Leto XXII.. št. ìli Ljubljana, sabota 16. maja 1942-XX Cena cent. 70 Upravmitvo: Ljubljani, Puccinijeva ulica S. Teteton fa. 31-22. 31-23. 31-24 Inseratm oddelek: Ljubliana. Puccinijeva ulica 5 — Telefon fa. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 čtačuni: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu fa. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 IZK.LJ licino ZaSTUPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicità fra'iana S. A MILANO Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 12.—* za inozemstvo pa Lir 22.80 ^—. UredaiStvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica itev. 3. telefoo faev. 31-22. 31-23. 31-24_ Rokopisi «e ne vračajo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicità di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO atrol v drenatici Bombardiranje letaliških oporišč na Malti — Osem angleških letal sestffelfssLh V Cirenaiki spopadi patrol. Oddelki italijanskega in nemškega letalstva so podnevi in ponoči bombardirali letalska oporišča na Malti. V spopadih je bilo sestreljenih 8 angleških letal. Hudi peščeni viharji Berlin, 15. maja. d. S pristojne vojaške strani se je zvedelo, da so se v severni Afriki zaradi skrajno neugodnih atmosfer-nih razmer vojaške operacije za nekaj časa ustavile. »Giblhi« piha tako silovito, da doseže njegova brzina včasih do 80 km na uro. Zaradi peščenih viharjev niso mogle patrole opraviti svojih običajnih izvidni-ških akcij. Tudi letala niso mogla v zrak. V Marmariki je dosegla temperatura 40 do 60 stopenj nad ničlo. glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavil včeraj naslednje 712. vojno poročilo: Na kopnem v Cirenaiki ni bilo nobenega posebnega dogodka. Nemški lovci so sestrelili dve letali, tretje letalo pa je sestrelila protiletalska obramba v Bengaziju o priliki napada, pri katerem ni bila povzročena nobena škoda. Na Malti delovanje osnih bombnikov in lovcev. Angleško letalstvo je izgubilo v zračnih spopadih dva Spitfirea. Napadi angleških podmornic na naše kenvoje na Sredozemskem morju so se ponolnonip izjalovili. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 15. maja naslednje 713. vojno poročilo: Japonska offensiva na Kitajskem Poppisi g?reskret položaja ssa Daljnem vzhodu Tokio, 15. maja. Japonska ofenziva proti Čangkajškovi Kitajski se nadaljuje z izrednim zaletom, čim so japonske čete dobile nova ojačenja, so izvršile silovite napade na kitajske postojanke v Junanu, pri čemer so napredovale kakih 100 km po birmanski cesti v smeri pioti Paošijanu, od katerega so sedaj oddaljene le še kakih. 20 km. Draga kolona, ki jo podpirajo tanki in močni letalski oddelki, prodira v smeri pioti zapadu na Kunming in sicer po nedavno zgrajeni cesti preko dolin Nan-kinga in Mekonga, po kateri se umikajo kitajske čete. Srdite borbe so v teku SO km pred Cefangom. Zdi se, da je neposredni cilj Japoncev Kunming, ki prestavlja skrajno vzhodno točko birmanske ceste, kakih 650 km od meje. Cangkajšek skuša pošiljati sveže čete k Lukijangu, kakor se imenuje zgornji tek reke Saluen, in domnevajo, da se ob bregovih te reke pripravlja velika bitka. V dolinah činduina in Irawadyja Japonci še nadalje zasledujejo angleške in kitajske čete na umiku. Tako prihaja do novih klešč od vzhoJa proti Lukijangu in cd zapada proti meji Asama, kjer bodo sovražne čete, ki so zaostale, gotovo obkoljene, ne da bi mogle doseči mejo. Na ukaz generala VVavella se je general Alexander, bivši poveljnik britanskih čet v Birmi, preselil s svojim generalnim štabom v Indijo. V ostalih odsekih bojišča na Kitajskem, na severu in na vzhodu, se nadaljujejo živahne japonske operacije proti komunističnim in drugim oboroženim silam čung-kmga. V pokrajinah čekijang in Kijangsi so bili bombardirani kraji Cučajo, Kijang, Liceng in Nanceng. V pokrajini Hopej je japonsko topništvo silovito obstreljevalo 4.000 obkoljenih Kitajcev. Sovražne čete so obkoljene na trikotnem polročju med tremi rekami. Drage japonske edinice prodirajo proti jugu, da bi zadale smrtni udarec obkoljenim sovražnim oddelkom. V srednjem Kope ju so eskadre japonskega letalstva, ki operirajo v tesni povezanosti s kopnimi oboroženimi silami, silovito bombardirale in razpršile sovražne sile, ki so jih potisnile proti jugozhodu Vukijan-ga. V isti pokrajini je bilo pretekli mesec okoli š ins i j ena zajetih ali ubitih 11.000 Kitajcev. Japonci so zaplenili tudi velike količine vojnih potrebščin vseh vrst. Po padcu Corregidorja in brezpogojni predaji ameriških in filipinskih čet na otokih Luzon, Mindana o in Visajang, po ugodnem izidu pomorske bitke na Koralnem morju in po zasedbi trojne prometne zveze, ki spaja čungking za anglosaškimi zavezniki, dobiva kitajski problem posebno važnost. Doslej je bila japonska akcija aia Kitajskem deloma omejena, ker je ostala Kitajska navzlic pritisku Japonske od vzhoda na tri strani odprta tujim sovražnim vplivom. Na jugu in na zapadu se je uveljavljal angleški vpliv, na severu pa ruski, na katerega se je čangkajškova politika zanašala v nadi, da bi mogla z njegovo pomočjo zavreti japonsko prodiranje. Danes je vse spremenjeno. To dejstvo nam razlaga izredno važna izjava zastopnika japonskega imperijalnega glavnega stana polkovnika Jahadžija, ki je izjavil med drugim: Proti Kitajski, ki je velika kakor Evropa, se moramo poslužiti bolj konkretne politike. Mislim, da se nam bo v kratkem ponudila prilika, da se neposredno spoprimemo s Kitajci. Nikogar ni več, ki bi se mogel sedaj vmešavati v naše zadeve in zato smatram, da se bo Cung-kbig hotel sedaj z nami spraviti. V Cang-kajškovem režimu so elementi, ki dobro razumejo Japonsko, kakor n. .pr. čangei-jung, ki bi bili pripravljeni sprijazniti se z Japonci, ako bi japonski pogoji bili še vedno oni, kakor jih je v svojem programu napovedal knez Konoje. Edini odporni element v čangkajškovem režimu je komunizem. Ti kitajski komunisti pa niso na-pojeni z rdečimi idejami do onemoglosti. Njihovo izpovedovanje komunistične vere je samo sredstvo za dosego visokih položajev, v globini svojega srca pa niso nasprotni ideji sprave z Japonci in mislim celo, da bodo prvi postavili vprašanje miru. Mnenja pa sem, da maršal Cangkajšek ne bo sprejel kompromisa z Japonsko, niti se ne bo predal. Nasprotno bo nadaljeval svoj odpor do kraja in bo v primeru neuspeha izvršil samomor. Ta Jahadžijeva izjava ie v toliko važna, ker nakazuje možnost rešitve kitajskega vprašanja v političnem smislu, ne da bi sicer mogel napovedovati rešitev kitajskega vprašanja v najbližnjl bodočnosti tudi v vojaškem smislu. (Corriere della Sera.) šanghaj, 15. maja. d. Z bojišča v pokrajini Hopei na Kitajskem javljajo, da japonske čete z vso energijo nadaljujejo uničevanje kitajskih komunističnih čet, ki so jih japonski oddelki obkolili v centralnem delu te pokrajine. V japonske roke je padlo tudi že veliko število kitajskih ujetnikov, med njimi poveljnik nekega kitajskega polka. Kakor je že bilo objavljeno, štejejo obkoljene komunistične čete na tem vojnem področju približno 10.000 mož. Japonsko ob-kolitveno akcijo, ki se je v polni meri posrečila, je uspešno podpiralo tudi japonsko težko topništvo in letalstvo. Kakor javljajo zadnje veste s tega vojnega področja, bo vsa obkoljena kitajska sila v najkrajšem času poponoma uničena. Napasti na Port Mosresby Sanghaj, 15. maja. d. Japonsko letalstvo je včeraj dvakrat napadlo Port Mores .4 y na Novi Gvineji. Kakor javljajo iz Mel-bourna, je pri drugem napadu sodelovalo 26 težkih japonskih bombnikov, ki so v spremstvu 9 lovskfh letal bombardirali letališče v Port Moresbyju in razne v luki zasidrane ladje. Prvi napad ni bil tako močan in se je pojavilo samo 13 japonskih letal, ki so prav tako bombardirala letališče. Avstralsko poročilo ne navaja n:ka-kih podrobnosti o povzročeni škodi. Ma Filipinih Tokio, 15. maja. (Domei) Japonske čete so v sredo zjutraj zasedle mesto Bukidnon na otoku Mindanao v ,filipinski skupini. Pri tej priliki je bilo osvobojenih tudi 41 Japoncev in neki nemšk- državljan, ki so jih ameriške oblasti ob začetku vojne na Pacifiku internirale na KagaYanu. Tokio, 15. maja. (Domei.)S Filip nov javljajo, da se je včeraj pri vrhovnem poveljniku japonskih sil na Filipinih generalu Homi zgiasila deputa ci j a filipinskih domačinov, ki je japonskemu poveljniku izročila več zgodovinskih sulic. S tem aktom je deputaci j a simbolično izrazila svojo pripravljenost za sodelovanje z japonskimi vojaškimi oblastmi. Sulice, ki so bile japonskemu generalu poklonjene v dar, so Filipinci uporabljali v svojih nekdanjih borbah s prvotnimi španskim, -avojevalci in v kasnejši dobi tudi v borbah z Američani. WaveKovo priznanje japonskemu vojaku Bern, 16. maja. s. Sovražnik je dal japonskemu vojaku najvišje priznanje, ki bi ga mogel pričakovati. General Wavell je namreč izjavil, kakor ugotavljajo brzojavke švicarskih listov iz ameriškega vira, da so brezhibna sovražna tehnika, premoč, s katero se je sovražnik prebijal skozi džunglo, in izredna hrabrost japonskega vojaka, postavile na glavo vse angleške načrte v Birmi. Ta pohvala je pomenila obenem nekakšno obsodbo, saj je bila izrečena pred četami generala Alexandra, ki so se umaknile v Indijo. Navzlic temu pa goji general Wavell zaupanje v nekega sfabriciranega anglosaškega generala, namreč v generala dež, kajti v tolažbo ubogim vojakom gene-nerala Alexandra je dejal, da se bo čez kakih 10 dni začela v Birmi doba dežja in da bodo tedaj Japonci naleteli na večje težave. Tojo pri mikaäu Tokio, 15. maja. (Domei.) V petek ob 13.30 je cesar sprejel v avdienci min. predsednika Hidekd Toja, ki mu je poročal o splošnem političnem položaju. Kongres prijateljev Indije v Bangkok« Bangkok, 15. maja. d. Prihodnji teden se prične v Bangkoku konferenca vodilnh osebnosti organizacije »Prijateljev Indije*. Na konferenci bodo sodelovali delegati iz vseh dežel vzhodne Azije. Na konferenci bodo med drugimi tudi zastopniki Japonske, Filipinov, Malajskega polotoka i:i Birme. Delegati se prično zbirati v Bangkoku v soboto. Vojno stanje v Avstraliji Sanghaj, 15. maja. d. Iz Canberre v Avstraliji javljajo, da so bile tamkaj v noči na petek objavljene podrobnosti o proglasitvi vojnega stanja v nekaterih predelih severne Av^ralije. Vojno stanje je bilo uvedeno predvsem v posameznih okrožjih Queenslanda. Švica zastopnica angleških interesov na Japonskem Tokio, 15. maja. (Domei) Na današnji tiskovni konferenci je službeni zastopnik japonskega informacijskega ministrstva To-komazu Hori sporočil, da je japonska vlada pristala na to, da prevzame zaščito interesov. Anglije. Avstralije, Nove Zelandije in Kanade švicarsko poslaništvo v Tokiju. Nemške čete pred Kerčem Sovjetski odpor na višinah pred m£stem zlomljen - Pri Harkovu uničenih 145 oklopnih voz — Potopitev ameriške križarke in rušilca na Severnem ledenem morju Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na Krimu stoje nemško-rumunske zasledovalne kolone neposredno pred Ker-čom, potem ko so zlomile sovražnikov odpor na višinah pred tem mestom. Boji v odseku pri Harkovu še trajajo. V njihovem poteku je bilo doslej uničenih 145 sovražnikovih oklopnih voz. Močni oddelki bojnih ln strmoglavnih letal so razbili sovjetska zbirališča oklopnih voz, topniške postojanke ln oskrbovalne kolone. Na fronti pri Volhovu oddelki vojske in SS obkolili in uničili v večdnevnih bojih skupino sovražnikovih sil. Pri tem so izgubile sovjetske čete 1000 ujetnikov, nad 3500 padlih, 6 oklopnih voz, 119 metalcev granat, 202 strojnici ln mnogoštevilne druge vojne potrebščine. Nemške in madžarske čete, kakor tudi policijski oddelki so v zadnjih dneh napadli ln uničili v zaledju več močno oboroženih boljše viških tolp. Sovjetsko-ruska mornariška brigada, ki se je izkrcala na obali Ledenega morja, je bila v večdnevnih hudih borbah kljub močnim snežnim viharjem razbita in prisiljena k umiku preko morja. Nasprotnik je pustil na bojišču nad 2000 padlih ter večji; število lahkega in težkega orožja. Na vzhodni fronti je bilo včeraj uničenih 65 sovražnikovih letal. tfa Malti so bila bombardirana z bombami težkega kalibra letalska oporišča in drugi vojaški cilji. Nemški in italijanski lovci so sestrelili nad otokom 8 angleških lovskih letal. V borbi proti ameriškemu pomorskemu oddelku so nemška letala potopila včeraj med Severnim rtom in Spitzbergi križar-ko razreda » Pens acola « z 9100 tonami in 1 rušilec. Nadalje sta bila uničena 1 ledo-lomec s 5000 br. reg. tonami in 1 trgovska ladja z 2000 br. reg. tonami. Ena tovorna ladja z 10.000 br. reg. tonami je bila tako hudo zadeta, da je izbruhnil na njej požar od kluna do krme. Razen tega so uničila nizko leteča lahka nemška bojna letala v včerajšnjih večernih urab ne glede na balonsko zaporo in silovit protiletalski ogenj v nekem pristanišču ob angleški Južni obali 4 trgovske ladje s skupno 7500 br. reg. tonami. 