60100200 osrednja knjUnICA p.P #126 66001 KGPfc ^ ) SKI DNEVNIK Aku^08 ^a^ana v gotovini Abo* poslalt I grupoi, Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. «7 (9695) TRST, torek, 19, aprila 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni ((Doberdoba _ prt C^renjl Tret)ušl- 06 18- septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SKLEP FINANČNIH MINISTROV V LUKSEMBURGU EGS JE VČERAJ ODOBRILA ITALIJI 500 MILIJONOV DOLARJEV POSOJILA Posojilo bo na razpolago italijanski vladi v najkrajšem času Zadolžitev v tujini je že dosegla 18,5 milijarde dolarjev . LUKSEMBURG, IS. — Finančni ministri gospodarske skupnosti so r*ncs uradno odobrili posojilo EGS Italiji v višini 500 milijonov dolar-■ v* Posojilo bo na razpolago italijanski vladi v najkrajšem času. 7,a- dnonemški finančni minister Apel je ob tej priložnosti izjavil, da bo 'ršna komisija .EGS sedaj zbrala 500 milijonov dolarjev na medna-"Onem trgu kapitalov. * Pogovoru s časnikarji je Apel P°>'očiI, da je italijanski zakladni "Unister Stammati zaprosil, naj bi ®u Posojilo v enem samem obroku, a*» da bo lahko italijanska vlada . uajkrajšem času nadomestila vsoto’. Li jo je nedavno vrnila Veliki htaniji, ki je svoj čas prispevala » P°l milijona dolarjev pri posojilu aiijj v višini milijarde 850 milijo-j dolarjev. To posojilo bo Italiji vrnila v celoti gospodarski skup-™*li šele v prihodnjih letih. w**0 izjavah zakladnega ministra tarmnatija So pogoji za najetje po-.Ma pri evropskih zaveznikih po-scblii pogojem, ki jih je Italiji po-javil Mednarodni denarni sklad za Pavkar odobreno posojilo v višini V| bilijonov dolarjev. Italijanska L*a»a 7. zadovoljstvom ugotavlja, da J/. evropsko posojilo lahko dobila v 'loti prej kot posojilo Mednared-®|a denarnega sklada, ki je spo-j b|l, da trenutno nima na razpo-* dovolj denarnih sredstev. Ža-ji.uo Italija dobila posojilo iz Wa-'tgtona v nekaj obrokih letos in Prihodnjem letu. rii.. Lej priložnosti je treba pouda-’■ da se je Italija v zadnjih letih Lelo zadolžila v tujini. Z omenjeni- , Posojiloma znaša sedaj njen ti S 18.5 milijarde dolarjev, ali 16 ječ 4oo milijard lir. Od te vsote , jPade na dolgove, ki jih ima dr-«*?a uprava pri tujih denarnih za-7.091 milijonov dolarjev, za dol' filijouov dolarjev pa je za j? *»na na evropskem denarnem tr-Tem vsotam je treba dodati še II 'U0|- Sove, ki jih imajo italijanske ""like v tujini. Vse skupaj . znaša rei 18,5 milijarde dolarjev dolgov. |l,,l"Hin,ulmml limit (umi iiiiiiiiMmiiiiiitiiii nun H t n L J 11 z dne 23. o dopolnitvi deželne šovinizem brez primere j ' Uradnem listu dežele Furlaniji' Krajine (Bollettino uf- jr... ,» della Regionc autonoma •Bril • ^('no/ a Uiulia) z dne 4. Dj. je objavljen odlok predsed-» deželnega odbora ,Krca letos o dopolni... __________ iiiK za proučevanje jezi^or-dvl P»gojev v Furlaniji in za iz-toy »»Sanskega programa pose-za obrambo in ovrednotenje tji nsKega jezika in manjših nare-b)»(1 dVugim: «Ne bi hoteli, »4vd! se duh odpovedovanja, ki je Skoval vso osimsko operaeijo, cajji sedaj nadaljevati in celo j iT"* .do uvajanja za našo zem-«o . rniinologij in poimenovanj, ki ^ ,agc koprski televiziji« . . . itd. tR) J®"1' odbor naj bi torej zagre-kot sc da razumeti, nič manj "Pal nar”dno izdajstvo, ker se je ittip e, *uradni dokument« vnesti tol ‘Mavia Veneta«. Pri «11 Pic-*aK) JCVt'da dobro vedo, a se de-sijj ®»be in slepe, ker jih v to llzoJ Krajni šovinizem in nacionalne ie bil že za časa Benc- vCii8 P,ublikc v ra*'i naziv «Schia-ttiln* veneta«, da so italijanski "»Vil ’’ 'n zgodovinarji že pred 4rw svetovno vojno (Musoni in Pa/f., »abili za Beneško Slovenijo •Slavi. , av>a Friidana,! ali tudi ža$],j 8 ''Vneta#, da je ugledni tr-do»|pj zS0dovlnar Carlo Schiffrer V. P‘sa' ‘n govoril o »Slavii '» j. " * * * * v italijanskih, francoskih PpOrahf-1 znai'stvenih delih, da .je drugi Kd pojem «Slavia Veneta« *>ifl (,*®*ni pisec in zgodovinar Fa- Razumljivo je, da velika zadolžitev v tujini, kakor tudi visok zunanjetrgovinski in plačilni primanjkljaj zelo vplivajo na vrednost lire. «Banca dTtalia« je v zadnjih mesecih s svojim posredovanjem omejila razvrednotenje lire, ni pa še ustvarila pogojev, da bi se lahko vrednost lire utrdila vsaj na sedanji ravni, Kljub napovedi vlade, da bo letošnjo inflacijo omejila na 16 od sto, v letu 1978 pa na 10 od sto, v mednarodnih denarnih krogih že danes ugotavljajo, da bo italijanska vlada težko izpeljala to svojo nalogo. Zato napovedujejo, da bo lira bolj ali manj ohranila svojo sedanjo vrednost še za nekaj mesecev. Proti koncu leta pa naj bi njena vrednost padla na 950 lir za dolar. Tega mnenja so tako v New Yorku kot v Londonu, kjer pozorno zasle- dujejo gospodarska gibanja Vrednost lire na menjalnih trgih je odraz gospodarske moči. Zato je njeno razvrednotenje neposredno povezano tudi z življenjsko ravnijo prebivalstva. Izguba vrednosti lire je obenem tudi izguba vrednosti kupne moči delavskih plač, zlasti sedaj, ko je vlada v zadnjih šestih mesecih sprejela vrsto davčnih in drugih omejitvenih ukrepov in s tem zmanjšala razpoložljivost denarja v rokah potrošnikov. Zato je tudi razumljivo, da so sindikalne organizacije ob objavi »jamstvenega pisma« Mednarodnemu denarnemu skladu za posojilo 530 milijonov dolarjev protestirale proti vladi, ki v njem zagotavlja, da bo v bližnji prihodnosti znižala ceno dela z nadaljnjo omejitvijo draginjske doklade. Na to je zakladni minister Stam mati zagotovil, da se vladna jamstva nanašajo na že' sprejete in dogovorjene sklepe in da ustroja draginjske doklade ne bodo v nobenem primeru spremenili brez dogovora z delavskimi predstavniki. O-staja pa odprto vprašanje proizvajalnih rialožb. O tem Stammati pravi, da ni mogoče voditi boja proti inflaciji in zmanjšanju primanjkljaja plačilne bilance brez omejitve kreditov. Sicer pa dodaja, da se je vlada obvezala, da bo letošnji državni primanjkljaj za 4 tisoč milijard nižji od lanskega in da bodo lahko to vsoto namenili za naložbe, v okviru vladnih predlogov in u-krepov za krepitev dejavnosti na Jugu, zlasti pa še za zaposlitev mladine. Sicer pa je celotno vprašanje kratkoročnega in srednjeročnega gospodarskega načrta sedaj ponovno v rokah strank ustavnega loka, ki bodo v prihodnjih dneh, na pobudo socialistični stranke, razpravljale o novem vladnem gospodarskem programu. (sl) Cush,. (la uporablja danes ta Ladovi' 8v°Kb znanstvenih delili (Cilj s.nar prof. Giorgio Valussi Je D„i”Veni bi Italia 1974) in da »ipd «Slavia Veneta« danes V «r,ani in Italijani, ki niso li«l0v ",Pni s šovinistično in pro-fal)j SK<> obsedenostjo, splošno v Dej.,, K.uv"ni in pisavi, kara,,,,m '»"'or je zato povsem fih * “Porabil v italijanskih kro-Pra(,(j, anstven°, zgodovinsko in *rc |!„.n° veljaven naziv in če mu •o, ,|H »citati v tej zvezi je samo * Svoii'88 n' sL">'ii že davno prej f«dnlni n' Prvim umestitvenim u-*#sotn aKtom, kot smo mn pred Pvavičeno očitali, da se je »e z ..."“»»»vati beneške Sloven-K srezi’m Pravim imenom. Prav ®CI se »asi spreminjajo, če* Skrm Prepočasi. Le pri trža-»titn- a 'lanskem dnevniku so se stavili pri «ventcuniu». (jk) Leone in Tito pokrovitelja meseca kulture SFRJ v Rimu RIM, 18. — Predsednik italijanske republike in predsednik SFRJ Tito sta se dogovorila, da prevzameta pokroviteljstvo nad «mesecem jugoslovanske kulture«, ki ho v Rimu od 21. aprila da 21. maja. Ob tej priložnosti sta državna poglavarja izrazila zadovoljstvo nad dejstvom, da se sodelovanje med državama krepi zlasti na kulturnem in umetniškem področju, kar je viden dokaz tesnega sodelovanja in dobrega sosedstva, ki označujeta odnose med državama. Minister Stammati GLASOVALO JE OKROG 400 TISOČ VOLIVCEV Prvi rezultati volitev v Rovigu in 34 občinah Nespremenjeni odnosi v pokrajini Rovigo - Napredek Krščanske demokracije v Castellammare di Stabia ROVIGO, 18. — Tudi ponovne volitve niso rešile stanja v pokrajini Rovigo, kjer so volili nov pokrajinski svet po zastoju, ki je nastal po 15. juniju, ko sta levica (KPI in PSI) prejeli 12 svetovalcev. KD 10, po enega pa PSD1 in MSI. Kljub rahlim premikom glasov (komunisti so napredovali za 1,5 odstotka, socialisti pa nazadovali za 1,1 od sto) se namreč porazdelitev sedežev ni spremenila in nad pokrajino Rovigo je spet legla senca vladnega komisarja. K neuspehu levice, ki je upala, da ji bo uspelo prevzeti pokrajino v svoje roke, je prispevala tudi pred ložitev liste «demoproletarcev», ki je razpršila en odstotek glasov. Odnosi.so torej sledeči: KPI 37,5 od sto (prejšnje 35,9), KD 38.5 (38.5), PSI (10,8 (11.7). MSI 3,2 (3,8), PSDI 6,2 (6.9), PLI 1,3 (1.9), PRI 1,5 (1,3), DP 1 (-). Drugače je bilo v 34 občinah. Kjer se je glasovalo s, Droporcio-nalnim sistemom. Tu je prišla moč no do izraza razlika med upravnimi in političnimi volitvami, v primerjavi s katerimi je levica (KPI in PSI) nazadovala za 4 odstotke, medtem ko je KD napredovala za en odstotek, V primerjavi s prejšnjimi upravnimi volitvami iz leta 1972 pa je KPI napredovala za 0,6 pd sto, PSI pa nazadovala za 1,4 odstotke. KD pa napreduje za 2,6 odstotka. Ostale laične stranke so v bistvu ohranile svoje po-zcije ali rahlo napredovale, kol PRI. Na ta rezultat, ki zadeva skoraj 160 tisoč volivcev pd je močno vplival poraz levice v mestu Oa-steilamare 'di Stabia, pri Neaplju, kjer je levica (KPI in PSI) prejela junija lani, na parlamentarnih volitvah, skupaj skoraj 53 odstotkov glasov, sedaj pa jih je skupaj .prejela malo manj kot 42 odstotkov. Močno se jc tu okrepila KD, ki je narasla od 34,2 odstotkov glasov (32,8 odstotkov na političnih ’76) kar na 40,1 odstotka. KPI jc- tu izgubila 0,4 odstotka v primerjavi s prejšnjimi upravnimi in kar 12,8 od so v primerjavi z lanskimi junijskimi volitvami. V zvezi s tem negativnim rezul tatom v mestu, ki šteje nad 40 tisoč prebivalcev je neapeljski tajnik KPI Geremicra dejal, da je «dokaz težke družbene krize in e-lementov, ki so jih komunisti očitno podcenjevali«. Pač pa je na 'splošno zelo zadovoljen podtajnik KD poslanec Gaspari, ki govori o porazu levice; in ponovni okrepitvi laičnih strank. Vsekakor bodo podrobnejše politične analize znane šele čez nekaj dni. (st.s.) ■iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiifHiiiiiiiiiiMiiiiiiuiniHiiiiMiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiifiiiiniiiimuiuiHiHHrHimimiiiHimHiiiiiiiuuiMiiiiHiiimiuui DEMOKRŠČANSKA DESNICA GROZI S PROSTIMI STRELCI« Zaostritev sporov v KD povzroča zastoj v odnosih med strankami Pričakovanje za «vrh» K D pred sklicanjem seje vodstva Berlinguer v Bologni opozoril pred notranjimi manevri, s katerimi skušajo demokristjani zaščititi lastne koristi RIM, 18. — V odnosih med strankami jg nastal zastoj. Eden izmed razlogov je verjetno tudi pričakovanje «minitesta« upravnih volitev, pri katerih je sodelovalo skoraj 409 tisoč državljanov, pred-i sem pa vlada pričakovanje za sklepe »vrha* krščanske demokracije, ki se bo sestal jutri. Tedaj se bodo namreč srečali Moro, Zac-cagniii, Piccoli in Bartolomei ter razpravljali o datumu seje vodstva, predvsem pa o sklepih, ki naj jih vodstvo sprejme glede možnosti sporazuma med demokratičnimi strankami o novi večini. Časopisi so polni domnčv in u-gibanj o sestavi nove vlade, vendar o tem v resnici ni še nič dogovorjenega. Berlinguer je na shodu KPI v Bologni, v nedeljo, še enkrat ponovil, da • se mudi in da komunisti jasno ponujajo svoje sodelovanje za preobrat, ki je Italiji krvavo potreben. Gre namreč za ,nujnost, da se oblikuje trdna vladna večina, v kateri naj bodo enakopravno prisotne vse demokratične stranke in torej tudi KPI. Prav ta perspektiva pa vzbuja še vedno v demokrščanskih vrstah upiranja in negodovanja. Če je Moro v Bariju nekako pozitivno od- llllliniMIHIIIIIIIHIIIMIIIIIIlilHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIiHlIlllllllllinilllllllimiimillHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIVnlll NEDELJSKE PARLAMENTARNE VOLITVE V BELGIJI ZMAGA KRŠČANSKE SOCIALNE STRANKE BRUSELJ, 18. — Krščansko - so cialna stranka predsednika vlade Lea Tindemansa je na včerajšnjih volitvah zmagala, ni pa dosegla absolutne, večine. Če bo hotel Tinde-mans sestaviti novo vlado, bo moral iskati zaveznike. Takoj po volitvah je sedanja' vlada odstopila. Kralj je odstop sprejel in. zaprosil vlado, naj opravlja upravne zadeve do sestave nove vlade. Tindemans je sedaj vodil koalicijsko vlado skupno z liberalci in Valonci. Belgijsko notranje ministrstvo je sporočilo, da bodo uradni podatki o volilnih izidih objavljeni šele jutri. Kljub temu pa že neuradne številke dokazujejo, da so krščanski socialci pridobili najmanj 7 mest v poslanski zbornici, liberalci eno mesto, komunisti so ostali pri prejšnjem številu, medtem ko je koalicijska lista Valoncev in demokratske fronte frankofonov precej zgubila. Dve poslanski mesti je zgubila tudi lista Volksunie. Podatki n so dokončni, ker morajo sešteti še glasove za izvolitev 30 .poslancev. Politični opazovalci menijo, da bo kralj gotovo pčveril Tindemansu mandat za sestavo nove v>lade. Ko so ga vprašali, če bo sedaj sestavil vlado s socialisti, j« Tindemans od- r . govoril, da večina v demokraciji pomeni vladati 2 51 odst. Zato ne namerava kršiti «demokracije«, kar pomeni, da bo sestavil vlado v koaliciji z- manjšimi političnimi silami in da bodo socialisti ostali v ppoziciji. Izid nedeljskih volitev v Belgiji dokazuje, da je prebivalstvo sprejelo'vladno varčevalno politiko, ki je v nekaj mesecih izboljšala gospodarski položaj. Po zadnjih podatkih se je industrijska proizvodnja povečala. povečal se je izvoz in število brezposelnih se je nekoliko zmanjšalo. Najvažnejše pa je dejstvo, da je vlada sprostila kreditno politiko In da so sedaj začeli z velikimi proizvajalnimi naložbami. Belgija je v lanskem letu preživljala precejšnjo krizo in je ob koncu lanskega leta število brezposelnih doseglo 10 od sto aktivnega prebivalstva. Prav tako je bil belgijski frank v precejšnjih težavah, v zadnjih mesecih pa je ponovno utrdil svojo vrednost, (sl) RIM. 18. — Predsednik vlade Andreotti je danes sprejel v palači Chigi bivšega mehiškega predsednika Luisa Echeverrio, ki je na zasebnem obisku v Rimu. Echeverrio je danes sprejel tudi papež Pavel VL govoril na komunistične in socia listične zahteve, pa v stranki vendarle narašča kritika z desne. Tako je dorotejec Cavalieri označil Morove pobude in govore kot «o-sebno pobudo sicer priznanega voditelja«.'Se jasnejši pa je bil podtajnik Carta (ki velja za glasnika Donat Cattina). Ta je očitno zagrozil, da bi se v KD utegnili pojaviti številni prosti strelci, če bi komunistični poslanci kdaj glasovali za vlado. Carta zato javno, zahteva od Mora, naj pojasni, kai je mislil s stavkom o «pogojih, ki jih KD ne more sprejeti«. Kateri so ti pogoji, sprašuje Carta. Je sploh še kaj, čemur se KD ni odpovedala? Spet drugi zahtevajo, naj Moro skliče vsedržavni svet’ KD, češ da bi morebiten sklep vodstva ne zadostoval. Zato pa je tudi nastal zastoj v stkih in vsi čakajo na izid srečanja za zaprtimi vrati med demokrščanskimi voditelji. Ni namreč izključeno, cia bo spor izbruhnil na dan takoj. Prav zato pa je Berlinguer v Bologni opozarjal, «naj nihče he postavlja pred splošne koristi države svojih računov ali strumenta-1'stično manevrira, sklicujoč se na svoje notranje težave«. Tudi KPI je dal dazumeti Berlinguer, doživlja določene težave zaradi svojega odgovornega zadržanja, toda gleda na splošne koristi družbe, medtem ko v krščanski demokraciji merijo vsak sklep skozi prizmo lastnih političnih koristi. Tudi socialisti so zaskrbljeni in jutrišnji «Avanti» bo objavil uvodnik, v katerem izrecno povedo, da jih skrbi možnost, da bi spor v KD še zaostril njen «imobilizem». Zato pa socialisti tudi izražajo razumevanje in simpatijo »za one, ki iščejo stičnih točk z drugimi strankami. Pozitivno ocenjuje PSI tudi nedavne Morove posege, čeprav poudarja «upanje, da bi njegova previdnost ne postavila na glavo splošno priznane nujnosti sporazuma«. CANDIDA CURZI Zasedanje zunanjih ministrov EGS LONDON, 18. - Tukaj se je danes začelo zasedanja sveta zunanjih ministrov Evropske gospodarske skupnosti. Srečanje voditeljev diplomacije evropske deveterice je posvečeno razpravi odnosov med, skupnostjo in nekaterimi afriškimi državami. Poleg tega so danes posvetili precejšnjo pozornost razpletu dogodkov v Rodeziji, kjer je imel novi britanski zunanji minister Ovven pogovore s tamkajšnjimi državniki in je hkrati obiskal tudi Južno A-friko. Zunanji ministri EGS podpirajo britanska prizadevanja, «da bi oblast v Rodeziji čimprej prišla v roke večine afriškega prebivalstva«. Na zasedanju bodo razpravljali tudi o položaju v Zairu in pričaku- jejo, da bo francoski predstavnik podrobno obrazložil politiko Giscar-da D’Estainga na tem afriškem območju. Med drugimi vprašanji, ki so na dnevnem redu, je tudi obravnava problemov povezanih z bodočo evropsko konferenco v Beogradu, ki bo 15. junija Svojci (iuida De Mariina zaprosili za prekinitev poročanja o ugrabitvi NEAPELJ, 18. - Trinajst dni po ugrabitvi tajnika neapeljske federacije PSI prof. Guida De Martina so njegovi svojci prosili predstavnike tiska, naj po možnosti prekinejo poročanje o ugrabitvi. Prošnjo so naslovili v upanju, da bo tako mogoče navezati stike z ugrabitelji, ki so se baje oglasili na velikonočni ponedeljek, nato pa prekinili tudi ta prvi uvodni stik. POUDARJENA V ZAKLJUČNEM DOKUMENTU DEŽELNEGA KONGRESA KPI Nujnost političnega preokreta za rešitev problemov dežele Evropski in svetovni obseg osimskih sporazumov - Posl. Cuffaro potrjen za deželnega tajnika Zaključni govor članice vsedržavnega vodstva posl. Seronijeve • Zadnji posegi v razpravo Z zaključnim posegom predstavnice vsedržavnega partijskega vodstva Adriane Seroni, z izvolitvijo novega 55-članskega deželnega komiteje in 11-članske in.Jzorne komisije ter z odobritvijo političnega dokumenta — poz’v;, deželni javnosti se je v nedeljo zaključil v tržaškem