izhaja v Ljubljani vsak petek.
Naročnina *a avslro-ogrske kraje za colo leto 5'44 K, za pol leta 2-72 K, za četrt leta 136 K: za Nemčijo za celo leto 5'96 K, za pol leta 2-98 K, za četrt leta 149 K; za Ameriko za celo leto 7'28 K.
Reklamacije so poštnine prosta-Nefrankirana pisma se ne spre. Jemajo. Rokopisi se ne vračajo. InseratL Enostopna petit-vrstica
(širina 83 mm) za enkrat 20 vin. večkrat po dogovoru.
Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije
V Ljubljani, v petek, dne 11. oktobra 1907
blatiti soc.-dem. stranko, pripovedoval je, kako da smo nasprotni ustanovitvi šole, ker ne odgovorimo na njegovo vprašanje (čudna logika) ter barantal s tem kulturnim vprašanjem za svojo stranko in ko je »Rdeči Prapor* naznanil, da vlada prevzame sedanjo Ciril-Metodovo šolo v svoje področje, je dr. Rybaf na shodu v »Narodnem domu» trdil, da je to sicer res, ali da bo to težko izvedeno, ker so se socialistični poslanci izrekli napram nekemu ministrskemu sekdjskemu šefu nasproti vladnemu načrtu in sicer iz strankarskih namenov. Na to novo obrekovanje pa smo bili mi in sodr. Pittoni prisiljeni prezreti sebični sarkazem gospoda dr. Ry-bafa in je sodr. Pittoni dal jugoslovanskemu pol. odboru izjavo, tičočo se tega vprašanja, ki jo objavljamo na drugem mestu. Iz nje je razvidno, da je dr. Rybaf vedoma lagal. V njegovo opravičenje mu ne preostaja druzega, nego da povd ime do-tične osebe, ki mu je povedala, da so se naši poslanci izjavili proti vladnemu načrtu. Ce tega ne stori, potem bo naša dolžnost, da sami spravimo zakulisno komedijo tržaških narodnjakov v pravo luč. Prisilili jih bomo, govoriti resno in preprečiti moramo njih izkoriščanje tako važnega kulturnega vprašanja v strankarske svrhe. Tega smo mi kot del slov. naroda siti in na nikak način ne maramo več trpeti.
Sedaj ima besedo dr. Rybaf.
Ali za to radovednost ni bilo odgovora. Ofi-cialni brzojav je le rekel, da so se ministri s častno besedo zavezali, da ne povedo ničesar.
Vsako ugibanje o stvari, katera se ne pozna, ji bilo brezpomembno. Počakati je treba, to je vse. jQ eno je gotovo: Za vlado bo sedaj največja pogreba, da dobi večino za zakonske načrte, ki se tičejo nagodbe. Za druge naloge ne bo imela ne ča3a, ne volje.
Ne da bi bilo nagodbeno vprašanje brez pomena za delavce. Nasprotno; za proletariat je v marsikaterem oziru važnejše, nego za kapitaliste. Ali gotovo je, da se vlada ne ozira na to; ne Beck ne VVekerle gotovo nista presojala prepornih vprašanj s tega stališča, kako bodo uplivali na delavstvo. In tudi meščanske stranke, ki imajo glede nagodbe mnogo zahtev, ne bodo mislili na to. Tem važnejšo nalogo bo imela socialna demokracija v parlamentu, ki bo morala skrbeti, da se ne sklene nagodba na račun delavstva.
Poleg nagodbe pride pač tudi proračun na vrsto. Po dolgih letih se razvije zopet politična proračunska debata. To razpravo je pozdraviti, ker bo vsaj razjasnila položaj. Doslej je namreč le eno jasno; Klerikalci bi radi vladali, ampak odgovornost za vlado ne marajo prevzeti. Skoraj vse meščanske stranke imajo po eno glavno skrb: Oslabiti moč in upliy socialne demokracije. Klerikalci imajo od tega največji profit; strah pred socialno demokracijo jim žene »svobodomiselne* stranke v naročje. Naloga socialističnih poslancev bo, razkriti to zvezo in pokazati, da je klerikalizem vladajoči faktor v Avstriji, liberalci pa njega klaverni pomočniki.
Prihodnja številka
»Rdečega Prapora'
Sodrogi in somišljeniki!
»Rdeči Prapor* prične izhajati v drugi polovici tega meseca, to je od 15. oktobra 1.1. naprej dvakrat na teden.
Izhajal bode vsako sredo in soboto in veljal za avstro • ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K 20 vin., za četrt leta 2 K 60 vin., mesečno 90 vin.
Za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K.
Za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Cenjeni sodrugi in somišljeniki! V vaših rokah je usoda lista! Za sedaj nam ne kaže izdajati lista večkrat, toda naprej moramo, ker to zahteva razvoj naše stranke. Ukrenili smo toraj, kar nam je bilo mogoče. Prosimo Vas, razširjajte neumorno tndl drugo številko »Rdečega Prapora".
Sodruge in somišljenike vabimq, naj se narode takoj, da ne bo ovir pri razpošiljatvi lista.
Organizacije, ki so naročile samo eno tedensko številko »Rdečega Prapora*, dobe list od 15. oktobra naprej vsako sredo.
UpravniŠtvo »Rdečega Prapora".
Dršavni zbor.
Dne 10. oktobra se zopet snide avstrijski državni zbor. S tem začne takorekoč v Avstriji topel politično življenje, ki je bilo zadnji čas že prav zaspano. Mnogo so pričakuje od tega parlamenta. Ali treba bo le mnogo potrpljenja, preden se izpolnijo želje Ustim, ki so najbolj potrebni njegovega dela. Bogat program je bil razvit v prestolnem govoru. Ali motil bi se, kdor bi mislil, da začne vlada kmalu izpolnjevati svoje obljube. Ona ima sedaj nujnejše skrbi. Dela jih ji avstro-ogrska nagodba.
