreče. Preiskava se nadaljuje. Ugotovljeno je samo, da je Žikič krenil ob 19.50 iz Paračina, da bi 6e vrnil po progi doinov. Žikič ie postal po vsej priliki žrtev vlaka št. 112. Naš izvoz v septembru Beograd, 30. oktobra. AA. Meseca septembra emo uvozili 136,611.825 kg raznega blaga v vrednosti 656,637.187 Din. V istem mesecu leta 1928. je znašal uvce 127,916.000 kg v vrednosti 706,295.724 Din. Nova premijera v ljubljanski drami Snoči se je uprizorila v režiji g. prof. O. Šesta komedija modernega francoskega dramatika Marcela Acharda »Življenje je lepo«. V glavni t>pgi je nastopil g. Levar. sodelovali pa so tudi gdč. Danilova in gg. Lipah. Bratina in Zeleznik. Občinstvo je sprejelo novi komad dokai simpatično. Obširnejše poročilo prihodnjič. Hmeljski trg Žatec, 30. oktobra, h Danes je brSo povpraševanje po boljših vrstah. Promet približno 200 meterskih stotov. cene 525—775. 114 krat pregledana rezila Rezilce Gillette, ki ga vložiš o svoj aparat za britje, je bilo 114 krat pregledano — zato se lahko zaneseš, da se boš ž njim gladko in mnogokrat obril. ••»> — w • ® wO*lSOf* Gillette Naši Kraji in ljudje Pogreb Dane Kobler jeve Pogrebni sprevod izpred hiše na Mestnem trgu 7. kjer je umrl« Dana Kobler-Golie-va. Kako poznana im priljubljena je bila pokojna umetnica med Ljubljančani, je pričala velika udeležba pri pogrebu in številno občinstvo, ki je stalo v špalirju ob cestah, kjer je šel sprevod. Levo zgoraj v medaljomi s/lilka pokojne u časa njenih koncertnih turnej s Pavlo Lovsetova Na tisto tiho domovanje •.. Ljubliana, 30. oktobra. Fo objame prirodo otožno jesensko razpoloženje in ko zavejejo čez poljane tiste tihe, po snegu in mrazu dišeče sapice ter se kakor v težki slutnji smrti zganejo v bakrenih in zlatih barvah dremajoči gozdovi in vrtni nasadi, tedaj postane na Ljubljanskem polju prazno in dolgočasna Strumne megle se vlačiio nad trudnimi niivami in pokrivajo s plaščem smrti in minljivosti poslednje ostanke življenja, ki ga je spomladi zbudilo in preko poletja gojilo nebeško solnce. Prazno in dolgočasno sameva Ljubljansko polje v pozni ieseni. Enkrat samkrat oživi, z vso silo in nekakim bolestnim hrepenenjem. in sicer tedaj, ko se približajo ▼si sveti Čim bliže ie praznik, tem gostejše so množice, ki se kakor v žalnem sprevodu vijo tja gori proti Sv. Križu, da Počaste spomin dragih rajnkih, ki so v ograjenem prostoru sredi rodovitnih nirv končali svojo življensko pot ta našli tam neskončni mir Resnih, zamišljenih obrazov romajo mno-fice s cvetjem zelenjem in venci v rokah, s pobožnim občutkom prostovoljne dolžnosti Dietete v srcih. Ta nese skromen d- kaz svoje hvaležnosti mamici, oni očetu. tretii dokaz ljubezni bratu, sestri, stricu. dobrotniku, ženi. možu. ki iih le bila neizprosna smrt iztrgala iz življenja in od-kcizala poslednji dom njihovim ostankom tam gori pri Sv. Križu. Dom mrtvih ie te dni ves prazničen in slovesen. V prirodi mrka jesen, tu cvetoča pomlad, zelenje, zrahljane gredice, beloposute stezice. Bučne krizanteme vseh barv in velikosti se bohotijo med zelenim) nasadi cipres in vztrajno zelenečih oleandrov. Karkoli so skrbne roke mogle rešiti cvetja slani in hladnim vetrovom, so ga presadile te dni na božjo njiva na grobove, da s svojim poslednjim čarom ožarč spomin mrtvih. Pieteta do mrtvih je občečloveška lastnost. tudi nekulturni narodi jo poznajo. Način izkazovanja pietete pokojnim pri kulturnih narodih pa je v splošnem ta ,da krasimo njih grobove s cvetjem, iim postavljamo spomenike in prižigamo luči na gomilah Slednje ie verski simbol. Pokopališče pri Sv. Križu ie letos z izredno 'iubeznijo oskrbovano. Ganljivo ie opazovati, kako nežna šolska mladina neguje grobove padlih vojakov in neznanih pokojnikov. Vendar bo ostalo še mnogo grobov, ki bodo med 30 tisoči, ki so tu pokopani, ostali neopaženi in zapuščeni, kot so bili lani predlanskim... A tudi tem naj velja luč, ki jo te dni prižigamo ranjkim: luč ljubezni in pietete! Razvitje skavtske zastave V nedeljo 3. novembra ob pol 11. dopoldne bo župan g. dr. Puc pred Narodnim domom razvil novo zastavo Črtomirove čete ljubljanskih skavtov. Črtomirova ie najstarejša skavtska četa v Ljubljani in ima za seboj že enajst večjih taborenj. Ob tej priliki slavi ob-lctaico početka svojega novega dela za razvoj skavtizma pri nas. Četa stremi za tem. da bi z intenzivnim skavtskim delom privedla to zdravo mladinsko in vzgojno organizacijo tako daleč, kakor ie že drugje po svetu. Pri tem ji služi obširna skavtska literatura in vzori angleških in ameriških skavtov. Sedai spreiema četa novince, da bo šla z njimi pod novo zastavo k nadaljnjemu delu. Zastavo nosi drog, na katerem so četni totemi jelena, sokola in galeba in skavtska lilija z državnim grbom, ki jo ie prinesel četovodja s kongresa v Angiji. kier jo je dobil v zameno od ameriškiti skavtov. Po razvitju se udeleže ob 11. vsi skavti maše v Frančiškanski cerkvi, kjer bo zastava blagoslovljena. Četa bo z vsemi skavti manifestirala prvo skavtsko idejo pokorščine kralju in državi. Logaško pismo o novem mostu in regulaciji Dolenji Logatec, v oktobru. V nedelio se ie vršila v vasi Brad občine Dolnji Logatec slovesna otvoritev bfc-tonskega mostu preko regulirane struge Logaščice Bila pa ;e obenem blagoslovljena tudi nova. po intenciiah prof Plečnikove šole v izvirnem slogu lično zgra enu kapelica Blaogslovitev ie opravil oo di» poldanski maši vraniški dekan g. Kette ob asistenci domačega župnika g Remškarii* Slavnostne otvoritve se ie udeležilo števlj no domače prebivalstvo, učitelistvo s šolsko mladino in društva ter zastopniki kr« levnih civilnih in voiaških oblasti z vladnim zastopnikom srezkim načelnikom g. Pokltrkariem, ki ie izreke! svoie čestitk*, na dovršitvl zgradbe Pri slavnosti ;e sodelovalo poleg dolenielogaškp godbe tudi ored kratkim ustanovljeno oevsko društvi. Slavnostno razpoloženje Broianov so oznanjali visoki, z drža' nimi zastavicami okrašenimi mlaii ter iluminaciia na orea večer otvoritve Med mla ema ki sta bila postavljena ored novim mostom 'e visel z lzeeniem ozališan pomenliiv napis: Sloga iači. nesloga tlači. Beseda sloga se kaj rada povdaria in se mi zdi sploh značilna za tukaišn e razmere. Često ii ie odkazai, naiodločneiši prostor na naividneiših me stih dolenjelogaškega javnega življenj Tako nosi n nr tudi Občinski dom lepo posvetilo- Složnim občanom. Istotako 1» nlasticiran v betonsko steno novega oeri-šča pri mostu na Brodu napis: V slogi te moč. — Dal Bog da bi živeli občani tudi v resnici vedno složnoj Po otvoritveneni aktu sta peljala čez most ko sta bili odstranjeni zaporni vrvici. prva dva. v narodnošo oblečena voznika živahno aklamirana od prisotnega občinstva, zlasti oa od domačih vaščanov. Nato ie imel otvoritveni govor dolenielo-gaški župan g. Gabriel Oblak, industriiec na Brodu. Slovesnost ie bila zaključena z državno himno Regulacija struge in naprava mostu ie za kraj važnega gospodarskega pomena. Voda ie ogrožala naselbino s poplavo skorai ob vsakem večjem nalivu Sosed e. ki bivajo na obeh stranen struge, bi bili v navadnih časih takorekoč lahko podali roke Prima (patma&ton $im&&e bufcnje krasne double štofe v največji tebiri (površne &uftn)ice Športne čepice, pletenine, trikotažo, perilo, nogavice, saimovez-nice ittd. prodaja po breadkonkurenčnili cenah tvrdka Anton Presiker, Sv. Petra c. 14 Kulturni pregled Renertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Jetrtek, 31.: Naš gospod župnik. Izven. Petek 1 novembra: Nevesta s krono. Izven. Sobota. 2.: Grob neznanega vojaka. D. Nedelja. 3. ob 15.: Velika abeceda. Ljudska predstava po znžanib cenah. Izven. — Ob 20.: Utopljenca. Izven. UTBLJANSKA OPPRA. Začetek ob pol 20. Četrtek. 31.: Zaprto (generalka). Petek, i. novembra: Carmen. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Sobota, 2.: Car in tesar. B. MARIBORSKI REPERTOAR. Začetek ob 20. Četrtek, 31.: Cerkvena miš Ljudska predstava Znižane dramske oene. Kuponi. Petek, l novembra: »Piskrovez«. Sobota. 2.: Župan Stilmondski. LjuJska predstava. Znižane dramske cene. Kuponi. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODEB. Zagrebško pismo Zagreb, koncem oktobra. Kaj dela nai teater? Vsak dan so v obeh gledališčih predstave, kljub temu pa je obisk razmeroma vedno doberv Pretekli teden so igrali med drugim Krleževo dramo »Gospoda Glembajevk, izvrstno karakterizacijo predvojne zagrebške milijonareke obiteljS. Igralci so tu že uprav sijajno vigrani in tako posrečeno izbrani, da je res veselje slediti tej nad tri ure trajajoči drami z ponekod zelo dolgim dialogom. Dokaz za uspeh tepa dela je 15. repriza. — Nato so bili uprizorjenri Gogo-ljev * Revizor« prav tako z uspehom, Pagno-Ijeva komedija »Topaze« ali »Velika abeceda«, Cowerdova komedija »Weekend< ter N uši deva komedija >Go6pa ministrovka«. Izmed opernih del Leharjeva opereta »Friderika«, Musorskijev »Boris Godunov«, opereta »Mala Floramye< (tekst in glasba Ive Tijardoviiča) ter Smetanova »Prodana nevesta« z gostom Križajem V salonu »Ulrich« je razstavil prof. Joso Bužan koJekrijo svojih del v olju. Razstavljenih Je okrog 10 portretov, med njimi Stj. Radič in motivi narodnih noš, ki eo vsi jako svetli: imajo mnogo solnca in živih MTV. preko žuboreče vode. V času kollčka'šnle povodnii pa so morali po državni cesti tn preko nasipa bivše na Goriško projektirane železnice naokoli, da so mogli v nujnih primerih drug do drugega. Sedai vsem takim neprijetnostim in nevarnostim konec. zaka: obstoječe naprave z lahkoto zadrže ter mirno sprovedeio po regulirani strugi vsako navadno povodenj. Nove naorave pa so tudi povsem spremenile pre šnle skorai zanemarjeno lice središča vasi te» mu vtisnile nekako svojstveno melodiiozno noto slovenske vasi. Za zgradbo mostu in ostalih regulacijskih ob ektov se ie voorabilo štiri vagone ce. menta. pol vagona železia ter okoli dvaiset tisoč kubičniih metrov gramoznega materiala. ki se ie porabil deloma tudi za ns»-sipanie terena. Stroške so krili ob znatn, podpori oblastnega odbera Brojani sami. dočim smatram za pravično, omeniti tudi župana g. Oblaka, ki si ie stekel za že davno želieno dovršitev tega načrta vsekako* znatnin zaslug. Most tvori nekako osnovo za projektirano izpel avo nove široke ceste na Ma*. tinjhrib Regulacija struge se bo nadaljevala sto* n ema in sicer prihodnje 'eto do Tršariev*. domačije, ki ie utruela ob zadnii poplavi dne 21 septembra t 1. hudo razde anie. Tukai na Brodu namerava zgraditi dole nielogaška občina tudi veliko moderno in komfortno ter vsem higiienskim predpisom ustrezajoče kopališče s filtrirano vodb. stoeče tako visoko, da tudi slučajne ot». plave ne bodo mogle skaliti vode. — V. J. Filmski par Pick-Fair v Beogradu Beograd, 30. oktobra. Slovita ameriška filmska igralca Mary Pickford in Douglas Fairbanks. ki iu splošno smatrajo za najsrečnejši filmski in zakonski par na svetu ter iu kratko imenujejo Pick-Fair. se nahajata na potovanju okrog sveta in sta se včerai peljala skozi Beograd, kjer so ju na kolodvoru seveda pričakali novinarji in mnogo ženskega sveta. Tekom kratkega postanka simplon-skega ekspresa so novinarji