12 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 1 (2021) | Daniel Eyer, Martina Eyer, Vse, kar moraš vedeti o poučevanju na daljavo Vse, kar moraš vedeti o poučevanju na daljavo Everything Y ou Need to Know about Distance Teaching Daniel Eyer GŠ Franca Šturma Ljubljana, Celovška cesta 98, 1000 Ljubljana Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana, Kardeljeva ploščad 28a, 1000 Ljubljana dani_eyer@hotmail.com Martina Eyer tina.eyer@gmail.com Izvleček Pou čevanje glasbe na daljavo je bilo na za četku ukrepov za prepre čevanje širjenja koronavirusa za ve- čino u čiteljev nekaj novega in nepredstavljivega. S časoma smo se privadili na druga čne okoliš čine po- u čevanja in v njih našli celo kaj dobrega. V prvem delu prispevka so opisani izzivi pou čevanja v tem nenavadnem času in možne rešitve zanje, v drugem delu pa predlogi, kako lahko pridobljene izkušnje pou čevanja na daljavo pozneje izkoris mo pri pou čevanju v živo. Ključne besede: pouk glasbe na daljavo, digitalna tehnologija pri pouku glasbe, uporabne aplikacije za pouk glasbe. Abstract When measures for preven ng the spread of the new coronavirus were introduced, the distance teach- ing of music was something new and unimaginable for most teachers. In me, we got used to the dif- ferent teaching situa on and even found something good in it. The fi rst part of the ar cle describes the challenges teachers faced during this unusual me and pos- sible solu ons to them. The second part gives sugges ons for how we can later apply the experience gained from distance teaching to teaching in school. Keywords: distance music lessons, digital technology in music lessons, useful applications for music lessons. Novi virus in družbeno distanciranje sta nas vse pre- senetila ter nam življenje in poučevanje čez noč postavila na glavo. Nove okoliščine poučevanja so pošteno izzvale celo stare učiteljske mačke – v tehničnem, organizacij- skem in didaktičnem smislu. Nič nenavadnega torej ni, če se učitelji počutimo malce izgubljene; zdaj se moramo vsi prilagoditi in naučiti kakšno novo spretnost. V prvem delu prispevka pišem o izzivih poučeva- nja v tem nenavadnem času in možnih rešitvah zanje, v drugem delu pa predlagam, kako lahko pridobljene izkušnje poučevanja na daljavo pozneje izkoristimo za poučevanje v živo. PRAKSA 13 Poučevanje na daljavo Izzive poučevanja na daljavo in predlagane rešitve sem razdelil na tri dele, tri faze poučevanja: priprave na pouk, dejanski pouk ter dejavnosti učitelja in učenca po pouku. Pred poukom Tehnične rešitve Na voljo imamo veliko različnih naprav, a izkušnje kažejo, da je najbolje izbrati najmočnejšo, to je računal- nik. Telefon in tablica imata poleg šibkejše opreme še to pomanjkljivost, da se ju na internet ne da priklopiti ne- posredno s kablom, tako da je navadno tudi spletna po- vezava počasnejša. Poskrbimo za to, da bodo operacijski sistem in programi, s katerimi bomo delali, posodobljeni. Mikrofoni, vgrajeni v naprave, niso najbolj primer- ni, saj so prilagojeni za človeški govor. Zato se splača uporabljati zunanji mikrofon. Malo boljša izbira je že mikrofon na slušalkah mobilnega telefona. Pazimo, da od njega nismo preveč oddaljeni. Z zunanjimi mikro- foni sicer nimam veliko izkušenj. Uporabljam USB-mi- krofon Rode NT-USB, ki ga imam doma še od prej in sem z njim zelo zadovoljen. Dobra mikrofona sta na primer še Sennheiser PC 5 in Sennheiser SC 45. Za predvajanje zvoka so slušalke boljša izbira kot zvočniki, saj ne pride do odboja zvoka oz. mikrofonije. Pri tem imam pokrito samo eno uho, da bolje slišim sebe in svojo kitaro. Za naše potrebe zadostuje vgrajena računalni- ška kamera. Edina težava z njo je, da je fi ksna. Zato moramo najti dober položaj, da nas učenci dobro vidijo hkrati kot celoto in v detajle (recimo roke). Da se nas vidi v celoti, moramo biti kar precej oddaljeni od raču- nalnika, pri čemer nam pride prav zunanji mikrofon, ki ga lahko prestavimo bliže k sebi. Za prikazovanje detajlov pa mi zelo dobro služijo dodatne kamere (v ta namen lahko uporabimo tudi telefon), s katerimi lahko snemam od blizu, na primer prstni red, gibanje desne roke, skratka detajle, ki od daleč niso vidni. Pri hitrosti spletne povezave je enačba preprosta: čim hitrejša, tem boljša. 