ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA %t. 28 PoStalna porafatmjffna (C- a V Trsta« V (ifrlik £ K6iM»II| 1K8. • Uto VI, t^mnaa Številka M cent. Letnik Lili Uat tdMk w 19 IMMC« L IT 1 6A T* m Hnkoitf 1 ponedeljka. Naročata*: -eto L 75^, ▼ 30 mL — o)( M bg»T3ka m obrtM aUk L 1-50. oitmm £maL sa prvi (Kruti L 1— EDINOST UrodnUtro ia upimvniitooi Tr»t (3), ulic« S. Fnnccsoo d*AmU 30. JMoa 11-97. Dapbi naj m poiikl)n£ao uredniitvu, oflaaft, uiad)> in denar pa nprcralitv«, RolcopU h om rntčajo. N«fraakinunv pbu s« m sprejemajo. — Lart, malaiba m tlak Tkkam PodomlniStro ▼ Gor i «41 ttflea Gloaut Cardncci «L 1, L a. — Teki H. 3TiJ Glav« in odgovorni uradnik4 proi Filip Peric- ^ ^ levičarji in desničarji v Rusiji V včeraj S11 j i žetvilki smo ori-»ali zunanjepolitično ozajdje velike borbe med večino in opozicijo v Rusiji. Danes gpa hočemo osvetliti- v luči notranje poJiti-č-mh razmer in prepirov. Boj med opo«i»cijo in večino je zadobil tu na>da Leko&einejši pomen. Na vaseh, pravi opozicija, se utr j u-je in raste moč ter vpliv bogatega kmeta ali «kulaka»; v mestih se dan za dnem veča neka nova buržoazija — «nepmani»; a v državni upravi raste moč birokracije — uradniStva. — V Rusiji se je pač začela nov«, razredna borba, ki spravi lahko do velikega vprašanja obstoj diktature same. Razredna borba je vzklila že v sami stranki, kajti boj med opozicijo in večiffio je &e dokaz. Trocki sam se je izrazil na nekem shodu v mesecu maju: «Pri nas so se buržoazni činitelji zelo razmnožili; boj teh buržoaznih nagnanj ima jedro v razredih. Ker pa v sodobni Rusiji obstoji samo ena stranka, bo vsa ta borba šla skozi njo.» Delavski razred, nadaljuje o-pozicija, pada iz dneva v dan v slabše stanje. Padanje delavca v revščino pa je ob enem najnevarnejši pojav za komunistično vlado. Brezposelnost raste, zaslužek pada, cene rastejo. V socialnem pogledu nima delavec veliko socialnih zaščit. S politične strani je razvidno, da pada politični vpliv poljskega delavca na račun kulaka, t. j. kmetske buržoazije. — Opozicija dolii vsega tega centrum, za-io pravi: Namesto bi osrednji odbor odločno nastopil za korist delavskega razreda, daje ta postopoma mestni in vaški buržoaziji vedno več pravic. Moč in število proleterske demokracije pada, na njen račun pa seveda raste kmetska. Trocki pravi: «Vsa poslednja doba obstoja v tem, da se poletarijat politično krči, medtem ko se ostali razredi politično razvijajo in Širijo. Sedanji režim samo še bolj krči politično obsežnost proletarijata.« — Končno pravi: «Kot se Clemeaceau ni bal biti imenovan defetist, ko je začel najtežji boj, da je ob početku vojne navdušil Francoze za brambo domovine, tako se tudi jaz ne bojim diktatorske politike Stalina in osrednjega odbora stranke.» Večino, zlasti pa osrednji odbor, so godrnjanja in neprestana kritika opozicije dirnila v živo. — V Rusiji imamo eno samo stranko; da se pa sedaj v tej eni stranki začne ro var j en je, da se v isti stranki rodi tako rekoč neko drugo stremljenje, ki je v najhujšem nasprotstvu s stranko, to ni moglo biti dopust-Ijivo. Diktatura se vzdrži le toliko Časa, dokler ji je možno tiščati ob tla nasprotne elemente, dokler ji je možno v množicah ohraniti samo eno enotno mnenje. Tega se je zavedal tudi sovjetski osrednji odbor. Posledica tega je njegov odločni način borbe. Osrednji odbor je odgovoril opoziciji: Opozicija je zakrivila neodpustljivo rovarjenje proti naši socialistični vladi, ker je začela delati razburjenje in paniko v vrstah stranke; na drugi strani, ker daje našemu proletarijatu take demagoške obljube, ko se vendar jasno zaveda, da jih ji ne l>o nikoli mogoče izpolniti. Vseh mogočih stvari dolži osrednji odbor, Češ da dela dan za dnem bolj in bolj v prospeh novoruskega kapitalizma. Vse mogoče stvari si izmišlja, ko narod prispodablja raznim preteklim dobam ter hoče delati tako, kot se je delalo tedaj, niti najmanj pa ne motri in analizira dejanskega položaja Rusije. Delavcu obljublja raj; ne vidi pa neštetih množic delavstva na kmetih, ki ginejo v bedi, ki kolnejo državo radi tega, ker jim manjka kruha. Opozicija ne vidi, kako si vlada prizadeva, da bi Čim bolj spravila zasebni kapital iz trgovine, kjer je imel še nedavno edino on be-eedo. Namesto da bi premotrila Tedno bolj razširjeno zadrugar-etvo, boljši položaj kmeta, v do-fcro obračajoče se razmerje med !imetom in delavcem, pravi opo-^cija, da 3e diktatura proletarijata v Rusiji nahaja pred kr-jravim klanjem, pred nekakim francoskim terniidorom. Nadalje odgovarja veČina: Ru-JSl'i is© država, y iateri kmetsko prebivalstvo tvor! pretežno večino. Ako se torej doseže dobro razmerje med kmetom ki delavcem, j© to vedno šteti k prvovrstnim uspehom. Lenin se je izrazil pred smrtjo: cSuno dvoj-set let dobrih odnofiajflr med kmetom ia delavcem, pa je zmage revolucije za vedno rari-drana.» — Bistvo «trockizma» pa je ravno v tem, da popolnoma podcenjuje vlogo kmeta ▼ revoluciji. Trocki je svoje sedanje naziranje opredelil že v revoluciji, ki je nastala 1906. lota v Rusiji. Takrat so menjdeviki iskali zveze z rusko liberalno buržoazijo, da bi uspeli napram absolutistični carski vladi. Lenin je že takrat gledal na zvezo med kmetiškim prebivalstvom in delavstvom; nasprotno je bil Trocki mnenja, da se mora proletarijat odločno sam zase boriti, da bo tudi vse uspehe zmage imel — Kot je razvidno, je to zadnje naziranje ohranil do danes. Večina izvaja nadalje: Treba je upoštevati dejanski položaj dežele i v vladi i v diktaturi. Po Leninu pa je diktatura proletarijata: «Diktatura proletarijata je osnovna oblika razredne zveze proletarijata te mnogoštevilnih neproletarskih slojev (kmet-skega prebivalstva, naobražen-stva, malih obrtnikov, tako zvane male buržoazije itd.) Proletarijat pa ima seveda zaenkrat še besedo, kajti slednji je nekak prehodni razred do imenovanih neproletarskih slojev.« Iz dosedanjega je razvidno sledeče: Osnovna razlika med «trockizmom» in «leninizmom» obstoji v glavnem v tem, da Lenin pravi, da se ruski proletarijat mora radi svojega obstoja brezpogojno združiti s kmetskim prebivalstvom. Nasprotno pravi Trocki, da mora proletarijat sam nastopati v diktaturi in sploh v vsem javnem življenju. Lenin je že koj spočetka uvidel neko praktično smer, po kateri naj gre. Trocki, teoretik skozi in skozi, očita vedno le samostojnost, kajti brez slednje se bo sčasoma za&lo na ista pota, po katerih hodijo razne evropske države, in ona, po katerih je hodila že pred svetovno vojno Rusija. Odtod je tudi zaključek Trockega: «Če se v Rusiji ne izvede samo diktatura proletarijata, je izključeno |vsako drugo stremljenje po stalni revoluciji ter je istotako izključeno, da bi se kdaj osnovala socialistična država.» H koncu ne bi bilo treba veliko pripomniti. Dejstvo je, da v Rusiji prevladuje ogromna kmetska večina; dejstvo je nadalje, da se ta kmet, moralno zdrav skozi in skozi, danes kulturno izobražuje in izpopolnjuje. Na drugi strani pa moramo ugotoviti, da ravno isti kmet, ki je skozi stoletja redil rusko aristokracijo, ravno isti kmet, ki danes vzdržuje proletarijat m njegovo diktaturo, ta kmet nikoli v zgodovini ruskega naroda ni imel besede v vladi Od prvih početkov ruske zgodovine do naših dni je trpel. Ta kmet je v naših dneh že do dna preizkušen, se danes kulturno in zavestno dviga ter brezpogojno mora priti do svoje besede. Praktični Gruzinec Stalin je to zgodaj uvidel. Zato je začel boj proti teoretičnim načelom Trockega in zato je danes slednji zletel s celim tropom zvestih mu drugov v zapuščene kraje Rusije. Trdno pa je ostal na svojem mestu kmet, začetek in konec vsega v Rusiji. Ta kmet danes lahko uvidi, da se zmaga na-giblje na njegovo stran. Zgodovina s svojimi dogodki priča vedno le, da z zlatom o-sedlan osel preskoči najvišje obzidje; sodobnost pa jasno pravi: S kruhom se v lakoti "odpirajo najbolj trdna vrata. Slednje nam je za vedno potrdila Ru-31Ja-___M. R. Poslanik De Beaumarchais v poslanski zbornici RIM, 1. Danes dopoldne si je ogledal francoski poslanik De Beaumarchais v privatni obliki ko postaje St. Gothard. ■Msfer Tltolesni offiiotoval IzHIma Njegove izjavo urednika lista •Lavoro d'Italia* RIM, 1. Romunski zunanji ndh n is ter Titule scu je zapustil Rim danes popoldne. Na kolodvoru 90 se poslovili od ministra državni podtajnik pri ministrstvu za zunanje zadeve Grandi, romunski poslanik v Rimu in nekateri viiji uradniki pri zunanjem ministrstvu. Pred svojim odhodom je dovolil minister u-redniku rimskega lista aLavoro d'Italia» kratek interview, tekom katerega je dejal o svojih poslednjih vtisih, ki so jih napravili nanj razgovori a predsednikom vlade in njegov poset v Rimu sploh sledeče: «Sem zadovoljen* da se mi nudi prilika, izreči svote veliko pri znanje za prisrčni sprejem, katerega sem bil delefcen tekom svojega nepozabnega obiska v italijanski prestolnici, v novem Rimu. Prepričan sem, da bodo vsa ona čustva, katera je izvalo v meni moje jbivanje v Rimu napram simpatičnemu in prijateljskemu italijanskemu naro- &% prevzemala tud! naS narod, ki ga spaja s vami v še večji mert fcot krvne vezi velika vdanost. Romunski narod je resnično zvesto vdan vaši veliki domovine!, in to tako radi čustev, katara goji napram vam, kakor tudi dela za mir, za katerim strmimo vsi v večje dobro Evrope.