pripravili Fair-banksa do tega. da je izstopil iz vlaka in izvršil tudi neko svoio akrobacijo, a pojavila se je seveda tudi Mary. ki Pa je od potovanja že vs* bolehna in se je kmalu zopet umaknila v svoi spalni kupč. S slovitima igralcema potuje Maryn mlajši brat John Pickford. ki se tudi udejstvuje na platnu in tudi postajo slaven.. S seboj imajo celo gardo osebnih tajnikov in služinčadi: — pravcati potujoči cirkus brez cirkusa, kakor je delal Fairbanks. Pot jih vodi v Atene, nato v Egipt, prepotovali bodo Indijo. Kitajsko in Japonsko, nakar se bodo zopet vrnili v HoIlywood. Pogovor se je razvijal takole: O Beograd... Mi smo v Jugoslovakiji? je vprašal Douglas. — Ne. v Jugoslaviji. Triumfalen uspeh! Vilma Banky Walter Byron v globoko pretresljivi IJubaivni drami vaške lepotice io mladega častnika. »PREBUJENJE« Dane« ob 4., H6-, JŽ8. ia 9. uri Predprodaja vstopnic od 10—Hl3. Tete-toničoo rezervirane vstopnice dobit« pri garderobi na levi strani! TeJefon 2124. Elitni kino Matica. Ljudska univerza je priredila pretekli teden serijo prav zanimivih predavanj: dr. Bazala: »Pomen umetnosti za življenje«, dr. Kučera: »Euckeov komet in njegova tajna«, dr. Vouk: »Lovci na mikrabe« (v treh delih), dr. Vrgoč: »Mandragora kot zdravilo«, dr. Korbler: »Zdravljenje z radijem«. V sredo 30. t m. bo predaval v Glasbenem zavodu znani francoski romanopisec Maurice Dekobra o svojih vtiskih iz Indije in tamošajili ženah. M. P. Premijera NnSičere »Velike nedelje«. Na tem mestu smo že poročali o pripravljajoči se uprizoritvi novega odrskega dela popularnega Branislava Nušiča »Velike nedelje«. Premijera te vojne drame je bila 26. L m. v beograjskem Narodnem gledališču. Prve sodbe beograjske kritike o literarni in umetniški vrednosti »Velike nedelje« so precej meglene in neodločne. Brez dvoma je Nušič ustvaril nekaj efektnih prizorov, ki razodevajo dramatsko veščino staretfa, izkušenega mojstra, zdi se pa, da mu ni uspelo ustvariti iz slik o dramatičnem umiku čez Albanijo — njegova povest »Leto 1915« je mnogim našim čitateljem še v dobrem spominu — dramo, ki bi bila nekaka umetniška rekonstrukcija velike narodne tragedije Sicer pa je treba počakati nadaljnjih sodb, zlasti revijalne kritike. Sodeč po ča-sniških vesteh, vzbuja to tragično delo priljubljenega komediografa v vseh slojih Beograda izredno pozornost — A. da... Jugoslavija! X obstoja tudi Cehoslavija? — Ne, ... ČeSkoskrvaška! — Saj res!... Na poti okrog sveta človek toliko vidi. da bi mu moralo biti dovolj. če bi si zapomnil samo imena. Med drugim je Fairbanks razodel da bo v kratkem in sicer prvič s svod o ženico Marv dal na platno Shakespearovo »Ukročeno trmoglavko«. Ko so ga gospodične na peronu oblegale za avtograme in ga zaradi pomanjkanja znanja angleščine kratkomalo začele Hubovati z vzkliki: »Zorro! D'Artagnan!« — je bil Fairbanks ves vzradoščen: — A. Zorro? D'Artagnan? Videli ste? Vrlo dobro... Mislite, da je vse ono bilo »trikirano?« Zdaj boste videli! Gospodje fotografi, bodite pripravljeni! Fotoreparterji so se namestili. Douglas je slekel zimsko suknjo in ostal v pidža-ml Oprijel se ie z rokama za zgornji del vagonskega okna. z močnim zamahom sunil noge skozi okno in nato skočil kakor mačka na progo. To se je zgodilo tako naglo, da so fotografski aparati jedva uspeli sneti prizor, a dekleta na peronu so zavrisnila... Douglas Fairbanks iim je pokazal, kaj zna. Vendar je imel nekuliko smole. Skoči! je sijajno, kakor pravi atlet poletel skozi okno kakor meteor, toda na peščena tla ie padel ravno tako. kakor vsak drug smrtnik.. Na pesku si je raz-praskal roko in nekoliko poškodoval tudi laket... Ko se ie dvignil, ie deja! samo: »Oho!« — nakar je v smehu zopet nadaljeval razgovor z devojkami in jim podpisoval fotografije. Za spomin na Beograd so gospodične poklonile Marv Pickfordovi in Douglasu Fairbanksu par lepih šuma-dijskih kmečkih opank ter vsakemu po eno kosmato kučmo, šubaro. ki sta jo takdi posadila na glavo in se ob oknu vagon, dala še enkrat slikati za spomin Ob burnem pozdravljanju Up eksperes odpeljal filmske zvezdnike dalae po svetu. V avtobusu sredi reke Iz Ohrida poročajo podrobnosti o strahoviti avtomobilski nesreči, ki se je v nedeljo primerila na cesti med Strugo in De-brom. Na 18. km-u. kjer vodi cesta tik ob reki Drim, sta se v ragli vožnji srečala osebni avtomobil direktorja beograjske podružnice »Assecurazione Generali« Rojče-viča in veliki poštni avtobus. Dan ie bi) deževen, cesta batna m spolzka. Dasi sta oba šoferja v naglici krenila vsak v svoj pravec. ie vendar ooštnt avtobus z zadnjim delom zadel ob Raičevičev avto in mu zdrobil kolo. V istem hipu je šofer avtobusa izgubil oblast nad volanom in veliki avtobus, v katerem je sedelo osem potnikov. je začel drčati navzdol po strmem bregu v precej narasli Drim Prizor ie bil strašen. Tekom drčanja po bregu v globino kakih 25 m so avtobusu odletela kolesa in v par trenutkih se je karosertia sama znašla v naglih valovih Drima. ^aleč se dalje pod vodo. dokler se končno ni ustavila v sredi reke blizu večje skale, štrleče iz vode. Ko se ie avtobus valil po vodi. ie skozi razbito okno pade! neki mlad potnik. Valovi so ga nesli s seboj in ga naravnost prilepili n-> omenjeno skalo Tako je bS rešen. Ostali potniki so se nahaiali v strašnem položaju, a sreča jim ie bila takoi čudovito naklonjena, da so se s pomočjo šoferja in njegovega stalnega spremljevalca orožnika, ki istotako nista bila hudo poškodovana, rešili iz groznega ujetništva sredi reke. Razbite šipe so seveda vsem povzročile precejšnje poškodbe. nekateri imajo velike rane na glavah. a najtežje ie ranjen neki vojak, ki ima zlomljena rebra Čez kake pol ure, ko so bili potniki že izven avtobusa a še vedno sredi reke. je iz Struge prihitela na pomoč žandarmeriia, ki se je takoj požrtvovalno lotil« reševanja in posamič spravila vse potnike na breg. nakar so bili prepeljani v ohridsko bolnico. Zopet novi vlomi LJabliana. 30. oktobra. Vlomilska sodrga ie še vedno na poslu. Tatovi in svedrovci očividno nimajo prevelikega respekta pred posameznimi aretacijami svojih tovarišev in kradejo oni. ki ostajajo še na svobodi, podjetno dalje. H tatvinam in vlomilskim podvigom jih sili strast sama in Pa seveda »borba za obstanek«. Policija se čudi, odkod prihajajo vedno novi tatinski elementi Prav Za prav je res skoro čudno, kje se jemljejo uzmo-viči. ko je vendar dejstvo, da so iih spravili kriminalni organi v zadnjih dneh prav veliko pod streho. Snoči je bil prijavljen prvi vlom v podstrešje novo zgrajene »rdeče hiše« n9 Poljanski cesti Vrag vedi, kateri vlomilci so izvohali priliko, se vtihotapili ob ugodnem času do podstrešnih vrat ter smuknili v podstrešje. Tamkai so se poskrili, nato pa Pričakali prilike, da odnesejo razne vrednosti, last posameznih strank. V hiši ni čtd nihče nikakega ropota in bi tatvine sploh še ne opazili, da se ni včeraj podala v podstrešje služkinja v hiši stanujočega dr. Misa Ta je. čim je opazila, da gori ni nekaj v redu. sklicala stranke V hiši ie nastalo Malomeščan, ki proučuje Rusijo. Potovanje v sovjetsko Rusijo je bilo še pred nekaj leti tako romantično dejanj", kakor n. pr. pot junakov Karla Maya v Smirno. Cela biblioteka potopisov, ki so izšli v zadnjih letih, je vzela deželi čeke, brezvercev in Lenjinovega kulta čar novosti in tajinstve-nosti. Potopisec mora že iskati originalno obliko, da zainteresira občinstvo za svojo knjigo o Rusiji. Posrečeno formo takega potopisa je zadel po sodbi lista »Lee Nou-velles Litteraires» Španec Manuel Chaves Nogales s knjigo »Un pequeno burgues en la Russia roja« (izšla v Madridu). Vsa ofi-cielna Rusija se bori zoper malomeščaastvo, španski popotnik pa skuša doumeti deželo rdeče revolucije baš s preprostega malomeščanskega zrelišča. •L'esprit francais« je naslov novi reviji ki je začela izhajati v Parizu. Revija je poceni: 40 frankov na leto (za »inozemstvo«). Seznam eotrudnikov obeta mnogo: tu so imena Fr. de Miomandre, Georges Norman-dy. Mex F-seher, Andrč Bill5, F. Aubier, G. Lecomte, Roeny io dr. Nevihte praških gledališč. V Narodnnem divadlu Študirajo novo igro Jarosl. Hilber-ta »Irena«, Stanovsko divadlo pa pripravlja novo komedijo Olge Scfaeinpfhigove »Ljubezen ni vse«. Za november se pripravljajo v istem gledališču dramatizirani »Besi« Dostojevskega. MISLITE ŽE SEDAJ na bližnja zimo In nabavite ai že aadaj dobra pa i I ZEPfflR PEC *» 10 greje eno sobo 24 kg. drva ar N« zahtevo brezplačni popis! Zephir tvornica peči d. d., Snbotic* Samoprodaja za Ljubljano- BREZNIK & FRITSCH Samoprodaja za Celje: D. RAKUSCH Samoprodaja za Maribor: _PINTER I LENARD_ razumljivo razburjenje, kajti okradene s« bile kar štiri stranke. Na škodo dr. Ml-sovih so odnesli tatovi z podstrešja več perila, več parov moških in damskih čevljev in veliko raznih drugih predmetov. Ani Kapusovi so odnesli nekaj otroškega perila in neke malenkosti. Vdova po nad-učitelju Marija Likarjeva je hranila v podstrešni shrambi ženski plašč in več rjuh. kar je tudi postalo plen tatov. Enako so tatovi pobrali tud več raznih predmetov, obleke in perila last kmetijskega svetnika Viljema Rohrmana. Neznani storilci so odprl vrata v podstrešje s pomočjo zidarske spone, ki je bila najdena na podstrešju. Oškodovanci so drzni vlom prijavili takoj na najbližji stražnici. Po ogledu je policija takoj uvedla zasledovanje drznih uz-movičev in bomo o uspehu poročali. Drugi vlom je bil izvršen snoči v prostore Ljubljanske borze na Kongresnem trgu. Storilci, morda je bil tudi samo eden, so vlomili vrata pisarne s pomočjo ponarejenega ključa, odprli po sobah vse omare in miznice Prebrskali so vse spise, vendar so naleteli le na plen 910 Dn gotovine. ki so jo odnesli. BOL fjjjggpr BSfiflfli f)!Mf»!l!!!IT!!!.' člstilna-osv<=4?tjfo^R-šter}liiva Umor mlade Slovenke v Gradcu V torek zjutraj je razburil prebivalce Idelhofgasse v Gradcu strašen zločin. V hiši št 68 je častniški namestnik Johano Model umoril svoio pastorko, komaj 16-letno Heleno Zabukovšek Njena mati, Modelova žena ie že dan poprej odpotovala v svoj rojstni kraj Teharje. Sosedje so najprej slišali iz stanovanja obupno klicanje Helene: »Oče, ne ubii me!« Naenkrat je pritekla Helena v sami spodnji obleki iz stanovanja ter trkala na vrata soseda Ge-rečnika. ki i' je takoa odprl in vrata še zaklenil za njo, da bi jo rešil pred podivjanim očmom. Ta pa je vrata s silo odprl ter z naperjenim vojaškim revolverjem skočil proti svoji pastorki. Z besedami: »Tako, sedaj je oa konec!« — je oddal na njo tri strele. Nesrečno dekle ie izdihnilo v par sekundah, morilec pa se ie vrnil v svoje stanovanje, se oblekel ter podal v gostilniški lokal v pridičju hiše, kjer je popil kozarec pelinovca, potem pa stopil ven na ulico. Prebivalci hiše so bili zaradi groznega umora silno razburjeni, niso si pa upali prijeti morilca. Ko je že dalje časa stal pred hišo. je eden od sosedov tako. da Mode! ni opazil, vrgel mimo idočemu šoferju Leppitschu listek z napisom: »Takoj v stražnico. Model ie ustrelil Leno. Mrtva.