1 Ob trenutnih povečanih potrebah v večini gospodinjstev ni nič čudnega, če jim vaša trenutno zakupljena hitrost ni kos. Tudi sam sem si za ta čas na- ročil večji paket prenosa podatkov. Računalnik se splača na splet priklopiti neposredno s kablom, saj so brezžične povezave izjemno obremenjene in večkrat prizadete. Po idealnem scenariju bi imeli obe strani – učenec in učitelj – takšne dobre tehnične pogoje. Ker pa jih od učencev ne moremo zahtevati, se mi zdi vredno, da se učitelji za kakovostne tehnične okoliščine potrudimo, kolikor se le lahko. Programske rešitve Odvisno od tehničnih zmožnosti, o katerih sem go- voril zgoraj, se v smislu programskih možnosti ponuja več rešitev. A) Tehnično najmanj zahtevno Z učencem komuniciramo po telefonu ali e-pošti. Pouk na daljavo izvajamo tako, da si z njim izmenjava- mo videe. Mi mu pošiljamo note, razlage, komentarje in naloge, on pa nam nazaj posnetke svojega igranja in morebitna vprašanja. Pošiljanje večjih datotek prek e-pošte je težavno ali celo nemogoče, zato lahko v ta namen uporabimo Yo- uTube, pri čemer posnetke nalagamo kot nenavedene (to pomeni, da do njih dostopamo s povezavo, javno pa ne bodo dostopni; našel jih ne bo niti iskalnik). Druga možnost je deljenje datotek prek Google Driva ali drugih shramb v oblaku. B) Srednja tehnična zahtevnost Poleg zgoraj omenjenih možnosti lahko dodamo še komunikacijo v živo prek katerega izmed ponudnikov videotelefonije (Skype, Whatsapp, Viber idr.). Prednost je seveda poučevanje v živo, pri katerem se z učencem vidimo in slišimo. C) Optimalna tehnična oprema Poleg vseh omenjenih rešitev lahko uporabljamo tudi orodja za videokonference (Zoom, GoogleMeet, Jitsi, Big 1 Hitrost povezave lahko preverimo na spletnih straneh, ki jih najdemo z iskalno besedno zvezo speed test. 14 blue button idr.). Ti programi nam omogočajo, da hkrati uporabljamo več kamer (snemanje z več kotov), vključu- jemo več medijev (učencem predvajamo video z YouTu- ba), prikazujemo note, po njih pišemo, rišemo, imamo funkcijo klepeta, delimo ekran, si pošiljamo datoteke idr. Najbolj uporabljan program iz te kategorije je Zoom. Ima kar nekaj močnih točk: je stabilen in zanesljiv, zas- tonj ga lahko uporabljamo do 40 minut na sejo, učiteljem v javnem šolstvu pa nam Arnes omogoča uporabo brez časovnih omejitev. Njegova največja prednost za glasbe- nike je možnost izklopa avdiofi ltrov. Ti so pri videokonfe- rencah uporabni za boljše razumevanje človeškega glasu, med igranjem pa nam nagajajo, saj večkrat odrežejo daljše tone in določene frekvence. Zoom nam torej omogoča izklop te funkcije, tako da slišimo originalni zvok mikro- fona, kar si pri poučevanju inštrumenta želimo. Slabost Zooma pa je slabo varovanje uporabniške zasebnosti. Sam najraje uporabljam Zoom v kombinaciji z več kamerami in prikazom digitalnih not. To dosežem z aplikacijami OBS Studio, DroidCam, MyPhoneExplo- rer in TouchPortal. Ta sestav ima več pred- nosti: možnost, da na istem zaslonu učencu hkrati prika- zujem posnetke z različnih kotov (leva roka, desna roka, celotni pogled ipd.) ter digi- talne note, po katerih lahko tudi pišem, rišem in jih ozna- čujem. Ugotovil sem namreč, da je preprosto sporazumeva- nje o tem, kateri del