* - O Mitssoiiniju je rekel minister: «V tisi, katere sem dobil pri spoenanju one velike osebe, ki je vaS proevitljeni predsednik vlade odnosno vaš voditelj, 90 me privedli večkrat do izrazov mojega največjega občudovanja. Izjavljam vam ponovno, da od- . Jiajam z Rima zelo zadovoljen, "ker sem se seznanil z eno izmed najbolj zanimivih svetovnih političnih osebnosti in ker sem u-g 0*0 vil, da goji do na&ega naroda velike simpatije.* - Na vprašanje o zaključkih razgovorov je odgovoril minister: «Reči vam hočem samo eno reč. Če se pride v Rim ter govori z voditeljem lojalno in odkrito, tedaj ga ni vprašanja, katero bi se ne dalo rešiti, pa naj bodo težkoče še tako velike.» vor m povodom proslave pete obletnice ustanovitve milice Uojofta ceremonija v Hussolinljsvi topnici RIM, 1. Povodom pete obletnice ustanovitve fašistovske milice se je danes vršil v Mussoli-nijevi vojašnici velik raport. Ceremonija, ki je bila izrazito vojaškega značaja, se je pričela ob 11. predpoldne. Na dvori&ču vojašnice je bilo okrog tribune zbranih okrog 500 miliških častnikov, generalov in konculov milice ter posebnih oddelkov. Pred vojašnico so tvorile častno «Gotov sem, da se bodo legije izkazale vredne te največje časti, pripravljajoč se že od tega trenutka, da postanejo na s kako val ni bataljoni, ki bodo morar li nadaljevati vojaške tradicije arditizma in skvadritma: bodalo med zobmi, bombe v rokah in v srcih največje zaničevanje nevarnosti. «Vi slišite in veste, da nas mnogi ljudje na svetu sovražijo i kot Italijo i kot režim. Pripravljeni moramo biti, da bomo branili enega m drugo.» On. Mussolini je nato prečita! stražo stotnije 112 legije, ki so [naslednjo poslanico za kralja: Švedski kralj bo potoval t Rim STOCKHOLM, 1. Švedski kralj bo odpotoval 4. februarja v Rim, kjer prebiva že vso zimo svedaka kraljica. izkazale on. Museolimju vojaško čast, ko se je pripeljal, spremljan od načelnika generalnega štaba milice generala Ba-zana, v avtomobilu pred vojašnico. Godba je zasvirala fašistov s k o koračnico, nakar se je načelnik vlade podal na tribuno, pozdravljan od prisotnih častnikov. On. MussoLini jih je tako-le nagovoril: «Milica se je porodila v mojih mislih obenem z velikim svetom 12. januarja 1923. Z državnim zakonom je bila ustanovljena naslednjega 1. februarja. Pet let je preteklo; a predno bom govoril o do sedaj napravljeni poti, hočem poslati pozdrav spominu legionar je v, ki so padli v Afriki, izvršujoč svojo civilno in politično dolžnost. «Kratek pogled na preteklih pet let dovolj jasno priča, da je milica postala velika oborožena sila fašistovske države, čeprav je ohranila, kakor bo morala za vedno ohraniti, svoje karakteristike. Njena uvrstitev se je izpopolnila Njena oborožitev s karabinkami bo v kratkem popolna. Njene naloge postajajo vedno bolj določene. Od skrajnih mej puščave do alpskih meja, od vodovja naših morij do vrhov naših gora, od železnic do cest, povsod je milica oborožena straža revolucije, čuječe oko režima Z eliminacijo vseh naših sovražnikov, z usepelitvijo pro-tifašizma so se politični cilji logično umaknili nalogam tipično vojaške narave. «Milici je bila poverjena naloga, da pripravi obrežno in zračno obrambo nacije; bila ji je poverjena tudi izredno važna naloga picdvojaške in predmorna-riške izobrazbe, tako da gre ves naborni kontingent sKozi Prostovoljno milico za nacioralno obrambo in se predstavi, sijajen človeški material, za nadaljno akcijo v vojski. Zahtevam, da posvetijo poveljstva legij vso svojo skrb pred vojaškemu in predmornariškemu vežbanju italijanskega naroda. Važne naloge. A to ni dovolj. Po mojih navodilih se je generalni Štab vojske lotil problema uporabe milice v slučaju vojne in ga je rešil z jasnim pogledom na nove čase in na verjetne bodoče dogodke. Sporočam vam, da se bo Pr. milica za nacionalno obrambo bojevala s svojimi legijami, ki bodo uvrščene v velike mobilizirane edini ce vojske. «Nj. Vel. Viktorju Emanuelu III Petsto častnikov generalov in konzulov P. M. N. O. in posebnih oddelkov:, ki 90 zbrani v Rimu na velikem raportu, da praznujejo V. obletnico ustanovitve milice, hoče z menoj ponovno izraziti Vašemu Veličanstvu čuvstva svoje brezpogojne vdanosti m pokorščine. Prostovoljna milica, ki jo oni vodijo in ki je vedno bolj solidno uvrščena v 165 legijah, ne želi drugega nego služiti, v bratskem tovarištvu z drugimi oboroženimi silami države, V. Vel., fašistov-sketnu režimu, veličini domovine. — Mussolini.» Načelnik vlade je tako-le zaključil svoj govor: «Ko se boste povrnili k svojim legijam, boste povedali Črnim srajcam, da moja misel čuva nad njimi in jiin boste sporočili moj pozdrav. Častniki črnih srajc, a Noi!» Vsi navzočni častniki so mu odgovorili in dvignili roke v znak prisege. RIM, 1. Rimski guverner knez Potenziani je priredil ob 17. uri na čast častnikov milice, ki so se udeležili dopoldanskega Raporta svečan sprejem na Kapi-tolju. huH Jiaie iUf o tajnem vojnem pomorskem dogovoru med Francijo in Jugoslavijo RIM, 1. Današnji «Giornale d'Italia* prinaša spet eno izmed onih poročil o vojaških pripravah Jugoslavije, katere mu pošilja njegov beograjski poročevalec preko Trsta. Rimski list priobčuje poročilo svojega poročevalca, ki mu je dal naslov: «Tajen dokument«, pod mastno tiskanim naslovom «Pomorski vojni sporazum med Francijo in Jugoslavijo ?» Po kratkem uvodu, v katerem ugotavlja poročevalec, da jugoslovanski tisk nikakor ne zanika obstoja ročne knjige, o kateri je poročal pred dnevi, pravi, da ni ona knjiga edina, ki bi u-tegnila zanimati Italijo. Poleg one knjige namreč obstoja neka ročna knjiga tudi za vojaški zemljepis, katero sta napisafl* podpolkovnika Kosta Gjorgje-vič in Dragutin Živanović in ki služi kot učna knjiga gojencem srbo-hrvatsko-slovenske vojaške akademijo. V tej knjigi je med drugim tudi poglavje o mejah med Italijo in Jugoslavijo ter o Italijanih. O Uth poslednjih pravd knjiga obeh jugoelovenskih višjih častnikov: ^Italijani imajo na splošno bujno fantazijo in se radi navdušujejo, niso pa vztrajni in radi tega Imajo tudi negativne lastnosti in to posebno v vojni.