« Leppitsch je tekel na policijsko stražnico v Prankergasse. od koder sta prišla re-virski inšpektor in eden od detektivov pred hišo, kjer se je dogodil zločin Inšpektor je vprašal Modela, če je res, da se je v hiši nekaj zgodilo. Ta je takoi odvrnil: »Svojo hčer sem obstrelil« Tedai je uradnik opazil, da ima Mode! v prsnem žepu veliko vojaško pištolo. Naglo je za njo zgrabil in s pomočjo detektiva ukrotil zločinca. Pri zaslišanju na stražnici in potem na policiji ie Model zatrjeval d0 je streljal na nesrečno Heleno v največjem razburjenju in da ie hotel potem tudi sam sebe končati. Prebivalci hiše in cele ulice, ki Modela dobro poznajo, pa zatrjujejo, da se je Model po zločinu obnašal popolnoma mirno in da ni govor* o njegovem samomorilnem namenu. Prave vzroke strašne tragedije bo morala odkriti šele preiskava. Srajce za gospode Cefir t dvema avrataiikoma .... Din 56.— modni cefir, najnovejši vzorci . . . Din 70.— najfinejši ]aitete -» Srečko Vršič nasl. V. LES JAK gj—-mmmm Š^lenburgova ul. 3 roHHNHHBHaeeBrauHBeaeHHEBHe B Celokupna newyOrška policija i sodekue v velefitau: I ,,/Vhčje oko" V glavna vlogi Loo Chaney in Aoita Pa®e-Izven tega: 05'rit e ffapo eonovega spomenika v £ ubl ani Ob 4., 146., HS. in 9. »Kino IDEAL« * Pretep ln streljanje med cigani. Ciganska družina Brajdičev se je 27. t. m. na- stanila v neki hosti v okolici Vavte vasi pri Šmihelu. Okrog 7. z!utraj je nastal v ciganskem taborišču velikanski krik, ki se je kmalu razvil v splošen tepež. Slednjič so ,, . pričeli pokati tudi revolverski streli Padlo i ian' bo od novembra d° Preklica zaprta jih je nad deset. Cigani so se v splošnem svetih na pokpališču pri Sv. Križu ob treh popoldne 5 nagrobnic, tri pri Križu, dve pa na vojaških grobovi.!. V ta namen bo istega dne dopoldne ob desetih v pevski dvorani Glasbene Matice skupna vaja, ki naj se je gotovo udeleže polnoštevilno in točno pevci vseh ljubljanskih društev in zborov. Peli bomo naslednje nagrobnice: Adamičevo »V hladni noči« Ferjančičevo »O, Gospod«, Pavčičevo »Pomladi«, Devo vo »Vigred« in Prelovčevo »Oi Doberdob«. Arhivarji na< prineso note s seboj. u— Na starem pokopališču pri Sv. Krištofu se bo spomnil Valentina Vodnika in vseh naši.i velikih mož, ki tam počivajo. Akademski pevski zbor v nedeljo 3. novembra ob 15. in pel žalostinke. Najprej bo pel v cerkvi, potem na pokopališču. V primeru slabega vremena se bo vse izvršilo v cerkvi. u— Iz gledališča. Izvrstno veseloigro »Naš gospod župnik« uprizori drama drevi kot predstavo izven abonmaja. Običa ne dramske cene. — Na praznik Vseh svetnikov bo zvečer v drami uprizoritev drame »Nevesta s krono«, s pretresljivo, globoko vsebino. Po svo'i resni vsebini je zelo primerna za ta praznični večer. — V operi se bo na praznik Vseh svetnikov pela Bizeto-va večno lepa opera »Carmen« z gospo T.iierryievo v naslovni vlogi. V glavni tenorski vlogi Don Joseja nastopi prvič ni> našem odru tenorist g. Marčec, važno bari-tonsko partijo Escamila pa pore g. Primožič. Dirigira kapelnik Stritof, režira ravnatelj Polič. Predstava bo izven kot ljudska po znižanih cenah. — Na Vernih duš dan Pa bo v drami repriza Raynalove vojne tragedre »Grob neznanega vojaka«. Pretresljivo poetično delo e vrhunec vse vojne literature, je najveličastnejši spomenik vsem padlim junakom in naTmogočnejši me-mento vsem sedan im in bodočim rodovom. Predstava bo za red E. u— Druga repriza komedije »Ženitev« na Šentjakobskem odru. V nedeljo 3. novembra ob pol 9. zvečer se ponovi na Šentjakobskem odru velezabavna tridejanska ru ska komedija »Ženitev«. Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Karničnika na Starem trgu. Cenjene posetnike prosimo, da si nabavfo vstopnice že v predprodaji. u— Priprave za štetje obiskovalcev grobov na dan Vseh sveti,i so gotove. Požrtvovalna četa, ki se je stavila društvu »Skrb za mladino« na razpolago, ima svojt posto:anke že določene. Za one, ki se pripo-Ijejo na vozilih k pokopališču, se bo vršilo štet e s tem, da bo pristopil ob pristanku k vsakemu vozilu »leteči« nabiralec. Z vztrajnim delom je društvo »Skrb za mladino« nabralo že toliko, da je kupilo ob naši jadranski obali krasen prostor, kjer po-stavi okrevališče za revno in bolno deco iz Slovenije. Pogo' pravilnega štetja pa je. da vsak vrže samo en denarni komad > nabiralnik. Štetje se bo izvedlo na pokopališčih pri Sv. Križu, Sv. Krištofu, na Viču in Štepanji vasi. Zanimiv rezultat štetja bo objavljen v I ubljanskih listih, a— Stalna higienska razstava v LJub- tepežu posluževali poleg strelnega orožja tudi kolov, sekir in nožev. Na bojišču je sledn ič obležal smrtno ranjen cigan France Bra:dič, Pavel, Matija in Tomaž pa so bili več ali manj poškodovani. Vsi drugi, in sicer 36 letni Miha. 40 letni Janez vulgo Eve Janez, star okoli 60 let. Joško, ki je star prav toliko, ter mlada Rude ter Raje pa so 1 — Odbor. zaradi preuredbe in izpopolnitve. u— Ljubljanski Sokoj vabi svoje članstvo na predavanje o Lužiških Srbih, ki bc v četrtek 31. t. m. v sejni dvorani v Narodnem domu. Začetek ob 20. Predavate! brat Bučar. Predavanju bo prisostvoval tudi Lužiški Srb brat Nowak. Po predavanju članski sestanek v restavraciji »Zvezda«. po končanem pretepu neznano kam pobegnili in jih orožniki še niso mogli izslediti. Ranjenci se nahaja:o v bolnici v Kandiji. * Za onega, ki se mu mudi m delo, je Ovomaltine v mleku idealna mau južina, ker ima veliko hranilno vredi.ost. a st zelo lahko prireja. Ta mala iužiia ima zelo pc-volen okus in omogoča prenašanje dnev-ni.i težav. 75 * Tovarna Jos. Reicti sprelema mehko (n škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev ITO — zobna pasta najboljša ! * Volnene nogavice, pletenine ln rokavice Po nizkih cenah prj tvrdki Karel Prelog, Ljubljana. 249 h I '"Miane u— 10 letnica pevskega zbora Krakovo-Trnovo. Agilni pevski zbor Krakovo-Trnovo v Ljubljani bo praznoval v ponedeljek, 4. novembra 10 letnico svojega društvenega obstoja in pevskega delovana s slavnostnim koncertom, katerega bo dirigiral zborovodja g. Premelč Mirko v Filharmonični dvorani. Pevski zbor sam (moški zbor) nastopi s celo vrsto skladb nove'še slovenske literature in z nekaterimi koroškimi narodnimi. Na koncertu bo sodeloval iz posebne naklonjenosti do društva g. Leopold Kovač, ki nam zapoje tri operne arije. Tenorista Kovača bo spremljal na klavirju kapelnik g. Heri Svetel. Predprodaja vstopnic v ponedeljek 4. t m. ves dan v Matični knjigarni. o— Ljubljanskim pevcem. Po soglasnem sklepu zastopnikov ljublanskih pevskih društev na torkovem sestanku bodo peli vsi združeni moški zbori na praznik Vseh u— »Zadnji dnevi Pompe'ev«, II. del Na zantevo občinstva ponovi ZKD II. del in konec velikega filma »Zadnji dnevi Pompejev« še :utri na praznik Vseh svetnikov ob 11. dopoldne. V soboto in nedeljo dne 2. in 3 novembra. bo že popolnoma nov spored, in sicer »Dantejev pekel«, gigant sko filmsko delo, posneto po svetovno znani pesnitvi. u— Rodbina Potnikova je poklonila Sokolu I. na Taboru znesek 300 Din v poča-ščenTe spomina na blagopokojnega brata Srečka Potnika. Odbor se za darilo naj-iskrene e zahvaljuje. u— Društvu slepih je darova! g. Lovro Rogelj, Vrhnika 100 Din namesto cvetja na krsto pokojnemu prijatelju Srečku Potniku. u— Plesna va'a JNAD »Jadrana« bo no-coi v dvorani Delavske zbornice. Ples se bo poučeval v dveh kurzih: za začetnike ln izurjene plesalce. Začetnice in začetniki točno ob pol 8. ostali točno ob 8. o— Namesto cvetja na grob pokojnega g. Mirka Avseca so nabrali udeleženci po greba 150 Din, katere so darovali Podpornemu .društvu slepih. Nalepša hvala! u— Poprava železniškega mosta preko Martinove ceste. Zaradi vlagan a poprav, ljene mostne konstrukcije in odstranjevanja slabe železne konstrukcije preko Martinove ceste (Kette-Murnove) bo 5. in 6. novembra prehod pod železniškim mostom za pešce in vozila zaprt od 7. do 17. a— Kos belega papirja In luknja namesto ure. Prejeli smo: V vestibulu Ijublanske glavne pošte je že nekaj mesecev sem nad srednjimi vrati okrogel kos belega papirja, ki pa prav slabo nadomešča nekdanjo uro. Nad poštnim nabiralnikom, ki je vzidan na zunan i strani poštnega poslopja v Šelenburgovi ulici, pa zija okrogla odprtina, iz katere pa se nikakor ne da posneti, kakor nekdaj, kdaj se pobirajo pisma, vzorci in tiskovine. Zadnji čas je že, da se oba nedostatka v interesu občinstva popravita in se napravi konec raznim opazkam. n— Strelska družina Ljubljana javlja članstvu, da bodo v nedeljo 3. novembra na vojaškem strelišču strelske vaje. Priče-tek ob 9 30. Obenem javlja, da bo 7. decembra letni redni občni zbor v prostorih hotela Štrukeli. u— Pretkan voznik Najemnik Figov čevega hleva g. Franc Skok je prejel te dni naročilo neke tvrdke, da zvozi s kolodvora več tovorov. Skok je naročilo sprejel in poslal na delo hlapca Jerneja P. Jernej le vozil in pil pre emal od tvrdke denar in se brati] z veseljaki, po gostilnah. Skupno je zapravil nad 1500 Din gospodarjevega denarja. Včeraj dopoldne pa je g. Skok sleparstvo izpiegleda] in izročil že nekaj dni pi anega Jerneja poIici'i. ta pa sodišču. u— Nezgoda železniškega delavca. Na progi v bližini železniškega prelaza na Du najski cesti se je včeraj popoldne pripetila mala nezgoda, ki bi lahko imela tež'e posledice. Na progi ie bil ob imenovanem času zaposlen železniški delavec 49 letni France Peterka pri čiščenju tirov. Med splošnim ropotom Peterka ni čul stroja, ki se mu je bližal po progi za hrbtom. V trenutku je odbijač odbi] delavca v stran in ga vrgel po tleh. Peterka se je pri padcu precej poškodoval po obrazu in na rokah prestal pa ie seveda tudi prece? strahu. K sreči je strojevodja nesrečo opazil in stroj pravočasno ustavil. Po ponesrečenega Peterko je prišel rešilni voz in ga odpeljal v bolnico. u— Surov hlapec. Na oglu Beethovnove in Gajeve ulice so opazovali včera' okrog 9. neznanega voznika v močno vinjenem stanju, ki je na vso moč pretepal že utrujenega konja. Žival je cepetala, vendar ni mogla hitro potegniti voza dalje. Hlapec se je čedal e bolj razburjal m udarjal po konju tudi z bičevnikom Njegovo surovo rav-nane je vse okoli stoječe razburjalo in ker njihov opomin ni zalegel, so bili prisiljeni pozvati stražnika. Ta je spoznal v mučitelju živali hlapca Jožeta Medveščka iz Šiške, ki ga je prijavil pristojnemu obla., stvu. u— Zadruga mesariev in prekajevalcev v Ljubljani obvešča občinstvo, da bodo od 1. novembra letos do 1. marca 1930. mesarske obratovalnice ob nedeljah ves dan zaprte, zato pa ob sobotah odprte do 19. u— Plesna vaja družabnega udseka ZPNJ bo drevi v veliki dvorani hotela »Unlona« ob 20. 1362 u— Ciril Metodovi podružnici v Šiški priredita Martinov večer v nedeljo 3 t m. v restavraciji Reininghaus. Vabijo se prijatelji družbe, posebno Primorci. 1363 u— Christofov zavod otvori 4. novembra večerne tečaje. Kdor želi tečae posečati, naj se zglasi imenovanega dne ob pol 8 zvečer na Domobranski cesti 7. 1364 u— V počastitev spomina gospe Dane Golieve daruje 200 Din rodbina dr. Smoleta Podpornemu društvu slepih. Namesto venca blagopokojni gospe Dani Golievi daru^ v isti namen 100 Din gospa Iva Logarjeva. 