čudna je istorija s to nagodba. V obeh državnih polovicah so delali ministri žo ves čas dolge obraze, kadar se je kdo zmenil o nagodbenem vpralanju, ki se vleče že vseh deset let brez rešitve med Avstrijo in Ogrsko. — Sporazuma ne bo —-še se pobotamo — vse nagodbe je konec —* bo Se še,., tako jo šlo neprenehoma. Ko so bili zadnjikrat ogrski ministri na Dunaju, je bilo vse tako, kakor da bi bila nagodba res Se definitivno splavala po vodi. Razglasile se je, da so razprave pretrgane. Potem so se odpeljali avstrijski ministri v Budimpešto. Od tam so prihajale vesti, ki so jemale ljubiteljem nagodbe vsako upanje. V soboto zjutraj se jo Se reklo; Položaj je brezupen — a popoldne je naenkrat prišel brzojav; Nagodba je gotova!
Reči se mora, da je bilo to precej tako, kakor v opereti. Svet je strmel. Kako ne bi ob takem obrazu P Velikanska je bila torej radovednost, kako se je posrečilo, kakšna je ta v zadnji uri dognana nagodba.
gah južne železnice, naj se začne s pasimo rezistence. Nihče jim sicer ni dal mandata, nihče ni z njimi obravnaval, ali ob splošnem ognju bi si bili vendar radi skuhali tudi nekoliko juhice; pa je bil le krop.
*
,L%-:
Tudi tržaška »Narodna organizacija* se je hotela postaviti. Izdelala je nekako »spomenico*, tako konfuzno, kakor jo morejo izdelati le ljudje, ki nimajo pojma o železničarskih razmerah. Da se na to klaverno »organizacijo* sploh nihče ni oziral, ni treba posebej omenjati. Tudi dolgovezne zmešane »Izjave* v »Edinosti* ne pomagajo tej »organizaciji* do veljave.
«
Na progah severozapadne, aspanške železnice in družbe državnih železnic traja še vedno pasivna rezistenca. Posledice propisnega dela so velikanske. Nekatere proge so že popolnoma zabarikadirane, tovarni promet je tupatam popolnoma ustavljen, osobni vlaki imajo velikanske zamude. Sicer je pa tudi osebni promet že zelo omejen. Tako n. pr. vozijo na aspanški železnici le še štirje osobni vlaki namesto dvanajstih.
Severozapadna železnica in družba državnih železnic je začela ta teden razpravljati z združenimi organizacijami in železniško ministrstvo posreduje. Pred četrtkom pa ni upati na uspeh. Med tem
traja pasivna rezistenca dalje.
*
Na državni železnici.
Tudi na ces. kr. drž. železnici je osobje močno razburjeno, ker glede raznih obljub še sedaj ni videti, da bi se izpolnile. Vsled tega je šla deputa* cija državnih železničarjev, sestavljena iz sodrugov Vabiča, Simona, Kneidingerja, Knotteka in Str as ser ja, ki jo je vodil poslanec sodrug Tomschik, k železniškemu ministrstvu. Deputa-cija se je pred vsem pritožila, da se še ni sklicalo centralne osebne komisije in je urgirala rešitev avtomatičnega avanziranja in drugih perečih vprašanj. Sprejel je dcputacijo sekcijski predstojnik Buschmann, kateremu so sodrugi naznanili, da so uslužbenci zelo nevoljni ter so mu razložili želje osobja. Zlasti je sodrug S tras ser, vprašal kaj je z vračunanjem poldrugletnega službenega časa za sprevodmško osobje; pritožil se je tudi, da se ministrstvo ne ozira na predloge odbora provizijskega sklada; sodr. Knottek je izrazil svoje začudenje, da odbar bolniške blagajne toliko časa ne dobi odgovora na svoje predloge.
Sekcijski predstojnik baron Buschmann je odgovoril, da so ravnateljstva napačno razumela neko naredbo ministrstva glede centralne personalne komisije; vsled tega se je sklicanje te komisije tako zavleklo. Posamezne personalne komisije se je imelo sklicati takoj po volitvah, da bi izvolile centralno komisijo. Upati jo, da dobi ministrstvo tekom dveh tednov naznanilo o izidu volitev in tedaj se takoj skliče prvo sejo, kar se tiče posameznih zahtev, naj se jih v komisiji vloži kot predloge. Na seje odpošlje ministrstvo referente posameznih službenih oddelkov. Gospod Buschmann je zagotavljal deputacijo, da smatra ministrstvo sedaj reforme zelo resno in da polaga zlasti železniški minister veliko važnost za personalne komisije. Glede provizijskega in bolniškega odbora se hoče razširiti njih avtonomijo. Poldrugo vračuuanje službe za sprovodniško osobje se pripravlja.
gospodov; celo Gostinčar, ki ni razumel, se je muzal. Zakaj reč je bila taka: Robespierreje dobro vedel, da Ludvik šestnajsti še živi in da bo še dolgo živel. Če bi bila nevarnost za življenje njegovo, bi ne bil govoril Robespierre, temveč — Šuklje ... Še bolj po domače povedano: dokler demokratizem ni nevaren in dokler kaj nese stranki in prijateljem — slava demokratizmu 1
»Und der Demos absolut
wenn er unsern Willen tuli.
Dotlej namreč, dokler se kaže »demos* v črni podobi petstoternih farovžev...
Vse bi bilo dobro z menoj in lepo bi živel v tej šumeči dunajski puščavi, če bi ne bilo ljudi, ki prihajajo iz domovine, in ceI6 takih, ki bero slovenske časopise. Prinašajo mi novice, ki so morda stare, morda raalovožne, ampak žarne puščavnika vendarle novice.
Tako je prišel zadnjič človek, ki mi je povedal, da je »gospodarska stranka* plačala svojo ceho ter se napotila iz ljubljanske kavarne v Ribnico. Prestrašil sem se kakor malokdaj v življenju. Pa če se ne vrne več? Pa če se izgubi na potu? In sem izpraševal, koder sem hodil: »Ali se je že vrnila? Ali se ji nič ni zgodilo ?» Zakaj moje srce je blago in vsega usmiljenja polno. Povejte mi, sodrugi, in mi pišite: »Ali se ji nič ni zgodilo?* In ali ni morda zabredla kam ter visi zdaj na visokem drevesu tam v ribniških krajih in se ozira po ravni cesti in kliče na pomagaj ? ..»'