* Ta precej nenavadna podcenjevanja, priobčena v učni knjigi vojaške šole, pričajo po mnenju poročevalca zelo jasno o pravcu vojaških priprav Jugoslavije, katerim je treba slediti z vso pažnjo. «V srbo-hrvatsfao-slovenskih vojaških krogih,» nadaljuje poročevalec, «se med tem vedno bolj potrjuje obstoj vojaških dogovorov za kopno in morje, ki so bili sklenjeni med Parizom in Beogradom. Ti dogovori se nanašajo predvsem na vojaško delovanje na morju. V kolikor sem mogel doznati iz' zelo zanesljivih virov, so temeljne točke pomorskega dogovora med Francijo in kraljervino SHS baje naslednje: «1) Francija se obvezuje poslati pomorsko vojaško misijo v Jugoslavijo. «2) Jugoslavija bo znatno pomnožila število svojih mornariških častnikov, ki bodo poslani v Francijo, da pose čaj o razne učne in spopolnitvene tečaje. «3) Francija bo organizirala jugoslovensko mornarico, ki bo sestavljena predvsem iz lahkega brodovja in podmorskih čolnov. «4) Francija bo organizirala najvažnejšo ladjedelnico in mornariški arsenal nekdanje Avstrije (po vsej verjetnosti je to arsenal v Boki Kotorski). «5) Francija bo \istotako organizirala jugoslovenske oddelke vojaških hidroplanov. «6) Jugoslavija bo morala z vso naglico utrditi jadransko o-hrežje. «7) Jugoslavija se obvezuje, da si bo nabavljala vojni material isključno le v Franciji. «8) Generalna štaba francoske in jugoslovenske mornarice se bosta morala nahajati v neprestanih stikih. «9) V slučaju vojne bo jugo-slovenska mornarica podrejena povelj niš tvu francoske mornarice. «Presojanje tega dogovora bi moralo,» zaključuje poročevalec, «jasno pričati o obstoju vojaškega dogovora med Francijo in kraljevino SHS ter potrditi nedavne izjave jugoslovenskega zunanjega ministra g. Marinko-vića, katere je «Giomale d'Ita-lia» že podčrtal in glasom katerih je Jugoslaviji zagotovljeno, da v slučaju vojne ne ostane sama.» «Z druge strani pa je treba prijx>mniti, da potrjujejo to izjavo, ki sama po sebi gotovo ne predstavlja še nikakega dokumenta, tudi vsi jugoslovenski višji častniki in ugledni politični voditelji, ki so v tesnih stikih s politiko vlade. Ta vojaška garancija, na katero računa Jugoslavija, po prevladajočem mnenju ne spada v okvir Male antante.» K temu poročilu dodaja rimski list naslednjo opazko: «Vpra-šujemo se: Proti katerim objektivom je naperjeno pomorsko francosko-jugoslovensko sodelovanje," ki je bistveno jadransko in sredozemsko?« Protest Hale ontante vložen pri tajništva Družbo narodov ŽENEVA, 1. Danes ob 15.30 so izročili zastopniki Romunije, Ju* goslavije in Čehoslovaške tajnV štvu Družbe narodov kolek ti vner informativno noto o pošiljatvi strojnih pušk v Madžarsko prq* ko prs taj n, St. Gothard. Vprafanle Portnja in pariški list PARIZ, 1. Briand dosleg še ni odgovoril na Streaemannov govor, s katerim se tudi danes bavi mnogo franooskih listov. V listu «Echo de Paris>» je objavil znani novinar Pertina* članek, v katerem pravi, da je Stresemann postavil Brianda pred alternativo: Ali obvelja lo-carnska pogodba in se takoj izprazni Porenje ali pa se bo smatral locarnski sporazum kot ni-ceven* za katerega se ne bo treba več brigati. Novinar pravi, da dokazi Stresemanna niso brez vsake podlage in da se bo spričo tega Briand skušal rešui zadrege na način, da bo zahteval od vlade novo skrčenje zasedbenih čert v Porenju. Končno je zak i j ličil Pertinax, da bi ne ms 1'a vlada tako ponudbo pač sprejela v prepričanju, da se bo potom večkratnega skrčenja zasedbenih čet vprašanje končno samo po sebi rešilo. Dogodki u Mcsi. dem. poslanskem KluUa Čehostovaška trgovinska bilanca RIM, 1. Agenciji «Roma» poročajo iz Prage, da se je zaključila trgovinska bilanca Čehoslovaške za leto 1927. z znatnim prebitkom, ki pa je nekoliko nižji kot oni predidočega leta. U-voz je znašal približno 17.930 milijonov čK, izvoz pa 20.127 milijonov čK, potemtakem znaša prebitek 2.197 milijonov napram 2.580 milijonov v letu 1926. Glavni vzrok pojava tiči predvsem v znatnem povišanju uvoza surovin, ki je v zve-zi z naraščanjem delovanja čehoslovaške industrije. JngBslovefiskl krnil za pasivne kroje BEOGRAD, 1. «Novosti» so prinesle vesti da je kralj Aleksander daroval 500.000 dinarjev Rdečemu križu, ki naj takoj pomore krajem, katerim najbolj preti lakota in pomanjkanje. Rdeči križ je dobil veliko denarno podporo tudi s strani vlade. Pomanjkanje se je pojavilo najbolj med prebivalstvom Bosne, Crne gore, Hercegovine, San-djpica in južne okolice Kosova. Demokratski ministri bodo podali ostavko? BEOGRAD, 1. Prvotno za 17. uro napovedana odločilna seja poslanskega kluba demokratske zajednice se je pričela šele ob 18. uri. Seja je bila zelo kratka. Takoj po otvoritvi je poslanec Bo-fcko Vlajić prečital od Da-vidovića predlagano resolucijo, v kateri slednji med drugim zahteva demisijo demokratskih ministrov. Pristaši g. Da vido vida so navdušeno pritrjevali pročitani resoluciji. Nato je dr. Marinković v imenu svojih tovarišev izjavil, da te resolucijo ne more sprejeti. Če pa si jo bo poslanski klub osvojil, bo izvajal posledice. Takoj nato je sledilo glasovanje. Za resolucijo, kakor jo je predlagal Davidovič, je glasovalo izmed navzočih 58 poslancev — trije so bili odsotni — 36, proti resoluciji pa 21. Ed'en se je glasovanja vzdržal. Seja se je zaključila. Pozneje je prišel v predsedništvo poslanskega kluba demokratske zajednice poslanec Dragutin Jova-nović-Luna, ki na seji ni bil navzoč ter je izjavil, da soglaša z demokratskimi ministri. Dr. Marinković je odšel iz poslanskega kluba takoj v ministrsko predsedništvo, kamor je kmalu nato prispel tudi ministrski predsednik Vukićević. Na potu iz kluba je zunanji minister izjavil novinarjem na vprašanje, ali bo podal ostavko in kako jo bo motiviral: «Sedaj grem k ministrskemu predsedniku, da mu sporočim sklep kluba in mu izročim ostavko. Motivacijo bom sestavil sporazumno s svojimi tovariši.» Slično so se izjavili tudi ostali demokratski ministri. Ministrski predsednik se je mudil med sejo demokratskega kluba v predsedništvu radikal-skega poslanskega kluba. Ko je izvedel za izid glasovanja, se je takoj podal v ministrsko predsedništvo, kjer se je nato vršila dolgotrajna konferenca med demokratskimi ministri, ministrskim predsednikom, dr. Korošcem in dr. Spahom. Konferenca je trajala skoro celo uro. Po tej konferenci je odšel Vukićević na dvor, demokratski ministri pa so imeli še posebno konferenco. Odhajajoč z dvora, kjer se je mudil 20 minut, "\je Vukićević novinarjem, ki so ga z veliko radovednostjo pričakovali, na vprašanje, ali so demokratski ministri že podali ostavko, odgovoril: «0stavke še nimam. Doslej mi je še niso izročili, sicer pa bomo še videli.* Z dvora je odšel Vukićević takoj domov. Kmalu za njim je odšel v avdijenco na dvor tudi zunanji minister dr. Marinković. Njegova avdijenca je trajala pol ure. Z dvora se je vrnil v predsedništvo vlade, kjer je do 22. ure razpravljal s svojimi tovariši o nadaljnih korakih. No- IL •EDINOST* V Trstu, dna 2. februarja 1§28, yiaarjeta jo na kratko izjavil: «Za danes je končano. Moji tovariši so me pooblastili, da sestavim besedilo ostavke in motivacije. Tekom jutrišnjega dne bas bo vseli pet podalo ostavko.* Jngoslovenakl poslanik Rakić brsojavso pozvan v Beograd BEOGRAD, 1. Danes je bil ju-goslovenski poslanik v Rimu g. Milan Rakić brzojavno pozvan v fJeograd, da poroča zunanjemu ministru o poslednjih dogodkih v Rimu, ki so v zvezi s podaljšanjem odpovednega roka prijateljske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Ob tej priliki bo idobil nova navodila za pogajanja, tekom katerih se imajo urediti vprašanja, ki so ostala Še nerešena med Jugoslavijo in Italijo. Sovo slovanska prosvetno središte Praga, januarja 1928. V zgodovinski dvorani stare mestne hiše se je 22. t. m. vršilo važno kulturno zborovanje. O tvoril se je Slovanski institut, urejen na podlagi zakona iz leta 1925. Skoro tri leta so se z veliko vnemo in 'ljubeznijo vr-šija pripravljalna dela za otvoritev zavoda, ki bo kot važno prosvetno žarišče deloval v dveh pravcih: vodil bo naučno-pro-svetno delo in skrbel za zbliža-nje med slovanskimi narodi, predvsem pa za zbližan je med njihovimi naučnimi ustanovami in učenjaki. Da se v ta novi Slovanski zavod. polagajo velike nade in se mu pripisuje velik pomen, to je pokazalo že ustanovno zborovanje, na katerem so se zbrali vsi odličnejši predstavniki če-hoslovaških prosvetnih, naučnih in političnih krogov. Urad predsednika republike je zastopal ministrski svetnik dr. Ržiha, v predsedništvu zborovanja pa so bili čehoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš, prosvetni minister dr. Hodža, trgovinski minister dr. Peroutka, rektor prašike univerze znani slavist prof. Niederle, praški župan dr. Baxa in mnogi drugi. Lepo so bila zastopana tudi društva za slovansko vzajemnost, ki delujejo v Pragi, kakor n. pr. Čehoslovaško-poljsko d i*u št vo, Če hos 1 ov ašk o-j ugos 1 o -venska liga, Čehoslovaško-bol-garsko društvo itd. Zborovanje je otvoril najstarejši član Instituta književnik