244. oddelek napadalnih topov Je v bojih na vzhodu uničil 14. maja 36 sovražnikovih oklopnib voz. Izmed teb jih je višji narednik Banse uničil šara 13. V včerajšnjih letalskih spopadih na vzhodni fronti je priboril podporočnik Graf svojo 98. do 104., podporočnik Dick-feld svojo 82. do 90. letalsko zmago. Odmevi oSenzive na polotoku Kerču Berlin, 15. maja. Druga faza bitke za K ere se že bliža svojemu koncu. Preostale sovjetske oborožene sile, na katere izvajajo nemške in zavezniške divizije vedno večji pritisk, so s« umaknile vzdolž obale in preko višavja z namenom, da bi se znebile nevarnosti obkolitve, kakršna je že doletela glavnino sovjetske vojske pod vodstvom generala Kazeva. Zaradi naglega umika so sovjetske čete pustile na terenu vse vojne potrebščine in tako povečale že itak. ogromni vojni p'lcn. kakor ga je predvčerajšnjim javilo nemško vrhovno poveljništvo. Tu in tam se skušajo sovjetske predstna-že upirati, da bi tako omogočile manj neurejeni umik od '"kom. ki bi po Stalinovem ukazu morali za vsako ceno braniti utrjeno področje in skrajni del kopnine med Vulgano in Osovjem. Mesti Kerč m Jenikale naj bi v skrajnem primeru ostali zavarovani kot dva mostova za umik, medtem ko naj bi tretjega tvoril rt Takil. Kakor vselej doslej pa Stalin določa, a Hitler odloča. Nobenega dvoma m da hudo sovjetske čete ukaz rdečega diktatorja izvršile v mejah človečkih možnosti, namreč da bo na tisoče sovjetskih vojakov žrtvovanih v tem brezupnem odporu. Vsak nadaljnji odpor pa bo .pomenil nove hekatombe človečkih življenj. V vojaškem pogledu je mogoče nemško-rumunsko ofenzivo' smatrati že za zaključeno. Operacije v teku so samo še podrejenega pomena in popolna zasedba malega polotoka Kerča ie sedaj le še vprašanje dni če ne samo ur. Sleherni nadaljnji poizkus organizacije odpora na novi obrambni črti je namreč že v naprej obsojen v neuspeh. Tudi v tako zvanem utrjenem obmorskem pasu ne bedo mogle kolone, ki so u"-le uničenju. zadržati prodira joči h nemških sil. V ostalem je več ko značilno, da ye maršal TimoJenko tako naglo ustvaril propa-gandistično slepilo s tako zvano »ofenzivo« na področju Harkova jn da so strategi raznih londonskih redakcij «oglasno proglasili, da Stalin že ograža levo krvlo nemške vojske. ki bi morala izvršiti odločilni napad v smeri proti Kavkazu v trenutku, ko »i skuša Hitler ustvariti odskočno desko za naskok na petrolejska ležišča. Kakor je znano, ni sovjetsko vrhovno poveljništvo v teku velikih uničevalnih bitk leta 1941 niti enkrat smatralo, za potrebno objaviti ali zanikati trditve Hitlerjevega glavnega stana. Na nemške številke je navadno odgovarjalo z lastnimi številkami, ki si jih je izmišljal šef informacijske propagande Lozovski. Zakaj se je torej nenadoma spremenila metoda' Verjetna se zdi naslednja razlaga- Stalin se ;e v pričakovanju odmeva sovjetskega poraza na Krimu zatekel k znanemu priljubljenemu triku raznih anglosaških Napoleonov, ki utegne vsaj nekaj časa ,iegat:vno vplivati. Zanikal je namreč, da bi bi! doživel katastrofalen poraz, obenem pa je priznal. da je bil prisiljen odrediti »umik v popolnem redu«. Nadaljnja faza te taktike bo ob'ava. ko se bodo sovjetske s-le preselile onkraj morske ožine p-j Kerču. da so izvršile novo »slavno izpraznitev«. V7se to meji. kakor izjavljajo na pristojnem vojaškem mestu v Berlinu, že na pravo grcte;ko Matematika pač ni Spremenljiva niti tedaj, kadar gre za navadno propagandno strategijo, številke vojnega poročila je namreč vselei mogoče preveriti. Glede na laži poslednjega sovjetskega vojnega poročila poudarjajo v berlinskih krogih, da nevtralni listi z istočasnim objavljanjem nemških in sovjetskih vojnih poročil greše proti objektivnosti, na katero se sicer radi sklicujejo. Ako bi bili ti listi zares objektivni, bi morali sovjetska vojna poročila oprem1 ti s primernimi pojasnili in dopolnitvami, ki naj bi č ita tel jem pokazale zelo problematično vrednost ali netočnost boljševiških uradnih informacij Samo tako bi ti listi dokazali, da so za ros nepri-strnnski. ("Pìccolo"). Berlin. 15. ma ja d. Vest o veliki nenvki zmagi na polotoku Kerču so vsi nemški listi v četrtek objavili pod velikimi naslovi in s primernimi kernenta rji. Tako piše med drugim »Völkischer Beobachter«, da so branilci vzhodne fronte zopet povzeli ofenzivo in je že prve dni nemški veliki napad prinesel popoln uspeh. Boljševiška vojska je bila uničena m gigantske utrdbe na polotoku Kerču nadvladane. Velikanske izgube. ki jih je pri tem utrpel sovražnik, dokazujejo, da ie na tem vojnem področju sovjetsko vojno poveljništvo1 zbralo zelo močne sile. Večina sovjetskih čet. ki jih ;e stria nemška ofenziva, je pripadala dobro opremljenim sovjetskim divizijam z visokimi borbenimi sposobnostmi, ki so prej izvedle veliko števiilo napadov na nemške obrambne postojanke z namenom, da bi ponovno zavojevale polotok Krim :n s tega vojnega področja nato padle v hrbet nemškim silam v Doneski kotlini, kjer je .sovražnik doslej prav tako neprestano prehajal v napad na nemške črte. Bukarešta, 15. maja d. Zmaga nemških in romunskih sil na polotoku Kerču ie izzvala živahen odmev v vsem romunskem tisku. List »Uijiversul« piše v svojem komentarju, da je napad nemških in romunskih sil. s katerim se je pričela spomladanska ofenziva na vzhodni fronti, ponovno pred vsem svetom razgrnil superiornost nemških taktičnih vojnih metod ter nejrškega orožja, kakor tudi izvrstno moralo, k; odlikuje nemške in romunske čete. Že v teku prve faze operaci* na polotoku Kerču so bile prebite sovražnikove utrdbene črte, čeprav so v Mo»kvi tik pred nemško-romunskim napadom zatrjevali, da so ni polotoku Ker ču zgradili neprodoren utrdbeni sistem. Voiaški sotrodn'k lista »Curentu''« niše v zvezi z nemško-rumunsko zmago na Kerču. da so nemške in romunske sil«1 v šitirih dneh dosegle večje uspehe kakor pa niihovi nasprotniki v prejšnjih štirih me.-ecih Borbe na polotoku Kerču pa so svetu tudi pokazale. v kako ogromnem obsegu se bo razvijala velika spomladanska ofenziva na vsej dolžini vzhodnega bojišča. Tokio, 15. maja d. V japonski prestolnici spremljajo z napeto pozornostjo zmagovite operacije nemških in romunskih čet na polotoku Kerču. List »Asahi« pripominja v svojem komentarju o prvi nemški zmagi na tem vojnem področju, da se je nemško vrhovno vojno poveljništvo znalo okoristiti z bega t imi izkušnjami, ki si jih je pridobilo v poprejšnjih gigantskih borbah proti bolj-ševikom. Na osnovi teh izkušenj je najskrb-neje pripravilo novo ofenzivo v vseh podrobnostih taktike in strategije. Uspeh, ki so ga nemške čete dosegle v prvih dneh nove ofenzive na Krimu, dokazuje, da so Nemci v polni meri premagali' vse strašne težave, ki jih ;e prinesla nepričakovano ostra zima. List ugotavlja nato. da pomeni pričetek nemške spomladanske ofenzive, ki je že rodil tako zgodnje uspehe, indi-rektno udarec tudi za Anglijo ki je medtem utrpela številne nič manj usodne poraze na drugih bojiščih List omenja nato zadnji Churchillom govor, v katerem je govoril o strupenih plin'h. ter pripominja, da izvajanja britanskega ministrskega predsednika znova dokazujejo, kako je Velika Britanija izgubila že vse upanie v svoje lastne s^le. zaradi česar se ne upa v""* pomeriti v borbi z nemškimi sitami s sredstvi, ki bi bila v skladu z vojnimi zakoni. še en odgovor na Churchiliove grožnje Berlin. 15. maja. Nemška politrčno-diplo-matska korespondenca objavlja naslednji komentar o nedavnih Churchillovih grožnjah: ChurchiUova zločinska fantazija je iznašla nove. še bolj nečloveške metode vojne, ki se jh skuša posluž'ti. sklicujoč se na vrsto lažnivih obtožb. Trdil je med drugim. da so iz Moskve informirali London, da se Nemci nameravajo poslužitj na vzhodnem bojišču strupenih plinov. Na tej obnovi je Churchill zaer-izil. dn bo. ako bi ! se ta vest potrdila, >ji00Če! - britanskim letalstvom v velikem obsegu plinsko vojno proti Nemčiji. Potemtakem bi zadoščala že ena sama vest iz Moskve, da bi.se angleški premier odločil za uresničenje svojega podlega načrta. V ta namen se poslužuje vesti, ki izhajajo, kakor znano, iz istega lažnivega vira. Sovjetska informacijska služba je tudi pred dobrim mesecem objavila podobno vest Ta drugi poizkus prepričati svet, da se nemške čete poslužujejo strupenih plinov v bojih na Krimu, izdaja preveč odkrito njene namere. Očitno je. da gre za tajna sporazum med Churchillom in voditelji v Kremi ju, da bi se sporazumno označili Nemci za krivce, ki so se prvi poslužili strupenih plinov, in da bi se tako ustvaril izgovor za plinsko vojno proti nemškemu civilnemu prebivalstvu. Vse to zbuja domnevo, da se za Chur-chillovo grožnjo že skriva povsem določeni načrt plinskega napada. Drug dokaz za to domnevo so komentarji anglosaških listov, ki že na najbolj sadistične načine opisujejo posledice morebitnih letalskih napadov s plini na nemška mesta. Anglija se torej ne zadovoljuje samo s poskusom se-stradanja žena in otrok ali z bombardiranjem nezavarovanega prebivalstva mest, ki je oddaljeno od slehernega vojaškega cilja, sedaj bi se hotela posluž;ti še strupenih plinov. Toda angleški državniki naj vedo. da pripada Nemčiji v kemični proizvodnji svetovno prvenstvo in da bo budno na straži, ako bi se Churchill zares odločil za plinsko vojno. (Il Regime Fascista.) Turški general o načrtih Sovjetske zveze Carigrad, 15. maja. s. Vojaški sotrudnik lista »Kumhurijet« general Ekilet se peča z nevarnostjo, ki jo je za ves zapad predstavljala Sovjetska zveza in piše med drugim, da je sovjetsko vrhovno poveljništvo spomladi 1. 1941 razporedilo vzdolž zapadne meje ogromne oborožene sile, izdajajoč s tem svoj naklep, da bi zahrbtno napadlo os, zlasti pa Nemčijo, ko bi se v celoti zapletla v boje na Angleškem otočju. Pisec pravi, da je imela že zasedba baltiških držav in invazija Besarabije za posledico zbiranje ogromnih sovjetskih sil na mejah, kar je na nedvomen način dokazovalo, da pri-, pravlja Sovjetska zveza napad. General Er-kilet omenja nato podrobne številke o moči sovjetskih motoriziranih, oklopnih in konjeniških divizij, ki so bile razvrščene vzdolž dolge meje, obenem pa navaja angleške manevre na Balkanu za Izziv vojne v Jugoslaviji in v Grčiji. Tedaj je Anglija skušala ustvariti turško-grško-jugoslovansko koalicijo, ki naj bi s kakimi 100 divizijami napadla os z boka. Po vsem tem prihaja turški vojaški strokovnjak do zaključka, da je bila nemška vojna proti Sovjetski zvezi nujnost, ki naj bi preprečila veliko katastrofo zaradi sovjetske zahrbt-nosti. Letalski boji na zapadu Berlin, 15. maja. d. S pristojne nemške vojaške strani javljajo dodatno k včerajšnjemu nemškemu vojnemu poročilu, da so skupine lahkih nemških bojnih letal v sredo ponoči izvedle izvidniške polete nad angleškim otočjem in nad vodovjem okrog Anglije.. Vsa letala so se z dragocenimi podatki vrnila na svoja oporišča. Berlin, 15. maja. d. V sredo zvečer je močna skupina nemških bojnih letal preletela jugovzhodno angleško obalo in z bombami napadla razne vojaško važne objekte. Vojna na morju Berlin, 15. maja. s. Današnji listi komentirajo nove uspehe, ki so jih dosegle nemške podmornice v borbi proti sovražnemu trgovskemu brodovju, in poudarjajo, da so komaj v 14 dneh potopile 65 sovražnih ladij s 375.000 tonami, kakor ugotavljajo tri poslednja nemška uradna vojna poročila. Lizbona, 15. maja. d. Iz Georgetowna ▼ Britanski Guyani javljajo, da se je tamkaj izkrcalo 8 mornarjev posadke ameriške ladje, ki je bila potopljena ob južni ameriški obali. De Brznon zopet v Pariza Pariz, 15. maja. d. Francoski poverjenik za zasedeno francosko ozemlje poslanik Fernand de Brinon, ki se je nekaj časa mudil v Vichyju, se je vrnil v Pariz.. Ovire v portugalski pomorski plovbi Lizbona, 15. maja. s. Pomanjkanje goriva ustvarja tudi na Portugalskem tesne težave, zlasti v pomorskem prometu. Tako so morali motorni čolni v lizbonski luki znatno omejiti svoj promet in ni izključeno, da bo v najkrajšem času celo popolnoma ustavljen. Zbiranje bakra v Bolgariji Sofija, 15. maja. d. V Bolgariji je bilo zaključeno zbiranje starega bakra. Kakor se je zvedelo z uradne strani, je nabiralna akcija vrgla 600 ton vsakovrstnih bakrenih predmetov. Ob pregledovanju zbirke so službeni organj odkrili precej predmetov, kj so zgodovinske ali umetniške vrednosti. Vlada je zaradi tega odredila, da se bodo vsi dragoceni bakren: predmeti iz zbirke odstopili bolgarskemu narodnemu muzeju. INSERIRÀ JTE V „JUTRU" I Predpisi o poseku določenih gozdnih pasov Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX St. 291, glede na zakon o gozdih bivše kraljevine Jugoslavije z dne 21. decembra 1929., objavljen v >Uradnem listu« št. 162/35 iz L 1929./30., glede na uredbo z zakonsko močio ministrskega sveta bivše jugoslovanske države z dne 7. septembra 1939. št 1081, smatrajoč iz vojaških razlogov in radi javne varnosti za potrebno predpisati začasno obveznost poseka na zemljiških pasovih vzdolž prometnih poti Ljubljanske pokrajine, na pasovih ležečih ob meji pokrajine, ki sovpada z državno mejo, in na površinah okrog vojaških objektov po vsem ozemlju pokrajine, in upoštevajoč mnenje vojaške oblasti, odreja: Člen 1. Na zemljiščih vzdolž prometnih poti Ljubljanske pokrajine, ob meji pokrajine, ki sovpada z državno mejo, m okrog vojaških objektov po vsem ozemlju pokrajine se predpisuje začasna obveznost poseka, ki se izvede v obsegu in na način, predpisana v tej naredbi. Člen 2. Na zemljiških pasovih v globini 150 m, ležečih ob straneh cest in železnic Ljubljanske pokrajine, na razdelih in krajih kakor so navedeni v členu 5., se mora posekati morebitno gozdno rastlinje do tal in popolnoma, tako da je mogoča popolna preglednost. V posebnih primerih sme določiti gozdna milica na zahtevo vojaškega oblastva večjo globino poseka. člen 3. Obveznost iz prednjega člena se nalaga lastnikom in posestnikom drevja, ali njih zakonitim zastopnikom, ki morajo začeti sekati v 10 dneh od dne, ko stopi ta naredba v veljavo. V 60 dneh, računši od istega dne, se mora posek dokončati in se mora z vse poseke pospraviti posekani les. člen 4. Občine morajo v 10 dneh iz prvega odstavka prednjega člena sporočiti prizadetim