Toda prišel je nekdo drugi in mi je povedal še strašnejšo novico. Rodoljubi organizirajo narodno delavstvo! V Trstu ga organizirajo, tam je planil iz črne skale studenec, ki poplavi kmalu vso prostrano domovino. O Martin Skočir, o zaslužni rodoljub, o zvezda hejslovanska, kako si vstal iz groba in kedaj? Strahoma strmim na tvoje delovanje in v duhu že gledam podobo prihodnosti: Regent se je spreobrnil in hodi po tržaških ulicah v sokolskem ornatu z ovenčano trobojnico v rokah; Petejan je iz same ponižnosti postal natakar v »Narodnem domu*, Jernejčič pa se je obesil, ker sta ga prehitela Regent in Petejan. Nova vojska narodnega delavstva je rešila Trst iz rok krutega sovraga, na piazzi caserma pa stoji signor Mandich in kliče s stentorskim glasom: »Slovenia fare da se — evviva Ribariccio 1.. .* Ljudstvo je navdušeno, celd v starem mestu; tam leži v črni luknji družina brezposelnega delavca in umira od lakote: ampak v poslednjem tronutku se vzdigne oče, nag okostnik, in vzdigne roko: »Predno umijemo, otroci, še enkrat: Živio, Rybaf, živio, Mandič!* Družina zapoje »Slovenec sem* ter urarje v sladki zavesti, da ji napiše »Edinost* geniji v nekrolog .. .
Ampak prišla je k meni še tretja nadloga in mi je razodela, da je govoril doktor Krek proti — podraženju živil. Svojim voliicem? Ne, tobačnim dalavcem! Zdaj hodim po Dunaju — o, sodrugi, da bi videli moj žalostni obrazi—in premišljujem brez nehanja: ali je bil govornik hinavec, ali so bili poslanci blagoslovljeni butci? Vse se mi zdi, da je oboje resnica; toda ker v svoji pohlevnosti ne maram reševati na svojo roko nobenega vprašanja, vas prosim, da mi pišete tudi o tem ...
Z najlepšim pozdravom. Ivan Cankar.
Socialni pregled.
Bo) na železnicah.
Kakor smo že naznanili, je bila pasivna rezistenca na južni železnici preprečena, ker jo generalno ravnateljstvo v zadnji uri toliko popustilo, da so združene organizacije sklenile, priporočiti osobju, naj dela dalje, kakor po navadi. Koncesije, ki so jih združene organizacija dosegle, se naznanijo železničarjem • posebnimi objavami.
Razven tega, da so južni železničarji pri tem gibanju dosegli velik materialen uspeh, je potrebno opozoriti tudi na to, da je bilo gibanje prav zelo poučno. Prvikrat se je zgodilo, da so nastopile razne kategorije osobja uradniki, podurad-niki, uslužbenci in delavci popolnoma solidarno in prav gotovo je pripisati velik del uspeha tej solidarnosti. V zgodovini splošnega avstrijskega železničarskega gibanja pomeni ta dogodek velik preobrat. Kajti največ škode je prizadelo železničarjem to, da je vlekel vsak sloj, vsaka kategorija na svojo stran. Tako so vsi slabili svoje moči in podjetja so si smejala v pest. Pri zadnjem gibanju je buo prvikrat drugače.
Uspeh dokazuje, da je bila solidarnost koristna. 2e to bi moralo zadostovati, da bi železničarji ie tesneje sklenili svojo vzajemnost. Kajti kar so dosegli sedaj, le ne izpolnjuje vseh želja. Ze zaradi tega bo Ireba nadaljnega boja. In kakor sedaj, bo tudi ža bodočnost lesna zvez« potrebna j Čim les*
nejša, tem bolje. Ali še druga misel bi jih morala navesti na to. Koliko časa bodo železničarjem sploh koristile sedanje pridobitve? Koliko časa bi jim koristile, tudi če bi bile dvakrat večje, nego so?
Sedaj so zahtevali železničarji boljše plače (ureditev avanziranja, stalno nameščenje, ponzijska in provizijska vprašanja spadajo bivstveno tudi v to poglavje), zato ker ne morejo več izhajati z dosedanjimi dohodki. Vse se je podražilo; to se pravi, da si železničar s plačo, ki jo je imel letos kakor pred petimi leti, ne more kupiti toliko, kolikor je lahko kupil pred petimi leti. Torej: Da pride v soglasje ssedanjimi tržnimi cenami, s sedanjo stanarino i. t. d., potrebuje večje dohodke. Recimo, da mu dd nova ureditev plač in mezd res toliko, kolikor potrebuje ob današnji draginji. Takoj nastane vprašanje, kakšne posledice bodo imele njegove pridobitve v bodočnosti? Splošno gospodarsko življenje v državi in v celi družbi se ni prav nič izpremenilo. Tudi novo plačo dobi železničar od kapitalistov. Za te pa velja zakon, da jim mora kapital nositi obresti, kolikor mogoče obresti. Znano je, da niso kapitalne obresti nič druzega, kakor v denar izpremenjeno delo. Če se te obresti zmanjšajo, ker morajo kapitalisti več plačati, je naravno, da bodo hoteli nadomestiti pri-manjklaj. Seveda na račun onih, ki vstvnrjajo. In med njimi so tudi železničarji. Pota, po katerih prihajajo kapitalisti do dobička, so ruzlična, ali vedno soglašajo v tem, da mora njih dobiček plačevati delavsko ljudstvo. Od njega živi pa tudi še široka plast posredovalcev, ki tudi išče dobička,
Podraževanje živil, stanovanj i. t d. gotovo ne preneha sedaj, ko so železničarji nekaj pridobili. Nasprotno; cela vrsta ljudi, ki živi od delavnega ljudstva, porabi priložnost in bo hotela od dobička železničarjev imeti tudi zase dobiček. Že tem privatnim potem se bo podraževanje nadaljevalo. Pomagal bo pa tudi še močnejši faktor: Državni aparat. V državnem zboru so še vedno kapitalistični in agrarni elementi v večini. Tudi še ni upanja, da se to izpremeni čez noč. S tem je pa rečeno, dn se bo tudi zanaprej še z indirektnimi davki obremenjevalo ljudstvo. Lep del tega, kar so železničarji pridobili, jim bo kapitalizem vzel s posredovanjem države. Iu kmalu pride zopet čas, ko se dohodki ne bodo vjemali s potrebami, ko bo krona le še toliko vredna, kakor danes 80 ali 60 vinarjev.