Avditoriju prvi deželni kongres KPI. Takoj po zaključku kongresa se je sestal novoizvoljeni komite, ki je potrdil posl. Antonina Cuffara za deželnega tajnika. Ključni vprašanj; obnove Furlanije in izvajanja osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, ki sta bili osrednji temi tridnevnega zasedanja, sta obravnavani tudi v zaključnem dokumentu — pozivu, ki pa se začenja z zaskrbljeno o-ceno političnega in gospodarskega položaja na vsedržavni ravni in z ugotovitvijo, da se morajo prebi valci naše dežele še posebno angažirati v boju za rešitev države, kajti od uspeha tega boja je odvisno tudi reševanje velikih in hudih problemov dežele. Rekonstrukcija in preporod na-,š:h krajev je veliki nacionalni problem — je rečeno v dokumentu — in terja zato globoko prenovitev v državi, drugačno uporabo razpoložljivih sredstev, izredne napore vseh demokratičnih sil. Po zahtevi, naj vlada čim prej odobri zakon o rekonstrukciji, poziva dokument KPI k skupnemu boju za drugačno deželo, za globoko preobrazbo njenih struktur, njenega centralističnega birokratskega aparata. njene zakonodaje, njenih političnih smernic. Glede vstopa v veljavo osim skih sporazumov pa dokument ugotavlja, da gre za «zgodovinsko dejstvo evropskega in svetovnega obsega, ki lahko odpre nove perspek tive za Trst in za celotno deželo«. Dežela se namreč lahko spremeni od obrobnega področja ostrih napetosti, ki je imelo samo vojaško vužnost. -v osrednji element za med narodno sodelovanje, za nove in bolj intenzivne odnose med Vzho dom in Zahodom in za sodelovanje med Evropo in Sredozemljem, Airiko in Azijo. Gre za veliko in neponovljivo priložnost, kj terja veliko naporov za afirmacijo mirovne vlage našega mesta in dežele. «S konstruktivnim skupnim delom in z udeležbo zainteresiranega prebivalstva bo prav gotovo mogoče rešiti probleme splošnega interesa in skrbi glede industrijskega razvoja, ki se mora skladati z zahtevami po zaščiti okolja in z demokratičnim gospodarskim na črtovanjem,* «Veliki problemi, ki so pred nami — je še rečeno v dokumentu — terjajo nujno premostitev bankrotirane politike, ki je rodiTa škodo in pojave razdora. Deželna e-mitnost se danes brani z ljudsko enotnostjo in z reševanjem problemov. Treba je odstraniti nevzdržne in zastarele ovire in pred sodke. Treba je končno uresničiti načela republiške ustave in deželnega statuta in zagotoviti državljanom slovenske etnične skupine piti do 26. aprila. Do tretjega nia-ja pa bodo morale politične stranke objaviti morebitno združitev v «volilne koalicije«. Sporočilo morajo poslati posebnemu »volilnemu odboru«. Natančno čez mesec dni, 18. maja, bodo uradno objavljene kandidatne liste in 25. maja se bo uradno pričela volilna kampanja, ki bo trajala tri tedne, do polnoči 13. junija. Kot v Italiji bodo tudi španski volivci imeli pravico do dvodnevnega «premisleka» pred volitvami. Vsekakor pa je nedavna uzakonitev KP Španije, ali točneje, pre-klic prvotnega ukrepa, ki je prepovedoval komunistično partijo v Span ji še vedno v ospredju zanimanja. Desnica, ki je bila prvič poražena, ko je zahtevala, nai se o uzakonitvi izreče višji vojaški svet in obsodi vlado, je tokrat zaigrala na drugo karto. 114 poslancev starih frankističnih «Cortes« (te štejejo skupno 556 poslancev) je namreč podpisalo zahtevo po nenadnem sklicanju tega parlamentu podobnega organa, da bi »diskutirali o ukrepu premierja Adolfa ■ IfllllllllllllHIIIIIHIIIIIIIIIIIIlillMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllinilllllllllllflllfllllllllllllllllllllltlllflillllMilltlllllllllllinilllllllllllllMIIIIimillHHfllHIII SIRSKI PREDSEDNIK ASAD V MOSKVI Poslanca De Martina sta obiskala na domu Ugo La Malfa in Sandro i v vsej deželi popolno enakoprav-Pertini. Z njim sta se zadržala do- tvost in svoboden razvoj na vseh bro uro. Oba sta nato poudarila, da področjih kot osnovni pogoj, da ie De Martino kljub preizkušnji ze- narodnostna skupnost lahko nudi lo trden. I svoj važen prispevek k bogatitvi skupne dediščine , in posebne vloge naše dežele.« Kongresni dokument v zaključnem delu poudarja nujnost enotnosti vseh demokratičnih sil ter napoveduje nova prizadevanja komunistov za najširše programske dogovore med vse-(jii demokratičnimi političnimi silami, ki naj privedejo do političnega sporazuma: v tej zvezi omenja trdno enotnost s socialisti ter izraža upanje, da bodo tudi v KD prevla dale težnje, ki so bolj v skladu z ljudskimi interesi. Dokument se sklicuje tudi na enotno stališče deželnega sveta in deželnih parlamentarcev ter končno izrrža prepričanje, da bodo žive sile v deželi znale na najboljši način — kot za časa odporništva in antifašističnega boja — voditi boj za uresničitev tistega preokreta, ki je nujno potreben za državo in za našo deželo. Obnova Furlanije in perspektive po Osimu sta bila tudi glavna argumenta zgoščenega posega predstavnice vsedržavnega vodstva KPI Adriane Seroni, ki je povzela zaključke izčrpne razprave. Glede o-simskih sporazumov je dejala, da pomenijo dejanje, ki v duhu Helsinkov odpravlja neko žarišče napetosti, ki pa po drugi strani odpira novo poglavje na področju mednarodnega sodelovanja, saj pomeni va- žen prispevek k razvijanju prijateljstva med naroui. Potrebno je sedaj, da se ta proces nadaljuje in da se ustvari resničen mir, ki ne pomeni samo odsotnosti konfliktov, pač pa uveljavljanje vedno bolj intenzivnih in koristnih odnosov sodelovanja, kakršne predvidevajo tudi osimski sporazumi. Nikakor ne ignoriramo zapletenosti vprašanj, ki jih bo treba še o-bravnavati in reševati, je nadaljevala predstavnica vodstva KPI: nikakor pa ne spadamo med tiste, ki se umikajo pred problemi in težavami, ki gledajo bolj na preteklost kot na bodočnost. Glede problemov obnove Furlanije je Seronijeva poudarila njihovo tesno povezavo s problemi celotno vsedržavne skupnosti. Dodala je. da je potres še dramatično poslabšal položaj, ki je bil že prej zaskrbljujoč, saj so ga označevali nezadovoljstvo, zaostalost in izseljevanje, s« pravi posledice določenega modela razvoji}, kakršnega so zasledovali v Italiji v zadnjem tridesetletju. V tem smislu, je poudarila, .je obnova Furlanije problem vsedržavnega značaja, saj je treba uveljaviti nov model razvoja, ki naj velja za vso državo; v tem smislu je Furlanija pre- (tm) (Nad ilj&oanje na zadnji strani) iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiai VOLITVE BODO 15. JUNIJA V Španiji razpisana prva volilna kampanja Zanimanje za oblikovanje centristične koalicije MADRID, 18. — Uradni list ob javlja vladni odlok o razpisu političnih volitev, ki bodo 15. junija. Določeni so tudi ostali roki. Tako bodo morali vsi državni funkcionarji in ministri, ki namerava- Suama> o uzakonitvi KPš, Pravilnik španskih »Cortes« namreč dopušča, da sto poslancev zahteva sklicanje zbornice, »če je zahteva utemeljena«. Sedaj bo moralo predsedstvo zbornice odločiti. jo kandidirati na volitvah, odsto- ! ali je zahteva utemeljena in če bo Asud ob prihodu ua moskovsko letališče, kjer ga je sprejel Leonid Brežnjev (levo) MOSKVA, 18. - Sirski predsed nik Asad je danes prispel na uradni obisk v Moskvo, kjer so ga na letališču sprejeli najvišji sovjetski voditelji z Brežnjevom na čelu. Kmalu po prihodu so se začeli v Kremlju pogovori s sovjetskim: državniki. Pogovorov so se udeležili med drugim tudi Brežnjev, Pod-gorni, Kosigin in Gromiko. Sovjet- ska vlada daje veliko važnost temu obisku predvsem zaradi sirske politike v zadnjih mesecih, ki ni bila »v skladu* s sovjetsko politi ko na Bližnjem vzhodu. Znano je, da Grofniku ni uspelo preprečiti da bi -Sirci ob vdoru v Libanon napadli Palestince in jih dejansko potisnili v «rezervate». Kljub temu pa je Sirija še ved no država pa Bl žnjem vzhodu, ki uživa največjo sovjetsko podporo. Njeno orožje je v glavnem sovjetsko. Gotovo pa je, da bodo med pogovori posvetili precej pozornosti pa>estinskemu vprašanju in kon. ferenci o miru na Bližnjem vzho du, ki bi se morala nadaljevati prihodnjo jesen v Parizu, (sl) sodilo, da je, bodo »Cortes« razpravljale o tem sklepu. Desnica o-etno upa, da bi Suarezovi vladi izrekla nekakšno »moralno nezaupnico«. čeprRv je ne more odstaviti, ker vlado v Španiji imenuje kralj in ni podrejena sklepom parlamenta. Posebno pa ne tega, ki bo 15. junija dokončno razpuščen in bo na njegovo mesto stopil nov, iz dveh zbornic sestavljen demokratični parlament. Morebiten sklep »Cortes« bi pa gotovo Spravil v zadrego Suarezovo vlado in tiste sile, ki jo v volilni kampanji nekako predstavljajo. • Zanimanje španske javnosti j* vsekakor osredotočeno okoli snovanja centristične zmerne koalicije, v kateri so že sedaj liberalci, socialdemokrabi in demokrščanski konzervativen Slednji so sedaj naslovili »ultimat« »demokrščanski e-kipi za špansko državo«, ki je u-radno priznana kot članica mednarodne demokrščanske internacionale. «Ekipa« se je namreč doslej obotavljala, vendar se zdi. da Sua-rez pritiska nanjo, naj se pridruži centristični koaliciji, verjetno \ u-panju, da bo postala vsaj stranka relativne večine in tako porazila najnevarnejšo predstavnico fraukiz-ma, »Alianco popular«, ki jo vodi bivši Francov minister za informacije Manuel Fraga Iribame. Iz centristične koalicije je medtem izstopil podpredsednik Areilza, ki je veljal za njenega idejnega vodjo. Areilza se je baje sprl s premierom Suarezom. ki bi rad čimprej utesnil novo zbornico. A-reilza se je pa strinjal z levico, da bi bilo treba novi parlament spremeniti v ustavodajno skupščino. V Madridu je medtem tajnik »delavske socialistične stranke* (PS OE) Felipe Gonzales predstavil novi dnevnik »El Socialista*. Poudaril je, da ne namerava polemizirati s komunisti, pač pa samo * desnico. PSOE je. kot znano, sklenila volilni sporazum s KPŠ za senatne volitve. Kralj Juan Carlos se odpravlja v Bonn, kjer se bo mudil pet dni. Pogovarjal se bo o odnosih med Španijo, EGS in NATO. (st.s.) Priprave ustavnega sodišča na proces o aferi Lockheed RIM, 18, — Jutri bo ustavno sodišče pod predsedstvom Paola Rossija nadaljevalo s pripravami na »proces Lockheed«. Tokrat so na vrsti morebitni formalni ugovori proti imenovanju sodnikov. Ce bi kak ugovor bil potrjen bodo morali odstranjene sodnike zamenjati z žrebanjem. V SOBOTO ZVEČER V RIŽARNI PRI SV. SOBOTI Spominska svečanost ob 25. aprilu zgodovinskem dnevu odporniške vstaje Verskim obredom bodo sledili govori župana Spaednija, pokrajinskega odbornika Volka in tajnika CGIL Lame • Kulturni spored se bo zavlekel pozno v noč Tržaška občinska uprava je izdelala program letošnjih proslav odporniške vstaje, katerih najvažnejši del se bo odvijal v soboto v Rižarni. Predstavniki občine bodo v soboto dopoldne položili lovorjeve vence na razna spominska obeležja padlim v odporništvu. V soboto zvečer ob 19.30 pa bo v Rižarni uradna svečana proslava. Pred nišo, kjer so shranjeni o-stanki žrtev zloglasnega taborišča, se bodo najprej zvrstili verski obredi in sicer katoliški, židovski in srbsko - pravoslavni. Določitev razmeroma pozne ure za svečanost je narekovalo predvsem spoštovanje do židovske sobote, saj bodo verski o-bredi šele po sončnem zatonu. S krajšimi žalnimi govori «e bodo spominu žrtev oddolžili najprej tržaški župan Marcello Spaccini, na to v slovenščini pokrajinski odbornik Lucijan Volk in v imenu sindikalne federarije CGIL - CISL - UIL generalni tajnik CGIL Luciano Lama. Uradnemu delu bo sledil kulturni, ki se bo zavlekel pozno v noč. S pričevanji o krutih dogajanjih iz koncentracijskih taborišč in o pomembnejših dogodkih iz ev-ropskeg- odporniškega gibanja bodo nastopili igralci Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine. Stalnega slovenskega gledališča in skupina tržaškega Radia, pa še italijanski, slovenski in hrvaški igralci in sicer Giulio Bosett;, Tanko Lonza, Mario Maranzana, Marisa Bartoli, Nico Pepe, Rudi Kosmač, Neva Rosič, Marina Dolfin, Piera Cravignani, Ada Prato in Mario Val-demarin. Strumentalne in vokalne skladbe na temo pa bodo izvajali glasbeniki tržaškega konservatorija Tartini, oktet ljubljai skega akademskega pevskega zbora «Tone Tom-šič», Miranda Martino, Ivan Sancin in Elvia Dudine. Prireditelji pričakujejo, da se bo na povabilo odzval še kak posameznik, slovenska ali italijanska igralska skupina, zbor ali glasbeni ansambel. Program nočnega bedenja do se^aj obsega dela Raphaela Albertija, Paula Eluarda, Be-tolda Brechta, Ketty Daneove, Filiberta Benedetiča, Guida Sebor-ge, Miroslava Košute, Mateja Bora, Ivana Miličeviča in drugih. Predvajali bodo tudi posnetke Eluardo-vega dela »Svoboda* v izvedbi Ge-rarda Philjpa in Giorgia Albertaz-zija ter televizijski dokumentarni film o Rižarni in prispevek Stalnega gledališča F - JK o odporništvu. občinskem proračunu za leto 1977. Na dnevnem redu so tudi druge točke, med katerimi nadomestitev člana gradbene komisije, ker je arh. Lualano Serrierani odstopil, odobritev pravilnika občinskega športnega igrišča v Nabrežini, i-menovanje občinske komisije za e-kološka vprašanja, naftovod Trst - Portogruaro itd. V poročilu, ki smo ga objavili v nedeljski številki o prejšnj seji devinsko - nabrežinskega občinskega sveta, smo napačno navedli, da so svetovalci KD glasovali proti protestni resoluciji zaradi nezasli šanega odgovora deželne uprave glede rabe slovenskega jezika, kot določa statut Kraške gorske skupnosti. Za omenjeno resolucijo -so namreč glasovali vsi svetovalo! KD, KPI. PSI. SSk in PSDI. Proračun v ospredju na današnji seji občinskega sveta Po daljšem velikonočnem premoru tržaški občinski svet obnavlja danes svoje delovanje: od današnje seje do poletnih počitnic čaka občinski svet veliko dela, saj so se v zadnjem letu zaradi dolgotrajne politične krize nakopičila številna vprašanja, ki terjajo hitro rešitev. Med najvažnejšimi so vprašanja urbanističnega značaja, točneje varianta splošnega regulacijskega načrta za področja, namenjena javnim storitvam, perimetracija kraških vasi ter načrt o restrukturaciji zgodovinskega središča. Sicer pa bo današnja seja občinskega sveta posvečena proučitvi osnutka občinskega proračuna, ki ga bo svetu orisal odbornik Oliviero Fragiacomo. Poleg tega so na dnevnem redu imenovanja predstavnikov občine v kakih dvajset komisij in ustanov ter razna tekoča upravna vprašanja, ki zadevajo med drugim občinsko osebje, Acegat, licence za taksije, nadzorstvo nad onesnaženjem morja itd. Jutri predavanje o družinskih posvetovalnicah Jutri, 20. aprila, bo ob 18. uri predaval v krožku »G. Salvemini* odv. Piero Zanfagnini. načelnik svetovalske skupine PSI v deželnem svetu in poročevalec zakonskega osnutka o ustanovitvi družinskih posvetovalnic. Tema predavanja, kateremu bo sledila razprava. bo »Zakaj nimamo družinskih posvetovalnic*. OB 77. OBČNEM ZBORU NA KONTOVELU Tudi obnovitev društvene dvorune med nuirti Gospodurskegu društvu Izvoljen nov odbor - Plodna diskusija in posegi članov JUTRI V KULTURNEM DOMU Arhitektura 18. in začetka 19. stoletja Predaval bo dr. Nace šumi Jutri, 20. t.m., ob 18.30 bo šesto predavanje cikla o razvoju slovenske arhitekture, ki ga prireja Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Tudi to predavanje bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Predaval bo prof. dr. Nace šumi o ARHITEKTURI 18. IN ZAČETKA 19. STOLETJA. Kot za vsa dosedanja, ,se pričakuje obilen obisk tudi za jutrišnje predavanje. Vstop je prost, a vabljena'je zlasti šolska mladina. •aiiiiHHiiiiiiiMMiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimHiMiiiHiMiiiiiniiiiiriiniiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiniiiniimiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii V AVDITORIJU OD PETKA DO NEDELJE Šesti pokrajinski kongres Nove delavske zbornice CGIL Kongresu bo prisostvoval glavni tajnik CGIL Lama - V ospredju vprašanja osimskega sporazuma in ovrednotenja slovenske in ženske komponente v tržaškem sindikalnem gibanju V Avditoriju bo od petka do nedelje 6. pokrajinski kongres Nove delavske zbornice CGIL. Kongresu, katerega se bo udeležilo 314 delegatov v imenu skoraj 28.000 vpisanih, bo prisostvoval glavni tajnik CGIL Luciano Lama, ; i bo v nedeljo zaključil kongres s povzetkom glavnih misli in smernic, ki se bodo izoblikovale med tridnevno, razpravo. Kakor že omerfjeno, se bo kongresa udeležilo 314 delegatov. Ti so bili izvoljeni na conskih kongresih organizacije (v Križu, Devinu - Nabrežini, Dolini, Miljah, industrijski coni pri Domju, v središču mesta in še drugod, tako da je predkongresna dejavnost zajela celotno področje tržaške pokrajine) ter na 26 kongresih posameznih delavskih kategorij. Pred tem so bila v tovarnah in na drugih delovnih rpe-stih številna-predkongresna srečanja, katerih se je udeležilo nad 30 t'soč delavcev.. V teh pripravljalnih fazah, je prišlo.,iv, ospredje zlasti vprašanje novega položaja, ki je nastal na našem področju in v tržaškem gospodarskem življenju ' 3 podpisu in ratifikaciji osimskih sporazumov. Do izraza pa je prišla tudi potreba po večjem ovrednote- V NABREŽINI Dan« seja občinskega sveta Danes ob 16. uri se bo začela seja devinsko - nabrežinskega občinskega sveta, ki bo razpravljal o ............................................................... ODLOČNA ZAHTEVA Nfl VČERAJŠNJI SKUPŠČINI KONZORCIJA ZA PREVOZE Pri določevanju prispevka konzorciju upoštevati stvarnost okoliških občin Upravitelji okoliških občin predlagajo popravni koeficient • Jutri razprava o podražitvi vozovnic Včeraj se je p» daljšem premoru zopet sestala skupščina tržaškega pokrajinskega konzorcija za prevoze; na dnevnem redu je bila vrsta vprašanj upravnega značaja, kajti načelniki svetovalski! skupin so se te pred začetkom seje dogovorili, da bodo o najpomembnejši točki, to je o podražitvi vozovne, razpravljali na prihodnji seji, ki bo jutri ob 17.30. Najpomembnejša točka včerajšnje razprave je zadevala razdelitev at~oškov za kritje primanjkljaja konzorcija, O tem so v zadnjem času večkrat razpravljali na upravni in na