lastnikom z navedbo katastrskih podatkov natančno zemljiško površino, ki se mora po tej naredbi izsekati. Lastniki pa morajo začeti sekati v predpisanem roku, tudi če ne bi v tem roku prejeli od občin omenjenega sporočila. člen 5. Obveznost poseka se zaslej določa za tele pasove: Vzdolž železniške proge Posto jna—Metlika — na obeh straneh v bližini stalnih vojaških stražnic od stare meje do km 618.7; — na obeh straneh razdela med km 614.1 in km 612.8; — pas okrog poslopja postaje Planina; — na obeh straneh razdela med km 609.8 in km 608.5; — na zahodni strani razdela od km 608.5 do podvoza pri Gradišču; — na vzhodni strani razdela od km 608.5 do podvoza pri Martinjem hribu; — na obeh straneh razdela med postajo Logatec in štampetovim viaduktom; — na obeh straneh razdela med km 590.500 in km 588.100; — na južni in vzhodni strani razdela med km 588.100 in km 584, vštevši pri tem železniško postajo in viadukt v Borovnici; — na obeh straneh razdela med km 584 in km 583.500; — na obeh straneh razdela med km 583 to km 582; — na obeh straneh razdela med km 581.600 in postajo Preserje; — na vzhodni strani razdela med km 577.2 ta km 577; — na vzhodni strani razdela med km 576.700 in km 576.500; — na zahodni strani razdela med km 576.500 ta km 573.700; — na obeh straneh razdela 100 m daleč nad čuvajnico 392; — na zahodni strani razdela 100 m daleč med Rudnikom in Laverco, kjer je južnozahodni izrastek Golovca; — na severni ta vzhodni strani razdela med stalnima vojaškima stražnicama 3 ta 4; — na obeh straneh nad severnim vhodom v vrhovški predor, na daljavo 700 m; — na obeh straneh razdela ob vhodu in izhodu peščeniškega predora, na daljavo 50 m; — na južni strani razdela med postajo Sent Vid pri Stični ta točko 500 m pred to postajo; — na obeh straneh razdela v višini nadvoza Cesta na daljavo 500 m; — na obeh straneh razdela med postajo Novo mesto ta postajo Matenska vas; — na obeh straneh razdela med predorom pri Stranski vasi ta prehodom višina 265. Vzdolž ceste Ljubljana—Postojna a) odsek Vrhnika-Logatec: — na južni ali vzhodni strani razdela med križiščem s stezo vzhodno od Bele ta nadvozom kota 474; — na južni ali vzhodni strani razdela med križiščem s stezo pri Suhem griču do brzojavnega jambora na severnem koncu v premi črti proti Logatcu; — po vsem hrbtu kote 485 v pasu med cesto ta železnico; — na južni ali zahodni strani razdela med križiščem* z vozno potjo na Cesti in točko v rj^zdaiji 500 m od tega razpotja proti jugu; — na severni ali zahodni strani razdela med nadvozom kota 484 ta 200 m onstran križišča s stezo v pasu Smrekovec; b) odsek Logatec-Planina: — na zahodni strani razdela med Grča-revcem ta Lipljami; — na vzhodni strani razdela med Kal-caml in Grčarevcem. Vzdolž ceste Rakek—Cerknica — na obeh straneh razdela pri vodnem zbiralniku. Vzdolž ceste Grahovo—Velike Bloke — na obeh straneh cele proge. Vzdolž ceste Grahovo—Bločice — na obeh straneh cele proge. Vzdolž ceste Bloška Polica—Lož obeh straneh cele grpge, Vzdolž ceste Ljubljana—Višnja gora — na severni sti „..u razdela pri prehodu skozi naselje Škofljica; — na obeh straneh razdela med Blatom ta Peščenikom. Vzdolž ceste Višnja gora—Novo mesto — na obeh straneh razdela med Stula-tom in Bršljinom. člen 6. če bi se posek in sledeči odvoz gradiva ne pričela ali dokončala v določenih rokih, opravijo sečnjo ta odvoz v obsegu lastnikom sporočenih površin uradoma krajevno pristojne občine. Državna gozdna milica sme namesto občin neposredno z vojaško delovno silo ali po kakem podjetju izvršiti sečnjo, če bi občine same s prekasnim - začetkom dela ali zaradi nedostatka orodja očitno ne mogle izvesti tega dela v predpisanem roku. člen 7. Iz razloga dokazanih ovir se sme dovoliti odlog, ne daljši od 30 dni po roku, določenem v členu 3. Tak odlog dovoljuje krajevno pristojno okrajno načelstvo na prošnjo prizadetih in po dobljenem mnenju državne gozdne milice ta krajevno pristojnih vojaških poveljništev. člen 8. Ob uporabi te naredbe izsekane površine, ki se dajo oceniti kot relativno gozdno zemljišče, se ne smejo obdelati za drugo vrsto kulture brez odobritve obla-stev, pristojnih po členu 9. veljajočega zakona o gozdih z dne 21. decembra 1929. Obdelovanje izključno gozdnega zemljišča pa je vobče prepovedano. člen 9. Morebitne škode, ld se povzroče s predpisom obveznega poseka iz člena 1., dajo lahko pravico do odškodnine, ld se plača prizadetim ob pogojih ta v obsegu, določenih po veljajočih predpisih o vojni škodi. Na prošnjo prizadetih, vloženo v mesecu januarju vsakega leta pri okrajnem načel-stvu, se lahko dovoli oprostitev od zemljiškega davka glede tistega dela, ld se nanaša na površino izsekanega zemljišča, na katerem se več ne goji gozdno rastlinje. Člen 10. Do nikakršne odškodnine ali davčne oprostitve nimajo pravice lastniki, ki niso spotalli dolžnosti iz člena 1. člen 11. Ko preneha obveznost izseka-anja, se morajo izsekana gozdna zemljišča v naslednjih treh letih zopet po-gozditi po predpisih veljajočega zakona o gozdih. člen 12. Kršitelji določb te naredbe, kolikor zadeva opuščeni posek, se kaznujejo upravno po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 z zaporom do 2 mesecev in v denarju do 5000 lir. Odredi se tudi zaplemba lesa, ki se ni ukoristil ali odpeljal. člen 13. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 8. maja 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Sprememba predpisov o prenočevanju v zasebnih hišah Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na naredbo z dne 14. aprila 1942-XX št 67: CL 1. Členu 3. naredbe z dne 14. aprila 1942-XX št 67, ki ureja prenočevanje v zasebnih hišah v mestu Ljubljana, se doda je naslednji odstavek: »V seznamu ni navesti pripadnikov oboroženih sil.« ČL 2. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajina Ljubljana, 8. maja 1942-XX. Visoki komisar Emilio Grazioli. Letni pregled motornih vozil Ljubljana, 15. maja Urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata obvešča prizadeto javnost, da je bil za 15. maj t 1. napove lani redni letni pregled motornih vozil v Kočevju, Ribnici ta v Vel. Laščah preložen ta se bo določil pozneje. Filmska predstava Dopolavoro na Taboru V Dopolavorovem kinematografu na Taboru bodo predvajali v nedeljo 17. t. m. zvočni film »Nora od veselja«. V filmu nastopajo znani umetniki Vittorio de Sica, Maria Denis ta Umberto Melnati. Predstava se bo pričela ob 15. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in - Poveljnik XI. Armadnega Zbora glede na Razglas * dne 24. aprila 1942-XX dajeta na znanje: Dne 8. t. m. so v kraja Sovra neki komunisti ubili ■ revolver»kim strelom neko slovensko ženo, ker se je protivlla njihovim zločinskim dejanjem. V smislu predpisov Razglasa % dne 24. aprila t. L in ker je pretekel predpisani čas, ne da M bili odkriti storilci zločina, je bilo odrejeno, da se ustrelita dve osebi, ki sta zanesljivo krivi terorističnega in komunističnega delovanja. BiH sta ustreljeni danes ob 6JJ0. Ljubljana, 15. maja 1942-XX. General Poveljnik Visoki komisar XL Armadnega zbora za Ljublj. pokrajino Mario Robotti Emilio Grazioli Nagrada za rojstvo dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Jožefu in Mariji Penca iz Gornjega Vrh pol ja št. 26. občin« St Jernej, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 (ir. Atentatorski proces v Ankari Ankara, 15. maja s. Na včerajšnji razpravi zaradi atentata na nemškega veleposlanika Papena je državni tožilec vprašal obtoženega Pavlova, ali je bil vedno funkcionar sovjetskega konzulata. Pavlov j« odgovoril negativno, zatrjujoč, da ni nikdar zapustil Rusije in da je bil uslužben v sovjetskem prosvetnem komisairiafcu, kjer s» je pečal z diplomatsko zgodovino države, zbirajoč gradivo v arhivih. 11 istih studijskih razlogov je prišel tudi v carigrajski sovjetski konzulat Nasprotno pa je državni tožilec postavil trditev, da je Pavlov pravi profesionalni konspiirator in atentator. V Sofiji je organiziral atentat z eksplozijo bombe v katedrali sv. Nedelje, ki je povzročil številne žrtve. Pnav tako je v Sofiji izvršil atentat na direktorja ruskega lisrta »Rusko Slovo« Sokmoviča. Žrtev tega etentata je tedaj postala Solonovičeva žena. Državni tožilec je opozoriL da je dobil to informacijo v zadnjih dneh in je prosil sodni dvor, naj ugotovi njeno verodostojnost, a je sodni dvor odklonili to zahtevo, 6eš da Pavlov ni dolžan odgovarjati turškim sodiščem za zločine izvršene izven Turčije. Državni tožilec je kljub temu vztrajal pri zahtevi, naj se njegove trditve zatf'.ezijo v zapisnik, m je predlagal odložitev proce&a za pripravo svojega govora. Ta njegov predlog je bil sprejet in je bila razprava preložena na 20. t m. Ankara, 15. maja. d. Sovjetski poslanik pri turški vladi S. A. Vinogradov, ki je prejšnji teden odpotoval v Moskvo, se bo po informacijah poučenih turških političnih krogov vrnil v Ankaro šele potem, ko bo končal svoj dopust turški poslanik v Moskvi Ali Hajdar Aktar, ki se mudi na oddihu v nekem kraju ob Bosporu. Turški poslanik v Moskvi se bo po teh informacijah mudil v Turčiji do zaključitve procesa proti atentatorjem na nemškega poslanika Papena. Hud potres v Ekvadorju Buenos Aires, 15. maja. d. Pristaniško mesto Guayaquil v republiki Ekvador je včeraj obiskal močan potres, ki je povzročil mnogo škode. Kakor se je zvedelo, so potres v precejšnji jakosti čutili tudi v ekvadorskem glavnem mestu Quitu. Tudi tu je potres po prvih podatkih povzročil nekaj škode. Javljajo, da sta bili posebno hudo poškodovani vladna palača, palača nadškofije in poslopje Kreditne banke. Na vseh teh poslopjih so v zidovju nastale široke razpoke. Ker so brzojavne zveze med Quitom in inozemstvom še vedno v neredu, nd mogoče dobiti preglednih poročil o škodi, ki jo je povzročil potres tudi v drugih krajih. Po prvih podatkih ocenjujejo v Guayaquilu in Quitu povzročeno škodo na 10 milijonov pezosov. V Guayaquilu je potres zahteval tudi veliko število človeških žrtev. Med ubitimi je tudi ameriški vice-konzui z vso svojo družino. Zastoj v argentinskem izvozu Buenos Aires, 15. maja. d. Zastoj v izvozu gospodarskih pridelkov iz Argentine povzroča argentinskim oblastem mnogo preglavic. Posebno je preobilica žita prisilila vlado k nekaterim ukrepom, s katerimi naj bi se olajšal položaj argentinskih poljedelcev. Letošnje !eto vlada ne bo več odkupila odvišnih količin žita kakor lani, marveč bo kmetom razdeljen kredit v višini 24 milijonov pezosov. S tem denarjem se bo del žitnih polj izpremenil v pašnike in se bo žitni pridelek Argentine znatno zmanjšaL Cenik za zelenjavo in sadje št. 14 veljaven od 18. maja 1942-XX Visoki Kpmisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št 17 z dne 9. maja 1941-XIX naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo ta drobna Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje kakor po odrejeni ceni. (Prvo navedene cene veljajo za kg blaga na debelo, drugo navedene cene pa za kg blaga na drobno.) Beluši 13.40, 14.50; rdeči korenček letošnji 3.85, 4.45; karfiola 3.85, 4.45; čebula letošnja 3.85, 4.45; koprc 3.45, 4.25; solata (endivija, zobčasta ta navadna) 2.60, 3.80; solata glavna ta Trocadero francoska 4.10, 5.30; solata glavnata italijanska 4.70, 5.70; radič rdeči 7.20, 8.—; grah uvožen 5.75, 6.95; špinača 4.50. 5.30; pomaranče posebne (Sanguigno, Sanguinello) 6.80, 8.—; pomaranče Ia 6.40, 7.60; pomaranče IIa 5.25, 6.10; limone I. vrste (15 cm obs^a) 2.85, 3.50 (komad 0.35); limone H. vrste (pod 15 cm) 2.37, 2.90 (komad 0.30) ; orehi Sorrento —.—, 30.—; orehi navadni —, 25.—; krompir domač, pri kmetu 1.—, — - Ufi. Opombe: 1. Prva vrsta: zelenjava ta sadje mora biti zdravo, sposobno za prevoz. Izločajo se pridelki, ki so izobLčem, poškodovani, nagniti ali nezadostno sočnatL 2. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste ta enotne cene ter morajo tuli kupcu na zahtevo izdati tak račun. 3. Ta cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja — izvzemši domači krompir — le za uvoženo blago. Razume se brez tare. 4. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno pa veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika. 5. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisarijata. 