Tedaj bo zopet treba nastopiti z zahtevami. In bil bi otrok, kdor bi mislil, da tedaj ne bo treba zopet vsaj toliko moči, da, še več kakor sedaj, da se kaj doseže.
Ali vse to še ne zaključuje perspektive.
če si v par letih železničarji zopet regulirajo svoje razmere, nastane takoj zopet vprašanje, doklej bo novo zboljšanje kaj vredno. In odgovor bo zopet enak.
če je to resnično —- in menimo, da se ne da dokazati nasprotnega — tedaj je tudi resnično, da so končno vse podobne pridobitve le »fretarije*, kolikorkoli so važne in potrebne za trenotek. Jasno je pa tedaj, da je za temeljito izboljšanje, za trajno zavarovanje obstanka treba nekaj druzega. Treba je, da se popolnoma izpremeni go-spodarskizistein. Treba je take uredbe, da ne bo vsaka pridobitev delavskega razreda povod novemu podraževauju; s kratka: Treba je, da se odstrani kapitalistični gospodarski red in da se ga nadomesti z drugim, popolnejšim. Novi gospodarski red pa ne more biti drugačen, nego socialističen. In iz tega sledi logično, da za železničarja ne zadostuje, če je član svojo strokovne organizacije, ampak da mora tudi aktivno sodelovati za preuredijo družabnega reda, da mora v svojem lastnem interesu biti socialist.
♦
Kar so južni Železničarji sedaj pridobili — in česar gotovo nočemo podcenjevati — se tiče aktivnih uslužbencev. Ali življenske razmere so se izpre-menile tudi za upokojene železničarje. Tudi zanje je meso dražje, kruh dražji, stanovanje i. t. d. dražje. V tem, ko imajo aktivni železničarji razna bojna sredstva v rokah; Pasivno rezistenco, stavko
1.	t. d., so penzionistl Vtem oziru brez moči. Edino, kar jim more pomagali, je solidarnost njih aktivnih tovarišev. Ali brez nič ni nič. Aktivni železničarji inuno pravico, da zahtevajo solidarnost tudi od penzionistov, če naj se postavijo zanje. Naravno jo, da upokojeni železničarji ne morejo pokazati te solidarnosti v delavnem boju; oni ne morejo ne rezistirati, ne štrajkati. Lahko jo pa pokažejo na drugem polju) V političnem življenju. Oni lahko sodelujejo V strokovnih društvih, lahko pomagajo v političnem delu, zlasti lahko podpirajo stremljenje zavednih aktivnih tovarišev pri volitvah. In Če pomislijo le na svoje žene in otroke, tedaj se morajo zavedati, da je to naravnost njih dolžnost. Žal, da je le mnogo penzionistov, ki nimajo tega prepričanja, celo takih, ki se postavljajo naravnost proti stremljenju svojih organiziranih aktivnih tovarišev. Bil bi pa vendar že čas, da tudi oni spregledajo.
Prav klavrno ulogo v zadnjem gibanju so igrali krščanski socijalci. Ker vsled svojega pičlega Števila in svoje sploine brezpomembnosti niso mogli priti do veljave, so hoteli kaliti vodo, Delali so se grozno radikalne, pa so pošiljali telegrame po pro-
Politični odsevi.
Nižjeavstrijska deželnozborska volilna reforma je najlepši dokaz krščansko-socialne politične nepoštenosti. To je reforma, da bi se človeku zgabilo pred njo. Za mesto Dunaj je pač vpeljana splošna in enaka volilna pravica, ali volilni okraji so tako razdeljeni, da je državnozborska volilna geometrija naravnost ideal v primeri s to. Po deželi pa je obveljalo, da ima volilno pravico le tisti, kdor je pristojen v občino, to se pravi, kdor biva 10 let v občini. Za Dunaj velja triletno bivanje. In vlada je obljubila, da sankcionira to karikaturo!
V češkem deželnem zboru ni upanja, da bo volilna reforma rešena pred sestankom parlamenta, to je pred 16. oktobrom. Meščanske stranke se še ne zganejo, da bi porinile reformo le za ped naprej.
Moravski deželni zbor je že poslan na počitnice. Tudi tukaj spi volilna reforma spanje pravičnega.
V gališkem deželnem zboru.so trije kmečki poslanci izstopili iz poljskega kola, ker se ne strinjajo z reakcionarnim stališčom, ki ga poljsko kolo zavzema glede volilne reforme. Pristopili so poljski ljudski stranki. Vsled tega poljsko kolo nima več absolutne večine v deželnem zboru..
V štajerskem dežeinem zboru sta poslanca Rokitanskyin Einspinner gnusno napadla socialne demokrate, ki so razkrili ljudstvu sovražno politiko teh »svobodomiselnih* poslancev, ter sta provocirala pravi škandal. Namen tega manevra se je pa kmalu pokazal; gospodje so sli na to k slovenskim poslancem in so jim priporočali J noj — umaknejo svoj predlog gledo volilno reforme, češ, to bi bila voda na socialno-demokra-tični mlin. Graško delavstvo je dalo tem »ljudskim prijateljem* zasluion odgovor na velikem shodu.
V dalmatinskem deželnem zboru je vložil poslanec Trum bič zanimiv predlog glede volilne pravice. Celo Dalmacijo naj bi se razdelilo na 15 volilnih okrajev; vsak okraj bi imel tri poslance, ali vsak volilec bi volil samo dva. To je nekako nadomestilo za proporcionalni zistem. Na ta način bi namreč v vsakem okraju večina dobila dva poslanca, manjšina, pa če bi bila količkaj znatna, enega. Volilna pravica pa bi bila splošna in enaka. Zastopnik slavne Beckove vlade je seveda mehanično ugovarjal predlogu, Češ, da vlada ne more priznati splošne in enake volilne pravice za deželne zbore, kjer davkoplačevalci ne smejo biti majorizirani od neposedujočih slojev. Gospod Beck si je naredil šablono in njegovi uradniki jo imajo povsod na lajni. Ce je stališče vlade kje nesmiselno, je to ravno v Dalmaciji, kjer je tako-rekoč vse prebivalstvo proletarično in samo škofje ter par kloštrov je bogatih. Vidi se, kdo je gospodu Becku prirastel na srce.