Josip Holeček, ki je tekom svojega dolgega življenja mnogo deloval za zbližanje slovanskih narodov. Za njim so govorili prisotni ministri o delovanju zavoda in o njegovem pomenu. Ocenjujoč značaj Slovanskega instituta, je zunanji minister dr. Beneš podrobno razpravljal o njegovi bodoči vlogi v čeho-slovaški republiki, v državi «naroda, ki ni nikoli pozabil, da pripada družini) slovanskih narodov.» Dejal je, da bo zavod v svobodni ČehoslovaŠki gotovo zamcgel izpolniti svojo nalogo: pripraviti za slovanske narode takšno mesto v svetu, kakršno jim po pravici pripada. Čehoslo-vaško ministrstvo za zunanje zadeve, ki je od samega početka sodelovalo pri pripravah za u-stanovitev Instituta, je Slovanskemu zavodu poklonilo slovansko knjižnico, ki obsega 100.000 knjig. Ruska zbirka te biblioteke je edina svoje vrste. Zavodu se bodo izročili tudi veliki ruski inozemski arhivi, brez katerih je proučevanje Rusije za poslednjih deset let docela nemogoče. Prosvetni minister dr. Hodža je v svojem govoru naglašal, da so mnogi ugledni slovanski javni delavci začeli že pred mnogimi leti delovati na polju zbližan ja med slovanskimi narodi; eedaj je napočil čas, ko se slovansko zbližanje praktično u-etvarja. Slovanski institut v Pragi mora biti središče slovanskega dela. «Naše vezi z zapa-je rekel minister, «so list varjen;; in organizirane. In mi fci ne izpolnili svoje dolžnosti, če bi ne organizirali še intenzivnejših intelektualnih vezi z našimi slovanskimi sosedi. Potom sinteze slovanstva bomo osigurali svojo pozicijo v civiliziranem svetu.» Trgovinski minister dr. Peroutka je posebno poudarjal pomen gospodarskega odseka Slovanskega zavoda, kateremu *e nudi široko polje za koristno delo. Dandanes so slovanski napodi udeleženi pri čehoslovaški trgovini z 10 do 11 od sto. Gospodarske vezi med slovanskimi narodi se morajo razširiti Med naloge Slovanskega zavoda spada tudi delo za finančno sodelo- vanje slovanskih držav, za soudeležbo pri industrijski incia-tivi itd. Zgodovina, organiziranja Slovanskega zavoda se pričenja, že v prvih letih svobodne čehoslo-vaške republike. S to zgodovino je zborovalce na kratko seznanil rektor praškega v«enčifli$ča prof. Niederle. Načrt za Slovanski zavod je bil sestavljen 1. 1919; tri leta pozneje so bila izdelana pravila, leta 1925 pa je parlament odobril tozadevni zakon. Prvotni načrt je predvideval, da bi se v Institut sprejelo večje število članov, pozneje pa se je število Članov določilo na 50, ustanovljena pa j« bila radi tega kategorija « aktivnih članov*, ki smejo svobodno sodelovati pri delu zavoda in katerih število ni omejeno. V zavodu bo poslovala velika Čitalnica, ustanovilo se bo odelenje za publikacijo naučnih del, delovala bo ftola za pripravljanje specialistov za slovanska vprašanja itd. Prof. Niederle je naglašal, da bo moral zavod organizirati informacijski urad, mrežo dopisnikov, urad za pravne konsultacije itd. Delovanje Slovanskega instituta bo izpopolnjevalo ono Vzhodnega instituta. Oba zavoda bosta imela svoje urade v palači kneza Lobkovi-ca v Pragi. DNEVNE VESTI Splnitev Manega vtitn Kot smo svoj čas obvestili Čitatelje «Edinosti», je bilo z zakonom o sindikatih ustanovljeno posebno delovno sodišče, ki ima soditi v spornih zadevah med delodajalci in delavci. To sodstvo je bilo poverjeno prizivnim sodiščem. V zadnjih dneh smo tudi poročali o raznih razpravah, ki so se vršile pred novimi delovnimi sodišči, ter o razsodbah, ki so bile izrečene. Dasi je poslovanje omenjenih sodišč vzorno, se je v praksi izkazalo, da je splošna organizacija delovnega sodstva z njimi še nedovršena in da potrebuje dopolnitve. Redna delovna sodišča so namreč pristojna le za velike spore med kapitalom in delom, t. j. torej za vse one spore, ki lahko nastanejo med posameznimi sindikati in se more njih rešitev izvojevati v sodni dvorani v imenu vseh zastopan-cev prizadetih sindikatov, ki tudi nastopajo kot tožitelji in toženci. Take zadeve so veliki mezdni spori, spori radi splošnih delovnih razmer itd. Od teh razprav so torej izključeni vsi oni drobni in neštevilni vsakdanji spori in nesporazumi med delodajalcem in delavci, ki se pojavljajo na delu. To so individualni delovni odnošaji med podjetnikom, in delavcem, v katere redno delovno sodišče ne more posegati, katerih reševanje pa je velike važnosti. Da se delovno sodstvo dopolni tudi s tega vidika, se pripravlja v pravosodnem ministrstvu nov zakon, s katerim se bo uvedlo, kot se poroča, novo delovno sodstvo, v katerega kompetenco bodo spadali prav taki drobni individualni spori. Novi odlok bo vseboval, kolikor je do sedaj znano, sledeče glavne določbe: 1) Vse vloge sodstva v delovnih sporih se prenesejo od raznih komisij na redna sodišča, katerih kompetenca bo razdeljena tako, da bodo prizivna sodišča pristojna v vseh sporih kolektivne narave, tribunali in preture pa v individualnih sporih. 2) Nova sodišča bodo sestavljena iz enega rednega sodnika in po e-nega zastopnika obeh prizadetih sindikalnih organizacij. 3) Sodila bodo o vseh sporih, ki nastanejo med sindikatom in posameznikom ali med dvema posameznikoma radi neizvrševanja delovnih pogodb. Istotako bodo spadali v njih kompetenco vsi drugi individualni spori, ki so v zvezi z delom. V tem svojstvu poslujoči tribunali in preture bodo nalagali kazni, ki gredo od globe do ječe, in bodo izrekali razsodbe glede vseh delavcev in delodajalcev, naj že bodo prizadeti člani pristojnih sindikatov ali ne. Za jezikovne pravice Vlada otoka Malte, ki ima prebivalstvo italijanskega jezika, a pripada Angliji, je pripravila v zadnjem času par novih zakonov o rabi italijanskega jezika, s katerimi bi se pravice govorice italijanskega prebivalstva znatno skrčile na korist uradnega angleškega jezika. Ti načrti so izzvali med malteškimi Italijani odpor in listi poročajo o številnih protestih prizadetih domačih krogov. Tako javlja agencija «Stefani», da se je vršila te dni v Malti seja tamkajšnje odvetniške zbornice, na kateri se je razpravljalo o zakonskem načrtu glede odprave italijanskega jezika v notarskih aktih. Po razpravi je bila sprejeta enoglasno resolucija, v kateri se protestira proti novim zakonskim načrtom ter se poudarja potreba, da se ohrani italijanskemu jeziku tudi v notarskih aktih ono mesto, ki se mu je do sedaj vedno priznavalo po malteških zakonih. Tudi notarska zbornica je sklenila podob- no resolucijo ter jo sporočila vladi y ZRAČNI PROMET S TRSTOV Objavljeni eo bili te dni podatki o zračnem prometu na progah Trst - Turin, Trst - Benetke in Trst - Zader. V I. 1927. je bilo izvršenih na pro)d-Je In Je rojen iste 1809. Vstopil Je I. Junija mo. v karaUnsrako atuft-bo. Seveda Je potrebno, de se ugotovi pravo stanje stvari. Tege mnenja eo na obravnavi vsi. Državni pravdnik in branitelji so radi zavlačitve predlagali zaslišanje še drugih prič, ki so jih tekom obravnave zavrnili. Toda njih pričanje ne zadeva zločina samega. Alojz Bet to vini n. pr pove vzroke, zakaj je Aiello bil odpuščen iz slu&be. Rudolf Pezzot, Artur Gerano, Karel Lonsciar i. dr. opišejo, v kakšnem stanju so videli Aielia na večer zločina. Obravnava se bo, kakor poročamo v začetku, nadaljevala v poxx-deljek, dne 6. t. m. zjutraj. Vesti zjiorftkega Goriške mestne vesti Musila mrt „GorlSko Stražo" in „Vedetto (retrisrazr Drugi odgovor «Goriške Streže* •Vedetti dsll'Isonzos. VčerajSnja «GoriSka Straža« je v svojem uvodniku v drugič odgovorila gori&kemu fašietovskemu glasilu «Vedetti dellleonzo« v zadevi, o kateri smo pisali včeraj. V tem odgovoru pravi «Straža» v pri četku, da jako nerada odgovarja v javnosti »Vedetti deirisonzo» kar smatra vsako razpravljanje o denarnih zavodih kot tako, ki iz-podkupuje kredit m moralni ugled prizadetega zavoda (Zadružne Zveze). Ce to dela, }o sili v to samo *Vedetta delt'Isonzo>> s svojim pisanjem. «Zato moramo vse po-sledice» — piše «Straža» «kl so in bodo naravno Se nastale iz javne razprave, prav odločno pripirati «cVedetti deirisonzo» in njenemu ocadju». Nato odgovarja «Straža» na očitke «Vedette», ki je napadla odstavljeno vodstvo zaradi nalaganja denarja, ki da se je uporabljal, mesto v dobrobit članic, v ((namišljene kulturne in psevdo verske namene, vedno pa le za posredne ali neposredne politične namene» («Vedetta»). V odgovoru pravi, •Goriška Straža», da vodijo «Vedetto« pri njenem pisanju le politični in ne gospodarski motivi in zato ne moro trezno soditi. Na stavljeno vprašanje «Kaj ste hote tvrdka kos vsaki nalogi, da izvrši delo po vsa-ketn načrtu, ki odgovarja vsem zahtevam. Blljeoske orgle Štejejo 12 registrov, ki so razvrščeni na dveh mauualih. Vsi registri so se res posred h, tako, da imamo primer-m registre se spremljevanje petja, ker js prvi pogoj detorih ongel. I-w> fepo registre s posebno bar-fiffiba, viola, flavti in oktave tu kvinta, kste-s različnimi 8* rej. da- ■asluiljo potna Lerno mensurirane miksture dajo orfiant Usti sije*, ki je Dosetnoet tem initnzmemta. Glas je poln, močan hx prijeten na kričeč. Lahko rečem, da se na te argk de igrati skoraj vse skladbe Qt% gi&rska literature od Bach-a nu». Odpeljali ao ga v zapore. , :xJ Rojstva ili smrti V Gorici 'od 22. januarja do 23. Jaguarja j« bilo v Gorici rojenih 0 otrok *ens 'fetega Spola, 13 moSkega. Skupna 22. Umrli so, poleg drugih: Frana Marušič, star 61 let — Alojz Gull-in, 75 iet — a. Resen, 60 let — Karlo Koetanjevec, 1 mesec — Pierina Brezigar, 63 let — Marija Faganel, 55 let — C. Glavic, 73 let — Karle Gregorič, 48 let — Alojzija Cotič r, Pahor, 39 let — Mihael Fedlot, CA let. — Jožef Gerdevic, 68 let. Smrti in poroke na dežo'1. V Čiginju Je umrl 87-letni Anton Hrast — v KozarSCah je umrl Ivar Golja — v Lomu pa Ivan Pavšič, posestnik in bivši podžupan. — V Idriji sta se poročila JosLp Pečirer in gdčna Jožefa Kol ene ter Ivam Car z gospodično Marijo Vončina, Nadaljevanje in morebitni kones procesa proti Szekelyju. Danes zjutraj ob 9. se bo nadaljeval zanimivi proce« proti znanemu Szekelyju, ki se že vleče cel mesec. Proces na goriškem trlbu-nalu je bil že večkrat prekinjen in je nad vse zanimiv. Zaslisana bo danes še ena priča iz Benetk, na-ki*r bodo pričeli govori odvetnikov in državnoga pravdnika. IZZREB SODIŠČA Kot je žalil orožnik?. Na večer 10. julija 1927. se jo neki Ivan budinja vozil skozi Šempeter na svojem kolesu brez: iuči. V bližini neke gostilno sta na u-stavila dva orožnika. Bilo jo že po deseti uri zvečer. Orožnika sta mu zavpila, naj ustavi, toda t» se je nerodno obregnil obnje, rekoč jima: «Nikar mi ne razbijajte- ška-telj. ko nimam časa; če nimate drugega dela, pojdite naprej!» O-rožnika sta ga nato ustavilo in ga odvodla s seboj ter nr-znaniia sodni oblasti radi upiranja in žalitve. Obtoženec je prišel pred sodnika v Gorici, ki ga je obsodil na i mesec in 5 dni zapora ter na 25 lir kazni. Obtoženec pa ni bil ra.lovolj^n s to razsodbo, temveč se je pritožil na prizivno sodišče, Češ da jo čisto nedolžen. On da je mislil, da kaki poredni pasanti nalašč nadlegujejo in da ni viciel orožnikov, ker je bilo tisti »'e&er deževno vre me in ni bilo lune. Orožnika pa sta pred preturo trdila ravno nasprotno, da je sijala luna in dr. se je stvar zgodila v bližini neke gostilne, pred katero je svetila luč. Odvetnik, ki jo obtožence brani!, pa jo hotel prinesti vremenske podat-, ke usodnega večera po katerih n-ij bi dotični večer deževalo. Toda po-dobnega potrdila in izkaza ni mogel dobiti. Prizivno sodišče pa ni verjelo obtožencu in je prve razsodbo potrdilo. TOLMIN ObSirska tehtnira. - Novi vodovodi Tolminsko županstvo jo postavilo novo javno tehtnico, ki žr posluje. Podobna tehtnica je biln. txš Tolmin potrebna. — Prihaja novi-* ca, da je notranje ministrstvo na-« kazalo prispevek za hitro napeijp. vo civilnega vodovoda, ki naj bi \ zadostni meri preskrboval z vodr bližnje frakcije. Iz tržaškejjokraflne DEVIN. Himen. V soboto 28. t. m. so je poročil g« Franc Mervic z gčno Kristrno Klan HČ iz Vižovelj iz ugledne družine. Mlademu paru naše čestitke.' Bfc lo srečno! BORZNO PORODILO Amsterdam 759.50-765l50, Belgije 261-265, Francija 74.10-74.4a Loodon 91.90-02.10, New-York 18.M -18.36, d penija 317-323, Švica 36» 904, Atene 24.75-20.25, Berlin 44* 458, Bukare&t 1150-11.90, Pragf 56.M~6S.15, Ogrska 327-333, Duha, ttC-£89, Zagreb 33.05-33.35. Uradna cen* zlata <31. «) Bi 364.51; vojnoodfikodninske obvi bile tako v oviro naravnemu razvoju slovenske glasbe. Saj si tudi mogočna reka i£če ob svojem izviru poti med kamenjem in skalovjem, da si zamore pozneje uravnati svoj tok po svoji ljubi volji in vzporedno s svojimi tekmovalkami. Izmed slovenskih skladateljev si je Emil Adamič znal najbolje osvojiti soj ljudskega skladatelja. Posebno v svoji mlajši dobi se je v svojih zborih znal znatno približati narodni duševnosti. Človek je imel vtis, kakor da bi se bil v njegovi umetnosti porodil ne-«nan narodni pevec, ki je iz padavine zabredel v to našo dobo, ki ni njegova, ker je doba sploe-pega umetničenja. in ta vti-s ie ostal svež tudi pozneje, ko se je v dotiku s tujo kulturo znatno oddaljil od tega svojega prvotnega bistva. S tem pa se njegovo razmerje do naroda nikakor ne krije popolnoma. Oni narodni duh, ki preveva njegove najbolj posrečene skladbe in ki je dal sloves njegovemu imenu, je mogoče pripisovati le nekemu njegovemu notranjemu ustvarjaj oč e m u svojstvu, o katerem si še sam ni popolnoma v svesti, radi česar ga ne ma v prisotnosti upnika v cerkvi ali mošeji, kakor pač pripada veri) oni, ki prisega. Na isti način se postopa pri zločinih, ki niso dokazani in katerih obtoženec ne zanika. L M. DAROVI Ob priliki dvoboja na «briškolo» med mestno in ibarkovljansko Škvadro so darovali za (Šolsko društvo«: KraŠevec, Seljan, Mali Tomaž, Gorenjec, Barovec, Lo-njerc, Istran in Bark ovijan vsak vsak po 5.— lir vkupno 40.— lir. Gospod Slavko daruje 5.— lir za «Solsko društvo«. Cenjenim darovalcem srčna hvala! Družina Krapež o priliki smrti sestre Barbare por. Kvarča daruje «šolskemu društvu« 50 L. mesto venca na njen grob. — Denar hrani uprava. Darovalki iskrena hvala! t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin, brat, nečak Srečko Malinič dijak danes, ob 8.30 zjutraj mirno v Gospodu preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vrjll v četrtek, 2. t. m., ob 4 pop. iz hiše žalosti v Dekanih. DEKANI, I. februarja 1928. Žalujoči startši, sestri, brat In ostali sorodniki. □ □ □ QJ □ □ □ □ TOČIM pristno briško vino po L4.40. Ma- donnina 8, Bric. 109 KUHARICO na lastni račun iščem. Ma-donnina 8, Bric. 110 SREČO preteklost in bodočnost življenja pove avtorizirani kirom&nt v Via della Ferriera 31 zadnje nadstropje. Vrata 12. Govori slovensko. KRONE, srebrne, plačam 1.36, goldinarje 3.60. Signoretto, Corso Vitt. Era. 2. 105 KUPIM do 200 m mreže in 400 m bodičaste žice za ograjo vrta. Ponudbe na gostilna Mokar, Jelšane. 106 50 LIR zaslužka dnevno dobi vsakdo, ki piše za pojasnila* na Josipa Otrin, Rovte pri Logatcu, Jugoslavija. Priložiti se mora znamka za 1 liro. 98 PAZITE! Najboljše, najlepše, najcenejše obuvalo dobite pri Rebcu - Trst - Car-ducci 36. 14 GLASOVIR prodam radi setftv«. šola ac Repentabru. BABICA, avtortziraaa, •prejema -—... Govori slovensko. Slanrec, vta GfoJI* 29. HranllDica in m\\\m i Teoiafr registrovana zadruga z neomejeno zivcse vabi na 30. redni letni občni zbor ki se bo vršil v Tom a ju, v hiši št. 10 (Večeri-novi) dne 12. februarja t 1« ob 2. uri popoldne s sledečim dnevnim redom : 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelništva. 3. Poročilo nadzorništva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1927. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev načelništva. 7. Volitev nadzorništv2. 