6. Kršitelji tega cenika se kaznujejo po uredbi št 8, SI. 1. št. 8 od 28. januarja 1942-XX in ostalih zakonitih predpisih. Ljubljana, dne 14. maja 1942-XX. Jöaokj. Komisar: Emilio firazioli [ Pred ustanovitvijo pokrajinskega korporacijskega sveta Kakor poroča agencija Stefani, bo v kratkem objavljena naredba o ustanovitvi pokrajinskega sveta korporacij za Ljubljansko pokrajino. Ta ukrep seveda predpostavlja organizacijo lokalnih gospodarskih sli na korporatlvni osnovi. Ta predpostavka pa se lahko smatra za uresničeno od trenutka, ko so bile stare gospodarske ln sindikalne organizacije politično partikularnega značaja spremenjene v nove sindikalne organizacije, v katere so se zlile vse proizvajalne stroke, ki so sedaj usmerjene v pravcu višjih koristi države. Pokrajinski korporacijski svet bo najvišji gospodarski organ, ki bo vzporejal in podpiral poizvajalno delavnost pokrajine ln bo dal končni obraz gospodarstvu Ljubljanske pokrajine, kakršnega dobiva ta pokrajina vedno bolj ta bolj. V pokrajinski korporacijški svet bodo vstopili ta v njem sodelovali združeni za iste višje cilje predstavniki vseh panog delavnosti, kar pomeni, da bodo interesi vseh slojev in vsega ljudstva našli v tem svetu svojo zakonito zaščito. Prijava posevkov žita, krompirja, fižola in lanu Smatrajoč za potrebno, da se ugotovijo površine, posejane ali zasajene v letu 1941-42-XX z žitom, krompirjem, fižolom in lanom je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« 13. t m. in je s tem dnem stopila v veljavo. Do vštetega 31. maja morajo vsi obdelovalci zemljišč prijaviti površine, ki so jih v letu 1941-42 posejali ali zasadili s pšenico, rž jo, soržico, ječmenom, koruzo, ovsom, krompirjem, fižolom in lanom. Prijave je izpolniti na posebnih obrazcih, ki se dobe pri občinskih uradih, vložiti pa se morajo pri občini, kjer je dotično kmetijsko gospodarstvo. Zbrane prijave morajo občine poslati Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu (Prevodu) do vštetega 15. junija t L Kdor bi se ne pokoraval predpisom te naredbe ali bi oddal neresnično ali pomanjkljivo izpolnjeno prijavo, se kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, upravno po postopku iz naredbe z dne 26. januarja t L v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do dveh mesecev. Italijanska Železarska industrija Tik pred vstopom Italije v sedanjo vojno je korporacija za kovinsko gospodarstvo sprejela sklep, da se mora ob razširjenju avtarkičnegga načrta proizvodnja jekla v najkrajšem času dvigniti na 4 milijone ton. 2e v septembru istega leta pa je bilo na novem zasedanju korporacije ugotovljeno, da je treba ta načrt še povečati, nakar je bil sprejet dodatek, s katerim se razšli prvotni načrt in ki predvideva gradnjo novih industrijskih obratov železarske stroke. Ta načrt iz leta 1940. je v glavnem izvršen. Pomen razvoja jeklarstva in železarstva v Italiji, nam bo razumljiv, če vpoštevamo, da je Italija pred svetovno vojno proizvajala le 900.000 ton surovega jekla in se je ta proizvodnja tudi v zadnji svetovni vojni dvignila le na 1.3 milijona ton., po vojni pa je zopet popustila. Leta 1931-32 je znašala 1.5 milijona ton, leta 1936-37 pa 2.5 milijona ton. Pred sedanjo vojno je italijanska proizvodnja jekla dosegla višino domače potrošnje. Leta 1938. je znašal uvoz le še 200.000 ton, poleg tega pa je morala Italija v tem letu uvoziti še 615.000 ton starega železa. V okviru avtarkičnih stremljenj je bilo nato razširjeno še pridobivanje železne rude v Italiji sami, obenem pa je bilo uvedeno zbiranje starega železa kot stalna ustanova. Po cenitvah strokovnjakov znašajo rezerve železne rude v Italiji 100 milijonov ton (prof. Stella), druge cenitve pa gredo do 150.000 milijonov ton (inž. Castelli). Od leta 1935. se je proizvodnja železne rude povečala za 80% (predvsem v Piemontu, Valu d'Aosta, Lombardiji, Ve-neziji in Toskani. kakor tudi v Sardiniji, v zadnjem času pa tudi v Tridentu in v Istriji. Končno se je pričelo v večjem obsegu izkoriščanje albanske železne rude, ki vsebuje 55 do 70°/« železa in kjer se cenijo ležišča na 20 milijonov ton. Povečana proizvodnja italijanskih železaren ni zamišljena samo za sedanjo vojno dobo. Po končani vojni bo ta povečana produkcijska kapaciteta omogočila Italiji tudi pomembnejši izvoz železarskih in jeklarskih proizvodov. Pričakovati pa je tudi, da bo nadalje narasla domača potrošnja. Pri proizvodnji surovega jekla je sedaj udeleženih v Italiji 49 obratov. Gospodarske vesti = Žetev v Siciliji s« je ie pričela. Iz Rima poročajo, da je stanje posevkov v vsej Italiji izvrstno. Časovna zakasnitev letošnje vegetacijske dobe je že nadokna-dena, ker so rastline v zadnjih tednih naglo napredovale. V splošnem se je letos povečala površina krušnega žita in bo morda nekoliko manjša površina posejana s koruzo, vendar bo Italija lahko letos pridelala tudi mnogo koruze kot drugi pridelek. Zaradi hujše zime posevki niso utrpeli nobene bistvene škode. Sijajno se razvija tudi konoplja. Ugodno vreme zadnjih tednov je omogočilo, da se letina tudi pri pomladnih posevkih ne bo prav nič zakasnila. V prvih dneh tekočega meseca se je v Siciliji že pričela žetev ozimnega ovsa. Tudi zgodnja pšenica v Siciliji že dozoreva. Ker se žetev ne bo zakasnila, bodo na požetih površin|di lahko posejali drugi posevek, predvsem poletno Jtoruzo, poleg tega pa bodo kot drugo kulturo pridelali tudi krompir in proso. Zalaganje mlinov z žitom in pekarn z moko se razvija po načrtu in j« oskrba do nove letine docela zasigurana, zlasti še, ker so bile v zadnjem času uvožene tudi večje količine žita iz inozemstva. = Naseljevanje v Libiji. Sredi vojne nadaljuje Italija pred vojno započeto delo naseljevanja v Libiji Prejšnji teden je bila slovesno izročena nova naselbina, v kateri ebsega vsako posestvo povprečno 35 do 50 hektarjev in kjer bodo pridelovali fiüye, mandrie goleg žita, kgkgvggtaega južnega sadja in vina. Posestva so bila izročena novim lastnikom. Naselniki so kupili posestva po povprečni ceni 170.000 lir in bodo kupnino izplačali v 30 letih. V prihodnj'h 15 letih pa bo libi j dea družba za naseljevanje še tehnično in finančno nadzirala nove kmete, vendar to nadzorstvo ne bo posegalo v njihove lastninske pravice, temveč bo naselnikom le v pomoč. = Zaključki italijanskih delniških družb. Najstarejši bančni zavod na evropski celini Banco di Napoli je lani pri glavnici 500 milijonov lir dosegel 81.6 milijona lir čistega dobička (prejšnje leto 75.4). — Zavod Banco di Sicilia v Palermu je pri glavnici 230 milijonov lir in rezervah v višini 286 milijona lir dosegel 25.1 milijona lir čistega dobička (prejšnje leto 20.3). Hranilne vloge pri tem zavodu so se v teku leta povečale od 1.32 na 1.81 milijarde lir. — Znana italijanska jeklarna in železarna »Ilva«, Alti Forni e Acciaierie d'Italia v Genovi, ki je nedavno zvišala glavnico od 1000 na 1250 milijonov lir, je sedaj za financiranje izgraditvenega načrta najela pri zavodu Istituto Mobiliare Italiano hi-potekarno posojilo v višini 326 milijonov lir na 12 letno odplačilo. Podjetje, ki pripada finančni družbi italijanske težke industrije Finsider, bo znatno razširilo svoje naprava = Kompenzacijske kupčije Turčije. Iz Ankare poročajo, da si je Turčija po najnovejšem dogovoru z Italijo zadgurala dobavo potrebnih izdelkov iz železa proti turški dobavi bombažnih odpadkov. Podobno pogodbo je Turčija sklenila z Madžarsko, ki ji bo dobavila bombažne odpadke, za to pa bo dobila iz Madžarske tekstilno blago. — Ustanovitev podružnice Madžarske eskomptne banke v Fiume. Madžarska eskomptnä in menjalna banka je imela že pred svetovno vojno svojo podružnico v Fiume, ki je finančno oskrbovala zlacti prekomorske kupčije. Glede na bližnjo ustanovitev madžarske cone v svobodni luki bo budimpeštanska banka sedaj obnovila svojo podružnico, ki bo v okviru italijansko-madžarske blagovne izmenjave in madžarskega izvoza prevzela važno posredovalno vlogo. — Ureditev uvoza živine iz Madžarske. Iz Rima poročajo, da sta tja prispela ravnatelj madžarske družbe za izvoz živine dr. Rulf ta generalni ravnatelj madžarske ustanove za izvoz dr. Pnter, ta sicer k pogajanjem s pristojnimi italijanskimi oblastmi o povečanju izvoza madžarske živine v Italijo. = Madžarska industrijska proizvodnja se je v 20 letih potrojila. Madžarski trgovinski in industrijski minister Varga je na občnem zboru madžarske zveze industrij cev med drugim navedel, da se je vrednost madžarske industrijske produkcije v zadnjih 20 letih potrojila, število industrijskih obratov pa se je podvojilo. V teh dveh desetletjih je število zaposlenega industrijskega delavstva naraslo od 152.500 na 366.500. = Lansko povečanje hranilnih vlog v Nemčiji. Na občnem zboru nemške centralne organizacije hranilnic so bili te dni podani zanimivi podatki o vojni štednji v Nemčiji, čiste hranilne vloge v nemških hranilnicah so se lani povečale za 11.5 milijarde mark, s čemer je znatno prekoračen rekordni rezultat iz leta 1940. Lani je bil prirastek hranilnih vlog pri hranilnicah petkrat večji kakor v zadnjem predvojnem letu 1938. Poročilo tudi ugotavlja, da je lani odpadlo dobrih 30% celotne tvorbe kapitala v Nemčiji pa povečanje hranilnih vlog pri hranilnicah nasproti 20% pred vojno. Skupaj so znašale lani hranilne vloge in ostale vloge pri nemških hranilnicah 45 milijard mark. = Tudi Bolgarija uvaja skupne gospodarske zbornice. Nedavno smo poročali o reorganizaciji gospodarskih zbornic v Nemčiji, kjer bo v vsaki pokrajini ustanovljena skupna gospodarska zbornica, v katero bodo vključene dosedanje trgovinske in industrijske zbornice ter rokodelske zbornice. Slično organizacijo bodo sedaj uvedli tudi v Bolgariji. O tozadevnem zakonskem načrtu bo v kratkem razpravljalo sobranja Po tem načrtu bodo ustanovljene pokrajinske gospodarske zbornice, v katerih bodo zastopniki gospodarskih organizacij, trgovcev, kmetijskih zadrug, industrije, obrti in delavstva. Polovico članov zbornic bodo volile gospodarske organizacije, drugo polovico bo imenoval predsednik vlade, tajnik pa bo postavljen s kraljevim odlokom. Nove pokrajinske zbornice bodo prevzele funkcije dosedanjih trgovinskih in industrijskih zbornic kakor tudi funkcije kmetijskih zbornic, ki bodo ukinjene. V Sofiji bo ustanovljena vrhovna gospodarska zbornica, ki ji bodo podrejene pokrajinske zbornica — Nacionalizacija trgovine v Romuniji. Iz Bukarešte poročajo, da se rumunsko gospodarsko ministrstvo trenutno podrobno bavi z vprašanjem reorganizacije trgovine, ki je v okviru ukrepov za rumu-nizadjo gospodarstva velike važnosti. Trenutno je v trgovinskih registrih v Rumuniji vpisanih 146.000 trgovinskih tvrdk; le 66.000 teh tvrdk pripada Rumunto, 40.000 jih pripada Nemcem in 40.000 Židom. Nase gledališče DRAMA Sobota. 16. maja, ob 17.30: »Konto X«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol Nedelja, 17. maja: ob 14.: Vdova Rošlinka. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: Sola za žene. Izven Ponedeljek, 18. maja: zaprto Cvetko Golar: »Vdova Rošlinka«. Vedra ln humorna zgodba o ženitve željni vdovi Rošlinki, ki noče izročiti posestva hčeri ln ji dovoliti možitve. Igra osvaja s svojo prvobitnostjo ta zdravim, kmečkim dovti-pom. Kratkočasno dejanje nudi mnogo razvedrila. Režiser: Fran Lipah. OPERA Sobota, 16. maja, ob 17.: »Boccaccio«. Opereta Premiera. Red Premierski. Nedelja, 17. maja: ob 14.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 17.: Prijatelj Fric. laven. Znižane cene E&tt&Uejkt 18. jnaòa: zaprto Boccaccio gre spet čez naš oder Eden Izmed bistvenih mikov gledališkega vzdušja je gotovo ta, da vlije delo, ld je trenutno v študiju, vsem prostorom in vsem v njih bivajočim, svoje razpoloženje. Kdor živi in dela med opernimi zidovi, je vedno bolj ali manj pod Impresijo tonal-nosrti, ki jo oddajajo prostori. Spominjam se cerkveno donečih zborovskih motivov iz »Orfeja«, ki so mi doneli nad glavo, vtisa, ki so mi ga zapustili in ki sem ga zbrala z resnih obrazov zbora ko je odhajal s skušenj, zbranosti, za-držnosti in umerjenosti weh v dneh pred premiero. če pa zadeni tričetrtinski takt aH kak podoben nagajiv ritem, če priplede muza operete s svojo razigranostjo v našo Opero, potem ' se razvedré obrazi, se ukreše dovtip pod vplivom skušenj in ostane vesel ost še dolgo na obrazih ln v ljudeh. Manja Mlejnikova Študij resnega aH veselega dela vedno Bogestivno vpliva na Igralca in pevca ln ga prestavi v permanentno resno aH razigrano razpoloženje; kajti gledališče je sugestija tn psihoza množice. Pa najsi bo na odra, v orkestru ali parterju. Zbudi jo posamezna močna osebnost: dirigent, reži-, ser, solist, med občinstvom pa navdušeno ploskajoč ali čemerno godrnjajoč, ziovoljen nergač. To sem hotela povedati: da je naš operetni ansambel v teh dneh renesančno razgiban, da roži j a jo rapirji v rokah dvoboj ujočih se ljubimcev in ljubosumnežev ln da se pozablja po delovni dolžnosti, po režiserjevi in dirigentovi sugestiji, resničnost, da se bo to posrečilo tudi poslušalcem Boccaccia. Pa recite In presodite sami, Se jo to resno razpoloženje: pristopim k režiserju Debevcu, ki je ravnokar končal skušnjo, od katere se razhaja živahno kramljajoči in nasmejani ansambl, ves v: Undici, dodici, tredici — in ga vprašam: »Gospod režiser, resno besedo, kaj pa je z najinim pogovorom o Boccacciu?« — Pa mi odgovori: »Nisem resen, nočem biti resen, ne morem biti resen, kajti je danes neresnost moj poklic. To pa ker: undici, dodici, tredici — in tako dalje naprej —! Pardon, kaj si hotela?« in z renesančno krutostjo: »No, vprašaj, če kaj znaš!« — Ker sem od narave plašna, mi je za hip zmede! koncept, potem pa sem zajecljala: »No. . . . takó.... hotela bi —« zbrala sem se in mu nastavila (v slogu Boccaccia) ln efigie — nož na vrat: »Kaj bo dejalo občinstvo, ko bo videlo, da si Ti, najresnejši in »poglobljeni« režiser ušel v objem lahkokrile muze?!« Debevec je komično zavzdihnil in vdano dejal: »Dejalo bo, da sem recidiven. Nekoč sem že podlegel njenemu čaru; »Dve srci v tričetrtinskem taktu« sta me zapeljali. To je bilo prvič. Toda jaz pravim prosto po Otonu Župančiču in njegovih stihih: (Osel gre samo enkrat na led. — Baš to je oslovstvo! Modrec ve, danes sem pai, jutri bom plesal po njem!) Režiser gre trikrat na led. Kar je rekel Župančič je modrijanstvo; režiserstvo pa je, da režiser ne ve niti kdaj bo pai niti kdaj bo plesal po ledu. (To je citat lz mojega članka za Gledališki list). Vem, da sem še iz dramskih časov na slabem glasu, da re-|iram samo igre, v katerih je po šest mrtvih. Zaradi te moje znamenite in zloglasne globine so me dramski kolegi svoje-časno predlagali za častnega predsednika odbora za poglobitev ljubljanskega kolodvora. Toda odbor me je odklonil (glede na to, da sem na stanovitnost kolodvora prevelik popotnik), razen tega ima pa lahko tudi dramski in operni režiser od časa do časa »svetle« trenutke. — Zdaj pa končajva ta neresni prolog in —: naprej po vrsti!« »V katero glasbeno zvrst spada »Boccaccio«?« »Po svoji glasbeni vrednoti v vrsto najboljših in solidno komponiranih svetovnih operet, ki se jim prav nič ni treba sramovati soseščine prvih predstavnikov operete: Leharja in Kalmana. Suppéjeva glasba je preprosta, v primieri z moderno revijalno glasbo nedolžna in mogoče ravno zaradi tega tako vzpodbudna in osvežujoča. Motijo pa se tisti, ki mislijo, da zaradi teh svojstev ta glasba trpi na pomanjkanju udarnosti in učinkovitosti, zlasti pa pevnosti, o kateri bi vedeli pevci več povedati kakor poslušalci«. »Kak je libreto?« Vsebinsko delo ravno ne brsti od pretirane duhovitosti in libreto je precej površen in tehnično pomanjkljiv, ampak vse te reči smo spričo dobre glasbe in predvsem dobrega izvajanja (igralskega in pevskega) pripravljeni spregledati, posebno če še pomislimo, da tudi druga operetna besedila vsebinsko ne žarijo od bistro-umja. Vsekakor pa je v delu veliko hudomušnosti invedrosti, nagajivosti in zdrave, prekipevajoče čustvenosti, renesančne brez-skrbnosti in širine, razposajenosti in zanosa, da zadostujejo za povod in osnovo glasbi, ki daje vsemu ceno«. »Letošnji izvajalci pevskih partij?« »Ponovim lahko samo to, kar sem napisal v Gledališki list o njih: »Osnovna težava naših operetnih uprizarjanj je v tem, da nam v vseh zadnjih letih razmere doslej še niso dovolile, izoblikovati si pravega, posebnega in enotnega operetnega ansambla. Zato smo si ravno za Boccaccia pomagali z vsemi dosegljivimi močmi, za katere se mi zdi, da odgovarjajo danim nalogam in za katere menim, da jim v našem območju ni najti boljših nadomest- Zakaj smo Imeli tako ostro zinio Velikanski plamen na Soncu, fotografiran iz opazovalnice • na Mount-Wilsonu Pretekla zima, ld bo po svojem zgodovinskem pomenu pač vedno zapisana v svetovno zgodovino, daje zdaj pomladi nemškim vremenoslovcem mnogo povodov, da raziskujejo vzroke prestane ne-sreče.Po njihovih ugotovitvah povzamemo naslednja izvajanja: Dolgo trajajoči mraz in obilni sneg sta v pretekli zimi belila vsem vremenoslovcem glave glede zvez in vzrokov tolikšnega vremenskega presenečenja. Ne da se tajiti dejstvo, da je vreme na našem planetu — še zlasti izredni mrazovni vali in obilne padavine — bistveno v zvezi s koz-mičnlml vplivi. Opazovanja skozi desetletja ln razne primerjave vremena ob sončnih pegah ln zvezdnih konstelacijah so nas pripravile do spoznanja, da imamo slaba, — to se pravi zelo deževna leta, kadar stoji Jupiter pred Soncem, hitečlm proti Herkulovim zvezdam in kadar drži njegova pot skozi zvezde živalskega kroga, Ribe in Vodnarja, že naši predniki so to spoznali in so Imenovali te zvezde »mokre« — v nasprotju s »suhimi«, kakršni sta Lev in Devica. Razni raziskovalci so ugotovili, da moramo na Zemlji računati z mokrimi poletji in ostrimi, močno zasneženimi zimami tedaj, kadar hite veliki planeti — pred-vse Jupiter in Saturn, kakor je to bilo lani — skozi »mokre« zvezde živalskega kroga. To dejstvo Je tembolj potrjeno, kadar se znajde Venera v enaki smeri, kar se Je zgodilo minulo zimo. Raziskovalci Imajo v rokah kopico statističnih podatkov, ld lahko izpričajo, da povečane revolucije sončnih peg povzročajo na Zemlji raznovrstne fizikalne pojave. Ciklonski viharji na Soncu povzročajo močno gibljivost na morjih naše Zemlje, kar neugodno vpliva na vreme. S tem so v zvezi tudi magnetične motnje, ki se uveljavljajo znotraj zemel?3kih plasti; zato tudi potresi ln izbruhi ognjenikov ob taldh sončnih revolucijah niso nič nenavadnega. Pravkar poročajo o njih z Japonskega. Silovite revolucije na Soncu se vrstijo v gotovih obdobjih, ki so različno dolga. Na italijanskem observatoriju B e n d an -d 1 j u v Faenzi so mogli že 'oktobra 1938, ko se je na vzhodnem robu Sonca pojavila ena izmed največjih peg, kar so Jih doslej sploh ugotovili, napovedati za bližnjo dobo mokra poletja in hude. zime. Odtlej se Sonce ni več umirilo. Na njem se odigrava p ri rodna revolucija silovitih mer in to seveda ne more biti brez vpliva na naš borni, drobni planet. Iz vseh deželi se zato kopičijo novice o nenavadnih vremenskih spremembah, o silnih neurjih, o ciklonih in potresih. V Rusiji so ostre zime sicer v navadi, vendar je pretekla bila med Izredno hudimi.. Prve natančnejše slike velikanske sončne revolucije, ki so jo mogli v vseh podrobnostih opazovati ln fotografirati, »o bile ob-'avljene marca 1938 na observatoriju Mount-Wilsonu v Kaliforniji. Kakor kažejo te slike, je protuberanca (vzpon plinov na Soncu) dosegla višino, kakršne na Soncu dotlej še nikdar niso ugotovili, — namreč poldrugi milijon kilometrov. Opazovali so, da se sončne pege, nekajkrat večje kakor Zemlja, tvorijo v teku kratkih ur. Večje pege so pogostokrat dosegle petkratni do desetkratni premer Zemlje, medtem ko so bile manjše sončne pege v približni veličini nemške države videti skozi orjaški daljnogled samo kakor temne pike, s kakršnimi je sončna ploščina vedno posejana Vzroke ostrih zim lahko najdemo tudi v »domačih« zemeljskih razmerah ln pogojih. Med činitelje, ki pospešujejo mraz, štejemo povprečni zračni tlak, izžarevanje na široki snežni odeji ln dotok mrzlega zraka lz severno vzhodne smeri. Nekateri vremenoslovci sodijo, da so veliki značilm vremenski vali v zvezi z raznimi spremembami v stratosferi. Vsekakor se ne dà tajiti dejstvo, da nastopajo ostre zime v gotovem razdobju po absolutnem višku sončnih peg. Orjaški teleskop na Mount-Wilsonu, kjer so prvič fotografirali prizore revolucije na Soncu Na farmi pri gradiču pod Rožnikom Ljubljana, 15. maja Ob ograji Kollmanovega gradu pod Rožnikom se vsako popoldne ustavljajo sprehajalci, ki z zanimanjem in pozornostjo ogledujejo številno kozjo družino, kako se veselo in brezskrbno pase na zeleni trati in v gozdiču pod gradom. Stare koze se mirno sprehajajo po travniku, mladi, okoli pet tednov stari kozlički se pa neugnano pode in se po navadi večkrat spopadejo. Nekateri se pa še vedno tišče k svojim materam. Rogate živalce, ki vzbujajo tolikšno pozornost vseh mimoidočih, je tu zaredila uprava Delavskega doma ter si tako ustvarila živo rezervo za svojo kuhinjo. Poleg koz pa rede na pristavi Kollmanovega gradu tudi številne zajce. Tudi ti bodo delili usodo svojih rogatih tovarišev. Farma, na kateri goje nad 200 živali, je menda edina tako velika v našem mestu. Kozjo in zajčjo farmo si je omislila uprava Delavskega doma že lani v oktobru. Takrat so nabavili 19 koz in kozla. Letošnjo pomlad so vse koze mladile in tako se je rogata družina pomnožila kar za 25 kozličev in kožic. Ko bodo kozliči odrasli, jih bodo uporabili za prehrano, koze bodo pa obdržali za rejo. Zelo umestno bi bilo,, ako bi lastniki nabavili še nove živali ter razmnožili kozji rod. Saj so dani vsi pogoji, da bi se lotili načrtnega kozjerejstva. Tako bi poleg mesa izdelovali tudi kozji sir, ki bo vedno dobrodošel. V drugem poslopju, ki je nekoliko odmaknjen od kozjega hleva, goje 160 kun<-cev, ki prebivajo v 78 hlevčkih. Zastopane so najrazličnejše vrste: ovnjači, orjaki, beli angorci, poleg teh pa so zastopane krepostne, čvrste kmečke vrste. Tolikšno število dolgoušcev daje njihovim rejcem precej dela in skrbi. Kunci so nežne živalce in je treba paziti, da so prostori, v katerih živš, vedno snažni in hrana mora biti dobro pripravljena, če krma ni dobra, rada nastopi bolezen kokcidioza. številni rejci so že mnogokrat obupali, ko je pričela razsajati med njihovimi ljubljenci ta poguba. Na farmi Delavskega doma še posebno budno pazijo, da dolgoušci ne obole. Vzrok kokcicllozi so zajedale!, ki pridejo z vlažno travo v črevesje, črevesje se prične krčiti in zoževati, kunec prične hirati in pogine. Na farmi primešajo vodi, ki jo pijejo zajci, metilensko plavilo. S tem sredstvom so imeli doslej srečo. Uspešno so pregnali vsako kal bolezni, ki se je itak le malokdaj pojavila V Ljubljani so še razne podobne farme, le lastniki se ne morejo Rpnašati s tolikšnim številom živali. V obrobnih delih mesta, kjer se prepletajo vrtovi, goje mnogi rejci drobne živali, predvsem kunce. Vsekakor se je med našim prebivalstvom že zelo razvilo rejstvo malih živali. Ljubljančani so tako postali svojevrstni kmetovalci in živinorejci: Vrtovi, kjer so se nekdaj bohotile cvetlice, so postali njive, v garažah in drugih dvoriščnih poslopjih se je pa nastanila drobna živina! Morski volk — dragoceno skladišče surovin Po vesteh z Madagaskarja se je. v zadnjih letih na jugozapadni obali otoka ter-afriške celine močno razvila industrija, ki predeluje razne tvarine, pri lobi jene iz pobitih morskih volkov. Zelo se je tudi razvil lov na te morske pošasti, ne toliko zaradi tega, ker so nevarne človeku, marveč zaradi splošne uporabljivosti snovi, ki jih vsebuje truplo morskega volka. Morski volk je v resnici pravi rudnik za surovine in skoraj ga ni niti najmanjšega dela nje- govega telesa, ki se ne bi dal koristno porabiti Tako je olje iz njegovih jeter bogatejše na vitaminih A in B kakor kitovo olje. Iz čeljusti pridobivajo spet neko posebno olje, ki ga zlasti uporabljajo za maio pri urah. Plavuti so priljubljena slaščica kitajskih sladokuscev, ki plačujejo visoke cene za to delikateso. želodec morskega volka daje po primerni predelavi odlično usnje, ki je daleko boljše ko najboljša je-lenovina. Koža morskega volka služi za izdelavo zelo trpežnih transmisijskih jerme-menov, uporablja pa se tuli pri izdelovanju obutve. Posušena koža, zre zana na dolge trakove, služi za izredno dobre pile. Želodčni sok morskega volka vsebuje insulin in iz krvi delajo posebno lepilo, ki se zlasti uporablja pri izdelavi letalskih vijakov. Knjiga na bojišču Že leta 1939. so prodale nemške pokret-ne frontne knjižnice okoli 5000 knjig, naslednje leto se je število povečalo na 900 tisoč, leta 1941. pa je doseglo že dva milijona izvodov. Takoj v začetku vojne so pristojni službeni krogi ustanovili centralo frontnih knjižic kot vez med nemško Delovno fronto in vrhovnim poveljstvom vojske. Izvedba te velike in važne naloge je bila poverjena organizaciji Delovne fronte, ki se je takoj lotila dela. Nova ustanova je dobila na razpolago 12 prav tedaj dovršenih omnibusov. Sprva so bili namenjeni za vožnje izletnikov v planinska okrevališča ln so jih morali zato predelati za novo svrho. Iz vozov so vzeli sedeže, a praktično konstruirane police, obložene s knjigami so napravile lz njih udobne trgovina za prodajo knjig. V vsakem avtobusu je prostora za okoli 3000 zvezkov, ima pa tudi prikolico, v kateri je urejeno skladišče za knjige, razen tega pa so v njej tudi prostori za prenočevanje knjižničarjev ln voznikov. Od decembra leta 1939. potuje teh 12 frontnih knjižnic vse do prvih linij in. do najoddaljenejših vojaških edinlc. Vožnje se vrše po točno odrejenem programu in so posamezna poveljstva ln edinice že naprej obveščeni, kdaj bo katera izmed knjižnic prišla do njih. da je tedaj poskrbljeno za njeno nemoteno poslovanje. Ustanova frontnih knjižnic je člen v verigi dejanj za dobrobit in razvedrilo frontnih edinic. Za vsako od njih je prihod knjižnice velik dogodek. Naj navedemo kratko izjavo enega izmed knjižničarjev: Kakor hitro pokretna frontna knjižnica prispe na določeno mesto, se vojaki vržejo na polne police knjig, ki vsebujejo bogat in skrben izbor najraznovrstnejših del iz nemške književnosti. Pogosto se trdi, da žele vojaki samo knjige vedre in šaljive vsebine. Razumljivo je, da mnogi izmed njih vselej vprašujejo za šaljivimi stvarmi, toda nič manjše ni povpraševanje za knjigami politične vsebine, zlasti pa za knjigami o sodobnih dogodkih. Razen tega, čeprav se mnogim zdi morda neverjetno, vojaki v mnogih primerih zahtevajo zbir- kov. Starejšo (ne staro!) gardo zastopajo štirje preizkušeni stebri: Poličeva (Peronella), s svojo neizčrpno igralsko voljo, in s svojo močno in temperamentno igralsko označevalno sposobnostjo; potem Zupan (Lambertuccio) s tvojim ljudsko-pre-prostim, otroško-zaupljivim in srčno-pri-kupnim igralskim bistvom, ki mu ga trenutno v tem svojstvu v vsej naši celotni gledališki družini ni enakega in mu tudi ne vidim še pravega naslednika, dalje Modest Sancin (Scalza), ki ga poznamo še iz drame kot jako sposobnega, zlasti v komičnih in grotesknih vlogah močno učin-kujočega igralca in potlej še Drenovéc, kl smo si ga nalašč za kneza Pietra sprosili iz Drame, in ki ima za vloge te vrste vse kar je zanjo potrebno, to se pravi: lepotni pojav, mladeniško vroči zanos, ljubeznivo vedenje in gosposki nastop. Tudi španova, čeprav redkejša gostinja v tovrstnih tipih, je Izabello že igrala in zdaj ponovno z njej lastnim humorjem kroti svojo »problematično« dvojno vlogo Ksantipe ln ljubimke. Anžlovar vehementno premaguje Lotherin-ghijeve (in režiserjeve) komplekse, dočim se mi zdi pri Belizarju Sancinu, da se smili že samemu sebi;* tako močno se je vživel v plahega ljubimca Leonetta. — Posebno vrsto zase tvorijo v tej zasedbi tri »ptice mladokljune«, od katerih se Barbičeva čedalje bolj uveljavlja, zlasti v ljubkih in nežnih dekliških značajih, dočim bo Imela Polajnarjeva v Beatrici priložnost pokazati, da je zmožna tudi razgibano-zapeljt-vih in skoraj junaških poudarkov. Tretja v tej vrsti, poklicno najmlajša, je Mlejnikova, ki poje in igra glavno vlogo Boccaccia in ki je trenutno z gledališčem še v kandidatskem razmerju. Z gospo sva se srečala prvič predlanskim, pri njenem prvem nastopu v Micaeli pri Carmen, in že takrat se mi je zdelo, kljub lepemu uspehu, da bo njena bistvena pevsko-obll-kovalna moč nekje na drugem področju. Pri Pasqualu se je potem, kljub začetni-šklm motnjam očividno izkazalo, da je njena prirodna (čeprav še morda nerazvita) sila v zdravem in vedrem, dostojno čutnem ln neproblematičnem ženstvu. Zdrava pamet, dober posluh, resna marljivost ter stvarna prizadevnost, mikavna pojava, predvsem pa prijeten sočen, gost in nekoliko temno pobavan organ, jo bodo z naraščajočo igralsko okretnostjo sčasoma usposabljali za cel vrsto opernih vlog, ki nimajo preveč žalostne ali celo tragične osnove. Vsekakor zelo razveseljiva pridobitev, ki bo nade, ki jih stavimo vanjo — tako vsaj upamo — tudi z Boccacciom le še dvignila in utrdila Posebna zanimivost pa bo — last not least — za kapelniškim pultom zborovodja Simoniti, ki je delo glas.-eno naštudiral in ga bo dirigiral in ki Ima zdaj prvič opravka z malo tršim orehom. Ker ga poznam in cenim kot enega najvnetejših in najmarljivejših sodelavcev v našem gledališču, (njegovega dela pri zboru ihu ne priznava samo kritika, temveč ga ».hvaležno kvitiramo« tudi ka-pelniki in režiserji) mu želim lz srca, da bi se mu njegov javni poseg v to deželo skrivnosti pošteno obnesel in da bi v soboto doživel lepo obetajoče znamenje za svojo še lepšo bodočnost.« Zvnec je zapel, znamenje* za novo skušnjo in znova se je zgrnil ansambel na oder. Mimo je prišel — lupus in fabula — Simoniti, s klavirskim izvlečkom pod pazduho, vse zagret od dela in z besedami: »Ciril, veš, tisto pa, kakor smo se dogovorili« — in potem so se izgubile besede: »valček iz —« z obema vred pri železnih vratih, ki vodijo na oder. Maša Slavčeva ke pesmi aH filozofske knjige. Stormove, Mörickeove, Hölderllnove, Goethejeve all Rückertove pesmi so takoj razgrabi j ^ne. Vedno pa moramo imeti v zalogi tudi dela Nietzschea, Fichtea, Chamberlaina in drugih filozofskih piscev. Samo po sebi razumljivo pa je, da Je največje povpraševanje po dobrih romanih. Zaradi velike prostranosti zasedenih področij Je nastala potreba za stalnimi knjižnicami in Je zato »Centrala frontnih knjižnic« morala razen svojih pokretnih v mnogih krajih urediti tudi svoje stalne knjižne postaje. Ena izmed prvih stalnih frontnih knjižnic je bila urejena v Parizu, ld ji Je pripadla naloga, da oskrbuje s knjigami tudi vse kasneje ustanovljene stalne knjižnice v Franciji. Velike dobav-ljalnice stalnih frontnih knjižnic so še v Bruxellesu, Oslu, Varšavi, Rigi in Lvovu. Američani grade cesto na Aljasko Iz Italijanske zunanjepolitične revije »Relazioni Internazionali«, ki izhaja v Milanu, posnemamo naslednje podatke o ameriških načrtih za zgraditev velike ceste preko Kanade na Aljasko: Moderno vojne prinašajo s seboj ogromen tehnični napredek. V mirnem času služi predvsem gospodarsko sožitje za merilo raznih naprav, prav pogosto pa tudi lenoba, odnosno strah pred tveganjem. V vojnem času pa se vsa ta merila in vsi ti pomisleki umaknejo v ozadje pred neodložljivimi vojaškimi to strateškimi potrebami, 5d nimajo nikake zveze z zgolj gospodarskimi računi. To velja še v prav posebni meri za prometne zveze, katerih razvoj Je v vojnem času izreden zlasti tam, kjer se posebno čuti njih pomanjkanje lz vojaških razlogov. Vse to seveda po vojni povečuje gospodarske možnosti in doprinaša svoj delež k splošnemu napredku v obvladanju prirode po človeku. Spomnimo ae le na nekatere poslednje vojne! Italijansko-abesinski spopad je postavil temelje za zgraditev obsežne prometne mreže na vsem abesinskem ozemlju. Prav tako je japonsko-kitajska vojna prisilila maršala čangkajška, ki se je umaknil v oddaljeni čunking, h gradnji cest in železnic na najbolj zapuščenem kitajskem ozemlju, kl Je sedaj povezano na velike daljave s sovjetskim ozemljem na severu in britanskim na jugu. Isti konflikt Je zaostril tudi odnose med Japonsko ta Sovjetsko zvezo ter s tem izzval gradnjo cest in železnic v Mandžuriji in Sibiriji, seveda cest in železnic prvenstveno strateškega pomena. Sedanja vojna je dala iste pobude zlasti na ozemlju Bližnjega vzhoda ln v Afriki. Prihajajo poročila da hoče tudi Amerika spojiti sedaj svoje zvezne države z Aljasko preko Kanade. Namen te cestne zveze je predvsem strateški. Ako pa se upošteva ogromno zemeljsko bogastvo Alaske, sprevidlmo takoj, da dobra kopna zveza Aljaske kot središča verjetnih bodočih letalskih zvez med Ameriko, Azijo ln Evropo, s središčem Kanade in Zedinjenih držav daleč prekaša trenutne vojne nagibe za gradnjo te ceste. Vprašanje zgraditve kopne zveze med Zedinjenimi državami ln Alasko se je postavljalo prav za prav že takoj po ameriškem nakupu tega polotoka. Proti koncu preteklega stoletja se je veliki ameriški železniški magnat Harriman zanimal celo za načrt gradnje ogromne železniške /rveze Washington-S. Francisco-A!jaska-Slbirija-Moskva-Berlin-Rim. Seveda Je vse ostalo le pri besedah. Gospodarsko zanimanje za Aljasko nI bilo namreč nikoli tako močno, da bi bilo zahtevalo čimprejšnjo stvarno rešitev prometnih zvez z njo po suhem. Sele evropöka napetost leta 1938. je to vprašanje spet spravila v ospredje ameriškega zanimanja zaradi védno večje vojne grožnje. Tako je nastal novi načrt za zgraditev ceste, ld naj Zedinjene države po suhem sveže preko Kanade z Aljasko. Formalno je to vprašanje postavilo v pretres ameriško vojno državno tajništvo v avgustu leta 1938. Dne 5. decembra istega leta je parlament kanadske pokrajine British Columbia odobril kredit v znesku 25 milijonov dolarjev za finansi-ranje potrebnih proučitev, predsednik vlade Patullo pa je takoj Izrazil svojo pripravljenost, da stopi v stike z Washingtonern za začetek zadevnih pogajanj, še isto leto je osrednla kanadska vlada imenoval komisijo petih članov-strokovn Jakov, kl naj bi proučili načrt za Izvedbo tega programa. Tedaj Je bil kot Izhodišče nove cestne zveze zamišljen Vancouver na tihomorski obali, od koder naj bi se cesta vzpenjala proti severu preko krajev Hazelton, Atlin, Dawson ln se zaključila v Falrbanksu. Potekala na1 bi ves čas v bližini obale. Zedinjene države so bile. pripravljene dati sredstva za gradnjo ceste in govorilo se je celo o ekstraterito-rialnostl, ld naj bi bila cesti priznana Zaradi vedno večjega ameriškega zanimanja za atlantske zadeve ter zaradi pomislekov gospodarskega in vojaškega značaja proti prvotni zamisli, pobuda ni napredovala. šele izbruh vojne na Tihem morju je spet ustvaril ugodne pogoje za dokončno odločitev za gradnjo. Na začetku letošnjega marca sta washington^ka In ottawska vlad podpisali sporazum za takojšen začetek cestnih del. Zedinjene države bodo dale denar za dela ln cesto vzdrževale v vojnem času, v mirnem času pa bo cesta tvorila sestavni del kanadskega omrežja. Iz vojaških in strateških razlogov, zlasti zaradi večje varnosti z morske strani ln manjše izpostavljenosti letalskim napadom, pa bo potek ceste nekoliko spremenjen: pomaknjena bo bolj v notranjost. Razen tega tudi njeno Izhodišče ne bo v Vancouverju, temveč bliže pomembnejšim gospodarskim središčem Zedinjenih držav v njih notranjosti. Cesta bo dolga 3600 kilometrov, od katerih jih je že sedaj 1400 kilometrov sposobnih za promet. Ostalo bo treba zgraditi na novo, in to na izredno težkem terenu. Celokupni stroški za gradnjo so preračunani na 14 milijonov dolarjev. Nemogoče vprašanje »Ali je imel vaš prijatelj navado, da je sam s seboj govoril, kadar je bil sam?« je vprašal sodnik. »O tem ne morem govoriti,« je odgovorila priča. »Bila nisva namreč nikoli skupaj, kadar je bil sam. . .« »JUTRO« §t 111 e= SofidEà, tB. V. WG-verzitetne stolice. število stolic in lektoratov se je v teku lanskega leta povečalo in se izpopolnilo zlasti na rimski univerzi. 2e obstoječim stolicam slovanske filologhe (prof. Giovanni Maver), poljskega jezika in slovstva (isti), bolgarskega jezika in slovstva (E. Damiani) sta se pridružili stolica za ruski jezik in slovstvo (prof. Ettore Lo Gatto) in za slovenski jezik in slovstvo (prof. Luigi S a 1 v i n i). že obstoječim lektoratom ruskega jezika (L. Ganččkov), poljskega jezika (T. Domarad-zki), češkega jezika (J. Torraca—Vesela), bolgarskega (Iv. Petkanov), in ukrajinskega jezika (E. Onackij) so se pridružili novi lektorati hrvatskega jezika (Cr. Spalatin), slovaškega Jezika (L. Dykora) in slovenskega jezika (Bratko Kreft). Nadalje je bila poverjena LuigiJu Salvi-niju novi privatna docentura za slovansko filologijo. Vse to sodi v področje Instituta za slovansko filologijo na rimski univerzi, ki mu je predstojnik Giovanni Maver is roitika * Papežev jubilej. Poglavar rimske cerkve papež Pij XH. je prošlo sredo, 13. maja, praznoval srebrno obletnico svojega škofovskega posvečenja. Ob tej priliki je papež imel v sredo ob 6. uri zvečer dolg nagovor po radiju na vse vernike. Opominjal jih je, da so dolžni hvaležnost Stvarniku, ki človeštva ne bo zapustil tudi v sedanjih časih težkih preizkušenj in da morajo imeti trdno vero, da jih bo Bog tudi v tem primeru rešil vseh težav, kajti nikoli ni božja pomoč bližja, kakor v trenutkih, ko se človek zaupno obrača do njega. Poglavar rimsko-katoliške cerkve je v nadaljnjem govoru podal osnovne značajne črte cerkve, ki so: neomajna vera v zmago, pripravljenost na žrtve, evha-ristična gorečnost ter duhovna enota med verniki in hierarhijo. * Trieste važno prometno križišče. Na podlagi novo sklenjenih dogovorov teče od 1. maja dalje celotni osebni in tovorni promet med Italijo. Francijo ln Švico na eni strani ter med Italijo in južnovzhodni-mi deželami — Hrvatsko, Srbijo, Bolgarijo in Grčijo — preko Trlesta. Na ta način je postal Trieste važen prometni vozel zapada in vzhoda. * Nova tehnična fakulteta v Triestu bo začela poslovati še letos 29. oktobra. Kakor znano, je bila ustanovitev nove tehnične fakultete v Triestu sprejeta od ministrskega sveta na predlog prosvetnega ministra. To bo vsekakor ena izmed najvažnejših pridobitev Triesta v novejši dobi. Pripomogla bo k nadaljnjemu razvolu gospodarskega življenja. * Josip Jiranek je umrl. V Vinkovcih na Hrvatskem je umrl vojaški kapelnik Josip Jiranek, ki je živel dalje časa v Mariboru, kjer se je odlikoval ne samo kot izvrsten dirigent, marveč tudi kot operetni skladatelj. Zlasti je uspela njegova opereta, ki jo je uglasbil na Gorinškovo besedilo »Vse za šalo««. V Mariboru je kot umetnik, glasbenik m plemenit človek užival splošne simpatije, kar naglaša tudi mariborski dnevnik. Po lanskem zlomu 3e je preselil na Hrvatsko in je bil zadnji čas kapelnik polkovne godbe v Vinkovcih. časten mu bodi spomin! * 140 živilskih praškov. Kakor poroča agencija »Central-Evropa« iz Berlina, dobivajo nemški vojaki za vsakodnevno hra-mo raznovrstne živilske praške. Prevoz količin hrane, ki jo potrebujejo nemške vojske na vzhodu, je zvezan z izrednimi težkočami, zato se je pokazalo, da je veliko pripravneje, ako se dovažajo redilna hraniva vojski v obliki praškov. Ti se z dodatkom vode takoj spremene v izredno tečno jed. Na ta način pošiljajo četam v prašku sir, marmelado, zelenjavo, sadje, maščobe in juhe. V celoti se lahko reče, da je teh hranilnih praškov kakih 146 vrst, ki znatno obogačujejo vojaško kuhinjo nk fronti ter ji dajejo potrebno raznolikost, tečnost ln dober okus. * Nemški prosvetni minister Rust je na štajerskem predaval učiteljstvu o novem nemškem šolstvu, še zlasti o vzgoji novega učiteljskega pokolenja. Pred letom 1933 je bil dotok v učiteljski stan v vsej Nemčiji izredno velik, potem pa je upadal, ker so se odpirale možnosti zaposlitve v drugih poklicih. Prosvetno ministrstvo je preusmerilo učiteljsko vzgojo po načelu: »Ven iz velikega mesta, v službo krvi ln zemlje!« Pri ocenjevanju mladih učiteljev in učiteljic se mora dedni značaj ceniti bolj kaor pridobljeno znanje. Učitelj mora biti voditelj, pouk in vodstvo sta njegovi nalogi. Nemški učitelj ne sme biti več samotarec po liberalističnem pojmovanju in mora biti tudi popolnoma osvobojen vsakega cerkvenega vpliva. Otroke mora opazovati, ne pa samo izpraševati, kaj znajo, številne oblike nemških srednjih šol so odpravljene z uvedbo enotne višje šole. Minister Rust je rekel, da je kljub svoji humanistični vzgoji odločen zagovornik višje šole, ki je priprava za univerzo. Pohvalil je dosedanje delo učiteljstva na Spodnjwm štajerskem. Zaključil je: s>Vsa Nemčija potrebuje toliko učiteljstva. da ie treba izkoristiti sleherno moč.« V sredo je odpotoval na Koroško. * Smrt dveh znanih odlikovancev. Nem-iiki listi obžalujejo smrt dveh znanih vitezov železnega križa. Kakor je poročalo nemško vojno poročilo 9. maja, se poročnik Koppen, ki je zmagal v 85 zračnih borbah, ni več povrnil na svoje opo- rišče. Nemško letalstvo je z njim Izgubilo enega svojih najuspešnejših lovcev. Kakor vrsta drugih nemških »asov«, je tudi Koppen zrasel iz majhnih razmer in se je od preprostega vojaka povzpel do častnika. Bil je med redkimi odlikovana s hrastovim listom k viteškim križcu železnega križa. Naslednji dan je bilo objavljeno, da je za dobljenimi ranami umrl nadporočnik Heinz Crusius, ki je bil večkrat odlikovan, med drugim tudi z viteškim križcem železnega križa. Smrtno-nevarne rane je dobil 31. marca na čelu svoje pešadijske čete. * Bolniško zavarovanje Italijanskih delavcev. Združenje trgovcev v Triestu javlja, da so oni italijanski državljani, ki so zaradi dela premeščeni na ozemlje bivše Jugoslavije, dolžni biti zavarovani pri svojih domačih zavarovalnicah in niso podvrženi zavarovalnim predpisom bivše Jugoslavije. Odlok o tem sta izdala tako Kraljevi Guverner Dalmacije kakor Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine. * Deset novih nemških zapovedi. V vzpodbudo vsem pripadnikom nemškega naroda so objavili listi deset zapovedi, ki se glasijo: Misli zjutraj, opoldne in zvečer, da ne delaš zase, marveč za vojskujočo se fronto in da zavisi od tvojega dela življenje mnogih tovarišev pred sovražnikom. Premisli vsak dan, ali lahko opraviš delo čim hitreje in bolje. Ne ohrani svojih izkušenj le zase, marveč jih sporoči svojim delovnim tovarišem in podjetju, ker tako pomagaš večati proizvodnjo. Preprečuj vsak presledek v delu ln se osre-dotočaj na svoj posel. Za zgled naj ti bo vedno najboljši mož v obratu in skušaj tudi sam postati vzornik; z uspehom raste veselje do dela. Ne daj se vplivati od črnoglednikov; dobro delo poveča dobro razpoloženje. Ne toži o odrekanju in žrtvah, kajti od vojakov na fronti se zahteva še stokrat več. Bodi preponosen, da bi opravil več kakor le svoj posel, in bodi preveč častihlepen, da bi veljal le za »dobrega povprečnika«. Svojih ušes ne nastavljaj malodušnim in cägavcem, marveč bodi vzornik zaupanja In poguma, ker tako pomagaš sebi in drugim tudi v težkih urah. Od zmage ne pričakuj nič več, kakor si voljan zanjo storiti; ravnaj tako, kakor da zavisi izid te vojne od tvojega dela in zadržanja. * »Tu kade samo požigalci!« Tako se glasi napis na tabli, ki jo je postavil neki nemški posestnik na robu svojega gozda. Listi pozdravljajo takšno svarilo, ki utegne biti učinkovitejše kakor grožnja z raznimi kaznimi. Vsi Evropci ljubimo gozd. Z njim smo zvezani v številnih pesmih in pesnitvah. In vendar je resnica, da je evropski človek obenem prav tako hud sovražnik gozda kakor Američan, ki je podrl cela gozdna kraljestva, da mu zdaj vsakoletne povodnji pustošijo plodno zemljo. Vsako leto je v Evropi mnogo gozdnih požarov. Le majhen odstotek jih lahko prištejemo prirodnim pojavom, blisku. Večinama gre zgolj za zločinsko lahkomiselnost. Odveč je pridigovati, kolikšnega pomena je gozdno gospodarstvo za ves javni blagor, zato je treba brezpogojno zatirati in preprečevati gozdne požare. Mladina naj vé, da je pripravljanje kosila v gozdu ne glede na svojo romantičnost sila nevarna. Kdor pa v gozdu kadi, ni vreden zraka, katerega tam kvari. Zato bo prav, če tudi naši gozdni posestniki postavijo table z napisa: »Tu kade samo požigalci!« * Kako velike množine razstreliva porabijo vojna letala, pričuje poročilo nekega nemškega letalskega oddelka, ki je te dni opravil svoj 4000. polet nad sovražno ozemlje. Ta oddelek je doslej zmetal nad 3 milijone bomb in drugega razstreliva ter je v 10.000 urah poleta premeril nad 3 in pol milijona kilometrov zračnih poti. * Konec Kazina v Nizzi dokončno sklenjen. Po poročilih lz Pariza je vichyjska vlada odobrila porušenje znamenitega Kazina v Nizzi. Razlog za porušenje je pomanjkanje kovin, stavba Kazine pa predstavlja velikansko zalogo raznega železa, medenine, niklja itd. Znameniti Kazino je prav za prav ogromen splav zasidran v morju. Na njem so se vršile najznamenitejše prireditve mondenskega sloga, kjer so bogataši vsega sveta trošili svoj novec. Zdaj je temu podjetju udarila zadnja ura in pojde vsa nekdanja slava v staro železo. * Važno predavanje za detojemaloe ▼ Logatca in na Rakeku. Pokrajinska delavska zveza priredi v nedeljo, dne 17. maja 1942 v Logatcu in na Rakeku svoj uradni-dan, na katerem bo seznanila delojemalce z najvažnejšimi določbami socialne zakonodaje in z določbami novih kolektivnih pogodb. Poleg tega bo dajal zastopnik zveze prisotnim delavcem vsa potrebna pojasnila in navodila. V Logatcu se vrši sestanek ob pol 9. uri v Ljudski šali v Dolenjem Logatcu, na Rakeku pa ob 15. uri v gostilni Gabrenja, Rakek št. 7. Vabimo delojemalce iz Logatca, Rakeka in sosednjih krajev, da se v lastnem intresu udeleže sklicanih sestankov. * Nemški dnevnik v Minska. Kot prvi nemški dnevnik v Beli Rusiji je začel izhajati 15. aprila list z imenom »Minsker Zeitung«. V uvodniku je državni komisar Lohse dejal, da bo časopis služil kot vezni člen med civilno upravo, vojsko in domačim prebivalstvom. * O nemško-8!ovažki kulturni pogodbi, ki je bila podpisana 1. maja v Bratislavi, poroča »Völkischer Beobachter« : Pomen te pogodbe, kakršna je bila sklenjena že z Italijo, Japonsko, Madžarsko in Bolgarsko, je v tem, da se že dolgo razvijajo kulturne zveze med obema državama. Med drugimi so v Jeni študirali: slovaški pesnik Jan Kollar, ki se je tam seznanil z Goethejem, veliki slavist Safarik in oče slovaške narodne himne Kuzmany. Zlasti" ozki so stiki v gledališkem življenju. Vsak ponedeljek gostuje v Bratislavi po eno dunajsko giedališče. Nemška knjiga se na Slovaškem širi v izvirniku in v prevodu. V tej propagandi se odlikuje zlasti Hlin-kova garda» Slovaški visokošolci študirajo v Nemčiji, nemški pa prihajajo v Bratislavo. Slovaško-nemško društvo ima na Slovaškem 20 podružnic. Prirejajo se nemške umetnostne in znanstvene razstave. Poleg številnih šol nemške narodnostne Skupine na Slovaškem bodo zdaj odprli še nemške državne šole. Enako bodo lahko Slovaki odpirali svoje šole v Nemčiji. Nekateri predmeti (jezik, literatura, zgodovina in zemljepisje) bodo poverjeni raznim profesorjem kot gostom v eni in drugi državi. Nadalje je v načrtu vzajemno ustanavljanje znanstvenih zavodov, ki naj postanejo središče kulturnega dela. IZ LJUBLJANE u— Nova grobova. Za. vedno je zapustila svojce ga. Amalija Saksidova. Za njo žalujejo mož, dva sinova, dve hčerki in številno drugo sorodstvo. Na zadnji poti jo bodo spremili v soboto ob 15. iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Preminila je ga. Frančiška Poljančeva. K večnemu počitku so jo položili v petek na pokopališču pri Sv. Križu. — Blag jim 3pomin, užaloščenim svojcem naše iskreno sožalje. NEDELJA OB 16. IN 18. UBI Nov program VESELI »TEATER u— Zofka Je bila prizanesljiva. Več ali manj vsa vremenska ugibanja letos spod-lete. Tudi stari vremenski reki ne drže več. Ledenjaki in Zofka so nam pravkar to potrdili. Nikakega sledu nI bilo o mrazu, le malo ponagajali so nam, tako da nisi vedel ali bo prav, če vzameš dežnik ali ne. Tudi včeraj je bilo tako. Zjutraj je bilo še močno oblačno in vse je kazalo, da bodo imeli stari vremenarji prav> ki trde, da na dan godu sv. Zofije skoro ne more biti brez dežja. Oblaki pa so kmalu razpodili ln posijalo je sonce, ki so ga potem v krajših in daljših presledkah za-grinjali oblaki. u— Navje v cvetju spet vabi Ljubljančane k obisku grobov naših najbolj zaslužnih mož. Ves Gaj zaslužnih je pokrit 3 pisano preprogo tulipanov, narcis in mačeh, da razkošje barv očara vsakega obiskovalca. Na tisoče in tisoče cvetov krasi naše častno pokopališče ter zgovorno kaže, kako Ljubljana časti velike može, ki so z delom in žrtvami najlepši zgled prave ljubezni do našega mesta in naroda. Navje je zares odraz pietete in hvaležnosti do nesmrtnikov, ki tam med cvetjem mirno počivajo. Cvetoče Navje je namreč prava razstava pomladnega cvetja, da hodijo tja prav radi tudi prijatelji vrtov ter občudujejo čudeže prirode, ki krase počivališče naših najslavnejših mož. u— Popravilo tramvajske proge. Uprava električne cestne železnice skrbi, da *> okvare na tramvajskem omrežju sproti popravljene. Na Blelwelsovi (prej Tyrše-vi) cesti je tramvajski promet kar živahen, zato so popravila večkrat potrebna. Zdaj popravljajo okvaro na odseku med Ajdovščino in Cesto Soške divizije. Podlaga proge se je nekoliko vdala. Zato so progo odkop ali in utrjujejo temelje. Med delom se promet nemoteno razvija. ( u— Nesreče. S tramvaja je padel in se potolkel po glavi 5 letni sin delavca Mihael Puc iz Ljubljane. Na krožni žagi si je obrezala prste desnice 49 letna žena delavca Angela Žnidarjeva iz Ljubljane. V levico se je vsekal pri cepljenju drv 21 letni delavec Stanko Krošelj iz Ljubljane. Po vsem telesu je poškodovan 52 letni delavec Ivan Satler iz Ljubljane, ki je po nesreči prišel pod tramvaj. Z lestve je padel in se poškodoval po telesu 18 letni hlapec Alojz Hribar Iz Šmarja. Levo nogo si je zlomil 13 letni posestnikov sin Franc Bradeška z Vrhnike. Desno oko ima poškodovano 2 letni sin železniškega krojača Stanko Krašovec iz Stožic. Neko dekletce ga je s trSko po nesreči sunilo vanj. Postrežnica Ivanka Stibilj iz Ljubljane se je pri cepljenju drv poškodovala na glavi. Kamen je padel v levo oko delavcu Francu Bautalu iz Hotedršice in mu ga precej poškodoval. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč v ljubljanski splošni bolnišnici. u— Splošna gospodarska zadruga Ke-lezničarjev Ljubljanske pokrajine (kratko: žegoza) obvešča svoje člane kakor tudi člane Malega gospodarja, ki so naročili fižolove preklje, da se iste razdeljujejo za vse naročnike samo v soboto dne 16. t. m. proti Izdanemu začasnemu potrdilu vplačanega zneska. u— Nedeljska premiera ▼ »Veselem teatru«. Za nedeljo pripravlja »Veseli teater« svoj 21. program. Zopet nove spevo-in veseloigre bodo nudile Ljubljani dokaj razvedrila. Nevaren obisk, Nahodna rodbina, dogodivščine ljubljanskega fijakar-ja, Jurijeva ženitev in še marsikaj, vse to bo na sporedu v nedeljo. Prva predstava bo ob 16. uri, konec ob 17.30, naslednja prične ob 18. in konča ob 19.30. Predpro-daja vstopnic v nedeljo od 10. ure dalje do večera. u— Prihodnji koncert Glasbene Matice ljubljanske bo v petek dne 22. t m. v veliki Filharmoničn« dvorani. Na tem koncertu bo nastopil Ljubljanski komorni trio, katerega člani so: violinist Albert Dermelj, čelist Cenek šedlbauer in pianist Marijan Lipovšek. Izvajali bodo dela Corellija, Beethovna, škerjanca in Novaka. Začetek koncerta bo točno ob četrt na 7. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. CI b e r Franc, Štefanova ul. št. 7, telefon 36-41. Z Gorenjskega Žrtev lokomotive. Železničar Jože Va-ijavec z Jesenic je imel opravka na progi. Pri tem je spregledal, da se bliža brzec, in že ga je lokomotiva silovito odbila s proge. Našli so ga mrtvega s hudimi poškodbami na glavi in s polomljenimi udi. Zborovanje kmetijskih strokovnjakov v Kranju. Dosedanji vodja kmetijstva v kranjskem okrožju Reinhold Huber je bil premeščen iz Kranja v Celovec kot vodja deželnega kmetijstva na Koroškem. Služboval je na Gorenjskem letno dni. Ob njegovem odhodu je sklical deželni svetnik dr. Skalka sestanek kmetijskih strokovnjakov kranjskega okrožja ter se zahvalil Huberju za dosedanje dela Listi pravijo, da je Huber zelo sposoben gospodar na dedni kmetiji na Sirnici, star 38 let in oče desetih otrok. Podružnice nemškega Rdečega «riža so začeli ustanavljati na Gorenjskem. Krajevni odbori se imenujejo »Bereitschaften«. Zasedanje propagandistov. V Gozdu-Martuljku je bilo od 4. do 6. maja zborovanje okrožnih propagandnih voditeljev in njihovih sotrudnikov. Deželni propagandni vodja Drumbel je govoril o organizaciji prosvetnega dela na Gorenjskem. V Dvoru so pri poročnem uradu, ki obsega občine Dvor, Jezersko in Predoslje, zabeležili v letošnjem letu do 30. aprila 41 porodov in samo 18 smrti. Pred- kratkim je na Jezerskem umrla posestnica Marija Slaparjeva. po rodu Roblekova. v starosti 89 let O reji kokoši piše gorenjski tednik: Ako si ogledamo današnje stanje kokošjereje na Gorenjskem, lahko ugotovimo, ia se ta ne le zelo malo goji, ampak da so kokoši precej degenerirane. Zaenkrat sicer ni na mestu gojiti kokošarstvo v večjem obsegu, vendar pa ima vsako malo gospodarstvo možnost, da redi določeno število nesnih kokoši, ne da bi bilo to kvarno drugim živilom. V radovljiški občini Je 486 gospodarstev, med temi 197 malih kmet:J, je pa tam samo 332 enoletnih kokoši. 