1365 u— Tretji družabni večer društva »Merkur« v Ljubljani bo prihodnjo sredo 6. novembra ob pol 9. zvečer v restavraciji »Zvezda«. Razen drugega sporeda, ki je mnogovrsten in zanimiv, pride na vrsto predavan'e «Od smreke do svi!e». O tem aktualnem vprašanju v današnji dobi, ko igra svila vedno večjo vlogo, je obl ubil predavati naš odlični kemik, vseučiliški profesor gosp. dr. Maks Samec. Družabni večeri društva »Merkur« zvezani z zanimivimi predavanji, so se hitro vživeli ter postali priljubljeno zbirališče ljubljanske družbe. 1361 Iz Celja e— X. muzikalno predavanje Glasbene Matice v Celju bo v nedeljo 3. novembra ob 10.30 v dvorani Celjskega doma. Uvodno besedo bo govoril g. M. Marolt. Snov: »Haydn m Mozart v komorni glasbi.« Nato se bosta v ilustracijo prednašala dva godalna kvarteta, pri katerih sodelujejo brata prof. Karlo in Dušan Sancin. V. Šram ml. in O. Ba de. Vabljeni so vsi ljubitelji glasbene umetnosti Šolska vodstva se naprošajo, da obvestijo gojence svoiih zavodov o tem in jim priporoče poset, ker je name. njeno predavan'e v prvi vrsti naši mladini Moč petja ! Hrepenenje preganjal ega 1 JAZZ AL JONSON vzbu'a sočut.e in »mci do solz' JAZZBAND! Sama Je dam s! ob yt na 7., JŽ8., 9 mri. Konrad Veidft WW f u tri! LJUBLJANSKI DVOR TeL 27—30. I britvice iz srebrnega jekla «0 ostrejše kot vfaks britev. 8 Preprodajalci naj se obrnejo na: Gustav Husser & sta, VVIeti VII., Rlcbtergasse 10 Nim krizanteme velikocvetne razRnih vel kosti in barv Velika zaloga, lastna produkcija Cene nizke! Gvdtiiearna S. Šimenc LJUBLJANA, Šelenburgova ul. 1 _Telefon 3044 (fta^stava $en»fzifi ročnift det prt firmi M. DRENIK, Kongresni trg 7 na dan Vseh Svetih in vsako nedeljo do Božiča. Za goence Glasbene Matice pa je to predavanje odnosno ilustracija skladb v glavnem mišljena. To pot nastopi prvič I. kvar-tetno udruženje, čigar namen je. da se stalno razvija med nami in izpopolni vrzel v tej panogi Kvartet nastopi tudi v drugih mestih Slovenize. e— S celjskega Glavnega trga. Celjski živilski trg na Glavnem trgu je bil včejaj dopoldne izjemoma prav dobro založen. V ogromni množini pa so se pojavile na trgu najraznovrstnejše pozne :esenske cvetlice, katere prebivalstvo vneto kupuje, da si okrasi z n imi grobove svojih dragih na praznik Vseh svetih. e— Na obe pokopališči, tako mestno kakor okoliško, bo vozil mestn; avtobus vsako uro danes od 14. do večera in jutri ves dan od 8 zjutraj do noči. e— Štetje obiskovalcev grobov v Celjn na dan Vseh svetnikov popoldne bodo izvršili na okoliškem pokopališču podružnica Jugoslovenske Matice v Celju, na mestnem pokopališču pa krajevni odbor Rdečega križa in zastopstvo mestnih revežev. Vsak obiskovalec pokopališča nai spusti v nabiralnik pri vhodu na pokopališče kak novec in bo s tem omogočil štetje, obenem pa prispeval za narodne, oziroma humanitarne namene. e— Karbidno svetiljko ie našel mestni oskrbnik Josip Marn pred celjskim kolodvorom Lastnik jo dobi na policiji. e— Huda nesreča pri delu. Pri adapta-cijskem delu na poslop u vojaške bolnice poleg vojašnice Kralja Aleksandra v Gaberju je padel 25 letni zidarski pomočnik Mihael Bornšek iz Spodnje Hudin e, s 6 in poj metra visokega odra v globino ter obležal z zlomljeno hrbtenico nezavesten na tleh. Delavci so mu priskočili na pomoč, nato je bil prepeljan v cel sko javno bolnico. Njegovo stanje je resno. e— Tatvina kolesa. V noči od sobote na nedeljo je brez sledu izginilo delavcu Mihaelu Kolencu, zaposlenemu v tovarni VVe-;ten v Gaberju, iz tovarniške snrambe. kier shranjujejo delavci svoja kolesa, črno pie-skar.o kolo znamke »Styria«, vredno 1000 Din. Iz Manbora a— Za osnovanje krajevnega odbora Matice živih in mrtvih sklicuje mestni župan za danes 31. t. m. ob 17. (5.) v mestno posvetovalnico na mestnem magistratu zborovanje zanimancev. Posebno vabi s tem vse javne oblasti, društva itd. da pošlje o svo-e zastopnike. Član društva je lahko vsak Srb, Hrvat in Slovenec, obeh spolov, kakor tudi vsaka pravna oseba, ustanova, tvrdka, zadruga, župnra, kolo ali podružnica posameznih društev ali zvez, katerih člani so Srbi, Hrvati ali Slovenci. a— Dve ljudski predstavi v gledališču. Ker hoče gledališče privabiti kar najširše sloje, se je odločilo prirejati od časa do časa tudi ljudske predstave po še bolj znižanih cenah. Prvi 'dve ljudski predstavi bosta vrlo efektna moderna komedra »Cerkvena miš«, na Vernm duš dan, jutri pa. razpoloženju tega dneva zelo primerna drama »Stilmondski župan«. Občinstvo naj oba večera napolni hišo do zadnjega kotička. a— Letalski miting v Mariboru. Letalski miting, ki je bil minulo nedelo odgoden zaradi skrajno neugodnega vremena, se bo vrši] prihodnjo nedel o 3. novembra z istem programom, kakor je bil objavljen na letakih in lepakih Istočasno se bo vršil letalski miting tudi v Zagrebu, toda z novimi letali tvrdke Raab-Kafzenstein, ki bodo prispela v Zagreb v teku tedna. Toliko v po:asni-lo onim, ki bi jih motila zagrebška reklama. a— Prvo privatno letalo v Mariboru. Zanimanje za najmoderne'še prometno sredstvo, letalo, je po zaslugi Aerokluba v Mariboru vedno živahnejše. Zlasti so zbudile veliko zanimanje za letalstvo priprave za letalski dan. Kakor se doznava, namerava nabaviti letalo trgovec Josip Mora« vec iz Maribora in sicer najlažje letalo tvrdke Raab-Katzenstein tipa »Grasmiicke«, dočim namerava veleposestnik Stieger iz Slov. Bistrice nabaviti letalo tipa »Schwal-be«. a— Štefe obiskovalcev na mariborskih pokopališčih. V prid zdravstvenih dečji.i naprav na Pohor u za slabotne otroke bodo nabirale in štele posestnike pri vhodih vseh mariborskih pokopališč članice Slovenskega ženskega društva. Prosimo, da se nikdo ne odreče znaku in daruje po dinarski komad. Vsak tudi najmanjši dar bo s hvaležnostjo sprejet. a— Sodni kurzi za nove zakone. Mariborsko okrožno sodišče je uvedlo za vse sodnike in pripravnike sodne kurze, na katerih razpravlajo posamezni sodnik: nove zakone, ki stopi o v veljavo s prihodnjim letom, posebno pa kazenski zakon in kazensko pravni red, ki bosta prinesla znatne novosti v pravno življenje. Kurzi se vršijo na sodišču v popoldnevi.!. a— Avtobusni promet na dan Vseh svetnikov. Na Pobreški cesti bo na praznik Vseh svetnikov mestni avtobusni promet pomnožen. Vozilo bo 8 mestnih avtobusov z Glavnega trga do pokopališča. Vstopnice se bodo proda ale na Glavnem trgu. a— Kaj bo s porotno dvorano? Kakor znano, odpadejo s 1. januarjem 1930. zaradi novega kazenskega reda porotna sodišča. Tako tudi.ne bo več potrebna lepa mariborska porotna dvorana in stranske sob© okrog porotne dvorane, ki so namenjene porotnikom, sodnikom in odvetnikom. Ni še odločeno, kaj se bo s temi sodnimi prostori zgodilo z novim letom. a— Pisatelj Kostanjevec zapustil bolnico. Pisatelj Jože Kostanjevec, ki je bil že od 5 septembra na kirurgičnem oddelku splošne bolnice, je končno toliko okreval, da so ustregli njegovi želji po domači oskrbi. Včeraj so ga z rešilnim vozom prepeljali na njegov dom. Zlomi ena leva noga se mu je sicer zacelila, vendar še vedno ne more hoditi. a— Nezgode. Pri rezanju mesa je 23. letnemu mesariu Ferdu Neubauerju odlete! nož v vrat in ga težko ranil. Gostilničar Karel Prinčič v Hotinji vasi je padel po opolzkih kletnih stopnicah tako nesrečno na neko steklenico, da se je težko poškodoval na levem sencu. Oba ponesrečenca so morali odpeljati v splošno bolnico. Spehar Ivan Klaneček st je pri delu porezal prste desne roke, mizar Rudolf Uranič pa si je poškodoval ievo roko. Na rešilni postaji so iima nudili prvo pomoč. Iz Kamnika ka— Maša zadušnica za narodnim mu-cenikom Gortanom se je brala v nedeljo dopoldne v nadžnpni cerkvi na Šutni Hišni posestniki so na poziv županstva razobesili žalne zastave. Maše so se udeležila vsa kulturna društva v Kamniku, Sokol. Lira, vsa ženska društva, društvo »Kamnik«, gasilci iz Kamnika in okolice, skavti itd. m mnogoštevilno občinstvo, tako da je bila cerkev natrpano polna. Mašo je bral primorski rojak g. Doktoric, ki je imel ob tej priliki nagovor, ki je prežet od ljubezni do bližnjega imel velik vpliv pri vseh navzočih. Med mašo je »Lira« zapela dvoje žalostink. Ob zaključku maše je pozval g. Doktoric vse navzoče, da dtrujejo za Gortan ov fond. Uspeh zbirke je biil nad vse pričakovanje lep: 1518 Din 70 p. Po maši se je razvrstil impozanten sprevod vseh udeležencev s prapori, ovitimi v črno, na Glavni trg. Na Glavnem trgu je bil v spomin nesrečne žrtve ob-ckžan dveminutni molk. nakar je »Lira« zapela »Bože pravde«. Med vzklikanjem Jugoslaviji in kralju je bila manifestacija zaključena. ka— Sneg v Kamniških planinah. Od sobote ma nedeljo je sneg močno pobelil naše planine, zaradi česar je pritisnil mraiz. Zasnežena sta Konjšca rn DoL ka— 700letnica Kamnika. V svrho konstituiranja odibora. ki bo izvedel proslavo 7001etnice našega mesta, skliouje mestno županstvo sejo v sredo ob 20. v Čitalnici. ka— Jubilej. Pretekli teden je v ožjem krogu slavila 701etnico rojstva gospa Uršula Koschierjeva, obenem pa 47 leto babiškega poklica. Pač redek jubilej te vrste. V teku 47 let je imela posla z nad 3000 novorojenčki Z željo, da bi še dolga leta živela, se pridružujemo čestitkam tudi mi. !■? ^Irrflo f.rtlro šl— Vojaško pokopališče v Škofji Loki bo po vseh izgledih tudi letos vzorno urejeno. Posetniki pokopališča naj se spomnijo vojnih žrtev in poklonijo mal prispevek v svrho kritja stroškov za sveče pri pokopališki blagajni šil— Spomenik padlim vojakom Starolo-čani hočejo tudi preskrbeti viden spomin svojim padlim drogom. Iztmali so si že primeren, oltarni mizi podoben nagrobni kamen, ki ga hočejo predvidoma po osnutkih g. Pragova iz Ljubljane predelati in izročiti namenu šj— Gcdbeno društvo je v soboto zvečer pa skromen, a prisrčen način poklonilo svojemu dobrotvoru in soustanovitelju, industrijalcu g. Thalerju Rafaelu st. diplomo častnega članstva. V iluminaciji bakeli je tročlanska deputacija gg. trgovca Deisinia vntiu restavracije »Nov* svet« ter se bodo na sestanku zaključile prijave im razdelile startne izkaznice. — Odbor Športni klub Krakovo v Škofji Loki. Z ozirom na naše včerajšnje poročite o tekmi med Sokolom in SK Krakovo, kii smo ga dobili iz Škofje Loke, nam sporoča SK Kraikovo, da je nastopilo njegovo iz rezerv in jtiniorjev kombinirano moštvo. Igrišče v Škofji Lolki je neprimerno za igranje ker je premajhno in ker je polno lam in kolov. Domačini so se odlikovali z zelo ostro igro zaradi česar je polovico moštva Krafcova blesirana. Sodnik pa je bili zeilo slab. VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljnhliani 30. oktobra 1929. Višina barometra 308 8 rr Kraj Cas M Smer vetTa Io Barom. Tempe*. > in brzina - T Opazovanja "v 0£ v m. ta t*lt ■0 J, 0 Liubljana 758 2 4 86 NE 2 8 Maribor '5 .-5 6 80 WSW 2 le Zagreb '57-8 6 85 E 2 10 Beograd 8. '5' 3 10 80 SE 2 6 Sarajevo /589 4 99 mirno 10 Dubrovnik Skoplle 7 '58-9 13 90 mirno 7 Spni 757-0 12 80 E.4 7 Padavin« Vrs>» Dež t mm 7. »r« 20 Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 7.8 C, najnižja 3.0 C. Solnce vzhaja ob 6.36, zahaja ob 1631, luna vzhaja ob 5.17, zahaja ob 16.23. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Večinoma oblačno, menjajoče se padavine; najprej malo izpremembe, kasneje osvežujoči krajevni vetrovi. Sosoodarstvo Odlikovani slovenski razstavljale! na svetovni razstavi v Barceloni Kakor smo že poročali, so jugoslovenski razstavljalci dosegli na svetovni razstavi v Barceloni prav lepe uspehe. Navzlic obilici razstavljenih predmetov so naši proizvodi vzbudil' splošno pozornost kar gotovo ne bo ostalo brez ugodnih posledic za razvoj naše izvozne trgovine, kajti že dejstvo, da smo svetovni trg zainteresirali za naše izdelke, je v trgovinsko političnem pogledu velike važnosti. Navezani so bili novi trgovski stiki, s čemer se je krog interesentov za naše blago precej povečal velik uspeh pa je bil v zvezi z razstavo dosežen tudi s tem, da je naši državi uspelo skleniti s Španijo ugodno trgovinsko pogodbo, ki bo šele omogočila razvoj trgovinskega prometa med našo državo in Španijo Jugoslovenski razstavljalci so prejeli že številna vprašanja za našp blago, zlasti iz Španije, ki se zanima v prvi vrsti za naš les. pa tudi iz Južne Amerike in drugih držav. Ocenjevalna komisija za podelitev ■»dliko-van; razstavljenih predmetov je pred dnevi končala svoje delo ter je navzlic strogosti pri ocenjevanju podelila nič manj kakor 77 našim razstavljalcem odlikovanja; 22 raz stavlialcev je prejelo Grand Prix. % raz stavljalcev zlate medalje. 22 razstavljalcev srebrne medalje. 4 razstavljalci pa so lobili častne diplome Grand Prix jp bil priznan tudi našemu nacijonalnemu paviljonu, ki je zaradi svoje okusne opreme in moderne arhitektu re vzbudil med obiskovalci največjo pozornost Slovenskim razstavlialcem so bile podeljene naslednje nagrade: 1.) Med razstavljalci v nacijonalnem paviljonu: I Heinrichar. Ljubljana (lesni izdelki) srebrna medalja; »Baknla«. Ljubljana, srebrna medalja. 2.) Med razstavljalci v palači agrikulture: »Hod«, hmeljska eksportna družba, Žalec, Grand Prix; Sever & Comp.. semena, fižol. Ljubljana. Grand Prix; Rogaška Slatina. mineralna voda. zlata medalja; Valentin Noč. med. Škofia Loka. zlata medalja. 3.) Med razstavljalci v palači Viktorijp Evgenije: Državni osrednji zavod za žensko domačo ohrt v Ljubljani. Grand Prix; »Titan«. Kamnik, izdelki iz železa, zlata medalja; Frane Swaty. Maribor, tvornica brusov. zlata medalja: Remee & Comp., Kamnik. stoli, zlata medalja: Srednja tehnična šola. Liubljana, keramika, srebrna medalja: Jugoslovenska tiskarna, Ljubljana, častna diploma. Naš poštno-oajketna promet z inozemstvom Potreba' po zgradbi poslopij za izmenjeval ne kolodvorske pošte za promet z inozemstvom v Ljubljani, Mariboru in Jesenicah, postaja od leta do leta nujnejša. Na teh •zimenjevalnih poštah se vrši promet za vso našo državo z vsemi državami na severu in zapadu Evrope, pa je že glede na prestiž napram zapadnemu inozemstvu in spričo velike prometne važnosti nujno potrebno, da se danes po desetih letih zgTadijo potrebni objekti. Ker imenovane pošte nimajo primernih prostorov, ne morejo organizirati službe tako, kakor je potrebno za redno po-slovnnje in neoviran promet Pomisliti moramo, da je znašal lani uvozni promet poštnih paketov preko Maribora 552.099 komadov ali nad 1500 dnevno. Tudi promet preko Jesenic rapidno narašča in je lani dosegel že 136 000 paketov. V Ljubljani obstoja na glavnem kolodvoru le nizka pritlična tesna baraka za poštno - carinski urad in en lokal kot kolodvorska pošta. Špedicija pisemske pošte se zaradi tega ne more vršiti na glavnem kolodvoru in nastajajo tako zakasnitve v odpremi pošiljk Na ljubljanskem glavnem kolodvoru bi bilo treba zgraditi veliko poštno poslopje, kjer bi bila koncentrirana vsa inozemska poštna in poštno-carinska služba. Te dni je bila objavljena statistika izvoza poštnih paketov, ki nam potrjuje, kolike važnosti so omenjene tri izmenjevalne pošte za naš poštno - paketni promet z inozemstvom. Lani je bilo izvoženih iz naše države preko 63 000 paketov, od teea nreko Maribora 45 1 36 preko Subotice 6963. preko Ljuhliane 5176. preko Zagreba 1504. preko Splita 1012. preko Sušaka 952. preko Jese-nie 849. preko Velike Kikinde 775. preko Caribroda 363. preko Gjevgjelije 279 in preko Črne Reke 48 Preko izmenjevalnih poš' v Mariboru in Ljubliani je šlo torej od 63 tisoč izvoženih paketov nad 5f.OOO. Žal. ni mamo šp na razpolago podatkov o uvozu paketov, ki ie neprimerno večji od 'zvoza in kier prihajajo izmenjevalne pošte v Sloveniji še v večji meri do veljave. = Nazadovanje konsuma vina v Sloveniji- V novemberski številki »Naših gori« objavlja ravnatelj Vinarske in sadjarske šole v Mariboru gosp Andrej Žmavc zanimive podatke o nazadovanju plačane državne tr®. šarine na vino, ki je v zvezi z nazadovanjem konsuma vina. Po podatkih o pobran? trošarini v Sloveniji od L 1924 do 1928. je razvidno, da je trošarini zavezani konsum vina od 1. 1924 padel za približno 27 % Leta 1924 ie bilo v. Sloveniji zatrošarinje-nih še 480 500 hI vina, 1. 1927 še 385.300 hI. lani pa samo še 352 800 hI. Najbolj je nazadoval konsum vina v steklenicah, in sicer od 99 900 hI v g. 1924 na 53900 hI v pret letu. Državne trošarine na vino je bilo pobrano 1. 1924 1305 milijona. 1. 1927. 9.78 milijona Din, lani pa le še 9 67 milijona Din. Občinska naklada na vino je znašala v Ljubljani j 1924. 6 96 milijona Din. lani pa le še 5.32 milijona Din navzlic povišanju naklade. Zanimivi so dalje podatki o pobrani trošarini na pivo. Te se je 1. 1925. pobralo 8.77 milijona Din, 1. 1926.. 7-24 milijona Din, 1 1927. 3.45 milijona Din, lani Da le še 0.91 milijona Din. To nazadovanje pobrane trošarine pa je povečini le posledica znižanja trošarine na pivo za skoro 90 %, tako da je pivovarska industrija v Sloveniji lani prištedila na trošarini napram orejšnjim letom skoro 7 milijonov Din. ,= Delovanje Glavne zadruge za kmetijski kredit. Glavna zadruga za kmetijski kredit v Beogradu, ki je bila nedavno ustanovljena kot matica kreditnih zadrug, ustanovljenih na podlagi zakona o kmetijskem kreditu, je že pričela poslovati Od likvidirate Direkcije za kmetijski kredit ie prevzela vse funkcije, ki ee nanašajo na vrhovno kontrolo poslovanja posameznih zadrug in oblastnih zadrug za kmetijski kredit. S 1. novembrom se bo preselila v palačo Ze-inaljske banke, kjer posluje tudi Privilegi- Med ^prednostmi Nič več se ne jezite, da je milo izsušeno in zaprašeno, obenem pa imate jamstvo, da za svoj dober denar dobite res rana agrarna banka. Na zadnji seji uprave pod predsedstvom dr. Milorada Nedeljkovi-ča (dosedanjega predsednika Direkcije za kmet kredit in direktorja Poštne hranilnice) je bilo sklenjeno, da bo Glavna zadruga izdajala svoj mesečni list v 80.000 izvodih, ki ga bodo dobili vsi člani zadrug za kmetijski kredit, ki jih je preko 1200. Prva številka tega mesečnika bo izšla že prihodnji teden. = Avkeija sirovih kož v Zagrebu. V soboto se je vršila v Zagrebu vsakomesečna avkeija sirovih kož Zagrebške mesarske zadruge za prodajo kož. Ponudenih je bilo 5 vagonov govejih ter 1% vagona telečjih kož. Prodane so bile le telečje kože po 25 Din za kg, vagano brez soli, z glavami in repi (kupec tvrdka Pollak iz Ljubljane). Za goveje kože so bile ponudene cene prenizke. Borze 80. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet znaten, zlasti v devizah na Prago. Trst. Newyork in Pariz. Razen potrebe v deviz; na Tr«t je v vseh ostalih devizah krila potrebo Narodna banka Tečaji deviz 90 se v splošnem nekoliko okrepili, le deviza na Prago je popustila od 167.62 na 167.45. Med efekti je bila zaključena Vojna škoda po 427- Na zagrebškem efektnem tržišču je Voina škoda dalje zelo čvrsta in so se danes tečaji dvignili za 6 točk Za aranžma ee je prvotno trgovala po 427 in 428, ob sklepu borznega sestanka pa že po 430 Za december je bila zaključena po 432, za februar pa ie brez kupona notirala 406 — 409. Tudi ostali državni papirji so prilično čvrsti, vendar ni bilo prometa. Med bančnimi vrednotami je bila zaključena samo Unionbanka po 202, med industrijskimi papirji pa je bil promet v Slaveksu po 95 — 99. Deviie in valute. Ljubljana. Amsterd. 22.805. Berlin 13.525— 13-555 (1354,, Brrselj 7 945. Budimpešta 9 893. Curiih 1094.4—1097 4 (1095.9). Dunaj 793-35— 796.35 (794.85), London 275 55—276.35 (275.95). Newywk 56.355—56.555 (56.456). Pariz 222.82. Praga 167.05—167.85 (167.45), Trst 295.40—297.40 (296.40). Zagreb. London 275.55 _ 276.35. Ne\work 56.385 — 56.585. Pariz 221.82 — 223.82. Milan 295 882 - 297 282. Curih 1094.4—1097.4. Amsterdam 22.775 — 22.835, Berlin 13.525 do 13.555. Dunaj 7-9335 — 7.9635, Praga 167.05 — 167-85. Curih. Zagreb 9.12625, London 25.17625, Newyork 516.00, Pariz 2033. Milan 27^325, Berlin 123.51, Dunaj 72.53, Praga 15.29125, Bukarešta 3.085. Budimpešta 90.22. Ef"kti. Ljubljana. Vojna škoda 427 zaklj.. za december 434 blago. Celjska 170 denar. Ljubljanska kreditna 123 denar, Praštediona 9'rf) denar. Kreditni zavod 170 denar. Vevče 130 denar. Ruše 250 _ 260 Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda aranžma 429 — 430. kasa 429 - 430. za december 432 — 434. za februar 400 -409. Investicijsko 84.5 — 85 5. agrarne 53.5 do 54.5; bančne vrednote: Praštediona 900 do 910, Union 202 — 204. Srpeka 156 den., Jugo 82 — &5. Narodna 8200 _ 8350, Zemaljska 127 _ 130, Ljubljanska kreditna 123 denar, Pol jo 16 — 17; industrijske vrednote: Narodna šumska 40 — 45, Našička 1675 blago, Gutmanii 180 — 190, Slaveks 96 — 97, Slavonija 135 — 150, Drava 305 — 330, Šofe-rana 400 — 407-5,' Brod vagon 130 — 140, Union mlin 140 — 145, Vevče 132 denar, Is,s 19.5 — 21, Dubrovačka 430 — 450, Ocean ia 160 — 185, Trbovlje 465 — 480. Beograd. Vojna škoda 4245 — 427.5 zaklj-, za december 432 _ 433, investicijsko 84.5 zaklj., agrarue 53.5 — 54, Narodna 8300 zaklj. Blagovna tržišča Les -f Ljubljanska borza (30. L m.) Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 6 vagonov bukovih drv. Povpraševanje je za okrogel les (smreka - jelka, 1265 kom. 7-10 m dolžine, 304 kom. 7.50 m dolž. in 55 kom. 8 m dolž.). dalje za plohe (smreka - jelka, 100 X 200 mm, v predpisanih dolžinah, paralelne, očeljene) in za tramove (5/6*\ od 6 m naprej ter v drugih predpisanih dimenzijah. Žito = Chieago (30. t. m.) Pri zelo čvrsti tendenci so 6e cene precej dvignile ter notira pšenica za september 129 centov (včeraj 124 in sedem osmink) in za december 135 % centa (132 %). + Ljubljanska borza (30. t m.) Tendenca nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon pšenice Nudi eo pšenica (slovenska postaja, mlevska !?i ifa. plač 30 dnf): baška. 79 kg po 247 . 250; baška, 78 kg 242 5 do 245: baška, 7" kg 230 - 2325; sremska, 80 kg 240 — -'42.5; sremska, 77 kg po 235 do 237.5; rž: baška, 72/73 kg 210 _ 2125; moka: »0* fco Ljubljana, plač. po prejama 355 — 365; koruza: baška. nova, umetno sušena, mlevska tarifa 197.5 — 200, navadna tarifa 200 — 202 5: einkvantin: umetno sušen, mlevska tarifa 255 — 260; oves: baški, ozimni. GC'67 kg 205 — 207; lancno seme: domače provenijence, pariteta Ljubljana po 5—6. -f Novossdska blagovna bona (30. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 13 vag.. pšenice. 