politični ravni, saj so se upravitelji okoliških občin upravičeno pritoževali nad delitvijo stroškov, ki jo je predlagala upravna komisija. Občina Prispevek, ki ga predvideva upravna komisija konzorcija Trst 12.986.590.928 lir Milje 591.586.204 lir Dolina 236.351.426 lir Devin-Nabrežina 226.444.480 Ur Zgonik 84.916.680 lir Repentabor 26.890.282 lir SKUPNO 14.152.780.000 lir Gre torej za veliko razliko, ki pa vsaj delno razbremenila okoliške čine, ki so že sedaj v velikih fi-.nčnih težavah in bi jih tako vi-ko finančno breme preveč priza-■lo. Ta popravek pa bi seveda o-emenil tržaško občino za skoraj 0 milijonov lir, s čimer se trški občinski upravitelji nikakor če jo sprijazniti. To je prišlo jas- 1 do izraza tudi na včerajšnji se-ko je tržaški občinski odbornik go Orlando jasno poudaril, da ne istaja na taiko rešitev, ker je no egovem mnenju nerealna in v na-r-otju s statutom. Te trditve je izpodbil komunist illo, ki je navedel primer goriške ikrajine, kjer za okoliške občine /ajajo nižje prispevke kot za me- 0 in ne upoštevajo prevoženih ki-metrov kot edine »merske enote* 1 določanje prispevka, ki ga mora-i posamezne občinske uprave pla-svati konzorciju. Stališče Orlanda > zavrnil tudi podžupan zgoniške sčine Boris Simoneta, ki je dejal, l j* pristop zgoniške občine h kon- Ta predlog je bil osnovan izključno na številu prevoženih kilometrov v posameznih občinah, ne upoštevajoč dejstva, da se v mestu promet odvija mnogo počasneje kot v okolici in da je zato »vožnja po mestu precej dražja. Predstavniki okoliških občin so zato predlagali, da hi se pri razdelitvi stroškov med občine upoštevala tudi hitrost posameznih prog ter tako izdelal popravni koeficient za vse proge, ki zadevajo o-koliške občine. Na osnovi tega koeficienta so n.pr. ugotovili, da so stroški za projo 46, ki je najcenejša, za polovico manjši od stroškov za proge v tržaški občini. Le za malenkost so višji stroški za progi 44 in 45. Na osnovi teh izračunov so izdelali naslednjo razpredelnico; Prispevek po popravku, ki ga predlagajo okoliške občine 13.336.164.594 Ur 420.337.566 Ur 179.740.306 lir 157.059.858 lir 45.288.896 lir ' 14.152.780 lir 14.152.780.000 lir zorciju temeljil na treh predpostavkah. Prvič je omenil izboljšanje prevoznih storitev, nadalje nujnost soodločanja vseh občin pri upravljanju konzorcija, končno pa je naglasil, da je zgoniška občina želela demokratično upravljanje storitev, ki naj bi privedlo do večje učinkovitosti te službe in do skrčenja u-pravnih stroškov: skratka, služba naj bi postala funkcionalna z optimalnim izkoriščanjem vseh dejavnikov. Vendar pa so zgoniški občinski upravitelji že vse od leta 1974, ko je podjetje Acegat prevzelo proge bivšega podjetja La Carsica, po grešali jasne in čiste račune pri odmerjanju sorazmernega dela stroškov za kritje primanjkljaja. Zahteve ki jih je že tedaj postavil Acegat -70 milijonov Ur letno — so pre segale finančne sposobnosti občine, bile so pa tudi nesorazmerne s storitvami, ki jih je podjetje nudilo. Simoneta je zato poudaril zahtevo po uveljavitvi korekturnega koeficienta, ki nekoliko popravlja- krivično nesorazmerje. Dodal je še, da nju slovenskega in ženskega elementa v sindikalnem življenju tržaške pokrajine. Omenjena vprašanju so zajeta v leze, s katerimi pojdejo delegati na skorajšnji kon-g-es. Dela se bodo začela v petek ob 8.30 z izvolitvijo predsedstva, verifikacijske in volilne komisije ter komisije za sklepno resolucijo. Sledilo bo Uvodno poročilo, ki naj bi ga podal generalni tajnik G. Burlo. Kolikor bi se Burlo ne mogel zaradi bolezni udeležiti kongresa, bo poročilo prebral njegov pomočnik A. Gerli. Sledila bo razprava, ki bo trajala tudi v soboto in v nedeljo do 11. ure ,ko bo zaključke povzel glavni tajnik CGIL Lama. Po poročilih komisij bo kongres izvolil nove vodilne organe in delegate na IX. vsedržavni kongres sindikata. • Drevi, v torek se bo ob 20.30 na sedežu na Proseku sestala rajonska konzulta zahodni Kras. Na dnevnem redu bo proračun za leto 1977. # Drevi bo ob 19. uri v konferenčni dvorani občinskega muzeja naravoslovnih ved (Ul. Ciamician 2) predavanje na temo »Plazilci v kraškem okolju*. Govoril Bo dr. Sergio Dolce, svoje predavanje bo ponazoril z diapozitivi. Vstop je prost. Nesreča med igro 10-letnega otroka Včeraj dopoldne se je 10-letni Mau-rizio Furlan iz Vižovelj 9/q igral na vrtu domače hiše, pri čemer je zavezal kravato na dvoriščna vrata; nenadoma se'je kravata zadrgnila okoli o-trokovega vratu, dvoriščna vrata so se rahlo priprla in maU Maurizio je nemočno obvisel. Mati je na srečo še pravočasno stekla otroku na pomoč in ga rešila vrvi. PokUcala je rešilni avto Rdečega križa, s katerim so prepeljali dečka v bolnišnico, kjer so ga Našemu delovnemu tovarišu Borisu Lovrihi je iena povila hčerko KRISTINO Srečnima staršema čestitamo, mali Kristini pa želimo obilo sreče v življenju. je občina Zgonik redko naseljena in ima sorazmeroma nižje dohodke ter bi bil prispevek, ki ga predlaga u-pravna komisija konzorcija za prevoze previsok, upoštevajoč tudi visok delež na prebivalca. Zato je Simoneta zahteval, naj skupščina podpre popravek in tako razbremeni revnejše občine. Po Simonetovem posegu je Orlando zopet, in tokrat še ostreje, ponovil svoje stališče, nakar je skupščina, upoštevajoč dejstvo, da ni bilo mogoče doseči sporazuma, odložila to vprašanje na eno prihodnjih sej, V pričakovanju, da pride prej do razčiščenja na politični ravni. Skupščina se, kot že rečeno, sestane ponovno jutri, ko bo edina točka dnevnega reda podražitev vozovnic. Občni zbor zadruge Dolga krona Kolektiv profesorjev srednje šole Vran Levstik na Proseku čestita svojemu ravnatelju H. Mamolu ob rojstvu drugoro-jenke MARTE sprejeli s pridržano prognozo na oddelek za oživljanje. • Ob 20. uri se bo na sedežu (Ro-tonda del Boschetto 3/F) sestala svetoivanska konzulta. Na dnevnem redu so sledeče točke: proračun za leto 1977, osnutek pravilnika za decentralizacijo, kamnolom podjetja Faccanoni. FILMI V GOETHE INŠTITUTU Drevi ob 19. uri se bo začel, ob sodelovanju Cappelle TJnderground. ciklus filmov na temo »Pohod proti tretjemu reichu*. Uvodno besedo bo imel univerzititni profesor, Arduino Agnelli. Vstop prost. Razstave V palači Costam) razstava, del prof. Avgusta Černigoja. Razstava je odprta ob delavnikih od 10. do 12.30 in od 17. do 20. ure. • • < Stane Jarm razstavlja v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu do 10. maja. Umik: ob sredah in sobotah od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure. V občinski galeriji na Trgu Unita je odprl razstavo tržaški slikar Bomben pod naslovom »Konji in konjeniki*. Bomben bo razstavljal do 26. t.m. mm BANC/V Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P A trst ui ica r ru ri m - |,35? ev«izi6 TEČAJI VALUT V MILANU DNE 18. 4. 1977 Ameriški dolar: debeli 887,- drobni 855,- Funt Sterllng 1528,— švicarski frank 351,50 Francoski frank 178,25 Belgijski frank 24,20 Nemška marka 373,75 Avstrijski šiling 52.-* Kanadski dolar 830.— Holandski florint - 358.50 Danska krona 146,— Švedska krona 198.— Norveška krona 160.- Drahma: debeli 23,25 drobni 23,25 Dinari debeli 45,- drobni 45,- MENJALNICA vseh tujih valut Člani zadruge «Dolga krona* so se v soboto sestali v Dolini na svojem drugem občnem zboru. Iz poročil predsednika Josipa Sancina in tajnika Oskarja Slavca je izhajalo, da so odborniki in člani opravili začrtano delo, pristojne oblasti pa niso še nakazale obljubljene finančne podpore. Tako je zajamčena de- želna podpora za cesto do hleva, za električno in vodovodno napeljavo, medtem ko je odbomištvo za kmetijstvo obljubilo dva električna pastirja. Odbor se je posebno zahvalil dolinski občinski upravi, ki je z zanimanjem spremljala delo zadruge in ji priskočila na po moč ob potrebi. Podžupan Marino Pečenik je v imenu občinskega odbora zagotovil še nadaljnje zanimanje. Za delovanje zadruge je veliko zanimanja, v soboto so pristopili še novi člani, tako da jih je sedaj 36. Že prihodnji mesec je predvidena vselitev živine v hlev in s tem bo začela zadruga svoje delo. V soboto, 16. aprila, je imelo gospodarsko društvo na Kontovelu svoj 77. redni letni občni zbor. Po pozdravu predsednika in po izvolitvi zapisnikarja, predsednika občnega zbora in dveh overoviteljev, so tokaj prešli na dnevni red. Najprej je dosedanji tajnik Marjan Pertot prebral zapisnika - zadnjega občnega zbora, nakar je predsednik Mario Danev podal krajše poročilo o delovanju odbora v pretekli poslovni dobi. Predvsem je poudaril, da so dela za novo klet končane in da sedaj že služi svojemu namenu. O-pravili so tudi vrsto manjših del, ki so bila nujno potrebna. Tako je-bila obnovljena električna napeljava, dograjen je bil nov zid na koncu igrišča ter še nekaj manjših del. Novi odbor namerava obnoviti točilno mizo, novo ig-išče za balinanje in po možnosti tudi dvorano. Sledilo je blagajniško poročilo, ki ga je podal Virgi! Perini. Na koncu pa je še član nadzornega odbora Ado Starc prebral poročilo, ki ga je sestavil nadzorni odbor. Med uiskus:jo se je k besedi oglasilo več članov, ki so podali svoje misli o delovanju dosedanjega odbo ra. Največ govora je bilo glede možnosti obnove društvene dvorane. Po zelo živahni diskusiji je bil izvoljen štiričlansKi odbor, ki mu je poverjena naloga, da skrbi in da si prevzame vse delo za obnovo dvorane. V ta odbor so bili izvoljeni Darko Starc, Ado Ban, Vasili1 Danev, Boris Danev in Dario Starc. Sledile so volitve novega odbora V nov odbor so bili izvoljeni Mario Danev, Virgil Perini, Ado Dan, Fer do Danev, Marjan Pertot, Darko Starc, Vasilij Danev, Ado Starc, Da rio Starc, Bruno Pertot in Žarko Prašelj. M. P. Izleti VZPl — sekcija z Opčin organizira izlet v Bihač, Drvar in Jajce za 23., 24, in 25. aprila t.l. Vpisovanje v trgovini Renar, Proseška 3 — Opčine. Včeraj-danes Danes, TOREK, 19. aprila EMA Sonce vzide ob 5.12 in'zatone ob 18.56. —»Dolžina dneva 13.44. — Lu na vzide ob 5 44 in zalone ob 20.04. Jutri, SREDA, 20. aprila BOŽIDAR Vreme danes: Najvišja dnevna temperatura 16,2 stopinje, najnižja 6,3, ob 19. uri 13.2, zračni pritisk 1017,4 mb rahlo narašča, vlaga 74-odstotna, nebo malo oblačno, brez vetra, rrtorje skoraj mimo, temperatura morja 11,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 18. aprila 1977 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 19 oseb. UMRLJ SO: 67-letna Caterina Zanette por. Bidoli - Tonon, 82-letiV Federica Zancovich de Stellamare, 88-letni Emi-lio Svardis, 62-letni Carlo Čerini, 64-letni Giuseppe Riavis. 52-letni Giuseppe Cesaria, 78-letna Amedia Phtsnich vd. Chinellato, 84-letna Giovanna Fer-mo vd. luk, 87-letna Maria Costanzo vd. Parma: 87-letna Giuseppina Gali vd. Happcher, 72-letna Angela Paccio-ne por. Signorile, 67-letni Francesco Steffč, 76-letni Reszo Bernardino. 67 letni Angelo Hrovatin, 75-letni Vitto ripo Novello, 96-letna Palmina Tramon tina vd. Olivetto, 66-letni Pietro Zer jal, 87-letna Argia Waschel vd. Gan gadi, 99-letni Ermenegildo Castellano PD FRANCE PREŠEREN - BOLJUNEC vabi v četrtek, 21. aprila, ob 20.30 v gledališče France Prešeren na premiero komedije v treh dejanjih Oscarja VVultena 1 X 2 » Režija: STANE STAREŠINIČ Ponovitev v nedeljo, 24. t.m., ob 20. uri Gledališča KOSSETTl Danes ob 20.30 v abonmaju red I. torek «VESTIRE GU IGNU-Dl* Pirandella. Nastopata Anna Maria Guamieri, Gabriele Ferzetti. Režija Mario Missiroli. Rezervacije za vse predstave pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. AVDITORIJ Od danes, 20. do 32. aprila Miranda Martino v «Storia di una donna* Martina Cerlianija. Glasba Martina Canfore in Colomba in pesmi zadnjih tridesetih let. Rezervacije pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti. Veljajo kuponi Audi-torium. VERDI Pri blagajni gledališča Verdi so na razpolago abonmaji za spomladansko simfonično sezono. V redu B so predvideni posebni popusti za dijake in študente. V CCA večer z Wilmo Vernocchl Na pobudo tržaške zveze ljubiteljev operne glasbe bo danes, 19. aprila, ob 20. uri v veliki dvorani CCA, Ul. S. Carlo 2, srečanje s sopranistko Wilmo Vemocchi, ki jo bo na klavirju spremljal Giulio Viozzi. Vstop prost. ZARADI TEHNIČNIH OVIR ODPADE PREDSTAVA «KOŽA MEGLE« Sli GLASBENA MATICA TRST Sezona 1976 - 77 Deveti abonmajski koncert V četrtek, 21. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER Dirigent: ANTON NANUT Solist: ČRTOMIR ŠIŠKOV1Č -violina Na sporedu: Dolar, Mozart, Tartini, Hgydn Rezervacije, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, tel. 418-605, in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Danes, 19. aprila, ob 20.30 bo predaval v Slovenskem ldubn entomolog dr. M. POLENEC ravnatelj naravoslovnega muzeja v Ljubljani o ZANIMIVOSTI IZ SKRIVNOSTNEGA SVETA PAJKOV Zanimivo predavanje bo predavatelj popestril z vrsto diapozitivov Vljudno vabljeni! Prosveta DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4, Ul. Commerciale 26, Trg 24. aprila 6. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored 20. septembra 4, Ul. Ber nini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) 'Drevored 20. septembra 4, Ul. Ber-nini 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje • Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sl jan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. SPD TABOR - OPČINE: »RUSA RIGA CRJEZ UOGRADE*. Jegro je naštedirala jen u djalekt prestoula Ledi Nakrstova. Jegra bo u pjetek, 22. 4., u sebueto, 29. 4., uob 20.30 ure. jen u nedjeljo, 24. 4., uob 17. ure u Prosvjetnem dume na Uopčenh. PD Primorec — Trebče prireja v petek, 22. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu družabni večer na temo: »Trebče v sliki, pesmi in besedi. Brali bomo narečna dela Atilija Kralja. Kino La Cappella Underground 19.00 in 21.30 ♦Guardie e ladri*. Momcellija Si Stena. Igrata Toto in Aldo Fabrizi. Movie Club 77. (V Domu študenta A, Ul. Fabio Severo 158 — tel. 53223). Ob 16.00 Rossellinijev «La paura*. Ingrid Bergman. Ob 18.00 Rosselli', ni jev »Amore*. F. Fellini in Anna Magnani. Ob 20.30 Viscontijev »L® caduta degli dei*. D. Bogarde. 1 Thulin, H. Berger, C. Rampling. Ariston 15.30 »La rabbia giova-ne*. Prepovedan mladini pod 18. le1 tom. Barvni film. Mignon 16.30 »Io sono Bruce Lee* (to tigre ruggente). Bruce Lee. Na/.ionale 15.30 VValt Disnevev «Pinoc 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara. PREDSEDNIK ARNALDO PITTON' IN DEŽELNI SVET Furlanije - Ju,“ ske krajine se ganjena pridružuj81* žalovanju ob tragični smrti gasilcev ANTONIA ALFANA SABATINA B0CCHETTA AMATA CELLIJA ANTONIA PED0NA in PIA FRANCESCA PERINA ter izrekata' prizadetim družinam r boko sožalje. Trst, 19. marca 1977 PREDSEDNIK ANTONIO COMELL1 IN DEŽELNI ODBOR se globoko ganjena pridružujeta žalovanju ob tragični smrti pripadnikov Vsedržavnega korpusa gasilcev ANTONIA ALFANA SABATINA B0CCHETTA AMATA CELUJA ANTONIA PED0NA ‘ PIA FRANCESCA PERINA ter izrekata užaloščenim družinam iskreno sožalje. Trst, 19. aprila 1977 Mali oglasi IZGUBIL se je na Krasu kratkodlaki nemški ptičar temnorjave barve, star 5 let, po imenu Arno. Telefoni rati 211253 - Opčine. Preminil je naš dragi dr. DANILO PISCHIANZ-PIŠČANC ki je posvetil svoje življenje delu in družini. Pogreb bo jutri, 20. t.m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. t S potrtim srcem sporočajo žalostil® vest: žena Licla, sin Sergio, hči Maria Gabriella, snaha Ines, vnukinji BarbS' ra in Alessandra ter drugi sorodniki. Trst, 19, aprila 1977 Pogrebno podjetje Zimolo. Ul. Torrebianca 28 BENEŠKI DNEVNIK Odgovor opozicije glede gradnje industrijskega področja v Ažli KPI, PSI, PSDI m neodvisni predlagajo bistvene spremembe k dosedanjemu načrtu • Treba je upoštevati mnenja krajevnega prebivalstva OB LEPEM SPOMLADANSKEM VREMENU Nad 3.500 mladih z obeh strani meje na drugem «Pohodu prijateljstva» Povsem uspela manifestacija italijansko - jugoslovanskega prijateljstva Podelitvi pokalov sta prisostvovala tudi župana Gorice in Nove Gorice Kp iz špetra Slovenov se je za-rac*i notranjih sporov obrnila na franke opozicije, da bi rešila pro-;em gradnje industrijskega področ-1® v Ažli. Na pobudo medobčinske-s® odbora KD so se sestale 12. a-prua v špetru Slovenov vse stran-ustavnega loka, katerim je KD Pfedložila svoje predloge. v odgovoru KD so KPI, PSI, PSDI ® neodvisni objasnili svoja stali-Ca glede načrta za gradnjo indu-‘fijskega področja v Ažli. Odgovor Pozicije vsebuje predloge in mne-"1®. ki so prišli jdo izraza na ljud-J0*1 zborovanjih v Ažli, ki jih za-govarjajo kmetijske organizacije in Prva komisija gorske skupnosti. Gre u Predvsem za pravo načrtovanje potnega področja, saj KD daje "toznost špekulativnim manevrom asebnega kapitala, ne daje pa jam-i . Prebivalstvu, da bo določila ne-p®J ozemlja za obnovo po potresu. .r*J katastrofa, ki je zajela v ma-n Nadiške doline, bi sama po sebi Nitevala spremembo načrta, KD pa ztra.ja na svojih pozicijah. De pra-,a Politična volja. ,bo lahko nado-aadila zamudo, saj je KD nasproti® vsakemu dialogu, dokler ni p*® v slepo ulico. “redlogi opozicije so jasni in str-, v štirih točka! : • k Takojšnja’ uresničitev variante h “^sedanjemu načrtu za namestitev Induktivnih obratov, ki naj določi bsoč kv. m za obnovo Ažle in nje-Jj kmetijskih obratov. Pri obnovi s, e je treba upoštevati sledeče: j . načrt rušenja, b) geološko štu-1° >n c) podroben načrt. ‘ Srednjeročno ozemeljsko načrto-celotne go"ske skupnosti. Pri j.111 je treba poiskati soudeležbo ob hn’ ki naj s svojimi regulacijskimi "črti prispevajo k določitvi zemljišč d* gradnjo produkcijskih objektov, n,'. ®e doseže decentralizacija obrt-‘^ke in industrijske proizvodnje. Kot ^niper bi se lahko upoštevalo za j e ,to področje Čemurja. Da se zaščita prisotnost in soudeležba pre- . —.stva, naj bi Friulia in Friulia -j.s Podprli krajevne pobude. Določi-skp0 zemljišča za stanovanj- n-e gradnje, saj je prav-pomanjka-je slednjih eden izmed vzrokov be-t,!: Prebivalstva s tega področja. Vso J^teto je treba dati tudi skrbi ^ranitev okolja. Boj proti one-aženju naj predstavlja pogoj za u-Pcea V vseh kmetijskih dejavnosti, . «dvsem v neposredni bližini vasi lfl zaselkov. J^ZaJiteva po obveščanju glede_za-, -■ ^ v že obstoječih 1 “«11: “bratih !Ujišč, ki jih imajo tovarne. Važ-je Vsega tega je nedvomna, ker le 5n°S° tovarn, ki niso še izpolni-.Pogodbenih obvez glede polne za-Kaš V® delavskih mest. To se na 8luja Predvsem na ELNI, ki zapoge nekvalificirano delovno silo. ba',"oleg takojšnjih posegov je tre-ce h?l°č*ti tudi dolgoročne smemi-d namestitvi produktivnih obra ‘ ki naj bodo ob že obstoječih Predhodno so potrebni po nJ*1.8 Podjetji, da se zajamči res ta,: slednjih glede delovnih mest in Jv°jnih načrtov. UiVi8*: Ustrezno načrtovanje ho pro ga Jh Predlagal tehnični odbor, ki rne) ■0 določila gorska skupnost. Te-bod'ne smernice tega načrtovanja it, Prednost krajevnim pobudatp tja aP°slitvi, gospodarno izkorišč' U, ozemlja in pogodbena jamstva. j-j:;;::::: j:::::::::::::::::::::::;:::: To so predlogi KPI, PSI, PSDI in neodvisnih v Nadiških dolinah, ki se bistveno razlikujejo od sheme, ki jo predlaga KD. Razširja se so udeležba vseh krajevnih činiteljev ne samo pri dolčevanju načrtov, tem več predvsem pri upravljanju oze meljskega bogastva. Vse to pa zahteva temeljite spremembe v dosedanjem delovanju KD, v odnosih do manjšin v krajevnih organih. Politične sile, ki so podpisale dokument, zahtevajo spremembo dosedanjega odnosa sil v gorski skupnosti. da bo ta resnični predstavnik vseh političnih sil. Zborovsko petji v šentlenartskem kulturnem krožku V nedeljo je bil v Št. Lenartu večer zborovskega petja, ki so se ga udeležili poleg domačega pevskega zbora še zbori iz Furlanije in sicer "La corale moggese» iz Moggia r i Vidmu, »La corale maianese» iz Maiana in *Sot la nape* iz Ville Santine. Vsak zbor je zapel pet pesmi, vmes je bil folklorni ples, ki ga je izvedla skupina iz Ville Vi-centine. Predvsem ta zbor je med ibčinstvom žel topel oplavz. Nadiške doline so s tem dale svoj doprinos k srečanju dveh kultur. Prav zato je štiridesetčlanski pevski zbor iz Št. Lenarta dožibel buren aplavz, ko je med drugim zapel dve slovenski pesmi «Kadar mlado leto» in cšesta ura*. Prisotni so bili razni politični, upravni in kulturni predstavniki. Večer se je zaključil s podelitvijo plaket in z zakusko. V dvorani šentlenartskega kulturnega krožka so tedaj posamezni zbori svobodno zapeli pesmi izven urad nega sporeda, med njimi je prednjačil, čeprav okrnjen, šentlenart-ski pevski zbor. Furlanija pred in po potresu V kinodvorani Verdi v Pordenonu bodo danes ob 18.30 predvajali dokumentarna filma, ki ju je v proizvodni deželne uprave posnel tržaški center za socialno kinematografijo. Prvi, »Furlanija, 6. maja 1976», priča o strahovitih posledicah, ki so jih zadali prvi potresni sunki in prikazuje od nudenja pomoči prizadetim, do trdega bivanja pod šotori in odhoda v obmorske kraje. Drugega, «Za obalo, nad griči*, pa so posneli nekaj mesecev pred potresom v turistične namene. VESTI Z ONSTRAN MEJE V KOPRU RAZSTA V A ZALOŽBE «EDIT» V 25 letih obstoja izdala nad 200 knjig V prostorih koprskega muzeja so odprli razstavo ob 25-letnici delovanja založbe Edit z Reke. O pomenu tega dogodka je govoril predstavnik obalne samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje in kulturo italijanske narodnostne skupnosti Eiio Musizza. Založba Edit jfe v 25 letih svojega obstoja izdala nad 200 knjig za osnovne in srednje šole ter .številne publika cije za otroke in odrasle, literarna dela itd. Skupna naklada presega 500 tisoč izvodov. Založba Edit ni satfio velikega pomena 'za pripadnike italijanske -narodnosti v Jugo- iJljlšVijij’ ampak, podstavlja, tudi most ‘ prijateljstva med to narodnostno •skupnostjo in matičnim nargdom v Italiji. ZAKLJUČEK ZBORA SLOVENSKIH PRAVNIKOV V Portorožu se je končal četrti zbor slovenskih pravnikov, na ka terem ser poudarili izredno pomembno vlogo sodstva v socialistični samoupravni družbi. Močan poudarek so dali tudi letošnjim zgodovinskim jubilejem. Pri tem so zlasti naglasili pomen zbo ra partizanskih pravnikov 10. in 11. oktobra 1943 v Beli krajini. Zbora sta se kot gosta udeležila tudi dr. Frane Tončič in dr. Franc Škerlj, ki sta predstavljala društvo Pravnik. Udeleženci so v svoji sredi tudi toplo pozdravili dr. Marijana Breč Ija, ki je v pozdravni besedi na kazal nekaj temeljnih nalog današnje generacije pravnikov. INFORMATOR ZA ITALIJANSKO NARODNOSTNO SKUPNOST V Kopru je bila prva seja redak cijskega odbora posebnega glasila Informator. V njem bodo posredovali informacije, ki zadevajo dejavnost italijanske narodnostne skupnosti na področju izobraževanja in kulture. Na sestanku so imenovali uredniški odbor, ki ga sestav l.jajo Ettore Battelli. Ennio Opassi, Dario Apollonio in Claudio Bertole. Prva Številka Informatorja bo izšla junija letos. NEUSPEL POBEG ČEZ MEJO Obalni gran čarji so pri poskusu pobega čez mejo aretirali 25-letnega Euana Stermasija iz Ulcinja. Po skušal je sicer pobegniti, vendar se je ustavil, ko so ustrelili nekajkrat v zrak. Zanimivo je, da je imel Stermasi veljaven potni list, vendar ko so pregledali vsebino torbe, ki jo je' imel pri sebi, je bilo takoj jasno, zakaj se je odločil za ilegalni prestop meje. Pri niem so namreč našli 5 milijonov in pol lir, 2 tisoč dinarjev, razno zlatnino in ženski; krzneni, plašč. ! i I I E N E L EN TE NAZIONALE' PER L’ENERGIA elettrica DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO . v Roma — Via G. B. Martini, 3 Udeleženci puhnila na državni meji v Ulici sv. Gabrijela V NEDELJO POPOLDNE V KATOLIŠKEM DOMU Jubilejni koncert zbora «M. Filej» ob 10-letnici Pevcem in dirigentu so čestitali za. stopniki raznih organizacij in društev Deset let nepretrganega delovanja slovenskega zbora v zamejstvu je kar precej in obletnico je treba pravilno in svečano počastiti. Tako je bilo v nedeljo popoldne v Katoliškem domu, kjer je imel goriški moški zbor Mirko Filej» svoj jubilejni koncert. Za to priliko je bila dvorana doma polna do zadnjega kotička, prišli so tudi zastopniki raznih ustanov in organizacij katoliškega tabora, saj deluje zbor Mirko Filej* v okviru Zveze slovenske katoliške prosvete. O delovanju zbora v minulem desetletju je spregovoril njegov član Viktor Prašnik, ki je tudi napovedoval program. Nekaj vzpodbudnih besed in čestitke so izrekli predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete prof. Kazimir Humar, predstavnika zborov tLojze Bratuž» in VFafdje izpod Grmade», goriški župan Pasquale De Simone in deželni svetovalec dr. Drago Štoka. Prebrali so tudi pozdravna pisma nekaterih drugih organizacij. Sledil je bogat koncert narodnih in umetnih pesmi, katerih izvedbo so liudje nagrajevali z burnimi a-plavzi. Zbor vodi od svoje ustanovitve Zdravko Klanjšček, katerega zasluga je tudi, da se je zbor precej uveljavil. Čeprav zbbr ne pozablja na polifonijo in na druge pesmi, goji predvsem slovenske narodne in umetne pesmi. V njem pojejo možje in fantje iz Gorice in njene neposredne okolice, veliko od njih jih poje tudi v vaških cerkvenih zborih. Za ZSKP je to nekak osrednji zbor. Odkar je bil zbor ustanovljen je nastopil na številnih skupnih proslavah in koncertih, imel pa je že veliko samostojnih koncertov v našem zamejstvu, v Sloveniji in na Ko roškem. Velja omeniti nastope zbora na slovenskih revijah »jPrimorska poje* in *Cecilijanka», na mariborski reviji *Naša pesem» in na goriškem tekmovanju tSeghizzi*. Po nedeljskem koncertu so se pevci in gostje zadržali v prijetnem prijateljskem pomenku. GLASBENA MATICA - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA -ZVEZA KATOLIŠKE PROSVETE vabijo jutri 20. t.m., ob 20.30 na koncert SLOVENSKEGA KOMORNEGA ORKESTRA pod vodstvom goriškega rojaka ANTONA NANUTA Solist: ČRTOMIR SIŠKOVie -violina Koncert bo v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu. Vabljeni! OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC Po izžrebanju, ki je bilo 12. aprila 1977, ter v smislu, zakonskih Dred-pisov in ustreznega pravilnika bodo od 1. julija 1977 vnoyčljive obveznice v spodaj navedenih serijah, pri običajnih poverjenih blagajnah: ::::: I I Naziv posojila št. serije «Europa» 6% 1965-1980 (Volta): 8 - 11 - 40 - 46 - 48 - 60 74 - 92 - 98 - 100 6% 1966-1986 EL emisija (Ferraris): 55 - 71 - 84 - 87 - 93 6% 1968-1988 II. emisija (Fermi): 31 - 66 - 85 - 93 - 117 - 121 129 6% 1969-1989 n. emisija (Ohm): 13- 31 - 35 - 75 - 112 - 119 121 7% 1972-1992 H. emisija'(Watt): 33 - 137 - 167 - 180 - 192 - 202 234 - 239 - 284 - 288 9% 1974-1994: 43 - 94 - 103 Obveznice se morajo predložiti v izplačilo opremljene s kuponi z zapadejo od 1. januarja 197U dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se odštela od vsote dolžnega kapitala. Nad 3.500 mladenk in mladeničev je v nedeljo dopoldne sodelovalo na drugem »Pohodu prijateljstva*, ki sta ga po goriških in novogoriških ulicah organizirala Turismo giovanile sociale iz Gorice in Te-lesnokultuma skupnost iz Nove Gorice pod pokroviteljstvom obeh občinskih uprav. Že lanski pohod je s 1.5000 udeleženci pomenil velik uspeh, letošnja udeležba pa je presegla vsa pričakovanja. Manifestacija pa je zadobila velik pomen prijateljstva ob meji, posebno v tem trenutku, ko so bila rešena vsa doslej odprta vprašanja na meji med Jugoslavijo in Italijo in pričakovati je, da pride v prihodnjih letih do še večje udeležbe. Že uro pred napovedanim startom je na Travniku mrgolelo mladeži v športnih dresih. Prišli so od vsepovsod. Nad 500 udeležencev je bilo s področja Nove Gorice, skupine mladeničev so prišle iz raznih krav jev naše dežele pa tudi iz številnih krajev Veneta, kjer ima organizacija TGSr številne močne postojanke.’ Na" poltOdU "So sodelovala tudi številna zSmčjska slovenska društva in skupine. To so bili Slovensko planinsko društvo, športno društvo Juventina iz Štandreža, osnovna šola iz Podgoce, Dijaški dom. Iz Nove Gorice naj omenimo osnovne šole iz Solkana, elektrogospodarskega šolskega ebntra iz Nove Gorice, šolskega centra za blagovni promet iz Nove Gorice, osnovne šole iz Šempetra, gimnazije iz Nove Gorice, osnovne šole iz Nove Gorice, TD Partizana iz Dornberka, TD Partizana iz Bilj, TD Partizana iz Prvačine, TD Partizana iz Nove Gorice, Dijaškega doma iz Nove Gorice, osnovne šole iz Kanala, o-snovne šole iz Dornberka. Sodelovalo je tudi nekaj mladih Švicarjev, ki trenutno študirajo v Vidmu, iz Padove je prišla skupina «Gruppo marciatori scozzesi*, ki so šli na pohod oblečeni v škotska oblačila. Če bi bil pohod odprt vsem, bi bilo udeležencev še več. Sodelovali pa so lahko le mladi do 17. leta, posamezni odrasli pa so bili le «ot spremljevalci. Seveda pa je kot ob vsaki taki priliki pohod bil pohod le za nekatere, morda manj kot polovico udeležencev. Množica mladeničev in o-trok se je na startu na Travniku kar v teku pognala po ulicah pred Škofijo, Carducci, na Koren in po ulicah Pellico in sv. Gabrijela pre šla državno mejo med Italijo in Jugoslavijo na bodočem majnem prehodu, ki loči današnji ulici sv. Gabrijela in Erjavčevo. Pot je vodila po ulicah Nove Gorice, Kidričevi, Vojkovi, 9. korpusa, povratek v Italijo je bil skozi solkanski mejni prehod, udeleženci so tekli ali hodili zatem PO ulicah Svetogorska, Mighetti, Scodnik, Brass, Leopardi, Pascoli, Arcadi, po obeh korzih in po Ulici Oberdan spet na Travnik. Medtem ko so zadnji udeleženci še pešačili po Ulici sv. Gabri jela, so bili prvi tekači že na Sve-togorski ulici v Italiji. Prvi je pretekel 11 kilometrov dolgo pot v pičlih R minutah. To je bil 17 letni di jak Antonio Chionchio iz Gorice, ki je sicer vajen takih tekov, tik za njim je bil Antonio Hvalica, prav tako iz Gorice. Prvi od Jugoslova nov je hil učenec Stojan iz Grgar-skih Raven, ki je prišel enajsti. Ob prihodu so vsi udeleženci dobili spominsko kolajno, zatem so na pokritem zelenjadnem trgu dobili obrok tople paštašute, za katero so poskrbeli vojaki. Že ob prihodu udeležencev na F,rjavčevo cesto jim je igrala godba na pihala gasilcev iz Nove Gorice, ki je kasneje igrala koračnice na goriškem Travniku. Na Travniku sta nastopili tudi folklorna sku pina’ osnovne šole iz Solkana v gorenjskih narodnih nošah in furlanska folklorna skupina iz Koprivnega. Opoldne so se na odru sredi Travnika zbrali predstavniki goriških in novogoriških organizacij in ustanov. Med njimi sta bila goriški župan Pasquale De Simone in pred sednik občinske skupščine v Novi Gorici Jože Šušmelj. Organizacijam, skupinam in dffištvom, so podelili plakete in pokale. Omenimo še da so na vsej progi ........................................................................ delovale kontrolne skupine in da so tako v Gorici kot v Novi Gorici med potjo delili čašo toplega čaja. V DUHU OSIMSKIH SPORAZUMOV Velik plaz ogroža cesto in hiše Plazovi v Brdih so dokaj gost pojav. Precej nevšečnosti so povzročili lani in v začetku letošnjega leta zaradi obilice padavin. Drsenje vrhnjih plasti zemlje pa se še ni u-stavilo, kakor priča vest iz krmin-ske občine. Na vzhodni strani Kr-minske gore, v kraju Montona velik zemeljski plaz ogroža cesto in celo nekaj kmečkih hiš. Prejšnji teden si je kraj, na povabilo občinske uprave iz Krmina in briške gorske skupnosti, ogledal ravnatelj o-krajnega gozdnega nadzorništva iz Gorice Martino Peronio. Občinskim upraviteljem je po natančnem ogledu kraja zagotovil, dg bo gozdno nadzorruštvo sestavilo načrt za .-ustavitev -drsenja., ter da bo na podlagi tega posredovalo pri pristojnem deželnem odborništvu za zagotovitev potrebnih denarnih sredstev. Jutri brez elektrike na področju Sovodenj Občinska uprava v Sovodnjah obvešča prebivalce . spodnjega dela Sovodenj (od posojilnice do Vipave), Rubij, Peči, Rupe in Gabrij, da jutri od 12. do 18. ure ne bo na tem področju električnega toka. Družba ENEL ima namreč na sporedu vrsto popravil na glavni na peljavi. V soboto v Števerjanu otvoritev vinske razstave V soboto se bodo pričela letošnja prvomajska praznovanja v štever-janu. V Dvoru bo ob 20. uri otvoritev tradicionalne vinske razstave. Ob tej priliki bodo nastopili tudi pevski zbori. Vse tesnejši stiki med pobratenima občinama Gonars in Vrhnika Okoli 200 Vrhničanov sodelovalo na športni in kulturni manifestaciji - Prispevek k prijateljstvu med Furlani in Slovenci Pred letom in pol pobrateni občini Gonars in Vrhnika sta v ‘soboto dali svojim prijateljskim stikom globlji značaj. Medtem ko so bili odnoa: doslej na- ravni uradnih delegacij, e sobotni dan povezal prebivalstvo teh dveh mest. «Osimo je potreb; prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo, nam je dejal župmi občin-?* Gonars-dr. Tosoe mi pa z današnjo kulturno - športno manifestacijo utrjujemo, furlansko - slovensko prtjatetjstvo. *- Naše s srečanje smo pričeli pri kostnici padlih slovenskih rodoljubov za svobodo, da bi se poklonili njihovi visoki žrtvi. Spomin nanje bomo za vedno nosili s seboj, toda pobratenje med Gonarsom in Vrhniko naj enkrat za vedno pomaga odpraviti žalostni prizvok, ki ga je v naše odnose, odnose med Sloven ci in Furlani, vneslo to taborišče.* Vrhničani so se' že zgodaj pripeljali v Gonars. Predstavniki kra jevnega prebivalstva so jih pričakali pri kostnici - spomeniku u-mrih slovenskih internirancev v Gonarsu, kjer so položili venec in kjer so zastopniki Gonarsa in Vrh nike izrekli pozdrave in voščila po razvijanju prijateljstva in sodelovanja v korst miru in medseboj nega razumevanja. SlediK sta prijateljski tekmi v košarki in nogometu. Gonars je bil za ta dan slavnostno okrašen s številnimi slovenskimi in italijanskimi zastavami, ter prelepljen z lepaki, ki so izražali gostom do brodcšlico. V opoldanskih urah je občinska uprava priredila Vrhničanom, okoli 200 po številu, kosi lo, ki se ga je udeležila tudi mno- žica občanov. Navzoči so bili po- i pogovorom ugotovili, da imamo še krajinski predsednik ANPI iz Vid- (kakšne druge sorodne interese.* ma Vincenti, domači upravitelji j —--------- in drugi, župan Toso pa je goste < nagovoril v slovenščini. Osrednja prireditev je bila v dvo rani otroškega vrtca, kjer sta oktet Kašča in moški pevski zbor Liko priredila koncert slovenskih na ■rodnih ,4n umetnih .pesmi. Zapeli so tudi nekaj italijanskih in furlanskih pesmi, ki- so ogrele številne poslušalce. B!jaki' -italijanskih višjih srednjh šol iz obalnih občin pa so prebrali Cankarjeva in Prešernova dela prevedena v italijanščino. Prireditve med pobratenima ,ob-.