8. Slučajnosti. (173) NACELNIŠTVO. EKSPRES JUŽNA AMERIKA 24. februsija 1928 Tretje potovanje motorne ladije AUGUSTUS največje motorne ladje na svetu 32.680 ton — A motorji — A vijaki iz Gone i Man, lio Jaaeiro, Santo: io fiae&BS flires 16. marca 1928 S/S GIULIO CESARE Prekooceanski luksusni parnik 21.700 ton iz Sante f Eaiceloaa. Bio laceira, Hentetiđeo io Haenai Jlšres Pojasnila daje: NAV1GAZIONE GENERALE ITALIANA centralni sada ž v Genovi ali Agencija v TRSTU Via Mercato V cehfo ca PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: Pajčevina Roanan v štirih delil (2) Končno so vsi sedli za to pravcato lukulako večerjo Družina se je zabavala nad Teodorovim pripovedovanjem in veseljem otrok, ki sta s polnimi usti žvečila stričeve sladčice — Ali! Škoda, da Moric in Greta ne moreta pokusiti teh okusnih reči, — je rekla Lizika in vzdihnila. — Izvrstno, mala! Lepo- je od. tebe, da naši pozabila brata in sestre. Pojdita tja s Karlom in pokliči ta ju semkaj. Saj tako ne ostaneta več v službi pri Kno-lleju; z njima imam popolnoma druge namene. Pojdita in privlecita ju domov; gospodarja pa pozdravita v mojem imenu in recita mu, da pridem jutri k njemu. — Zakaj licčete, da bi Moric in Greta šla proč od Kuolleja? Zadovoljen je z njima in tudi plača ni majhna, — je v skrbeh kora&ila svoje misli Malvina, ko sta otroka odšla. — Zato, dragu, ker ne ostaneta več tu. — Odveden vas s seboj, in, najpozneje čez Štiri dni se odpravimo na pot. — Zdaj pa vama bom pripovedoval o svoji usodi v Rusiji ta. kako imenitno sem si tam uredil življenje. Gotovo se spominjata, v kakšnih žalostnih okolščinah sem šel odtod, ko nam je pogorela hiša... V Bealinu sem se jedva preživljal, in nisem vedel, kaj bo z nami, ko sem srečal našega starega seseda Golliba Kugelja, ki je služil v go- stilni; ta mi je našel mesto pri nekem zdravniku. Na ta način smo se prebili skozi' leto in končno se nam je sreča nasmehnila. Nekoč me je zdravnik poklical k sebi m. mi rekel: Imam neki predlog" za vas, Libman. Sedaj zdravim nekeg-a Rusa, zelo bogatega človeka, dvorjanika, ki je hrom na obe nogi. Njegova bolezen je neozdravljiva; sedaj se vrača v domovino in zdi se mi potrebno, da ga spremlja spreten in močan Človek, ki bi mogel izpolnjevati moje predpise. Mislim, da ste vi za ta posel pripravni; sicer pa si boste opomogli iz revščine, ker plača je izvrstna — sto mark mesečno. — Razume se samo ob sebi, da s^m z obema rokama sprejel to ponudbo in stopil v službo dvorjanika Šastunova, a čez dva tedna sem odpotoval z njim v Rusijo. Z bolnikom sva odpotovala v Jekaterino-slavsko gubernijo, kjer je imel njegov starejši sin, Mihael Petrovič, veliko posestvo, ki gu je prejel od žene. — Spočetka, moram reči, mi je bilo hudo, ker starec je bil muhast, nagle jeze in nezaupen; poleg tega sem se moral boriti proti vplivu njegovega starega ruskega sobarja, ki me je sovražil, vohal za menoj in spletkaril proti mend pri gospodu. No, na mojo srečo je ta lopov poginil posrečilo se mi je pridobiti popolno zaupanje gospodarjevo, istočasno pa sem našel prijatelja to pokrovitelja v osebi oskrbnika* ki je bil tudi Nemec. Ta me je uvedel v položaj in večkrat sem posredoval med šastimovim in gospodom Mandelgoldom. Ko je oskrbnik umrl, sem začasno jae prevzel njegovo mesto; tedaj se je bolnikova bolezen obrnila na slabfte in nekaj dni po prihodu njegovega sina, generala, katerega so brzojavno pozvali k očetu, je starec umrl. Njegova smrt bi mi bila kmalu v veliko ne- srečo. Moj položaj ni bil še utrjen; poleg tega pa sem leto poprej pozval k sebi Mino in Frica. Res Je, da sem imel te lepe prihranke, vendar se ml m hotelo oditi. Toda stvar se je obrnila na bolje, kakor sem smel upati, in sicer po zaslužen j u moje Mine in druge generalove žene Matilde Ferdinandove. Tudi ona je Nemka iz Mitave in ukazuje svojemu možu kakor kakšen feldmar-ftaL Moja žena si je znala pridobiti njeno zaupanje in o primerni priliki ji je omenila, kako si prizadevam spraviti v red posestvo, kako sem udan njih rodbini, kako branim njih korist itd.; skratka, dobil sem oskrbništvo. Zdaj je kmalu devet let, odkar imam to mesto in skoraj popolnoma gospodarim nad vsem. Tam delam, kar hočem, ker generalova družina pride v Vsesvjat-ako, — tako se imenuje posestvo, — samo dvakrat v letu; gospodar se ne briga za nič, on zna samo denar zapravljati!, a v knjige nikoli ne pogleda. Kdorkoli bi ga lahko sleparji... če bi jaz ne pazil na red, — je zaključil s prekanjenim nasmehom Liberman. — Torej te vsi ljubijo m spoštujejo po tvojem zasluženju? — je vprašal Os val d, ki ga je pazljivo poslušal z ženo. — Vse!... Toda ne! General ima sina, ki bo nekdaj gospodar premoženja. On sovraži vse, kar je nem&kega in kadarkoli pride k nam, md dela sitnosti Na srečo ni on še gospodar, a če skuša vtakniti nos, kjer ni treba, se takoj pritožim pri generalovi ženi in- grozim z odstopom; in že samo ta grote ja zadostuje, da napravim konec nadlegovanju Jurija Mlhajkoviča. Zdaj pa se pogovo-rfcno glede vas. 2e davno sem se pripravljal, da vas ofcJSČam; zvedel sem bil, da ste lli odtod. — Da, dve leti smo preživeli v KfinJgebergu, — -ga je prekinila Malvina. — Nisem imel časa poizvedovati po vas. Zdaj pa je izpraznjeno mesto drugega vrtnarja in Mina je hotela, da gTem pogledat, kako živite, in da vas pripeljem k nam, V Konigsbergu sem zvedel od Viljema, kje ste, in tako sem prispel semkaj. No, ali ste zadovoljni iti z menoj? Mesto je dobro: plača je okrog petdeset mark mesečno; razen tega boste imeli svojo hišico, a hrana vas ne bo stala nič. Tudi otroci morajo z vami. — Ali je mogoče vprašati kaj takega? Seveda smo zadovoljni in iz vse duše smo hvaležni Mini, ki se nas je spomnila, — je pohitela žena z odgovorom pred možem. — Torej je sklenjeno! Evo, otroka se vračata z nekom, toda ne morem ga razločiti v temi, —• je rekel Liberman, ko je pogledal skozi okusno ulico. Karel in Lizika sta zdirjala k gostilni «1^ debeli goski», ki je stala na glavni ulici sredi trga. Vsa zasopla sta pritekla na dvorišče in hkratu zagledala enega izmed teh, ki sta ju iskala. Pri vodnjaku je stal mlad dečko kakih dva jsetih let in umival kup pivskih vrčev, steklenic in čaš. Naslednji dan je bila nedelja in hlapec je imel dela čez glavo. Tako je bil zatopljen v delo, da ni takoj zapazil prišliti otrok, in se ja o krenil Šele, ko mu je Karel ves zasopel zavpil: — Hitro, Moric! Pusti vse in pojdi domov, — stric Liberman je prišel. — Ali si ob pamet?! — je srdito odgovoril mladenič. — Ali naj pustim delo pred praznikom Y Kaj poreče gospodar ? Zdaj je vseeno, kar poreče. Stric pravi, da ne ti ne Greta ne bosta več služila pri njem, in... V tem trenotku je krepka zaušnica prekinila dečkove besede. — Molči, osel! Utegne te kdo sližati. iT. k&UUVUSTI * rmu, vLatt c. icumatj, Gospodarstvo ŽITNI TRG Tendenca v pšenici je pri mar leiLk.osin.iii oscilacijah stanovitna. Zanikanj© mlinov se trenutno razteza za Manitobo 2, plavajočo argentinsko pšenico in na madžarsko vagonsko blago. Prve argentinske pošilja t ve za Trst se pričakujejo koncem tekočega, meseca. Velike oscilacije zaznamuj« koruza. Povpraševanje konsuma je nasičeno in to dejstvo vpliva na nižanja cen romunskega blaga. Na^a dežela se trenutno obrata k cenejšim furlanskim vrstam. Zanimanje za bližnje pomladanske mesece je popolnoma odreklo. Vzroke je treba iskati v visokih cenah. Romunska koruza stane za takoj brez vreč L 92—93, za februar, marec in april L 93—94, in za maj, junij L 91—92. Še višje cene prakticira za naštete mesece Jugoslavija. Iz navedenega sledi, da Romunija nima mnogo blaga na razpolago. Oferte Romunije niso prav nič v skladu z argentinskimi. Laplatska koruza stane pri stalni tendenci za junij, julij in avgust komaj L 82.50—83. SEMENA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE. Tržaška kmetijska družba v Trotu ima v svojih zalogah sledeče kmetijske potrebščine: Sem s na: Vse vrste zelenjadnih semen, kakor špinačo, mesečno redkev, vrtno ali solatno peso, izbrane vrste graha, zgodnjo kolerabo, Erfurtski karfijol, zelja, vr-zotr razne vrste glavate solate, radića itd. Vsa imenovana semena razun radiča so dospela iz Nemčije, zajamčena zadnjega pridelka in s polno kaljivostjo. Razne vrste fifGla za stročje nizke in visoke vrste, ki ne na-pravljajo niti smo prijeli tudi iz Nemčije, čebulček za sajenje. Dospela nam je nova pošiljatev ter se dobi v o-beh naših skiadiščih. Beteljna semena. Letos je družba skrbela, da je naroČila ob pravem času izbrano vrsto deteljnih semen kot lucemo in domače detelje, za katero jamči, da je brez predenice in seme od zadnjega pridelka. Umetna gnojila. Pripravljeno mešanico za travnike, za krompir, in stročnice, ter posamezna, kakor superfosfat, kalijevo sol, žvepleno kisli amonijak in čilski soliter. Razna krmila za živino in ptičjo krmo; orehove tropine, klajno apno, laneno seme, svetlika, proso, ogorčica ali raviton, luščen oves, konoplja, solčnica ter pripravljena mešanica za ptice. Čebelarsko (»rodje in .potrebščine. V zalogi ulica Torrebianca i-mamo vse vrste čebelarskih potrebščin in orodja, posamezne kovinske dele A.