67 vag. koruze, 2 vag. moke n 2 vagona ovsa. Pšenica: baška, 77 kg 190 do 192.5: 78 kg 192.5 — 195: banaška in sremska 187-5 - 192.5 Ječmen: baški 120 do 127-5 Oves: baški 142.5 — 150 Koruza: baška v štoržib 70 — 75; baška, nova 105 do 110; za december - januar 125 — 130: za marc, ladja Dunav 142.5 — 147.5; baška, umetno sušena 145 — 150 Moka t »0« 295 do 310; »2< 270 — 280; »5c 245 - 255; ,6< 216 do 220: >7« 175 — 185. Otrobi: baski in ba-naški 105 — 110. + Dunajska borza za kmetijske proizvode (29 t. m.) Glede na dalje neenotno tendenco na inozemskih borzah je razpoloženje na dunajskem tržišču ostalo dalje zelo mimo. Podunavska pšenica se nudi za november no 1.40 Kč ex šlep Dunaj, za podunavsko koruzo pa 106 Kč za marc - april. Uradni tečaji so ostali nespremenjeni. Ztvlna -f- Dunajski svinjski sejem (29. t m.) Dogon 16.495 komadov, od tega 3667 iz Jugoslavije, 6451 iz Poljske in 5629 iz Madžarske. Pri zelo slabem prometu so se mesni prašiči pocenili za 20 — 30 grošev, pitane svinje pa za 20 grošev. Iz življenja in sveta Poslopje vsemogočne Čeke v Moskvi Pred kratkim so t Moskvi ustreliH 30 kontrarevolucijonarjev, svečenikov ln bivših častnikov. Te} tridesetorici ie zdaj sledilo še 42 drugih političnih obsojencev. Poslopje onstran oboka Je hiša Čeke, Id vrši politično nadzorstvo nad nasprotniki režima v Rusiji. Za zidovi tega poslopja končujejo žrtve bollševiške vlade. Dve dolarski dediščini z žalostnim koncem Šesldesetleini gozdar, ki mu je dolarska dediščina zmešala pamet — Stari pastir, ki se brani denarja in ga proglašajo slaboumnim Na posestva bogatina Hojosa v Kamptalu je bil zadnjih 30 let v služ« bi 601etni gozdar Jožef Peschan. Vse življenje je živel ob skrajno skromnih dohodkih. V družbo ni zahajal nikoli; za to ni imel ne veselja ne novcev. Ko pa je prišla pred kratkim iz Amerike vest da je tam umrl njegov svak in zapustil veliko premoženje v gotovini Peschanu, se je gozdar neadoma iz« premenil. Postal je vesel in ni samo začel zahajati v družbo, ampak tudi zapravljati denar v takšnem obsegu, da se je stvar sama začela zdeti lju« dem sumljiva. Kamor je prišel, je raz« dajl srebrne šilinge in celo bankovce ter na ta način potrošil v času niti ne celega tedna več nego tisoč avstrijskih šilingov (8000 Din). Bilo je očitno, da je stvar stopila možu malce previsoko v glavo in mu zmešala pamet Podedo« val je namreč 20.000 dolarjev in ta vsota ga je pripravila ob razsodnost. Sodišče ga je moralo vzeti v zaščito ter mu postaviti kuratorja, njega sa« mega pa so odpeljali v umobolnico. Kdor ni za srečo rojen, mora pač tudi končati v nesreči... Podoben slučaj, ki se ie sicer dru« gače razviial, a precej slično končal, opisuje »Pravda« iz Krakova. 601etni ovčii pastir Kaminski je vse svoie življenje preživel pri čredah na paši. Sorodnikov je imel malo in še ti, ki Bruseljski atentator de Rosa 11 je streljal na italijanskega prestolonaslednika ▼ trenutku, ko je princ Umberto polagal venec na grob Neznanega vojaka. Z njegovega zasliševanja poročajo samo to, da nima sokrivcev. Opei »racije na srca Dunajske rešilne postaiie so v zvezi z ranimi Mimikami, kar jim omogoča radi dobre in hitre organizacije reševanje pacientov tudi v takšnih slučajih, ko gre samo še za nekoliko minut življenja. Celo če gre za ranjeno srce, ki zahteva najtežjih in najhitrejših operacij, se rešitev običajno posreči, za kar nam nudijo poročila v dunajskih istih dovolj primerov. Te dni so spet pisali o podobnem slučaju. Na kliniko prof. dr. Sohnitizlerja so prijefliali 24-letno žensko, ki se je onesvestila radi srčne bolezni. Dihala je težko in je bila vodenična. Z Rontsgeno-vi žarki so ugotovili, da ima takozva-no »otklopno srce«, t. j. trdo plast apna okoli srčne m sice, ki se ni mogla normalno gbati. Dr. Sdinitaler se je odločil za operacijo. Odprl ji je na primernem mestu Drsni koš in ji hitro odlstranfil apneni okloo okoli srca. Ne/koliko minut posneje se je počutila pacijentka že znatno bobe in se zdi, da bo ozdravela popolnoma. eo na'I lažja .pot, po kateri prehajajo klice bolezni v naše telo. Proti prenosa tiailezljivih bolezni diupljime v ustih in grhj uporabljajte okusne ANACOT-PASTILE dr. Wamdera. Dobivaijo se v vseh lekarnah Varujte se preparatov. ki v poslednjem času posnemajo Anacot-pastilel Tragedija, kakršnih ie malo V Budimpešti se je prošle dni od« igrala pretresljiva rodbinska tragedi« ja ki nima skoro nič skunnega s no« dobnimi dramami v sodobnem živ« Ijenju. 521etnemu pisatelju in kritiku Erne« stu Osvartu, možu. ki je pripadal naj« modernejši pisateljski struji, je pred časom umrla žena. Izvršila je samo« mor, ker je izgubila vso vero v živlie« nje. Te dni je pobrala smrt tudi Os« vartovo hčerko«edinko Agato. Njen konec je pospešila ietika. Dekle, ki mu je bilo komaj 20 let, je prostovoM« no sklenilo življenje, ko je videlo, da mu ni pomoči. Preden je izvršila sa« momor, pa se je hčerka na pretresljiv način poslovila od očeta, katerega je zelo ljubila. Ko je oče izvedel, kaj se je zgodilo, se je iztrgal iz naročja prijateljev, ki so slutili nekaj hudega, in stekel k mrtvaški postelji svoje hčerke. Vzel je s seboj samokres, ki ga je sprožil ob ležišču v sence. Zcrudil se je hipo« ma in smrt je nastonila še preden so ga pripeljali v bolnišnico, kjer so ga hoteli operirati. Panoge govore najlažje špansko Ravnatelj zoologičnega vrta v Dal« lasu (Texas) je hotel dognati, kateri je« zik govore papige nailažie. To je španščina. Zakaj španščina? Zato, ker so se pradedje in prababice današnjih papig naiprvo učili tega jezika in ga tudi najbolj gojili, kakor dokazujejo dokumenti celo iz 16. stol. Po španšči« ni sledi japonščina. Zakai baš japon« ščina, vedi sam Bog. Vsekakor ne ve« liaio zanio isti vzroki kakor za špan« ščino. Naitežje pa gre papigam z je« zika nemščina in angleščina. Tudi za to bo treba vzroke šele ugotoviti. OTROŠKE NOGAVICE *ilGOM so bili, se niso brigali zanj. Kar pride iz Amerike sporočilo, da je postal čez noč bogat, zakaj umrl je njegov brat in mu ostavil 150.000 dolarjev. Kamin« skega je pustila vest o bogati dedšči« ni čisto hladnega. Na prigovarjanje, da mora sprejeti denar, se je branil tega na vse kriplje. Dejal je, da ne sprejme beliča od brata, ki je bil ode« ruh in si je nepoštenim potom prido« bil premoženje. Na koncu je postal tako fanatičen, da ie zapodil vsako« gar, ki se mu je približal ter ga sku« šal prepričati, da mora nastopiti dedi* ščino, ker bo sicer zapadla. Za čudno vedenje Kaminskega so doznali njegovi sorodniki, ki so se po« lakomnili dolarjev. Nastopili so pri oblasti in so dosegli, da je sodišče proglailo starega pastirja slaboumnim, ker spričo takšnega zadržanja ni več odgovoren za svoje početje. Pri tem so se pastirjevi sorodniki sklicevali posebno na iziavo Kaminskega, da ho« če podedovanih 150 000 dolarjev zapi« sati nekemu dobrodelnemu zavodu, ki ni mignil vse življenje v njrgovo do« bro niti z mezincem. In tako se bo začela pravda za drugo dolarsko ded« ščino. ki je, če ne naravnost, vsaj im direktno povzročila zmešniavo v gla« vi moža, ki je vse svoie živbVnie de« lal tlako živini svojega gospodarja. Porod v letalu Večkrat se čita, da se je primeril porod v cestni železnici, v vlaku ali na ladji, kjer so mater popadle porodne bolečine in je niso mogli pravočasno izročiti v zaželjeno zdravniško ali ba« biško oskrbo. Toda kakor drvi naprej ves svet, tako drži tudi štorklja zve« sto korak z napredkom in se ne straši niti najmodernejših prometnih sred« stev, če gre za to, da izvrši dolžnost, ki ji je naložena. V Ameriki, prav za prav nad Ame« riko je tudi štorklja izvršila svojo pr« vo misijo v zraku. Neka slabotna žen« ska je najela letalo, da bi jo odneslo v mestno bolnišnico. In glej, čim je bil aeroplan v zraku, je začutila štor« kija njegovo bližino, pa je potrkala na okno. Mlada mati se je zelo budila, ali storiti ni mogla nič proti temu. Ta« ko je prišlo njeno dete na svet med vožnjo v aeroplanu. Za Ameriko go« tovo novost, iz katere so nanravdi li sti velikansko senzacijo. Glavno pa šele pride: zdaj se prepirajo o tem, kakšno ime naj dobi novorojenec, ozi« roma novorojenka. Vsa Amerika gTiis« no kriči, naj se dete krsti na ime Ae« rogena, kar pomeni toliko, kakor ro« i ena v zraku, drugi pa so za to. Ja do« bi dete ime Skvis, t. j. nebeško dete. Katero bo obvelialo, še ni >dločeno. Vsekakor pa se bo lažje določilo 'me kakor krai roistva, zaVai o tem si bo« do pismouki šele razbijali glave. Usoda sodobnega poeta Nemški pesnik Arno Holz, ki so ga Nemci predlagali za Noblovo nagrado, je umrl v starosti 66 let in se je moral zadnje čase preživljati z izdelovanjem igrač za deco. Ne mučite svoje dece z ribjim oljem, temveč ji dajte Najboljše, najtrafnejse, zato 13 najcenejše! JEMALT je zTatoruiav prašek, prirejen iz 30% ribega olja in iz suhega sladnesa ekstrakta. čigar foranivost je obče poznana. — Dobiva se v vseh lekarnah. Pokopani fakir Najprivlačnejša točka na programu vsakega sodobnega fakir ja je pokop živega in njegova obuditev v življe« nje. Nekaj fakirjev je te poskuse pla« čalo z glavo, n. pr. oni pustolovec v Verneuillskem gozdu poleg Pariza in neki Italijan v Argentini. Zato publi« ko ta fakirski eksperiment vedno za« nima. Indijski fakir Thawara bej, ki se je bil ustavil v Dunajskem Novem me« stu, se je tudi produciral s to točko. Imel pa je smolo, da so mu bili na« pravili pretesno rakev. Dvakrat je le« gel vanjo in vsako pot obljubil, da se bo »zbudil« čez četrt ure. Pa ni oba« krat minilo niti par minut, ko je po« trkal na krsto in prosil, nai dvignejo pokrov, da se ne zaduši. Občinstvo se je začelo spogledovati in mrmrati. Boječ se škandala, je deial fakir na« posled: »Nu, zdaj pa poide zares,« in je legel v rakev tretjič. Toda niso ga niti pokrili s peskom in zemljo, že se je oglasilo trkanje po pokrovu v tret« ie. Razočarana publika je priredila fa« j kirju zelo neprijeten sprejem po tret« jem »vstajenju«, zakaj prepričala se je, da fakir ni le zlorabil njene potr« pežljivosti, ampak je tudi za prst od« maknil pokrov na krsti, da se ni za« dušil med življensko nevarno produk« | cijo. Reklama V londonskih dnevnikih je izšel sle« deči oglas: »Iščemo dvanajst dostojnih, pleša« stih gospodov, kj bi dovolili, da jim nleše prebarvamo z barvilom za tra« ke pisalnih - strojev znamke X. t. Zdravje jim ne bo na noben način ogroženo Ti gospodje bodo posečali gledališča, koncerte in druge javne nrireditve. kier so glave navadno odkrite. Vsak gospod bo imel svojega sebnega spremljevalca, ki ga bo Sv.* val žalitev in nadl govania Taviio nai se samo gospodi^, ki so neomnH^ževjt« ni in ki imajo absolutno neoporečen karakter.