329 jih je pod enim letom, in 63 petelinov. V valilnici nekega ljubitelja kokoši so uporabili s kmetij dobljena jajca. In tu « je pokazalo, da polovica jajc ni bila oplojena, izvaljena piščeta pa so mešanica vseh medtem degeneriranih živali, "u je treba reforma in to nalogo si je zdaj zastavila gospodarska svetovalka v Radovljici. Nov dom za starčke bodo uredili v Radovljici. Bivša tovarna nogavic, svoječasno ljudska šola, bo prezidana v ta namen. Ima 9 prostornih sob. Dosedanja sirotišnica. ki stoj: za mostom, ni le premajhna, temveč tudi ni več ustrezala higienskim zahtevam. Stara sirotišnica bo poslej služila drugim javnim namenom. Na Osojsko jezero sta prispela znana filmska igralca Brigita Horneyeva in Vili Fritsch. Ze lani so se poslužili Baškega jezera in okoliških pokrajinskih lepot za film »Anuška«. Zdaj pa bodo ob Osojskem jezeru ustalili film »Ljubljeni svet«. Film bo izdelala monakovska »Bavaria«. S Spsdnfe štaferske Novi grobovi. V mariborski bolnišnici je umri 281etni Franc Nagi, na Pobrežju pa 721etna železničarjeva žena Terezija Cebulčeva. Nadalje je umrl v Mariboru upokojeni občinski uradnik Bogomir Las-bacher v visoki starosti 88 let, na Teznem pa 561etn: ključavničar Franc Jevnik. — Na vzhodni fronti je padel 23!etni Kajetan Gründinger iz Celja, podčastnik v planinskem lovskem polku. Prvi vaški popoldan v mariborskem okraju so priredili v «nedeljo v St. Lovrencu na Pohorju. Povabljeno je bile prebivalstvo iz vse občine, zlasti tudi mladina Vrstili so se ljudski plesi, koračnice, narodne pesmi in druga kmetska zabava. Igrala je vojaška godba, plese pa je spremljal šramelski duo. Namen takih vaških popoldnevov, ki se bodo poslej prirejali tudi po drugih spodnještajerskih občinah, je-" uvajati in obnavljati nemške narodne običaje. Zbor okrožnega vodstva v Celju je bil sklican pretekli petek v celjski Nemški dom. Dvorana je bila polna, igrala je brambovska godba, govoril pa je vodja Heimatbunda Franc Steindl, ki je proglasil Celje za trdnjavo Adolfa Hitlerja. a naj večkrat škrope trte. Najkrajša zveza srednje Bosne z Zagrebom. Posebna komisija strokovnjakov iz Zagreba pregleduje teren na VLašič planini, koder naj bi vodila ccsita iz Travnika v Banjaluko. Za pripravljaiLna dela je odobrenih že 20 milijonov kun. Jajce Poglavniku. Mestno hačelstvo v Jajcu je sklenilo s svojimi sredstvi odkupiti hišo v Baščelucih, kjer je svoječasno stanoval Poglavnik, in mu jo izročiti kot darilo v spomin na obletnico Nezavisne države Hrvatske. Iz SrMje Za jedila in pijače, v katerih je sladkor, ho treba dati karto. Z veljavnostjo od lö. maja morajo gostinski in podobni obrati jedila in pijače, ki so pripravljene s sladkorjem, oddajati strankam samo proti primernemu odrezku na živilski nakaznici za sladkor. Odrecfba velja zaenkrat samo za Beograd. Beograd je preskrbljen z moko. Generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji je zastopnikom tiska sporočil, da je za Beograd preskrbljena zadostna količina moke. Storjeni so bili tudi odločni ukrepi za uničenje črne borze. Nakup moke ali žita je vsakomur, ki nima dovoljenja cd žitne centrale, prepovedan. Prav tako je prepovedan nakup živine, mesa, mesnih izdelkov in slanine, če kupec nima transportnega dovoljenja od centrale za * vino in mleko. Zdravstveno delovanje je bilo v preteklem letu zelo plodno. Pred povabljenimi gosti je o tem predaval v Nemškem znanstvenem institutu v Beogradu zdravnik dr. Sprungmann, ki odhaja na novo službeno mesto. V svojih izvajanjih je naglasil lojalno sodelovanje srbskih zdravnikov od prihoda nemških čet 17. aprila lani m nadalje. Podrobno je razčlenil zdravstveno stanje ob njegovem prihodu ln delo, ki ga je s svojimi sodelavci opravil. Predavanja so se udeležili razen predstavnikov nemških cblastev minister za socialno politiko Mijužkovič, beograjski župan Jovanovič, predsednik srbskega Rdečega križa Zec in drugi. Novi Sad dobi moderno klavnico. Madžarska oblastva so sklenila zgraditi v Novem Sadu eksportno klavnico, ki naj bi bila centrala za izvoz mesa v Italijo. Gradbeni stroški bodo znašali 1.2 milijo-ha pengov. V klavnici bodo še letos začeli obratovati. Priključen ji bo tudi oddelek za predelavo odpadkov, ki bo opremljen z najmodernejšimi stroji. Vojno gledališče v beograjskem radiu. Preteklo nedeljo je minilo leto dni, odkar je začelo delovati v Beogradu KDF vojno gledališče. Ob tej priliki je bil slavnosten program, ki ga je zvečer oddajala tudi beograjska radijska postaja. Eksplozija v ameriškem nafaiku Buenos Aires, 15. maja. s. Ob priliki eksplozije, ki se je pripetila v nekem premogovniku v Osagu v Zapadni Virginiji, je izgubilo življenje 54 rudarjev. Mali oglasi jWrHHBTfeyEBSKsjB W^Slu^JIM Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Beseda L —.60, taksa —.60, 13 daianie naslova ali za iifro L }.—. Za venecijanko z dvema listoma iščem Žagarja srednjih let, z večletno prakso. Nastop takoj; Ponudbe na naslov: Papež Franc, Krmelj, postaja št. Janž na Dol. 6375-1 Iščem zobotehniškega praktikanta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6361-1 Zaslužek Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 3.—. Brezposel. frizerka lahko dobi majhen zaslužek. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6403-3 > •» C"? 9 CD C C""» A '— Vajenci (-ke) Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—'. Frizersko vajenko spreimem tikoj. — Korun Ivan, Sv. Petra cesta 19- 6357-44 rm Kovčeg usnien, opremo za 1 sobo. 2 lestenca, ogledala, 1 zlož-liivo posteljo z modroci, prodam Koman, Poljanska cesta 13. 6399-6 Prodam pločevinaste kante, nove. Hišnik, Pražakova 12. 6388-6 Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro l 3.—. Otroški voziček kupim. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Voziček«. 6340-7 Stare biciklje in plašče, zračnice ter karbid kupimo vsako količino. Generator delavnica, Tyrše-va 13 (Figovec. levo dvorišče). tel. 29-27. 6381-7 Avto, rito f o . ■»_ r. . • ' "fi». ' v T*-' _ . ~ .■ Motorno kolo 350—500 ccm, karambolira-no, ali samo stroj (motor) kupi Tleršič, Cesta 29. oktobra 13. 6283-10 Novost!!! Tricikelj 550 lir nosilnost 150 kg, z uporabo Vašega kolesa, katero se ne kvari. Montaža in de-montaža traia 5 minut. — Dobavlja : Specialna delavnica za triciklje Šušteršič, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče), tel. 29-27. — Sprejmemo zastopnike za ljubljansko pokrajino ! 6382-11 Pohištvo Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanie naslova tli za šifro t 3.—. Samska soba in jedilnica s kavčem in fotelji, vse novo, iz trdega lesa, naprodaj za 6000 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6383-12 Krasno spalnico orehova imitacija, in boljšo kuhinjo, strokovno izdelano ugodno proda : Pohištvo Gluhak, Flotijanska 19. 6350-12 Berite ogla«e JUTRA in poslužujte se jih! W3EBS3È Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Prodam več stavbnih parcel proti takojšnjemu plačilu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6396-20 LUJJUMMii BffiÌHBsSaBB! Beseda I —.60, taksa —.60 za dajanie naslova ali za šifro L 3.—. Opremljeno sobo pri sodišču, $ posebnim vhodom in souporabo kopalnice. oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6356-23 Separirano sobo z uporabo kopalnice, oddam takoj dvema osebama. Naslov Y vseh poslovalnicah Jutra. 6354-23 Lepo sobo s posebnim vhodom oddam takoj. Sv. Petra c. 44-1. 6364-23 Opremljeno sobo zračno in čisto, s posebnim vhodom, oddam 1. junija gospodu. Korun, St. Petra c. 54-1. 6358-23 Opremljeno sobo oddam dvema osebama ▼ centru mesta. Koman Franja, Cankarjevo nabr. 7-II. 6398-23 Čedno sobico oddam solidnemu gospodu v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6397-23 Prazno ali opremljeno sobo takoj oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6391-23 Sobo veliko, sončno, lepo opremljeno, s kopalnico, ev. s souporabo kuhinje za 2 osebi oddam za 1. junij. Bežigrad 7-1. 6390-23 Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro l 3.—. Prašički za rejo 120 komadov, naprodaj.— Kalan, Poljanska c. 52. 6347-27 Stroji Beseda L —-60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro I 3.—. Elektromotor 8.5 KS, nov, ugodno prodam za tok 380 voltov. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6374-29 Izgubljeno Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Sto lir nagrade tistemu, ki mi prinese italijanski potni list št. 971243. izgubljen 12. ali 13. t. m. Ferro Vittorio pri ing. Rudolf Skof, Tesna ul. 4, Vič. 6352-28 Dopisi Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za _ šifro t 3.—._ Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Amerikanka. Breda. Boliše dekle. G. Bonetti. Boljši lokal. Čisti kamni. Dežela. Dekle. Dobro priporočen. Energičen. Gospodinja. Galanterija. Galanterija 7. Gostilniška koncesija. Hišnik-maj. Hitro. Italijanščina. Kavcija. Konfekcija. Ljub-ljana-remiza. Lesni manipu-lant in uradnik. Leica. Mai. Mirna in točna. Mehko. Marljiv. Mlado dekle. Na deželi. Nudim opremo takoj. Pek. Pridna in poštena. Pomembno podjetje. Plačam. Posojilo. Proti plačilu. Primerna cena. Perfekten. Prodam koio. Pridno dekle. Pisarna-maj. Par mesecev. Rozman. Rabljen contaks. S posebnim vhodom. Skupina. Sodobno. Steklo. Stroj. Strojnik. Trezen in vesten. Ves dan odsoten. Vzgojiteljica otrok. Zmožen 100. Zanesljiva takoj. Zelo mirna. 3000 lir. 1888. 10—15. Umrl nam je naš predobri oče, stari oče, stric, gospod Anton Tepeš major v pokoju dne 14. maja, previden s tolažili sv. vere. Pogreb bo v soboto 16. t. m. ob pol 4. popoldne, iz kapelice sv. Antona iz Žal, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 14. maja 1942. Žalujoči ostali mmm zahvala Za izraze sožalja, za vence in šopke ter mnogobrojno spremstvo pri pogrebu naše nepozabne Marice Klobčič vsem naša topla zahvala! Posebno globoko zahvalo smo dolžni zdravniku g. dr. Janku Peršiču za njegovo brezpri-merno požrtvovalnost za rajnko ter gluhonememu zavodu za plemenito pieteto. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek 19. maja ob 7. uri v šentpetrski cerkvi. ŽALUJOČI OSTALI , • •-•->« • - -' Umrla nam je naša dobra žena in mama Amalija Saksida Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 16. maja 1942, ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. maja 1942. žalujoči: FRAN, mož; BERTA, VLADIMIR, JOSIP in MILENA, otroci — ter ostalo sorodstvo E. Salgari: 57 mmsm Roman »Vrag naj vzame vse su rili e tega sveta! Nič hujšega se mi ne bi moglo zgoditi. Ali naju bodo lepo gledali, ko se vrneva! Pričakujejo naju z divjačino, pa jim bom prinesel ta oblak smradu!« Ob pogledu na flibustirjevo potrtost se je Spanec na vse grlo smejal. Še vedno se je držal daleč od niega in čakal, da bi zrak vsaj nekoliko očistil ubogega lovca. Stiller jima je prihitel naproti, nadejaje se, da bo lahko pomagal nositi divjačino. Ko pa je prišel v Carmauxovo bližino, je jadrno pobegnil. »Vsi beže pr»d menoj kakor pred kugo,« ie otožno rekel Carmaux. »Nič drugega mi ne ostane, kakor da se utopim v močvirju!« »Kaj še!« je odločno rekel Katalanec. »Počakajte malo, da se vrnem!« Carmaux je vdan v usodo sedel pod neko drevo in globoko vzdihnil. Ko je Španec povedal kapitanu o smešni pustolovščini, je krenil s črncem v gozd in nabral raznih, popru podobnih zelišč. Ta zelišča sta v razdalji kakih dvajset korakov razložila okrog Carmauxa in jih zažgala. »Le korenito se prekadite!« i e smeje se rekel in spet pobegnil. »K zajtrku vas pričakujemo!« Carmaux se je vdano nastavljal gostemu dimu rastlin. Goreče dračje je rsfcširjalo tak jedek duh. kakor da bi bil Španec natresel v ogenj pravega popra. Čeprav je ubogi flibustir od solz komaj gledal, je vendar modro zdržal do konca. Čez pol ure. ko je najhujši smrad minil, se je odločil in krenil v taborišče, kjer so tovariši pravkar pripravljali veliko želvo. »Ali je dovoljeno?« je vprašal. »Upam. da sem zdaj vendar že očiščen!« »Kar prisedi!« je gusar dobrodušno zaklical. »Mornarji smo vajeni ostrega vonja po. degtu in bomo z božjo pomočjo prenesli tudi tebe! Sta vidva streljala v gozdu?« »Mislim, da se pok ni slišal predaleč!« ie odvrnil Španec. »Prav nič koristno ne bi bilo, če bi begunci zaslutili, da jih lovimo!« »Jaz pa mislim, da so o tem prepričani, kapitan!« »Po čem sklepaš?« »Po naglici njihovega pohoda!« »Morda ima guverner tudi še drug razlog, ki ga priganja k naglici! To je strah, da ne bi Olonez udaril na Gibraltar!« »Kaj? Gibraltar mislite napasti?« je vznemirjeno vprašal Španec. »Morda... Videli bomo!« je gusar ogibljivo odvrnil.« »Če je tako, se ne morem boriti proti svojim rojakom!« ie rekel Katalanec. »Vojak ne sme vzdig- niti orožja zoper mesto, ki na niegovem obzidju vihra zastava domače dežele! Dokler gre za Flam-ca, vam pomagam! Več pa ne storim! Rajši me obesite!« »Spoštujem tvojo zvestobo do domovine!« je odvrnil Črni gusar. »Tisti mah, ko dohitimo Van Goulda, boš svoboden in lahko braniš Gibraltar, ako hočeš!« »Caballero, hvala vam! Dotlej sem na voljo!« Nadaljevali so pohod po bregu močvirja. Vročina je bila strašna, toda flibustir j i niso hudo trpeli od nie, čeprav iim je curljal znoj iz vseh luknjic v koži. Razen tega se iim je od močvirja tako silno bleščalo v oči. da so jih kar skelele, in iz pokvarjene vode so vstajale nevarne sopare, ki povzročajo mrzlico. Okrog štirih popoldne so prišli do velikega gozda. Tam jih je črnec opozoril na rdečo liso, ki je plavala na zelenkasti močvirni vodi. »Ali je ptica?« ie vprašal Carmaux. »Vse boli ie videti, da bo španska čepica!« je vzkliknil Katalanec. »Morda je človek, ki se ie živ pogreznil v močvirju!« Ko so bolje pogledali, so res spoznali svilen, s peresom okrašen špapski baret in zraven njega bledo mrliško roko, ki ie molela iz blata. »To je voiak iz guvernerjevega spremstva! Juan Barrerò ie imel takšno čepico! Očitno je šel Van Gould tod mimo!« »Zdaj smo beguncem zanesljivo na sledi!« je rekel gusar in krenil dalje. Mahoma pa so ga zadržali čudni glasovi, ki so prihajali iz gozda. »Menda niso znamenja? Vsakikrat je bilo slišati takisto kakor dolg žvižg!« »Bojim se, da so Indijanci, ki jih je guverner naščuval na nas!« »Torej si oglejmo vrlo ljudstvo te dežele,« je dobrodušno menil Carmaux. »Stavim, da niso ne boljši ne slabši od Indijancev drugod!« »Varujte se, caballero!« ga je Spanec posvanl. »Venezuelski rdečekožci so ljudožeri in vas bodo z veseljem predelali v pržole!« »Nu, prijatelj Stiller, braniva torej svoja rebrca!« 25. poglavje LJUDOŽERI V PRAGOZDU Čedalje globlje so prodirali v gozd. mimo tisočev palm z bodečimi stebli, ki so skoraj onemogočale prehod, in mogočnih ovijalk, iz kakršnih si grade Indijanci kolibe. Da jih ne bi kdo nepričakovano zaskočil, so korakali previdno, prisluškovali na vse strani in oprezali po vsakem grmu, za katerim bi se bil utegnil skrivati Indijanec. Znamenja niso več slišali, a vse ie kazalo, da so nedavno šli tod mimo ljudje. Ptice so bile izginile, in opice je bila pregnala navzočnost njihovih sovražnikov Indijancev; ti namreč ljubijo opičje meso in jim vneto strežejo po življenju. Po napornem pohodu so mahoma začuli glasove, kakršne itvabllajo rdečekožci svojim piščalkam. »Stiller!« m 1« gusar obrnil k Hamburžanu. »Poskrbi, d* skrivnostni plskaC utihne!* Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij ij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarnoT d. kot tiskamarja: Fran Jeran. - Za insegni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani