iuauiii..uiiiiiuiiiimmiiiniitmmm If undelivered return to: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 8117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. . The largest Slovenian Weekly in the United State8 of America. Sworn circulation 16*200 Issued every Wednesday. Subscription rate: For membbers yearly ...JW.84 For non member s ........$1.60 Foreign Countries ............^1.0 Telephone: Randolph 3012 Največji slovenski tednik v Združenih Državah Izhaja vsako sredo Ima 16*200 naročnikov Naročnina: Za člene, na leto_____^..550.84 Za nečlane ...................S 1.60 Za inozemstvo ______________$3.00 NASLOV uredništva in upravniitva: 6117 St. Clair Ave. * Cleveland, O. Telefon: Randolph .1012. V* OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC t/klON| ae Seeaed-Oaas 'Matter December 12th, 1923 at die Poet Office at Cleveland, Ohio, Under the Act ef Aacast «4, 10! J Štev. 53. — No. 53. ACCEPTED i q^ 'AILING AT SPECIAL RATE OP POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER S, 1917. AUTHORIZED ON HAY 22, ? 1918. \ CLEVELANDSKE VESTI. —Člani društva sv. Vida, št. 25 so uljudno vabljeni, da se polnoštevilno vdeleže prihodnje redne mesečne seje v nedeljo, dne 3. januarja. Na tej seji se bo vršilo umeščenje odbornikov za bodoče leto, poleg tega bo tudi več važnih točk na dnevnem redu. —Pretečeno sredo, dne 23. decembra ob 2:30 je umrla rojakinja Helena Obolnar, rojena Pugel, doma iz fare Mirna peč. Dolenjsko. Stanovala je na 902 E. 144th St. Stara je bila 28 let. Več let je bolehala za sušico. Tukaj zapušča žalujočega soproga in tri otroke, sta-riše in enega brata. Otroci so Helen 10 let. John 9 let in Francis 5 let. Zapušča tudi veliko sorodnikov, med njimi tri bratrance, Anton in John Pu-gel. Pogreb se je vršil preteklo soboto iz cerkve Marije Vnebovzetje v i Collinwoodu. Naj sveti ranjci večna luč, preostalim sorodnikom pa izražamo iskreno sožalje. —Mr. Frank Modic, poznan v rokoborbnih krogih po širni Ameriki kot Ernie Maddock, sin Mrs. Modic na 6201 St. Clair Ave., nam pravkar naznanja iz Jnuree, Mexico, da jek v pravilni rokoborbi premagal dva močna Meksikanca, in pošilja tudi izrezke iz meksikan-skih časopisov, ki potrjujejo ta dogodek. Daleč okoli se proslavljajo Slovenci. —Od 24. do 28. decembra smo imeli tudi v našem mestu precej občutno zimo, kakoršne se v tem času že več let ne pomni. Najnižjo temperaturo, šest sto-. pinj nad ničlo je toplomer kazal minulo nedeljo zjutraj. Bodimo veseli, da nismo v Min-nesoti; tam so imeli označeni dan 30 stopinj pod ničlo. —Dne 22. decembra se je vršil v Knausovi dvorani prvi zabaven večer s predavanjem, namenjen mladim članom in članicam naših krajevnih društev na St. Clair Ave. Istega »e je vdeležilo nekaj nad 100 fantov, deklet in tudi nekaj odrastlih. Prireditev je otvoril brat glavni predsednik Anton Grdina v jako navdušenih besedah. V angleščini so govorili: Dr. Oman, Dr. Mally in M. J. Grdina, v slovenščini pa Mr. Toma-žič, dalje urednik "Glasila" in nadzornik brat Zulich. Največ aplavza je žel Mr. Tomažič za svoj mojstrski govor, ki je naši ameriški slovenski mladini pftdal nekaj krasnih naukov iz življenja za življenje. Namen tega večera je bil navdušiti mlado članstvo naše Jednote k skupnem delovanju in h krepostnem življenju. —Dne 28. decembra so potekla ravno tri leta, odkar je umrl eden izmed najbolj zaslužnih, uglednih in priljubljenih mož naše naselbine, sobrat John Grdina, glavni ustanovnik društva sv. Vida. št. 25 K. S. K. Jednote. Povodom tretje obletnice njegove smrti se je vršila 28. decembra v cerkvi sv. Vida sv. maša zadušnica ob vdeležbi pokojnikovih sorodnikov in Sterilnih prijateljev, ki blagopokoj-nega Johna nikdar ne bodo pozabili. Naj počiva v božjem miru! CLEVELAND, O., 30. DECEMBRA (DECEMBER), 1925 ____________________ Leto XI. — Volume XI. —————— Najvažnejše seje krajevnih društev. (Iz urada glavnega predsednika K. S. K. Jednote) _ * "Kakoršen bo začetek, tako vo, zaspano in dolgočasno, tako j mesta, zavedajte se vsega tega. ivajte tudi zanaprej; ako stefgoče, kjer pa ni glavnih urad-bo potem vseskozi naprej." Ob da se člani in članice kar eden Prevzemite svoja mesta z vese- ;bili mal&mirni do seda^ vedite,' nikov, naj to društva sama urc-tej priliki si štejem v dolžnost, drugega.boje in komaj čakajo, 1 jem in navdušenjem! Vse, kar da ste vi krivi, kakor bi sami de kakor jim nalagajo pravila: da opozorim na najvažnežšo če le mogoče, da na sejo tudi baste delali za društvo in Jed- jemali iz blagajne, ker se je pod vendar pa naj se prečita ta mo-točko Jednotinih pravil: na ne gredo. In v takih društvih ^noto, je delo bf°t. Jednota vašhm gospodarstvom vse to vr- ja poslanica in točke v pravilih ustoličenje društvenih uradni- da se seje iznebe. In drugič, obstoji iz društev! društva pa šilo, morda še vedoma, kar ža- j kakor zgoraj navedeno. Zave-kov in uradnic, ki se ima vršiti ni nobenega napredka in ne ži- so sama dobrota, prat za brata, libog, da se je že včasih kje dajte se svojih dolžnosti, na kana prvi seji Novega leta, ko velja; tudi ga ni pričakovati, sestra za sestro. Vse je samo z;dogajalo, to je pa nepoštenost ;tere ste vašim društvom oblju-novi odborniki in odbornice na- Potem pa pravijo: "!namenom za dobrfo, za pomoč prve vrste. Društveni in Jed- bili in boste in ste že prisegali, stopijo svoje urade. "0 pri nas je tako vse za nič, r bolnim in trpečim, in za zapu- j notin denar je namenjen samo' Ko bo pretekel čas vašega ura- Naša Jednota je kakor velika'ni tako kakor je drugod. Pri ščene. Dasiravno ima to nalo- za one, kateri so v resnici iste- do van j a, se boste z veseljem ladja, brez notranjih strojev, ki i nas nikdo ae pristopi" itd. itd. go vsako drugo društvo in Jed-j ga vredni. Zato smo vsi. In ozirali nazaj, da ste izvršili svo-bi jo gnali naprej v plovbi. Sa- pr; nekaterih društvih še ne-'nota, pa je vendar K. S. K. Jed-i na taki j>odlagi bomo stali ka-'ja dela pošteno in točno, in dru-ma ne more nikamor, moraj vrjamem, če bi jih sprejeli, ako nota. še pred vsemi drugimi pr-lkor jeklena sila, da bomo vred- št vo vam bo hvaležno dajalo imeti druge zunanje sile, ki jo bi člani kandidati sami jim pri- ker je tudi namenoma kato-'ne bolnike vedno podpirali, če-i priznanje, potiskajo naprej; te sile pa so na ponudbo. jliška, in skrbi tudi drugače za tudi potreba da dokladamo. Nadalje uradno dovoljujem, njena krajevna društva, katera Vse je odvij.no ^ zan:manja i blagor katoličana i in ima bolj Toda vsi moramo čuvati, vsepo- da ostanejo še v veljavi vse našo kakor mali čolniči ob njeni j društvenih uradnikov ali ur~d-' vzvi*en numen drugih. vsod, da se bo delalo pravično vlgrade do seje glavnih uradni- NOVA SLOV. CERKEV. |kov meseca januarja. In za na- strani, ki jo vsaka po nekoliko nk to vi(,imo dokazano na mjMJ Vprašam vas, bratje -in se- vseh ozirih. pritiska in premika naprej; ne- ^ krajih pri mnogih društvih, Istre: Ali ni vredno, da se ta- Pa še eno važno točko vam i prej bo odredil vse potrebno kateri bolj, drugi manj, tako kjer SQ y resnjcj uradnlki ali l"*1 uradov oprimte z veseljem polagam na srce. Vsi uradniki glavni odbor, da ne bo meti tem da vedno plove naprej. uradnice, ki se zavedajo, in kit*® radostjo? Da delate v svo- in uradnice bi radi imeli veliko časom nobene spremembe. Jednota kot taka ima svoje|gtore ye<:. kako|. jo storiti njjh|jih uradih vestno in natančno ? j vdeležbo na vaših sejah. Prav, Tudi opozarjam vsa društva, glavne uradnike. Ti so gospo- do|žnost. Da, vredno je. Poglejte, koliko lahko jo imate, ako le znate in da naj ne prezrejo* poziva v darji, kateri skrbijo, da gre vse, ^ ^ moja do,žnost da 1 dobrega je že storila naša Jed-'hočete: Vaše se)e morajo biti zadnjih dve številkah "Glasi- v redu pri poslovanju, ki daje-_________ ___. __'_. >nota in koliko ima Se v svoii' kratke in resne, vi morate biti lo" radi naših zatiranih gori- ... . , _ ,, ... ... -----, ™ ~ - , . - ---—.----P — moramo mm društvom in splošno član stvu. Ako so ti uradniki vsi v za- * ««»«.«. ----— ,.,:„ -------: vrs I : 7 uazim na vse strani da oj>omi-!nota in koliko ima Se v »voji'kratke in resne, vi morate biti ia" radi naših zatir jo direkcijo m navodila krajev- JT^ .n svaHm (,a' hvaUm jn blagajni za svoje otroke, ki bo- odločni, vstrajni in točni. Pre- Skih Slovencev. Mi mm društvom in splosno clan- Vspodbujam sem radi tega ta do prej ali slej potrebovali svoj dlogi morajo biti jasni, podpi- kot en mož s protesti naprej na 9tv.U; .. , ... . članek daneii posvetil v namenu, Idelei- Sivi starčki in sive ma-. rani in takoj po zadostnemu vse strani. ob i priliki ^gam ^ *** ***** klica. raz^rhaaju odglasovani. Ni- Katero druAtvo ne vc ^ J 'i ?J ,"na srce" začetek novegateta, Vi in jaz in vsi. glav- kar pustiti v debate kaj dniJ^gJ naj se obrne na fftavni boljši volji in zmožnosti, da je; B , ni uradniki, društveni uradniki tfega, dokler je ena stvar. en :11I.nH ,n nn^fl>inil!1 v. hnHimn v uradovanju Jednote spora-i zum, sloga in zadovoljstvo, po- I novih sej. Pravila naše Jednote nam in uradnice moramo hiteti, da i bomo te vrste izpolnili in te ra- tem plava ta ladja uspešno svo-^avno v tem času nalagajo vec,^ ^ ^ ^ nam ^ jo pot naprej s pomočjo, katero >»kor kdaj drugikrat Nam- ^ Mj de,ajmo za ^ ji dajejo čolniči (krajevna dvu. reč: Speljevanje (ustoličenje, jn za naa štvaK ob njeni strani. društvenih uradnikov in urad-'* Vsi, eni in drugi. Jednotini' /0 ]v kakor tudi društveni odbori pa 4' Uradniki, Volitev se morajo zavedati svoje dol- žnosti in velike naloge, katere so pod prisego obljubili^da bodo tako delali, ako hočemo imeti uspeh. Vedeti morajo, kaj uradnikov," "Umeščenje, dolžnosti vsakega uradnika ali uradnice posebej," od strani 124 do 129 Jednotinih pravil, je vse jasno navedeno kaj in kako ie njihova naloga in sveta dolž-^0 P°s,oyati društveni urad- iniki in uradnice krajevnih društev. Kako je malo onih. ka- nost. To pa je treba znati in zvedeti ravno sedaj, ko prevze-,A . . , . majo urade v svoje roke. Mno-itef' ,se 0nra}0 na to; nTekate" go je takih, ki se dajo izvoliti|nikoh tega ne č,ta->°- In radl kar t je v en dan; prav nič ne te*a i&z danes »°*ebm P°vdar" pomislijo, kaj to velja in kak- Jam m naročar" vs*m krajev-Ina odgovornost je to za one, n,m dr"»tvom. da se to vse pre- Ako bomo delali mi z veseljem, t potem se glasuje za in proti, bodo delali tako drugi z vese- J odločno in jasno in zabilježi. Ijem za nas. | Potem so pa še druge stvari, Končno naj vam predsedni- j katere vam bodo člane pripe-kom in predsednicam-Ikrajevnih iljale in obdržale na vaših sejah, društev polagam na srca, da bi (namreč vaša dobra volja. Ne pri vseh sejah vpoštevali eno 1 mislite, da so vaše društvene najpoglavitnejšo točko in dol-' seje samo za debate * in pravda-žnost, namreč bodite nepri- j nje kakor smo se že večkrat stranski, kadar vodite seje. krišpali! Ne, naše in vaše seje bodite pravični in ne sebični, so lahko prav domače, Ijubez- urad za pojasnila. Ne bodimo predlog še nerešen. Eno se za- ,za8pani aIi pa brezbrižni. Vpo-ključi poprej, ko se kdo dotakne rabimo moi ^^ imamo in kaj drugega. Predsednik »h j pomagajmo drugim, ker lahko predsednica naj raztolmači za- pomagamo -Veliko krivico bi devo, da jo članstvo razume, j8torili že g tem ako ^^ zftne. marimo to, kar bi storili lahko Vedno morate gledati, da se vsepovsod vsemu članstvu godi pravica. Pazite, da se ne godi krivica Jednoti, pa tudi ne članstvu, paziti na oboje je vaša kateri so svoja uradna mesta liita na se->ah meseca januarja,-1 f e ^ va™ IrllZu 'tako da bodo vsi uradniki in do,žnost- Velika vasa odgovor- P ? ® * . ^ .. J uradnice vedeli, kaj je npihova nol,t Je' da čuvate ob°je' Jednt>- Nekaten vzame društveni ^ ^ & to in članstvo, ali pa društvo in urad kar na slepo, misli si: ^ bnQ ysem članstvo. S tem mislim reči o En cas bom, ako ne bo za me-1 srca< da naj gi vsak uradnik!tem' kadar 8e deli bolniška ne. bom P4 pustil. Drugi pra-jali uradnica predstavlja Jedno. | podpora. Veliko krivic se godi, — Bom poskusil za en cas. -L • fa gvoje družtv0 kot ^ za katere se nekateri prav ma- nraVflOT'1 VO^Ola iri tnm » . _ 1/% .•nanlin on n« Nima pravega veselja in sam in veljavno, da je za tako Jed- sebi ne zaupa, da bo on mogel! oto jn društvo s,užiti ^ ^ s tem uradom shajati, kar t je' ponos. Delovati za organizaci- lo zmenijo, za katere se še ne zmislijo. Koliko podpore se na- nive in prijateljske. Vse je odvisno od društvenih uradnikov in uradnic. Kakor boste vi ravnali, tako se bo tudi vse ostalo članstvo ravnalo za vami. Vesele besede in korajžo. Uradniki in uradnice naj bodo ljubeznivi do članstva, in tako bo isto vračalo. Dolžnost je, da članstvo spoštuje svoje uradnike in uradnice. Ako boste tako ravnali, bodo vaše seje vedno dobro obiskovane. Po nekaterih krajih ravnost ukrade iz Jednotine imaj0 upeljano nekoliko doma v en dan postane društveni . . 'vegelje in zas]uienje. Mis- blagajne ali pa iz društvene zabave. Od časa do časa uradnik ali uradnica.. Nekate ' ■«-«-- •• —- --------* - dobrega. Ob nič ne bomo,f ako vsaj ]x>skusimo. Ali koliko bi pa storili dobrega, ako bi vsaj nekaj priborili onim, ki so ukle-njeni »v verigah in zdihujejo v mirtnih obupih na nas. Ako imamo v resnici kakšen naroden ponos in narodno zavest, jo moramo tudi pokazati. Kaj pomaga samo pisati čez zatiralce in jih kritizirati, ako ne storimo drugega dejanskega za nje. proteste, saj so poceni, in tudi delujmo za sklad. Vpitje brez dela je mrtvo. Eno z drugim pokažimo. V prihodnji številki upam. da bo razglašen velik shod v Clevelandu v namenu protesta, in v izvolitev odbora, tako pa storite vsepo-\isod. Ko bomo imeli ta odbor, ki bi bil kakor "prosvetni" odbor, bi se lahko vse krajevna društva obrnila na njega za pojasnila in sodelovanje. Tako pa naj bi storila tudi radnik ah uradnica.. Nekate- jUte dfl . tb ena velikanska. blagajne, ki gre na neopravi-! ima j0 malo okrepčila, malo od- lak0 »» naJ bl ston,a tudl im je zato. da nekaj zaslužijo. | ,ku nad 27 500 dug naj. čen način ven, ker ni natančno- morn in osebnega razgovora. da!vsa druStva P° V8eh naselb,nah initrim rio im«. ' ....! * - »ti, ker ni pri društvu poslova-is« med seboj spoznajo. Iširom Amerike; pa ne samo na-. nje v redu; mogoče ni bilo obis-, AU bi ne bilo dobro, če bi * dr^a, pač pa . . kovalcev, nadzornika in dr^ vims|h c5gar? ^jtud, hrvatska društva, ki so del društva s pogumom m ideja. ^ gih „aUnčnosti, katere bi pre- pH da bi popili čašico kave med i Juf s,ova."ov-. Nlkd° nai ^ lom; tak,m imamo le bolj malo. JednJ katerf ge jme ,prečile take posledice. odmorom, ali pa kaj jednake-;sedai um!ka m lzmika" " " Zakai tarnaio onranizaciie ins t.™ ,mn in nas P°2,vlJa na P°moč aedaJ- kl Ker smo ravno pred to važno |naroda dvJga na visoko stopi-1 Zakaj tarnajo organizacije in ga? s tem točko, pred začetkom prvih sej nj0 ^ tako j^noto delati je Plačujejo naklade? Vse radi lahko vam ^ naših krajevnih društev, nem '^sino in veselo. Privabiti več tega, ker se nič ali premalo to velike važnosti, in tudi vem, D0J™ T ,* na'S "e priporočam, da je je na smrtni postelji. Kadar se namenil, da o tem nekoliko napišem na novo ali pa ponovno izvoljenim uradnikom in uradnicam v pogum in aP poduk. Mnogokrat se dogodi, da izvoljeni uradnik ali uradnica ničesar ne ve o svojem uradu, članov in članic v tako Jednoto je lahko; kar jim vi obljubite, je nekaj, kar jih ne bo varalo. In kadar jih pridobite za K. S. K. Jednoto, vaih bodo hvaležni za vedno, ker jim s tem storite mnogo dobrega, ker jih pripe- o dolžnosti, odgovornosti in na- j ijete v zavetje, v pravo družbo, logah; ve le toliko, da ima ob v kateri bodo uživali zadovolj-vsaki seji nekaj za opraviti. In 8tvo in mir in kjer bodo vedeli, ker ni nobenega takega v društvu, da bi se zanimal, in da bi spodbujal, zahteval ali opominjal. radi tega ostane pri takem društvu življenje bolj mrt- da kakoršnega prepričanja je nadzoruje, ker se jim društva- da ko bodo seje vodili naši mlaj ,iveč potreboval, cvetlice na gro- Jednota danes, bo še jutri in v i predsednik ali predsednica, bodoče. I Bodite vestni in natančni. In sedaj, ko uradniki in urad- ako ste do sedaj dobro in pra-nice prevzemajo svoja uradna vično poslovali, čast vam! Cttr na blagajna ne smili. Vsakdo ži, da se ne bodo tako obnašali bu ne bodo ničef,r. P°^algral® je zavarovan na pravični podla- kakor smo se žagali in prerekali ,n ,xf.e*eI * ... krut4 usodi. Ne preshsimo mi. Ze radi nase mladine je . ... ' . . « , . . i glasnega klica na pomoč. Ta potreba, da so nase seje vse f.. . ' ... f . . . , v- klic že onemoguje, že zgublja kaj drugega kakor so, m so bi- m ' . . . , * * , . ., zavest. Sram nas oo, ko bomo le, z namenom, da bomo pridr- _ ... , ... .. . .. . . .. . , ... čuli njihov glas nam očitati: žali nase mlajše vsaj v kolikor i J moremo. 1 "Lahko bi bili kaj storili za Končno naročam vsem glav-!nas, pa niste hoteli. Varali ste ninf uradnikom, da vsi, v svo- • nas. : Denar ste zbirali ali nas jih okolicah pri druitvih meseca januarja upetjejo na novo ali ponovno izvoljene uradnike in uradnice, kjerkoli je to mo- gt, in vsakdo ima dobiti kar mu gre, za to smo vsi, ali skušnja pa uči, da se podpora mnogokrat izplača tudi krivim potom. In za take slučaje je seveda odgovoren društveni odbor. Za ta urad pa je, kakor za vse druge urade vedno odgovoren ste varali" itd. Se je čss, torej na noge! Grdina, glav. preds. Ant« Rock Springs, WyoM 14. decembra. — Včeraj, v nedeljo. 13. decembra je bil z^s^ašo naselbino v resnici velik dan, dan Gospodov in zgodovinski dan na našem verskem polju. Včeraj je bila na nad vse slovesen način posvečena naša. do cela dograjena slovenska cerkev sv. Cirila in Metoda, kojo smo pričeli graditi že pred 13 leti. Šele zdaj se je uresničila iskrena želja našemu neumornemu g. župniku Rev. Anton Schiffrer-ju. ustanovniku naše fare, da bi enkrat doživel oni Velik dan. ko se bo na mestu kapele dvigala veličastna hiša božja. In i res, oba naša angleška lokalna j lista sta o tej slavnosti na obširno pisala na prvi strani, trdeča, da je naša slovenska cerkev po velikosti drugih cerkva v državi Wyoming četrta, po arhitekturi in okusnosti pa najlepša; tako je tudi to največja in najlepša cerkev v našem Sweet Water okraju. Slavnost se je vršila ob 9:45 dopoldne. Iste se je vdeležilo številno društev s svojimi zastavami in banderi. Računa se. da je bilo pri tej priliki okrog 1,000 vernikov navzočih v cerkvi; mnogo jih je moralo pa stati še zunaj vsled porhanikri-nja prostora. „ Novo cerkev je posvetil mil. škof McGovern iz Cheyenne. Wyo., ob navzočnosti f številne duhovščine in sicer: Rev. Anton Schiflfrer, domači župnik. Rev. Ciril Zupan-O. S. B. iz Pueblo. Colo., Rev. John Judnič iz Denver. Colo., Rev. Welsh. Rev. Morley iz Rock Springs in Rev. Schillinger iz Green River. Slovesno pridigo v slovenskem jeziku je imel Father Judnich, v angleškem jeziku pa mil. škof McGovern. Nad vse krasno je bilo petje na koru pod vodstvom Mr. Fr. Plemela in pa slovesno potrkovanje v zvoniku. Mil. škof je v svoji pridigi častital Slovencem v ijock Springsu, ker so po naporu, požrtvovalnosti in trudu tekom let dosegli svoj cilj, da so pod vodstvom neumornega župnika Rev. Anton Schiffrerju postavili skoro najlepšo katoliško cerkev v državi Wyoming. Dalje je razložil, kako Cerkev prenovi ju je posameznika in družbo. Nova cerkev sv. Cirila in Metoda, na severni strani naše naselbine, je veljala okrog 77 tisoč dolarjev; na dan posvečenja so znašali skupni darovi za cerkev okrog $18.000; zgrajena je v baroškem staro romanskem slogu iz kamna, opeke, jekla in konkreta; na levi strani se dviga lično župnišče, pod cerkvijo pa moderno izdelana dvorana za seje in društvene prireditve. Cerkev je velika 46.6x106 čevljev, sanktuarij meri z zakristijo vred 61 čevljev, prostora (sedežev) ima za 600 vernikov in ostane še pri straneh prostor za posebne zasilne sedeže na stolih. Tla so iz trdega lesa, stolp s tremi zvonovi je visok 126 čevljev. Glavni altar, umetniška delo, je visok 17 čevljev, širok pa 12; stranska al-tarja sta: eden Matere Božje, drugi pa sv. Jožefa; nad vse lepa so tudi velika, umetno oli-kana cerkvena okna, katera so darovala razna društva in posamezni f a ran i. Poročevalec. Društvena naznanila in dopis! Eflscsačsp Iz urada društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, JoHet, III Člane označenega društva opozarjam, da se vdeležijo pri-, hodnje mesečne seje v nedeljo; dne 3. januarja, 1926 v polnem! številu. Omenjena seja bo zadnja seja pred 30 letnico našega društva. Ker imamo še veliko stvari na dnevnem redu, zato je vsakega člana dolžnost, da se za gotovo vdeleži prihodnje seje. Nevdeležba brez opravičenega vzroka bo kaznovana po pravilih društva. Z bratskim pozdravom, John Gregorich, tajnik. Naznanilo. Članom društva sv. Jožefa, št 41, Pittsburgh, Pa., se tem potom naznanja, da se vršijo redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu, točno ob 9. uri dopoldne. Prosim vas, vdeležite se vsake seje, če vam je le mogoče. Bodite tudi društvu tako naklonjeni, da mu do vedete kaj novih članov. Na sejah nastopajte z dobrimi predlogi in nasveti; psovke in nasprotnost pustimo na stran. Dajte priložnost vsakemu članu, naj izrazi, oziroma nam predloži svoje nasvete; nikar naj ni kdo ne misli, da je močnejši od vseh drugih, ker vsi smo enakopravni člani društva in Jednote. Glavna točka mesečnih sej je ta, da se plača asesment. Imamo člane, ki pridejo na sejo debatirati, da so vsi iz sebe, asesment pa prinese plačat dne 31. v mesecu, in to ne samo za sebe, ampak še za tri druge člane. In tak član tudi predlaga ter debatira, da je predsednik za nič, da ne zna voditi reda na sejah itd., tajnik pa ne gleda za drugo, da pobere asesment, in to da dobi od vsakega člana par grosev več?! kakor mu gre. '*Kako pa da je naklada?** "Za poškodninski sklad," mu odgovorim! "Tako, tako," mi odgovori. "Tonček. Jože in Ivan se vozijo od naselbine do naselbine, kjer imajo dobre čase, in vi morate pa plačevati!" Dragi mi člani! Ne bodite tako slabega mnenja. Spoštujte in imejte že samega sebe za poštenega, če že ne daste priznanja nikomur drugemu. Dalje. V odboru se zahteva red in točnost. Dragi mi člani, če ne boste vi točni, tudi vaš tor Stone in Adolf Mertich, zastavonoše; John Grill, ravnatelj. Srečno in veselo Novo leto 1926 želim vsem Članom in članicam K. S. K. Jednote! John Likovich, tajnik. Naznanilo. Uradno se naznanja, da si je naše društvo sv. Cirila in Metoda. št. 59, Eveleth, Minn., na svoji glavni letni seji izvolilo sledeči odbor: Anton Zakrajšek, predsednik; Geo Brine, podpredsednik; Frank Peterlin, tajnik; John Bajuk, zapisnikar; Anton Fritz, blagajnik; Joe Intihar, John Kuzma, Anton Nemanich, nadzorni odbor; Dr. Ed. Seguin, društveni zdravnik; Ahlin, Kor-če, Petek, Erjavec, zastavonoše ; John Maček, maršal; V. Campa, vratar. Iz tega je torej razvidno, da so bili za leto 1926 vsi stari odborniki ponovno izvoljeni in sicer soglasno, edino za tajnika se ni določilo pravega časa, kajti predlog je bil stavljen, da mora ostati stari tajnik do smrti. Ker je pa gotovo bilo mnenje nekaterih članov, da bi mogoče le predolgo živel; in tajni-kovo mnenje je pa bilo, da bi ga spravili mogoče v prezgodnji grob; zatorej da se prav razume: velja to samo za leto 1926! Vsemu članstvu želim srečno in uspešno Novo leto! Frank Peterlin, tajnik. klado v znesku «3. katere se bo mentu meseca januarja. 1 kolektalo od vseh članov: noseča julija, avgusta in septembra po en dolar vsaki mesec ; na ta način bodo vsi dani jed-nako prispevali v društveno blagajno, kakor so tudi vsi, opravičeni do enakih podpor, katere društvo plačuje. Kakor sem že povedal na seji, isto ponavljam tudi tukaj: da od sedaj naprej bom pobiral asesment doma (v hiši) edinole v tednu med drugo in tretjo nedeljo v mesecu, nikakor pa prej in ne pozneje! H koncu pozdravljam vse članstvo K. S. K. Jednote širom Amerike, želeČ vam veselo in uspešno Novo leto 1926. John OsoHn, tajnik. Naznanilo. Društvo sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland (Newburg), O., je izvolilo v odbor za prihodnje leto 1926 sledeče uradnike: Anton Globokar, predsednik; Andrej Slak, podpredsednik; Anton Kordan, tajnik; John Rogelj, drugi tajnik; John Su-šteršič, pomožni tajnik; Joseph Pugelj, zapisnikar; Ignac Godec, blagajnik; Joseph Miller, Joseph Kauc, Anton Zidar, nadzorniki ; John Maver, zastavonoša ; Frank Fink, vratar; John Maver in John Perko, zastopnika za Slovenski Narodni Dom. Odbornikom in vsemu članstvu našega društva, ter vsemu članstvu K. S. K". Jednote voščim zdravo in veselo Novo leto! Z bratski pozdravom, Anton Kordan, tajnik. odbor ne more biti točen v vsa- Društvo Marije Vnebovzete« št kem jdeki. Tukaj vam navajam še naj-l>olj važno točko: Asesment mora biti plačan redno vsak mesec najkasneje do 20. Zelo važno je tudi, da plačate na seji. Kdor bo prinesel plačat pozneje ali po 20. v '.mesecu, ae mu lahko pripeti suspendacija in mu ne bo nič pomagalo, če se bo zatem pritožil na glavnega predsednika. Dragi mi člani in članice! Bodimo v letu 1926 vsi točni in agilni; ne preziraj-mo eden drugega. Dalje omenjam, da se vrši na Silvestrov večer v Slovenskem Narodnem Domu skupna veselica naših društev, na kateri moramo biti vsi navzoči, kjer si bomo lahko voščili: Srečno in zadovoljno Novo leto! ' Za odbor, John Bojane, tajnik. Nuntnilo. Naše društvo Vitezi sv. Mori jana, št. 44 v South Chicago, III., je imelo dne 6. decembra svojo glavno ali letno sejo in volitev odbora pa leto 1926. Izvoljeni so bili sledeči uradniki: Frank Skulj. predsednik; Lovrenc Samotorcan. podpredsednik; John Likovfch, tajnik; A. Koshetz Al, zapisnikar Martin Shiffrer, blagajnik; dela in zapravi denar, drugi so Frank Ksplfer, mL, John NevaM, Peter Pugiba, nadzorniki; Vfc- seliee se je dolo&to posebno do- 1 77, Forest Cfty, Pa. Naše društvo je imelo svojo rodno in letno sejo dne 13. dc-cembra, ter volitev društvenega odbora za leto 1926 kako/ sledi: Frank Matos, predsednik; Karol Zigon, podpredsednik; John Osolin, prvi tajnik; V a. lentin Svigelj, drugi tajnik; Viktor Lavriha, blagajnik; Matija Kamin, John Pungerchar, Anton Bokal,- st., pregledovalei knjig; Josip Hervatin, maršal; Tomaž Petrovčič, zastavonoša; John Kotar in Ignac Novak, I., redarja; Mike Havptman, Martin Novak II., poslanca za Forest City; John Okoren IL, za Brovvndale; Josip Peterlin za Vandling; Dr. C. R. Knapp, Dr. E. B. Costello, Dr. G. T. McGuire, društveni zdravniki. Mesečne seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu dopoldne v dvorani slovenskega katoliškega pevskega društva Naprej, na 404 Main St. Nadalje je bilo sklenjeno, da društvo opusti navadno letno veselico ali pa piknik za eno leto; to pa zato, ker v sedanjih novodobnih časih je z veselico dosti sitnosti, zaprek, mnogo stroškov, pa malo dobička; poleg tega pa še nekaj članstva DruStvo Friderik Baraga, št. 93, Chisholm, Minn. Na glavni seji gorifznačene-ga društva so bili izvoljeni za prihodnje leto sledeči uradniki: Frank Šetina, predsednik; Ignac Klančnik, podpredsednik; John Sterle, tajnik; John Žni-daršič, blagajnik; Ferdinand Raušel, zapisnikar; Josip Žužek 'ml., Stanko Bavec, John Komidar, nadzorniki; Anton Hace, zastavonoša; John Bavec ml., Frank Tekautz ml., Albin Žužek, banderonoše; Lovrenc Paskvan, maršal; Lovrenc Kovač, vatar. Da se oživi kampanja za nove člane, se je na seji sklenilo, da naj vsak član pridobi enega novega člana, najsibo že v od-rastli ali mladinski oddelek. Ako se bo res vsak član zavzel, da dobi enega novega člana, potem bodo naše vrste hitro rast-le. Res je, da so sedaj bolj slabe delavske razmere, vendar se še vedno dobi člane za naša društva. Bratje, sedaj na delo, potem bomo videli, kdo bo imel na seji dne 10. januarja novega člana. Za izgled naj nam bodo naše sestre društva sv. Ane, št. 156, ki so pridobile v prvih dneh kampanje 30 članic v odrastli oddelek, ter s tem naše društvo prekosite; zdaj se pa postavljajo, ker je društvo sv. Ane, št. 156 največje žensko slovensko društvo v Minnesoti. Glejmo, da se tudi mi potrudimo v tem oziru. 4\ društvo se sprejema člane od 16. do 55. leta, v mladinski oddelek pa od 1. do 16. leta. Ker je baš sedaj obrnjena pozornost K. S. K. Jednote na njeno rojstno deželo Minnesoto, izkažimo se vrednim te pozornosti, ter skupno delujmo za napredek našega društva Friderik Baraga, št. 93 K. S. K. Jednote in še za večjo K. S. K. Jednoto, da se bo število njenega članstva v resnici dvignilo na 30,000. Želim vsemu članstvu srečno in zdravo Novo leto! John Sterle, tajnik. pa vsega prosti. Namesto ve- namreč leta 1926. Novoizvoljeni odbor našega Sicer smo takrat društva za leto 1926 je sledeči: Ana Spende, predsednica; Margareth Ritonia, podpredsednica; Mary Luksich. tajnica; Ivana Urankar, pomožna tajnica; Barbara Stukel, blagajni-čarka; Mary Pauc ml., Mary Francich, Christine Rebernišek, nadzorni odbor. Seje se bodo vršile vsako prvo nedeljo y mesecu v dvorani cerkve sv. Janeza Evangelista v Milwaukee; torej se vrši prihodnja seja dne 3. januarja, 1926 ob 2. uri popoldne. Prošene ste vse članice, da se te seje zanesljivo vdeležite, ker na tej seji boste ču-le celoletno finančno poročilo, ter bodo tudi zaprisežene nove odbornice za leto 1926. Nadalje ste prošene Članice, da greste kolikor mogoče novim odbornicam na roke, ter delujmo kolikor mogoče veliko v korist društva in Jednote, kakor tudi v korist in zadovoljstvo vseh članic, kajti le v ljubezni in složnosti je nam napredek zagotovljen. Pri tej priliki tudi naznanjam, da bo dne 3. januarja, 1926 prevzela vse društvene posle nova tajnica sosestra Mary Luksich, stanujoča na 397 Greenbush St., Milwaukee, Wis. V bodoče se obrnite v vseh društvenih zadevah na novo tajnico. VABILO. Kakor že zgoraj omenjeno, priredi društvo sv. Ane, št. 173 K. S. K. Jednote v Milwaukee, Wis., maškaradno veselico v korist društvene blagajne v soboto, dne 9. januarja v Harmonie dvorani, vogal 1st St. in Mineral St. Zatorej najuljudneje vabimo vsa cenjena bratska društva in sicer: društvo sv. Janeza Evangelista, društvo sv. Jožefa, društvo Marije Pomoč Kristjanov, društvo Vijolica kakor tudi druga društva in posamezne rojake in rojaknje iz Milwaukee in okolice, da bi nas blagovolili kolikor mogoče v obiinim SteviW posetiti; na razpolago bo izberfia godba in razna okrepčila; nagrad za maske je razpisanih v znesku $50. Pričetek veselice ob 8. zvečer. Torej na svidenje goriomenje-nega dne! Sosestrski pozdrav, Ivana Urankar, tajnica. Naznanilo. Iz urada društva sv. Ane, št. 156, Chisholm, Mfnn., se tem potom uljudno naznanja, da so bile na glavni letni seji izvoljene sledeče odbornice: Frances Pluth, predsednica; podpredsednica Frances Hren, Mary Champa, tajnica; Mary Pluth, podtajnica in zapisnika-rica; Karolina Baraga, blagaj-ničarka; Mary Sušnik, bolniška obiskovalka; Mary Gersich, Frances Stonich, Mary Virant, nadzornice; Frances F. Funtek, zastavonosilka. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v Recreation Building, točno ob 2. popoldne. Sosestrski pozdrav, Mary Champa, tajnica. Naznanilo. Iz urada društva sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis., se tem potom uljudno naznanja vsem članicam našega društva, da priredimo maškaradno veselico in sicer v soboto dne 9. januarja, 1926 v Harmonie dvorani. Ker je bilo sklenjeno na seji 20. decembra, da mora plačati Iz urada društva sv. Martina, št. 178, Chicago, 111. Dne 13. decembra se je vršila zadnja, oziroma letna seja našega društva; bila je to jako važna seja, mirna in dobro obiskana. Vsa čast in hvala našim članom, ker se zavedajo prave bratske sloge; hvala jim -tudi, ker so šli v tekočem letu tako lepo uradnikom na roke. Novi odbor našega društva za prihodnje leto je sledeči: Alojz Necemcr, 1983 W. 22nd St., predsednik; John Turner, 2020 W. 23rd St., tajnik; Steve Zapčič, 1904 W. 22nd St., blaga j nki. Dne 22. novembra smo priredili veselico, ki je jako lepo izpadla tudi v finančnem oziru. Iskrena hvala vsem društvom, ki so kupila vstopnice, katere sem poslal tajnikom in tajnicam ; zahvalo jim izrekamo v imenu našega društva, pa tudi posameznim našim dobrim Slovencem, ki so se te prireditve v tako velikem številu vdeležili in se z nami veselili. Se enkrat: Lepa vam hvala! K sklepu pozdravljam vse cenjene čitatelje tega lista. Želim srečno Novo leto vsem glavnim odbornikom in članstvu K. S. K. Jednote, ter članstvu našega društva sv. Martina. John Turner, tajnik. mili, da se bi nam to dbseči v dobi etiega 1» nes, po preteku enega leta p* zopet vidimo, kaj se da vse doseči s požrtvovalnim in skupnim delovanjem. Posrečilo se je nam društvo zopet potrojiti. Pa ne samo to, ustanovilo se je v naši naselbini še novo žensko društvo. Takorekoč se je Članstvo naše velike K. S. K. Jednote poče-tvorilo v Collinwoodti, v dobi enega leta. Kaj pa prihodnje leto? Ali smo zdaj že izvršili svojo dolžnost kot člani in članice K. S. K. Jednote in kot zavedni Slovenci in Slovenke, katoličani, v veliki collinwoodski naselbini ? Ne in zopet ne! Zdaj, ko smo se toliko organizirali, se naše delo šele pričenja. 4 Morda bo kdo rekel, da je to malo predrzno, kar bom tukaj zapisal. Jaz pa mislim, da ni. Ce gremo tako skupno in vneto na delo kakor to leto, za leto 1926 si pa zapišimo v naš program, da si članstvo še enkrat potrojimo in si moramo priboriti Zlato kladivo; če so se prav v JoKetu zakleli, da ga ne dajo. Dobro se zavedamo, da nas čaka hud boj, ako hočemo to doseči, ker tudi drugi ne bodo držali rok križem ter so tudi bolj mOcni in številni kakor mi. Pa vsega tega se ne smemo ustrašiti, temveč pojdimo vsi korajžno na delo in zmaga je nam zagotovljena! Saj na vse zadnje to ni tako težko delo, kakor bi mogoče kdo mislil. Zadnje leto in to leto smo članstvo pot rojil i, prihodnje leto pa še toliko ne bo potrebno. Stari pregovor pravi: da v tretje rado gre!) Samo malo več kot podvojimo društvo in zmaga je naša! Ce bi vsak član in članica pridobil samo po enega novega člana, pa jih bodo nekate ri gotovo več. Sobratje in sosestre društva sv. Jožefa, št. 169 K. S. K. Jednote in drugih društev! Vsi na delo, pomagajmo pridobiti Jed-noti toliko članstva, da bo štelo ob prihodnji konvenciji tri deset (30) tisoč članov in članic v obeh oddelkih. Prihodnje leto bo naše dru štvo obhajalo petletnico svojega obstanka, ali bi ne bilo lepo, če bi za to priliko priborili Zlato kladivo? Končno naj še omenim, da bo na Silvestrov večer, 31. decembra priredilo društvo dvor Marije. Pomagaj, št 1640 C. O F. v Slovenskem Donru na Holmes Ave. zelo zanimivo prireditev, neko posebno novost za Silvestrov večer. Prav uljudno se vabi društvo sv. Jožefa, št 169 K. S. K. Jednote in društvo sv. Helene, št. 193 K. S. K. Jednote ter sploh vse Slovence in Slovenke iz bližnje okolice. Anton M. Leskovec, ml. Cleveland (Coillnwood). O. — Na glavni seji društva sv. Jožefa, št. 169 K. S. K. Jednote, meseca decembra, 1925 je bilo poročano, da se je društvo v do- West Park, O. — V "Prosve-ti," št. 288 se je zopet oglasil neki "kunšten" naprednjak in sicer brez podpisa; iz tega se razvidi, da je tudi cel "junak?!" Svoj dopis je dal v kolono "Žar-kometa," saj za drugam itak ne spada. Tam se oglašajo vsi tisti, ki so sila napredni, kjer raztresajo svoje * prismodarije. Čudno le, da kaj takega piše glasilo organizacije, kot je S. N. P. Jednota, katero je opisal tajnik društva Delavec, št. 257 S. N. P. Jednote, da jo ta organizacija največja kulturna ustanova na celem svetu ??! (Slišiš, mati Slovenija! Vse, kar je kulturnega, naj se gre solit tam v tvoji domovini! V resnici kulturni so samo na Lawn-dalb Avs. v Chicagu??!) Živela taka kultura, kakoršno vrši Žar komet! Bolj primerno ime za kolono Žarkometa bi bilo "Napredna prismodarija" ali "Kulturna žeht*" V tej koloni se skrivajo razni pisači, ki si ne upajo s po- Pa tičnem letu potrojilo v številu članstva v dorastlem oddelku. Utenim ttnenom na dan. vsaka članica eno vstopnico, I Izrazilo se je tudi željo, da bi kakšna kulturna imena imajo! ako pride na veselico ali ne, se bilo nekaj izredfiega, če se bi "Štrigel," "Žehta," "Ničla," bo vsaki članici računalo za 'nam posrečilo članstvo potrojiti "Gajgla," Lahterna," "Kr." vstopnico pri. mesečnem ases-Jpri društvu še prihodnje leto,• (morda krava?!), itd. Pa naj feče, če ni ta prismojenost v resnici napreden hlev? Člani S. N. P. Jednote sami obsojajo take neumnosti; nekateri imajo celo neprilike radi tega. Ravno v isti številki "Prosvete" (288) apelira Mr. Prestrl na Žarko-met, naj posveti v glave gobez-dačev, da ni on tak pisač iz Collinwooda. Umevno je, če je kdo količkaj pameten, ne bo pisal takih prismodarij, kakoršne je najti v Žarkometovi koloni. Naš West Park dela izjemo; "Štrigelj" ravno ni. V nekem takem dopisu (poročilu o plesu v naši cerkveni dvorani) se je podpisal "Kr." Najbrž bo to v okrajšani obliki pomenilo neko rogato žival, kakor sem že omenil? Lepa zbirka: Štrigli, gajžlje in krave! Drugič se je podpisal "Resnicoljub." To pa to! Njemu je do resnice, kot psu do česna! Kdor mi ne veruje, naj prebere njegov dopis, pa bo videl to prismodo Resnicoljuba. Tretji pot se je pa podpisal kot "Clan društva Delavec S. N. P. J." pa če se ne motim, bo to vse ena in ista oseba; malo se "preongavi" suknjič in drug klobuk, pa izgleda drug človek; v resnici pa je eden in isti. Torej "Clan društva Delavec," to bo pa resnica, kajti težko da bi se pri kakem drugem društvu tu v West Parku dobilo tako prismodo; pravzaprav naduteža, ki kar celo društvo obsodi za praznoglavce. Kaj takega zamore napisati samo kak nadutež, ki misli, da ima le on vso modrost v zakupu, vsi drugi so pa ničla?! Dobro, dobro, to si zapomnimo. S tem pa nikakor nočem žaliti društva Delavec, št. 257 S. N. P. Jednote, kajti vem, da je tudi tam' dosti zavednih in poštenih članov in članic, ki zaslužijo priznanje, ne glede kakega prepričanja so. Tako ozko8rčni mi nočemo biti do njih kot je oni vrtoglavi -nadutež napram našemu društvu; saj imajo člani onega društva radi takih pisa-Čev same neprilike; svbječasnb so hoteli člani društva Deiavec izslediti takega pisača, pa se jim je skril v luknjo kot jazbec. Torej oni mazač piše, kako Tone in Majk sejeta kulturo; kako je pogrebnik vse opljuval na veselici "nekega" katoliškega društva. Naše društvo Pre-svetega Srca Jezusovega je priredilo dramatično predstavo, kakoršne, oziroma nikakoršne naprednjaki v West Parku do-sedaj še nikdar niso priredili. Inieli smo pa res, tudi govore na programu, kar gotovim na-prednjakom ni bilo všeč; pa so zakričali, da je pogrebnik vse opljuval. Naj bo povedano, da pljujejo naprednjaki sami in sicer prav očikano. Pomislite malo nazaj; par tednov prej je bil v "Prosveti" v Žarkomctu priobčen dopis iz West Parka pod imenom "Resnicoljub;" on je v resnici pljuvala Ce se jim je zdelo kaj preveč, naj pripišejo to Resnicoljubu. Tu sam sebe smeši. Je-li to kultura, ko gre kvasit o papežovih žegnih, o Tonetu in zelenem ptiču ? Zatem se pa jezi na urednika hašega "Glasila." Ni jim po volji, ker je slednji trdil, da je baš naše društvo Presvetega Srca Jezusovega, št 172 K. S. K. Jednote zdaj največje društvo v West Parku jX) številu članstva. Nato odgovarja "Delavec" . . .. največje po številu praznih glav." Da je urednik "Glasila" to zapisal, sem temu jaz kriv; jaz sem to najprvo trdil in napisal in pri tem tudi še ostanem do danes, dne 12. decembra, 19&5. Naše društvo je sedaj največje; v tdj naselbini; kdor hoče dokazov š številkami, so mu na razpolago, in to uradno; enako mora storiti tudi nasprotno društvo. Torej, koraj-žo! Da pa ne bo pisec Žarkometa in drugi mislili, da je to le naša baharija, povem, da ne, pač pa le naš odgovor, ki vam ga že več časa dolgujem. Meseca junija, 1923 je nek tukajšnji rojak (napreden se- veda), napadel mene v "Enakopravnosti." Vsebine tega dopisa danes ne bom omenjal; lahko pa o priliki; tudi danes ne povem qjegovega imena; na zahtevo pa vsak čas. Citatelji so morda že pozabili, morda je to pozabil tudi oni dopisnik sam? Jaz one stvari še nisem pozabil. To je bil prvi osebni napad v listu od strani naprednjakov; bodo vsaj vedeli, kdaj je ravno začel z napadi. Koncem onega dopisa je omenila dotična oseba, da je več društev na West Parku, toda baš društvo Delavec, št. 257 S. N. P. Jednote pa je najboljše? Od naše strani ni še nihče kritiziral, še manj pa zasramo-vld glavne uradnike vaše S. N. P. Jednote, ne osebno in ne v listih; članstvo našega društva se je v vseh ozirih zadržalo gen-tlemansko. Enkrat ste imeli Mr. Somraka za glavnega uradnika vaše Jednote. Razgreti plesalci niso mirovali, tako je moral Mr. Križmančič kričati: Mir, posluh." Mi smo se zadržali mirno, a vaši? Hrum in šum, toda njih ni nikdo kritiziral. Zopet pri drugi priliki, ko ste imeli v svoji sredi Mr. V. Cainkarja, pa ni nihče pisaril, kaj o tem. In vi? Le par takih prenapetežev, pa se hvalite s kulturo in naprednostjo? Je li to kultura. Naj vrag pobere tako vrsto kulture in izobrazbo; rekel bi vam: moderni divjaki, ne pa izobraženci. Prav je„ da "Prosveta" nima bogve kakšnega kredita med Slovenci in da vaša Jednota ni požrla še vseh organizacij. To sem napisal, ker ste napadli naše društvo in vam povem, da bom še, če bo treba. Vse to naj člani društva Delavec pripišejo tem, ki nas napadajo, ne pa nam; mi se moramo braniti. Josip Grdina, tajnik dr. Presv. Srca Jezusovega, št. 172, K. S. K. Jednote. 1 Pasji pregovor. Oče pelje svojega sina v Ljubljano v šolo. Spotoma mu daje različne nauke, kako se mora vesti v mestu. Naj uboga svojo gospodinjo in svoje profesorje. Nazadnje, ko sta bila že na Dolenjski cesti, pravi oče: "Še to ti moram povedati. Psi, ki lajajo, ne grizejo." Komaj je oče to izpregovoril, prilajata iz neke veže dva zelo velika psa. Oče si ne pomišlja dolgo in zbeži v nasprotno vežo, sin pa za njim. Ko se je laja-., nje poleglo, stopita oče in sin zopet na cesto. Sin: "Oče, zakaj pa ste zbežali, saj ste vendar rekli, da psi, ki lajajo, ne grizejo. Oče: "Janez, rekel sem, seveda; toda to je le pregovor in kaj jaz vem, če psi tudi poznajo pregovore i" Zdravi organi — najboljši novoletni sklep. Zdravi organi odbijajo napade kali bolezni. Baš sedaj, v zimskem času, ljudje preveč jedo, se premalo gibljejo, kar povzroča neizogibne posledice: za-basano črevesje ali zaprtje, ne-prebava in vse druge bolezni, nastale vslcd želodčnega nereda, na primer glavobol, nervoz*-nost splošna utrujenost itd. Zdaj na pragu Novega leta naredite trden sklep, da boste vedno pazili na čiščenje svojega želodca in črevesja. Trinerjevo grenko vino vam bo pomagalo; za to res ni boljšega zdravila. "Minneapolis, Minn., 5. decembra, 1925. Vaše izborno grenko vino je zelo priporočljivo za želodčne neprilike in zabasa-nost." Vprašajte vašega lekarnarja, če ima v zalogi še druga TrinerjeVa zdravila, na primer Trinerjev olajševalec kaši j a (Triner's Cough Sedative), Trinerjcvc tablete Zoper prehlad (Triner's Cold Tablets), Trinerjev Liniment. Pišite pq cenik vseh zdravil na: Joseph Triner Co., Chicago, HI. Srečno Novo leto! (Adv.) -o- Mojc potovanje po Minnesoti. Pvše Josip Zalar. glavni tajnik K. S. K. Jednote t Naselbina sv. Štefana (Brockway), Minn., kakor spri-čuje zgodovina, je najstarejša slovenska farmarska naselbina v Ameriki. Prvi Slovenci so se naselili v tamošnjem kraju leta 18€6. Od onega časa dalje se je naselilo vedno več slovenskih družin, tako da šteje danes ta naselbina nekaj nad 60 slovenskih družin. I^ta 1871 so si naši tamošnji rojaki postavili svojo cerkev, napravljeno iz hlodov, brefc zvonika in brez zakristije. Prvi slovenski duhovnik, ki je obiskoval tamošnje Slovence, je bil pokojni Msgr. Buh. Pozneje so obiskovali tamošnje naše rojake tudi čč. gg. duhovniki, sedaj že pokojni: J. Pavlin, P.~Seve-rin, P. Roman. P. Vincent in P. Ciril. I Prvi stalni župnik je bil pokojni Rev. Tomažin, za pokojnim Rev. Tomažin-om je prevzel župnijo v oskrb pokojni Rev. Mihael Tušek in za tem pokojni Rev. Josip Knafelc. Od leta 1901 župnikuje tamkaj č. g. Father John Trobec, nečak j »oko j nega škofa Trobeča. Sedanji g. župnik Rev. Trobec kot dolgoletni član K. S. K. Jednote, kot njen dober prijatelj in trden, zvest narodnjak, je priporočil tamošnjim našim rojakom Slovencem in Slovenkam, da ustanovijo društvo in isto priklopijo k naši Jednoti. Dne 20. septembra, 1925 se je zbralo skupaj lepo število rojakov, ki so s pomočjo č. g. Trobeča ustanovili društvo sv. Štefana, ki je bilo sprejeto v Jednoto dne 24. septembra, 1925, pod št. 197. . Ker je bila želja Father Trobeča in članstva novoustanovljenega društva -sv. Štefana, da jih obišče kateri izmed glavnih odbornikov Jednote, da ustoliči novo izvoljeni društveni odbor, ter pojasni članstvu in rojakom stališče K. Š. K. Jednote, zato je brat glavni predsednik v ta . namen pooblastil brata drugega L podpredsednika Antona Skubic, brata nadzornika Martina Shu-kle-ta in mene nižje podpisanega. Zborovanje je bilo določeno na 5. decembra zvečer. Ker se podpredsednik brat Anton Skubic zborovanja vsled zadržkov ni mogel vdeležiti, sva obiskala naše rojake vcprvi in najstarejši slovenski farmarski naselbini brat Shukle in jaz. Brat Shukle. kot dolgoleten Minnesotčan, ki pozna hudomušno zimsko vreme, je prišel k sv. Štefanu gorko oblečen in proti hudi zimi dobro zavarovan. Drugače pa se je godilo z menoj. V Illinoisu ne poznamo tako hude zime, kakor jo poznajo Minnesotčanje. Zato se tudi gorko ne oblačimo, kakor se v Minnesoti. Poleg tega pa tudi, ko sem odpotoval iz Jolieta, nismo imeli še nič snega in tako sem mislil, da ga tudi v Minnesoti ni. Pri tem sem se pa prav pošteno zmotil, zaradi tega sem pa nekaj doživel, kar ne bom nikdar pozabil. Za vselej si bom zapomnil, kako naj se človek obleče, kadar potuje iz Floride v ledeno Alasko. Potovanje v Minnesoto me je toliko izučilo, da sem za eno dobro skušnjo bogatejši. Dne 4. decembra popoldne sem se podal po Rock Island železnici proti Rice. Minn. Vreme je bilo nadvse ugodno, ko naš "lukamatija" zapiska in prične z vso naglico puhati proti namenjenemu cilju. Vs^ je šlo lepo in gladko, dokler ne dospemo v Waterloo, Ia., okrog ene ure zjutraj. V Waterloo, Ia., se naš "lukamatija" ustavi. Pričel je cukati in cukati, tako da je večino potnikov zbudil iz sladkega spanja. Nekoliko časa se je vlak pričel pomikati po rakovi šegi "nazaj," nakar "lukamatija" zopet "cukne" in, se z v9o silo zapodi naprej, toda brez uspeha. Nismo šli daleč, ko smo se zopet ustavili. Zopet se prične rakovo pot nazaj in zatem zopet naprej. Ko se je to le večkrat ponovilo, sem postal nekoliko nevoljen^ Pogledam skozi okno, da bi se prepričal, kaj je vzrok vsemu nemarnemu "cukanju," nakar sem videl, da smo v tako visokem snegu, da ga tudi naš "lukamatija" ni bil kos preskočiti. Še parkrat gremo nekoliko nazaj in zopet naprej, nakar ob-tičimo v snegu. Kaj bo pa sedaj ? Na enkrat so pričeli razni delavci prihajati z lopatami in pričeli razmetavati sneg. Vzelo je cele štiri ure, predno smo zamogli zopet našo pot nadaljevati. Naš "lukamatija" se je v štirih urah toliko oddahnil, da ■^k pričel zopet počasi pihati proti St. Paulu, Minn. V St. Paul pridemo s peturno zamudo. I Neprijetna zamuda je moj načrt docela prekrižala. Računal sem. da ako pridemo pravočasno v St. Paul, to je ob 7. uri zjutraj, imam priliko ob 8:30 dopoldne se odpeljati po Northern Pacific železnici proti Rice, Minn., tako da bi bil na mestu pri sv. Štefanu že lahko opoldne. Namesto* pa, da sem bil ob tem času pri sv. Štefanu, sem bil šele v St. Paul. Na postaji vprašam, kdaj gre prvi vlak proti mojemu namenjenemu cilju. V svoje začudenje sem izvedel, da r^e morem vlaka dobiti prej, kakor še le po šesti uri zvečer, in da vlak dospe v Rice, ako gre vse v redu ob 9. uri in 16 minut zvečer. Uvidel sem, ako počakam ta vlak. bom prišel k sv. Štefanu šele ob 10. zvečer. Ker je bila pa seja sklicana za 7:30, zato sem videl, če počakam vlak, pridem na sejo prepozno. Kaj mi je preostajalo? Vzel sem bus" in se peljal v Minneapolis. V Minneapolisu vzamem vožnji listek do St. Clouda, ter se tako furam zopet z "busom" dalje. Kdaj smo prišli v St. Cloud, Minn., ne vem, kajti naš šofer ni imena meUa klical, ko smo prišli v omenjeno mesto. Ker sem imel vožnji listek plačan samo do St. Clouda, sem si mislil, ko pridem v St. Cloud, Minn., bo šofer odprl vrata pa rekel: "Do tukaj in ne dalje." Tako sem čakal in čakal, kdaj bo nas šofer zaklical "Austei-gen." Nič, "bus" drči dalje in dalje z vso naglico; šofer pa se ne zmeni ne za mene in ne za katerega drugega potnika. Ko je bilo že pozno proti večeru in se je pričelo mračiti, vprašam enega izmed potnikov, koliko milj imamo še do St. Clouda. Moj sopotnik me začudeno pogleda in pravi: "Fant, mesto St. Cloud, Minn, je že 12 milj za nami." Lep spak, sem si mislil, kakor se vidi, ne bom danes pri sv. Štefanu, to pa še posebno, ker smo se furali ravno v nasprotno stran. Premišljeval sem, kaj bi storil. Povprašam zopet mojega sopotnika, koliko daleč je do prve postaje. Bilo je tri milje, kot mi je odgovoril sopotnik. Ko pridemo do prve postaje, izstopim in vprašam, kdaj gre prvi "bus" proti St. Cloudu. Okrog sedme ure, se oglasi odgovor. Ta je pa lepa, sem si mislil.' Ako počakam "bus" bom prišel k sv. Štefanu, ko bo zborovanje že končano. Nisem dolgo premišljeval, marveč poberem "kuferček" in hajd v "garažo," če mogoče dobiti kakšen "taxi." Zopet smola. Ko vprašam v garaži, če bi mogel dobiti človeka, ki bi me z kako "Tinetovo lizi" odpeljal v St. Cloud, sem dobil odgovor: "Nimamo časa." Grem v drugo garažo, nakar se me usmili neki Finec ter mi obljubi, da me bo peljal nazaj v St Cloud. Ko "liziko" napoji in namaže, zagrabi veliko lopato in jo vrže med prednji in zadnji sedež. Obleče se v velik kožuh in mi naznani, da je vse gotovo za odhod. Jaz se vse-dem poleg njega in tako sva drčala proti St. Cloudu. Med potje sera spoznal kakšna je Minnesotska burja. Pihalo in brilo je tako. da sem se bal, da bo naju ta preklicana burja kar po zraku prenesla k sv. Štefanu. Napol zmrznjen pose že m z roko med prvi in zadnji sedež, rmisleč si, da bom dobil kako plahto, da bi si zavil noge. Namesto plahte pa zagrabim za lopato. Kaj za vraga ta človek vozi s seboj lopato, sem si mislil. Voziti se v taki zimi in s tako "lizo," skozi katero je pihala burja, kakor skozi rešeto, bi moral imeti kakšno gorko odejo, da bi si človek zavil vsaj noge, ne pa lopato.' Z lopato si ne morem ogreti nog. Ke sem premišljeval, zakaj vozijo avto-mobilisti v Minnesoti seboj lopate namesto kake gorke plahte, pridemo v St. Cloud. Tukaj zopet vidim, da je bila od zadaj na avtomobilu privezana lopata. Čudil sem se, kaj to pomeni, toda ker se mi je mudilo dalje, nisem hotel časa tratiti^ da bi poizvedel, zakaj vozi skoraj vsaki avtomobilist lopato seboj. V St. Cloudu pokličem Father Trobeča na telefon in naznanim, da se iz St. Clouda proti sv. Štefanu odpeljem z taxi ali kako "lizo." In res vprašam nekega mladega šoferja, ako zna kje je občina ip župnija sv. Štefana. Fant mi odgovori, da zna in da je od St. Clouda do tam kakih 14 milj. Pripravljen je bil peljati me do namenjenega cilja. Dogovorim se zaradi plačila, nakar se prič-neva voziti po mestu. Kar naenkrat šofer ustavi in pravi, da mora javiti gospodarju, kam ms pelje. Ko se vrne, vidim, da nese seboj zopet veliko lopato. Zopet lopato, kaj spaka, da ti ljudje toliko verujejo v lopate, sem si mislil, vendar pa rekel ninem ničesar. Moj glavni namen je bil priti ob pravem času na mesto. Ko prideva vun iz mesta, sem šoferju omenil, da se mi zelo mudi, da naj hitro vozi. ■ In res dečko me je ubogal. Vozil je kolikor hitro je mogel in kolikor so "lizina", pljuča dovolile. Ko se peljeva" po glavni cesti kakih enajst milj, se ustaviva pri neke mfarmarju, nakar šofer vpraša, koliko daleč je še do stranske poti, ki pelje proti sv. Štefanu. "Prva stranska pot na levo," odgovori farmar. Zopet se peljeva naprej, nakar prideva do stranske poti, kjer je označeno: "2miles to St. Stephen." Hvala Bogu, v nekaj minutah, pa bom na mestu, sem si mislil. Šofer zavije z "liziko' 'na stransko pot, toda nisva šla daleč. Dobre pol milje od glavne ceste je "lizika" odkimala, da noče dalje. Obstala je v zametih. Takoj sem spoznal, čemu ima vsaki šofer lopato s seboj. Kakor hitro je naša "lizi' 'obtičala v snegu, šofer zagrabi lopato in prične razmetavati snefr in pripravljati gladko pot za utrujeno "lizo." Ko je bila cesta po šoferjevem mnenju dovolj gladko pripravljena, pomakne se "liza" zopet za nekaj metrov, nakar obtiči v visokem snegu. Zopet je šofer pograbil lopato in kakor sprva, tako tudi sedaj pričel razmetavati sneg. Tako je šlo skoraj eno uro. ,Ko sem videl, da je šofer že ves utrujen in upehan, sem jaz vzel lopato in pričeK do kolena visok sneg razmetavati. Pri tem sem si pa mislil: "V divnih coloradskih hribih si se proti lastni želji y ledeno mrzli vodi kopal, v divni Minnesoti moraš pa sneg kidati." To so dobri časi, ki jih glavni uradniki Jednote vživajo. Ko sem nekaj snega odstranil, se "liza" zopet pomakne za nekaj metrov, nakar obtiči v takem kraju, da mi je šofer omenil, da mu je nemogoče dalje. Kaj sedaj? Takoj sem se spomnil na pokojnega Msgr. Buha in druge slovenske misijonarje, misleč si, "dokler so ti možje hodili peš po teh krajih in to v onih časih, ko še ni bilo nobene ceste, ker je bilo vse zaraščeno, pusto in divje, zakaj bi ne mogel hoditi tudi jaz?" Takoj vprašam šoferja, ako je pri volji peš z menoj nadaljevati _____If pot. Šofer me nekoliko začudeno pogleda in pravi: "Are you game?" Ako si ti pripravljen hoditi, jaz sem tudi. Rečeno, storjeno. Ko gaziva do kolena visok sneg, sem čutil, da so mi čižmi postali popolnoma trdi, zmrznjeni. Kakšne pa so bile noge in posebno še, ko sem imel tanke svilnate nogavice, čutim še danes. Ko sva hodila približno eno miljo daleč, se vstaviva pri prvi farmarski hiši. Moj šofer je na vsak način želel obvestiti svojega gospodarja v kakšnem položaju se nahaja "liza." Istočasno pa je hotel naprositi farmarja, da bi mu "lizo" s konji potegnil iz neljubega položaja. Ko stopiva v hišo, sem spoznal, da sem pri slovenski družini, namreč pri Mr. Andrew Kapu-su. Rojak Kapus me je potem v njegovem avtomobilu peljal do Father Trobeča k sv. Štefanu. (Dalje prihodnjič) -o-— slovenskih naselbinah, kakor jih žalibog imamo drugod. Tam so vsi ene misli in ene ideje v slogi z gospodom župnikom. Od sv. Štefana sva se z Mr. Zalarjem podala na IiWRange; obiskala Rva naselbine: Aurora, Gilbert, Chisholm, Ely, Eveleth, Hibbing in Virginia. Bila sva namreč na agitacijskem potovanju; uspeh je bil vkljub slabim delavskim razmeram povo-Ijen. Brat Zalar ima originalni zapisnik in bo gotovo kaj več o tej stvari poročal. Prihodnjič opišem potovanje po našem železnem okrožju. »Vsem znancem, katere sem obiskal, kakor tudi ostalinf želim srečno Novo leto! Ostajam vam udani Martin Shukfe, III. nadzornik K. S. K. J., Eveleth, Minn. BOJ ZA OBSTANEK Sroboda — Mihatov. (Konec.) Iz potnega zapiska. Bilo je dne 4. decembra, 1925,* ko sem se napotil proti najstarejši slovenski farmarski naselbini, Sv. Štefana (St. Stephen, P. O. Rice), Minnesota. Dež je lil iz neba, ko sem zapustil dom; a ni bilo dolgo, ko se burja začne igrati in 'dež se je spremenil v sneg. "Da," mislil sem si, "to bo pa lepo potovanje!" Nisem se varal. Snežile je vedno bolj in pa močan veter je nosil sneg na kupe; ponekod so bili snežni zameti po tri čevlje visoki. Toda vse to me ni še ustrašilo; menil sem: saj sem vendar iz Minnesote doma; skrbelo me je bolj za mojega sokolega, brata Josip Zalarja, glavnega tajnika K. S. K. Jednote; in nisem se varal. Pričakoval sem ga, da pride v Rice, Minn., :t vlakom opoldne; toda ni ga bilo; prisopihal je šele ob 7:30 zvečer. Ko se malo oddahne, prične pripovedovati* svoj doživljaj nekako takole: "Čudil sem se,, to, Rem videl pri vsakem avtomobilu v Minnesoti lopato privezano ; toda to sem zvedel kmalu. Ko sem prišel pred več leti iz stare domovine v Forest City, Pa., sem ondi premog kopal; a danes sem moral pa z lopato sneg kidati v vaši sibirski Minnesoti." Seveda sem se mu hudomušno . nasmehnil in ga potolažli. Povedal sem mu tudi svoje dogodke na potovanju iz Eveleth-a semkaj. Brat Zalar n^ je radovedno poslušal, prisravši, da pride Vse v zapisnik. Ko sem dospel v Rice, Minn., me je že čakal moj nekdanji sosed, Mr. Jakob Rupar s svojim "Fordom," da me popelje k sv. Štefanu. Burja in sneg sta se vedno bolj v plesu skušala, čeravno je bil šele začetek adventa; midva z Mr. Rupar-jem pa jima nasproti gor proti slovenski cerkvi in župnišču. Do .tam je bilo še "all right;" toda dospevši na cilj, sva morala pa skozi okno lezti (Opomba: pa ne čez okno v župnišču in zopet ven, kajti tam imajo močna, zaprta vrata), ampak lezla sva skozi okno Fordovega avtomobila; ker sva zlomila kljuko pri vratih, sva morala okno odpreti, če ne bi Še sedaj sedela v oni "Tin Lizzie." Morda mislite cenjeni čitatelji, da je bila to le šala, toda bila je gola resnica. Povodom mojega obiska se lepo zahvaljujem za prijazen sprejem in postrežbo častitemu g. župniku Rev. John Trobec-u, družini Mr. in Mrs. Jakob Rupar, kakor tudi Mr. Frank Tro-be-cu in njegovemu sinu, ki me je brezplačno peljal z avtomobilom v St. Cloud, Minn., kakor tudi vsem faranom cerkve sv. Štefana in članom ter članicam društva sv. Štefana, št. 197, K. S. K. Jednote ter vam kličem: Bog vam povrni! Rečem pa še eno: Ako bi vse slovenske župnije v Ameriki imele take farane, kakor jih imajo Rev. John Trobec pri sv. Štefanu, potem bi ne bilo prepirov in strankarstva po raznih " 'Kakorhitro bo kako mesto prazno,' sem rekel, 'vam sporočim. Ne bom pozabil, zagotavljam vas. Tudi jaz sem živel v veliki revščini in vem, kaj se pravi, priboriti si kako mesto.' Hotel sem končati ta mučni pogovor in vso to neprijetno zadevo in nisem želel, biti Fižolič-kov zaveznik; obenem sem hotel dati pomilovanja vrednemu nekoliko upanja. " 'Hvala lepa. vaša milost,' je rekel odkritosrčno in je vstal. "Tudi jaz sem vstal in rekel, stisnivši mu roko: 'Ne zgubite poguma, dragi prijatelj. Upanje je vse, verujte mi. Prišli bodo tudi za vas boljši časi in vj boste zopet veseli in srečni. Z Bogom!' "Priklonil se je globoko in se priporočil, med tem, ko je nekaj šepetal in prosil za posredovanje pri mojem namišljenem stricu. Obljubljal sem mu ponovno svojo pomoč in spremil do vrat. Po vstopnicah je stopal polagoma, kakor navadno hodijo jetičwL..,Zdaj pa zdaj se ustavil in vsrkaval zrak. 'Tvoje zdravje je slabo,' sem si mislil in postal na vratih tako dolgo, dokler niso izzveneli zadnji njegovi koraki. Obšle so me čudne misli in morilo me je otožno občutje. Zaman sem se proti temu boril.' Pomiloval sem tega ubogega človeka, ne da bi mu mogel pomagati. Ko sem se povrnil h kosilu, nisem mogel dalje jesti. Tisto otožno občutje me je kar vklenilo — neprestano sem zrl pred seboj bledi in prestrašen obraz nesrečnega j etičnega. Prav nič nisem slutil in tudi nisem mogel uganiti, kaj neki je nameraval Fižoliček s tem pomilovanja vrednim človekom. "Popoldne mi je bilo vse jasno. Ko je stopil Fižoliček v urad in me zagledal pri pisalni mizi, mi je že pri vratih namignil, da ima nekaj v roki. Vendar nisem razumel, kaj da ima. Ko se mi je približal, mi je za-šepetal: " 'No, ali si kaj dobil ?' "'Jaz? Kaj neki?' sem se čydil. " 'Od tega človeka ?' "'Zakaj pač' " 'Pustil sem ga pri tebi. Ali me nisi razumel?' " 4Ali naj je to dovtip ?' sem vprašal kratko. " 'Ali si kar tako odpustil," je zakričal, smeje se. "Stresel sem se, Fižolčkov načrt sem razumel. "No, jaz te ne razumem,' sem menil. Tedaj se mi je Fižolček približal in rekel: " 'Meni je dal petico,' " 'Pomilovanja vreden človek!' mi je ušlo preko tresočih se ustnic. " 'Zakaj pomilovanja vreden ? Si ti ali jaz manj pomilovanja vreden? Svet je en sam boj. Ali te niso učili tega v naravoslovju ? Ena žival požira drugo. Ti praviš, da je pomilovanja vreden! Zakaj je pa tako neumen? Ali se ne dogaja isto povsod v velikem popolnoma javno? Danes zmaguje le ti sti, ki je modrejši!' To surovo, pa deloma pravo načelo, ki je v navedenem ^lučaju slabo služilo, me je zazeblo in tisti dan nisem s Fižolič-kom nobene besede več izprego-voril. Nisem bil nanj hud, toda zatopljen sem bil v čudna, nejasna razmišljanja, v Čudne sanje in misli,- ki jih res nisem razumel. Čudil sem se, da nisem prišel do nobenega gotovega stališča, da nisem v svoji notranjosti našel tega, kar imenujemo značaj. Trpel sem, toda moje trpljenje, čeravno je prihajalo iz globočine, ni bilo*-nikakem razmerju Z\ mojo voljo in mojim dejanjem. Fižo-lička nisem mogel sovražiti, Imel sem tudi zanj razumevanje in olajševalne razloge. Bil sem razburjen in v istem trenutku se mi je zazdelo, da je to tudi malenkost. Eno je pobijalo drugo. Gnev, ki se je bil polotil mojega srca, je ginil, ko sem začel razmišljati. Vendar sem bil zelo razburjen. Postava onega nesrečneža je neprestano stala Y>red menoj in zdelo se mi je neodpustljivo, kako je mogel Fižoliček za svoje posredovanje zahtevati petico. Videl sem tresočo se roko, ki je dala Fižoličku mali papirček, videl sem bolnega moža, ki je morebiti zaradi tega stroška prišel v popolno bedo. "Drugi dan ni imel Fižoliček nič več od petice. Kdo bi se temu čudil? Petico je zapil. Meni je neprestano očita?, da sem omejen norec, ker sem tako poceni odslovil onega norca. Čez nekaj dni sva pozabila na ta dogodek in iz mojih misli je izginila bolnikova predstava. Potem sem enkrat o njem sanjal, preproste, vendar čudne sanje. Tisti bolehavi revež je pri 'večerji sedel meni nasproti in žvečil škatljice za žveplenke. V vsaki je bil kbšček rožiča, ki ga je drobil med zobmi. Po tistih sanjah sem zopet nekaj časa nanj mislil, končno pa je njegova podoba popolnoma poble-dela. Menil sem, da je že dobil kako mesto in se nisem več brigal zanj. "Toda zagledal sem ga nepričakovano. Nekega dne, bilo je okrog poldne, smo kakor po navadi, odhajali iz urada. 2e pri glavnih vratih sem opazil, da se naslanja na zidino steno. Sramoval sem se, srečati ga, zato sem postal v hiši. Fižoliček pa je stopil hladno ven, in ne da bi čakal na nagovor ubogepa reveža, se je obrnil in mahaje z roko zaklical: " 'Ni nobenega prostega mesta !' "Nesrečnež je obledel, ne da bi mogel kako besedo izprego-voriti. Fižoliček je šel dalje, jaz pa sem zardel in noge so se mi stresle. To je bil ledeno mrzel nastop in meni je skoro slabo postalo. Nisem pa imel poj ma, da bi ven stopil in tolažil reveža. Toda opazil sem. da ga je Fižol ičkov trdi odgovor raz-dražil. " 'Saj sem vam vendar plačal,' je zaklical parkrat za njim. 'Saj sem vam plačal!' "Fižolčka je to dražilo, že na njegovih kretnjah je bilo brati, da ga popada jeza. Postal je, pomislil in se vrnil k nesrečnežu. " 'Vedel sem za eno mesto za vas! Da!' je govoril s povdar-kom, toda hladno 'Vedel sem za eno mesto! Nekaj se je bilo našlo! Saj ste me kraljevsko plačali!' "Na njegovem obrazu sem bral. da se je hotel maščevati nad ubogim revežem zaradi tistih par besedic. " 'Jaz sem torej vedel za eno mesto!' je zagotavljal Fižoliček ponovno. "V očeh nesrečneža je veselo zažarelo. " Aii hočete dobiti mesto pri poulični železnici?' je vprašal Fižoliček prav tako trdo kakor prej. " 'Kjerkoli, milostni gospod!' je rekel nagovorjeni zaupno. " 'Kjerkoli.. Dobro. Menim, da ste za to sposobni!' " 'Prosim, milostni V je rekel nesrečnež, in se priklonil. " 'Pridete h konjem poulično železnice!' je odgovoril Fižoliček in hotel odhajati. " 'H konjem!' je jecljal pre- • bledeli mož. " 'Niti s to službo niste zadovoljni? Potem vam ne morem ' pdmagati!' • ^ "To je govoril trtto, grozno, strašno. Nesrečnež je zatrepetal, se opotekel in stresel ga je nenavadno kašelj. Fižoliček pa se je smehljaje odstranil. Jaz sem prav razločno čutil, kako je moje srce bilo. Ubogi mož se je opotekal med brezsrčnimi, po dobičku hlastečimi ljudmi in izginil po dolgi, obljuMeni cesti. Izginil je med množic|> in naj-. , brž za vedno izginil. Fižoliček mu je danes sledil. In, gosjto-da moja, ker je tudi on tako umrl, zdaj tisti dogodek drugače presojam. Nekaj strašnega je na njem. Mislite si, da se obsojenec samega sebe tik pred obsodbo smatra za norca. Kdo ve, ali ni bil v tistem trenutku bolj pomilovanja vreden Fižoliček in ni li bila njegova bol večja?" Še dolgo smo govorili o njem. Pogovor je zaključil Kratohvil z besedami: "No, ja, sicer pa je bil kakor otrok, bile so ga same solze in sočutje! Toda za petico je dal vse, srce in cuvstvo! Za petico bi bil šel še v Vrnrt!" Sin opice. Oče in sin, oba po poklicu zdravnika, se spreta. Sin zagovarja Danvinovo teorijo, jx> kateri naj bi bil človek oddaljeni potomec opice. Oče zastopa ne-sprotno stališče, češ, da je Dar-winova teorija po najnovejših znanstvenikih raziskovanja popolnoma ovržena, vendar za sinove trditve ne more najti temeljnih protidokazov. Končno se oče silovito razburi in zabrusi sinu v obraz: "No, zavoljo mene si ti lahko sfn opice, jaz pa nisem." Bordenovo Eagle Mleko ni nova hrana za otroke. Matere ga uporabljajo že nad sedem in šestdeset let. Matere, ki so bile same vzrejene z Bordcnovim Eagle Mlekom, hranijo danes ž njim svoje otroke. Če pošljete ta o-glas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. Dept. 2" L. Jr "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" __Izhaja vsako sredo " Lastnina Kranjako-Slovenske Katoliške Jednoto v Združenih državah ameriftkih. 6117 St Clair Ave. Uredništvo in npravnlStvo: CLEVELAND, OHIO. ■ » Telefon: Randolph 3612. Za člane, na leto ~ Naročala«: ........................................................... ---------------------------- .$0.84 Za nečlane -.............. ................................$1 00 Z« inozemstvo mfl 1..... 1; 1 i--——- j- ■' —^---- • ** of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATKOUC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the jpteroet of the Order. Issued every Wednesday. OFFICE: Oil? St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO Telephone: Randolph 3012. OB ZAKLJUČKU XL LETNIKA "GLASILA." LEP NAPREDEK K. S. K. JEDNOTE. Današnja izdaja "Glasila" nosi na prvi strani zaključno številko (53) enajstega letnika. Naj bo uredniku dovoljeno, da napiše tem povodom nekaj vrstic, osobfto vsled tega, ker opravlja ta posel že neprestano celih enajst let, in ker se mu zdi umestno ob zaključku tekočega leta podati nekoliko točk, kako smo z našo Jednoto od 1. januarja do 1. decembra, 1925 napredovali. Celotno poročilo o napredku (za vseh 12. mesecev) bo objavil sobrat glavni tajnik, ko bodo vsi računi in vse poslovanje za leto 1925 zaključeno. Naša K. S. K. Jednota bo obhajala dne 2. aprila prihodnjega leta že 32. letnico svojega obstanka. V vseh teh 32 letih se ne more ponašati s tako lepim napredkom in uspehom, kakoršnega je imela baš tekoče leto. Smelo in lahko trdimo, da se s takim napredkom ne- more ponašati nobena druga slovenska podporna organizacija. Omenili smo že, da doli označene številke glede napredka niso popolne za celo fiskalno leto 1925; iste se nanašajo samo na enajst mesecev. Meseca decembra je k naši Jednoti v oba oddelka pristopilo še okrog 300 članov in članic, tako se bo tudi stanje Jednotine blagajne z dnem 31. decembrom, 1925 znatno pomnožilo. Dne 31. decembra, 1924 smo imeli v aktivnem oddelku 14,775 članov in članic, v mladinskem oddelku pa 8,564. Brat glavni tajnik nam poroča, da je število članstva v prvem oddelku letos dne 1. decembra znašalo 17,180, v mladinskem pa 10,461. Torej smo letos v enajstih mesecih napredovali v aktivnem oddelku za 2,405 članov in članic, v mladinskem pa 1,897 članov in članic, torej skupaj za 4,302 (štiri tisoč, tristo dva) članov in članic. Tp pride povprečno na en mesec za 391 članov, ali 13 članov in članic dnevno. Dne 31. decembra, 1924 je znašalo skupno imetje naše K. S. K. Jednote $1,302,698.47, dne 1. decembra, 1925 pa $1,461,-087.06, napredek za 11 mesecev t. 1. znaša torej $158,388.59. Tekom leta 1925 je k naši Jednoti pristopilo 13 novih društev, tako da znaša njih skupno število sedaj 163. Brezdvomno so te lepe številke za vsakega člana in članico naše K. S. K. Jednote zelo razveseljive, kajti dandanes stoji naša organizacija na svojem višku in rekordu kakoršnega ni še nikdar dosegla. Naj nas torej te številke navdušujejo, da bomo v doglednem času dosegli zaželjeni uspeh: 30,000 članov v obeh oddelkih! Do tega števila nftn manjka še okrog dva tisoč novih! Tozadevna kampanja je v polnem tiru. Skoro vsa naša krajevna društva so nam obljubila svojo pomoč; to se kaže že sedaj, ko nekaj vrlih društev že sedaj marljivo pridobiva nove člane in članice. Bratje in sestre! Napnimo vse moči in sile, da bo zamoglo naše "Glasilo" Že čez nekaj tednov ha prvi strani z velikimi črkami objaviti veselo vest: "Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota šteje 30,000 članov in članic!" Kako lepo bi bilo, če bi zamogli do 2. aprila, 1926 (ob Jednotini 32. letnici) doseči ravno 32,000 članov in članic! Vse to bi se dalo doseči, če vi hočete. Pri tej priliki opozarjamo cenjene člane in članice, da naj pazno prečitajo krasno novoletno poslanico našega sobrata glavnega predsednika, koji članek smo dobri stvari na ljubo priobčili kar na prvi strani današnje izdaje; ta oklic je namenjen uradnikom naših krajevnih društev, pa tudi posameznim članom. sancev in tfercegovcev 2, oziroma 17; skupaj v oktobru 129, v štirih mesecih 463. Vrnilo se je iz Združenih Držav Bolgarov, Srbov in Črnogorcev v oktobru 203, od 1. julija do 31. oktobra 683; Hrvatov in Slovencev 71, oziroma 307; Dalmatincev, Bosancev in Hercegovcev 65,* oziroma 213; skupaj v oktobru 339, od 1. julija do 31. oktobra 1,203. Vrnilo se je torej v oktobru 210, v štirih mesecih pa 740 Jugoslovanov več, nego se je doselilo. Ce se odračuna 20 priseljencev 5a oktober in 62 za vse štf-ri mesece, ki so prišli iz Bol-jgarske, in pet povračevalcev za Bolgarsko v oktobru in 34 v štirih mesecih, se lahko računa, da se je Srbov, Hrvatov in Slovencev v oktobru 109, v štirih mesecih pa 401 doselilo, vrnilo pa v oktobru 334, v vseh štirih mesecih 1,169, tako da se jih je v oktobru 225, v štirih mesecih pa 768 več trajno vrnilo, nego doselilo. PABERKI. Piše urednik. Uredništvo. F ran jo Neubaucr: Staremu letu. 1 iii Staro leto, stari čas v zimski mraz beži od nas. V plašč meglen zavit je, z i v jem ves pokr.t je. Kliče: "z Bogom!" poljem, logom, hribom in dolem, mestom in vasem. Pojdi, pojdi, starček sivi, hiti le drugam! Mlado leto Bog naj živi, to naj pride k nam! Polni mi smo hrepenenja, željni novega življenja. Novo leto, ti nam daj • zdravje, srečo, zemski raj! Vsega blagoslova daj nam doba nova! II.. Za klobuk zatakni ivnatih cvetov, potlej se umakni, — čas prihaja nov! Leto nam prihaja z milostjo iz raja. Staro leto pojdi z zimo! * Nam mudi se v novi čas, % da si duše posvetimo. Nova milost kliče nas. Grešne nas iz spanja vzbuja, da okove steremo, in zakladov nam ponuja, da si jih naberemo. Z njimi krone vse blesteče kupimo si večer sreče! -o- JUGOSLOVANSKO VSELJE-VANJE V ZDRUŽENE drŽave. V oktobru, leta 1925 je bilo na račun jugoslovanske kvote pripuščenih v Združene Države 77, od- 1. julija do 31. oktobra pa 210 priseljencev. Neprise-Ijencev in priseljencev izven kvote je bilo v istem času pripuščenih 233, oziroma 838, skupaj 1,048. Iz Jugoslavije je dopotovalo v oktobru 117. v vseh štirih mesecih 407 priseljencev; v Jugoslavijo je odpotovalo v oktobru 272, v štirih mesecih 1,068 izseljencev (stalnih povračevalcev). V oktobru je torej 155, v štirih mesecih pa 661 povračevalcev več odpotovalo v Jugoslavijo, nego se od lam doselilo. Po plemenih (kakor jih označujejo ameriške priseljeniške oblasti) je bilo pripuščeno Bolgarov, Srbov in Črnogorcev v oktobru 45, v vseh, mesecih 164; Hrvatov in Slovencev 82, oziroma 2Š2. Dalmatincev, Bo- Da, božični prazniki so minu-ii. Letos je tudi nas, Cleve-landčane teta zima s hudim mrazom in snegom za Božič presenetila. Tako oblečeni in zaviti hodimo te dni okoli, kot bi bili v Minnesoti ali celo v Sibiriji. Letos so tukaj takozva-na pahovke (mufflers) tudi za moške v modi. Ce bi naš mojster John Gornik naročil par tisoč starokrajskih pisanih pa-hovk, bi iste lahko razprodal za med in pa nekaj kučem (polhovk) iz Polhovega gradca. Pred 13 leti sem nosil tako kapo v Minnesoti, ko smo imeli 38 stopinj mraza pod ničlo; nazadnje so mi jo pa moli uničili. Jaz imam rajši deset vročih poletij, kakor pa eno samo hudo zimo. Ker me osobito v noge rado zebe, oblečem včasih kar po tri pare jolie^kih volnenih nogavic iz znane Strunatove tvornice. Lastnici tega domačega podjetja se bom drugi mesec osebno zanje zahvalil. Tudi našega Mr. Anton Grdinata letos grejejo* jolietske nogavice. Če bo še tako mraz pritiskal, se bom obrnil na naše slavne minnesotske jagre za en medvedji kožuh. * Letos sem dobil za Božič sledeče stvari: eno tono Pocahontas premoga, enega finega pev-:a kanarčka iz splošnoznane Lunkatove veleptičarne. Poje vam tako, da človeka še ponoči .moti. Ako se ne bo poboljšal in mi kratil spanje, mu bom moral kljunček s sukancem čez noč zavezati. Dalje sem dobil od nekega ženskega društva lepo svilnato zavratnico, v Pitts-burghu, Pa., imajo pa zame pripravljene lepe nove hlače; toda ponje moram priti sam. Obljubljena dolga smodka iz Bar-bertona se je pa na poti zgubila?! Torej: premog, zavrat-nica in hlače; vse to človeka greje v zimskem času; tuapir-ja. Pa tudi na cesto nisem mogel stopiti, ker bi me bil česnil policaj. Policaj me je vseeno zagrabil za vrat," odtrgal mi kravato — bila je malo rdeča — za vpil je: 'Ako nočeš te kontre, jiojdi domov!' 'Jaz sem tukaj državljarf,' sem si mislil. Bal sem se špeh-kamre, pa sem rajši ušel. Naša zastava jc obležala tisi boj»-»eni polju." * Ker je. bilo "Delavski Sloveniji" v Milwaukee, Wis., 'premrzlo, se je te dni preselila v Chicago. Cul sem, da je niso nič kaj z veseljem sprejeli?! Tako je prav! Glasilo slovenskih socialistov, naprednjakov, brezvercev in komunistov mora biti skupaj, da se bodo še bolj ribali za prvenstvo in čast v največjo zabavo naše javnosti. * SifkartaŠko glasilo priporoča v svojem oglasu, da naj ameriški Slovenci vlagajo in pošiljajo denar v Ljubljansko posojilnico, ki jc popolnoma varna. Kdo je tako nepremišljen, da bo v teh, še vedn'o kritičnih časih pošiljal svoj težko prislu-ženi denar v starokrajske fraka rs k e zavode?! Ali nimamo tudi tukaj v Ameriki varne slovenske banke in posojilnice? Če boš denar nyjno rabil boš. moral čakati mesece in mesece, predno pride iz starega kraja. Lahko med tem že umreš od lakote. Pri tem imaš izgubo, ker ne boš dobil toliko dolarjev za jugoslovanske dinarje, kolikor si ti zanje plačal. Pred Več leti nazaj so ameriški Slovenei zgubili okrog 200,000 kron ($40,000) pri falirani Glavni posojilnici v Ljubljani. Cemu na Cortlandtu tako radi pošiljajo denar v starokrajske posojilnice, je lahko umeti: dvakratni dobiček pri realizaciji hranilne knjige. ♦ V resnici regimenten je podpis "Sus purfla" v kakem dopisu iz znane smodnišnice v Sheboyganu; tam vam znajo iz-borno "cilati!" Najbolj kulturno ime v glasilu najbolj kulturne organizacije je pa "Žehta," in "Ničla." • Od '20. do 27. decembra smo imeli v Clevelandu "Ciganski teden." Prvi dan so Slovenci igrali v Slovenskem Narodnem Domu "Cigane," dne 27. decembra pa Hrvatjb "Ciganina." Treba bi bilo, da še Ogri s svojimi pravimi cigani javno nastopijo; saj Madžarov je dosti v našem mestu. Narobe svet. Nekoč je rekel star in izkušen misijonski škof mlademu misijonarju: "Ce hočete na Kitajskem kaj prav narediti, potem morate v več rečeh ravno nasprotno napraviti, kot bi storili v Evropi." Mlademu duhovniku se je to neverjetno zdelo, pa stari škof je imel prav. Evo nekkj takih zgledov: Ce mi srečamo znanca, ga pozdravimo: "Dober dan!" Kitajec pa te vpraša, če si se že najedel riža. Če hočemo komu napraviti veselje, mu zatrjujemo! kako je še mladeniško čil in živahen; Če pa se hočeš prikupiti Kitajcu, reci, da je vsaj za 20 let starejši videti, kot je v resnici, in tako bo zadovoljen, da se ti bo z vsem obrazom smejal. Starost je namreč pri Kitajcih zato v čislu, ker je združena ponavadi z modrostjo. Ce hočeš koga pozdraviti, se mu pri nas lepo odkriješ. Na Kitajskem pa ne stori tega, kajti za krivookega moža s kito ni večje sramote, kot če ga kdo sprejme odkrito. To bi ga užalilo ravno tako, kot če bi ti sprejel koga bos in golorok. %Če srečaš znanca, mu podaš roko in s tem pokažeš, da ti je dobrodošel. Kitajec pa da sam sebi roko in z desnico prisrčno stiska — svojo levico. Pri nas posadimo višjo osebo na desno, Kitajec pa ravno narobe: leva mu je imenitnejša. Pri nas damo na mizo čisto pomite skodelice, Kitajci pa radi vidijo, če se je nabrala od prejšnjih čajev v skodelici debela skorja sladkorja in zgoščenega čaja. Gost «i namreč misli: ko se ta reč odmoči, bo čaj veliko bolj okusen.« Pri nas ljubijq stara vina, Kitajec pa prinese na mizo gostu tako stara jajca, da je njih beljakovina že vsa črna in je rumenjak že ves zelen. Taka kitajska slaščica "diši" že 10 metrov daleč. Pa ne reci Kitajcu, da "ima duh," da "smrdi," on ti popravi besedo in reče uljudno: "Da, da, prav prijetno diši." Če porečeš Kitajcu, da naj pije kravje ali kozje mleko, te bo grdo pogledal, ker on mleko tako mrzi kot mi gnojnico. Ako vidiš pri nas gosposkega človeka na izprehodu, ima palico, ali pa morda teče zraven njega kužek. Na Kitajskem pa rabijo palice samo stare mam-ke. Gospodje nosijo v roki kletko, v kateri je ptička, na primer kanarček, škrjanček ali prepelica, če pa nima denarja, da bi kupil naštete ptice, je tudi vrabec zanj dober; mladega vzame iz gnezda in hajd v kletko ž njinj. Drugi pa imajo s seboj škatljicc, v katerih so gri-li ali ščurki in se med seboj koljejo na potu, gospod jih gleda in se nad njimi zabava kot Španec ob bikoborbi. Kitajec pije le vročo vodo, krop. Tudi voda, v k&teri se umiva, mora biti vroča, in sicer tudi poleti, ko je tako vroče, da je žolti možakar ves moker od znoja. Ce *e ti pri nas pri mizi riga ali kolca, je to znamenje neo-like in drugi ti bodo kmalu svetovali, da bodi tako prijazen in izgini od mize za Čas svojega ri-ganja. Na Kitajskem pa lahko rigaš ko osel iz Mantove; gostitelj bo namreč vedel, da se ti je jed prilegla in gre prebava dobro svojo pot nftprej. Pri nas tehtamo blago in pridelke, Kitajec pa tudi pamet. Tvoja pamet tehta 5 centov," ti bo v vsej resnobi rekel. Vča-si jo pa kar na vozov« naklade: "Tvoja pamet gre na pet voz» na manj pa je ne moreš naložiti;" te bo pohvalil. Če hoče sin očetu ali materi napraviti veselje in pokazati ljubezen, jima da narediti lepo rakev iz debelih desk. Potem stoji ta mrtvaška rakev v hiši za okrasek kot pri nas lepe vaze. Pri nas ploskamo, če hočemo pokazati svoje odobravanje. Kitajoč pa ploska z rokama le takrat, kadar podi hudobne duhove. Mi pomignemo komu, naj pride; na Kitajskem pa pomeni ta kretnja to, kar pri nas pretenje s kazalcem. Ce torej misijonar vabi kitajsko mladino po kaže s prstom k sebi, bo hitro ubežaia in premišljevala, kaj je zagrešila, da ji preti. Pri nas bi bilo zelo neolikano, če bi se k#o vsedel k gostu, mu gledal v usta in štel, kolikokrat je že zinil in nesel v usta žlico ali vilice. Kitajski gostitelj pa sedi pri tebi, natančno šteje število grižljajev in ti končno še poreče: "Ze 22 cmok se ti je zatrkljal po grlu; zini še 23!" Pri nas nosimo medalje, zaslužne križce in hrabrostne svetinje na "junaških, prsih." Kitajec jih našije na klobuk. Ce kdo umrje, rečemo: "Zadnji dih je izaihnil," Kitajec pa narobe: "Zadnji dih je požrl." Ce pri nas izgubiš palico, jo kje pozabiš, jo greš iskat. Kitajec pa je ne gre nikoli iskat, ker je nikdar ne izgubi ali pozabi. Izgubi pa Kitajec zato ne svoje palice, ker je sploh nima! -o- Naš stenski koledar K. S. K. J. Oprostite, ako izrečem malo kritike o našem koledarju K. S. K. Jednote. Oblika, tisk in delo je vse prav izborno, razumljivo in prijetno očem. Duh pa ne odgovarja svojemu cilju. Nedelje in zadnji dan asesmenta so v enem košu. Kje so še drugi zapovedani prazniki, katerih imamo šest: 1. Brezmadežno Spočetje, 8. decembra. 2. Božič, 25. decembra. 3. Novo leto, 1. januarja. 4. Vnebohod Gospodov, 40 dni po Veliki Noči. 5. Vnebovzetje Marijino, 15. avgusta. 6. Praznik vseh svetnikov, 1. novembra. Kje so petki, kvaterni in drugi postni dnevi? Radi oblike moram častitati avtorju tega lepega dela; kar se tiče duha, pa moram priznati, da ga ni imel. Ni-li koledar namenjen v navodilo društvenih zadev, kakor tudi v izpolnjevanju naših verskih dolžnosti? Gotovo je mnogo Članov, katerim ne pride v roke pravi katoliški koledar; in ker pa ravno K. S. K. Jednota goji tudi verske principe, zakaj naj bi ne izdala tudi svoj koledar na svojih principih ali načelih? Kakor duhovnika in člana K. 5. K. Jednote me sili moja zavest izraziti svoje mišljenje o tem delu. Rev. Luka Gladek, član K. S. K. Jednote. o—t- Zdravniški nasveti. Dr. J«u V. Grahak vrhovni »dr.vniV K. 6. K. J«4noU Želodec. Vsak dan prihajajo pacijenti k zdravnikom, katerim tožijo, da jih boli v trebuhu in da prihaja ta bolezen iz želodca; to so sama domnevanja, kajti bolezen je morda vkoreninjena v ledi-cah, jetrih, vranici ali trebušni slinovki. Bolnik za trdno misli, da je tudi njegov želodec v neredu. Posledica tega napačnega domnevanja je tudi neprava diagnoza, da mora ubogi jelo-dec vse prenesti: raznovrstne pilule, tablete, soli in različno barvano vodo in vse to — brez kakega uspeha. Vzrok bolezni se ne nahaja v želodcu; vsled tega je treba bolezen kje drugje iskati in kje drugje zdraviti. Želodec je vaš precej dober in potrpežljiv prijatelj, samo če je trezen, oziroma v redu. Ce ga spravite v nered, ni Odgovoren za svoje delovanje, kakor tudi vi ne veste za svoje delovanje, če ste pijani. Radi tega imejte glavno skrb, da boste z želodcem pravilno ravnali; kdor ga zanemarja, ta zametuje samega sebe in bo tozadevne slabe posledice morda enkrat s smrtjo plačal. Jako važna stvar pri človeku je poleg redne hrane tudi uživanje prijače; toda kakšne? Vode, vode in zopet vode! Cim več delate, tem več vode morate piti;_uživanje vode je tudi odvisno od letne sezone (poletja) in zračne temperature, kjer se nahajate. Ako se zelo potite, morate tudi več vode piti. Pijača je dalje odvisna od starosti bolnika; bolj mladi ljudje bi morali več vode piti kot pa stari in sicer vsled tega, ker rastejo. Hrana, ki najbolj krepi naše telo so jajca in meso. JTudi kurivo potrebuje naše telo; isto (toploto) dobivamo iz krvi, kri pa tvori in utrjuje hrana. Ako človek težko dela, rabi več hrane kot drugi; s tem daje energijo syojemu telesu. Maščoba in sladke reči dajejo telesu kurivo (toploto). Poleg tega moramo uživati tudi mineralne soli, ki krepijo naše telo in dajejo kostem moč. Zato jc najbolj priporočljivo uživanje razne vrtne zelenjave: krompir, paradižnikov (tomatoes), špina-če, korenje itd. Ko pride zdravnik prvič v hišo k bolnemu gospodarju, mu začne žena najprvo tožiti, da možu ne diši nobena jed. Ako se res par dni posti, ga to še ne bo umorilo; to je celo dobro, da mož ne more slastno jesti. Če ima Frank hudo vročino, daj mu dosti vode, ne pa hrane. Ko malo okreva, ti bo že zdravnik svetoval, kako hrano mu kuhaj in koliko. Mi uživamo res preveč mesa, pa premalo mleka. Pijte manj "booze" (munšaj-na), pa več vode; potem šele boste dobili pravo barvo na obrazu; šele potem se boste počutili zdravega po celem telesu. Ne idite nikdar spat takoj po večerji. Ako ste se dobro pri mizi okrepčali, pojdite ven na prosto, na izprehod; veliko slajše bbste potem spali; tako vas tudi ne bo "mora' 'tlačila. Poskusite vsako jutro izpiti dva kozarca tople vode takoj, ko vstanete. Zjutraj se umivate; s tem očistite svoj obraz; tudi želodec potrebuje tako čiščenje; mlačna voda vam bo želodec utrdila kakor kaka tonika. Da ti bo delo olajšano in sladko, izvršuj sleherni dan vsako dolžnost, ki ti je naložena. Nobena stvar ni tako poceni in nobena stvar ne sega tako daleč kakor — uljudnost. S potrpljenjem boš več dosegel kakor s silo. Kdor čaka, da bi veliko dobrih stvari naenkrat naredil, jih ne bo nikdar izvršil. • Np včeraj ne mores vec računati, tako tudi ne na jutri; računaj torej samo na danes, ko si še živ in izvršuj svojo dolžnost donašnjega dneva. • \ Cc ne bos iskal napak drugih, tudi drugi tebe ne bodo kritizirali. ■ • Bodi zvest v vseh ozirih, hodi vedno po pravi potif Ne trosi denarja, predno ga nimaš 2e v žepu. IIIIMH»II __ Ustanovljena v Joliatv, 111., dne 2. aprila 1894. Inkarporirana * ielieto, driavi Illinois, dne 1?. januarja, 1866: GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO St; JOLIET, " Solventnoat aktivnega oddelka znaia 100.28%; solventnoat o delka znaia 124.18%, Od ustanovitve -do 1. decembra, 1925, znaia skupna izplačana podpora $2,634.287. , GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd St., Cleveland, Ohio. I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Mtao. III. podpredsed. Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave^ Sheboygan, Wia. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, HI. Pomožni tajnik: Steve a Vertta, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway. Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. J. j. Oman, 3547 E. 80th St., Cleveland. Ohio. Vrhovni zdravnik: Dr. /oe. V. Grahek, R. 303 Amer. State Bank Bldg. 600 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ObBOR: Frank Opeka, 28—10th St., North Chicago, I1L Joha Jerlch, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. John Germ, 817 East WC" St., Pueblo, Colo. Jo>h Znlich, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave. "A" Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBOR: John Dechnnn, Box 529 Forest City, Pg. John Mum, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 3912. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., joliet, UL, d društveno vesti, razna naznanila, oglase in ttaročnino pa na K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. E URADA GLAVNEGA TAJNIKA Finančno poročilo K. S. K. Jednote ZA MESEC NOVEMBER, 1925. Asesment št. 11-25 Dr. it. Plač. na ase*. 11-2S. S m rt ni n« Poikodnina Centr. bol. podp. Onem. podp. Dol. bol. 1................ 2________________ 3.................. 4............... 5.................. 7__________k_____ 8................... 10................... 11_______________ 12.................. 1 3_________________ 1 4.................. 1 5.................. 1 6................... 17..........-....... 20_________________ 21................ 2 3................... 2 4................... 25.........-........ 29_______________ 30................... 3 2.................. 3 3................. 3 8_______________ 3 9_______________ 40................... 40................... 41_______________ 42™.............. 43................... S 453.14 852.16 \ 233.36 284.89 305.22 893.70 189.60 31.13 177.81 425.87 96.58 $1,000.00 .. 500.00....$ 50.00.._________,.....'„...$200.00 ............................................$ 200.00 .... 500.00 200.00.... 144.06 28.00 44.00 218.00.... 50.00 500.00.. 15.50 223.00 31.00 1,000.00........................ 28.00 1,000.00........................ 189.00 ...................................... 65.50 4 5................... 4 6................... 4 7................... 50................... 5 1................... 5 2................ 55................... 56................. 57_______________ 58................... 59................... 59........-......... «0........... 61________________ 62................... 6 3................. 6 4................. 65..—.............. 70................... 7 1.................. 7 2................... 7 3.............. 7 4......-........... 75................ 77................... 78................... 7 9...........-...... 8 0.................. 81................. 83.................. 84.................. 8 5................... 8 6................... 8 7................. 8 8................... 90................. 9 1................... 9 2.................. 9 3.................. 9 4................... »5.................. 97.:..............:.. 98................... 101................... 10 3.................. 10 4...................... 210.53 10 5...............-..... 79.18 10 8.................... 266.56 10 9..................... 77.71 11 0...................... 236.87 HI .............. 251.21 112. '...................- 152-37 113 ,..................... 192.78 114 .............. 108.17 i 15...................... 191-53 118.................... 119™................. 120..................... 121............ 122..................... 123..................... 126....................- 12 7------------------- 12 8_________________ 130.__________________ 131................... 132 ..................... 133 .----------------- -------------------- 254.80 168.20 45.91 216.25 189.08 183.01 9.90 1,232.95 888.42 370.07 124.53 224.20 209,30 22.44 164.66 164.66 353.06 412.03 182.09 338.14 117.90 120.36 160.84 512.10 89.31 331.39 191.18 449.52 285.22 134.55 564.10 570.40 89.45 190.44 ............................................................... 36.47 499.16 297.71 ........................ 100.00 293.09 62.38 141.87 9 98 263.01 ............................................ 68.00 46.62 136.98 ........................................... 27.00.... 81.18 ............................................ 46.50 258.23 ^13^48 .... 500.00.... 100.00 120.95 ..„ 1,600.00 148.00 .... 1,000.00.... 100.00 100.00 55.00 100.00.... 91.00 70.00 .6.00 92.00 68.00 ..$20.00 50.00 48.00 168.00 166 167 108 169 170 171 172 178 174 175 176 177 178 180 181 182 183 185 187 188 189 190 191 194 195 196 3.45 3.90 .60 2.40 26.70 4.50 3.75 16.05 2.40 4.50 2.55 1.05 1.65 1.20 7.05 4.80 3.15 3.60 1.95 2.55 3.90 1.50 1.20 2.25 .90 .G0 .15 Skupaj .....1,533.35 Preost. 1. nov., '25 ... $47,536.34 Prejeli od dr. ___________ 1,533.35 Obresti ............... 27.95 Skupaj ________$19,097.64 Izplačali: Posmrtnine _____________$ 380.00 Za prest, med čl...... 65.25 Upravni stroški _______ 771.00 Skupaj $80,170.00 $9,807.16 $1,850.00 $4,097.00 $300.00 $20.00 Preostanek 1. novembra, 1925 ...........................................................$ 1,394,989.75 Prejemki tekom meneča novembra, 1925. Prejeli od društev ..............................................................$30,170.00 Obresti ..............................................-.................................. 6,708-30 $ 36,878.30 Skupaj .........................................-.......$1,431,868.05 Izplačali: / Posmrtnine .................m......................................................$ 9,807.16 Poikodnine ......................................................................... 1,850.00 Centralne bolniike podpore ............................................ 4,097.00 Onemogle podpore ...................................................................300.00 Dolgotrajne bolniške podpore .......................................... 20.00 Upravni stroški .................................................................. 2,588.32 $ 18,662.48 Preostanek 30. novembra, 1925 tn"M K .. tv/ i« • • Joliet, 111., 1. decembra, 1925. ............................$1,413,205.57 Joeip Zalar, glavni tajnik. Mladinski oddelek. november, 1925. Dr. št. Plač. vsota 8.00 20.00 98.00 384.25 ........................ 200.00 309.72 * x 61.95 ......................................... 30.90 ........................-............... 155.49 ________________________________________ 151.00 164.29 86.74 64.17 16421 .... 550.00 163.46 _ 461.55 .... 657.16........................ 170.00 77.77 ........................................... 36.00 154.68 ...............................—........ 79.00 67.16 ............................................ ISO« 10520 ................... 100.00 260.60 ..............................-••«•• 307.02 ............:........... 100.00. 80.00 115.50 .... 1,000.00 37.45 6224 -s«2 si ........-............. 100.00 52:70 —................... 100.00 6626 160.61 .................-....................... 25.41 229.32 9029 229.95 ........................ 100-00.. 131.00 ------------------------------------- 48.90 ........................................ 11226 --------------------------------- 36.00 57.00 121.50 13.00 -28.00 202-00 73.00 7QJ0O 69,00 1 2 3 4 5 7 8 11 12 * 13 14 15 16 17 20 21 23 25 29 30 33 38 40 40 41 42 43 44 45 46 47 50 52 55 56 57 58 59 59 60 •61 62 63 64 65 69 70 72 74 75 S 79 SO 36.15 59.40 10.80 11.25 8.70 59.70 13.35 9.30x 25.15 2.10 7.95 13.50 1.80 .60 10.35 5.25 5.55 30.15 75.60 5.10 12.65 17.55 5.85 5.85 12.90 49.20 1.80 9.15 3.15 2.40 8.40 30.40 23.55 4.35 25.50 10.50 2.00 22.20 22.95 2.25 18.60 3.30 41.60 16.80 15,90 1.20 3.00 16.$5 3.75 1.65 14.55 17.86 13.50 14.55 81 83 84 85 86 87 88 90 92 93 94 95 98 101 103 104 108 109 110 111 112 113 115 118 119 120 122 123 126 127 128 130 131 132 133 134 136 136 139 139 140 143 141 145 146 147 148 150 154 156 157 158 160 161 162 163 m Skupaj _______$ 1,216.25 Preost. 30. nov., '25 $47,881.39 Josip Zalar, glav. tajnik. Joliet, 111., »1. decembra, 1925. -o Iz spominov na Slovensko zemljo. Piše A. G. 8. Novo mesto in njegova okolica. Duševno in telesno pokrepča-ni smo odrinili drugo jutro iz neustrsOno po svobodnih ameriških tleh. "Ah, kako beže leta," je vzdihnil ob pogledu na usmiljeno Devico, ko si je otrnil z lica solzo hvaležnosti. "Odkod pa izpeljuje to čudno ime Kandija?" vpraša Rev. J. J. Oman našega spremljevalca, hoteč spraviti ga v malo zadrego. "Na to vprašanje bi vam naj-ložje odgovoril po celi Dolenjski znani gostilničar in šaljivfec Š tam bur, ker je v Kandiji doma, a ker se pri njem ne bomo oglasili, vam ne smem ostati dolžan odgovora. Nevem pa, vas bo li zadovoljila moja razlaga ; pri njej se ravnam po znanem reku: "ljudski glas, božji glas." Domačini se radi pobahajo in spravljajo to ime v zvezo z otokom Kandijo ali Kreto — na južni strani Grške — kamor res roma mnogo za dolenjsko Kandijo namenjenih pisem. Pripovedujejo, da je bil na tem kraju vtaborjen turški paša iz Kandije ter tako tu pustil to ime." Da nismo že v avtomobilih sedeli, bi se bila zanimiva debata najbrž nadaljevala, ker je hotel Rev. Kazimir nekoliko ugovarjati. Toda ropot koles je zaprl usta, cesta pa je zavila proti Šmihelu, da pozdravimo sorodnike našega vrlega Rev. Johna Blažiča. Šmihelski župnik, Rev. Trš-kan, ki se je pridružil naši družbi, nam je bil ves tisti dan drag in dobrodošel Mentor za Novo mesto m okolico. Opoldansko kosilo nas je združilo v čednem hotelu "Union,' 'tik pod kapiteljskim gričem. Rev. J. J. Oman in njegov spremljevalec sta nas zapustila po -prihodu v Novo mesto za nekaj časa, pohitela Toplic in se peljali mimo Stra-. ... _ , . K ,. VT . ^ , sta v Precmo m Mirno pec, da že proti Novemu mestu. Cesta, 44 „ ' _ ... , oddasta "rnoi-ioLrr» marn Aav ki se za nekaj časa oddalji od ameriško pošto." Jaz sem ju svaril in opozarjal, da naj bosta točna in se skrbno Krke, vodi mimo vrtov, travnikov in sredi žitnega polja. Nepopisni so vtisi ob prizoru vzhajajočega solnca. Pred na-, . ... . vl_ , v , ^ ,,„1^.. mladost ne uboga rada — in ta mi se dviga nad Krko, kakor . . „„ .?„ .. _ kakor v Afriki ob ekvatorju, ko smo zavili iz "Uniona" proti "Gavgani" ob Krki. Le-ta se p^>d Novim mestom razširi in ima celo nekaj otokov. Na enem izmed teh sniva že iz 13. stoletja Otočec, sedaj last grofa Margherija. Z bregom Krke spajata grad dva lesena mosti-Ča. Na otoku se razprostira zelen park, v senci vrb in vitkih topolov pa se igrajo čaplje, ponirki in druge povodne ptice. Ali si moreš želeti lepše romantike! Človek bi gledal, sanjal in užival ta naravni raj, da ga od časa do časa ne vzdrami težko hropenje avtomobila in tako zopet prestavi v vsakdanjo realnost. Na levi nad vasjo St. Peter se dviga Trška gora. Razen Kuma nad Zidanim mostom, je menda ni na Dolenjskem gore, ki bi bila tako tesno spojena z ljudsko dušo. Na vrhu se blesti sloveča božja pot, položna pobočja pa oživlja nešteto vinskih goric, ki so znane tudi iz narodne pesmi — ''Sladko je vince iz Trške gorice." Rezek "pok" vstavi v hipu oba avtomobila in nas vzdrami iz sanj kraj prijaznega gozdiča ne daleč od Šmarjete Mrs. Gr-dmi in Zakrajšekovi Ivanki po-blede lica, moški nategnejo obrvi in zgrabijo za gorjače, kakor da so pripravljeni na sovražni napad, a šoferja pošilja hudomušen smeh, ki pojasni namah celo situacijo. Počilo je namreč prvo kolo, ker je debel žebelj predrl gumi. "Ta pa odtehta nameravani ekskurz v Luknjo," je dostavil g. župnik Perko, ko je v šmar-jetskem župnišču Rev. Kazimir nazorno opisoval "srečo v nesreči." "Idimo dalje, kolo je popravljeno, pot pa še dolga," je govoril naš spremljevalec, ko smo zapuščali Smarjeto in se preko nizkega klanca spustili v Škocijansko dolino, odtod pa po varujeta, da ne zaideta z avto- fbliskovo hiteli v Št. Jernej in mobilom vred v Luknjo, toda 18.60 I.05 3.30 6.75 11.70 9.55 .75 5.50 30.00 I.65 7.75 4.80 7.50 11.55 25.50 10.95 9.15 22.05 12.30 3.45 9.60 7.05 1.80 5.55 22.30 1.15 II.85 1.05 15.45 2.25 2.55 II.10 1.50 1.35 9.00 3.75 7.20 3.70 4.80 .60 1.05 20.25 8.55 36.15 16.50 9.75 24.75 1.80 6.75 22.35 2.40 3.00 6.90 33.45 48.00 3.30 nazaj — Novo mesto. Prvotno je bil v načrtu tudi Mokronog, ko sta se vrnila z majhno za- j Primskovo in Zaplaz, ker pa so mudo. Vendar pa je ravno ta! ti kraji preveč od rok in ni do- otok, visoka in mogočna pečina, na nji pa stoji "Dolenjska 7amuda požiyila na-0 družbo ki bre avtomobilske 2veze z deže,_ metropola — Novo mesto. . ,. . .. , , . . .... , ... i je bila od hoje po mestu vsa iz- ozadju proti severu se kopici J „ _ . . , , .. 4 . . Z. * ; mučena. Zanimivo pnpovedo-valovit svet, z vinsko trto po- ..... . ., .... . ; I vanje o Luknji je pripravilo to- sejam holmi, na jugu zapirajo J / .... 1 j r- • ■ ______,„ hko zidane volje, da bi se b"1 razgled Gorjanci ,na zapadu ... . .. . ..." wj - 1 * lv. i__PO kosilu naj raji vsi vrnili v bdrastki kočevskih gora, le pro- ' ti vzhodu je odprto, kjer gre u . -T f*. ,„ . tvoj pogled čez šentjernejsko KaJ Pa Je ta Luknja? bo polje tja do Krškega in Brežic, cenjeni čitatelj že nestrpno po-Ko je rajni slovenski zgodovi- praševal. nar Ivan Vrhovec občudoval to Luknja je na strmi pečini se-naravno lepoto, je vzkliknil: Izidan in malone popolnoma In kakor bi bil moral dati člo- skrit *rad nad izvirom Pečine. vek tej naravni lepoti še okras P« sv°ji ^ Je J'ako shčen zna" svoje roke, obdal je ta lepi kraj »emu Predjamskemu gradu v z velikim vračem prijaznih in bližini Postojne. Tudi v Luk-—nekdaj pač tudi — mogočnih I nji je v 15. stoletju gospodoval gradov, kojim pa so se najlepše ure iztekle že davno. Malo je mest na Kranjskem s tako mič-no okolico ..." V predmestju Novega mesta moli iz drevja novo, prostrano poslopje — moška bolnišnica v Kandiji, ki jo oskrbujejo usmiljeni bratje s prostovoljnimi prispevki milosrčnih ljudi in dobrih duš. Ustavimo se pred glavnim vhodom in poskačemo iz avtomobila. Okna se odpirajo, nešteto radovednih bolnikov pogleduje z vidno tugo v srcu na nove došlece, ki se jim smehlja osrečujoče zdravje z obrazov. V družbi prijaznega g. i>rijor-ja si ogledamo lično kapelico, nekaj bolniških Bob in operacijsko dvorano, ki je preskrbljena z najmodernejšimi instrumenti. Da vlada vsepovsod vzorna snaga, mi ni treba še posebej povdarjati, saj je obcc znano, kaj vse žrtvuje krščanska ljubezen do bližnjega. Pa še enega prostora ne smem pre zreti — majhne sobice, v kateri je pred dvajsetimi leti iskal zdravja naš sedaj tako čvrsti prvoboritelj Rev. Kazimir. Kakor sta oba z g. prijorjom zatrjevala, je viselo tedaj njegovo zdravje na niti, le skrbni in imel svoje skrivališče Erazem Predjamski. Težko pri-jtopni grad je za turških navalov služil okoličanom kot varno pribežališče. Od Novega mesta do Prcčinc je le pičlo uro hoda; pot pelje od vasi Prečine ob rečici istega imena. Zadaj za vasjo se začne dolinica bolj in bolj ožiti; rebra, ki spremljajo obrežje, no cesto, smo izročili ameriške pozdrave in pošiljke gg. župnikom v Dobrniču, Šmarjeti in Škocijanu, ki so drage volje prevzeli nadaljno ekspedicijo. Ura na novomeškem rotovžu je kazala štiri popoldne, ko smo obstali pred frančiškanskim samostanom in še nekaj trenot-kov posvetili znamenitosti Novega mesta. Rev. Kazimir in postrežljivi p. Alfonz sta vedela toliko povedati iz novomeške preteklosti, da bi lahko napisal ccla poglayj^ a tu se moram omejiti samo na najvažnejše. Najstarejši, vsaj deloma zgodovinsko ugotovljeni kraj sedanjega Novega mesta je bilo se-lo, Gradec imenovano. Tu je stanoval oskrbnik stiškega samostana, ki je imel v bližini več obširnih posestev. Ker je zaradi ugodne naravne lege se-lo hitro naraščalo, ga je avstrijski vojvoda Rudolf IV. leta 1365 povzdignil v mesto, ki bolniški negi in vidni priprošnji Matere Božje se ima zahvaliti, -nej. da stopa danes tako krepko in 3 Solnce je pripekalo v postajajo strmejša, višja in tes- se je ustanovitelju imeno-nejša, čimbolj se bližaš roman- valo tudi Rudolfovo. Mesto je tičnemu gradu. Kar ti zmanj- bilo v duhu tedanjega časa krog ka pota! Kamor pogledaš, na in krog obdano^z močnim zidov-vseh straneh ti stric nasproti jem, katerega ostanki se na se-strme in visoke skalnate stene, verni strani še danes vidijo. V tako visoke, da jim. po zimi po zvoniku kapiteljske cerkve ka-več tednov solnce ne obsije si- kažejo velike line, podolgovate vih bokov, po leti pa le za par j odprtine, skozi katere so stre-ur na dan. 1 jali na Turka. V mesto so Kje pa je grad, da ga ni vide- kmalu prišli kapucini, franči-ti ? Tam gori, visoko nad iz- škani in nemški viteški red. V virom Prečine stoji,, na mogoč-j okvirju mestnega obzidja je bi-ni skali; za gradom samim pajlo tudi pokopališče in javna se dvigajo zopet strme skale! bolnišnica. Razen ljudske šole okoli in okoli. Poleti je tu za-j so dobili Novomeščani leta radi hladu kaj prijetno, po zi- 1746 ti^di gimnazijo, ki so jo mi pa ga skoro ne iztakneš ža- vodili frančiškani do leta 1854. lostnejšega kraja. : to slavno preteklost spo- Ker smo že dopoldne — po minja nešteto spomenikov v večini _ oddali ameriške po-i frančiškanskem samostanu in šiljke in pozdrave, smo se po na kapiteljskem griču. Pa tudi nasvetu g. župnika iz Smihela sedanji Novomeščani ne zaosta-odločili, da porabimo prve po- jajo za svojimi predniki. Da-poldanske ure za kratek izlet v nes šteje Novo mesto 2,450 pre-Šmarjeto, Skocijan in St. Jcr- j bivalcev; tu je sedež okrajnega glavarstva in okrožnega sodi-lirbet ' (Dalje na 6. strani 7. stopec) Prvi Slovenec v mestni zbornici Clevelanda. Mnogokrat se pripeti, da je ta ali oni Slovenec izvoljen v ta ali oni javni urad v kakem malem mestu, kjer so Sloves-ci že dolgo kompaktno naseljeni. Po Minnesoti, kamor so zahajali naši prvi naseljenci, je v mnogih mestih slovenski župan ali sodnik, ali občinski svetovalec ali kaj enakega. To so male naselbine, kjer skoro prevladuje slo-• venski živelj. V državi Wyoming, iz mesta Rock Springs, smo imeli pred 17. leti slovenskega državnega poslanca, Mr. Koširja, okrajni blagajnik je bil Mr. Frank Keržišnik. Seveda je treba precejšne politične zavednosti tudi v teh malih mestih, da se vzdrami rojake tako, da se zavedajo svoje moči. Koliko težje pa more biti tako delo v milijonskem mestu kot je Cleveland, v državi Ohio, kjer je sicer kakih 35.000 Slovencev, toda kaj je to proti ostalim 950.000 prebivalci mesta- če šteje kako mestece v Minnesoti, recimo 2500 ljudi, in je tam Slovencev, recimo 750, tvorijo torej Slovenci 30 odstotkov prebivalstva. V Clevelandu pa tvorijo Slovenci komaj štiri procente vsega prebivalstva, in tu vsakdo ve, kako težavno je pri tem malem, skoro neznatnem odstotku priboriti si častno mesto v javnosti. Kljub temu je širna jugoslovanska naselbina v Clevelandu ponosna, ker ima v svoji sredini prvega — občinskega svetovalca, da se izrazimo po domače. Po novem letu bo sedel v krasni clevelandski mestni dvorani tudi Slovenec, kot postavodajalec za mesto Cleveland. Dosedaj še nismo imeli prilike, da bi prinesli obširnejši opis iz življenja Mr. Miheli-cha. Ker je oa njegova izvolitev dogodek prve vrste v Clevelandu, kar se nas tiče, je pravilno, da napišemo tu par vrstic o prvem slovenskem councilmanu v Clevelandu. John je pristen Kranjec, rojen je bil v vasi Gora pri So-dražici, odkoder je mnogo stotin naših rojakov dospelo v Ameriko. Rojen je bil 13. aprila, 1891, in je torej komaj 34 let star. Malokomu bo znano, da je John bil ^e dvakrat v Ameriki. Prvič je dospel v Ameriko z očetom, ko je bil komaj eno leto star. Naselili so se v Minnesoti'. Ko je bil mali Janezek star 6 let, je oče odpotoval zopet proti domovini in seveda tudi Janezka peljal s seboj. John je že toliko odrastel, da je moral v šolo tam nekje pri Sodražici. Sam nam je pravil, da je naredil vse so-dražke šole, kolikor so jjh imeli — namreč eno enoraz-rednico. To je bil prvi temelj njegove izobrazbe Kot drugi fantiči je tudi John pasel krave, ker se same niso hotele, pomagal doma in rastel. Tu-pasem so mu misli uhajale v Ameriko. In želja se mu je spolnila, kajti oče se je zopet podal na pot, potem ko je bival deset let v domovini. Iz Janeza je postal tedaj že 16 letni Ivan, ko je prišel leta 1907 v drugič v Ameriko. Naselili so se v Clevelandu. Na tej drugi vožnji se je peljal s parnikom "Ivernia", od Cunard družbe, katero so pozneje nemški sub-marini v svetovni vojni potopili. Teško je bilo dobiti takoj delo, kajti ravno isto leto je vladala kriza po Ameriki. Ko-nečno se je pa dobil "žob" za Johna sicer v Gund pivovarni. Nekaj časa je delal tudi pri Stroh Brewing Co. Menda že iz teh razlogov naš John nima nič kaj rad prohibicije. Povedal nam je, če bi on imel moč, da bi jo takoj odpravil, ker se še danes spominja kako dobro pivo je vžival, ko je bil zaposljen v pivovarni. Medtem pa ko je John delal oa je skrbel za nadaljno izobrazbo. Hodil je zvečer v šole, pridobival znanje v ameriških šegah in običajih, priučil se je hitro ameriškega jezika. Napredoval je izvan-redno hitro. Komaj deset let oo svojem prihodu v Ameriko je bil že odvetnik, leta 1917, in je bil torej prvi slovenski sdvetnik v Clevelandu. Lep vzgled kaj .premore dobra volja in odločnost, da si človek pomaga naprej v življenju. Prišla je svetovna vojna, katere se je tudi Amerika udeležila. John L. Mihelich ^e je takoj odzval, kljub temu da je bil že odvetnik. Uvrstili io ga med pešce in skupaj z drugimi milijoni Amerikan-cev je bil odposlan na fronto v Franciji, kjer je preživel devet mesecev in se srečno vrnil. Takoj po povratku v Cleveland se je Mr. Mihelich začel živo zanimati za javno življenje v Clevelandu.« Mr. Mihelich je po naravi miren človek, nikakor ne ljubi nikdar orepira, ne sovraži nikogar, ^kratke je idealen družabnik, ki ima srce vedno za svojega bližnjega. Mnogokrat nam e pripovedoval, da je njegova :skrena želja, da bi se cleve-'andski Slovenci malo manj orepirali, opustili nevoščlji-vost, se izobraževali in napredovali, tako da bi med narodom postalo več dobrih, po-^tenihtn izobraženih voditeljev, ki bi priborili narodu od-!ično mesto med Amerikanci. Mr. Mihelich je vedno zalajal na seje političnega kluba v Clevelandu, ki ga tvorijo Slovenci že od nekdaj. Leta '923 je na prošnjo in prigo-'arjanje prijateljev med roja-e ose1' tudl ljud}e' ter f ogla~ teh priseljniških viz je bilo 471si- «a 8icer Potezo izdanih priseljencem, ki so opra- iz J»m«; Pravi reš1lte,-» vičeni do prednosti v okvirju P* Je bil pravzaprav le osel. kvote, in 107 navadnim prise- Kraljevič da nato zbrisati po-Ijencem - vse slavčeve podobe m na Kakor že čitateljem bržkone niihovo mest° yeli ^likati znano, smejo ameriški konzu- osla- Po drzavi f® b1ns^1' lati izdajati kvotnim priseljen- radirah ™ znova slikali. V cem vsak me*ec kvečjem le to-;znak posebnega odlikovanja je liko viz, kolikor znaša desetina s^s-^—£— vse kvote za dotično deželo. Po- " lovica kyote je reservirana za navadne priseljence, druga polovica pa je reservirana za one, ki imajo prednost v kvoti, t. j. otrokom ameriških državljanov med 18. in 21. letom (žene in DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in impor-tirana zdravila, katera priporoča magr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK. Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popiaana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku boste našli še mnogo drugih koristnih stvari. MATH PEZDIR Box 772, City Hal! Sta. New York, N. Y. J. KLEPEC, javni notar. Insurance, Real Estate, Loans, Phone 5768 ali pa 2196-R, 107 N. Chicago St, Joliet, 111. Vaši prihranki vloženi pri nas, so vedno f varni. Vi živite lahko v na- $ tenaoll izmed naših držav, * m vendar ste lahko vložnik $ na naši banki, prav kakor bi X a:___ti _ ..Imm NIMM Di2tw .*. živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po 3 odMo obresti na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne giede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo ali ne. Nai kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000 Je --. — znak varnosU za vaš denar. .*. Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima *i* nalog nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema aajizra-X zitejšo naklonjenost. I ljanov, kakor tudi onim, ki so poljedelci po poklicu -in njihovim ženam ter otrokom. Tako je tudi vsak mesec polovica razpoložljivega dela kvote reservirana tem prednostnim priseljencem. Ako ni toliko prošenj s strani teh prednostnih ... priseljencev, da bi izpolnili to; x polovico, gre preostanek v ko- X rist navadnim priseljencem, 1 ¥ JOLIET NATIONAL BANK j. onim, Iti ntao opravičeni do J ^^ ^ (jLanm ^ . „ J0UET |LL * Wm^Redmond, preds. Chas. G. Pcarce, kasir, nikake prednosti.. Kvota za Jugoslavijo znaša 671 na leto. Vsak mesec smejo ameriški konzulati izdajati kvečjem le 67 priseljeniških viz. Trimesečni maksimum bi torej znašal 201 kvotnih.. viz. Po zgornjem poročilu pa je bilo te- j kom prvih treh mesecev teko- j čega fiskalnega leta izdanih le 154 viz, torej veliko pod maksimumom. Pa ne*le pod maksimumom. marveč tudi pod povprečnim minimumom. To pa iz sledečega razloga: Ako bi" se vsak meset; izdal maksimum razpoložljivih viz, bi se kvota izčrpala tekom desetih mesecev. Izčrpati pa se mora tekom 12 mesecev, drugače je preostanek zamujen in toliko manj ljudi more priti v Ameriko. Ako naj se kvota izčrpa vsaj tekom leta dni, bi se moralo izdajati povprečno vsak mesec vsaj 12. del kvato, to je povprečno vsaj 56 kvotnih viz na mesec. Tekom prvih treh mesecev pa je bilo izdanih le 154 viz na račun jugoslovanske kvote, to je povprečno 51 mesečno. Ako to nadaljuje še nekoliko časa, ne bo do konca leta jugoslovanska kvota sploh niti izčrpana. Sicer je še čas, da se stvar popravi, al! treba je pomisliti, da v nobei^m slučaju se ne sme jzdsjati več .koC; desetina kvote vsak mesec. : hko torej pride do tega, da bo že v par mesecih razvidno, da letošnja kvota za Jugoslavijo se ne bo iačrpala. Joseph Dunda, pomož. kasir. f FTTTTTIimilt Izšel je koledar "AVE MARIA" ZA LETO 1926. i. Krasen koledar je in vsakdo, ki ga bo dobil v roke, ga bo vesel. ; Koledar je krasno ilustrovan. Krasijo ga zanimivi, mojstersko spisani spisi, povesti in razne razprave. Nekaj posebnega je v letošnjem koledarju kronika, katero je sestavil tako strokovnjaško prof. Rev. Pavlin. Rojaki, sezite po njem! Cena Koledarju Ave Maria je 75c. V zalogi ga imajo vsi lokalni gg. zastopniki in zastopnice. Za obilna naročila se priporoča: ■ • Ave Maria Box 443, Lemont, Illinois. [innmx Him«^lIH»I»HHH»»«IT»f»IHHr ^TTTTTTT»TrHMHMITtmiTTtTTIItIlTIIJIIIIIIIIini: pLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK (dentist). Dr. H. E. KWARTA Vogal Chicago in Jackson St. blizu slovenske ccrkve av. Jožefa * JOLIET, ILL. 7 se toplo priporoča Slovencem in Hrvatom. Prvovrstno delo umetnega zobovja po najnižjih cenah. Izdira zobe brez bolečin. Vsako delo garantirano. Pregledovanje zobovja brezplačno. URADNE URE: Od 9.—1Ž. ure dopoldne. Od 2.-5. popoldne. Od 7.-0. zvečer. Ob nedeliah ad 9.—12. ure dop. Zaprto ob petkih" ob 5:30 popoldne. \i«mi»miiiirxii»y?iiiiin»iiiiimTm) 'A-4 SVOJI K SVOJIM! To velja tudi za katoliška slovenska društva. NAŠA KATOLIŠKA TISKARNA , se pripodoča za tiskarska naročila vsem slavnim slovenskim društvom. IZDELUJEMO vse tiskarska dela lično, točno in poceni. VPRAŠAJTE vedno tudi nas za'cene, kadar naročate tiskovine. ^ / "AMERIKANSKI SLOVENEC" Edina slovenska katoliška tiskarna v Ameriki. 1849 W. 22nd St. Chicago, 111. r? " t ž Največja slovenska unijska tiskarna #v Zjedinjenih Državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovin. NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO LIČEN IZDELEK dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica. PLAČILNE KNJIŽICE odobrena od gl. odbora K. S. K. Jednote, najbolj priročne za članstvo K. S. K. J. imamo v zalogi. Ameriška Domovina V svojem lastnem poslopju. 6117 St. Clair Ave. ' CLEVELAND, O. » ' ' I Hi HI I -i-Hr* zrJ "aOaV^^^ s s' ♦ " « »■■ »■ ■»'' * * »I Večno hrepenenje Nemško spisal r. Doc. Poslovenil P. O. T. SHOES FOR THE WHOLE FAMILY 2101 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. Slavnemu občinstvu v Chi-tfjSfog^'jX In okolici se toplo pripo- // J ročam za obilen poset. Imam veliko zalogo jesen-J^ skega in zimskega obuvala vseh vrst. Svoji k svojim! Ali TU naolefvje KA&U? Zadovoljeni odjemalci priporočajo Severa's Cough Balsam. Idealno zdravilo zoper kapelj; prijetno, uspegfto in zanesljivo. Cena 25 In 00 centov. (Nadaljevanje) 8avtr*'a Cold and Grip TaUeta. Cena 10 ecntcv. • Ta dve zdravila «o najbo^a • odpamofi v slučajih kaUja, pr«t)Uda in hripev^ati. ZaMa^a M^ pri fckaij«. Established 1857 ICOTIC^K našim BOŽIČNIM VARČEVALNIM KLUBOM ki se sedaj snujejo. Na razpolago imate šest vrst teh klu^ bov; pridružite se k onemu, ki bo vam naj bolj prikladen. SLOVENSKA CVETU-ČARNA. . vogal N. Chicago ia Indiana St JOLIET, ILL ▼ nled imam avaia role: ladala-Jam vence aa potreba. Javka aa poroka Ia aa bolaiiaiea. Naročila aa sprejemajo todi pismenim. taiafaaHalm ia krsojaralas pota«. Vsa aarelfla aa brri« pa aala alskl Premoženje te banke znata $12,000,000.00. po najnižji ceni Najboljie ^Sčpr blago dobite ia aala »rletrrovine. Prodajamo Mit® mehko perja v velikih ko« litinah: Isto j« vedno aveie in Cisto, na preietano, kakorlno s« >frugod prodaja. Kaspoiiljamo aa na vse kraje Amerike in Kanade. Piiito a«m po vtoree in xa cen«; vtoree raspotiljamo zastonj. ALBERT STETZ dept. S. ISa Passaic St, Pasaaie, N. J. VELIKI STENSKI Zdaj je čas za nabavo VELIKIH STENSKIH KOLEDARJEV ZA LETO 1926! Pošiljamo jih kamorkoli jih naročite. Koledarji 20x28 palcev; imajo 12 različnih slik, vsak mesec drugačno'in i o prav prikladni za urade, ali pa stanovanja. Cene so sledeče: a Kamorkoli po Ameriki 30c s poštnino vred, za ▼ staro domovino so pa po 25c komad. Naročila naj bi bita po 3 ali 6 komadov skupaj, kjer je to mogoče. Pilite na: Chromatičnih Cleveland, Ohio. 43 tipk,-12 basov, raven držaj in pa z držajem na stopnje. Cena prej $90.00 sedaj $65.00. 323 KPSILON PL BROOKLYN, S. t. Mesec december, doba glavnih letnih sej je tukaj. Na tej sejah boste gotovo kaj ukrepali o izboljšanju finančnega stanja društva in njegovem napredku. Velike važnosti pri tem je vprašanje, kje in kako imate društveni denar naložen? Na veliko obrestno jnero ter varno ali ne? Mi vam svetujemo, da za denar, kar ga iranfe m razpolago, kupite pri nas take vrednostne papirje ali bonde, bodisi že mestne, okrajne ali Šolske, ki vam dona-šajo vsaj 6 odstotkov obresti ali še več. Bonde lahko vsak dan prodate ali zamenjate v denar. K ran jsko-Slovenska Katoliška Jednota je skoro vse bonde, katere lastnje, pri naa kupila in jih še vedno kupuje, ker jo vedno solidno postrežemo. Sledite K. S. K. Jednoti tudi vi! Za pojasnila pišite nam v slovenskem jeziku. A. C. ALLYN CO. 67 W. MONROE ST„ CHICAGO, ILL. >Timiimiir«imiiimi; * že izdelujem * 3 HARMONIKI, C NAD 20 LET .3 4 N > ki so med vsemi dragimi izdel- m - ki priznane za najboljše. V is- » *, delovanju harmonik sem torej £ a dosegal najboljšo skušnjo in £ 1 praks«. Da so moje harmonike * ! v resnici aajbolj znane in pri- « < ljubljene, dokazujejo številna - ■ pohvalna pisma Is vseh krsjev ; , ftirom driav. h m V zalogi imam tudi na|uo*et- " ; Ae ntersMlm in druge i PIANO ROLL! te ; PLOŠČE ZA GRAMOFON«. J ; PHIte po cenik. \ ' Pri meni boete dobili vsak " , muzikalični Inštrument, mali ali -; veliki, za nizko oeno. Blago razpošiljam pe eeU S ■ Ameriki. " ; Se uljudno priporočam rojakom J ANTON MERVAR r Music Sten, J CS21 IT. CLAIB A V«. CLEVELAND. OHIO t|i«ii«iii»iiiiiiiiiiiM]P. ilaka, da vat svoje iveri edinole izkuše-tdpisanl imam dolgo-izdelo vanju kuprtfb u, vsakovrstnih po- ^mlfifSi msaft oditi tukaj aU v ste-rojakom teplo pripo- K. S. K. J. Društvom: Kadar naročate zastave, regallje In drugo, pazite na moje ime in naslov, e« hočete dobiti najboljie bta«? " n«izaiie cene. ' ' Nnfrti te vzorci ZASTONJ 1 1142 Dallas Rd.,* N. E, CLEVELAND, O.