« i Letalo ni plug Oceanski letalec Ditemann. poljedelec in letalski amater, ki je skušal preleteti Atlantski ocean iz Amerike proti Evropi In je drzni poskus najbrže plačal z življenjem. Zadnji Mohikanec Da bi kdaj kakšno mesto tako iz« umrlo, da bi ostal samo še en njen prebivalec živ, o tem ne beremo pre« pogosto. Takšen slučaj se je zgodil te dni v Ameriki. Tam je namreč umrl Jim Walker, zadnji meščan Bo« dieja. Ali ste kdaj že čitali o Bodieju? Ne? In vendar je bilo to mesto še pred 70 leti mogočna in bogata nascl« bina, ki je štela dosti več nego 100 000 prebivalcev. Zgradili so jo zlatokopi, ki so prišli poskušat svojo srečo v Ka« lifornijo. Nekai časa je mesto never« jetno raslo, potem je prišel polom, prebivalstvo se je začelo izseljevati in je polagoma izumiralo, na zadnje je ostal v izpraznjenem, osamelem me« stu Jim Walker sam. 25 let je živel v tej puščobi, daleč od vsake civilizaci« je, med razpadajočimi poslopji, ki so si jih divje živali izbrale za dom, sto« pajoč po ulicah, na katerih je poga« njala meter visoka trava. Le tu pa tam je prišel v dotiko s kakšnim Tn« dijancem ali zemliemercem. Sedaj je umrl in ž njim je legel v grob kos ne« kdanje ameriške romantike, ki se ne vrne nikoli več. Moderni šali po najnižjih cenah pri J. Hofler, Miklošičeva 14 Živalska tragedija v morju Norveški ribiči so opazovali te dni v bližini Bergena velikega kita, ki ga je zasledovalo kakšnih petnajst rib sabljač. Med begom je vrgel kit, sa« mica, mladiča in morje se je pordeči« ro od krvi V tem hipu so sabljače ki« tovko dohitele. Naskočile so jo z gro« zotno požrešnostjo in čeprav se je zvijala in mahala z repom na vse pre« tege, so jo premagale. Ribiči so videli, kako so ji najprvo odgriznile spodnjo čeljust, potem pa še rep. Boj je trajal navzlic temu še dolgo časa, dokler ni napadena žival popolnoma omagala. Mladiča so ribiči kmalu potem našli ob bregu. Bil je mrtev in so ga pre« dali muzeju v Bergenu. COLOMBO CEYLON ČAJ Knpga kakor kino — — so Kari Mayevi spisi, kS so dotzdaij izšii 3 zvezkj po D® 13*— v Cirilovi tiskarni — Maribor. Pajki proti stenicam Grška pre s to lica Atene je bila od vselej mesto, ki je hudo trpelo radi stenic. Že slavni Aristofanes nam je priča za to, a muzejski ravnatelj dr. Pittakis je dal Atenam celo ime Koreopolis — Ste-ničje mesto. Posebno hudo je bilo po L 1922., ko je pribežalo sem na tisoče in tisoče beguncev iz Male Azije in so bila vsa desinfekcijska sredstva prešibka. da bi premagala poplavo stenic, ki so se priselile s temi begunci. Cez. nekoliko let pa so opazili, da njih ševilo rapidno pada in č:im dalje hitreje. Ko so preskovaJi vzroke temu pojavu, so naleteli na neko vrsto pajikov. ki so specializirani na lov stenic. Ti pajki so dolgi poldrag centimeter, široki do 0.75 mm in si ne spletajo mrež. Gorje pa muhi ali stenici, ki j:m pride v bližino. V hipu se zaženejo vanjo n ji izsesajo kri. Če jim pride v tem času kakšna druga žrtev blizu, jo omamijo z vbodlšajem v zadek in tako omamljena počaka, da jo pride pajek jzsrkat. Na ta način pospravi žival 30—40 stenic na dan. Pajkova samica izleže 30 jajčec, iz katerih se po 18. dneh izvalijo mladiči, ki se lotijo že v prvem hipu vsake stenice. Tako ni čudno, da je steničja nadloga v Atenah sedaj precej redka. Avto, 60 prašičev, 72 zajcev in ogenj Pri Sinnersdorfu na avstrijskem Štajerskem se je zgodila nenavadna prometna nesreča. Tovorni avto s 60 prašičev in 72 zajcev se je na slabi cest! prekucnil v obcestno trmino. Šofer in dva njegova spremljevalca so se komaj rešili izpod voz-iJa. Kmalu nato je motor eksplodiral in je začelo goreti. Gasilci so obvladali ogenj šele po dobri uri, toda vse živali, ki so bile natovorjene na a vito, so zeorele. ena od teh kakovosti Vam bo gotovo ugajala. Pocestni hrup in ločitve zakonov Londonski specialist za živčne bolezni prof. Hoth trdi v nekem tedniku, da je pocestni hrup kriv marsikatere ločitve zakona. Ljudem ne da počivati, kvari jim živce, jih dela zdražljive. sled;jo prepiri in ločitve. Hoth objavlja tudi statistiko, iz katere izvira, da gre na naj-prometne.sih ulicah največ zakonov narazen. Izvleček iz programov Četrtek, 31. oktobra LJUBLJANA 12.30: Reproduciraina gfesfea. — j 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasbi i — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Kone-rt i radio-orkestra. — 18.30: Angleščina. 19: Prirodo-: slovno predavanje. — 19.30: Tedenski pregied domač:h ta tišjih dogodkov. — 20: Dr. Čerin predava o slovenskih glasbenih tistih. — 20-30: Koncert Linokejeve glasbe. — 22: Napoved časa » poročila- Petek, 1. novembra LJUBLJANA 9-30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Refegioano predavanje. — li: Koncert rad?o-or.keis.tTa. — 20: Slovenski vokalni kvinteti poje žalostinke. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročita. ZAGREB 12.30: Reprodoicirana glasba. — 17-30: Popoldamsiki koncert. — 20JO: Prosto za prenos. — BEOGRAD 12.40: Reiprodmcirana glasba. — 18: Prenos koncerta iz »Moskve«. — 20: Prenos opere iiz nar. gledališča. — PRAGA 16: Popoldanski koncert lahke godbe. — 18.30: Prenos i z.gikdaiffišča.: WatgsierieeTe rz Praige. — VARŠAVA 17.45: Orkestralen koncert. — 20.15: Prenos siimion^dnega koncerta iz Filharmonije. — DUNAJ 10.20: Koncert na orgle. — M: Koncert dunajskega sftmf orkestra. — 16: Popoldanski koncert. — 18-20: Komorna glasiba. — 20.05: Dramski večer — 21.45: Večerni koncert orkestra. — BERLIN 16.30: OrlkestTaien koncert. — 1810: Zborovsko petje. — 20: Operni večer. — Koncert lahke glasbe — FRANKFURT 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos p -grama iz Sfrutitganta. — LANGENBERG 16.30: Koncert orkestra. — 20.10: Dramski večer. — STUTTGART 16.15: Prenos koncerta ie Franlk-fuTta. — 19-30: Samioiniičnii koncert fi3iani*rničnega orkestra. — 21.30: Sluhongra. — 23.30: Koncert koim.nrne glasbe. — BUDIMPRŠTA 10: Koncert nabožne glasbe. — 11.35: Koncert opernega orkestra. — 18: Vsr Sveti. — LONDON 20.45: Pevski in klavirski koncert pa vojaška go.lha. — 22 50: Mešan program. — 24: Presenečenje. — RIM 17-30: Popoldanski koncert. — 21: KaJ-tnanova oipera »Ba.iadera«. — 23.10: Godlba ra ples. — STOCKHOLM 18.30: Koncert laike godibe. — 20.30: Beethovnov koncert za violino in orkester, op. 61. — 22.10: Reproducirana glasiba. Izjava Na razne inserate namesto odgovora izjavljam javnosti, da nisem bil nikdar zastopnik Aleksandra Pollaka v Beogradu. — Njegove očitke in napade energično odklanjam in sem proti njemu vložil tožbo zaradi klevete. JOAHIM ŠAPmA, LJUBLJANA. Kakor kronometer bo deloval Vaš želodec. ako uporabljate za odprtje prašek OTROCI 1 malo m ODRASLI 1 vefflro žlico na vodii aii mleku. Alko vzamete prašek MAGNA m konici noiža po iedi, pospešuje prebavo, odpravi zapeko, zgago, vzpehavanje, bljuvanje, neprijeten duh ust. Ozdravi: katar že-lodca in črevesa, hemoroide, otekline t želodca. V lekarnah 'ek z navodilom 4Dfa. Konkurenčne cene Žil J6S6II 111 I lil O Ogled blaga brezobvezen Velika izbira modernih pletenin, damsk., mošk. in otrošk. Benger perila, modernih bluz, torbic, tMfilftC Ifamirnilf flllhlfalia fflf IR žepnih robcev, samoveznic, dežnikov i. t. d. po strogo solidnih cenah pri Šterk nasl.--JUU05 ArtllUlIUft, IJU^JdUrt, JUH lig »U CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 4492, 3492 &€dor hoče ti me mu postfm po posti naslov aH feaRo dru£e »informacijo Ctcocc so matih oglasov naj priloži o amatnteah a sieof no bo prejel odgovora I ^ Z~MsVW CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. trt 'JJii Pekovskega učenca poiieiuh staršev, na tri- ali štiriletno učno dobo sprejme takoj Alojzij Noč, pet. mojster, Slor. Javornik oa Gorenjskem. 37004 Slaščičarski pomočnik takoj »talno službo v »iašfcičami t Litiji. S7155 Elektromonter z daljšo prakso, trezen in zanesljiv, izvežban t montiranju t kolo iico, berg-manoTro in pešljevo cervjo, kateri ee razume tndi m. motorje in radio aparate, dobi mesto t Celju. Pismene ponudbe pod šifro »Dober elekitromonterc na ogl. oddelek »Jutra«. 37179 Pletiljo ilobro kurjeno sprejme M Jabšek, Rcžna dolina U|13 37142 Spretno navijalko Ba stroj t elektr. pogonom sprejmem takoj. Naslov v •glasnem oddelku »Jutra«. 37135 Trg. pomočnika ■lladega in agilnega, veeče-ira mauufakture in galanterije, sprejmem takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pošten podočnik 156«. 37r22 Pletilje ki ee razumejo tudi na »Jacquatd« strej, pod zelo ugodnimi pogoja sprejme takoj tovarna pletenin J. Ku5!an v Kranju, Gorenjsko. 37121 Učenca t primerno Šolsko izobrazbo in dobro vzgojo, s brano ia stanovanjem hiši eprejme v trgovino mešan. b'ag» P. Koren preje šterk, Črnomelj. 37189 Vajenca za krojaško obrt. pridnega in poštenega vzame takoj Ignac Drobež. krcja5ki moj ster v Rožni dolini, Cesta IX št. 43. 37219 Plesnega učitelja event. dijaka iščemo za Kamnik. Ponudbe na na slev: Kos. Kamnik. 37124 Kompanjonko gospodično, ki poučuje klavir. sprejmem Pismene po nudbe na oglasni oddefeil »Jutra« pod »Piani6tinja«. 27230 Kroj. pomočnika za veliko delo siprejme Jo ep Kos, krojač, Kranj 50. 37232 Kuharica srednje starosti, pridna in DOštena. ki je vešča dobre meščanske kuhinje — dobi službo v ljubljanski okolici Ponudbe z zahtevkom pla-in navedbo dosedanjega ■lužhovanja n. oglasni od-lolek »Jutra« pod značko »Zanesljiva 10S«. 37098 Mlado dekle rosno, ki je vajeno otrok irt opravlja tudi druga hiš-J)a dela, sprejm" lekarnar na. deželi, ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Tiesno dekle«. 37090 Natakarico »a račnn, ki bi opravljala rtdi druga hišna dela. sprejme gostilna Korošec, Laško 37170 Učenko M 5* dovršila meščansko *<>K sprejmem v trgovino mešanega blaga. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra,. 37196 Brivskega vajenca izobraženega in poštenih tfajp&v, sprejmem takoj v boljšo brivnico. N~aflov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37180 Šofer - mehanik r večletno prakse, se sprejme k avtobusu. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »•Tutra« pod »Priden in zanesljiv«. 37206 Strojepisko f perfektnim znanjem srbohrvaščine, kakor tudi nemščino in stenografije, sprejmem takoj v stalno službo Gospodične s prakso imajo prednost. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 37224 Sobarico zmožno deloma tudi šivanja, iščem za hotel Tivoli v Ljubljani. 37332 Uradnico zmožno slovenščine, nemščino in srbohrvaščine — perfektno st enogra f in jo ter strojepisko sprejme podjetje v Mariboru. — Ponudbe na .podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifre »Perfekjna etenograPnja«. 37168 Prodajalko samostojno moč. za podružnico trgovine z mešan, blagom v Ljubljani sprejmem takoj. Ponudbe na ogla*, oddelek »Jntra« pod »Podružnica 101«. 37251 Potnike za obisk privatnih etrank v manufaktumi stroki, iščemo ta takojšnji nastop. Ponudbe pod »Stalni zaslužek« ni ogl. odd. Jutra. 37056 Agilne potnike za prodajo dobro idočih predmetov (dnevni mogoč zaslužek 300—400 Din) — sprejme »Posest«, Mikloši-ceva 4. 37209 G. Th. Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica s slikami) (Ponatis prepovedan) Prva oblast, koncesljonlrana šoferska šola Ca mernik, Ljubljana (Jugo-avto), Dunajska cesta it- Telefon 2236 Suokovnjaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, 6 pričet-kom vsakega prvega. 254 Otvoritev novih tečajev italijanščine, francoščine, nemščine, angleščine, rušči-ae je 1. novembra. Vpisovanje ▼ Voenjakovi ulici št. 4, pritličje, med 10. in 12. ter 18. in 30. uro. 36589 Oblastveno koncesioolrana šoferska šola 1. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite — Ljubljani Bleiweisova cesta Stev. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov in praktične vožnje z zaprtim in odprtim avtomobilom. Prihodnji redni tečaj prične novembra. Poučuje tudi privatno. 37113 Mfa> Bivši drž. uradnik išče kakršnegakoli namt-ščenja. Je energičen, za nefljiv in soliden Zmožen samostojno voditi vse sod ne stvari Izterjavo dolgov Kateri trgovec ali industrijalec me lahko zaposli ne kaj ur na teden proti pri mernemti honorarju? Sprejme tudi upraviteljevo niš Gre za nadzornika, ali pa sprejme Kakršnokoli pitar niško delo. ker je verziran v vseh administrativnih de lih — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« DOd »Bivši državni uradnik«. 36299 Jlt rtf a drva r»r» Foto-a mater ji! Najcenejše razvijanje fil mov in plošč, kopije 6x9 1 Din, razglednice 2 Din. Tvornica fotografskih raz-glednio in slik Brata Smuč Ljubljana, Wolfova ul. 12, 242 Puhasto perje kg pi. Da razfiošiljam po povzetju, najmanj 5 kg PoLt-.m čisti, balo gosje kg po 130 Din ip čist beli puh po Din 300 kg — L BrotoviC. kemička čistio oa perja Zagreb. Ulca 82. 182 Železje za žage (veneeijanke) ve» settav, nadalje palčna in zobata kolesa lite jermenice, kompletne ležaje, osi itd. prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro sRablJeno železje«. 36679 Kunlče čistokrvne bele dunajčaae proda Ivan Anžič, Bizovik 6t. 83, Sp. Hrušica. 37201 2 lončeni peč! dobro ohranjeni naprodaj v Slomškovi ulici 7, pritličje, desno. 37204 Trgovski pomočnik vojaščine prost, vešč ma-nufakturne, galanterijske in špecerijske stroke, išče mesto za takoj. Ponudbe pod »Pmst« na oglasni oddelek Jutra« 3697« Vzgojiteljica Učiteljska abiturijentinja • znanjem: slovenskega, hrvaškega. nemškega jezika in klavirja, prosi za mesto vzgojiteljice. Ponudbe pod Vzgoja« na ogl odd Ju tra. 36819 Dobra šivilja mlada, išče primerno sini-bo. najraje bi šl» kot pomočnica h kaki šivilji Gre pa tudi kot sobarica kjer je velik/- šivanja, ali kot varuhinja večjih otrok, oz kot domača šivilja. Nasto-)i lahko takoj ali pozneje, faslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 36776 Mesto natakarice i"ltm v Ljubljani. Nas'ov •v oglas, oddelku »Jntra«. 37221 Žlahtno drevje cepljeno poceni proda Mil-kovič, Einsptlerjeva nI. 83. 37166 6 koles in 4 plašče malo rabljene, za Fiat 501, poceni »aT>roo. Oddam pa sobo eni ali dvema gospodičnama. i 250 Din. Nasl> v oglasnem oddelku »Jutra«. 37208 ilvpifi Zvezda — klet Dami, opozorjeni v torefk cd dveh (rosjpodor sosednje mize na »Jutro«, se naprošata, da prideta v četrtek ob Yt 9 zvečer pred opero. 37318 Življenje moje! Trpim neznoe.no! Ljubim Te bolj kot svoje življenje. —. Nestrpno pričakujem Tvojega odgovora pod Šifro »P. P. 30«. 37280 Blondinko ki eem jo ozrl pop. ob % 5. url dne 30/X r Stritarjevi ulifli v tirigovino, prosim sestanek pod »V črni hatji«. 37265 Inteligentna gdč. e 3,000.000 vrednim posestvom, se želi poročiti v pro-jnetnejši kraj, everat. blizu Zagreba, z gospodom, ki bi tudi imel večje posestvo in svoj lov Ponudbe na og'ae. oddelek »Jutra« pod šifro »Cvetje«. 37306 JTd M ' Z * M t rt »i Berdo knpi Tambu-raško društvo r Lavrlci. 37172 Sobico evetlo in snažno, r centre mesta, event.. s hrano oddam. — Naslov v oglasnem Oddelku »Jutra«. 37216 Opremljeno sobo • 1. novembrom t. 1. odda ▼ najem Ivana Strniša, Ljubljana, Sarlovftm c. 33. »215 Solnčno sobo I izborno oArbo ali brez odk-rb«. pri profesorju. Na Kodoljevo 13, 10 minut od drage državne. 87346 Mesečno sobo v pritličju ln centru moetn. e posebnim vhodom in elektriko takoi od »m 2 "o sipodoma. Naslov ▼ ogla«. /Oddelku »Jutra«. 9TSS Opremljeno sobo oddam v Streliški ulici št. 10/1. Poizve se med 12. m 14. ur«. 37244 Nov planino 7 izbranim glasom, prodam Nailov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27329 Papagaja (imaconio) govorečega, s stojalom prodam ljubitelju jitičev. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 87337 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer. Ljubljana. Sv Petra cesta 25. 212 Oseba ki je pomotoma vzela r soboto »večer v kavarni »Zvezda« moški dežnik z rumenim držalom, naj ga vrne t garderobi. 37317 Polovno lokomotivo majhno, normalnega tira, za manevriranje z vagoni, po-trebnje »Jasenica« A. D., Beograd, Kra-ja Milana 54. S7Ž41 ODDOJUDOCnJLHX3 Jože Gregorin prvovrstna krojaška obrt, ee priporoča gospodom im damam. Marmontcva ulica 1» — Mirje. 85771 DDODnULOJIJLBJLJL) Halo! Pozor! Najboljša brezalkoholna pijača je ' Original SanhaS Dobi »e v vseh gostilnah in restavracijah. Izdeluje: I. slovenska tovarna mineralnih voda, Slomškova ul 27. {f€}e pa hočemo naročiti I256o knjigoveška dela, da so hitro ter solidno izdelana in po nizkih cenah? Le pri MIROSLAVU B1VIC Ljubljana, Sv. Petra c. 7 (Hotel Lloyd) 9QQ©©©QQQQQQ©Q 12870 PrvosKtnfl opitena iojca v zafeojSi po 720 aft 1440 komadov, Din 13S za kotnad« postavno Poljčane, vfkil.nično zaboja, ra^zposflja po povzetju Eksporina družba Matheis, Snppanz in drug, Maribor poštni predal 6. (DOOOOOOOOOg?©®® Iščemo šoferja na stalno mesto za parni avto Škoda - Sentinel. Prednost imajo oni, ki ima o knrj še t bejrrofiskb te prettstavifa kmjj®a najlepši okras ra vsaJto slovensko nriso. RetpreeeotativDa toiisa velja broškama 130 DJn, ▼ p!aTommy — ali je to tvoje?* »Oho!« je vzkliknil. »In jaz sem si belil glavo, kam mi je izginila!« ®Ka§? Kaj je ifco?« je zajecljala Ma,ry. »Tommy — ali je to tvoje?« »Seveda je moje! Po tej praski bi jo spoznal izmed tisoč dru- gSi!« Pobral jo ie, jo sprav« t Jep ki fcreiiH po stopnicah na vrh. Dick in Ma>ry sta se prepad eno spogledala. H V . •• • 20. poglavje. Dick nI vedel, kad nanj reče in kaj naj stori. To nepričakovano in v svojih posledicah tali usodno odkritje ga je spravljalo ob pamet Obraz Mary Randove je bi bel kakor sneg. »Tomimy — moj brat!...« Šepetala je kakor sama pri sefoi, čeprav ni odtrgala oči od' Dicko-vega obraza. »Kaj naj zdaj storrva?« je vprašala z zamolklim glasom. »iNe vem,« je obajpno odvrniL Mary je vstala, kakor da ji je dala prav njegova neodločnost jasno misel. Njen gtes je bil zdafl povsem miren in trden. »Samo nekaj moreva storiti: dognati, ali je resnica. To morava zvedeti iz njegovih lastnih ust. Ce je — — !« Stavka ni dovršila, a Dick ni mogel dvomiti o namerni, ki se je skrival za mirnim zvokom njenih besed. »Želim, da si pri meni, ko bom govorila z njim,« je rekla malone ravnodušno. Dick bi bil v tem trenutku rajši kjerkoli na svetu, samo ne v tej hiši, toda upreti se ji iti tipal. Videl jo je, kako je stopila k znožju stopnic, in slišal, kako je zaklicala Tommvievo ime. Z zastajajočim srcem je čakal, kaj bo. Tom Rand je prišel dol in sesitra ga je potegnila v gostinsko sobo. »Kaj bi rada?«.je vprašal z osomim glasom. »Rada tri nekaj dognala,« je rekla Mary z nespremenjeno mirnim glasom. J »Kaj pa?« Nekam izzivalno je vzdignil glavo, kakor bi slutil neprijazno razpoloženje, ki je vladalo v sobi. Mary je napeto premišljevala. »Tommy,« je rekla naposled, »ali mi nisi pred štirinajstimi dnevi omenil, da si v strahoviti stiski za dercar?« ! , »-Da.« 1 -"'i' ' »In zdaj ga ne potrebuješ več? Ali je zdaj konec zadrege?« »Je. Vse tiste stvari sem spravil v red.« »■Kako si jih spravil v red1?« To vprašanje ji je kar planilo iz ust. Tommy je malce zardel. »Glej, glej! Ne vem, s kakšno pravico me izprašaješ —« »Vedeti moram!« Brat je bil videti jezen. Priigra? sem nekaj,« je >rekel z zamolklim glasom. »Pri von Sicherju.« »Pri von Sieohnerju?« »Igralnfico ima tu. Saj nibilo veffiko — ravno toliko, da —« Mary je prestregla njegov uhajajoči pogled. »Laižeš. Poznam te, kadar se skušaš Zlagati. Zdaj lažeš.« Njegova spodnja čeljust se je trdovratno napela. »Nu prav, pa lažem. Kaj prav za prav hočeš od .mene?« »Pripraviti te hočem, da mi poveš resnico Ce ne- jo povem jaz tebi.« V svojem silnem razburjenju je Mary kar trepetala; obupno si je prizadevala, da bi udržala svoje pretresene živce. Dick je sedel ob strani. Čeprav se v tem trenutku nobeden izmed obeh ni zmenil zanj, mu je vendar srce zastajailo od zadrege. »M si govoril z Lawsonom tisti večer, preden so ga umorili, ali nisi govora! z njim?« je nadaljevala Ma.ry. »Nisem — sem... Kaj pa to de?« »Svojo čutarico si pozabil pri njem. Tako sva ti prišla na sled. Zdaj veva vse!« Tommy je negotovo segel nazaj in se ujel za stol. Resnično preplašen je bil videti »Vse vesta?« je planiSo iz njega. »Saj ni bilo časa' zvedeti« »Rekel si Lawsonu, da si v strašni stiski za denar. On ti ni hotel pomagati Nato si mu dejal, da se ne boš plašil nobenega sredstva.« »•Rekel sem ti, da sem šel k von Sieohnerju.« »A jaz ti pravim, da lažeš.« »Kaj misliš s tem?« Kri mu je siHiila v glavo. Sestri je glas zastajal v grlu. Le z obupnim naporom je nadaljevala. »Tom, ti nisi twl v nobeni igralnici' zakaj oče je zdavnaj sporočil mestnemu redarstvu, da bo potrosil poslednji belič in uporabil ves svoj vpliv, da zapro podjetje vsakomur, kdor ti ne bi pokazal vrat.« »Za von Siechnerja to ne velja. Njegovo podjetje je zunaj mesta.« Žgoče preziranje je žareflo v njenih očeh. Ko je Tom to videl, ga je zdajci pograbila zloba. »Nu prav, pa nisem bil pri von Sieohnerju. Rekel sem, da sem bil, a to ni res. In zdaj te ne bom več poslušal. Prav zdajle pojdern popravit, kar sem tisti večer zamudil.« To rekši ji je obrnil hrbet in krenit! proti vratom. »Stoj!« je Menila za njim. »Stoj, ti pravim. Resno govorim s teboj. Tom. Zdaj vem vse — prav vse. Tisto noč si hotel dobiti nekje denarja in si prišel! zaradi tega k Lawsonu. A potlej si menda izgubil pamet Zjutraj si se na vse zgodaj odpravil z doma. Lawson je sredi poleta pristai — zakaj je to storil, ne vem. A pristal je. In ti si ga ubil s tisto pištolo. Nato si se vrnil in si .pobral denar, prazno vrečo pa si hotel zažgati.« »Ali blazniš?« je za Roskopf« Ulit Petletno jamutTO. Za need-govarjajoče ee rrae denar Anton Kiffmann Maribor 136/b Specijalist uno sa boIJSe Svice5'n V uporabi oreko 600 000 komadov Ponikljan «10 Din trnu lakiran 155 Din Dobiva se povsod. 12664 vagonske dobave £elod suhe gobe k u p u ? e po najvišjih cenah V. H. Rchrmann, Ljubljana, Sv. Petra nasm 27 1243$ En eros SpeCljalna En detaO trgovina vozičkov in koles Pleskanje kolea »D0R0«, ponikljanje novih prečk (sprikljev) ia 250 Din. Ceniki frank*. ZEHELROK OTON Tržaška cesta — Glince Marijin trs 8 Najbolje prodaste ■ Kostanjev taninski lesi ako Dišete še danes r navedbo šltevila vacotnov in ■ ako pišete še danes z navedbo šitevila vagonov in •naknadno postajo izvozni tvrdki ERNEST MARINC — CELJE ZRINSKEGA UUCA 4 — TELEFON 136. Tudi provizMskj nakupovale! se sprejmejo. I t V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naša mama, stara mama, sestra in teta, gospa frančiška Šliber roj. Malj gostflničarka v itoreik ob 22. uri mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 31. oktobra oto 15. uri pop. ie hiše žalosti na farno pokopališče. Blago pokojnico priporočamo v blag spomin. Selca nad Škofjo Loko, dne 30. oktobra 1929. Franc Šliber, sin; Marija JegHč roj. Šliber. Ana Lovšin roj. Šliber. JuJka šliber, hčere. Vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo.