■ J^jTe!^ sloTould dnevnik ▼ Združenih državah Velja xa vse leto ... $6.00 _______________. I Z* pol leta.....$3.00 § Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 | 1 List slovenskih delavcev v Ameriki The largest Slovenian Daily in the United States. a Issued every day except Sundays i and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 116. — ŠTEV. 116. Entered as Second Class Matter, September 21t 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, FRIDAY, MAY 17, 1929. — PETEK, 17. MAJA 1929. TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVII. LETNIK XXXVTL Oblast skuša dognati vzrok katastrofe. D0 VČERAJ POPOLDNE JE ZNAŠALO ŠTEVILO MRTVIH 126 Strupeni plin je na strahovit način opravil svoje smrtnonosno delo. — Oblasti so uvedle več preiskav. — Zdravnik Swafford 'je edini, ki bi za-mogel vse pojasniti, pa leži smrtnonevarno bolan v bolnišnici. — Posledice strupenega plina. HOOVER IN SUHAŠKA POSTAVA CL EVELAND, Ohio, 16. marca. — Smrtno-nosni plin, ki je uničil Cleveland Clinic bolnišnico ter usmrtil skoraj sto bolnikov, zdravnikov in bolniških strežnic, je danes nadaljeval s svojim uničujočim delom. Število mrtvih neprestano narašča. Ob petih popoldne jih je bilo že 1 26, dočim se nad trideset bolnikov bori s smrtjo. Strupeni plini izvajajo svoj pogubonosen vpliv na kri, in do jutri zjutraj bo število mrtvih znatno naraslo. Žrtve so večjidel iz Clevelanda. Kakih dvajset jih je iz drugih delov države Ohio, ostali so pa iz drugih držav. Oblasti so uvedle več preiskav, da bi dognale kaj natančnega o vzroku katastrofe. Neki uslužbenec pravi, da so bila vrata, vodeča v prostor za X-žarke odprta, ko se je pojavila eksplozija. Če bi bila vrata zaprta, bi bilo mogoče katastrofo znatno omejiti. Kako so se uneli filmi za X-žarke, se ne ve nič natančnega. Na razpolago so le razna domnevanja, ki pa ne vsebujejo ničesar pozitivnega. Edini, ki bi lahk j razjasnil skrivnost je dr. Jack H. Swafford, toda on se nahaja v kritičnem stanju v neki bolnišnici. Najbrž bo odnesel skrivnost seboj v grob. Preživele označajo kot "žive mrliče". Med njimi so bolniki, bolniške strežnice, zdravniki, ognje-gasci in policisti, ki so rizkirali svoje življenje pri rešilni akciji ter vdihavali strupene pline. Zdravniki so izgubili vse upanje, da bi jih bilo mogoče ozdraviti, kajti krvi ni mogoče okrepiti proti napadom plina, in v bolj resnih slučajih bodo po-sled ice plina povzročile smrt. Nekaterim so vbrizgali zdravo kri i" kisik, pa se poskusi niso obnesli. T ipičen je slučaj Miss Elle Moeller, ki je bila u-službena na kliniki kot stenografinja. Skočila je skozi okno ter se odpravila proti do-mu ter je bila navidez nepoškodovana. Pozneje ji je postalo slabo ter se je podala v Sinai bolnišnico. Mahoma ji je odleglo ter se je še smejala, ko je čakala zdravnikov. Naenkrat se je pa zrušila na tla. Vbrizgali so ji precejšnjo količino sveže krvi, toda brez uspeha. Zdravniki domnevajo, da vsi najbrž ne bodo u-mrli, toda oni, ki bodo ušli smrti, ne bodo nikdar več zdravi. Razen dr. Phillipsa je izgubilo še pet nadaljnih zdravnikov življenje. Preiskava krvi je dognala, da je povzročilo smrt vdihavanje bromovega plina in plina modre galice. Organizirani voditelji republikanske stranke se boje učinka, ki bi ga i-mela taka postava pri jesenskih volitvah na zakonodajo. Republikanski voditi ji v državi \Yw York no bili danes celo vznemirjeni vsled poročil iz Wash-irtprtona, da pričakuje predsednik Hoover, da bo državna republikanska orgranizaeija podpirala prihodjo jesen kampanjo na te-Iju prohibicijske enforcement predloge. Kandidati stranke za zakonodajo bodo najbrž naprošeni, . maja. — Ko se pripravlja petnajst milijonov angleških žen>k na volitve, da pomagajo odločiti, v kojega roke naj se poveri uprava dežele, so se pričele Francozinje z večjo vnemo zavedati ■dejstva, da so še danes brez volilne pravice. Francozinje še bolj draži dejstvo, da imajo ženske v dvajsetih nadaljnih deželah volilno pravico, dočim je one nimajo. Dosedaj so se jim izjalovili vsi napori, ki so jih štorih* v tem pogledu. Nekatere so skušale slediti vzgledu .Mrs. Pankhurst termo vpri zarjale demonstracije pred poslansko zbornico, toda ti napori «0 se popolnoma izjalovili. Le malo število poslancev so dobile na svojo stran. Senat je vetiral več kot enkrat predlog, in pred par tedni je zadeva zaspala v senatu in poslan s'ki zborniei. Angležinje v starosti nad 21 let smejo. voliti. To dejstvo je znova obodi-ilo Francozinje, ki tse pripravljajo na odločno in novo kampanjo. Sest otrok utonilo. MEXICO CITY. Mehika, 16. maja. — Sest- otrok pogrešajo ter so najbrž utonili tekom ]>ovodnji Iružino. To bi bilo absurdno., kaj-1 Pri Orizafca v državi Vera Cruz ti družina prihaja pred družbo in I List Excelsior pravi, da je utonilo državo. Lahko bi se reklo, da je , Pri teJ povodnji nadaljnih osem država pozvana, naj dovrši delo deset oseb. Tekstilna naprava družine in cerkve. Mi pa nismo tega mnenja, kajti narava je dala po Bogu pravico družini in cerkvi, da ski^bita za vzgojo. Glede te točke smo nepopustljivi. Švedska princesa v Londonu. Kio Blauca je bila poškodovana. Nekatere uslužbence še sedaj pogrešajo. Dva angleška letalca sta se ponesrečila. LONDON, Anglija, 16. maja. Pilot Erieh Scholiield 111 njegov mehanik sta se danes smrtno po-LOXDOX. Anglija, 15. maja. nesrečila s svojim zrakoplovom. Sem je dospela švedska princesa Ko je treščil zrakoplov ob tla. je Ingrid ter bo ostala tipkaj ves me- pričel goreti. Izpod razvalin so sec. Stanovala bo pri stricu angle- potegnili obžgana trupla obeh le-akega kralja, princu Arturjtu talcev. Javno ogorčenje je bilo povečano včeraj vtsled neredov, ki so bili posledica aretacije več kot tristo stavka rje v. še bolj povečano pa je bilo to ogorčenje vsled eksplozije dveh kosov dinamita v nekem sadovnjaku v Elisabeth-ton. Xeki polkovnik, ki je poslal na lice mesta oddelek miličarjev. je rekel, da so mu štrajkarji za pretil i z bombami, če bo še nadalje zasledoval hčere stavkarjev, ki ršo bile uslnžbene v Bemberg pletil-niei. Stavkarji so zelo vznemirjeni radi navzočnosti miličarjev in rail: njih včerajšnjega nastopa. Zgodaj zjutraj je začelo deže-vwi in deževalo je v»-s dan. kar je povzročala še večjo potrtost. Stavkarji so paradirali po cestah ter zasramovali miličarje. ki so se pojavili v uniformah na cestah. Nekako ducat žensk, ki so nosile ameriško zastavo, je korakalo na čelu sprevoda. Poveljnik miličarjev je pozval svoje ljudi k redu. nakar so odšli mimo zastave ter jo pozdravili. Xa strehah obeh naprav kjer se vrši stavka, so se nahajali uniformirani miličarji s strojnimi puškami. Pripravljeni s(, hi-li streljati na množico, kakorhitro bi začeli demojist ra nti razgrajati. Parada pa se je mirno končala, nakar se je vršilo zborovanje v okrajnem Tabernaclu. Zborovanja se je udeležilo pet tisoč ljudi. I deležba je bila le malo manjša kot na onem, na katerem je govoril predsednik Ameriške Delavske Federacije "William Green. Govorniki so pozivali stavka r-je. naj vztrajajo, dokler ne bo kompanija ugodila njihovim zahtevam. vendar pa so jih svarili pred nasiljem. Ljudem so rekli, da so za njimi državne in delavske organizacije in da jih ne bodo pustile na cedilu. Nova Fordova tovarna v Angliji. DAGEXIIAM. Anglija. 16. maja. — Fordov sin Edsel je danes položil temeljni kamen za Fordovo tovarno, ki bo stala 25 milijonov dolarjev. V nji bodo produei-rali vsako leto 300.000 avtomobilov ter delov za avtomobile. ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODANAJVEČ JT SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. GRAF ZEPPELIN SE JE MORAL VRNITI POŠKODOVAN DOMOV Ko se je nahajal vodljivi balen nad Gibraltarjem, so dognali, da so motorji poškodovani. — Danes popldne bo že v s veji lopi. — Predno je izdal Eckener povelje za povratek, se je posvetoval s pazažirji. BERLIN, Nemčija, 16. maja. — "Graf Zeppe-iin , ki je nastopil danes zjutraj svoje potovanje proti Lakehurstu v Združenih državah, se je moral vrniti. Na motorjih so se pojavile\ežke poškodbe tako da poleta ni bilo mogoče nadaljevati. V petek zjutraj ob petih, triindvajset ur po svojem odletu, bo zopet v hangarju ob Bodenskem jezeru Predno je bilo izdano povelje za povratek, se le poveljnik Eckener posvetoval s potniki, ki so se — dasi nekoliko neradi — zadovoljili, da se vrnejo. Potovanje se bo vršilo prihodnji teden. LAKEIIUKST X. .J.. l(i. maja. Obširne priprave za sprejem zračne križarke "Graf Zeppelin" so bile danes tukaj zavržene, z izje- __ mo poskusov z velikimi zvočniki, i PKAG A, Oehoalovaška 10 m ,- kojih namen je. tako povečati ČIo- j __ Dvestopetdeset vojakov po. veski glas da ga bo slišati na raz- sadke v Xeuhausel je zfcolelo vsled dano dveh m; t ,. , 4 J . zastrupljene hrane. Xekateri vo- Mornanski častniki upajo » .,<>- ;. . - ' J 1 >o v smrtni nevarnosti moejo zvočnikov voditi pristanje j _______ "Zcppelina". Sistem so za vršili in- i i . , žinirji po dolgih študijah ter bo I ^hai»berlam hoče ostati posebno velike vrednosti, č,> bo slučajno megla zakrivala letalno polje. Nemška zračna križarka bo do spela v nedeljo. Mornariški častniki pravijo. d;i ne bo trajal polet iz Xemeije semkaj več kakor osemdetset ur. Velike ljudske množice, ki so lani prodrle kordon mornariških vojakov ter povzročile številne zadrege tekom pristanja. bodo sedaj zadržane \ gotovih conah. "Zeppelin" bo nastanjen ob "Los Angeles". 400,000 kubičnih čevljev vodika je pripravljenih poleg >koro enega milijona kubičnih čevljev etilenskega plina, da se opremi "Zeppelin"' za povratno pot ova nje. 250 vojakov zbolelo v Pragi. zunanji minister. BIKMFXGIIAAI, Anglija. Hi. maja. — Sir Austen-Chamberlain je v svojem volilnem govoru izjavil, da ga je ministrski predsednik liabhvin naprosil, naj obdrži m^sto zunanjega ministra. Prej so krožile govorice, da bo dobil sedež v zbornici lordov. Islandija odobrila mirovno pogodbo. KEY K I.JAVI Iv, Islandija, 1«». maja. — Islandski parlament je o-dobril včeraj zvečer lvelloggovo proti vojno pogodbo. Zdravniki pred veliko zagonetko. ASKABAD. Ruski Turkestan, I H. maja. — Tukaj se je pripetil nadvse zanimiv slučaj. Xeka ženska je porodila trojčke. Dva sta bela, tretji je pa popolnoma črne barve. Zdravniki te za gone tke ne mo-rejo razjasniti. Potres v Voghtlandu. PAI HX. Saška. 16. maja. — Prebivalstvo Voghtlanda je čutilo včeraj več močnih jx>tresnih siiri-kov. Sunki so se tudi zjutraj nadaljevali med šesto in sedmo uro. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Din. t Jugozlavijo ▼ Italijo 600 ........ $ 9.30 Lir 100 ........... $ S.7S 1,000 u 200 ........... $11.30 2,500 ........ $ 45.75 u 300 ........... $16.80 6,000 ........ $ 90.50 M 500 ........... $27.40 10,000 ........ $180.00 M 1000 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z noftm zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 1%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodiai t dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje. Pri velikih nak* ailih priporočamo, da se poprej z nam »porazumete glede načina nakazila. izplačila po PofcT« ao redno izvršena v dvkh oo trch tedni« NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. 3AKSER STATE BANK $2 COBTLANDT STBEET, NEW ?ORK, N. JL fsUphon*: Barclay 0360. OhAB NARODA, 17. MAJA 1929 Owned and Published by 8LOVJBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) 8aka»r, President Looii Benedik, Treasurer PIam of buiineai of tke corporation and addreaaet of above officer«: W Cortlandt Bfc. Borough of Manhattan, New York City, N. X. "GLAS NABODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. čilo feo Ameriki grof Thaon di Revel. Grof je načelnik fašistične Uge v Združenih državah ier se mudi začasno v Rimu, tixla namerava vkratkem pri-t i zopet v Združene države. Značilno pri ti m je, da ta plenieniti grof ni ameriški državljan. Navzlic temu se je pa zadnjič mudil štirinajst mesecev v Združenih državah ter se politično udejstvoval. Potoval je po vsej deželi ter je po naselbinah, kjer s< Italijani naseljeni v večjih množinah, ustanavljal podruž-lee "Fašistične Lige v Severni Ameriki '. Ta Lig;a ima sedaj 120 podružnic, vodi jih pa direktno iz Rima Piero 1'ariui, ravnatelj tujezemskega fašizma. Na kratko naj ho omenjeno, da je Parini pod direktno Mussolinijevo kontrolo. Grof Thaon di Revel je prišel v Združene države 'lna obisk". Pred šestimi tedni se je vrnil v Italijo, da poroča iMiiošujim oblastim o položaju. Te dni je pa že dobil povelje, naj se vrne nazaj v Ameriko. Namen Fašistične Lige je:— 1) ovirati amerikanizacijo Italijanov ter jih ohra-jati fašizmu oziroma Mussolini ju; 1') propagirati fašistično teorijo družbe ter izpodko-pavati demokracijo Združenih držav; 3) siliti ameriške državljane italijanskega pokole-nja ter italijansko-ameriško časopisje, naj podpirajo fašizem; - 4) uvesti špijonažni sistem, da bodo ameriški državljani italijanskega pokolenja pod neprestanem nadzorstvom Ver poročati o njihovem delovanju italijanskim oblastim. Nadalje vsebuje poziv, ki je bil poslan v Washington, seznam terorističnih dejanj, ki so jih zakrivili organizirani fašisti proti Italijanom v Združenih državah. Noben Italijan v Združenih, državah, ki se odkrito postavi fašizmu na robu, ni varen. Grof di Revel izvaja na prebivalstvo italijanskih naselbin v Ameriki ogromen vpliv ter imajo Italijani pred njimi večji rešpekt, kakor ga imajo pred ameriškimi sodišči in oblastmi. Kaj bosta Hoover in Stinison odgovorila na Villar-dov pesi v? Ali bosta prepovedala Revelu prihod v deželo ali mu bosta dovolila, da bo zopet prišel ter nadaljeval z rušenjem ameriških ustanov? Umor dr. Cimbalova. VZORNA SVETNICA. Kardinal Rampolla je objavil nedavno .zanimivo razpravo o življenju «v Melanije. Ta svetnica je Ibila največja dobrotnica vseh c*k»ov. Ratzdaia je v.se, kar je imela, a njeno bogastvo je 'bilo tako ogromno, d« bi 'MUienerlo celo milijone ameriSkih dolarskih priti- Mel&nija je bila hčerka rimskega senatorja Valeria PfciJbdieol©. se j® < P&Haaaom m ko je prednica samostana na gori Olivet, ki ga je ustanovila 31. decembra 439. Xjeno bogastvo je fcilo ogromno zlasti v nepremičninah. Imela je obširna zemljišča v Rimu in po celi rimski državi. Ce 'bi zložile svoje bogastvo skupaj rodbine Rook^tfelrer. Carnegie in Astor, bi se ne moglo primerjati z bogastvom sv. Melanije. Xjeni letni dohodki so znašali v sedanji vahrti nad 1 milijardo lir. Ustanavljala je cerkve, samostane doforodejne zavode, ž» prt-i