■Zbor nemške socialne demokracije je sprejel resolucijo, ki poziva poslance v državnem zboru, naj porabijo vsa politično mogočna sredstva, da premagajo upor vlade proti splošni in enaki volilni pravici za deželne zbore, delavstvo pa poziva, da se pripravi na boj tudi za to pravico.
Izjava.
Sodrug Valentin Pittoni, tržaški socialistični poslanec v državnem zboru, je v imenu svojih tržaških tovarišev dal podpisanemu odboru sledečo izjavo:
•Izjavljam, da nisem o vprašanju slovenske šole v Trstu govoril nikdar z nobenim sekcijskim šefom. Res je samo, da je ital. soc. poslance vprašal minister Beck glede stališča, ki ga zavzemajo o načrtu vlade za rrevzetje Ciril-Metodove šole v Trstu v svoje mdiočje in so odgovorili, da vidijo v omen-; enem načrtu momentano zadoščenje tržaškim Slovencem, ki ga ne dobe od sedanje občine ter da mu prav nič ne nasprotujejo.
Pripravljen sem nastopiti tudi sodnijskim potom proti oni visoki osebi, ki je izjavila, da mi nasprotujemo omenjenemu načrtu, samo če se mi povč, kdo je.»
Politični odbor jugoslov. soc. - dem. stranke v Trstu je smatral potrebnim objaviti izjavo socialističnih poslancev v državnem zboru, kajti vesti, ki so jih trosili v svet slovenski narodnjaki o nasprotstvu ital. soc. demokracije proti slovenski šoli v Trstu, bi bile znale imeti za to vprašanje jakp nevarne posledice. Znani so nam slučaji, ko je avstrijska vlada izkoristila enake lažnjive vesti, smatrajoča jih nalašč za resnične, da se je le otresla nadlog ene ali druge stranke ter ni ugodila želji, ali bolje rečeno pravici enega naroda, samo ker je stranka, ki se je zvala njegovo zastopnico, pripovedovala, kako druga stranka nasprotuje tej ati oni zahtevi ljudstva. Samo zaradi tega je pa tudi izjava objavljena, nikakor pa ne v opravičenje našega dela in našega stališča v tem vprašanju, kajti za naše nastope nismo dolžni odgovora nobeni drugi stranki.
Bodi nam dovoljeno, da naznanimo tem potom slov. ljudstvu, da so tudi naši tržaški poslanci podpirali spomenico za slov. vseučilišče, ki jo je stavil jugoslovanski parlamentarični klub, in bodi povedano, da so prav oni ital. socialistični poslanci odklonili poziv ital. narodnih poslancev, da bi podpisali protest proti premestitvi učiteljišča iz Kopra v Gorico, ki ga je stavil parlamentarični klub ital. nacionalnih poslancev. Prvo so smatrali kot kulturno zahtevo in so jo podpirali, drugo so smatrali za šovinistično akcijo in je niso podpirali. To bodi v dokaz tržaškim slov, delavcem in tržaškim Slovencem sploh, da imajo v socialističnih poslancih tudi dobre zagovornike svojih narodnih pravic.
Shodi.
Ljubljana, Izvršovalnl odbor jo sklonil z ozirom na otvoritev državnega zbora, ki se snide 16. t. m., sklicati ljudski shod, ki bode v sredo, 15. t. m. ob pol 8. uri zvečer v areni (v slučaju lepega vremena pa na vrtu) .Narodnega Doma*. Dnevni red je sledeči:
1. Otvoritev državnega zbora.
2. Uspehi železničarskega gibanja.
9odrugil Državni zbor začne s svojim delom. Kar je storil doslej, v kratkem poletnem zasedanju, šteje komaj toliko, da se je ponekod izpoznalo sestavo strank, šele sedig prinese njegovo zborovanje resne naloge in ustvari jasno sliko, Pokažite Z mnogoštevilno udeležbo, da se zanimate za državni zbor, kateremu ste vi s splošno in enako volilno pravico pripravili zdrav temelj. Važna je tudi druga točka dnevnega reda, ne le za železničarje, ampak za vse delavstvo, ki vč, da bi le s Popolno solidarnostjo lahko popravi svoj položaj. Pridite torej v čim večjem številu na shod!
Il Idrije. V Idriji vre med rudarji. Shod, ki se je vršil C. t m, pri črnem orlu, je sklenil, da so ustanovi »obramben! fond* za vsak slučaj; vsak rudar bo prispeval določeno svoto. V ponedeljek, torek, sredo in četrtek so se vršili mnogobrojni obiskani shodi delavstva; vsaka jama je imela svoje zborovanje.	Konstituiral se je splošni
me k d ni kom it d,	Ponedeljek 14. t. m, bo prvo
posvetovanje delavskih delegatov z člani c. kr. rudniške direkcije. — Delavstvo je za trdno sklenilo, da ne odneha od predloženih zahtev. Ne zahteva sicer mnogo, ali to, kar zahteva, pa hoče dobiti! — Da bi imela c. kr. rudniška direkcija-dovolj previdnosti in takta!
Jesenice na Gorenjskem. V nedeljo, 13. t. m. ob 3. popoldne je v dvorani gostilne gospoda P o-čivavška nasproti kolodvoru ljudski shod z dnevnim redom: Podraženje kruha in delavstvo. — Sodrugi! Znano Vam je, da podražujejo peki tudi v Jesenicah kruh brez vsakega utemeljenega razloga. Pridite torej polnoštevilno na shod, da se pomenimo o stvari.
Trbovlje, v nedeljo, 13. t. m. ob 3. popoldne je v Trbovljah javen rudarski shod s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev državnega zbora.
2.	Podraženje živil in plače rudarjev. — Sodrugi! Ze dnevni red Vam pokazuje važnost tega shoda. Prepričani smo torej, da se ga udeležite v polnem številu ter Vas vabimo, da pripeljete tudi svoje žene seboj, katerih se predmeti dnevnega reda ravno tako tičejo, kakor Vas.
