ZA UČINKOVITO PRAVNO DRŽAVO
Občinski zbor Demokratske strankc Ljubljana Moste-Polje je na predlog Radovana Hrasta pudprl stališča Združenja žrtev komunističnega nasilja, ki so jih pripravila za programska izhodišča stranke z naslovom VZPOSTAVITEV UČINKOVITE PRAVNE DRZAVE IN POPRAVEK KRIVIC, KI JIH JE ZAKRIVIL KOMUNISTIČNI RE-ŽIM.
-  izrečeni so bili očitki, da je preraalo razumevanja, da država nima denarja za izplačevanje odškodnin
-  odškodnine naj bi se plačevale samo za čas, prebit v zaporu
-  ie prizadeti vlaga še kak drug zahte-vek, ga mora za vsako stvar posebej (za-por. brezposelnost. onemogočanje zapo-slitve, prizadet ugled. itd. itd.); skratka 5-6 zahtevkov na stroške prizadetega, ki pa sam tega ne bo zmogel, advokata pa ne bo mogel plačati.
Tako si prizadeti upravičeno lahko ustvarijo mnenje, da ima družba več po-sluha za krivice kot za žrtve.
-  Potrebno je  odpraviti  vso  zakono-dajo, ki je bila podlaga za ustvarjanje kri-vtc! (člani našega Združenja so našli celo Uradni list iz leta 1987, točneje Ur. list SFRJ št. 31/87, stran 800, ki govori o sa-mozaščitnih akcijah v KS. HS itd., po ka-terem se naj evidentirajo vse osebe, ki so bile politično obsojene, prav tako tudi nji-hovi družinski člani. in bi lahko bili sovraž-niki družbene ureditve. Torej so še leta 1987 obstajali seznami »trajno diskrimini-ranih oseb«!?
-  Potrebno je določiti enoten postopek, s katerim bi prizadeti enotno, na enem mestu, v enem postopku uveljavljali svojo pravno, moralno in materialno odškod-ninu.
-  Osebam, ki se bodo kljub zapletenosti in dolgotrajnosti tega postopka odločale za vložitev zahtevka za obnovo procesa, je potrebno omogočiti hitrejši in predvsem lažji dostop do vpogleda v stare arhive.
Ceprav sem osebno prepričana, da bi obnove kazenskih postopkov morali spro-žiti pristojni javni tožilci (kar je predlagal tudi Svet za varstvo človekovih pravic). saj so obnove procesov predvsem tudi zelo dolgotrajna zadeva (temeljno sodišče. te-meljno tožilstvo. sodni senat temeljnega sodišča itd.) in z veliko truda in sreče traja vsaj poldrugo leto.
-  Osebam. ki jim je sodba že bila razve-ljavljena, mora država nuditi vso pravno
.pomoč   pri   uveljavljanju   odškodninskih zahtevkov.
Nekateri člani Združenja so po razvelja-vitvi sodbe že skušali dobiti pravne na-svete glede uveljavljanja odškodnine na Republiškem sekretariatu za pravosodje. vendar tam niso našli nikakršne pripravlje-nosti za pravno pomoč, temveč povsem nasprotno.1
PRIČAKOVATI TAKO RAZUME-VANJE OD ŽRTEV KRlVlČNIH PO-STOPKOV IN OBSODBE JE NEHU-MANO, KRIVIČNO IN NEDEMO-KRATIČNO! Le kako naj človek razume. da država nima denarja za odškodnine, če je po krivem trpel skoraj pol stoletja!?
V nekaterih strokovnih službah se po-javljajo glede odškodnine tudi mnenja in predlogi, naj bi se vse odškodnine uveljav-ljale po enakem vzorcu - po nekakšnem povprečju osebnega dohodka, ki bi ga pre-jemali. če bi v času. ko so prestajali za-porno kazen, delali.
Ob tem se pojavlja vpraSanje. katero povprečje osebnih dohodkov je s tem mi-šljeno - tisto, ki ga je prejemal na delov-nem mestu pred obsodbo ali tisto, ki ga je prejemal na delovnem mestu po izpustitvi iz zapora, saj je bilo v večini primerov le-to občutno nižje, saj večina po preteku kazni ni dobila več delovnih mest. ki bi ustrezala njihovi izobrazbi in strokovni usposoblje-nosti.
Zato vse odškodnine postavljati v »isti ovkir« ni sprejemljivo!
Dejstvo je tudi. da so se v različnih povojnih obdobjih pojavijale tudi za tisti čas specifične krivice:
-  v prvem povojnem obdobju npr. ob-časno in večkratno zapiranje zakonskega partnerja med tem, ko je obtoženi presta-jal zaporno kazen. otroci pa so bili prepuš-čeni sorodnikom ali pa drugira Ijudeni, ki so se jih »usmilili«
-  onemogočanje zaposlitve zakonskega partnerja obtoženega
-  onemogočanje  šolanja  otrok  zaradi neraogočega materialnega stanja in psihič-nih pritiskov na otroke »zločincev«
-  selitve iz stanovanj
-  onemogočanje    zaposlitve    obtože-nemu po prestani zaporni kazni
-  občasna zaslišanja in nadaljevanje psi-hičnih pritiskov
-  okolica teh ljudi ni sprejemala. delno tudi iz strahu pred morebitnimi posledi-cami.
Malokateremu je uspelo, da je sebi in svoji družini omogočil normalno življenje in ureditev materialnega stanja.
Zato bi moral biti podlaga za odškod-ninske zahtevke zakon, ki določa voine odškodnine in po katerem je Jugoslavija leta 1945 zahtevala odškodnino za žrtve vojnih zločinov. V njem so specificirane vse postavke. za katere je potrebno žrtvam priznati odškodnino po veljavnih medna-rodnih konvencijah.
K popravi krivic je torej potrebno pri-stopiti strokovno, s poznavanjem celotne problematike. s polno mero pravičnosti in odgovuronosti! Nikakur pa ne površno in formalno, kut se je dogajalo od volitev do danes, pa čeprav so v predvolilnem ob-dobju popravo krivic obljubljali vsi kandi-dati! Zadeve pa je potrebno reševati pri-oritefno in hitro!
Le s takim načinom reševanja teh proble-mov bo onemogočeno. da bi se podobne krivice med siovenskira narodom še kdaj ponovile!
Radovan Hrast čl.v.o.z.ž.k.n.