reJeUw fiuuv Sn zadnji seji čehoslovaškega senata so vložili socijalno-demo kratieni feenatorji irrterpelaci)o v zadevi umora ruskega zdravnika dr. Cimbalova v Kutni s01"-- Interpelacija pravi, da vlada v Kut-ni gori in v okolici že ve«"* tednov sjjlošno razburjenje. V javni bolnici ■sta čutila dr. Cimbalov in dr. Kral več tednov silne bolečir.t v želodcu in ledvicah. Dr. Cimba-lov je 21. febuarja v strašnih mukah umrl. Dr. Kral še zdaj ni izven nevarnosti. Pri obdukciji dr. Cinvbalovega trupla so zdravniki ugotovili zastrupi jen je z arze nom. Ko so pa kemično preiskali" njegovo drobovje. so našli vl>čjo -količino izmletega stekla. Zmleto uteklo >0 našli tudi v drobovju dr. Krala. Oba zdravnika sta dobivala hrano iz kuihinje v bol ci. ki jo vodijo nune. Na podlagi izja-ve strokovnjaka, ki je kemično preiskal drobovje dr. Cimbal so oblasti več nun aretirale. Najvišji interes justice v državi je, ugotovi resnica in da be ne vmešava v sodno postopanje noben nepoklican činitelj. Vsa javnost je pa strmel^, ko >e je izkazalo, da posegajo v knm-peteueo sodišč politične stranke. Čira so bile nune aretirane, sta se ;x>javila v Kun t gori dva poslanca 'klerikalne stranke, ki e>ta poselila nune v preiskovalnem zaporu 'n takoj nato intervenirala pri preiskovalnem sodniku, naj jih zjwisti. Za intervencijo nista ime-a nobene zakonite legitimacije, cer nista foila pravna zastopnika iretiranih nam. Nezaslišano je. da poslanci na ak način posegajo v koni}>eteiico odišč. Kmalu je pritspela v Kut- 10 goro tudi .soproga pravosodne-ra ministra, ki je posetila predsed-irka okrajnega sodišča. Tudi ta (>oset je vzbudil med prebival-itvom splošno pozornost. Čudno je, da so bile umora osumljene Mine takoj izpuščene in da so se >ri odhodu iz preiskovalnega za-oora preiskovalni sodnik, držav- 11 pravdni k in pri m arij bolnice xstentativno opravičili in prosili rune oproščenja, da so morale »resedeti nekaj dni v preiskoval-iem zaporu. f>d smrti dr. Cimbalova sta milila že dva meseca in še zdaj ni tgotovljeno, kdo je morilec. Razburjenje v Kutni gori je vedno večje in zdaj ni več dvoma, da J vutna gora ni kraj, kjer bi bilo mogoče za got net ni umor objektivno in nepristranosko preiskati. Vedno bolj prevladuje prepri- čanje. da je nujno potrebna delegacija drugega sodišča, kajti •azmere pri domačem sodišču so :eio čudne. Javnost tudi opozarja la dejstvo, da je preiskovalni sodnik ekf»poniran pristaš klerikalce stranke, kar nikakor ne more pomirjevalno vplivati na javno nnenje-. K a zen sk o-pra v n i red do-oča, da je dopustna delegacija lrugega sodišča iz razlogov javne /arnosti ali drugih važnrh razlogov. V tem primeru je upraviče-lost delegacije drugega sodišča lovolj utemeljena, 'ker gre za in-erese pravičnosti in države. Zagonetni umor dr. Cimbalova je dobil s to interpelacijo politično ozadje in se bo najbrže razvil ' afero, ki utegne zelo kompromi-rirati čehoslovaške 'klerikalce, a morda tudi sodišče v Kutni gori. Dop 1 s 1 VRATA PALACE LANCELOT! Ob priliki sporazuma med Vatikanom in Italijo so se zoj>et odprla vrata palače Lameelloti v Ki-mu, ki jmj bila skoro šest desetletij zaprta. Pred 59 leti je ukazal knez Filip Lancelloti. da jih za vedno zapro v znak globoke žalosti 'in 'odločnega .protesta. Nikogar niso "pustili v palačo in nihče si ni smel ogledati tam shranjene sijajne stare kopije slavnega metalca diska, ki je najboljša svoje vrste, edina, ki ima Še ohranjeno glavo. Zaman -s-o prosili številni da rin osi ovci in umetniki, da bi si snteH ogledati to mojstrsko delo grškega kiparstva. Niti priproš-nji nemškega cesarja Viljema II. se ni posreičilo pridobiti kneza za to, da. 'bi nekemu nemškemu uče-n.ja'ku izjemoma dovolil vstop v palačo. Knez Filip je ostal neizprosen. Po (knezovi smrti je kneginja zvesto čuvala vse odredbe umrlega soproga — do zadnjega časa. Dala je na palači izobesiti "belo-rmeno izastavo s pa peško tiaro in drugo rdeče-belo-zeleiK) zastavo z grbom savojske i\)dbine ter nato ukazala odpreti vrata -palače. Barberton, Ohio. V listih smo čit-ali, da je dne 8. aprila pogorela vate Dolenje pri J nišama h v Istri. Požai- je uničil '23 i>oslopij, ki ppqtadajo šestnajstim hišnim gosjHxlarjem. V naši naselbini sva dva rojaka iz one vasi. namreč Josip Tjčič, h. št v. 19 m Anton Cekada, h. štv. 26. »Sklenila sva, da obiščeva usmiljene rojake ter pozoveva vse one. ki spadajo v ono fai-o. naj darujejo I K) tsvoj; in oči za ubo-ge pogorelee. Vsak dar bo s hvaležnostjo s-pre-jet, imena darovalcev bodo pa v listah obja.ljena. Naj omenim še, da nama ni požar napravil nika-ke škoile. Kar bova nabrala, bova ]K»sla.la kakemu zanesljivemu vaščami. da bo pošteno raztlelil med 'pogorelce. Pozdrav! Josip Ujčič. 215—15. St., Barberton. O. Walsenburg, Colo. Včeraj smo pokojmli občeznano rojatkinjo Mrs. Mary Brus, ki je bila rojena pred šestdesetimi leti nokje pri Črnomlju na Dolenjskem. Njen mož je umrl pred šestimi meseci. Zdi se mi, da sta bila ona dva prva slovenska priseljenca v (bližini Walsenburga..Da je bila i>okojnica zelo priljubljena med rojaki in tujerodci, je pričal njen pogreb. Zapušča hčer Mi-s. G. Polich, zeta in vnuke. Sorodnikom izrekamo naše sožaljc, {»'ko j niči ]>a želimo večni mir in .pokoj. Belichevo družino je zadela ne-fireča. 'Avtomobil je povozil njihovega sedemletnega sina Antona in sicer do smrti. Tudi pogreb tega mladeniča je bil jako lep. Rodbini izrekamo naše sožalje. Z delom gre jako počasi. Pred kratkim so -zaprli še dva premogovnika v (bližini La Veta. To je farmarsko mesto. Edini promet je tale oz van i round-house, pa še tega nameravajo v kratkem preseliti v Walsenbui g. Pozdrav Vsem zavednim Slovencem in Slovenkam. M. J. Bavuk. ČE ŽENSKA SAMA POTUJE MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIK V KARLOVIH V ARIH. Priprave za mednarodni šahovski turnir v Karlovih varili so £e tako napredovale, da lah'ko trdimo, da bo to od svetovne vojne rta j večja prireditev te vrst-e v Evropi in gotovo doslej največji turnir v Čehoslovaški. Že okoliščina, da se bo turnir vršil v svetovnem kopališču ob času največje kopališke sezone, je dobra vaba za svetovne mojstre iai goste, ki bodo kot strokovnjaki 'prišli na turnir od vseh strani sveta. Turnir prireja mestni svet. ki je sam daroval 200.000 čeških 'kron za pokritje stroškov. Določene so sledeče nagrade: 2CT.000, 14,000. 10.000, 8000, 6000, 5000 in 3000 čehoslo-vaških kron. Udedežeoci bodo imeli jx>polno-ma prosto oskrbo, poleg tega pa so določene še |>osebne častne nagrade in premije. Te dni je sporočil svetovni šahovski prvak dr. Aljehin, da Sprejme ipovabilo. Nadalje so se priglasili dose-daj Capablanca. Bogoljubov, Sa-mish, iNjeurcovič. Rubinstein, Tar-taikow-er in Spiel-man. Ni izključeno, da se bo trarnirja udeležil tudi bivši svetovni prvafc tir. Ea-sker. Od Če-hov so se doslej prijavili dr. Treybal. Gilg in Flohr. Po \is?ej prili'ki &e bo prijavil t-udi čehoslovaški Šampijon Ret L Kakor «e sliši, se bo šahovdsega turnirja v Kar Povili varih udeležil tudi svetovni šahovski mojster, »dr. iaž. Milan Vidmar. NAJMANJŠI MOŽIC NA SVETU Nedavno je uini-1 v Belgiji Josef Gajot 'ki je bil najmanjši mož na svetu. MeriL je namreč samo 66 em. Pokojni je bival v vasi Ogue blizu Liitocha, kjer si je kupil hišico in se. je preživljal z dohodki svoje rente. Gajot jc imel normalne roditelje in Ob rojstvu je bil normalen, toda v tretjem letu je nelial ra«ti. V šoli se je dobro učil in imel je zelo lep glas. Kmalu je pa oglušil in izgubil je tudi glas kot edini dar prirode. Njegov obraz je bil pokrit z gubami tako. da je napravil vtis zelo starega človeka. Gajot je nosil otroške čeveljčke in bil jt.-. ponosen, da je pritlikavec. Kot pravi Belgijec je rad pil dobro vino in igral v karte ali domino rn zato se je s soigralci često zapletel a- prepir. Posebno rad je liodil s svojimi vnuki iia rzpre-hod. Zanimivo je bilo gledati možica, ki je bil za dobro glavo ^nanjši od svojih vnukov. NekoČ tie je do ušes zaljubil v neko odlično damo in ko ga je odklonila, je hotel izvršiti samomor. Primo Margi, bivši župan lili-putanskega mesta, ustanovljenega v pariškem boirlongskem gozdu, je kot strokovnjak ugotovil, da spadajo med pritlikavce oni, ki merijo manj kot 130 era. Pariška liliputnska občina je pa sprejemala tudi člane, 'ki niso dosegli predpisana mere. Najmanjši član je bil pritlikavec Ludvik, ki je meril 60 cm. L&bko si mislimo njegovo presenečenje, ko se je pojavil na Biliputanskem kongresu pritlikavcev in pritlikavk Gajot, ki je -bil še 3 om manjši od oje- ffa- PRIJETA CIRKUŠKA P0-MAGAČA Po uspelem Jožef o vem •sejmu je odrinil lastnik vrtiljaka in gugal-niee France Tomac, ki je prezimo-val letošnjo zimo v studeniškem pratrju. v širni svet iskat zaslužka. Naložil je svoje premoženje na vozove in krenil mi deželo, s seboj pa je vizel dva poniagača, ki sta služila pri njem že v Studencih. Pretekle dni je prišla potnijoiča družba do Celja, kjer se je nameraval lastnik vrtiljaka ustaviti za dalje časa. Med potjo sta tpomagaču gospodarjevo zaupanje zlorabila in odnesla iz stanovanjskega voza gospodarjev kovčeg, ga v bližnjem grmovju s silo odprla in pobrala iz nje^ga vso gotovino, zlatnino ter -svoji delavski knjižici. Gospodar je tatvino opazil, jo javil oblastvu in te dni je studenrška i>olicija aretirala osumljenca, ki sta tajila tatvino, izdali pa sta ju delavski knjižici, ki -sta ju odnesla iz ikovčega. Seveda sta nato tatvino priznala. Tomcu sta poleg zlate ure. verižic in izapestnic odnesla 1500 dinarjev v denarju, za kar bosta polagala račun pred celjskimi sodnik L OGLASI NAJ SE BLAŽ KAETE-NEGAR. da mu pošljemo pismo, ki je zanj došlo iz domovine. - "Glas Naroda1*, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (2x VG&17) PS O D A SE dvonadstropna zidana hiša, s prostornim basemenfcom, pripraven za trgovino. Do naša $120.00 mesečno. V dobrem stanu. Proda se po nizki etui zaradi odiioda v staro domovino. Vprašajte po nasdovn: 18» V. 2M St., HL (5x 16—21) Kakor so lepa v>a g«^la. žal mo v teorij:, tako je tudi zelo lepo gesta o svobodi moderne žene na potovanju po svetu. Dama. ki potuje sama. je svobodna in ni se ji treba na nikogar ozirati, tola to velja .samo v teoriji, kajti praksa kaže mrsprotno. Razmer j.- na par-niku jjotujoče dame do njene okolice. .seveda, če je mlajša in vsaj povprečno lepa. se ravna po razredu. v katerem potuje. Nan dn<*>t in okolica sploh n-> prideta v p<»-štev. Celo Američani, ki jih hvalijo kot na jvečje kavalirje. so v tem |K>gledu |>opolnoma enaki napram evropskim "barbaram", /a katere nas Američani še vedi; r smatrajo. Naj navedemo samo kratek primer, ki jasno priča, da je ta trditev pravilna. Lani so poslali h Zedinjenih držav po .svetu pflr" uik 7. ameriškimi študenti in študentkami. Parnik so nazvali "plavajoča univerza*', kajti izletniki so imeli namen študirati zemlj- pis in druge vele na ta načn. da bi si vse, kar jih j<* zanimalo, na lastne tči ogledali. Za prvim so hoteli Američani poslati dru«ri parnik. ki pa je odplul brez dijakinj, kajti profesoi>ki zbor j" previdno izjavil, da jo pri>otno>t deklet na par-niku motila študente tako, la nUo mogli študirati. Narava j*- torej močnejša Ovl najboljše ameriške vzgoje. V I, razredu prekoeeanskih pnr-nikov potujejo večinoma ;iamo bogati Američani in če "je ameriška demokracija v resnico nekoliko drugačna, nego jo opisujejo, je vedenje potnikov tudi v skladu ? ameriškimi običaji. Prvi razrel i-ma na parniku in na razpolago največ prostora. Potnkom ni treba čepeti v tesnih prostor h in zato vidimo v skupnih dvoranah \vč •skupin. V enem kotu sedita solidna starejša zakonca, v drugem či-ta lepo rejpn gentleman novine itd. In v dvorani je tiho. kakor v cerkvi. Potniki I. razreda se pozdravljajo samo inimogrele na ta način, da pokimajo z glavo. Vzrok tiči v tem, da so nekateri zelo bogati in da nočejo občevati z onimi, 'ki imajo komaj za vožnjo. Ce potuje samostojna dama v I. razredu in če se vede tako. kakor njeni sopotniki. je lahko prepričana, da je ne bo nihče nadlegoval. Položaj se pa takoj izpremeni, če potuje dama sama v II. ali v III. razredu. Potniki II. in lil. razreda imajo na parniku manj prostora in med sezono vlada v obeh razredih velika gneča. Če -o pojavi v množici potnikov TI. ali ITT. razreda lepa dama ali gospodična brez spremstva, jo takoj obkolijo kavalirji vseh starosti in na rodnosti tako, da komaj sproti.odklanja vabila, naj zavije po večerji v bar. Tz tejra položaja ima dvojen izhod. Lahko si izbere enega kava lirja in mu posveča vso pozornost tako, da --i drugi ne upajo ve" blizu, ali pa odklanja "brees razlike vse. kar ma koncem koncev isti efekt. Toda sojetniki, pa naj si bodo gospodje ali dame. gledaje tako damo postrani misleč, da ?o. vi na ta način kavalirje. Tega mnenja sopotniki nikoli ne izpre-mene. čeprav ara javno ne kažeto. Boljša družba hoče imeti jasno razliko med dostojnim in nedostojnim. Zato bo oestala mlada, lep? dama. dekle iz dobre rodbine š; dolgo tarča zlobnih jezikov, če no tuje po svetu brez spremstva. POZDRAV! Predrto se podam na parnik "Paris. pozdravim še enkrat vse svoje sorodnike, prijatelje in znance v East Helena. M o nt., posebno moja (dva brata, bratranca, njegovo ženo, obe hčeri in sina Tx>jze-ta. Hvala družini Mihelič za vs>o postrežbo. Pozdrav družini Sašefc in družini Langenfus. Hvala Sakser State Bank iza u-ljud«no in točno postrežbo. Josip Prebil. ROJAKI, NAROČAJTE SE j*/ "GLAS NARODANAJVEČ JI SLOVENSKI VNJSYNlb V AMERIKI. Na vodljivem (balonu "Graf Zeppelin" ki bo vkratkem že drugič obiskal Ameriko se nahaja tudi mlada gorila, namenjena za či-kaški zverinjak. Sedi zamišljeno v svojem kotu in potrpežljivo čaka. Potniki pa glodajo skozi mala okenca in se čudijo. In v tem je raalika. Življenje je kratko, obenem pa tudi dosti dolgo, in človek marsikaj pozabi. Tako sem naprimer pozabil, kdaj In kako sem prodajal rešeta na Uril oveni semnju v Krškem. Morila ■bo dotfčni Ribničan ki je dal 'kanadskemu dopisniku tozadevno informacijo, toliko dober, da bi mi izbistril opomin. Toda če se ne motim, se dopisnik moti. Joži- mi poroča iz Waukegana, da bo prišla neka rojakinja v New York mene pogledat. Se res ne izplača, gospodična, je škoda denarja in stroškov za tako malenfkost. Kar Jožeta poglejte, pa boste bolj na dobičku. 1'pam. da sem s tem dostojno vrnil kompliment. Slavni liznajditelj Edison jc zaslutil. tla se mu bliža zadnja ura. •Star je že nad osemdeset let ter je začel izbirati sebi vrednega naslednika. Naročil je ravnateljem vseh ameriških ljudskih, srednjih in visokih šol. naj mu vsak v svoji šoii določijo naslednika. Iz t*-«;a števila popolnih, bodo izbrali par sto najbolj popolnih, izmed najbolj popolnih pa enega, ki je dovršen in nenadkriljev ter bo v do-gletlnem času vreden naslednik slavnega Edisona. Fant bo moral biti popoln v moralnem pogledu ter mora razpolagati s tehničnimi in mehaničnimi zmožnostmi. Ženske so izključene iz te tekme. Zakaj vendar* Saj se ženske na vseh poljih udejstvujejo. Odgovorna to je lahek : — Najbrž je Edison kdaj kako žensko opazoval, ki je skušala zuibiti že-belj v steno. In na podlagi tega opazovanja so bile ženske izključene rz tekme, tako v moralnem 'kot t-ucli v tehničnem odiru. To jc vsekakor čudna in značilna zgodba. Tihotapec žganja je padel v j morje. Obrežni stražniki so potegnili | nezavestnega iz vode. VHli so mu pur kapljic njegovega žganja v usta, pa se je takoj zavedel. Nato so fia aretirali. Ce drugega ne. je to nepofriten dokaz, da je včasi tudi kaplja žganja 'koristna. Neko poročilo pravi: — Molki potrošijo manj za obleke, da ostane več za njihove hčere in žene. Pa se vidi njihove žene in hčere po ulicah, po karah, na veselicah in plesih. In ko jrh človek gleda, pride raebote do zaključka, da si je stari salamentfko malo od ust odtrgal. Starega samca so vprašali, zakaj se ni oženil. — Ja. — je odvrnil, — zakon je resna stvar. Ko sem bil *tar petin dvajset lot. sem se mislil ženiti in sem premišljeval, če bi se ali ne. Ko sem bil star i>etintri-deset. let. .spin zopet začel premišljevati. Zdaj sem star petinšestdeset let in še vedno premišljujem. Zdi «e mi, da je zakon tako resna stvar, da mora moški do smrti »premišljevati, -če bi se oženil ali ne. r«žss OLA8 NARODA, 17. MAJA 1929 Radoslov Rudan: NA CENZURI C»'ii/'»r Bogomir Pilovec j*' se-.Serafinp ne more živeti brez Te- Cenzor Bogomir P i Lovec je vzel del za, mizo, ?x gel / obema rokama ' be moj zlati Janve!" pismo, ki je bilo namenjeno pro- v kof>o zapečatenih pweui in jih | Bogomir Pilovec je hotel oboje fesorju. in ga vtaknil v zavoj s premešal. Tako je storil vselej, pisem tzaJeipiti in vreči v košaro, preden se je lotil svojega jK>sla.' a tedaj mu je nenadoma šinila v V dolgih mesecih službovanja -pri'glavo hudobna misei. "Kaj, eo vojaški cenzuri se 'ga je bila po- bi?'' !»e je vprašal. "Ne!" j« dejal }M>i-očni'ko%nm naslovom, ono drugo, ixrrocnikii napisano, je pa dal v ovoj iza profesorja. Hudomušno se je nasmehnil, zalepil pismi h .otila neka čisto ]K>sebna srast po ' {>o kratkem jwreudarku. "Čemu bi j cenzurno pasico in ji vrgel v pošt-bp< zna vanju, tujih čustev, vrlin in.se mešal v tuje posle? Kaj so mi 110 košaro. "Tako!" je izadovolj-shub'^li. Svojega cenzorskega po- mar ta gospodična Serafina, njen no dejal sam pri se-bi. "To bosta sla ni opravljal suho in mehanie-' lahkoverni ženin in 'kratkovidni gledala ženin in ljubimec .In Se-iim Uakur njegovi tovariši, ki so Ijufoimee ? Če sta tako neumna, rafina. 'Serafina . . . Zmotila se je kali v tujih pismih samo prepo- ' dobro!*' je pomislil in kakor v snu sama", je dodal, kakor da bi se v i,mili poročil. Iiogomir Pilovec deklal pregovor: "Proti neumno- hotel oprati krivde, 'katere -se je se je poglabljal tudi v vsebino in *n udiral duševnost onHi. ki so jih sti se še bogovi zaman borijo". j podzavestno zavedal. Toda izkušnja va, ki ga je 'bila! 4To ¥ bili napisali in tistih, katerim so . prijela. ga ni hotela izpustiti, bila namenjena. Toliko globin, to-,'je grd erbija!" >e je razburil. "Pod-j Iko človeških skrivnosti hO mulo vara nje je. Profesor je pošten) Cenzor Bogomir Pilovec je ©d odkrivala, da je vse drugače ka- človek; samo za svojo znanost ži- tistega dne dalje skrbno iskal pi-kor nekdaj presojal ljudi, njihovo vi in za njo. Trudi se in skrbi, sem gospodične Serafine, a iskal počrtje n nehanje. Vendar ga ni- da bi ji pripravil udobno in toplo ! jih je zaman in vedel je, kaj in >i vsa pisma enako zanimala. Xe-1 gnezdeče, ona pa ga vara z dru- kako ^e je zgodilo. Trikotnik je gim. "In", je pomislil dalje, "mo- bil raizbit. stranice so bile ločene rebiti tudi poročnik ni napačen d m ira od druge: gospodična Se-č to vek; morebiti jo tmli on ljubi". rafina je bila izgubila ženina iu Zakaj bi igrala z moškimi srciZakaj prav ona, Serafina.'" se je razvnel in izkušnjava je zmagala nad ugovori vesti in službenih dolžnosti. Opravek moderne dame. 11 era kat- ltil ■ra •ri'h so bila pu.sta in suiiojMir-h je 'breiz {jozomrnsti odla-a pa so vmes tudi druga, j«- spoznal že po pisavi Ln *»e je vedno razveselil. Tistega dne je pa bil Bogomir Pilovee slal>e volje: ujezila »o ga poročila z bojiSča. ki so prijwve-dovala o novi veliki zmagi nad Rusi. Xj<*govo početje je bilo tedaj bolj nervozno mešanje iz navade, nego iz ljubezni in strasti do cenzorskega posla. Malomarno je uzel v roko prvo pismo, ga odprl in naglo prečita!. Mati je pisala svoj en »u sinu-edincu na bojišče. Tožila je, kako ji je hudo po j njem. odprl je drugo pinmo. — Kmečko dekle je |>ošil.jalo ]»ozdra ve svojemu daljnemu ženinu. "Ko se vrneš", je zatrjevala, "se vza me v a in takrat bo vwe pozabljeno .. Pilovec se ljubimca, profesor je bi! ob nevesto in poročnik je ostal brez ljubice, Kako in zakaj se je to zgodilo. pa je vedel samo on — cenzor Bogomir Pilovec . . , Tri dni in tri noči za klavirjem. KAKOR AVTOMOBIL Z ENIM CILINDROM DA, SEVEDA! Včasi so avtomobili krevsali naokrog jako ponosno z eno-eilinderskim strojem. In marsikatera gospodinja se dandanes muči pri domačem delu s pripravami, ki so bas tako starinske in skoro baš tako nerabne kot je enocilinderska kara. Šest in osem cilindrov pomenja uspešnost motorja — električne priprave pomenjajo uspešnost doma. Če bi možje vzeli en dan počitnic ter se prepričali s kakšnim orodjem delajo njihove žene — kot se zanimajo za svoje kare — bi bilo baš tako malo domov brez električnih potrebščin kot so redke kare z enim ali s dvema cilindroma. Električni Pralni Stroj pere Hitro. ne da bi Manija rekorderstva je objel« zadnja leta tudi Evropo. Xajprej se pojavili umetniki v gLado-vanju, ki so se prodneirali kaj cele mesece, drugi so zopet plesali tri dni in tri noči skirpaj itd. Znani dunajski pianist (jeza Ledov-oro<*-niku iz sosednje gar nizi je. Bogomir Pilovee je dobro |H>zual pisavo iu dast- čan je sedel 75 ur. Ledo»vsky jih j je presedel 76. Oaza Ledovskv je začel igrati na klavir v četrtek zvečer in sicer v hotel Continental. Igral je brez not in kar po vrsti vse oj>erete, ojwre. šlagerje itd., kolikor se jih je pač opominjal in naučil v 30 letih svoje prakse. Začel je z Eiia-nim napevom iz oj>ere "Carmen": 4,Xa boj toreador pripravi se..." V soboto o|w>lnoči je Ledovskv še vedno sedel za klavirjem in navdušeno igral. Bil je dobre volje in ravno mu ona, 'ki je ta pisma pi- j sala. oesebno ni bila zuaua, je po-!11* ua ni karalo, <*» bedi in znal vse njene skrivnosti in let Vedet je, da je s profe«*>r-zar«ičeua in da ima s poroč-vm ljubavno razmerje. Onadva i»ista slutila, da ja I razbija }>o klavirju že 52 ur. Pti-blika. kr je bila sprva napram tekmovalcu precej aptična, se je začela v petek zanimati za iizred-i delita nje- J110 kar t rumom a so pri- no ljubezen. Trdna sta bila zase prepričana, da jima je zvesta. »Samo on, cenzor Bogomir Pilovec, ji1 vedel v«1 to; samo on je stal med trojieo kakor nevidna križna-na točka gredi trikotnika, in he je smejal, smejal... Oiprl je najprej pismo, ki je »bilo namenjeno profesorju in ga počasi in pari j i vo 'prečita!. Gospodična JSerafina je sporočala svojemu vrednemu ženinu, kako vroče hrepeni i>o njem in kako težko pričakuje tistega dne, ko bosta mož in žena in no življenje. Drugo pismo gospodične Sera-fine, *ki je bilo nanienjeno mlade-mu poročniku, je ]>a bito polno ognja in mladostne strasti. "Vse noči ee mi sanja o Tebi, moj Ijub-eek!" mru je pisala. "Nenadoma se mi v spanj u zazdi, da si pri meni Ln >ko se vroča in vsa prevzeta od Tvojih poljubov in objemov prdbtAJim, izlegam hrepeneče tvoje roke r samotni mrak in tedaj si tako zelo želim, da bi bil reaaično pri meni. Frižela bi & sebi Tvojo kodrasto glavo, pogledala bi Ti v globoke črne oči in Te in Te vraže* vroče poJjubila. .? Tvoja v>aj. hajali ljudje v hotel. Do petka ga 'je posetilo 3(K)0 gledalcev, do so- mote opolnoči so jih našteli 8000, a 21. aprila ga je obiskalo najmanj še enkrat toliko radovednežev. Mož bo vsekakor za svoj trud dobro poplačan, ker radovedneži morajo plačati vstopnino. Zanimivo je, da je Ledovskega obiskalo največ gostov po drugi uri zjutraj, ko se namreč za pro razni uočni lokali. Tedaj so pri- Nič mencanja — Nič ovijanja. Elektrika o. pravi trdo delo hajali muzikanti iiz raznih varije-tejev, kabaretov in gledališčT pa tudi drugi, ki jim dan ni nikoli dosti dolg in ki so mnenja, da ga morajo podaljšati do jutra. Sem-pataiu je stopil v dvorano tudi njegov zdravnik dr. Braun. ki je "paeijenta" preiskal, mu potij>aJ , žilo, kontroliral srce in krvni j>ri-tisk — vse to sevetla med igranjem. kajti pianist ne sme prenehati v. igro niti za hip. V soboto ob 22. je zdravnik ugotovil, da je Ledovskv razmeroma še prav svež in 'bil je prepričan, da bo vzdržal ]>olnih 7t> ur, to je skoro polovica tedna brez spanja, ne da bi trpelo njegovo 'zdravje. Ledovskv je izjavil dopisniku nekega dunajskega lista, da čuti v sebi dovolj energije in dči je prepričan, da bo zmagal. Za zaključek izaigra "Xa lepem sinjem Dunavu". če >e mu pa posreči, bo igral kar naprej do jutra Xajue-prijetnejše so mu dopoldanske ure in sicer med 7. iu 10, ko se ga spanec loteva z vso silo. "Toda dovolj sem treniran'', je omenil Ledovskv, "sicer me pa te tri ure zarbavajo moji stanovski prijatelji, 'ki dobro vedo, da je to najbolj kritičen čas. Pripovedujejo mi razne šaljivke". "Xatakar mu je prinesel črno kavo" — 'jK>roča neki dunajski The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company New York and Queens Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company f NEHVALEŽNA PREZ1M0-VALKA. Pri Mariji Brega nt ovi ua Tez-iiiu je vso zimo vedrila Ivanka Ovčarjeva. ki je zaradi številnih tatvin in drugih prestopkov prav slabo za i.;ana pri oblastvih. Bila je že okrog 15-krat kaznovana, toda 'kazni jo izpametujejo le za mikaj časa. Po daljšem odmoru si je Ivanka zopet dovolila drzno pustolovščino, ki ji v policijskih analih ni najti primere. Iz spretne tatice postala vlomilka. Pretekle dni, ko Bregautove ni bilo doma. se. je skrivaj približala njeni hiši. vlomila okno in ztozla v stanovanje, kjer so ji bile razmere list — "z levico je segel pianist , Prav dobro zrna ne. Odprla je kov- NAD 2000 LET STARO DREVO po skodelici z desnico je igral dalje. Verdi in Ptuecini. Čajkov-sky in Lehar. Massenet itd., vse po vrsti, kar mu pač pride na misel". ceg svoje gospodinje in ukradla 350 Din. gotovine, nato pa s svojima nezakonskima otrokoma odšla proti Iločam. ADVERTISE IN GLAS NARODA HOV FRANCOSKI PARNIK. Pri St. Xa'zarre so spustili v morje novi franeoski kabinski paruik "Lafayette" in sicer v nav- Freneh Line. Parnik je krstila 3frs. Manrrice Tillier. V svojem govoru je rekel Mr. zočnosti Pierre Forgeota, franco- A. Ilomberg rekel, da sta dobila skega ministra za javna dela, An dre Ilomberga, predsednik French Line, Rene Foitlda, predsednik Pertlioeit ladjedeittiee tear Manriee T ill i era, upravnega ravnatelja h tem Rochambeau in De Grasse vrednega tovariša. Parnik bo vozil med Xew Yor-kom m Havre. Dolg je 183 met rov. ter. ima 25 vajali 20,000 ikon jskih siL tisoč tou deplacementa. Njegova naglica znaša 18 vozljev na uro. Imel ibo sedem krovov. Vsak krov bo mogoče hermetično zapreti. Za shičaj požara bo na razpolago 150 eketrienih brizgalk. Pri nas spadajo med najstarejša drevesa lipe, med katerimi so mnoge stare že več sto let. Najstarejše drevo na bvetu je pa v stari prest oliei bivših cevlonskih vladarjev Anuradhapura. To je figovo drevo, izvirajoče baje iz veje drevesa, pod katerim je počival Gantoma. ko je postal Budba. To drevo je znano pod imenom boga h a. Vsajeno je bilo leta 288 pred Kristusom v 18. letu vladanja De-venipiatine in je staro sedaj 2208 let. Krjrlj je vsadil drevo lastnoročno in izjavil, naj raste in zeleni do konca sveta. Drevo je veljalo za sveto in vsi so mu prizanašali. Zadnja stoletja so prihajali k temu drevesu tisoči romarjev iz vseh krajev Indije in pod njim se vrše najrazličnejši obredi. Xa svetu ni drevesa, ki bi bilo videlo toliko zgodovinskih dogodkov in kateremu bi se bilo poklonilo tol'iko pokolenj. Xe.ki dovtipnež je dejal, da ni nobeno pretiravanj^-, če trdimo, da bi se morala moderna ženska za svojo tedesno lepoto in za vsa svoja oblačila zahvaliti raziskovalnemu delu mož. Od prvega trenutka. ko zjutraj vstane, do tiste ure, ko spet leže, je njeno življenje odvisno od kemikov in inženir.je v. Xje prva pot zjutraj jo vede gotovo v kopalnico, kjer se posluži raznih električnih kopalnih priprav — ne da bi o njih seveda kaj vedla. Z vodo pomeša razne soli, ki naj ji napravijo kožo mehko in svežo. Redkokdaj se zaveda, da sestoje te tniočjo raznih kemičnih procesov. Najbolj preproste vaje povzročajo v telesu neke kemične procese, oziroma nastajanje nekih kemičnih snovi, ki jih je mogoče v laboratorijih umetno pridelovati m injicirati. Tudi obleka moderne ženske za- ČRNA SMRT V INDIJI IN EVROPI Š Č E M svojega sina JOHXA HLUPAiR. Vsi so mi že pomrli in jaz sem le maio živa, zato težko pričakujem svojega sina, da se mi povrne v moje naročje. Komu naj izročim svoje premoženje? Cenjeni rojaki in rojakinje, prosim, opozorite ga na ta oglas, ali mi pa pošljite njegov naslov. Prav rada plačam $20.00 nagradne onemu, ki mi pomaga, da ga najdem. — Marija Hlupar, vas Krupe, št. 10, Semič, Jugoslavija. (3x 17.18&20) IŠČE SE DRVARJE za kemikalna drva, dober les, fine karape, trajno delo. —.Tony Parnik bodo gnali štirje močni-Mohar, Joe Sabox, Frank Seglin, M. A. N. motorji, ki bodo pro iz-[John Yansic, Lewis Sira, Penna. i (6x 9,13,17,20^4&27> Epidemija črnih koz. 'ki je začela razsajati zadnje čahe tudi na evroi*skem kontinentu, je zahtevala od januarja do danes samo v severozapadnem delu .Sprednje Indije nad 60 žrtev. Trenutno še ni nobenih znakorv, da hoče bole-ben odnehati. Tedensko umrje v i m eno vami h krajih po 45 oseb. Z bližajočo se dobo monsuna pa se bo nevarnost .še bolj povečala. Vlada v Indiji je ^zategadelj izdala nalog, da se mora prebivalstvo podvreči cepljenju s serumom zoper koze. Ta ukaz je doslej ubogalo 50 tisoč ljudi, kar pa je še vedno malo v primeri z gosto našel jeuiin ljudstvom v indijski deželi. Indijci se zelo trdovratno upirajo angleškim (zdravstvenim metodam in beže pred zdravniki, ki oskrbujejo cepljenje, v divjino. Rajši kakor k uspešnemu serumu se zatekajo k čarov ni m. sredstvom in predmetom, kii jih njih vera proglaša za svete. Med tem ko povzročajo črne koze takšne skrbi na jugu Azije, I>a se množi tudi strah prebivalstva pred to epidemijo na Angleškem. Zadnji tedenski bulletin zdravstvenega urada v Londonu navaja, da je bilo doslej na Angleškem prijavljenih 253 lalvkih in 8 težkih primerov epidemije. Tudi na Francoskem je obolela na sumljivih znakih te bolezni še ena oseba. služi nekaj pozornosti. Po mnogkh tisočletjih, je dosj»ela današnja Eva ponovno do obleke svoje matere v raju — iz listja in vej. Danes si seveda ne nabira sama tega listja iu teh vej, temveč prepušča moškim, da ji predelujejo sirovi-ne v tkanine, ki so fmejše od same naravne svile. Isto je z obuvalom. ki ji ga moški pripravljajo iz kemično predelanega usnja. In sedaj prazni pudri, parfemi, črtala, barvila za lase, umetna zobovja in prav tako umetne obrvi: Koliko dela. koliko truda ]>o laboratorijih, nad ktispi papirja, popisanega > skrivnostnimi formulami! Toda ženske nikoli ne vprašajo po tem. kako te stvari nastaja jo, še nikoli se niso na pr. vprašale, kateri čudni iznajdbi bi morale zahvaliti za dejstvo, da jim kemično rdečilo na ustnica h ne izgine med jedjo ali med poljubljanjem. To so stvari, s katerimi ^i naj moški razbijajo glave — in -i jih res razbijajo! Zakaj pa so m! izmislili to čudno zahtevo, da morajo biti žunske ne samo tako le.pe. kakršne jih je ustvarila narava, temveč še lepše ! NENAVADNI KAČJI SO VRAŽ-NIKI. /Xa.vbolj nevarnega sovražnika gadov ne smemo i>kati. kakor se splošno misli, med večjimi živalmi. tJotovo je. da postanejo številni gadi žrtve ježa ali raznih ptic. ki pa samo umore gada. le redkokdaj tu d i |>ožro. Res kot hrana -luži ga l svojim zelo majhnim sovražnikom, namreč gozdnim mravljam. Ce Washington, D. CL, na generalnega naselnlfikega koml-rtrja. Glasom odredb«, ki Ja stopila v veljavo SI. jalija 192« se nikomur več ne poSlJe permit po pofitl, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselničkl a-rmd ali pa ga dobi v New Torka pred od pot ova nJem, knkor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastni odgovornost. KAKO DOBITI 8YOJCS IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija Je v veljavi M-▼a ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave aamorejo ameriški državljani dobiti svoje Sen* ln neporočene otroke izpod 21. leta ter amerlfike državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. Joni* jem 1928. leta poročene, laven kvot«. Jugoslovanska kvota snaia is Vv-dno 071 priseljencev letno. Do polovica te kvote so upravičeni starlit ameriških državljanov, mo$Jt amerlSklh državljank, ki so se s* 1. junija 1928. leta poroflU ln p*. ljedelcl, odroma žene ln nepora-fienl otroci Ispod 21. leta onih d§* državljanov, ki so bili poatava* prlpuSčenl v to deželo sa stalno bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednoat v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov* neča« kinj Itd., ki spadajo v kvoto bras vsake prednosti v isti, pa » a4 sprejema nikaktb proAsnJ m Hkanaka viae je. SAKSER STATE BANK GLAS NAHODA, 17. MAJA 1929 Rdeče rože. S O M A H. Spomini in bolečine starega kenguruja. Z« Glas Naroda priredil O. P. 32 (Nadaljevanje.) * — In ja2 moram plačati za vse te grehe. Poj>ol^oma pravilno, jeka gTofka Solmb je imela špansko kri v svojih žilah in od takrat naprej se je pojavila vedno kaka črna glavica med Solmsovimi pla-volawi. Oba imoja brata »mata svetle lase. Jaz sem. v tem oziru liete iioir družine. Jaz sem črna, prav v dno svoje duše. Mala kontcisa je bila zelo zanimiva, dasiravno ni bila lepa. Ker pa je zelo zanimivo kramljala, ni bilo treba grofu Ileii-ningu mučiti se. Ostalo mu je dovolj čaisa, da je laluko vrgel svojo poglede sempatam na nasprotno stran, proti Jotsti. Grofica Gerlinda ga je povsem lahko opazovala s svojega mesta teT je tfudi registrirala njegove poglede na Jo&to. Grofica Gerlinda pa je razventega zelo zapletla v i>ogovor grofa Rajnerja. On ipa ni bil zelo hvaležen za to njeno prizadevanje. Davi ravno je drugače rad kramljal, ž njo, ga je danes Josta zanimala dosti ibolj, čeprav si ni slednja prizadevala odvesti ga od Ger-linde. Josta si je želela da ui prišel kmalu konec pojedine. Sploh ji ;bi bilo dosti ljubše, če bi se mogla izogniti temu oficijelnemu za-ločnemu nlavlju. Ker pa je obstajal namen, da se l>o vršila dne 10 junija poroka v ožjem krogu, ker ni bil takrat več dvor v glavnem metu, je smatral minister to sla vije za [>otrebo, iz ozira njegovo stališče. Tudi najdaljše slavlje pa se enkrat konča. Po polnoči so pri čeli gostje odhajati. Josta je videla to z olajšanim srccmi. Grof Kajner je stal za njenim stolom ter opazil, 'kako je olajšano vzdibnila. Sklonil «e je proti njej. — Ali je to bilo ta'ko hudo, mala Josta? — je vprašal smehljaje z njemu lastno nežnostjo, katere se je vedno posluževal napram rje j. - Poredno smeje se je ozrla proti njemu. — Ti veš dobro, da nisem človek za večje družbe. Pogosto mi je strastno nadležno, če mi stališče očeta vsiljuje take družabne -prireditve, ;pri katerih j>e prideta vipoštev srce in duša. V najboljšem slučaju se prenese take prireditve » smehljajočo ravno d ušu ostjo ter z dobrim humorjem. Ena sama ura zaupne izmenjave misli z e-nako mislečim človekom je dosti več vredna kot vsi ti oficijelni sestanki z -brezbrižnimi ljudmi. Smehljaje se je ozrl v njeno lice. — Meni se adi, da me ne bo prav nič pekla vest, če te bom od-vedel z glavnega mesta. — Ne , v resnici ne, ne bo ti treba tega. Morala je zoj>et prekiniti zabavo, da se poslovi od odhajajočih gostov. Počasi so se praznile dvorane. Nekaj časa nato je bilo še glas-no in hrupno zunaj na hodnikih in v garderobi, dokler se ni odpeljal zadnji gost. Grofica Gerlinda ter Qba brata so sedeli nato še nekaj časa z nlstrom in njegovimi damami v majhnem salonu ter kramljali, dokler ni izginil zaidnji voz. Grof Hemiing je sedel precej tiho l>oleg svojega brata in njegove oči so visele (pekoče ter nemirno na obrazu J os te. .Zgodaj zjutraj se je nameraval vrniti v Berlin ter se je moral vsled tega posloviti še danes. Čeprav mu je bilo to zelo težko, si je moral vendar reči, da je dobro, če jo izgubi za^nekaj časa izpred svojih oči. Do njene poroke je ne bo nikakor več videl in do takrat bo moral spraviti svoja čustva na stališče brafovskega nagnenja. iS tem skleiK>m se je jx>slovil najprvo od ministra teT njegove gospodinje. Nato ne je obrnil proti Josti. Njegovo mlado lice je postalo bledo in v njem je zadrhtelo kot zatrto razburjenje, ko mu je godala roko z Ijubezmjivim usmevom. Grofica Gerlinda je ]>a-zila na najmanjšo kretnjo. Njene oči so preiale brez prest-nka na obrazu Ilenninga ter Joste in ko je videla njegov bledi, tresoči se obraz, si je mislila, da je 2roč od sebe. On se je skušal pošaliti. On se je sani i&uša-l ipošaliti. — Ti imaš vendar Rajnorja ter me ne boš pogrešala. — Ah, Iia jner odj>ot«uje jutri zjutraj *zo(pet z Gerlrndo nazaj v Neinberg, kaj ne, Rajner? Ta jc pokimal v jmtrdflo. — Jaz moram. Josta. Dolžnost Jdiče. Misel, da bo moral Kajner sedaj tudi odjK»tovati, je imela ne-l iij tola žilnega za Ileninga. Ni pa si upal dati nobenega računa o tem. — Kmaio m* zopet vidimo, dragi Henning, — je rekla Josta porko, — in do takrat z Bogom! — Z Bogom. Josta. — na svidenje! Oči llenninga so Še enkrat obsegle mično pritazen Joste s plam-tečim jx>gledom. Ko jo bo zopet videl, bo x»opolnoma aniren, — si je miislil sam ]>ri sebi. Pri teh mislih je zaprl za trenutek oči, kot da se mu je zavrtelo v glavi. Povsem razločno je imel zopet čudni, opojni občutek, ki ga jr prevzel večraj zvečer, ko je vzel Josto v svoji roki ter jo poljubil v potrdilo svojega bratovskega "Ti". Tedaj pa si je rekel, da je boljše, če ji poljub' le roko v slovo. Za bratovski poljub ni bil dovolj miren in dru -ače ni smel poljubiti nevede svojega brata. Bil je -celo vesel, da ni Rajner v njegovi navzočnosti j>oljubil teh mičnili ustnic. On ;bi ne mogel gledati m o* kaj takega. Gro Rajner je videl svojo nevesto še enkrat, predno je nasled-i jega dne zopet odjiotoval tiaz&j v Namberg. Poslužil se je te prilike, da stavi vprašanje glede sob, v katerih želi stanovati na gradu. Josta je želela, da naj se ničesar ne izpremeni glede splošnih Mislite, da je bil kenguruj vedno taJc kakršen je dandanes J Nikakor ne. Bil je povsem drugačen, živel je s štirimi kratkimi nogami. Bil je siv, runast in ošaben do razposajenosti: plesal je na črepinji sredi Avstralije in se odpravil k bogeu Nqa. Ob šestih zjutraj pred zajtrkom je odšel k Nqu, rekoč : "Napravi me različnega od vseh drugih živali ob petih danes popoldne". Nqa jeiposkočil s sedeža na peščeni ravnini in se zadri: "Poberi se!' Kenguruj je bil siv, runast in ošaben do razposajenosti: plesal je na skaLnadi čeri sredi Avstralije in se odpravil k srednjemu bogu Nqingu. Ob osmih po :eh drugih žiivali, napravi me torej izredno slavnega danes ob petih popoldne". Nqing je poskočil s svojega zamreženega skrivališča in se zadri. "Poberi se!" Kenguruj ie bil siv in ošaben do razposajenosti: plesal je na sipin/i sredi Avstralije in se odpravil k velikemu bogu Nqongu. Ob devetih pred kosilom je odšel k Nqongu, rekoč : "Napravi me različnega od vneli drugih živali; napravi me slavnega, izretl-nega tekača danes popoldne ob petih". Nqong je potskoči liz (kopeli v silni ponvi in se zadri: "Poberi se!' Nqong je poklical Dinga — žoltega "]>sa Dinga — zmeraj lačnega in zaprašenega na solncu ter mtu pokazal kenguruja. Nqong je rokel: "Dingo! Zbudi se. Dingo! Ali vidiš tistega gospoda, ki oleše tam'kaj na ipepelniku? Rad bi se proslavil s 'tekanjem. Dingo, napravi ga za tekača!"' Dingo — žolti pes Dingo — je poskočil, rekoč: "Kaj tistile kunec mačje vrste? " In Dingo — žolti pes Dingo —• zmeraj lačen, škrebeč se kot zaboj za premog, se je dal v tek, v tek za kungurujem. In e približal ne oddaljil od kenguruja. Imel je vzroka dovolj! »Se je tekel Dingo — žolti pes Dingo ruj. Bežal je skozi drevje "ti"; bežal je skozi mulgo; bežal je skozi visoko travo; bežal je skozi nizko aravo; bežal je skozi tropske 'kraje kozoroga in raka; bežal je, da bo ga bolele zadnje noge. In imel je vzroka dovolj! Se je tekel Dingo — žolti ]>es Dirogo. — vedno bolj lačen, škrebeč se kot konjski komat, ne da bi se približa!, ne oddaljil od kenguruja; in pritekla sta do reke Vol gonge. Tam pa ni bilo mostu, ne -borovega brodu in kenguruj ni vedel, kako bi prišel 'preko; tedaj se je postavil na zadnje noočet'ka je preskočil meter v širino; nato je preskočil tri metre ; potem je .preskočil pet metrov ; noge so se mu utrjevale in daljšale. Ni imel časo, da bi se odpočil in oddahnil, čeprav si je sil.k> želel tega. Se je tekel Dingo — žolti pes Dingo — zelo besen, zelo lačen in čudeč se, kaj je, za božjo voljo, naučilo skakati starega kenguru! ja. Kajti kenguruj je skakal liki muren; liki grah v 'ponvi; liki nova gumasta žoga po tleh otroške sobe. Imel je vzroka dovolj! Skrčil je sprednje noge;skakal je na zadnjih nogah; iztegnil je rep. loveč ravnovesje; skakal je čez mehki mah. Imel je vzroka dovolj! Se je tekel pes Dingo — utrujeni pes Dingo — vedno bolj lačen, silno "besen in radoveden, če se bo stari kenguruj še kdaj ustavil na svetu ali onstran sveta. Tedaj je dospel Nqong iz ko- peli v solni ponvi, rekoč: "Ura je pet". Počenil je Dingo — ubogi pes Dingo — ameraj lačen, zaprašen na solncu; molil jc jezik iz gobca in lajal. Počenil je kenguruj — stari kenguruj — iztegnivši rep liki molaičjo pručico, in rekel: "Hvala bogu, da je končano!" Na.to je dejal Nqong. ki je vsek-dar olikan gopod : "Ali nisi hvaležen žoltemu jku Dinguf Čemu se mu ne zahvališ za vse, kar ti je storil ?" Tedaj je odvrnil kenguruj — utrujeni stari kenguruj: "Pregnal me je iz mojega bivališča, kjer sem živel od svojega detinjstva; pregnal me je od kraja mojih rednih obedov in večeri j; spremenil mi je t Jlo, tako da ga ne bom nikoli več popravil; s svojo burko mi je razpraskal noge". Tedaj je dejal Nqong: "Menda se ne motim, ali me kali nisi prosil. da bi -te naredil različnega od vseli drugiih živali. Prosil si me tudi, da bi te nekdo na vse prete-ge preganjal? In zdajle je ura pet". "Da", je odgovoril kenguruj, "da bi bil pač nikoli ne storil te-ga. Menil sem. da boš naredil to s čarovnijo in zagovorom, ampak to je pravcata burka". "Burka!' je dejal Nqong iz kopeli v modri cediki. "Še enkrat mi reT-i to, j>a bom zažvižgal Din-gu in boš tekel pred njim, da boa izgubil zadnje noge. "Ne", je odvrnil kenguruj. — "Moram prositi za. odpuščanje Noge so le noge in zastran mene mi jih nikar ne iszpreminjaj. Nameraval sean le pojasniti Vaši Visokosti. da od davi nisem imel ničesar v ustih in sem v resnici čisto prazen". "Da"', je pritrdil Dingo — žolti pes Dingo, — "jaz sem prav tako lačen. Napravil sem ga različnega od vseh .drugih živali, bi li tore^j mogel dobiti za to kaj za juži-no?" Tedaj je dejal Nqong iz kopeli v solni ponvi "Pridi in me prosi za to jutri, kajti zdaj eutschland. Cherbourg, Hambnrg Republic, Cherbourg, Bremen 7. Julia: Aquitania Cherbourg 9. Julija: Majestic, Cherbourg 11. Julija: Cleveland, Cherbourg, Haxnburg 12. Junija: Paris. Havre Vuicania, Trst flzlet) I^apland, Cherbourg, Antwerpen Volendam, Bouluogne Bur Mer Rotterdam Minnesota, Boulogne sur Mer 13. julija: Hamburg. Cherbourg, Hamburg 1S Julija: Karlsruhe, Boulogne aur Mer, Bremen Rotterdam, Boulogne »ur Mer, Rotterdam 17. julija: President Roosevelt. Cherbourg. Bremen 18. julija: Stuttgart, Boulogne sur Mer. Bremen 19. julija: France. Havre Olympic, Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen 20. julija: Minnetonka. Cherbourg- Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg Conte Blancamano, Napoll, Genova 23. julija: Berlin, Cherbourg, Bremen 24. Julija: Mauretanla, Cherbourg George Washington, Cherbourg. Bremen 26. jtflija: He de France, Havre (Glavni poletni Izlet) Homeric. Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen New Amsterdam. Boulogne aur Mer Roma. Napoll, G«nov& .27. julija: Belgenland, Cherbourg, Antwerpen St. Louis, Cherbourg, Hamburg Leviathan. Cherbourg Minnekahda, Boulogne sur Mer 31. julija: Dresden, Cherbourg, Bremen . America, Cherbourg. Bremen i.. r: »