Strokovni pregled.
Rudarska revirna konferenca v Zagorju.
Dalje.
V Dalmaciji plačajo uboge reveže od 1*50 do 2 K. — Ljudje ne vedo najmanjše pomoči — noben rudar mu ni vedel povedati: kje je razsodišče — tam pri bratovski skladnici so tako škandalozne razmere, da je groza. Veliko prosvetnega in organizatoričnega dela bo Še treba, da bodo tu sploh evropske razmere. V Velenjah na Štajerskem so ravno tako divje razmere. (Iz celega tajnikovega poročila o razmerah v revirju se je razvidelo, da so tam, kjer je organizacija, velika boljše razmere nego ondod, kjer so delavci napram organizaciji apatični. Torej v organizacijo, kdor hoče boljših razmer.) — Sodr. St raj n ar Jakob govori o plačah rudarjev v Zagorju. Navaja izko-riščevalno taktiko rudniškega vodstva pri akordnem delu ter zahrbtno postopanje neorganiziranih, ki škodujejo celoti v naj večji meri. Sodr. Uhle do-polnuje govor sodr. Strajnarja, poročajoč o mezdnem gibanju, ki je zadnji čas nastalo v Zagorju. Sodr. Berglez govori še o čudnem postopanju glede nedeljskega počitka. — Sodr. Savšek govori o razmerah v Storeh. — Sodr. Bučič (Labinj) razpravlja o uspehih zadnjega štirimesečnega štrajka. Organizacija je lepa — nad 600 članov že šteje. Priporoča, da bi se sklenilo, naj bi bil pri vseh akordih vedno delavski zaupnik navzoč. Uradniki ne sodijo pravilno pri odmeri akorda, ker jim je premalo znana jama. Sodr. Ajnik iz Trbovelj razjasnuje premijsko prakso rudniških uradnikov v tamošnjih rudnikih. Za maš in is te govori sodr. Gričar, ki v Zagorju ddajo 10 ur, ali žele, da bi delali 8 ur. Sodr. Miha C obal reasumira v končnem govoru poročila delegatov ter konstatira, da je šikaniranje delavstva le ondod mogoče, kjer se delavci premalo brigajo za svoje razmere. Krščanska ljubezen podjetnikov do delavcev je umrla — vsak podjetnik hrepeni le po tem, kako bi bolj izkoristil delavce, ki delajo v njegovih rudnikih.
0 organizaciji govori sodrug Miha Cobal, ki pokaže na potrebo iste ter se ozre na mezdna gibanja, ki so nastala. Podrobno razpravlja o zahtevah, ki so jih, oziroma ki jih nameravajo podati rudarji našega revirja svojim podjetnikom. Predlaga naslednjo resolucijo:
•Danes, dne 29. sept. 1907 v Zagorju vršeča se revirna konferenca protestira z vso odločnostjo nečloveško preganjanje rudarjev od rudniških podjetriikovv splošno, posebno pa v Dalmaciji, Velenju in Zabukovcu. — Rudarje pa se poživlja, da vsi pristopijo v »Unijo rudarjev avstrijskih*, ki je edina strokovna organizacija za rudarje,*
Sodrug A. Kristan priporoča to resolucijo, ki se sprejme soglasno. Nato govori sodrug A. Kristan o idrijskem mezdnem gibanju. Prebere zahteve, ki so jih idrijski rudarji podali c, kr. erarju. Razpravlja o akordu, ki je bič za delavce. Zahteva rudarja mora biti: proč z akordom! Dokler so to ne uresniči, zahtevajmo pa minimalno plačo, pod katero se bi v akordu ne smelo plačevati. Sodr. Ivah Štravs razpravlja o akordu ter energično zastopa zahtevo minimalneplače. Sodr. I. Sitar je zagovornik minimalne plače. Pojasnjuje znano »povprečno plačo*,, s katero rudarjem ni nič pomazanega. Sodrug M. Cobal pojasnjuje zahteve, ki so po njegovem mnenju za pre-mogarje najpametnejše in ki se dajo najpoprej doseči. Sodr, A. Kristan razlaga še enkrat idrijske zahteve. Potem predlaga, naj se izvoli komisijo, ki naj vse zahteve pretresa ter končni elaborat poda konferenci. Sprejeto. Nato se soglasno izvoli predlagane rudarje.
S tem je bilo dopoldansko zborovanje končano.	•	UPUlB	'	IfKoticis	prih.'-.
s—i.,---.--,,	1	*-	'	- -
Domače stvari.	*	ti
0 Seleiniftki nesreči ▼ Borovniol, o kateri smo že poročali, se nam piše še sledeče: Nesreča se je zgodila dne 22. septembra tako, da je prišel zavirač Ignat Merezini pod kolesa porivalncga stroja, ki je napeljal na vlak štev. 9871 Kako se e to pravzaprav zgodilo, ni dognano. Nesrečnež je il takoj raftev. Nedvomno je tudi te nesreče krivo
blazno varčenje, ki je bilo že tolikokrat kritizirano in ki se nikoli ne izplača. Ako bi bil sprevodnik vodil stroj, bi bila taka nesreča pač nemogoča. Ali tudi v Borovnici vlada v takih rečeh neodpustljiva brezskrbnost. Povsod je premalo ljudi in zato so nesreče na dnevnem redu. Železničarjevo življenje sploh ne šteje nič. Sodišče preiskuje to stvar in morda jo razsveti ta preiskava. Ali pri tej priložnosti se moramo tudi nekoliko pečati z ljubljansko postajo. To je res prav klasična postaja. Prva brzojavka, ki jo je poslala v Borovnico, se je glasila: »Ljubljana. Prosimo, ali se je od ponesrečenega zavirača Merezinija našlo plašč in rog ter zastavico in signalno piščalko?. To je torej na ljubljanski postaji prva skrb, kadar povozijo kje železničarja! Star zamazan plašč, košček rdečega platna pa zmečkan rog, to je največja briga. Kaj bi se sicer kdo brigal za povoženega železničarja? Ali za prevoz mrliča ni imela ljubljanska postaja nobene skrbi; zato se je morala brigati uboga vdova povsem sama. Toda kako naj bi bilo drugače na postaji, na kateri pravzaprav nihče no vd, kdo da ukazuje? Odkar se je postajni načelnik Gutman vrnil z dopusta, je postaja takorekoč brez šefa. Gutman čepi v svojem stanovanju, v uradu se še ne pokaže, ampak njegov zistem se vendar opazuje povsod. K vragu! Naj gre vendar v penzijo. Zrel je že za to, za aktivno službo itak ni, prepričan je pa tudi lahko, da nihče ne prelije solzice, kadar ga ne bo več na kolodvoru. — Da ni mogla uboga vdova dobiti niti voznega listka do Borovnice in nazaj, smo že povedali. Značilno je tudi to. Ne zdi se nam pa verjetno, da bi bilo tako ravnanje všeč direkciji.