v notah z učencem misliva, ena glavnih stvari, ki mi pri pouku na da- ljavo vzame veliko časa. Preden začnemo pouk na daljavo oz. hočemo uvesti uporabo novega programa, si vzemimo čas za testiranje z učenci. Kakšen dan prej se dogovorimo z njimi, da z vsakim posebej preizkusimo, kako se prijaviti v želeni program ali učilnico in ali zvok deluje na obeh straneh. Škoda je namreč časa za reševanje tehničnih težav med dejansko šolsko uro. Struktura delavnika in urnika Za kvalitetno delo priporočam, da se tudi pri učenju na daljavo držimo že prej ustaljenih urnikov. Učenci in učitelji tudi zdaj (ali pa celo še bolj) potrebujemo dnevno in tedensko strukturo, ritem, rutino. Za gladek potek pouka na daljavo se trudim biti pri računalniku kakšno minuto prej. Pri delu od doma se lahko ujamemo v misel, da moramo biti učitelji učencem in njihovim staršem na voljo ves čas. Konec koncev je naš osebni telefon zdaj še bolj kot prej tudi šolski mail, tajništvo in svetoval- na služba v enem. Za svoje zdravje in dobre družinske odnose je dobro upoštevati »uradne ure«, ko smo učen- cem in staršem na voljo, potem pa šolsko komunikacijo izklopiti do naslednjega delovnega dne. Ne pozabimo na odmore. Ugotavljam, da pouče- vanje prek računalnika vse udeležene bolj utruja kot pouk v živo. Zato vmes vstanimo izza računalnika, se pretegnimo, prezračimo, če je mogoče, poglejmo skozi okno, da razbremenimo oči modre računalnikove svet- lobe in gledanja na blizu, ter se osvežimo s pijačo. Rajši kot po telefonu se z učenci in njihovimi starši dogovarjam po elektronski pošti. Tako se nič ne izgubi ali pozabi, hkrati pa jim s pripetim notnim gradivom lahko pošljem komentar ali dodam kakšno povezavo. Med poukom: didaktične rešitve Da lahko izberemo dobre didaktične prijeme, moramo najprej razumeti tehnične omejitve in prilož- nosti novih okoliščin poučevanja. Veliko stvari, ki smo jih vajeni iz pouka v živo, enostavno ni mogoče izpeljati. Na primer: medtem ko učenci igrajo, zaradi časovnega zamika (tudi do 1 s) ne moremo zraven peti, ploskati, jih spremljati ali igrati drugega glasu. Zaradi zamika učencu tudi veliko prej pademo v besedo. Hitro sem ugotovil, da je z besedami zelo težko in zamudno opisati točno določeno mesto v notah. Težave imamo torej povsod, kjer smo prej lahko izkoristili fi zično bližino: pri skupnem igranju, poprav- ljanju drže in tehnike, kazanju mest v notah … Mogoče je na prvi pogled videti, kot da zdajšnja situacija zahteva popolnoma nove pristope in prijeme. Res je treba najti predvsem drugačne tehnične rešitve, Veliko stvari, ki smo jih vajeni iz pouka v živo, enostavno ni mogoče izpeljati. Na primer: medtem ko učenci igrajo, zaradi časovnega zamika (tudi do 1 s) ne moremo zraven peti, ploskati, jih spremljati ali igrati drugega glasu. Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 1 (2021) | Daniel Eyer, Martina Eyer, Vse, kar moraš vedeti o poučevanju na daljavo PRAKSA 15 a ne pozabimo na osnovne didaktične prijeme, ki de- lujejo tako v živo kot tudi pri poučevanju na daljavo. Dober in aktualen pristop, je ideja proaktivnega pouče- vanja Paula Harrisa. 2 Struktura ure Še pomembneje kot pri pouku v živo se mi zdi, da ohranimo strukturo ure. S tem ko nam kar naenkrat manjkajo znane okoliščine in struktura dneva, lahko dobimo občutke izgube nadzora in varnosti. Znano je, da otroci doživljajo krizne situacije skozi naše oči. Starši otrokom »prevajamo« dogodke in s tem oblikuje- mo njihovo razumevanje in doživljanje položaja. V tem smislu podobno razumem vlogo nas učiteljev, ki lahko s svojo stabilno držo vodimo otroke po jasni strukturi, dokler se spet ne vrnemo v stare (nove) tire. To zame konkretno pome ni razdelitev ure na tri znane dele z naslednjimi aktivnostmi: a) V uvodnem delu po pozdravu z učencem pono- viva oz. uvedeva tehnične elemente, ki jih bova potrebovala pri igranju skladb (harmonične, me- lodične, ritmične, tehnične vaje). To naju ogreje na vseh ravneh: fi zično, mentalno in čustveno. b) V osrednjem delu je v ospredju skladba. Preden učenec začne igrati, poskrbim za to, da s svoji- mi besedami povzame, kaj sva se nazadnje pri obravnavani skladbi pogovarjala. Tako se prepri- čam, da je bila moja razlaga jasna in nadaljujeva z istega izhodišča. Učenec zaigra, kar je pripravil, in sproti že prepoz- nava elemente, ki sva jih na novo uvedla v prvem delu. Ta pristop, ki ga je utemeljil glasbeni peda- gog Paul Harris 1 in ga tudi sam zelo rad uporab- ljam, se imenuje proaktivno poučevanje. Učenec nove elemente usvoji veliko lažje in s pozitivnimi občutki, če mu jih, preden sam naleti na oviro, že prej predstavimo. Ko igra skladbo, mu to daje ob- čutek moči, saj sam prepoznava ustrezne rešitve, ki smo mu jih ponudili na začetku. c) Na koncu z mojim vodenjem skupaj postaviva cilje za delo doma. Ne želim jih formulirati kot zahteve, ampak kot možnosti, ki jih je po mojem mnenju učenec sposoben doseči (namesto »da mi naslednjič zaigraš tole pesmico brez ustavljanja« rajši rečem »vem, da lahko naslednjič tole od igraš v enem kosu, potem pa zaključiva in izbereva novo skladbo«). Učenec torej ohrani avtonomijo in ima možnost izbire z jasnimi posledicami. Za- vestno sem odločen, da ne bom obupal nad no- benim učencem, kar pomeni, da mu v vsaki uri dam svoje zaupanje, da bo naredil vse, kar zmore. Včasih na koncu dodam še raztezne vaje, ki vklju- čujejo predvsem raztezanje v nasprotni smeri od prisilne drže in gibov, ki jih zahteva igranje kitare. Specifi čni izzivi Pri delu brez telesnega stika in specifi kami uporab- ljene tehnologije se nam kažejo različni izzivi. Predla- gam naslednje rešitve. Časovni zamik lahko prelisičimo tako, da ne igramo skupaj, ampak da najprej zaigram jaz, učenec ponavlja za mano (kar šaljivo imenujem papiga). Bodimo pozorni, kako govorimo. Uporabljajmo rajši krajše, jasne stavke in počakajmo na učenčev odziv. Nato vedno poslušajmo do konca in šele nato povejmo svoje. Zelo dobre izkušnje imam s tem, da poleg integrira- ne računalniške kamere, s katero zajamem sebe skoraj v celoti, uporabljam še dodatne kamere (lahko tudi tele- fon). Z njimi lahko snemam od blizu kakšne detajle, na primer prstni red, gibanje desne roke, skratka detajle iz različnih kotov. 2 Običajno del šolske ure izgleda tako, da učenec zaigra, kar je vadil doma, jaz pa podam svoje pripombe in predloge. To Paul Harris imenuje reaktivni pouk, saj kot učitelj reagiram na to, kar mi prinese učenec. Tak način poučevanja lahko učenec razume, kot da vedno najdemo kakšno napako, kar lahko vodi v občutke neustreznosti in nezadovoljstvo. Paul Harris je ta proces pametno obrnil: jaz kot učitelj dobro vem, kakšno skladbo dam učencu, kaj v njej bo zanj težje, kaj lažje, kje ima svoje močne in šibke točke. Zato lahko z njim že prej ustvarim predznanje, potrebno za razumevanje in obvladovanje te skladbe. Ko zdaj dobi novo pesmico, torej nima občutka, da ničesar ne zna in mu moram vse razložiti, ampak da stvar že obvlada. S tem dobi tudi neprecenljiv občutek moči in samozavesti. Več o Harrisovem pristopu sem pisal v enem izmed svojih blogov na www.danieleyer.si/blog/majhen-korak-za-veliko-samozavesti Več Harrisovega dela je dostopnega na njegovi spletni strani https://www.paulharristeaching.co.uk/simultaneouslearning, kjer so tudi povezave do videov na YouT ubu. Za poglobljeno branje priporočam njegovo knjigo Simultaneous learning (London: Faber Music Ltd, 2014). 16 Pri težavah zaradi fi zične oddaljenosti – torej pri poprav- ljanju drže in mehaničnih te- žavah – si pomagam s podo- bami. Tisto, kar smo učencem prej lahko dali fi zično, torej z dotikom roke, premikom prstov, obračanjem dlani, zdaj ni več mogoče. Zato potrebu- jemo drugačno referenco. Tu nam pride prav mentalna slika, na katero se lahko navežemo. Tako lahko na primer učencu pritiskanje prstov leve roke z vrhom blazinice prikažemo s podobo baletke, ki pleše po špicah. Ali pa če z desno roko “cufa” strune, mu gibanje prstov predstavimo kot praskanje po površini. Možnost prikazovanja not in pisanja po njih se mi zdi za sporazumevanje in gladek potek ure neprecenljiva. Kot sem pisal zgoraj v poglavju o programskih rešitvah, zato najraje uporabljam Zoom v kombinaciji z aplikaci- jami OBS Studio, MyPhoneExplorer in TouchPortal. Ta sestav mi omogoča, da učencu prikazujem digitalne note, po katerih lahko poljubno pišem, rišem in jih označujem. Odnos Odnos je zame na splošno pri poučevanju v središ- ču dogajanja. V tej novi, deloma negotovi situaciji pa se mi zdi še pomembneje ne pozabiti nanj. Učitelji, s tem ko obvladamo tehnične in druge aspekte trenutne situacije, dajemo učencem občutek varnosti in jim vsaj malo odvzamemo morebitni strah in negotovost. In ne pozabimo, da so učenci kot naše ogledalo: več zagona in navdušenja damo v uro in odnos, bolj se bodo učenci odprli in vrnili energijo nazaj v krog izmenjave. Po mojih izkušnjah so v tem času še pomembnejše besede in izjave, ki jih izbiramo, ko vrednotimo učen- čev izdelek. Uporabljam kar se da spodbudne izjave, ki so usmerjene (tako kot pri kakovostni kritiki) ne v učenčeve lastnosti (»kako imaš hitre prste«), ampak v dejanje (»tole težavno pasažo si tokrat odigral gladko in hitro«). Moj cilj je, da učenec na koncu ure (kljub temu da mogoče ni vadil niti minute) opazi napredek in ugo- tovi, da je tega zmožen in da se njegov trud izplača. Po pouku Tako kot po pouku v živo, se za učence in učitelje delo tu še ne konča. Čaka nas še nekaj opravkov. Učitelj Zaradi monotonih okoliščin poučevanja, kjer je vsak dan in z vsakim učencem vse zelo podobno, si potek ure še težje zapomnimo. V tem primeru nam lahko koristi pisanje dnevnika za lastno uporabo, nekakšni hitri zapi- ski za osvežitev spomina pred naslednjo uro. Dobro se mi zdi, da smo odzivni in učencem znot- raj delovnika v razumnem času odgovorimo na poslane posnetke, vprašanja, naloge. Nekaterim učencem zelo pomagajo posnetki skladb, ki jim jih pošljem po uri. Tako jih lahko še večkrat pos- lušajo ter si v miru in brez tehničnih motenj ogleda- jo prstne rede. Posnetke nerad pošiljam pred uro, saj želim, da skladbe najprej raziščemo skupaj. Priskrbim jim tudi druge potrebne posnetke, npr. spremljavo, mi- di-datoteke za virtualno skupno igranje. Učenec Včasih želim, da učenec kakšno skladbo posname. Pri tem mu predlagam uporabo telefona, saj sta njegova kamera in mikrofon navadno boljša od računalniških. Za vadenje skupne igre lahko uporabljajo učbe- nikom priložene posnetke, lahko jim jih posnamejo učitelji ali pa si pomagajo s spletnimi aplikacijami za predvajanje poljubne midi-datoteke (npr. na moji sple- tni strani www.danieleyer.si/midi-player) ali mp3-dato- teke (Amazing Slow Downer, ki omogoča prilagajanje tonske višine in hitrosti). Nastop na daljavo Če želimo organizirati nastop na daljavo, imamo dve uporabni tehnični možnosti: igranje v živo ali pred- vajanje posnetka. Vsak učenec nam pošlje svoj posnetek, vse skupaj v programu za urejanje videoposnetkov združimo v enega Učitelji, s tem ko obvladamo tehnične in druge aspekte trenutne situacije, dajemo učencem občutek varnosti in jim vsaj malo odvzamemo morebitni strah in negotovost. Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 1 (2021) | Daniel Eyer, Martina Eyer, Vse, kar moraš vedeti o poučevanju na daljavo PRAKSA 17 in ga ob določenem času predvajamo kot nenavedenega na YouT ubu. Prej s povezavo o dnevu in uri predvajanja obvestimo vse povabljene. Prednost je, da so pri sne- manju učenci bolj sproščeni in zadovoljni z izdelkom, predvajanje pa je tehnično neproblematično, pa tudi motenj (zaradi po nesreči vklopljenega mikrofona ali nemira zaradi zamude ali zgodnjega odhoda) nam ni treba pričakovati. Druga možnost je predvajanje v živo, kar pomeni, da se z nastopajočimi dobimo v Zoomu in nastop pre- našamo neposredno v YouTube (spet nenavedeno). Prednost takega predvajanja je dejanski občutek nasto- pa za nastopajoče in poslušalce, vendar pa nas hkrati lažje preseneti kakšna tehnična težava. Spet v živo z novimi spoznanji Družbeno distanciranje nas je grobo prisililo v po- učevanje na daljavo in prilagoditev digitalnim medi- jem, a nam je sčasoma razkrilo tudi njihove presenet- ljivo ustvarjalne in uporabne plati. Z vrnitvijo v šole bi jih bilo škoda popolnoma zanemariti in ne izkoristiti na novo odkritih moči digitalnega sveta. Zavedam se, da imamo kot starši in pedagogi pomi- sleke glede uporabe digitalnih naprav pri pouku. Vidimo jih namreč predvsem kot orodje za zabavo in neodgovor- no zapravljanje časa. A sam menim, da naprave - tako kot vse stvari v življenju - same po sebi niso ne dobre ne slabe – takšne jih naredita šele naš odnos do njih in uporaba. Zato predlagam, da nam digitalni mediji niso samo skrajni izhod v sili, ko poučevanje v živo ni mogoče, ampak da jih smiselno uporabljamo tudi naprej. Če jih razumemo kot enega izmed pripomočkov za poučeva- nje s svojimi prednostmi in slabostmi, lahko uporablje- ni v prave namene pouk zelo obogatijo. Organizacija pouka in datotek Za organizacijo projektov in dodeljevanje nalog sta dobri orodji Agantty (https://www.agantty.com/; brez- plačno orodje za organizacijo projektov z neomejenim številom projektov, podciljev, deljenjem z drugimi) in Asana (https://asana.com/; brezplačno orodje za orga- nizacijo projektov) možnost različnih prikazov (tudi v obliki »kanban«). Takšni programi nam pomagajo skupaj z učenci ustvariti načrt vadenja. Določimo lahko posamezne korake do cilja in načrt vadenja. Dostop do njih imata oba, učitelj in učenec, tako da lahko učenci v programu sproti označujejo dosežene cilje. Zaradi velikega števila da- totek, ki jih potrebujemo pri poučevanju, je sistem organi- zacije zelo pomemben. Za ob- delavo posnetkov in pošiljanje datotek so najboljši programi Google Drive ali Dropbox. Učenci lahko svoje posnetke objavljajo kot nenavedene na YouTubu in učitelju pošljejo povezavo. V slovenski aplikaciji Maestro Amadeus (https:// www.maestroamadeus.com/; plačljivo orodje v slo- venskem jeziku za organizacijo not, na katere lahko pišemo) lahko glasbeniki organizirajo svoje digitalne note in k njim ustvarjajo zapiske. Canva (https://www.canva.com/; brezplačno orodje za ustvarjanje grafi k, ki jih lahko izvozimo v različne formate ali naročimo tiskano verzijo) je aplikacija, ki nam kot laikom izjemno olajša oblikovanje vizualnih pripomočkov, kot so kartice za pomoč pri učenju, letaki, plakati za učilnico. Aplikacija je intuitivna in preprosta za uporabo, izdelki pa estetski. Možno je na- ročiti tudi tisk s pošiljanjem na dom. Simulacija naprav Pri pouku instrumentov uporabljamo veliko elek- tronskih naprav, kot na primer uglaševalec, metronom in snemalnik. S pravimi aplikacijami lahko vse te na- prave nadomesti kar naš mobilni telefon, ki ga imamo vedno pri sebi. Aplikacije za analizo avdiospektra nam pomagajo defi nirati in razumeti barve zvoka našega instrumenta. Za vadenje občutka za ritem lahko namesto metrono- ma uporabljamo tudi looper. Učenec lahko najprej pos- name osnovni glas (ritem, bas, harmonijo …), nato pa Naprave – tako kot vse stvari v življenju - same po sebi niso ne dobre ne slabe – takšne jih naredita šele naš odnos do njih in uporaba. 18 ob tem glasu igra ali posname še druge glasove in ustva- ri večglasni posnetek. Druga podobno uporabna orodja so tudi gStrings (https://play.google.com/store/apps/details?id=org.co- hortor.gstrings&hl=de&gl=US; brezplačen kromatični uglaševalec z naborom različnih instrumentov), Tempo (https://play.google.com/store/apps/details?id=com. frozenape.tempo&hl=de&gl=US; plačljiv metronom z možnostjo shranjevanja priljubljenih tempov), Spectro- id (https://play.google.com/store/apps/details?id=org. intoorbit.spectrum&hl=de&gl=US; brezplačna spek- tralna analiza z grafi čnim prikazom, ki pomaga defi - nirati ton instrumenta) in LoopStation (https://play. google.com/store/apps/details?id=com.zuidsoft.lo- opstation2&hl=de&gl=US; brezplačno snemanje krat- kih motivov in njihovo neskončno hkratno predvaja- nje, kjer lahko posamezne kanale lahko utišamo). Skupno skladanje Računalnik nam je pri skladanju v veliko pomoč, saj lahko sproti poslušamo svoje vnose. Z različnimi aplika- cijami lahko z učenci odkrivamo nove zvočne svetove, saj nismo omejeni z omejitvami svojega instrumenta in sposobnostmi igranja nanj. Pri tem takoj slišimo učinke sprememb, na podlagi česar si lahko eksperimentalno ustvarimo odnos do določenih učinkov ter tako obliku- jemo »pravila« za svoje skladanje naprej. Skupaj igrivo raziskujemo strukture in zvoke. To raziskovanje je ne- odvisno od nas kot instrumentalistov, kar nam pomaga, da se razvijamo širše kot glasbeniki. Za otroke zanimiva orodja so Plink.in (https://plink. in/; brezplačna spletna improvizacija z večimi uporab- niki in preprostim upravljanjem s prstom ali miško), Chrome Musiclab (https://musiclab.chromeexperi- ments.com/; brezplačna zbirka mini glasbenih igric ali eksperimentov), Groove Pizza (https://apps.musedlab. org/groovepizza/?museid=dbKjz7ELd&; brezplačen grafi čni prikaz ritma v obliki pice), Seaquence (https:// oknk.studio/seaquence/; brezplačen grafi čni prikaz sintetizatorja v obliki primitivnih živali), Pocket Com- poser (https://pocketcomposer.net/; brezplačne ekspe- rimentalne kompozicije z možnostjo izvoza posnetka). Glasbeni zapis Z različnimi aplikacijami lahko z učenci skupaj za- pisujemo glasbo. Pa naj bodo kratke vaje ali cele kom- pozicije. S temi programi lahko učenci tudi sami doma ustvarjajo glasbo. Brezplačni notatorski programi so MuseScore (https://musescore.org/), Flat (https://fl at.io/) in Note- fl ight (https://www.notefl ight.com/). Posnetki Telefoni in računalniki so tehnično že tako napre- dni, da so kot glasbeni studio v malem. Učenci se lahko snemajo sami, te posnetke obdelajo in delijo z drugimi. Korak naprej je igriva ideja, da ustvarimo virtualni orkes- ter sam s sabo. Posnamemo vse glasove in jih z aplikacijo sestavimo v en video- in avdioposnetek. Posnetke lahko tudi posnamemo na CD in z njimi obdarujemo bližnje. Brezplačni orodji sta Audacity (https://www.au- dacityteam.org/; avdio urejevalnik, ki omogoča upo- rabo več kanalov in izvoz datotek) in Acapella maker (https://play.google.com/store/apps/details?id=com. hecorat.acapella&hl=de&gl=US; avdio- in videopo- snetke združi v večglasno skladbo). Glasbena teorija Ostrenje posluha je treba veliko vaditi. Z različni- mi programi lahko razbijemo monotonijo drila in vse skupaj naredimo bolj igrivo. Učenci dobijo takojšnjo povratno informacijo o tem, kako natančno so rešili nalogo. Programi, kot so Garage Band (https://www.apple. com/mac/garageband/) ali Walkband (https://play. google.com/store/apps/details?id=com.gamestar.piano- perfect&hl=de&gl=US; digitalni studio za produkcijo glasbe), glasbo gradijo po principu legokock. Različne elemente zlagajo drugega z drugim. Ti programi poma- gajo učencem bolje razumeti večje glasbene strukture. Zanimiva sta še brezplačni Earmaster (https://www. earmaster.com/) in Perfect ear (https://play.google. com/store/apps/details?id=com.evilduck.musicianki- Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 1 (2021) | Daniel Eyer, Martina Eyer, Vse, kar moraš vedeti o poučevanju na daljavo PRAKSA 19 t&hl=de&gl=US; trening posluha z ritmičnimi in me- lodičnimi vajami). Novi instrumenti Glasba je kot jezik. Pogosto nas omejitve instru- menta in naše trenutne sposobnosti zavirajo pri glas- benem razvoju. Zvokov ali idej, ki so nam ali našemu instrumentu tuji, na žalost sploh ne spoznamo. Nekatere telefonske aplikacije nam ponujajo različ- ne nove instrumente. Nekateri poskušajo kopirati res- nične instrumente, pa naj bo z zvokom ali tehnikami igranja. Nekatere aplikacije so zelo izvirne in ponujajo nov pristop k muziciranju. Tako razvijemo svoj glasbe- ni besedni zaklad ter poskušamo nove ideje poiskati in razviti na svojem instrumentu. Npr. QiBrd (https://play.google.com/store/apps/ details?id=beppisapps.solosynth&hl=en_US&gl=US; brezplačen intuitivni sintetizator, ki ga ne upravljamo s tipkami, ampak z gestami) in NodeBeat (https://node- beat.com/; plačljiv intuitivni sintetizator, ki temelji na ustvarjanju ritmov in melodij z grafi čnimi vzorci). Vaja Digitalni mediji nam ponujajo možnost, da svojim učencem pošiljamo različne posnetke. Na primer pos- netke različnih glasov za komorno igro, korepeticije ali dobre izvedbe skladb, ki jih trenutno igrajo. MidiPlayer razumem kot »melodični metronom« (www.danieleyer. si/midi-player; brezplačno predvaja mididatoteke kot spremljavo, pri čemer lahko vklapljamo in izklapljamo posamezne glasove ter spreminjamo tempo). Učenci si lahko naložijo poljubno spremljavo in določijo tempo. S tem ko učenec na spletu išče informacije o skladbi in na YouTubu posluša različne izvedbe izbrane sklad- be, uri analitično poslušanje in na podlagi pridobljenih informacij oblikuje lastno interpretacijo. Sklep Brez digitalnih naprav nam pouka na daljavo v takšni obliki, kot smo si ga zamislili, ne bi bilo mogoče uresničiti. Zanje smo torej lahko hvalež- ni, hkrati pa se moramo zave- dati, da niso rešitev za vse naše težave. Vsak medij (kot vsaka stvar v življenju) ima svoje dobre in slabe plati in na nas je, da ga uporabimo v najboljše namene. Naprave niso dobre ali slabe po svoji naravi – takšne jih naredi šele naša uporaba. Popolnoma normalno se mi zdi, da se učitelji kdaj soočamo s strahom in občutki manjvrednosti, saj večina naših učencev uporablja digitalne naprave spretneje od nas. Predlagam, da to situacijo ponižno in z zaupanjem izkoristimo za učenje: pomaga nam lahko, da se za trenu- tek postavimo v njihovo kožo, hkrati pa jim lahko damo občutek moči, s tem ko si pustimo dati kakšen nasvet glede novih medijev. Na ta način bomo okrepili odnose med sabo in pokazali, da cenimo njihovo znanje. Mogoče je na prvi pogled videti, kot da zdajšnja situacija zahteva popolnoma nove pristope in prijeme. Res je treba najti predvsem drugačne tehnične rešitve, a ne pozabimo na osnovne didaktične prijeme in kako- vosten odnos, ki deluje tako v živo kot tudi pri pouče- vanju na daljavo. S tem ko učenec na spletu išče informacije o skladbi in na Y ouTubu posluša različne izvedbe izbrane skladbe, uri analitično poslušanje in na podlagi pridobljenih informacij oblikuje lastno interpretacijo. Viri Eyer, Daniel. 2020. Poučevanje instrumenta na daljavo. Dostopno na: https://youtu.be/F4AdVczjkC4. Eyer, Daniel. 2020. Midiplayer. Dostopno na: https://www.danieleyer.si/midi-player.