činama so spremljali jugoslovanski konzul v Trstu Vladimir Plečaš, predsednik izvršnega odbora skup ščine občine Vrhnika Marjan Kr-mavner, sekretar občinskega odbora SZDL MToš Mauri in predsed nik krajevne skupnosti Andrej Grampovčan. Marjan Krmavner je visoko ocenil odločitev obeh občinskih uprav, da dosedanjim stikom dajo nove razsežnosti In da vanje' vključijo predvsem občane. «Ko smo danes prisostvovali športnim in kulturnim manifestacijam ter. si izmenjavali misli in mnenja o nadaljnjem sodelovanju, smo med drugim, ugotovili tudi to, da obstajajo možnosti tudi na gospodarskem področju, nam je dejal Krmavner. Po naši sodbi bi morali čevljarsko obrt, s katero se v Gonarsu ukvarja kakšnih 25 čevljarjev, povezati z našo tovarno za proizvodnjo usnja. Ni izključeno, da bi z nekoliko bolj poglobljenim iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiuiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuMiiiiniiiiiiniiiij NADALJUJEMO Z OBJAVO SEZNAMA DAVKOPLAČEVALCEV Dohodki Goričanov iz leta 1974 Bruno Bobig 5.236.000, Calhsto Bobig 5.269.000, Teresa Bocca 4 mil. 830.000, Hermann Bodner 4.695.000. Franco Bofulin 4.759.000, Duilio Bo-gar 4.691.000, Giovanni Bonolo 6 mil. 389.000, .Vitaliano Bogpgru 4 mil. 341.000, Margherita Bohm .i mil. 491.000, Paolo Boico 5.143 01)0, Guido Bolaffio 10.428 000, Ivan Bol čina 6.013.000, Ettore Bolteri 5 mil. 646.000, Bruno Bolziceo 5.186 000, Francesco Bolziceo 8.313 000, Gra ziano Bomben 5.658.000. Erminio Bombig 10.023,000, Giuliano Bon 6 mil. 816.000. Silvano Bon 5.883 000. Giuseppe Bonadonna 7.774.000, Gio vanni Bona Id o 5.854.000. Giorgio Bonan 4.136.000, Vittorio Bonan 4 mil. 621.000 VValter Bonan 4.831 000, Alfio Bonanno 7.252 000 Corradn Bonansea 5.358.000, Livio Bonat 4 mil. 751.000, Ervino Bonezzi 4.13 000. Giuseppe Bongiovanrri 4 121.000, Ferdinandu Boni 6.586 OOO. Bruno Bo nita 5.101.000, Morquardo Bonnes 5 mil. 909.000, Renato Bonnes 6 mil. 162,001^, Sigfrido Borando 4 949.000, Antonio Bordon 5.526 000, Mario Borghes 6.405.000, Angela Borghesa-leo 5.668.000, Roberto Bprghi 7 mil. 36.000, Raimondo Borgia 6 619 IKK), Giusto Borsi 5.187 000, Antonio Bor-ra 10047.000. Gino Bortolotti 5 mil. 309.000, Aldo Bortoluzzi 4.955 000 Antoniet ta Bortoluzzi 10 854.000 Maria Hort toluzzi 4.244.000, Tizianu Bortoluzzi 13.737.000, Aldo Bosa 4 489 (KM). Giovanni Bosearnl 4.211 000 Riocardo Boscarol 4.017.000, Alessandro Bo- scliln 4.023.000, Giuseppe Boschin 4.240.000, Lucio Boschini 8.291.000, Mario Bite; 4.230.000, Giampaolp Bo-sio 4 278.000, Paolo Bossi 4.041.000, Angelo Bot 4 729.000, Gianfraneo Battai 4.987.000, Voifango Bottat 4 mil. 719.000. Ruggero Botterini 4 mil 14.000, Silvano Bomo 5.754 000, Giorgio Bozzato 7.394.000 Ferruccio Bozzini 5.821.000. Franco Bozzini 5.331.000, Sergio Bozzini 5.333.000, Bruno Bradaschia 4.437.000, Carlo Bradaschia 6 mil. 278.000, Giuseppe Bradaschia 8 mil. 813.000, Guido Bradaschia 6.740.000, Luigi Bradaschia 8.726.000, Mercedes Bradaschia 4.884.()00, Aligi Braida 8.510.000, Giovanni Braida 4.485.000, Ferruccio Braidot 4.463.000, Gianni Braidot 4.482.000, Giovanni Braidot 5.550.000, Guido Braidot 5.563.000, Paolino Braidot 4.273.1KK), Vittorio Braidot 9.425.000, Pietro Braini 8 mil. 559.000. Corrado Brajnik 6 mil. 2R8.000, Luigi Brambilla 5.382.000, Claudio Bramo 5.859.000, Giuseppe Bramo 9.354.000, Mario Brancati 4 mil. 105.000, Emilio Branchi 9 mil. 681.000, Artemio Brandellero 4 mil. 350.000, Alvino Brandolin 5.553.000, Italo Brandolin 4.609.000, Romano Brandolin 4.345.000, Silvio Brandolin 7.581.000, Veneranda Brandolin 7 mil. 61.000, Vinicio Brattina 4 mil. 161.000, Piero Braulin 4.455.0000, Giuseppe Bracevac 4.097.000, An-dreina Bregant 4.636.000, Antonio Bregant 4.774.000, Ariano Bregant 4 281.000, Claudio Bregant 4.992.000, Flavio Bregant 5.054.000, Gino Bre gant 4.314.000, Giovanni Bregant (1923) 4.841.000), Giovanni Bregant (1929) 4.156.000, Hario Bregant 5 mil. 624.000, Lino Bregant 4.408.000, Luigi Bregant (1907 ) 5.738.000, Luigi Bregant (1935) 4.651.000, Mario Bregant 5.523.000, Remigio Bregant (1926) 5.246.000, Remigio Bregant (1929) 5.482.000, Riccardo Bregant 4.262.000, Severino Bregant 4 mil. 722.000, Silvano Bregant - 4.482.000, Tuliio Bregant 10.010.000, Venezio Bregant 6.156.000, Villibaldo Bregant 4.754.000, Giordano Bregantini 4 mil. 411.000, Luciano Bregantini 4 mil. 903.000, Livio Brelli 9.316.000, Josip Bremec 4.467.000r Paolino Brerk 4.163.000, Karlo Brešan 5.770.000, Evaldo Bresciani 8.682.000, Milan Brešan 8.251.000, Edoardo Bressan 4.608.000, Francesco Bressan (1915) 5.591.000, Gino Bressan 4.347.000. Giorgio Bressan 6.062.000, Giovanni Bressan (1920) 5.711.000, Giovanni Bressan (1932) 5.795.000, Giulio Bressan 4.311.000, Giuseppe Bressan (1909) 6.046.000, Giuseppe Bressan (1921) 4.424.000, Guerrino Bressan (1943) 8.125.000. Lucio Bressan (1929 ) 4.176.000, Lucio Bressan (1914) 7.524.000, Marino Bressan 4.142.000, Mario Bressan (1914) 6.386.000, Milovan Bressan ' 10.569.000, Renato Bressan 5.078.000, Walter Bressan 4.588.000, Vittorio' Bressan 4.056.000, Bruno Bressani 4.392.000, Leopold Brezigar 6.867,000, Mario Brezigar 10.105.000, Pietro Brezza , 4,823.000, Giuseppe Brisco 4.326.000, Pietro Brisco 7.825.000, Sabino Brizzi 4 mil. 608.000, Silvio Brossi 4.309.000, Ottorino Brotto 17.579.000, Eugenio Brumat 3.922.000. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna D Udine, Trg sv. Frančiška 4 — tel. 2124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore Ul. Fratelli Rosselli - tel. 72-340. Se bo moral dr. Bon zagovarjati pred sodiščem? Tržiški pretor dr. Pema je izročil državnemu pravdništvu v Gorici dokumentacijo v zvezi s preiskavo o domnevnih nepravilnostih, ki naj bi jih zagrešil pokrajinski nadzorni odbor pri pregledu in odobritvi sklepa tržiškega občinskega sveta iz leta 1975. Na podlagi omenjenega sklepa je bila podjetju Italglas poverjena naloga za zgraditev plinskega omrežja na območju Tržiča. Ukrep o predaji dokumentacije državnemu pravdništvu nedvomno pomeni, da so med preiskavo prišle na dan precejšnje nepravilnosti, zaradi česar ni bilo mogoče zadevo arhivirati. Predsednik pokrajinskega nadzornega odbora Bon, se bo moral tako najbrž zagovarjati pred sodiščem. Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 «In tre sul Lucky Lady*. L. Minelli in J. Haokman. CORSO 17.15—22.00 »Un borghese pic-colo. piccolo*. A. Sordi in S. Winters. Prepovedan mladini pod 14. letom. MODERN1SS1MO 17.30-22.00 »Mister Klein*, A. Delon in J. Moreau. Barvni film. CENTRALE 17.00-22.00 »La battaglia di Midway». Henry Fonda in Charl-ton Heston. Barvni film. VITTORIA 17.15-22.00 «1 due super-piedi\quasi piatti*. T. Hill in B. Spencer. Tržič PRINCIPE 17.30—22.00 »R grande Jack*. EXCELS10R 16.30-22.00 »La scarpet-ta e la rosa*. Barvni film. Nora Gorica in okolica SOČA «Lenny», ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Enookj šerif in dama*, a-meriški film ob 18.00 in 20.00. DESKLE »Pridi, videl boš mojo ženo*, italijanski film ob 19.30. Včeraj-danes iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Daniela Signorelli. Francesca Scarel, Jessica Mazzon, Laura Barbieri, Gabriele Pellizon. UMRLI SO: 82-letni upokojenec Vita-liano Barbetta, 57-lctni upokojenec Di-no Bellon, 77-letni upokojenec Federi-ao Mucci, 81-letna gospodinja Anna Zorat por. Fedel, 77-letna upokojenka Marcella Cigoi. Sekcija VZPI - ANPI Dol - Jandje izreka Cvetku in Jožefu Iskreno sožalje ob izgubi drage mame. NOGOMET V 3. II ALI JANŠKI LIGI Razpoloženi Andreis dosegel kar dva gola Moštvo Pro Vercdlija je v tem srečanju razočaralo Triestina — Pro Vercelli 2:0 (1:0) TRIESTINA: Bartolini. Lucchet-ta, Zanini. Politti. De Luca Mon-»colo. .Andreis, Fontana, Dri, Franca, Trainni. PRO VERCELLI: Castellazzi, Sa-docco, Balocco. Merli (Savino). Co dogno. Davanzo, lori, Scandroglio, Cavagrvetto, Rossetti. Maruzzo STRELEC: Andreis v 42. in 84. min. SODNIK: Pirandole (Lecce). GLEDALCEV: 8.000. KOTI: 3:8. Značilnost letošnjih domačih na-»tapov Triestine je. da kljub slabi igri njeni napadalci prej ali slej vedno zadenejo nasprotnikovo mrg-io. Tokrat je to kar dvakrat uspelo Andreisu, čeprav je Triestina v celoti vzeto odigrala eno svojih slabših tekem. Domačini pa so si zmago vseeno zaslužili, predvsem zato, ker so znali izkoristiti prilož nosti, ki so se jim nudile. Pro Vercelli je nasprotno precej razočaral. Gostje razpolagajo z izrednim srednjim napadalcem Cavagneltom (14 zadetkov), vendar pa niso zna li ustvariti prodornih akcij in so večkrat zagrešiti res začetniške napake. Prvi polčas je bil nezanimiv in F- Trainini je skušal urediti vrste svojih tovarišev. Triestina je povedla proti koncu polčasa. Po dvojnem pasu s Polittijem je Andreis z roba kazenskega prostora silovito streljal in dosegel mojstrski .zadetek. Najrazburljivejše dogodke smo zabeležile v zadnjih petih minutah srečanja, ko je De Luca z glavo odbil žogo s same gol čete, ko je že vse kazalo, da bodo gostje izenačili. Ravno takrat pa je Andreis dosegel drugi osebni zadetek po lepi akciji mladega France, ki je bil v drugem delu tekme glavni pobudnik vseh tržaških akcij. Čašt-bi zadetek je gostom onemogočil še Bartolini. ki je z mojstrskim posegom potrdil svojo izredno formo Triestina je torej brez velikih naporov osvojila deveto zmago, vendar je zasluga Tržačanov, da so tokrat igrali napadalno vso tekmo in se niso predali že običajni o-brambni igri. A. K. AVTOMOBILIZEM Dvojica Merzario - Jarier, na av-omobilu znamke alfa romeo 22 SC 2, je zmagala na 500 km dolgi dir ,i za SP kategorije šport. Tudi na . mesto se je uvrstil italijanski vtomobil, in sicer osella - bmvv, retji pa je bil ford - lola. sprotnikov. Agostini je bil 5., ostali Italijani pa so se slabše uvrstili. VRSTNI RED 1. Baker (ZDA) 1.58’04”34 2. Roberts (ZDA) po 36” 3. Coulon (Fra) po 47" 4. Estrosi (Fra) po 1'40” 12. 11. 10. 1. Edtdena N 2. Corral 1 1. Telesi« 1 2. Tubinga 1 1. Saracen« X 2. Kquaturiale 2 . 1. Guatemala X 2. Grčenvvood 1 1. Zoom 1 2. Codiverno X 1. Tomas« d'Ausa 1 2. Chiol X KVOTE 6,513.642 lir 331.000 lir 31.000 lir KOŠARKA V RAZNIH PRVENSTVIH Kontovelovi kadeti so v nedeljo brc/, velikih težav premagali še Italsider in su se tako uvrstili v finale tega prvenstva. Kontovelovi kadeti v finalu Jadran le s težavo zmagal v Tržiču - V prvem koiu poletovci uspešni KADETI Kontovel — Italsider 111:58 (42:26) KONTOVEL: Čuk 24. Ban 15, Pe-rini 3, I. Starc 16, K. Starc H, Tre visan 6, Udovič 11, Kncipp 10, Race Ki. PROSTI METI: Kontovel 9:18. PON: K. Starc v 38. min. in Ban v .39. min. SODNIKA: Perisinotto in Bais. V prijetni tekmi so Kontovelci vi Sok« premagali šibki Italsider. Mar sikdo je pričakoval slab nastop do mnčinov, vendar so razpleti na i-grišču pokazali obratno. Kontovel-ska peterka je občasno prikazala tudi kvalitetno košarka, čeprav je trelja upoštevati, da igra Italsider zelo slabo v obrambi. Kontovelci so dobro začeli. Po začetnem 4:0 za goste so takoj po vedli z 20:4. Do konca prvega dela so to razliko lc obdržali. Šele v nadaljevanju pa so se domačini razigrali. Dosegli so kar 67 točk* v enem samem polčasu in so večkrat navdušili številne gledalce 7. uspešnimi akcijami. Ta je bila zadnja tekma prven siva kadetov v katerem se je Kon tovel, sicer ojačen s štirimi predstavniki Bora, zasluženo uvrstil v finale. Končni obračun je torej 16 zmag in dva poraza. I. S. PROMOCIJSKO PRVENSTVO POM Tržič — Jadran 83:99 (44:41) POM: Chesini, Misali 2, Esposito 8 (4:6), Fontana 18 (8:11), Ardessi 9 (1:4), Locci, Stocca 18 (2:3), Furioso 10 (2:5), Facchini 12 (4:1), Agostinis 6 (2:3). JADRAN: Sosič 21 (7:8), Zava-dlal, Francia 4, Žerjal 30 (2:3), Kraus 8, Klobas 19 (5:7), Pertot, Vitez, Ražem 2, Starc 15 (1:1). PROSTI METI: POM 23:26, Ja dran 15:19. ON: POM 22, Jadran 29. PON: Starc (37), Agostinis (40). V nedeljo je Jadran gostoval v Tržiču. Tekma, po vseh pričakovanjih, ni bila lahka in Tržačani so se morali resno potruditi, da so tudi tokrat osvojili zmago. Kot je že običajno, so Jadranovi košarkarji v začetku zaigrali slabo. V napadu so bili namreč netočni, v obrambi pa so igrali zaspano, kar je nasprotnik takoj izkoristil in je s hitrimi protinapadi v 17. min. nabral 14 košev prednosti. Končno so se slovenski zastopniki zbudili in zaigrali kot prerojeni ih v peti minuti drugega polčasa so že dohiteli nasprotnika nilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllMIIMIIIIIIIIIIIlIllIflilllllllliiiinillllllllllllinHIIIinilllllllllltilllllllllllllllllllUllillllIllIlMIIIIllllllllllllllllllllIttMIIIIIIIIIMIIIIIlllflllllllllllllllllllllllllllliilillliiiiillllllllllllllllllliMlilliiiiiiiiiiiiiMiMlllllIllIll KOLESARSTVO V NEDELJO V ZGONIKU Veterani Adrie med najboljšimi Duilio Ferluga se je uvrstil na odlično 3. mesto MOTOCIKLIZEM V LE CASTELLETU Američani premočni LE CASTELLET, 18. - Včeraj je bila na dirkalni stezi Paul Ricard 200 milj dolga dirka za trofejo AGV. Po predvidevanju so bili najboljši ameriški vozači, ki so trenutno nepremagljivi. Zmagal je Ste ve Baker pred rojakom Kennyjem Robertsom. Vsi tekmovalci so vo žili na motorjih znamke yamaha, ki v razredu do 750 ccm nima na- Lonjerski kolesarski veterani so se v nedeljo v Zgoniku popolnoma oddolžili za proprečen nastop, ki so ga opravili prod dobrim mesecem na letošnji otvoritven kolesarski dirki veteranov v Dolini. Na deset krogov dolgi, naporni, predvsem pa ozki in vijugasti progi od Zgonika do Saleža, Bajte in Gabrovca pa spet do Zgonika, so pokazali, česa Vsega so zmožni. Nastopili so v sedmih, prispeli na cilj pa v še stih, ker je Santoni preluknjal zrač nico, in so takoj od prvega kroga dalje začeli diktirati oster tempo, ki je nasprotnike takoj prepričal, da imajo opraviti tokrat z zagrizenimi c** 16. PRIHODNJE KOLO (20.4.) , Olimpija - Napredak, Beograd, Budučnost, Partizan RadniuM’ Zagreb - Željezničar, Velež - čd‘ ’ Borac - Dinamo, Sarajevo - Črve , zvezda, Rijeka • Sloboda, Hajduk Vojvodina. 2. ZVEZNA UGA 3:® 1:1 (i:® 1:1 L® 2:1 r-1 1:0 1:2 IZIDI 24. KOLA Leotar — Mercator Maribor — Jedinstvo (Bi) Rudar — Kikinda Karlovac — Jedinstvo (Br) Iskra — Famos Dinamo —<1 Metalac Proletar — Crvcnka Spartak — Varteks Novi Sad — Osijek LESTVICA .flji Osijek 32; Kikinda, Jedinstvo U\, 30; Novi Sad, Dinamo 29; l'an,jlV 28; Proletar 26; Leotar 25; stvo (Br) 24; Crvenka, Iskra. ')(1. ribor 22; Karlovac 21; Varteks " ’ Rudar, Metalac 19; Spartak Mercator 16. PRIHODNJE KOLO (20.4.) Novi Sad - Leotar, Osijek - , tak, Varteks - Proletar, Crvefk Dinamo, Metalac - Iskra, Fa*0^ Karlovac, Jedinstvo (Br) - Bu° Kikinda - Maribor. ' SLOVENSKA LIGA IZIDI 15. KOLA Izola — Kladivar Mura — Slavija Rudar (T) - Litija Pohorje — Rudar (V) Šmartno — Železničar Ilirija — Primorje ■ LESTVICA . 2«; Rudar (V) 22; Mura 21; Lit'!® jg; Kladivar, Šmartno, Rudar (" ’ Pohorje 16; Izola 14; Ilirija. morje 10; Železničar 8; Slavij* PRIHODNJE KOLO (24.4 ) . Kladivar - Ilirija, PrimorJ1^,. Šmatrno, Železničar Pohorje. dar (V) - Rudar. (T), Litija - * ra, Slavija - Izola. l:® L® nogomet V PRVI ITALIJANSKI IN JUGOSLOVANSKI LIGI Mrtvi tek Juventusa in Torina se nadaljuje Prva zmaga ljubljanske Olimpije v povratnem delu prvenstva V 25. kolu italijanskega držav- nogometnega prvenstva ni Prišlo do važnejših sprememb na lestvici. Padlo je 24 golov, kar le za prvenstvo precej. Juventus in Torino sta zmaga-**' tako da je 5 kol pred koncem Položaj na lestvici še zelo nego-“av- Verjetno bo prišlo do spremembe že v prihodnjem kolu, ko o° moral vodeči Juventus igrati v Perugii, Vedno bolj zanimive P^tejajo tekme, ki zadevajo spod-nJj del lestvice. Milan je zapra-izredno priložnost, da bi se Pomaknil z nevarnega položaja; ni mu uspelo premagati Foggie, ki 1® prav tako v nevarnih vodah. Sampdoria je že vodila z 2:0, endar je na koncu tekme mora-? odstopiti točko solidni Fioren-Uni. Po do'gem času je zmagal tudi jatamaro; premagal je Verono in j" tako vsaj moralno zelo opomogel. Vendar pa ostaja njegov Položaj zelo kritičen, ker se bo ™p*l v preostalih srečanjih -spo-prijeti z enajstericami, ki se prav borijo za obstoj v ligi. Cesena je praktično že obsojena na izpad, ker je njen zaosta-ae* zelo velik. Y nadaljevanju prvenstva bomo ?riča še zelo napetim in ostrim **mam, ko se bodo slabše enaj-"®rice srečale med seboj. Po čarajšnjem kolu ostaja.io najres-®Jsi kandidati za izpad Cesena, atanzaro in Sampdoria. Vendar jmo navajeni na vsa mogoča pre-rpfčenja, ki so seveda možna v teh zadnjih kolih. • « » 24. kolu državnega prvenstva vCrvena zvezda še za točko podala svojo prednost na lestvici, ima kar 7 točk naskoka in Željezničar, ki se bo moral še precej potruditi, če želi še ostati v 1. ligi, saj ima 3 točke zaostanka pred predzadnjo ekipo. Važen korak naprej je naredila Vojvodina, ki je premagala neposrednega tekmeca za izpad Napredak. Do konca prvenstva manjka še 10 kol, tako da lahko pride še do marsikatere spremembe, predvsem na dnu lestvice. V ČETRTEK ZVEČER Na Proseku dve Primorji bo ostalim enajstericam nasaditi tako velik zaostanek, j. ^tem ko je Crvena zvezda glad-® odpravila Rijeko, nd Dinamu Prio premagati slabše uvrščene-a Sarajeva. Nasploh pa igra Di-v zadnjih kolih vedno slab-tako da vsaj za secfaj nima j^josti dohiteti Crvene zvezde, podvig je v tem kolu nare-zadnjeuvrščeni Željezničar, ki ort na domačih tleh z gladkim 3:0 Sravil visokouvrščeni Velež. . riončn° je v drugem delu pr- t>tiktVa zma^a'a tudi Olimpija S i Kazano igro je sicer razočarali’ saj so Beograjčani zaigrali bo-f' .Lepi so bili le zadetki Volj-m Radunoviča, potem ko je tyi3nčent zagrešil avtogo1 4a Ljij- za"jmiv. * W vice, kjer je trenutno kar ,6 v Meric, ki se bore za obstoj “Si. V najslabšem položaju je V četrtek zvečer bo na prose-škem igrišču zanimivo nogometno srečanje. Med seboj se bosta namreč pomerili enajsterici, ki nosita enako ime: proseško Primorje bo odigralo prijateljsko tekmo proti Primorju iz Aidovščine, ki nastopa v 1. slovenski ligi. V predtekmi tega srečanja se bosta med seboj pomerili tudi kadetski vrsti obeh društev. Vodstvi obeh klubov sta se dogovorili, da bosta ekipi kasneje povratno srečanje odigrali v Ajdovščini. NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI Doslej v povratnem delu prvenstva le Zarja ni okusila grenkobe poraza Nepotreben remi Primorja - Breg in Vesna sta razočarala - Juventina osvojila dragoceno točko Kras je prvenstveno tekmo C lige s S. Giorgiom izgubil s 3:0 .........................................................................................................................................min Pro Farra — Zarja 1:4 (0:2) PRO FARRA: Furlan, Ciccuta, Clede, Luxich, Brumat, Bregant, Trevisan, Bressan, Radovcich, Spes-sot, Visintin. ZARJA: Puzzer, Žagar, I. Grgič, Samese, Trampuž, V. Križmančič, Terčon, Kralj (Husu), Metlika, Mes si, Ražem. STRELCI: v 25. min. p.p. Terčon v 40. min. Kralj, v 11. min. d.p. Trevisan, v 14. min. I. Grgič in v 41. min. Ražem. Zarja je visoko premagala šibko enajsterico Pro Farre in tako izkoristila spodrsljaj Supercaffeja. Rezultat zgovorno kaže premoč Ba-zovcev, ki so popolnoma nadigrali nasprotnika, Hitri začetek Furlanov ni spravil v zagato bazovske obrambe, čeprav so domačini v 17. min. zadeli prečko. Po teh neuspešnih prodorih je začel samogovor Zarje, ki je v 25. min. povedla s Terčonom po lepem predložku Ražma. V 30. min. je Kralj, sam pred vratarjem, zgrešil dobro priložnost in minuto kasneje je Metlika streljal za las nad vratnico. V 40. min. je Tram puž izvajal prosti'strel. Žoga se je odbila od prečke in Kralj jo je ne- NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI Sovodenjska ekipa končno zmagala Remi Primorca v derbiju z Unionom Mladost je zasluženo osvojila točko - Presenetljiv domači poraz Gaje - Kras spet razočaral f,at»nzaro - Veroua > _s®na - Torino - Genoa b an - Foggia 5jariJgia . Roma . ^Pdoria - Fiorenttn: r ®°11 - Atalanta (SS:HL jjy«se - Lecce , “Otova - Alessandria ac®hese - Pištola O , K V r?''™3 13V°TE P. Vasto 1 2 1 X 1 X X X 1 1 X X 2 17.816.000 lir 613.900 lir Sovodnje — Piedimonte 2:1 (0:1) SOVODNJE: G. Marson, Trivel-lato, Raimondi, Pusi.g, Ferfolja, Petejan, Bagon (Devetak), A. Kovic, Butkovič, S. Florenin, Tomšič. PIEDIMONTE: Geno, Montagner, Terpin, Spangher, Ghiotto. Špacapan. Terpin, Pecorari, Deiuri, Pan-tarotto, Ipavec, STRELEC za Sovodnje: Petejan v 40. in 43. min. d.p. Sovodenjska enajsterica je po številnih negativnih nastopih končno zabeležila zmago • proti • ekipi iz Podgore, ki je trenutno na zadnjem Aestii’ lt>št'vke. < Za zmago so se morali Marsonovi varovanci potruditi do zadnjega, saj so prav gostje v prvem polčasu prvi prišli v vodstvo. V zadnjih minutah drugega polčasa je Petejan dvakrat zatresel podgorsko mrežo in tako zagotovil zmago svoji ekipi. .....•••>., je zabeležila trebenska enajsterica, so vsi pričakovali, da bo tokrat Primorec z lahkoto premagal šibki U-nion, a Trebenci so to tekmo odigrali dokaj slabo. Bili so povsem neo>rganiz:ram in so se od vsega začetka podajali v napad, tako da se je pred vrati Uniona večkrat ustvarila zmeda in ni nikoli prišlo do resne priložnosti za gol. Le dva izredna strela Maura Kralja I. v prvem polčasu sta resno zaposlila U-nionovega vratarja, potem pa so streli samo leteli v kazenski prostor Uniona, kjer napadalcem ni uspelo biti kos domačinom. Ti so vse žoge brez težav pošiljati svojim napadalcem, ki so v protinapadih- skušali I esenetiti trebenskega vratarja, a branilci so bili vedno na mestu. Proti koncu tekme se je na igrišču pojavila živčnost in sodnik je v zadnji minuti izključil po enega igralca pri vsaki ekipi. Bruno Križmančič Mladost — S. Lorenzo 2:2 (1:2) MLADOST: M. Ferletič. 'Faccio, Ulian, Barbana, Gergolet, Dužman, K. Ferfolja, Cotič, G. Ferfolja, Pahor, A. Ferletič. S. LORENZO. Franco, Conzut, Blason, Alt, Zamaro, Visintin, Me-deot, Turus, Canciani, Perin, Mu-sina. Strelci: v 24, min. Perin; v 29. min. Canciani; v 39. min. K. Ferfolja; v 81. min. G. Ferfolja. SODNIK: Valentinuzzi iz Tržiča. Članska enajsterica doberdobske Mladosti je na domačem igrišču pre- Union — Primorec 0:0 UNION: Veljak, Morabito, Muie-san, Milenko, Mario Benčič. Baga-tin, Chiaboti, Vicini, Livio Benčič, Lapata, Paludetto. PRIMOREC: Pavatič, Angel Milkovič, Štoka, čuk, Sosič, Husu, Valter Milkovič, Možina, v 35. min. d.p. Križmančič, Mauro Kralj II., Marko Kralj, Mauro Kralj I. SODNIK: Sibelia iz Trsta. OPOMBE: -v 45. min. d.p. izključena Mauro Kralj I. in Muiesan. Gledalcev približno 100. Po dveh zaporednih porazih, ki jih ^°gomet V PRIJATELJSKI TEKMI DREVI REPREZENTANCA ZSŠDI PROTI ENAJSTERICI tt IZOLE Srečanje sodi v okvir priprav zamejskih nogometašev Pred povratno tekmo z mladinsko enajsterico Rijeke Lrevi rib s-j1 ho na proseškem igrišču rij'*11 prijateljska tekma med T tnco ŽS6DI in enajsterico ma je za slovensko re-Nomlfrif.0 zelo važna, ker se naši ?v - asi pripravljajo za četrt-r°P, ko bodo morali v go-'!srati povratno srečanje z enajsterico Rijeke. Se-o stavp”ry.ri° Rupel še ni objavil jMov. ’ bo stopila na igrišče 8fa|c, r?8. ie’ da bodo imeli vsi "*°*nos*- Pokazati kaj znajo. ^'Jhjgrifsriipa v slovenski ligi. V tj) je na domačem igri- «k°ohr a?ala Kladivar z 1:0 in n' I?/>iani*a na lestvici osmo me Can* so vsekakor solidno L^afitif,Pr(>L kateremu naši repre-.,8a. >ja..ne bodo imeli lahke na Si v°- k, .bili bodo z najboljšo po / Jr; i J6 trenutno .naslednja: Pi r,lnif. Frančeškin; GuM n %UbreZentan^ ZSŠDI pa bodo !ga/ ®rzan, Sovič, Krevatin, Plesničar. Mikluš. “ - r. M. Kralj I, P. Kralj, °DNjE: Butkovič. VESNA: Bogateč, B. Tence. ZARJA: V. Križmančič; B. Kralj, Žagar Metlika, Terčon. Izbrani reprezentanti naj se zberejo na pre^škpm igrišču ob 19.45. ODBOJKA NA MLADINSKIH IGRAH Spodbuden nastop dolinskih dijakinj V prvih dveh izločilnih srečanjih mladinskih iger v odbojki so bile dijakinje nižje srednje šole »Simon Gregorčič* iz Doline enkrat uspešne in eno srečanje so izgubile. Ne glede na to je bil koristni nastop mladih dijakinj več kot spodbuden. ČAMPI ELINI - GREGORČIČ 2:0 (15:7, 15:4) Le škoda, da so slovenske dijakinje naletele v prvem srečanju na te naspotnice. V majhni telovadnici šole Bergamas se niso najbolje znašle in poleg tega jih je spravilo iz tira še izredno" bučno navijanje dijakov jn dijakinj, ki so se zbrali ob robu igrišča. Kot je bilo pričakovati, glavno orožje vseh šesterk je bil servis. Prav v (em igralnem elementu so slovenske dijakinje v največji meri grešile, saj so končale skoraj vse žoge v nizkem stropu. To je nasprotnicam dalo pravega poleta, da so slavile prepričljivo in povseih zasluženo zmago. GREGORČIČ - CAPRIN 2:0 (15:6, 15:3) V tem drugem srečanju je imel naš slovenski zavod na drugi stra ni mreže nekoliko slabšega nasprotnika. Igra mladih odbojkaric pa je bila kljub temu občutno boljša. Potem ko so prebolele tremo iz prvega srečanje in le zaupale v lastne moči je bilo z nasprotnicami dobesedno konec. Njihova igra je bila vse bolj zanesljiva in učinkovita. Zmaga je bila za dijakinje največja nagrada in spodbuda za današnje odločilno srečanje z ekipo Orna. Neposredni obračun teh dveh ekip bo izredno izenačen, saj to potrjuje prvi nastop današnjega nasprotnika «Simon Gregorčič* iz Doline. > Za šolo Simon Gregorčič so igrale naslednje dijakinje: Mohorčič. Komar. Kocjančič, Žerjal Tul. Čuk, Pečenik, Vatovac, Sancin in Mi helčič. V prvem srečanju te skupine je Orna premagala Caprin z 2:0 (15:7 in 15:6). DANAŠNJI SPORED 17.30: Čampi Elisi - Orna 18.30 19.30 Gregorčič - Orna Caprin - Čampi El’si G. Furlanič pričljivo remizirala proti izredno solidni enajsterici iz šlovrenca. Takoj pa moramo povedati, da so naši fantje zaslužili remi predvsem v drugem delu srečanja, ko so ustvarili izredni število priložnosti, za gol; če bi jim bila sreča bolj naklonjena, bi prav gotovo dali gostom pol ducata zadetkov. Pohvaliti moramo tudi odličnega sodnika Valentinuzzi-ja, ki je vseskozi držal igro v rok&h. Tekmo so začeli naši fantje napadalno, igrali so veliko, a niso stvarili nevarnejših priložnosti za gol. Gostje so se dobro branili in so skušali izkoriščati njihov hitri, a ne preveč ' učinkovit protinapad. V obrambi 'se * je tudi tokrat dobro odrezal Cotič, odlično je tudi za-igfal Faccio, ki je tudi V napadu bil zelo nevaren. V 24. minuti so prišli gostje v vodstvo z zelo lepim golom Perina, ki je z glavo p-emagal vratarja Ferletiča, pri tem golu pa nosita veliko mero krivde Dužman in U-lian, ki sta pustila igralca popolnoma samega v lastnem kazenskem prostoru. Po zadc .i so skušali naši fantje remizirati, a sredina igrišča je popolnoma odpovedala. Gostje so postajali vedno bolj nevarni in so podvojili prednost pet minut kasneje s Cancianijer- ki je izkoristil nesporazum v naši obrambi. V drugem polčasu je bila slika i-gre popolnoma drugačna. Videli smo naše fante stalno napadati. Ustvarili so izredno število priložnosti za gol, a gostje so se večkrat z obilo sreče rešili. V 36. minuti je iz kota streljal Karel Ferfolja, visoko žogo je poslal Gabriel Ferfolja z glavj točno v mrežo. Po zadetku so ustvarili naši fantje mnogo priložnosti za gol, zlasti Aldo Ferletič. Fabio Gergolet Gaja - S. Vito 1:2 (0:1) GAJA: Kante, Milkovič, Rado Križmančič, Viviani, Vrše, Rismon-do, Branko Grgič, Savarin, Iztok Grgič, Zuzich, Bolcich, 12 Klavdij Grgič, 13 Igor Križmančič. S. VITO: Malusa, Tassan, Schčrli. Crenatin, Mitri, Cavalli, Russigna-na, Cataruzza, Rupini, Apollonio, Villini, 12 Giorgi, 13 Todesco. STRELCI: v 41. min. p.p. Cataruzza (SV), v 18. min. d.p. Russigna-na (SV) in v 34. min. d.p. Bolcich (G) iz 11-metrovke. KOTU 3:0 za S. Vito. Veliko presenečenje in obenem tu-d. veliko razočaranje domačih navijačev tokrat na padriškem igrišču. Gaja je proti S. Vitu popolnoma odpovedala. čeprav je nastopila skoraj z isto postavo, kot proti Primorcu, so dobesedno odpovedali prav vsi, od napadalcev do obrambe. V začetnih akcijah se je zdelo, da bo S. Vito lahek plen domačinov, Ko pa so Tržačani prišli do izraza je Gaji trda predla. Res je, da so si prvo priložnost ustvarili domačini, ko se je Zuzichev strel odbil od prečke, toda to je bilo tudi vse so pokazali v prvem nolčasu; nasprotno, pa so gostje postajali vse bolj nevarni v kazenskem prostoru Gaje in ko je kazalo, da bo ta zdržala je Cataruzza popolnoma preigral obrambo in premagal vratarja Kanteja. Po odmoru so navijači pričakovali odločen pritisk «zeleno-rumenih» toda Viviani in tovariši niso bili kos gostom, ki so v nadaljevanju tudi podvojili in spravili rezultat na varno. Tudi zamenjava branilca Milkoviča z napadalcem Igorjem Križ-mančičem ni obrodila zaželenih sadov, če izvzamemo Bolciclievo 11-metrovko, ko je proti koncu tekme rezultat znižal na 2:1 (zatem pa so T-žačanl .nerodno zastreljalj 11-me-trovko). Poraz so gajevci sprejeli vsekakor hladnokrvno in je trener Kozina po tekmi dejal: «Nogomet je zato tudi privlačen, ker enkrat 'sijajno' zmagamo, drugič 'sijajno' izgubimo!» d. gr. Donator! sangue — Kras 2:0 (1:0) KRAS: Ferfolja, Rebula, šegi-na, Verša, Trampuš, Peter Milič, Ljubo Milič (Valter Milič), Albi, Panzutti, Miloš Milič, Škabar, 12 Skupek, 14 Kosovel. DONATORI: Soffici, Cimo, Va-scotto. Gianolla, Zudini, Castri, Puzzer, Carone, Udovicich. Cen-trone, Feramiz. SODNIK: Barič. STRELCA: v 40. min. Carone, v 90. min. Puzzer iz 11-metrovke. Nogometaši Krasa so doživeli nepričakovan poraz na Opčinah, pro ti povprečni ekipi Donatori. Kras je imel v prvem polčasu več od igre, toda napadalci so imeli slab dan in so zapravili nekaj ugodnih priložnosti za zadetek. Pet minut pred odmorom so domači izkoristili napako Miloša Miliča in povedli. V drugem delu srečanja so se Tržačani zelo uspešno branili in tudi na sredini igrišča so bili boljši od gostov. Krašovcem ni uspelo prodreti v kazenski prostor, zato so poskušali s streli od daleč, namesto da bi izenačili pa so j/ zadnji minuti prejeli še en gol iz 11-metrovke. Zaradi boljše igre v zadnjih tekmah so nasprotnika precej podcenjevali. kar se iim je maščevalo. R. B. moteno potisriil v mrežo. Nekaj mi nut pred koncem prvega polčasa pa je Terčon zgrešil edinstveno priložnost. V, drugem polčasu je Pro Farra spet pritisnila in v 11. min. dosegla gol, ko je Trevisan izkoristil napako branilca Iva Grgiča. Tri minute kasneje pa je Ivo Grgič popravil napako, ko je tretjič premagal nemočnega Furlana. V 41. min. je Terčon prodrl po desnem krilu in lepo predložil na sredino, kjer je Ražem akrobatsko zapečatil rezultat. Zmaga je za zarjane zelo pomembna, saj jih sedaj ločujeta od Primorja le dve točki in možnosti Bazovcev za dosego prvega ali drugega mesta na lestvici so zelo konkretne. Kaal Primorje — Op. Supercaffe 2:2 PRIMORJE: Štoka, Tomizza, Husu, Visintin, Race, Angelieri, Maras-si (83. min. Cimolino), Valenti - Cla-ri, Lanza, Barnaba, Rustja. OP. SUPERCAFFE’: Quercini (v 50. min. Paulin), Giorgesi, Mercu-ri, Maranzana, Bergagna, Giovani-ni, Dagri, Bretti, Porro, Mačehi in Gardoz. STRELCI: v 48. min. Tomizza, v 50. min. Lanza, v 61. min. Giorgesi, v 72. min. Porro. SODNIK: Pivetta iz Latisane. Pred skoraj tisoč gledalci sta se na Proseku Primorje in Op. Supercaffe razšla pri neodločenem izidu potem, ko so domačini po petih mi nutan drugega polčasa igre vodili že z 2:0. Primorje si je v nedeljo morda zapravilo edinstveno priložnost, da bi si že predčasno zagotovilo prestop v višjo ligo. Prosečani so po začetni taktični razporeditvi tako. prevzeli pobudo in postopoma, z lepo organizirano in prodorno igro dobesedno nadigrali nasprotnika, ki se je v glavnem le braniU Občasno so sicer Openci sprožili nekaj redkih protinapadov, katere je obramba Primorja uspešno zatrla. Prosečani so gospodarili na sredini igrišča, kjer sta imela glavno besedo Valen ti - Clari in Angelieri. Z lepimi pred-ložki sta zalagala napadalce, ki pa niso uspeli prebiti goste obrambe Op. Supercaffe. V napad so se zato pognali tudi krilci in celo branilci, posebno aktiven je bil Tomizza, vendar se je kljub temu polčas končal brez gola. Že v drugi minuti d.p. je Tomizza izkoristil kratko odbito žogo in «z močnim strelom izven kazenskega prostora spravil na.. kolena Querci-nija. Tekla je peta minuta igre,- ko je Quercini s pestjo kratko odbil žogo do Rustje, ta jo je lepo predložil v sredino Lanzi, ki je z glavo drugič potisnil žogo v mrežo. Nepopisno veselje številnih navijačev Primorja je bodrilo «rdeče-rumene», ki niso popustili. V 12. minuti je imel Marassi odlično priložnost, da zaokroži rezultat, vendar se je njegov strel odbil od vratnice. Po tej akciji so Prosečani nekoliko popustili, misleč morda, da bodo prednost dveh golov lahko ohranili do konca. To bi jim lahko tudi uspelo, če ne bi vratar Štoka zakrivil v 16. minuti napake: žoga se mu je namreč izmuznila iz rok in se zakotalila v mrežo. Ta zadetek je vlil polet, že potrtim Opencem. Domačini se niso več znašli, posebno na sredini igrišča, kjer je nastala 'prava vrzel. Gostje so seveda to izkoristili in v 27. min. spet izsilili kot. Pri visoki žogi vratar Štoka ni posredoval, obramba je oklevala, naj- iiitiiiiiMiiiiitittiiiiiMtiiiiiitiiiimiiitmiiiniimiuniiifiHiiiiitiiiiiimiiiiiimiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiMMi ODBOJKA V 1. MOŠKI DIVIZIJI 0LYMPIA USPESNA KLJUB SLABI IGRI Nesrečen poraz Kontovela v ženskem prvenstvu te lige Olympla — Rozzol 3:1 (5, 12, -9, 13) OLYMPIA: Soban, Čemic, La- vrenčič, Cotič Š. in M. Kuštrin, Tommasi. ROZZOL: Abtonelli, Carraro, Cella, Cortale, lesu, Tersalvi, Impellizze-ri, Ziani, Allesc. Kljub dokaj slabi igri je bila O-lympia tudi tokrat uspešna. Netočen sprejem je «plave» oviral, da bi se bolje izkazali. Sicer požrtvovalni Rozzol pa je moral kloniti zaradi večje izkušenosti Goričanov. Po večmesečni odsotnosti zaradi bolezni smo v domači šesterki spet videli Marka Cotiča. Po štirih odigranih tekmah je O-lympia na čelu lestvice z osmimi točkami: prihodnjo soboto bodo odbojkarji Olympie gostovali v Vidmu. Nastopili bodo proti tamkajšnjim redarjem. P. T. Bor — Inter 1904 2:3 (-3, 3, -«,'12. -5) BOR: Drasič, Koren, Bufon, Kre-belj, Prašelj, Pertot, Obersnel, Mikat', Kalc, Gombač. Tudi v drugi tekmi prvenstva 3. divizije je mlada Borova postava odšla z igrišča tesno pražena z 2:3. Tokrat so se «plavi* soočili z mnogo močnejšim nasprotnikom, kot v prvem nastopu, saj je Inter 1904 pokazal dobro odbojko predvsem v napadu, kjer razplaga z višjimi in močnejšimi igralci. Zato lahko rečemo, da so naši fantje celo prese- netili in je tesen poraz pravzaprav uspeh. Zlasti dobro so «plavi* zaigrali v drugem in četrtem nizu, ko so ustvarili nekaj uspešnih akcij; rezultat sam pa ni pomemben, saj nastopajo borovci le zato, da si naberejo ptrebnifi izkušenj za bodoče delovanje: v tem oziru je bila nedeljska tekma vsekakor pozitivna preizkušnja. A. K. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel — Llb. Krmin 2:3 KONTOVEL: Vodopivec, Mariza in Denis Daneu, Štoka, Albi, Rupl, Černjava, Ban. Kontovelska ekipa se letos res ne more ponašati s športno srečo. Tudi v predzadnjem kolu prvega dela prvenstva so namreč morale naše igralke poražene z igrišča, potem ko so že vodile v setih z 2:0. Bile so že na pragu gladke zmage, saj je v tretjem nizu njihov nasprotnik zmagal z minimalno razliko 16:14. To je pa dalo krminski ekipi nov elan, da je s svojo zagrizeno in u-činkovito igro porazila domačinke. Sloga — Corridoni b.b. 3:0 Odbojkarice Sloge bi morale v soboto igrati tekmo s Corridonijem. Nasprotnik se pa ni predstavil na igrišču, bolje rečeno, prišel je s tr četrturno zamudo. Sodnik je zato že prej dosodil zmago Slogi. Iz-gleda pa, da je napako storila tržaška zveza, ki Corridonija ni obvestila o spremembi urnika INKA višje od vseh je skočil Porro in žoga je bila drugič za hrbtom negotovega Štoke. Izenačenje je predramilo primor-jane, ki so se z všo silo pognali v napad in ustvarili tudi nekaj izrednih priložnosti za zadetek, vendar se izid do konca ni več spremenil. Ob koncu bi lahko dodali še, da je bilo srečanje res vredno prve in drugouvrščene ekipe na lestvici, saj so številni navijači prisostvovali res vrhunskemu nogometu, katerega na amaterskih igriščih često pogrešamo. B. R. Juventina — Sagrado - 1:1 JUVENTINA: Plesničar, Marson, Tomažič, Tabaj E., Zin, Lorenzon, Montico, Nanut, Marvin, Tabaj M., Gomišček, 12 Spessot, 13 Olivier, 14 Tavčar. SAGRADO: Padovan, Buttignon, Devetti, Trevisan, Marega, Sevbin, Bizai, Giacomelli, Motta, Zanette, Furlan, 12 Dessabo, 13 Sandrim. SODNIK: Salvadori iz Krmina. STRELCA: v 45. min. p.p. Montico, v 36. min. d,p. Furlan. štandreška enajsterica je tudi v nedeljo, tako kot prejšnjo, prišla do Deveto povratno kolo nogometnega prvenstva 2. amaterske lige je bilo naklonjeno gostujočim ekipam, ki so odnesle kar 11 od 16 moinih točk. Torej res črna nedelja za gostitelje. To so najbolj občutili na Proseku, kjer je moralo Primorje v lepem in napetem dvoboju, potem ko je že vodilo z 2:0 prepustiti dragoceno točko Op. Supercaffe. Navijači proseškega kluba, ki so se tokrat zbrali v rekordnem Številu, so nekoliko razočarani zapustili igriSče. seveda, ne zaradi prikazane igre Primorja, temveč zaradi izida. To dveh golih prednosti nihče ni pričakoval remija. Bazovci so v gosteh nasuli Pro Farri kar Štiri žoge v mrežo in s tem potrdili, da ne popuščajo. O tem priča tudi dejstvo, da je Zarja edina ekipa, ki v povratnem delu prvenstva Se ni doživela poraza. Z uspeSno serijo pozitivnih nastopov se je tako v nedeljo povzpela do drugega mesta lestvice. Ker je Opicina proti Co-stalungi doživela tretji zaporedni poraz se je do tretjega mesta povzpeia presenetljiva ekipa S. Marca iz Gradišča ob Soči, ki je zimski del prvenstva končala na spodnjem delu lestvice. V povratnem kolu prvenstva pa je S. Mar-co res zablestel, saj je z nedeljsko zmago zbral kar 14 od 18 možnih točk. Torej, stanje na vrhu lestvice se v bistvu ni mnogo spremenilo, kot tudi ne na spodnjem delu. Delno sta tokrat razočarali obe naSi enajsterici. Vesna je s klasičnim izidom klonila Flaminiu in s tem so Križani spet nekoliko nazadovali. Z enakim izidom kot Vesna je doma klonil tudi Breg in tako je Brežane dohitel (z remijem proti Zaulam) S. Mar-‘co iz Devina, ki je istočasno dohitel tudi Aurisino. to ie prihodnjega nasprotnika Vesne. Dvoboj v Križu med Vesno in Aurisino bo gotovo osrednja tekma v boju za obstanek v ligi, v prihodnjem zavrtljaju. IZIDI 24. KOLA Opicina — Costalunga 0:1 Flaminio — Vesna 2:0 Aurisina — S. Marco 1:2 Breg — Rosandra 0:2 Primorje — Op. Supercaffe 2'2 Ed. Adriatica — S. Sergio 1:1 Pro Farra — Zarja 1:4 Zaule — S. Marco Duino 1:1 LESTVICA Prirporje 32 Op. Supercaffe in Zarja 30 S. Marco 28 Opicina in Rosandra 27 Costalunga 26 E. Adriatica in Flaminio 24 Zaule 23 Vesna 22 S. Marco Duino, Aurisina in Breg 21 S. Sergio 14 Pro Farra 12 PRIHODNJE KOLO (24.4.) Pro Farra — Zaule S. Marco Duino — Primorje S. Sergio — Costalunga Zarja — Flaminio Vesna — Aurisina Rosandra — Ed. Adriatica S. Marco — Opicina Op. Supercaffe — Breg B. R. točke. Na domačem igrišču je re mizirala proti četrtouvrščeni zagrajski enajsterici. Takoj moramo povedati, da bi naši fantje (predvsem v prvem polčasu) zaslužili nekaj več. Juventina se je predstavila z dokaj okrnjeno postavo (kajti manjkala sta kar dva standardna igralca: Mikluš v obrambi in Russo na sredini igrišča), vsekakor pa so s prikazano igro v prvem polčasu domačini navdušili prisotne navijače in izgledalo je, da ne bo zmaga niti tokrat ušla. Gostje so v prvem delu slabo zaigrali in niso niti enkrat resno zaposlili vratarja Plesničarja. Toda čakati je bilo treba do 45. min., da so «belo-rdeči» povedli. Tabaj M. je dobil žogo na desni strani igrišča in podal v sredino, kjer je Gomišček spretno z glavo streljal na vrata. Žoga se je odbila od vratnice na igrišče do samega Montica, ki jo je brez težav potisnil v. vrata. Tudi drugi del srečanja je bil popolna domena domačega mošlva. Gostje so prišli v nasprotni kazenski prostor le dvakrat v vseh 45. min. igre in tedaj so enkrat- zadeli vratnico, drugič pa dali z levim krilom Furlanom gol (v. 36. min.). Juventina je zgradila celo vrsto priložnosti za gol, a žoga ni in ni hotela v vrata; gostje so se večkrat z veliko mero sreče rešili. Proti koncu srečanja so igralci Juventine prešli v presing, vendar je bilo vse zaman. Rezultat je ostal nespremenjen. Treba je pohvaliti celotno moštvo, ki se je požrtvovalno borilo za zmago in pokazalo, da se zna dobro odrezati, kljub odsotnosti nekaterih igralcev. Med našimi nogometaši moramo tokrat še zlasti pohvaliti reprezentante, ki nastopajo za reprezentanco ZSŠDI in to so Plesničar (v vratih), Nanut E. (v obrambi) ter Marvin in Gomišček (v napadu), ki so odlično igrali in krepko pripomogli ekipi Juventine v ključnih trenutkih, da je obdržala pozitiven rezultat. P. D. Flaminio — Vesna 2:0 (1:0) VESNA: Bogateč, Košuta. Botti, Klemenčič. Verzier, Skrem, Vecchio, Carmeli, Gergolet, Bortolotti (Guštin), Germani, 12 Košuta. Po lepi nedeljski zmagi, je Vesna zopet zapustila gladko poražena igrišče in se zdaj ponovno nahaja v zelo nevarnih vodah. Nasprotniki Križanov, ki se prav tako borijo proti izpadu, so brez posebnih težav gladko premagali Germanija in tovariše, ki skozi celo tekmo niso nikoli ogrožali nasprotnega vratarja. Omeniti je treba, da tudi Flaminio ni zaigral najboljše, kar jasno dokazuje kako medlo so «plavi» tokrat zaigrali. Edino opravičilo za tako slab nastop sta lahko odsotnosti izključenega Borisa Tenceja in branilca Zucca. Kronika tekme je dokaj skopa, saj se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča brez posebnih priložnosti za obe ekipi. Tržačani so prišli v. vodstvo s pomočjo avtogola, ki ga je zakrivi) branilec Košuta: rezultat pa so zapečatili v drugem delu igre ne da bi Vesna sploh reagirala. Vesna .pri kateri se je tokrat najbolj izkazal vetera.. Verzier (39 let), se torej ponovno nahaja na lestvici v zelo slabem položaju in samo prihodnje (odločilne) tekme bodo pokazale, če bodo križani prihodnje leto še nastopili v 2. amaterski ligi. Jasno pa je že zdaj, da si bodo morali kriški športni delavci v bodočnosti pošteno zavihati rokave in skrbeti predvsem za mlajše nogometaše. S. T. Breg — Rosandra 0:2 BREG: Chermaz (Gersinich), Krevatin, Rodela, Sovič, Melon, Mikuš, Bržan, Lovriha (Klun), Samec, Ca-denaro, Sternad. ROSANDRA: Dapas, Gulič, Hlača, Taddeo, Marzari, Grezar, Perlange-li, Colavecchia, Grahonja, Kirch-mayr (Zancope), Legovich. j SODNIK: Braida si zasluži priznanje za dobro sajenje. STRELCI: v 19. min. Kirchayer, v 61. min. Grahonja. Za Breg so se po današnjem srečanju poslabšale možnosti, da bi se izognil izpadu; zato si morajo vsi igralci izprašati vest ali so storili vse, kar bi morali. Ne gre tu za nedeljski nastop pač pa za vestno medtedensko pripravo, kajti iz soda lahko iztočimo sami toliko, kolikor smo vanj vložili! Lepo vreme je privabilo v’ Dolino precejšnje število privržencev obeh postav, v upanju, da bodo priče le* ji tekmi in tekma bi bila lahko res epa, če bi »plavi ne bili preveč živčni zaradi slabega položaja na lestvici. Rosandra ni imela takih problemov in je zaigrala mimo, u-rejeno ter samozavestno. Po nekaj minutah previdnosti so postale konice Rosandre nevarne, in čeprav ,e trener Mondo okrepil sredino i-grišča, to ni v zadostni meri blokiralo nasprotnih prodorov in hitre igre. Obramba Rosandre je bila vedno na mestu* ni ni imela preveč dela z Bregovimi napadalci, ki so vsekakor premalokrat streljali na nasprotna vrata. Še najboljše so u-speli s prodori, katerih pobudnik je bil Krevatin. Vsi ostali so igrali bolj v senci (všteti kandidate za reprezentanco: Sovič, Bržan in Lovriha). Vsekakor je Breg opravil dokajšnjo količino igre, ki je izražena v večjem številu streljanih kotov. Rosandra pa je predvajala bre* dvoma bolj kakovostno igro, ki jo je tudi privedla do zasluženega u-speha. Po drugi strani je bilo to neizbežno, saj je prišla njena telesna in tehnična priprava jasno do izraza s tem, da je tadržala hiter ritem igre do konca tekme. Medtem, ko je bila Rosandra v celoti dobra, sta za «plave» zaigrala dobro le Krevatin in Melon. JOLO . OLIMPIJSKE IGRE Mestne oblasti v Sapporu so sklenile predložiti kandidaturo tega japonskega mesta za sedež zimskih olimpijskih iger leta 1984. | Uradniitvo, uprav«, oglasni oddelak, • TRST, Ul. Montacchi 6 RP 559 - Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — tel. 83 3 82 » 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Žiro račun 5010-1-603-45361 «ADITa . DZS . 61000 L]ub!jan4» Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulu« (širine 1 stolpec, višina 43 mm) ob de* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno*-uprayni 500 legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lit za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi li vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 ,19. aprila 1977 Odgovorni urednik Gorazd Veiel Izdaj a I in haka I ZTT I Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FJEG MOBUTUJEVE ČETE NAPREDOVALE ZA 20 KILOMETROV V Kinšasi govore o uspehih toda položaj je še nejasen Konec francoskega zračnega mostu - SZ napada Egipt zaradi podpore Mobutuju - CIA zanika, da bi novačila najemnike K [NŠAŠA, 18. — Osrednja zairska vlada je uradno sporočila, da so njene gete, ob posredni podpori maroških oboroženih sil, močno napredovale v južni pokrajini Saba, kjer že nekaj časa tli oborožen upor proti vladi predsednika Mobutuja. Po teh poročilih naj bi Mobutujeve čete napredovale za kakih 20 kilometrov v notranjosti uporne pokrajine ter pri tem ubile dokajšnje število in zajele vsaj enega ujetnika, ki je med drugim ranjen. Z druge strani pa naj bi zairska vojska v teku druge operacije zajela dokajšnjo količino orožja ter vrsto « pomembnih dokumentov*, ki naj bi bili napisani v tujem jeziku in jih sedaj prevajajo. Za kateri jezik gre, pa ni rečeno. Po poročilih iz Kinšase je sedanja ofenziva odločilnega značaja, saj naj bi bili uporniki tik pred razsulom. Vladni glasnik je dejal, da se maroške čete ne udeležujejo spopadov temveč, da imajo samo podporno vlogo. Uradna poročila ne poslali v Zaire. da bi se borili na obsodilo na 9 mesecev in 10 dni govorijo o žrtvah med vladnimi če tarni. čeprav se je iz neuradnih krogov izvedelo, da so imeli Mobu-tujevi vojaki več desetin padlih in ranjenih. Na vsak način je vojaški položaj za zdaj še zelo nejasen. Medtem se je prenehal francoski poseg v Zairu. Vsa'letala, ki so se udeležila letalskega mostu, so se vrnila v svoja oporišča v Francijo. Francoski padalci, ki so v Kolve-ziju, pa bi utegnili ostati v tem me stu v južnem Zairu še nekaj časa ali pa b; jih lahko premestili v letalsko oporišče Kamina, kjer se nahajajo miragi zairskega letalstva. Tako v Franciji kot v Kinšasi so odločno zanikali vesti, da bi bili francoski vojaki navzoči v spopadih in da bi bili celo ranjeni v bitkah v Šabi. Sovjetska zveza je v zvezi z dogodki v Zairu obtožila Egipt, češ da ima dokaj dvoumno stališče. Z ene strani skuša Egipt doseči sporazum na Bližnjem vzhodu, kar nujno predpostavlja osvoboditev zasedenih arabskih ozemelj, z druge stra ni pa podpira izraelsko dejavnost v Zairu. Sovjetska zveza namreč trdi, da sta tako Egipt kot Izrael, poleg nekaterih zahodnih držav, aktivno vpletena v zairsko krizo ter da podpirata osrednjo vlado predsednika Mobutuja. Izrael naj bi sodeloval pri reorganizacij zairskih varnostnih služb, v zairski vojski naj bi še sedaj bili prisotni izraelski svetovalci. Pos-js zahodnih držav, da bi vmešali Egipt v spopad pa ima dokaj jasen cilj. Z egiptovskim posegom bi hoteli odvrniti pozornost arabskega mnenja od osvobodilne borbe, ki je v teku proti izraelskim okupatorjem. Ameriška vohunska agencija CI.A je medtem odločno demantirala, da bi novačila plačance, ki naj bi jih Pogrebne svečanosti za žrtvami gasilskega helikopterja VIDEM, 18. — Popoldne so bile pogrebne svečanosti za petimi žrtvami letalske nesreče pri jezeru Redona v pordenon-sld pokrajini. Prisotni so bili ministra za notranje zadeve Cossiga, za kmetijstvo Mareo-ra, podtajnika Bressani in Let-tieri ter vladni komisar za področje, ki ga je prizadel potres 7,amberletti. Deželo sta za*to pala predsednik deželnega od bora Furlanije - Julijske kra jim* Cnmelli in predsednik sve ta Plttoni. Po končanih sloves nostih s« trupla odpeljali v roj stne kraje, kjer jih bodo pokopali. Kot znano je v nedeljo strmoglavilo v jezero Redona helikopter gasilcev, ki sc mu je nenadoma pokvaril motor. Pilot. podpolkovnik gasilcev Di-no Bellanli, ki je bil pri nesreči dokaj hudo ranjen, je povedal, da so komaj vzleteli in dosegli višino kakih 50 metrov, ko se je zavedal, da motor nc deluje kot bi moral. Skušal je zasilno pristali, ker pa je hitrost bila že kar visoka, se ni mogel Izogniti skali, v katero je trčil z repom, nakar sc .je letalo zrušilo v jezero. Bellanli in štirje tovariši so še uspeli skočiti ven, za drugih pet gasilcev pa se je helikopter spremenil v krsto, iz katere so jih P'trgnili po nekaj urah, ko so bili že mrtvi. Gasilci so prevažali gradbeni material za nekatere vasi, ki jih je porušil potres. Helikopter je lahko prevažal 15 oseb, v trenutku nesreče pa jih je bilo na krovu samo deset, tudi material so že izkrcali, goriva pa so imeli že manj kot polovico, zato izključujejo možnost, da bi helikopter v trenutku vzleta bil pre-težak. Ostajata torej samo dve možnosti: okvara na motorju ali pa človeška napaka. strani predsednika Mobutuja. Glas nik CIA, je zatrdil, da je pisanje «Newsdaya», po katerem naj bi CIA skušala najti v ZDA in v Veliki Britaniji prostovoljce za Zaire in naj bi to operacijo poverila bivšemu najemniku Davidu Bufkinu, popolnoma neutemeljeno. Časopis namreč trdi, da Bufkin še sedaj ponuja nagrado 1000 dolarjev in mesečno plačo več tisoč dolarjev tistim, ki imajo za seboj podobne izkušnje v Angrii ali kje drugje, (if) Obsojeni, ker so sc urili v streljanju PERUGIA, 18. - Tukajšnje sodišče je po nujnostnem postopku zaporne kazni pogojno vse štiri moške, ki so jih na velikonočni ponedeljek aretirali karabinjerji, ker so na pobočju hriba Subasio pri /\ssisiju uredili nekakšno pol-vojaško taborišče ter se urili v streljanju s sodobnim avtomat skim orožjem. Gre za 24-letnega Luciana Di Lalla, 30-ietnega Mau-ra Saitta, 25-letnega Antonina Spriz-zija in 23-Ietnega Giancarla Cece-reja (vsi bivajo v Rimu). Ker je kazen pogojna, so bili izpuščeni iz zapora. Nerešeno je pa ostalo vprašanje, če gre za navadne ljubitelje orožja ali pa za člane kake prevratniške organizacije. Preiskovalci nam reč menda niso odkrili nobenih vezi med obsojenimi in političnimi strankami V Turinu javna sodna obravnava proti petim mladim posiljevalcem TURIN, 18. — Dopoldne se je začel proces proti peterici mladih posiljevalcev. Gre za 22-letnega Enri-ca Lucchinarija iz Adrie (Rovigo) in 20-letnega Nicola Consiglia iz Cammarate (Agrigento) — oba bivata v kraju San Maupzio Canave-se — ter enaindvajsetletne Turin-čane Rosalia Fabbra, Gianpietra Manfredija in Giovannija Lovero. Obtoženi so, da so v noči od ‘ 7. na 8. februar letos posilili 23-letno Ga-briello Cerutti iz Volpiana nedaleč od Turina. Proces ni za zaprtimi vrati, ker je to zahtevala sama Gabriella, ki jo branj odvetnica Guidatti Serra. V sodni dvorani se je zbralo lepo število predstavnic ženskega demokratičnega gibanja UDI in pa feministk. Peterica je obtožena ugrabitve, posilstva, spolzkih dejanj, povzročitve poškodb idr., zadnji trenutek — že v sodni dvorani — pa so bilj obtoženi še nasilja, spričo česar je bila razprava odložena do 9. maja. (dg) Na sliki (telefoto ANSA): levo odv. Guidatti Serra, na desni pa Gabriella Cerutti. SREDI ŽOLČNIH POLEMIK VČERAJ NA SODISCU V TREVISU Začetek procesa zaradi nezakonitega zbiranja informacij o delovni sili Med 72 obtoženci predsednik zveze industrijcev za Veneto odv. Valeri Manera in predstavniki zavodov Cassa di Risparmio, Banca Nazionale del Lavoro in Banca Commerciale Italiana TREVISO, 18. - Sredi ostrih polemik. ki so jih sprožili konservativni oziroma desničarski krogi, se je dopoldne začel proces proti 72 predstavnikom industrijskih podjetij, zavarovalnih družb, denar nih zavodov ter raznih ustanov in številrim »vohunom* zasebnih ob veščevalnih agencij. Obtoženi so protizakonitega zbiranja vsakovrstnih informacij o več kot 1.0(10 o-sebah. ki so svoj čas zaprosile za službeno mesto tega ali onega delodajalca. ' Zbiranje podatkov -r-o političnem prepričanju, veroizpovedi in celo strogo zaSebtVh zadevah prizadetih so vohunom naročili lastniki oziroma upravniki podjetij ter ustanov. V vrstah obtožencev najdemo ljudi, kakor je n.pr. predsednik zveze industrijcev za Benetke in Benečijo (Veneto) odv. Mario Vale, ri Manera in visoki funkcionarji hranilnice (Cassa di. Risparmio). zavodov Banca Nazionale del Lavoro in Banca Čbmmerciale Ita liana,. zavarovalnic «Alleanza» in »Tirrennia*. italijanskega avtomobilskega kluba ' (ACI) ter podjetja za proizvodnjo gospodinjskih strojev Indesit. Dokazno gradvo je zbral prof. Francesco La Valle, ki vodi sodno obravnavo. Gre za kopije »dosjejev* o posameznikih, ki so jih a-genti po sodnikovem naročilu zaplenili med preiskavo na sedežu neke zasebne obveščevalne agen cije, kot tudi celo na sedežu zavoda Cassa di Risparmio di Trevi- letaka. ki so ga levičarski izven-1 tero hočejo podkrepiti vrsto zahtev parlamentarci februarja letos raz-1 denarne in drugačne narave (med drugim zahtevajo uvedbo 40-urnega množili po Trevisu V pričakovanju, da se predsednik sodišča izreče glede vse zadeve, je odv. La Valle odložil nadaljevanje procesa na 26. t.m. (dg) Ustanovitev Zveze sredozemskih mest RIMINI. 18. — Jutri in v sredo bo- tu •ustanovna, skupščina tako imenovane zveze sredozemskih mcsL za katero je bila dana pobuda na lanski 2. konferenci sredozemskih mest na Reki. Skupščina bo v priredbi občinske uprave in letoviščarske ustanove ter pod pokrov teljstvom deželne uprave Emilije - Romagne. Stavka tiskarskih delavcev v Ženevi ŽENEVA. 18. — Tiskarski delavci so oklicali tridnevno stavko, s ka- delovnega tedna in izplačilo trinajste plače). Stavka se je pričela davi in nekateri pravijo, da utegne trajati tudi več kot samo tri dni. Stavka bo preprečila izhajanje štirih kantonskih dnevnih listov. Sin dikalsti zatrjujejo, da se stavke udeležujejo vsi uslužbenci velikih in okoli 70 od sto uslužbencev manjših tiskarskih podjetij. Proti stavki, ki je prva po 1948. letu v Švici, so takoj zagrmeli za tožniki. Zveza kantonskih založni-štev jo je označila kot «grobo kršenje načela o svobodi izražanja ter obveščanja*. Volkovi nad Arczzom AREZZO, 18. — V zadnjih dneh so se pojavili v hribih okoli Arez-za številni volkovi, ki ogrožajo drobnico. Doslej so napadli že več čred in ubili kakih 50 ovac. Ovče rejci so zaradi tega zaprosili pristojne deželne oblasti, naj jim „z Ustreznimi ukrepi priskočijo na pomoč. PO SKLEPU DELNIČARJEV NA VČERAJŠNJEM OBČNEM ZBORU MONTEDISON: GLAVNICA BO POVIŠANA OD 435,8 NA 828 MILIJARD LIR Cefis ostane predsednik, dokler ne bodo izbrali namestnika MILAN, 18. — Na današnjem rednem ter izrednem občnem zboru delničarjev «kemijskega velikana* Montedison so odobrili obračun podjetja za 1. 1976 in predlog o povišanju glavnice. Dejansko je bito s tem izkazano zaupanje Eu-geniu Cefisu, ki pa je potrdil, da zapušča predsedstvo (na tem položaju ostane le, dokler ne bodo soglasno izbrali namestnika). Cefis, ki je v vodstvu ''podjetja že 6 let, je delničarjem dejal, da odstopa, «ker je dosegel zastavljene si cilje*. Podjetje je bito »reorganizirano, v teku je uresničevanje velikopoteznega investicijskega načrta za nadaljnjo posodobitev in razmah, dosežena pa je bila tudi zadovoljiva stopnja operativne učinkovitosti, je pripomnil predsednik. Ob teh besedah se je marsikdo — zlasti v vrstah malih in srednjih delničarjev — namrdnil. saj je na dlani, da se je po ložaj (posebno finančni) zadnja leta hudo poslabšal. Ne samo, ne kateri delničarji so glasovali proti obračunu, ker je »lažen* in torej nc odraža dejanskega stanja podjetja. Lanski poslovni račun izkazuje 60,6 milijarde lir izgube (amortizacije so dosegle 170,8 milijarde) iiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMnimmiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfuiiiiiiiniiiitiipiMiiiiiiiHiiiiitiiiiiimiiiiiiMiiiiuiimmiiiiiiimiiiiiiMiit Dokument deželnega kongresa KRI (Nadaljevanje s l. strani) Obtoženci so s takšnim početjem kršili člena 8 in 38 delavskega statuta. Ta namreč izrecno prepoveduje delodajalcem zbiranje podatkov o uslužbencih oziroma ljudeh. ki so jih zaprosili za delovno mesto, ki nimajo neposredne zveze z delovnimi sposobnostmi in značilnostmi prizadetega. Nekaj prv merov nezaslišanega kršenja statuta: »Oseba, ki vas zanima, je skrajnolevičarsko usmerjena ter o-biskuje krajevni delavski krožek* • »Prizadeti je 6he narave in zaprt vase, biva z materjo, ki velja za »lahkp* žensko ter ima redne odnose z dvema moškima, njegov stari oče po materi pa je na gla su nasilnega, prepirljivega in hinavskega moža*... Na začetku obravnave je prof. La Valle javno ožigosal pisanje beneškega »Gazzettino*. ki je v včerajšnjem članku pod naslovom »Proces . Spektakel v Trevisu* na prvi strani žalil ugled treviškega sodstva, zlasti pa samega La Val-leja. Sodnik je dejal med driMim, da je tako ravnanje izrazito protidemokratično in služi le tistim, ki. vsa zadnja leta \V>dijo prevratniško dejavnost. S tem je pretor očitno mislil na skrajno desnico, in kroge, ki jo podpirajo, s tem pa kajpak zbodel v živo: takoj po njegovih izjavah je namreč skupina odvetnikov, ki branijo nekate re obtožence, zahtevala prekinitev procesa, oziroma nadomestitev prof. La Valleja z drugim predsednikom sodnega zbora. Zahtevo so zagovorniki utemeljili z domnevnimi izjavami sodnika listu »Resto del Čarlino*. Ta je 26 februarja poleg drugega zapisal, da je prof. La Valle v intervjuju dejal: »Treviški proces bi moral pokazati, kako se oblast nenehno širi in utrjuje s sistematično razredno selekcijo. V Trevisu naj končno nastane' zametek ljudske pravice*. Prof. La Valle je zahtevo odvetnikov brž posredoval nred sedniku sodšča in zanikal, da bi kdajkoli dal omenjene izjave V resnici kaže, da jih je »Resto del Carlinoa pobral iz ciklostilirancga izkusno jabolko dejanske sposobnosti prenovitve. Toda nemogoče je reševati probleme dežele, ne da bi upoštevali položaj v vsej državi: prav zato — je poudarila Adriana Seroni — ni mogoče reševati problemov Trsta z integralno prosto cono, z ločevanjem lastne usode od usode dežele in celotne države, z odklanjanjem konstruktivnih odnosov sodelovanja s sosedno Jugoslavijo. Bolj kot kdajkoli prej je treba razvijati deželno enotnost kot odgovor na razkroje valne poskuse,, je nadaljevala, saj je potres ustvaril nove razlike, poleg tega pa so na delu sile, ki bi hotele vnašati razdor. Zato je treba teži k ljudski enotnosti, ki v teh krajih pomeni upoštevanje in valorizacijo kulturnih, jezikovnih in socialnih posebnosti in značilnosti. Zadnji del razprave, pred zaključkom I. deželnega kongresa KPI, je potekal v znamenju posegov pokrajinskih tajnikov Rossettija in Pa-scolata, senatorja Bacicchija, deželnega tajnika CGIL Calabrie, urbanista inž. Roberta Coste, tajnika vseučiliške sekcije- KPI Montija in Slovenca Stojana Spetiča. Bacicchi je še posebej govoril o dveh terminih sedanje partijske politike, ki jih je mogoče strniti v .geslu o »vladni in obenem borbeni* partiji. Težnja po vključitvi v vlado, je poudaril Bacicchi, nikakor ne pomeni dopustiti, da se ustvari jarek med zahtevami ljudstva in dejavnostjo «na vrhu*. Kajti zavedati se moramo, je poudaril .senator, da je morebitni uspeh naše vladne politike odvisen od ljudskega pritiska, ki ga moramo organizirati, obenem pa bo KPI morala usmerjati množice k podpiranju teh naporov. Tako je mogoče ustvariti odnos zaupanja med ljudstvom in političnimi organi, brez katerega so tudi politike varčevanja ali, na primer, mobilnosti delovne sile obsojene na neuspeh. Profesor Roberto Costa je v po globljenem posegu analiziral nekatere bistvene prednosti gospodarskega sodelovanja, ki ga predvideva osimski sporazum. »Ne smemo misliti,* je dejal, »da pomeni osim- ski sporazum pozitivno rešitev samo za Trst. Dejansko se z njim spremeni gospodarsko ravnotežje severovzhodne Italije, ko se v naši smeri ustvarja težišče mnogovrst nih dejavnosti, pravo vozlišče industrije, trgovine, zvez, raziskovalne in znanstvene dejavnosti.* V tem smislu se je Costa zavzel za to, da bi tudi ob upoštevanju potreb za obnovo Furlanije po potresu razvili v deželi raziskovalna središča in jih povezali z oblikami mednarodnega sodelovanja. O manjšinski politiki KPI je govoril tudi Spetič. Omenil je pozitivne reakcije, ki jih je parlamentarna razprava o osimskem sporazumu .vzbudila med nekaterimi strankami, kot so KD, PRI ali PSDI. Sedaj je potrebno, je dejal, da te stranke pristopijo k stvarnemu soočanju z našimi problemi in tako dokažejo tisto demokratično občutljivost, ki jo večkrat terjajo pri komunistih. Glede zakonske zaščite manjšine je Spetič poudaril predvsem, da je potrebno, da se Slovencem nudi q-kvirni zaščitni zakon in potrebne garancije, da bodo nato samostojno opredeljevali lasten razvoj in kot protagonisti vplivali na nadaljnji razvoj manjšinskega normativa, ki ne sme biti paternahstičen, pač pa dinamičen (v smislu, da vsaka zadoščena potreba nujno poraja nove potrebe in je globalna le tista zaščita, ki se sproti obnavlja in bogati) in vključen v sistem množične soudeležbe. Glede obnove potresnega področja je Spetič dejal, da se strinja s stališčem Cuffara o »načrtni obnovi po področjih*, kjer naj se potencirajo vse specifične značilnosti. Za to je potrebna pažnja za gorato pod ročje Benečije, kjer na^ obnova o-mogoči večjo zaposlitev, gospodarski razvoj in vzporedno narodnostni razvoj. Zato bi na tem področju moral spremljati obnovo tudi širši sistem sodelovanja obmejnih področij- Spričo vseh teh aktualnih nalog se je Spetič zavzel za še večjo strnjenost slovenskih komunistov treh pokrajin v okviru deželnih struktur partije. Na koncu je še govoril o boju za reformo RAI-TV, ki bi v 'večji meri morala odražati etnični, kulturni in politični pluralizem naše dežele. Renato Curcio danes znova pred sodniki BOLOGNA, 18. — Na prizivnem sodišču se prične jutri dopoldne razprava proti vodji tako imenovanih »rdečih brigad* Renatu Curciu in njegovima pajdašema Albertu Franceschiniju (29 let) In Fabriziu Pelliju (25). ki so obtoženi, da so skupaj z 20-letnlm Francescom Tro-ianom maja in julija 1972 izropali več denarnih zavodov v pokrajini Reggio Emilie (naplenili so 42 milijonov lir v bankovcih). Curcio. ki mu je 36 let, Franceschinj in Pelli so bili med prvostopenjsko obravnavo že obsojeni na zaporne, kazni 12 do 20 let, Troiana pa policisti in karabinjerji še vedno iščejo. proti pasivi 72,6 milijarde predlanskim. Malim in srednjim delničarjem tudi ni po volji povišanje glavnice od zdajšnjih 435,8 na 828 milijard z emisijo 784,440.000 delnic nominalne vrednosti 500. lir. «Le kdo je tisti tepec, ki bo kupoval po ceni 500 lir delnice, ki stanejo dejansko le 275 lir!* je npr. vzrojil dr. Mario Beretta, V resnici so delnice «Montedison» na borzi kotirane okoli 280 lir, čeprav bi se morala njihova realna vrednost po izračunu zavoda Mediobanca sukati okrog 725 lir. Isti izračun kaže tudi sledeče: ko bi upoštevali vrednost tovarn, zavarovalnic, denarnih zavodov, razdelitvene mreže idr., kar sodi v delokrog Montedison, bi morala posamezna delnica veljati natanko 2.195 lir; ker se sedanja glavnica suče nekaj nad 400 milijard, bi morala realna vrednost podjetja ustrezati 1.600 do 2.600 milijar dam, medtem ko je Montedison na borzi globalno kotiran kakih 300 milijard. To gre pripisati v prvi vrsti silni zadolženosti podjetja do bank, ki se je v poslednjih dveh letih povečala za 305 milijard in dosegla skupno okoli 1.800 milijard lir. Dejansko pomeni vsaka nova naložba novo zadolžitev. Začaran krog torej, iz katerega je izhod možen le po politični poti. Položaj podjetja je toliko bolj čuden, če upoštevamo sledeče: v zadnjih 7 letih so italijanske naložbe v kemijsko industrijo (torej prvenstveno v Montedison) bile za 50 od sto višje od ustreznih investicij, denimo, v Franciji ali V. Britaniji; kljub temu izkazuje trgovinska bilanca na tem specifičnem blagovnem področju primanjkljaj 700-800 milijard lir! Upravni svet je potrdil Cefisa kot predsednika do imenovanja namestnika. Za podpredsednike so bili izvoljeni Tullio Torchiani, Alberto Grandi in Mario Schimberni. (dg) Združitev štirih avtonomističnih gibanj na Korziki PARIZ, 18. — Vodstva ' Štirih avtonomističnih strank oziroma gibanj, ki se že leta borijo za samostojnost Korzičanov (»korziška frorita*, »stranka za preporod Korzike*, »korziška avtonomistična stranka* in »mladi nacionalisti*) so se načelno domenila glede zdru žitve v enotno, krovno organizacijo. V ta namen bo prišlo v prihodnjih tednih do številnih sestankov med zastopniki posameznih avtonomističnih gibanj in strank, ki bodo poleg tega tudi navezale tesnejše štike s Korzičani, ki bivajo na celini. PORTOFERRAIO (otok Elba), 18. — Iz doslej še nepojasnjenih razlogov je pri Cavoliju strmoglavilo, v 150 m globok pre .ad osebni avtomobil. Pri srhljivi nesreči so bili ubit: 42-letni Mauro Masia, njegova 37 letna žen n Maria in 13-letni sin Pie-tro. Komaj dve .eli stara hči (ime nam ni znano), je zadobila le nekaj prask. Cavtat: potapljači potegnili na površje nadaljnjih 19 sodčkov OTRANTO (Lecce). 18. — Potapljači specializiranega podjetja za delo v morskih globinah »Saipem* so danes potegnili na površje nadaljnjih 19 sodčkov s strupenim svinčevim tetraetilom in tetrametilom. Na krovu jugoslovanske tovorne ladje »Cavtat*, ki leži 95 m globoko, kakor v njeni notranjosti oziroma okoli njenih ostankov na samem morskem dnu se nahaja torej še 874 sodčkov, če bodo vremenske razmere, ki so se šele včeraj izboljšale, še naprej povoljne. bo odstra njevanje sodčkov potekalo brže. Bliža se nam velik radioaktivni oblak FAENZA, 18. — Občinsko geoH-zično opazovališče Bendandi je sporočilo, da bo prihodnjo sredo ali četrtek .zajel našo zemljo velikanski radioaktivni oblak, ki ga je sprostila sončna obla. Oblak naj bi povzročil seveda raznovrstne motnje električne, magnetske in kozmične narave, ki pa bodo lahko zajele tudi geodinamično področje. Oblak se je sprostil po siloviti magnetski nevihti na soncu, ki jo je omenjeno opazovališče zaznamovalo 11. aprila. Strokovnjaki Bendandi ja so zapazili najprej v vzhodnem, nato pa še v srednjem delu sončne'oble velike madeže: na prizadetem območju so opazili tudi nešteto «plinskih vrtincev*, ki izžarevajo proti našemu planetu ra-‘dioaktivne oblake. TOREK, 19. APRILA 1977 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 13.00 13.30 17.00 17.15 17.20 17.35 18.00 18.30 19.00 19.20 19.45 20.00 20.40 22.00 Argumenti: človek in mraz Oddaja za potrošnike DNEVNIK in Danes v parlamentu Program za najmlajše: Knjiga pripovedk: Zadnji dinozaver Ezopove pravljive Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro MOJ SIN — TV film Argumenti: 1925, ENA RAZSTAVA, EN SLOG Programi pristopanja k TV DNEVNIK 1 - Kronike HIŠICA V PRATERIJ1. nadaljevanka ALMANAH IN VREMENSKA SLIKA DNEVNIK KORAČNICA RADETZKY — tretje, zaključno nadaljevanje Joseph Roth, avtor «Koračnine Radetzky» se je rodil leta 1894 v Galiciji, umrl pa je leta 1939 v Parizu. Iz nacistične Nemčije je odšel, ker je bil Jud ter se je nastanil v Parizu. Koračnico Radetzky je napisal leta 1932, delo pa izzveni kot hvalnica habsburški monarhiji. Dve ali tri zgodbe o...: Izgubljeni čas V Savoni je občina že pred leti izdelala program za pomoč starcem. Gre za pobudo, ki je edina v Italiji. Program je zelo preprost, stremi pa za tem, da bi izboljšali življenjske razmere starcem, kj jim omogočijo živeti v družinskem krogu, vendar tako, da niso odvisni od svojcev. To je mogoče z ustanovitvijo službe, v kateri sodelujejo bolničarji, socialne asistentke in zdravniki bolniških blagajn. Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 13.30 13.00 17.00 18.00 L8.25 18.45 POKLIC voja; OTROCI .DANES:. GOVORIMO O ČAROVNICAH. 19.45 20.40 21.30 Vidim, slišim., govorim Muzeji, knjižnice, teritorij Dnevnik 2 —, OB 13. URI \KA ES:, Iz parlamenta in Dnevnik 2 — Šport Ironside — A QUALUNQUE COSTO: Obisk pri starem prijatelju Ironside odpotuje v Gold Strike, kjer naj bi preživel kratek dopust. Povabil ga je Oral Franklin. Ironside pa zve od tamkajšnjega šerifa, da je Franklin zginil že pred časom. Potem ko si ogleda hišo starega prijatelja, se Ironside prepriča, da je Franklin mrtev. Pošlje svojega pomočnica Marka, naj pokliče šerifa. DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO DNEVNIK 2 NON PER SOLDI... MA PER DENARO - film Film je režiral Billy Wildef. V Glavnih vlogah igrajo: Jack Lemrnon, Wa)tcr Matthau, Ron Rich. Judi Wcst Ud. Wilder je začel režirati leta 1942. Preden je postal režiser )c pisal tekste za svoje bolj ali manj slavne kolege, še prej Pa je skupaj s Charlesom Brackettom napisal teksta za Lubitsche-va filma «L'ottava moglie di Barbablu* in »Ninotchka*. V današnjem filmu VVilder proučuje prevaro na račun zavarovalnice ter vrsto kriz, ki jih doživljajo posamezne osebe. Refr ser združuje komične prizore z drugimi, ki so zelo grenki-Ob zaključku Dnevnik 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljano 8.00, 15.30 17.00 17.20 17.50 18.05 18.40 19.30 20.00 20.45 21.35 10.00, 14.00 TV v šoli: Kmečkj upor leta 1573. SFRJ po drugi svetovni vojni, Geo metrija., Nenjščipa. TV Vrtec, Na travniku, Jelko, Risanka-Glasbeni pouk. Šolska TV: ZGODOVINSKA NOČ NA ČEBINAH Oddaja prikazuje rast fašizma v svetu in opozarja na .nevarnost vojne. Tako ustvari svetovno zgodovinski okvir in pojasni vzroke, zakaj se je slovenski narod čutil ogroženega-Ko razloži še težke družbenopolitične razmere doma, pojasni zakaj je bila potrebna ustanovitev KPS v okviru KPJ. Fikj1 prikazuje priprave na kongres in njegov potek. Posebno P1'1’ vlačnost dajejo filmu pogovori živečih udeležencev ustanovnega kongresa in sicer Miha Marinko, Edvard Kardelj, Franc Leskošek, Pepca Kardelj itd. Kužkov paznik PAN TAU — serijski film Obzornik Moji gostje in iaz: ARSEN DEDIČ TV TRIMSKI TEST DNEVNIK Oči kritike A. J. Cronin: ZVEZDA GLEDAJO Z NEBA Glasbeni magazin 19.30 20.00 20.15 20.35 22.20 22.50 Koper — barvna Odprta meja Otroški kotiček DNEVNIK GRENKO 1 ŽIVLJENJE - film Film je režiral Carlo Lizzani. V glavnih vlogah igrata Ul!0 Tognazzi in Giovanna Ralli. Aktualna tema Mi smo pa v Selah doma — narodna glasba 15.30 17.45 18.45 19.30 20.00 21.15 22.35 Zagreb TV v šoli Skrivnosti globin Glasbeni solisti DNEVNIK Aktualna oddaja Borili smo se za domovino DNEVNIK Švicarska barvna TV 8.10, 18.55 19.30 20.15 20.45 21.00 22.50 10.00. 10.15 TV v šoli Kmetijstvo, lov in ribolov DNEVNIK Dogodki v italijanskem kantonu Švice DNEVNIK NOTRE DAME - film DNEVNIK TRST A 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 Glasba in kramljanje: 9.30 šolske oddaje; 9.40 Koncert; 10.05 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah: 13.15 Glasbeni- almanah: 14.05 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Glasbeni vestnik; 15.35 Klasični album; 16.05 Od melodije do melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Simfonični koncert; 17.40 Glasbena panorama; 18.05 Problemi slovenskega jezika; 18.20 Zborovska glasba. KOPER RADIO 1 ^ 7.00, 8.00. 10.00, 12.00. 13.00, l^.' 15.00, 18.00, 19.00, 21.00 Poroči^ 6.00, 7.30 Jutranja giasba govori; 9.00, 10.35 Vi in jaz, - . Radijska igra; 11.30 Lando P1. rini; 12.30 Sardinija; 13.30 Lah* glasba; 14.05 Kako smo moda; 14.20 Drobec satire Knjižna diskoteka; 15.45 NIP; 18.33 Programi pristopanj1*' 20.30 Jazz od A do Ž. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, UjV 12.00, 14.00, 18.00, 19.00 Poro®*:’ 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro ju*1 ,' otroci!; 7.20 Na današnji 6.30, 7.30. 8.30, 12.30, 18-30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.05, 7.00, Glasba za dobro jutro; 8.35 Zbori in baleti; 9.30 Plošče;, 10.45 Glasba in nasveti; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mladi pred rni-krofopom; 14.15 Plošče; 14.35 Valčki. polke in mazurke; 15.00 Sodobna kinematografija: 15.10 Slov. pevci; 16.45 Nekaj poskočnih; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Čarobna godala; 18.35 Domači pevci; 19.30 Pop glasba; 20.00 Operne skladbe; 21.35 Komorna glasba; 22.00 Diskoteka sound. 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Gl*?. bena matineja; 9.05 Radijska ,5 la; 9.30 Iz glasbenih šol; *”1£ Turistični napotki; 11.03 nadni koncert; 12.10 Danes s*?,, izbrali; 12.30 Kmetijski nasv®\ 12.40 Po domače; 14.05 V z mladimi; 15.00 Dogodki ir „■ mevi; 15.30 Glasbeni interme^. »**w m 15.45 Svet tehnike; 16.00 »Vrtiljf ,5 18.05 Obiski naših solistov; P VVUKMM llflhlll MJll&lUV , Lahko noč, otroci!; 19.45 LjubU1 ski jazz ansambel; 20.00 Slovens . zemlja; 20.30 Radijska igra: '"‘L Zvočne kaskade; 22.20 Pot* K gostovanske glasbe; 23.05 Liter ni nokturno. / .