- - ---- —  i ■ -r-t.  - ■ - -	  -	...
Umetnost in književnost.
V Idrijo. V soboto, 12, t. m,, bo v podružnici Unije rudarjev predaval profesor dr. Dragotin Lončar: »O šolstvu.. Začetek ob 9, uri zvečer.
 ---------------------—	j,-	-	   ...	-----------
Društvene vesti.
Delavsko izobraževalno društvo v Pulju ima
v nedeljo, dne 13. t. m. ob 10. dopoldne svoj redn.i občni zbor v društvenih prostori Prazza Portaura. Dnevni red je sledeči: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Citanje zapisnika z ustanovnega shoda. 3. Volitev društvenega odbora. 4. Izprememba pravil. 5. Razni predlogi in slučajnosti. Vse ude in prijatelje mladega društva se vabi, naj se polnoštevilno udeleže važnega shoda,
Pripravljalni odbor.
Izkaz prostovoljnih darov.
Za agitaoljski sklad ljubljanska okrajna organizacije so darovali: Organizirani kovinarji 10 K; F. J. 2 K; Josip Petrič po sodrugu Cobalu 2 K; organizirani peki 10 K; organizirani tiskarji 10 K.
Kot strankin davek so prispevali: Organizirani železničarji južne železnice 61 K 50 vin., organizirani železničarji državne železnice 10 K 22 vin., D. M, 30 vin., organizirani železničarji na Jesenicah 3 K 88 vin. — Ostalim organizacijam v posnemanje 1
Mala Lizika prosi mater:
Kupi mi vendar tudi Fayeve prave Sodener mineralne pastile! Vsi otroci v razredu sesajo spotoma v Solo in med odmori pastile in vsi so zdravi in ne kašljajo prav nič; jaz pa vedno kašljam in včeraj me je učitelj karal — naj vendar kaj vzamem proti kašlju. Prosim, prosim, mamica — daj, kupi mi tudi Fayevc prave Sodener ! Fayeve prave Sodener mineralne paetile se kupijo v vsaki lekarni in vsaki drogeriji ali v trgovinah z rudninskimi vodami. Škatlja velja le K 1-26. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko:	(6)
W. Th. Guutsert, Dunaj, XII, Belg-hoferstrasae 6.
i:
Budilka i svetečo ItevilIMno.
Z enim zvoncem navadna	K	2-40
Z dvema zvoncema	„	8 —
S svetečo številščino	„	8'80
Znamka J. Priina	„	4'—
Budilka za železničarje	„	6 —
Budilka z bronastimi zvončki in bitjem	„ tj-—
Budilka z godbo	„ 10-—
i r* ion. pisniuuu jtimo.vo- Ako ne ugaja, se denar vrne.
pSff“ JKaks B*jhnsl Ti
Zalit«vujtu moj ranovalk^ souo podobami za«toij in poštnine premo.
V življenju nikdar ve6 600 komadov samo gld« 1-88.
1 krasno pozlačena proti*. ura z verižico s S letnim jamstvom, 1 moderna svilena kravata za gospodo, 2 flna žepna robca, 1 prstan za gospode z imit. biserom,
1 elegantna broša (novost), 1 par gumbov z imit. briljanti, 1 žepno zrcalo, 1 denarnica, 1 par m anketnih gumbov, 8 naprsni gumbi, vse double zlato s patentirano zapono, 1 album 10 najlepših slik sveta, 8 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 1 nikel-nasli tintnik, 20 vatnih dopisovalcih predmetov in šo 600 raznih predmetov za dom heobhodno potrebnih, Vse skupaj Z urO, ki je sama vredna tega denarja, velja samo gld, 1-95. Pošilja proti povzetju, ali če. se denar naprej pošlje	3—a
Don. gid. ražpniiljalBiea, F. Luni,Krakov 463.
Kar ne ugaja, se zamenja.
&cxfni/tč tv v&inoriJco I Wateri xoli/o /Aubro. po ceru’ in j rtoncvsl/ivcrpotovali rut/ se cbmtfo\
^imoruTMTietetZn I
v J^fub^ani ittblodvorjstce ulice20. j 'i&aftovrsbia (hpvotiht ii(ycsel>nyzta&u>\
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice t tisoči zahvalnih pisem zastonj ln frank o.
Gl OT OI ©I ©I ©I ©I Gl Gl OI Gl OI ©I OI 01 ©I ©I G
Delniška dražba združenih pivo var en Žalec in Laški trg
Telefon At. 168.
fim ¥
v Ljubljani
priporoča svoje
®l!
Ttilofon »it. 103.
m
'Telefon At. 187.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
'Telefon At. 187.
©I ©I Gl ©I Gl ©I ©I 01 Gl ©I Gl ©I ©I Gl ©I ©I ©I OTO IC I© IC
26-17
O IO IG IG I® IO lo
Listek.
Ham Klrchitelger;
Pod spovedala pečatoa.
X avtorjevim dovoljenjem poslovenil E Kristin.
Dalje.
Saj so bili otroci in reveži povsod njegovi ljubljenci. Sam je bil v svojem čistem, nedolžnem srcu otrok kljub sivim lasem. In po bogastvu ni hrepenel nikdar. Ako je bil prej med blaženimi siromaki na duhu v smislu evangelija, so bili sedaj reveži njegovi pravi bratje. Kako lepo je znal stori mož pripovedovati otrokom, če so se brez strahu zbrali zunaj na ledini okrog njega. Vse drugače je pripovedoval ta mož o ljubem Bogu in o dobrih ljudeh, kakor v šoli gospod župnik z leskovko v strogi roki.
Dober človek si zna tudi v prognanstvu ustanoviti domovino, ker nosi povsod mir srca seboj.
Seveda stare vedrine ni našel več. Zato je mislil tem manj na izgubljeno župnijo in tem več na strašni čas svojega jetništva v samostanu. Tedaj je krepko dihal z gorskim zrakom nanovo pridobljeno prostost namesto zatohle trohnobe v samostanski celici. Oko se mu je svetilo, ko je sijalo na njegove sive lase jasno solnce, ki ga ni bil nikoli videl med umazanimi stenami svoje ječe. Glavno pa je bilo, da je zopet lahko živel med ljudmi, pač reven, ali pošten. Bilo mu je, kakor bogatinu, ki ima Ifepo hišo. Ali naenkrat trešči strela vanjo in sam je v nevarnosti, da bi bedno poginil v ognju; v zadnjem trenutku ga pa rešijo. Berač je sicer, vse mu je vzeto in vendar je vesel in hvaležen za rešeno življenje.
Že nekoliko mesecev je Hercog v tej zadnji domovini, kjer že vidi ob cerkvenem zidu prav zadaj v kotu siromakov svoj grob.
Tudi kmetje so bili prijazni tujcu. V gospodarstvu jim je znal tako dobro svetovati, kakor bi bil že sam kmet, a bil je tudi tako izkušen, kakor odvetnik. Mlekar in Zajčar sta imela že dolga leta pravdo in sedaj ju je poravnal ta pisar. To že ni bilo kar tako.
Tudi poljedelsko zadrugo so že hoteli ustanoviti, ker jim je ta mož jasno dokazal, kako koristna bi bila.
A najlepše je to, da stori vse zastonj.
Samo vaški župnik je gledal z neprijaznimi očmi na tega kozla med svojimi ovčicami. Na pridigo ne hodi, ie nobene hiaše ni plačal, celo nekemu dninarju je svetoval, naj rajši kupi čevlje svojim otrokom, kakor da bi daroval težko zaslužene kraj* carje klerikalnemu vseučiliškemu društvu.
Ali glavni vzrok, da župnik ni bil naklonjen svojemu neznanemu sobratu je bil v njegovi ljubosumnosti. Uboga para pisarska
si je pridobila v najkrajšem času največje spoštovanje v celi župniji, kar se njemu ni posrečilo tekom dolgih let. Gotovo so poslali sovražniki cerkve tega zapeljivca v občino in — to je izvedel od sela — ima z njimi trajne zveze, pa ga bogato plačajo.
In res — tudi tukaj ni župnik umel najti domovja in zadnjega prostorčka na pokopališču. Ali tega je bil sam kriv. Zima je bila blizu, sneg je zapadal nižje in nižje v dolino. Treba je bilo drv. Zato je pa treba denarja. Zaslužil je komaj toliko, kolikor je potreboval za skromno hrano. Miloščine ni jemal. Tudi mu je ni bilo treba. Bil je že leta in leta član katoliškega duhovniškega podpornega društva in pridobil je z dolgoletnim vplačevanjem pravico do podpore. Takrat, ko je bil vstopil v lepo društvo, seveda še ni slutil, da pride sam nekoč v žalostni položaj, da bi potreboval dobroto društva. Samo iz ljubezni do ubogili sobratov ga je vsako, leto radodarno podpiral.
Ali sedaj ima sam po pravilih pravico do podpore.
Toda — gospod župnik, kaj vam prihaja na misel? Ali ne veste, da je vaš škof načelnik društva ? Sklicujete se na društvena pravila? Kaj ste pozabili, da pravi vaš škof vedno: Jaz sem škof in storim, kar hočem ? Rajši ne pišite, pa si prihranite znamko. Za onih deset vinarjev si rajši kupite kruha.
Kaj? Pisali ste že? Obžalovati se vas mora, ker ne dobite niti odgovora, kaj še le denarja! Položaj je popolnoma jasen. Škof poreče: Naše društvo je za podpiranje ubogih duhovnikov. Vi pa v njegovih očeh niste več duhovnik, ker vam je zrezal duhovniško dostojanstvo s prstov, torej za vas tudi ni podpore po društvenih pravilih. Ne verjamete tega? Mislite na pravičnost in na ljubezen do bližnjega? Ubogi mož, kaj še nimate dovolj izkušenj , da ste še tako praznoverni? Rajši zmrzujte po zimi, da otrpnete popolnoma, kajti v srcih vaših predpostavljenih je več mraza, kakor v najhujši zimi. Se ne verjamete tega? Bog daj, da vam ne bi bilo treba verjeti.
Prišel je dan, ko slavi cerkev praznik vseh svetnikov božjih. Minulo je leto dni, odkar je bil župnik dobil vabilo k svojemu škofu. Celo leto je preteklo, odkar je bil župnik zapustil svojo župnijo brez slovesa. Celo leto; ali kakšno! Leto, da si ni moči misliti strašnejšega. In vendar mu je imelo slediti mnogo žalostnih let.
Od dne do dne je zaupljivi župnik čakal na svoj delež iz društvene blagajne. Seveda zaman. V hribih je bil že tak mraz, da je v nezakurjeni izbi komaj držal pero v roki.	Konec	prih.
POZOR!
Za
dobi vsak krasno remontoir pežno uro, «Gloria»-srebro, sistem Roskopf patent, anker kolesje, 30 ur idoča za kar se 2 leti jamči, z
S. Urbacli,
POZORI
& 2 50
lepo pozlačeno, Pancer verižico, samo za K 2-50 3 komadi z verižicami K 7-—-.
Razpošilja po povzetju tovar. zaloga švicarskih ur 24-18
Krakov it. 09,
asisssas^SBBSBKSsasBfiSBasi
KAVARNA
,Unione‘
preje ,Tedesoo‘ v Trstu
se priporoča cenjenim sodrugom najtopleje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena.
f8^^Sfi8^8S2SSjSfi88SSSfiSSs
Tiska Iv, Pr, Lampret v Kranju.