—2. panje in ostale čebelarske potrebščine. MODRA GALICA. Sprejemamo še vedno naročila sa angleško modro galico tudi posamezna manj«a naročila. Zadruge ki želijo imeti pravo angleško modro galico vabimo, da čimpreje prijavijo svoja naročila. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica Torrebianca Št. 19 in Raffine-ria 7 T&lefon 44-39. RAZNE ZANIMIVOSTI stari ljudje pri SatakiK Znanstveno se je ugotovilo, da postanejo ljudje dandanes starejši, kaKor v prejšnjih stoletjih, to pa radi tega, ker živimo v boljših higijeničnih razmerah kot v prejšnjih časih in ker je medicinska veda neverjetno napredovala. Pomlajevanja, kopeli v penah in telovadba za ohranitev vitkega telesa nimajo onega vpliva, ki ga od njih navadno pričakujemo. Na vsak način ne opazimo mi, da se staramo, to opazijo vedno drugi. Težko je dopovedati moškemu, da se stara, še težje ženski. V tem oziru imajo, kakor poroča neki holandski popotnik, Bataki, malajski praprebivalci otoka Sumatre, zelo preprosto sredstvo, da izvedo, se li izplača nadaljno življenje ali ne. Mnoga plemona so nomadi, ki svoje >otore sedaj tu, čez nekaj mesecev zopet drugod postavljajo. V tem slučaju so stari ljudje in bolniki večkrat veliko breme, po-menjajo pa tudi nevarnost za čeki pleme. Ko gre za to, poiskati ai novih lovišč ali ko se pričakuje napad sovražnega plemena, se re-bi na zelo enosta\en način vprašanje, ali naj se vzamejo stari ljudje na pot. Mož, o katerem se sumi, da ni več pri telesni m-oči, mora splezati na mlado drevo. Ako mu plezanje dela količkaj težav. ye vse polno prijaznih rok na razpolago, ki mu pomagajo navzgor. Kajti plezanje ni glavna stvar. Ko je dospel inož visoko gori na drevo, se postavijo njegovi soplemenjaki pod drevo in ga stresejo z vsemi silami. Prizadevajo si na vsak način, da stresejo moža z drevesa. To je zelo mučen izpit za starostnega kandidata. Ako se mu posreči' vzdržati se v vejah, je to to zadostni dokaz, da je še dovolj krepak in močan in da lahko potuje s svojim plemenom dalje. Ce pa pade na tla, je to pač njegova smrtna obsodba. Dajo mu odejo, na katero leže. dajo mu hran« za nekaj dni, sulico, da se ubrani divjih zveri in potem s« prepusti svoji usodi. Pleme potuje dalje brez njega. Vse to se vrši s slavnostnimi obredi in z Javkanjem. Vsi se poslavljajo od njega, ki so je bil ie vdal s fatalist ič no mirnostjo v svojo usodo. Saj je bil tudi on nekoS mlad in je tudi sam sodeloval in krepko stresal deblo, katerega se je oprijemal v smrtnem strahu kak star rejši mož njegovega plemena visoko gori med vejami. Sedaj je prišla vrsta nanj. Izpita ni bil napravil. Usoda, ki se ne da odvrniti. Saj je vedel, da pride tako. Za drevesi je izginila zadnja postava, sedaj je sam... Rokopisi v Arhangelska Dragocena zbirka rokopisov v Arhangelsku (Rusija), ki Šteje o-koli 1100 kosov, med temi evangelij iz leta 1339. in evangeliji sedemnajstega stoletja z zanimivimi slikami, se prenese na ukaz ruskega ljudskega komisarja za ljudsko izobrazbo v leningrajsko akademijo znanosti. Filmska ekspedicija Paroplovna družba Hapag, črta Hamburg - Amerika, je odposlala s svojim parnikom «Resolute» filmsko ekspedicijo, broječo štiri strokovnjake, z naročilom, naj potujejo po svotu in spravijo življenje raznih narodov v njegovih najrazličnejših pojavih na filme in naj proučujejo tudi glasbo teh narodov. V načrtu ima ekspedicija obisk tridesetih dežel na štirih delih sveta. Zadnji ostanki sicilijanske mafije Posrečilo se je varnostni oblasti prijeti dve zločinski družbi, eno v Altavilli Milicii, drugo v Bagherii v palermski pokrajini. Sodi se, da so to zadnji ostanki zloglasne sicilijanske mafije in da je s tem dosegel prefekt Mori v boju z njo popolno zmago. Prijetih in zaprtih je bilo devetdeset zločincev, od katerih samo v Altavilli pet in šestdeset, med njimi odvetnik Štefan Caruso, bivši al-tavillski župan, odvetnik Angol Caruso in poštar Štefan Crimi. Milijonska dediščina po amerikanski teti. Italijanska vlada je bila primorana opozoriti prebivalstvo, naj ne verjame preveč vestem o milijonskih dediščinah nepoznanih stricev in tet iz Amerike in Argentini je. Povod temu svarilu ji je dal sledeči slučaj: Nenadoma se je razneeia po Neaplju vest, da je sprevodnik cestne električne železnice Vechione podedoval po neki v Ameriki umrli teti 350 milijonov lir. Ko gre za dediščine iz Amerike, se govori vedno o milijonih. Vechione je nato lepo odpovedal službo. Dobil je vse polno prijateljev, ki so mu drage volje posojali denar, da je lažje čakal na dediščino. Toda v Neaplju je mnogo Vechione-jev. Vsi so se manj ali več veselili velike dediščine in vsi scf se začeli na račun tega bogastva zabavati, dokler ni prišlo iz Washingtona od italijanskega konzula poročilo, da se tam prav nič ne ve o kaki taki dedf-ščini. Kako je pa mogla kar tako naglo nastati taka vest, ki je vedela točno za priimek in za stan dediča in za vsoto dediščine? V nekem ljudskem romanu, od katerega izhaja vsak teden po e*n zvezek in jo teh zvezkov navadno sto, je bilo pisano, da je sprevodnik Vechione podedoval 350 milijonov. Dve žeoiski sta si pravili vsebino romana, tretja je poslušala in ker ni vedela, da gre za izmišljeno povest, jo je naprej povedala kot resnico. Slučaj je hotel, da je bil Vechione v resnici sprevodnik, kar ni nobeno čudo, ako se pomisli, da je Vechione zelo navaden priimek v Neaplju in okolici. Najbolj obžalovanja vreden je seveda Vechione, ki bo moral vračati izposojene vsote. Zedinjene države in alkohol. Nedavno je došla na ameriški carinski urad pošiljatev raznih porcelanastih figur. Carinski uradniki bi jih bili gotovo brez vsakih težav spravili naprej, če bi ne bili prej obveščeni po nekem skrivnostnem pismu, da so vse figure votle in da se nahaja v votlini alkohol. Uradniki so razbili eno figuro, v njej je bil v resnici alkohol, in sicer konjak, razbili so drugo, tretjo, v vsaki je bila kaka o-pojna pijača. Slednjič so pobili vso pošiljatev kakih 4000 takih figur. Tvrdka iz Kanade, ki je poslala te predmete v New Vork, ni dobila zanje nobene odškodnine, ker so uradniki u-gotovili v njih alkohol. Kmalu nato je došla iz Meksike podobna pošiljatev za več kot 30.000 dolarjev porcelana. Uradniki na carini so se še spomnili po-šiljatve iz Kanade, obenem jih je zopet skrivnostno pismo o-pozorilo na dejstvo, da se nahaja v figurah alkohol. Uradniki so razbili eno figuro, o alkoholu ni bilo ne duha ne sluha, razbili so drugo, tretjo, nikjer nič alkohola, nadaljevali so delo, dokler niso razbili vseh figur, a alkohola ni bilo v nobeni figuri. Uradniki so na ta način postali žrtve prebrisanega načrta. Ker niso našli alkohola, bodo morali povrniti škodo. Tako )e razpečaia meksikanska tvrdka v najkrajšem Času in brez vsakega posrednega trgovanja vse precej neuporabne porcelanske predmete. Vraža. V Genovi »o dobili v nekem vosu pocestne električne železnice pod klopjo večjo škatlo* ki jo je bila pozabila kaka oseba. Ko so odprli škatlo, so dobili v njej še krvaveče srce, ki je bilo na več mestih prehod eno z iglami, ovitimi z ženskimi las mL Na dnu škatle je ležala fotografija približno petdeset let starega moža. Policijska preiskava je ugotovila, da gre za srce jančka. Škatlo je pa pozabila v vozu 55-letna vdova Karoiine. Gosta, ki bi morala na nasvet vedeževalke pokopati škatlo na pokopališču. Kajti le na ta način bi mogla vdova zopet pridobiti ljubezen svojega nezvestega, 53-letnega Avgusta. Od admirala do trgovca Veliko senzacijo je vzbudil pred tedni govor ameriškega admirala Plunketta, arsenalskoga poveljnika, da je vojna med Zedinjenimi državami Sev. Amerike in Anglijo neizogibna, to pa radi trgovske-tekmovanja obeh držav. Zadnja poročila iz New Yorka pravijo, da bo zapustil s 15. februarja admiral Plunkett poveljniško meeto v arsenalu in se posvetil trgovskemu stanu. V dobro poučenih krogih se sodi, da se ;e admiral spotaknil ob lastnem predolgem jeziku. Japonska princezlnja let alka Japonska mejna grofica Kaho, rojena princezinja Hanin, je že izurjena in izprašana letalka, čeprav ima komaj osemnajst let. Pripravlja se sedaj, da poleti črez Tihi ocean v Sev. Ameriko. Svoj namen misli izvršiti prihodnjo spomlad. Spremljal jo bo na tem poletu njen mož, in sicer kot kr-matelj. Nenavadno slavje. V Caroni, mali vasici ticinskega okrožja v Švici, sta obhajala te dni svojo diamantno poroko 98-letni Jakob Bernardom in njegova 93-letna žena Lucija. Oba imar ta skupaj 191 let. Za pristojbine Meseca marca 1. 1926. je umrla vdova ustanovitelja Standard Oil Comp., Ana Harkness. Zapustila je premoženje v znesku sto in treh milijonov dolarjev, kar je največja vsota, ki se je bila naznanila državnemu zaklad ne mu uradu v obdavčitev. Dediči so morali odšteti osemnajst milijonov dolarjev za davke. Starorimska kahlnja In klet Ko so se bojevali stari Rimljani še za prostor na solncu, so bili preprosti kmetje, pastirji, lovci in vojščaki. Komaj med veliko borbo s Kartago, ko je šlo za lastnino žitne Sicilije in za gospodarstvo nad Sredozemskim morjem, je legla zelo tenka plast grške kulture na trdo jedro rimskega naroda. V temi času, približno dve sto let pred Kr. r., je živel rimski državnik, vojskovodja in učenjak, ki je bil ob enem izvrsten kmetovalec, Marcus Porcius Cato. Ta mož je predvideval nevarnost po-mehkuženja, ki je grozila od prevelikih stikov z mehko kulturo Vzhoda. Spisal je malo, strogo stvarno knjigo «De agricultura» (O kmetijstvu), v kateri daje svojim sodržavljanom točna navodila k vestnemu, pravilnemu obdelovanju posestva. Ta knjižica vsebuje tudi celo vrsto kmečkih kuhinjskih navodil. Po teh si lahko napravimo sliko, kaj so jedli Rimljani v oni dobi. Meso je bila praznička jed. Žival, ki je vlačila plug in bila delovni tovariš Človeka, ubiti in uživati, je bilo dolgo časa zločin in radi tega nedovoljeno. Samo bogovom so se žrtvovali govedo, ovce, koze in prašiči. Ob taki priliki je prišla tudi občina do toli zaže-ljene, mastne hrane. Prašičje meeo je postalo kmalu zek> priljubljeno. Najnavadnejša kmečka jed je bila slanina in bob. Pri. tem je bila vedno v veljavi vegetarska hrana: kumare, dinje, česnik, čebula, sočivje in ohrovt. Mnogo znamenitih imen se je izvajalo iz sočivja. LentuM so bili leča-ki, veliki diktator Fabius Maksimus bi se po naše imenoval Veliki Bob v nasprotju z Bobičem, in znamenitem govorniku in državniku bi rekli Grah-li! Za ohrovt se je stari Cato v svoji prej omenjeni knjižici še posebno navduševal. «Ohrovt prekaša vso drugo zelenjad,» pravi na nekem meetu, «naj se zauživa sirov ali kuhan, je zelo prebaven in napravi ja dobro presnovo. Kdor hoče pri večjem obedu mnogo piti in s tekom jesti, naj z&užije pred obodom sirovega ohrovta s kisom kolikor mu drago, a tudi po obedu naj si privošči nekaj listo>v. Ohrovt vpliva, kakor da bi se ne bilo prav nič jedlo in pije se nato, kolikor se hoče.» Pred kuhanjem naj se ohrovt zmehča v olju in soli, pozneje naj se kuha z natro-nom, da se mu ohrani zelena barva. Kot salata je bila priljubljena endivija, beluš (špargelj) s« ni mnogo cenil, ker nima hranilne vrednosti, prav tako ne malva, ne repa. Glavna hrana je seveda obstojala iz kruha. V najstarejši dobi se je uporabljala ječmenova moka. Pozneje se je užival, posebno v premožnejših hišah, fin kruh iz pšenične moke. Cato navaja tudi v svoji knjižici, kako se izdelujejo mofeate jedL Preden se zamesi kruh, treba si dobro umiti roke, a tudi ▼milja bodi Cista. Pod ilnato skledo, ki se je pokrila z vročim pepelom, se je pekel kruh. Kolač (li-bum) se napravi iz dveh funtov zdrobljenega sira, enega funta pftenične moke in enega jajca, neki drug kolač (placenta) pa iz pSenične moke, omehčanih ječmenovih zrn, testo se namaže z oljem In medom ki potrese s finim ovčjim sirom. Tudi cmoke zna Cato kuhati, in sicer iz sira, ječmenovih zrn z mastjo, vse to se namaže z medom in potrosi z makom. Za šibkejše oeebe bi se priporočal amulum iz moke in mleka. Žeja se je utešala z vodo in sadjem, le ob redkih prilikah se je pilo vino. Ženske, če so hotele veljati za poštene, niso sploh smele piti vina. Gorje rimski gospodinji, ki je dišala po vinu. Mož se je lahko radi tega ločil od nje. Preprosta kuhinja, ki jo je zagovarjal Cato, ni imela v Rimu dolgotrajnega obstanka. Okus je postajal od dne do dne finejši, razvada večja in končno se zahteve niso dale več omejiti. Grški vpliv je zmagal na celi Črti. Veliki pisatelj komedij Plautus je zasmehoval z odra ljudi, «ki žro zelenjavo kakor voli». Po zadnji punski vojni je začela postajati rimska hrana razkošnejša. Bolj in bolj je rastlo zaničevanje do vegetarijancev in ljubezen do mastnih mesenih Jedi. Pitali so se prašiči in perutnina, a tudi zajci in polži. Gosi so se s sladkimi figami, prašiči z ječmenom in bobom tako opi tali. da niso mogli ne stati ne hoditi. Zelenjava se je ohranila le kot pri-kuha, a Se kot taka se je pripravljala na zelo rafiniran način. Posebno radi so jedli nažno, mlado zelenjavo, namočeno v soli. Tudi beseda ckootpoto izvira od starih Rimljanov. «Gompositum» so imenovali vloženo medeno ali okiaa-no sadje, ko se vdevall oliv« z oljem, kisom, korijandram, kuminom, tim us om in drugimi dišav-nimi rastlinami v male sodčke. Pod grškim vplivom je naraS&a-la ljubezen do rib. Ribe so se pripravljale na nešteto načinov in posebno redke so se plačevale se- veda neznansko drago. Posermo priljubljena in zelo fina jed je bila sledeča: ena plast pšeničnoga kruha, na tem mlada perutnina, teletina, na tenko zrezane kumare in čebula. Bogati sladkosned-neži poznejše dobe so jedli pred vsakim obedom ribe in perutnino. Perutnino so ljubili nadevano, tudi pave, flamlnge in noje. Zelo fin nadev pri perutnini je obstojal iz omehčanih ječmenovih zrn, dobro zrezanega mesa., kuhanih možganov, jajc, orehov in dišav. Gavius Avicius, sloviti sladko-snednež iz Neronove dci>e, je spisal obsežno kuharsko knjigo, ki kaže velikanski napredek, ki so ga napravili Rimljani od časa Ca-tona v kuharski umetnosti. Prednost se daje mastnim, dobro začinjenim jedem, katerim se bolj in bolj dodaje vino in med in to tudi pri mesnatih jedeh. Avicius navaja tri in dvajset različnih načinov za pripravo svinjine, štirinajst za jagnjetino in kotlovino, trinajst za jajce. Krona vseh mesnih jedi je pa bila brez dvoma tako zvana «trojanska svinja«, t. j. pečen prašič, v čigar notranjščini so se nahajale najrazličnejše dobrote, kakor kokoši, drozgi, polži, čebula, zelena, kuhan ohrovt, jajca, orehi, datelji itd. »Trojanska svinja» je dobila ime po trojanskem konju ki je hranil v sebi tudi najrazličnejše junake. Pri tekih obedih »o se pila Žlahtna vina, domača in grška. Med italijanskima vini jo veljalo cekubersko kot najfinejša znamka, za njim je prišel takoj aLbanec in falernec. Pri cesarskih obedih je prišel na mizo tudi žlahtni tra-minec. ZDRAVNIK ordinira v Trsta V!a S. Lazzaro 2311 (zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13 V Haferežtai iiiistra sama od M—(na lastnem domu) ttaloftje cene plcčajem za kun, zlntlc, lisic, dihurjev, vider, jaxbe- SS^Tft " mačih zajcav Itd. itd. poiUjotve po podi. 0. - Trst Via Cisbtg BattlsU 10. II. nad., vrata 18 Telefon Int. 36-65. ZLATARNA AlDirl Povh Trst, Vii» Mazsiui 46 Kupuje zlaio. srebro In kr.ne. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. Tržifffts posojilnica in hranilnica regfstr. zadruga z om«*j. peroStvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bmnca 19,1, n. Sprejema navada* hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlog« za čekovni promet, ter jih obrestuje BBT pO 4% veČ]e in stalna vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje* na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.--- Ha raipalaf« rmi\sb ttifce (safe) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do IS. Ob nedeljah ie urad zaprt Štev. tat®!. 25-67. Mi\m slov. đsnarni zavod GATTJ LEKARNA ZAilTTI - TRST - Vle Mazzlnt Via Hazzlol TRST Via Dante Govori se slovensko