Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, četrtek 19. avgusta 1937
Štev. 188. leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
mr
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 245S Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRA
99
Tajni sestanek Hodža-Darany
BUDIMPEŠTA, 19. avgusta. V malem obmejnem kraju v Avstriji sta se sestala predsednik čehoslovaške vlade dr. Hodža in predsednik madžarske vlade Darany. Sestanek se je vršil v naj večji tajnosti.
General Naumovič smrtnone-varno ponesrečil
UŽICE, 19. avgusta. Na prehodu pri km 220 pri Užicah sta trčila skupaj avto, v katerem se je vozil poveljnik orožni-štva general Naumovič s svojo soprogo in polkovnikom Bojičem, ter brzovlak št. 305. Soproga generala Naumoviča je umrla, stanje generala Naumoviča pa je zelo resno.
Kentski vojvoda v Grčijo
DUBROVNIK, 19. avgusta. Na jahti »Tiha« sta odplula vojvoda in vojvodinja Kentska v smeri proti Grčiji. Za nekaj dni se zopet vrneta v Cevtat oziroma Du brovnik.
Senzacionain^jjnalešJce
Italijanski kralj na japonski križarki
RIM, 19. avgusta. Agencia Stefani poroča: Vsi japonski listi prinašajo obširna poročila o posetu kralja Viktorja Emanuela, ki ga je napravil neki japonski križarki, ki se nahaja v Palermu. Tudi po-vdarjajo'listi z zadovoljstvom, da je italijanski kralj kot prvi od evrop. suvere-nov posetil japonsko vojno ladjo.
General Nedič pri turških manevrih
ISTANBUL, 19. avgusta. Semkaj prispela delegacija jugoslovenske vojske s šefom jugoslov. generalnega štaba generalom Nedičem na čelu. Delegacija se udeleži velikih manevrov turške vojske v Trakiji.
Britanska mornarica hoče napraviti red v Sredozemskem morju
, PARIZ, 19. avgusta. Te dni odpluje v Sredozemsko morje več novih britanskih vojnih ladij. V smislu poročila »Matina« se je britanska admiraliteta odločila k temu koraku radi neprestanih napadov na trgovske parnike v Sredozemskem morju. Ti napadi so zavzeli v zadnjem času takšne oblike, da je potrebna energična intervencija. S tem v zvezi poroča londonski »Oaily Telegraph«, da se v povelju navaja, da je treba uporabiti orožje brez ozira na to, kakšne vrste je ladja, ki vrši napad.
Politika in šport
DUNAJ, 19. avgusta. Mednarodna ka-jaška regata, ki naj bi se vršila 28. in 29. t. m. na Dunaju, je bila nenadoma odpovedana. Sodelovala naj bi moštva Avstrije, Nemčije, Italije, Švice, Francije, Poljske, Čehoslovaške republike in Madžarske. Ker pa so se bali sličnih demonstracij kakor v Welsu, so navedeno tegato odpovedali. Predsednik avstrijske kajaške zveze je radi tega odstopil.
Levanevskoga SOS
, MOSKVA, 19. avgusta. Vladna komisija je organizacijo leta Moskva—'Severna Amerika poroča, da so zajeli nekaj brezžičnih znakov, ki so izhajali od pogrešanega Levanevskega, ni se pa posrečilo brzojavke dešifrirati.
ItotifakslU tuMCci sedetujejo a uaftoda-\auud feantovind voftUm iadjam
RIM, 19. avgusta. »Tribuna« izraža obžalovanje radi tega, ker Je diploma-tični urednik »Daily Telegraph« v nekem članku naglašal, da so ob priliki zadnjih številnih incidentov v Sredozemskem morju sodelovale vojne ladje, ki so vršile te napade v spremstvu italijanskih vojnih ladij, ki so vršile spremstvo neposredno do trenutka, ko je bil izvršen napad na tuje ladje. Glede navedenih trditev tega uglednega britanskega lista ne dajejo službeni krogi ni-kakšnih izjav, vendar pa poročajo drugi listi, da italijanske vojne ladje, četudi morebiti ne streljajo na tuje ladje, podpirajo pri teh napadih vojne ladje generala Franca. Pri tem navajajo ti angleški listi, med njimi tudi »Daily Telegraph«, imena dveh laških rušilcev in sicer »Gaete« in »Cigna«, o katerih trdijo, da sta spremljali Francove vojne ladje, medtem ko so te potapljale dva
parnika, ki sta prevažala petrolej. »Tribuna« dokazana in svetuje britanskemu časopisju, vzroča novih polemik.
iaskt^eMist veksit: m Mitska, ampak svetovna vojna
LONDON, 19. avgusta. Diplomatični dopisnik »Daily Telegraph« poroča, da so na izredni seji britanske vlade sklepali med drugim o predstoječem skupnem koraku Londona, Washingtona in Pariza pri vladah v Nankingu in Tokiu. Zatrjuje se, da se pripravlja predlog, v smislu katerega bi vlade Velike Britanije, Francije in Amerike zahtevale od Kitajske in Japonske, da umakneta v interesu svetovnega miru svoje Čete iz Šanghaja, nakar bodo te sile zajamčile red in mir v Šanghaju uvažujoč japonske ter kitajske interese. Vse tri prizadete vlade se spričo sedanjega konflikta bojijo usodnih komplikacij ter možnosti izbruha svetovne vojne, radi česar se povdarja potreba
čim ožjega sodelovanja. Ostali britanski listi ne skrivajo svojega nezadovoljstva in ne pišejo več o konfliktu, ampak o vojni, ki bo zanetila požar po vsem svetu, če se pravočasno ta konflikt ne lokalizira. Velika Britanija spravlja v sklad svojo evropsko politiko z ono linijo, ki jo zasleduje na Daljnem vzhodu, ter vse bolj motri sedanji konflikt na Daljnem vzhodu s stališča nove svetovne in ne samo azijske vojne. Nekateri tukajšnji listi povdarjajo, da bi ta predlagani skupni koirak Velike Britanije, Francije ter USA pomenil samo bledi svetlobni pramen v novj temi, pred katerim se nahaja človeštvo.
Hai hote	Hm
LONDON, 19. avgusta. V zvezi z dvakratno Mussolinijevo ponudbo negušu Hailu Selassiju, da bi se vrnil na abesinski prestol kot italijanski vazal in titulami abesinski suveren, poročajo nekateri tukajšnji listi, da ni šlo Italiji pri tem samo za to, da bi izposlovala pri Veliki Britaniji priznanje abesinske aneksije in brisanje Abesinije iz Društva narodov, ampak se v tukajšnjem tisku poudarja, da ne gre proces pomirjevanja Abesinije tako naglo, kakor je bilo v prvem trenutku domnevati. Italija upa, da bi konsolidacija abesinskih prilik napredovala mnogo
Vsa ivtopa	oatoga	H atovem
denavpm
DUNAJ, 19. avgusta. Pred svojim odhodom v Genovo, odkoder odpluje v Kitajsko, je uspelo kitajskemu finančnemu ministru dr. Kungu, da dobi pri raznih evropskih državah tri večja posojila, ki predstavljajo odprte kredite za nabavo letal, tankov, plinskih mask in topov v obrambi Kitajske pred japonskim napadom. Iz Prage se doznava, da je samo škodovka pristala na kredit 10 milijonov untov šterlingov za nabavo raznih 5e-loslovaških industrijskih izdelkov, prvenstveno orožja in drugih izdelkov, ki bi služili pri izgraditvi kitajskih železnic s sodelovanjem čehosjovaških tvrdk. Pri tem je bila Kitajcem pridržana odločitev glede izbora izdelkov in tempa dobav. Vojni dogodki na vzhodu so vso orožarsko industrijo silovito poživili. Vršijo se tudi pogajanja z municijskimi tvornicami
Stagnacija v lesni trgovini. Ker se je
na eni strani na grškem tržišču pojavil romunski, poljski in švedski les, na drugi strani pa je izvoz v Anglijo in Nizozemsko otežkočen radi znatnega povišanja ,prevoznih stroškov, se je v naši lesni .trgovini pojavila stagnacija in so se cene pričele kolebati. Tudi izvoz v Italijo se slabo razvija, kar ie v zvezi s komplicirano administracijo glede izkoriščanja kontingentov.
Devizne olajšave za izvoz pšenice. Uredba ministrstva trgovine in industrije, da je izvoz pšenice za devize pod gotovimi pogoji prost, je našla pri izvoznikih odobravanje. Toda izvozniki trdi-zatrjuje, da ni ta trditev*nikakor i>. da omenjena uredba vsaj v dogled-da s takšnimi trditvami ne po-'nem času ne bo imela praktičnega pomena, ker je cena pšenici na naših trgih še vedno nad svetovno pariteto in znaša razlika pri vagonu 1600 do 1800 dinarjev. Radi te razlike v cenah je uredba vsaj zaenkrat brezpomembna.
Prizad odkupil doslej 9000 vagonov nove pšenice. Ako se upoštevajo današnje cene, potem se lahko reče, da je Prizad dal kmetom za novo pšenico že okoli 150 milijonov dinarjev, dočim je lani ob istem času pokupil le 4500 vagonov v vrednosti 50 milijonov dinarjev. V nekaterih produkcijskih mestih so tudi že mlini pričeli z nakupom pšenice.
Ministrstvo vojske in mornarice pričelo z nakupom pšenice. Na pšeničnem trgu hi bistvenih sprememb. Po znižanju cen od strani Prizada so ponudbe zelo padle. Glavni kupec je še nadalje Prizad. V zadnjih dneh je tudi ministrstvo za vojsko in mornarico pričelo nakupovati pšenico in se računa, da bo ministrstvo vojske in mornarice za svoje potrebe kupilo okoli 15.000 vagonov pšenice.
Nemčija kupila od nas 5000 vagonov .pšenice. Prvo pošiljko, im sicer 2000 vagonov, je Prizad te dni že odpremii v Nemčijo, ostalih 3000 vagonov pa bo izvoženih v drugi polovici tega meseca.
Sezona izvoza sliv se je pričela te dni. Cene so letos zelo visoke in plačujejo .za slive 1.20 do 1.60 din za kilogram (z drevesa!). Za slive, postavljene na kolodvor, franco vagon, pa plačujejo 2 do 2.80 din za kilogram. Doslej je bilo izvoženih 16 vagonov in sicer na Dunaj.
Kako bo z letošnjo hmeljsko letino. Po zboljšanju, ki je v zadnjem času nastopilo v stanju nasadov, se v Savinjski dolini lahko pričakuje pridelek 40.000 starih stotov, brez dvoma bo pridelek kakovostno težak. V Bački pa so nasadi trpeli radi peronospore in bo znašal letošnji pridelek 20.000 stotov. Pridelek Češkoslovaške bo znašal okoli 185.000 stotov {lani 241.000), Nemčija bo imela okoli 175.000 stotov (lani 200.000), Poljska pa za 25% manj pridelka kakor lani, prav tako tudi Francija.
Naše banke In ureditev kmetskih dolgov. Kakor poroča »Jugoslovemski kurir« je mnenje naših bank in njihovih organizacij glede nadaljnje ureditve kmetskih dolgov naslednje: Narodna banka .naj izplača 850 milij. din, kolikor imajo banke terjatve od kmetov, in naj sprejme bone RAB. PAB naj prevzame večino hipotekarnih dolgov od zasebnih zavodov, katerih oni ne morejo izterjati, to pa zato, ker je DHB iptabulirana na prvem mestu. Na ta način bi banke prišle do 1500 milij. din likvidnih sredstev. Nadalje naj Narodna banka pomaga ve-Jikim industrijskim podjetjem, ki dolgujejo bankam nad 150 milij. din. Ta ddg je nastal za časa krize ter ga je nemogoče izterjati v kratkem, da ne pride do neugodnih posledic. Tako bi banke pri-
hitreje, če bi se tamkaj zopet vpostavila avtoriteta Haila Selassija. V nekaterih londonskih listih se ponovno čuje glas, da je Mussolini stavil Hailu Selassiju ponudbo, da se vrne na etiopski prestol kot italijanski vazal. Listi, ki prinašajo to vest, pa trdijo, da je Haile Selassije to ponudbo odvrnil, ker se želi glede svojih pravic pogajati samo preko Društva narodov. Pristal bi na to, da bi se pokoril kot vazal, toda samo napram oni sili, kateri bi Društvo narodov izročilo mandat nad Abesinijo.
Sellier & Bellot radi velikih dobav mu-nicije Kitajski. Finančni minister Kung je sklenil v Berlinu velike nabavke tankov in raznega orožja pri glavnih nemških industrijskih koncernih. Dr. Kung je izjavi] predstavnikom tiska, da je zadovoljen z uspehi svojega potovanja v Evropo ter da je vsepovsod bil deleižen simpatij in razumevanja za težki položaj Kitajske. Tudi se zatrjuje, da bo skupina švicarskih bank skupno s skupino nizozemskih bank sodelovala pri emisiji sto milijonov Švicarskih frankov za Kitajsko. Zatrjuje se, da se je dr. Kung, ki ga je avstrijski zvezni predesdnik odlikoval z velikim križem avstrijskega reda, za časa svojega bivanja v Avstriji sestal s sovjetskim zunanjim komisarjem Litvinovim, ki se sedaj mudi v Bad Gasteinu.
V peklu kitajsko japonskih borb
vukad - zatočišče (tofdautejšik voUuuov
V	božični izdaji našega lista smo v posebnem članku opisali življenje treh inteligentnih in pretkanih žena iz Daljnjega .vzhoda, ki s svojo spretnostjo posegajo v razvoj tamkajšnjih političnih dogodkov. Že takrat smo izrazili mnenje, da se na Daljnem vzhodu plete nekaj skrivnostnega, kar bi utegnilo prej ali slej izzvati vojni požar. Sedanji razplet dogodkov, izbruh sovražnosti med Japonci in Kitajci v Šanghaju, ter srditi boji, ki tamkaj divjajo, so nam v dokaz, da se v tej presoji nismo varali.
TRI LEPOTICE SOONG.
Že takrat smo izčrpno poročali o rodbini kitajskega učitelja Soong in inteligentne matere Ni. Iz tega zakona je izšlo troje hčera in sicer Ai Ling, soproga Čangkajškovega finančnega ministra, nadalje Sunjatsen, žena mladega bivšega predsednika kitajske republike ter ognjevita zagovornica komunizma, ki jo je svojčas general Čangkajšek izgnal iz dežele, in lepa Meilingsoon, to je Čangkaj-škova žena, stasita ter najinteligentnejša žena vse Kitajske, ovenčana z naslovom »First Lady Chinas«.
DRAŽESTNA MOK ŠO FAN IN ČASTI-ŽELJNA BURTAI.
Imenovane tri sestre pa niso edine zastopnice rumene rase, ki se lahko tako živahno udejstvujejo v javnem življenju, temveč imajo še mnogo svojih sovrstnic. Prav tako kakor tri sestre Soong sta znani še dve drugi odlični dami in sicer dražestna Mok Šo Fan, in častiželjna mongolska kneginja Burtai, ki sta s svojimi rumenimi in sicer drobnimi prsti posegli v razvoj dogodkov in ki imata spletene niti do najvišjih predstavnikov oblasti in odločujočih uradov.
V	BLESKU IN SIJU MIKADOVE ŽENE.
Sedanja cesarica Mandžuka, kakor tudi mikadova soproga, se sicer v take posle ne vmešavate, vendar je sedanja mikadova žena ena izmed najreprezentativ-nejših dam sodobne Japonske, ki gleda iz cesarske višine na vse, kar je okrog nje in na vse, kar se v njeni domovini dogaja. Zgodovina mikadovih žena beleži doslej eno samo vladarico, ki je prelomila nekdanjo staroslavno tisočletno tradicijo in izstopila iz okvira cesarskega dostojanstva. To je bila cesarica Saiko, soproga mikada iMutsuhito, ki ni ustvarila Japonski samo nove socialne zakonodaje in zgradila neštetih socialnih ustanov, temveč se je obenem živahno udejstvovala na polju japonske umetnosti. Dana-
šle do skoro 4 milijard din likvidnih sredstev.
»Šipad« največje lesnoindustrijsko podjetje v Evropi. Te dni se je vršil občni zbor »Šipada«, ki je državno podjetje v obliki delniške družbe. Na občnem zboru so sklenili, da se »Šipadu« s fuzijo priključita tvornici celuloze d', d. v »Dr-varu« in »Durmitor« d. d. v Sarajevu. Obe podjetji sta že danes last Šipada in gre torej dejansko za to, da se še dejansko spojita s Šipadom. S fuzijo bo Šipad razpolagal z delniškim kapitalom 65 milijonov dinarjev. Obseg delovanja tega podjetja se bo še nadalje povečal, kajti nedavno je »Šipad« odkupil na licitaciji
Janko Furlan:
ftos&tii
Ni torej čudo, če imajo pred njimi rešpekt tudi Beograjčani. Ko stopijo naši flosarji v gostilno in vržejo pod mizo omot vrvi in cepin, jih občudujejo: »Jaki ljudi, Boga mi!« Če so flosarji dobre volje, naročijo — mogoče pa sta le dva — dopler. Pa ni nič hudega. Roko okrog vratu druga, klobuk še bolj nazaj nad tilnik in... juuh... dobra volja je najbolja. Smeh, kak pohorski dovtip in bolj nategnjena pesem — to je vse.
»Boga mi... ovi su vredni ljudi!«
Seveda so »vredni« naši flosarji. Teši jih in teši — do jedra so zdravi in brez vsakega ometa civilizacije. V zdravju pa je življenje, ki ga vsakdo ceni in mu pro-
šnja cesarica Hirohito ni njenega formata. Ona se koplje v cesarskem siju in Me sku japonske vladarske hiše, ljubi usluž-nost in pokorščino svojih podanikov ter se čuti kot vladarica vzvišena nad ostalim narodom.
JUNAŠKA VOHUNKA YOSKIKO KAVVASHIMA.
Soproga današnjega cesarja Kang Teh, vladarja pokrajine Mandžuko, je preživela svoja mlada leta v angleški koloniji v Tiencinu, kjer so jo imenovali s povsem evropskim imenom Elizabeta. Odtod prejemamo baš v teh dneh poročila o strahovitem pokolju med Japonci in Kitajci. Kot pripadnica anglikanske cerkve se v verskem pogledu še hi mogla približati svojim budističnim podanikom. — Tudi ona se je po sili razmer vrgla v valove političnega življenja.
V	času ko je takratni »Mister Pu Yi« zasedel mandžurski prestol in ko so Japonci vkorakali v pokrajino Jehol, je živela sedanja njihova cesarica še v Tiencinu. Njena hiša je bila objekt stalnega nadzorstva tamkajšnjih Kitajcev, tako da si ni upala niti z doma. V trenutku, ko bi se bila pojavila na ulici, bi jo bili Kitajci ugrabili in odpeljali kot talko. »Mister Pu Yi« je še pred imenovanjem za mand-žurskega cesarja in pred sprejetjem novega naslova ter imena »Kang Teih«, zahteval od japonskih oblasti osvoboditev svoje žene. To važno misijo, ki je bila prvotno poverjena japonskemu generalštab nemu podpolkovniku Itagaki, je izvršila junaška in neustrašena princesa Yoshiko Kavvashima, hčerka nekega mandžurske-ga kneza. Princeza se je v svojstvu japonske amaconke že preje odlikovala v bojih pri zavzetju trdnjave Hwai Nagan in je izvršila že takrat več tajnih In nevarnih misij v službi japonske špionaže. Odslej je uživala mlada princesa v japonskih vojaških krogih največje zaupanje.
Z nekim japonskim motornim čolnom se je odpravila v Tiencin in se tam preoblekla v šoferja. Po nekaj dneh, ko si je povsem natančno ogledala bivališče cesarjeve žene, je udrla z več Japonci, preoblečenimi v kitajska vojaška oblačila, v njeno stanovanje in tam »aretirala« cesarico ter jo zvezano prepeljala v avto, s katerim je nato odbrzela po stranskih ulicah do pristanišča, kjer sta se obe dami vkrcali na neko japonsko ladjo, ki je na ta »plen« že čakala. Odtlej štejejo dražestno in drzno amaconko Yoshito Kawa-shima med najvplivnejše žene na Daljnem vzhodu. Celo general Dojhara, vod-
naprave dru'žbe »Krivaje«, ki je, kakor znano, v konkurzu. Po izvršeni fuziji in po prevzemu produkcijskih naprav »Krivaje« bo »Šipad« nesporno največje evropsko lesno industrijsko podjetje.
Poslovni red banovinske hmeljske komisije dravske banovine in njenih organov je bil objavljen v zadnji številki »Službenega lista« z dne 18. t. m. Ta poslovni red določa, da ima komisija 16 članov, in sicer enega iz vrst banovinskih strokovnjakov, 9 iz vrst predstavnikov proizvodniških hmeljarskih organizacij in zadrug ter 6 iz vrst hmeljarske trgovine. Sedež komisije je v Celju. Njihova poslovna doba traja 4 leta.
ži roko. Nedvomno bi lahko ta in oni mla di pionir zadel na dobro partijo tam z ravnic hrvaško-slavonskega nižavja, ki se je zagledala v to preprosto zdravje. A ni kruha. Naš flosar je dobre volje le takrat, ko je zaključil svojo dolgo pot in se vrača proti domu — na zeleno Pohorje, Kozjak in tja okrog; ko je vedno bliže koči z majhnimi okni in rdečimi cveti na njih. Samo ta svet lebdi v njegovi duši in opaja njegove srčne utripe... Tam za bujnim cvetjem pod stisnjenim krovom pa ga pričakuje ona in gleda v dolino, kdaj pojde on mimo.
»Ju... ju... juh!«
»Vsaj še eno nam zapojte... eno vaših!« sem zaprosil pevca.
Oči so se mu nasmehnile. Privzdignil je klobuk in se počohal po glavi.
»Katero bi? ...« Ono o pohorskih kmetih?«
ja japonske špionaže, ne napravi danes nobenega koraka, ne da bi se preje ne bil posvetoval s to spretno vohunko.
TUDI ŠANGHAJSKA UČITELJICA ŠI-ŠIRU V SLUŽBI ŠPIONAŽE.
Šiširu Tohada, nekdanja edina japonska učiteljica v Šanghaju, se je istotalko izkazala kot vredna sovrstnica svoje mandžurske tovarišice na Daljnem vzhodu. Zal da je njeno delo ovirala zavratna bolezen, jetika, ki jo je priklenila na bolniško postelj, iz katere se kljub vsej zdravstveni negi ne bo več dvignila. Bila je od svoje mladosti v službi japonskega vohunstva v Kitajski.
TUDI KITAJKE VOHUNIJO.
Med imeni najspretnejših vohunk se navaja tudi ime znane Kitajke Tšang Tšan Tiao. Nič manj znana je ruska špi-onka Kay Murphy. V piratskih organizacijah Vzhodne Azije naletimo na precejšnje število ženskih imen rumene in bele rase, ki so igrale in igrajo še danes veliko vlogo ob vsej južni kitajski obali.
PIRATI IN VOHUNI V HONKONGU.
Daljen vzhod je pravo zatočišče in najboljša šola najdrznejših vohunk vseh narodnosti. Ravnotako ima angleška proti-piratska obramba v službi neko spretno vohunko domačinko, 'Id je že pred nekaj leti križarila s svojim piratskim brodom v kitajskih vodah. Danes je komisarka pristaniške policije v Honkongu.
NA FILIPINIH...
Na Filipinih je v službi japonskega gibanja in vohunstva stasita gospa Tarhata Kirem, hčerka sulaškega kneza in soproga znanega filipinskega politika Datu Ta-hiila. Guverner tibetanske pokrajine Pu-tang je žena Ti Wan, hčerka nekega man darina.
Iz vseh teh številnih primerov lahko posnamemo, da se rumeno- in belopolte žene na Daljnem vzhodu znatno živahnejše udejstvujejo na vseh poljih političnega življenja in se odlikujejo zlasti v vohunskem poslu, ki se jim prav dobro prilega. Človek bi si mislil, da so žene na Daljnem vzhodu v vseh pogledih še daleč za evropskimi in ameriškimi ženami. Dej stva pa nam kažejo, da so baš te žene mnogo pred ostalimi ženami in da so si v teku zadnjih desetletji priborile najvidnejša in najvplivnejša mesta. V boju za svoje pravice so vzhodnoazijske žene neizprosne in imajo danes že vsepovsod odločilen vpliv in besedo. Poleg tega pa so se zlasti v vohunskem poslu izurile do najvišjih sposobnosti in popolnosti, tako da lahko že danes trdimo, da bodo baš žene odločevale o usodi Azije ter izidu kitajsko japonskega konflikta.
IluSiuttte
II. vseslovanski pedološki kongres 26., 27. in 28. avgusta v Ljubljani. Pokroviteljstvo nad kongresom je prevzel Nj. Vis. knez Namestnik Pavle. Za kongres vlada veliko zanimanje, posebno z ozirom na važnost prireditev. Pripravljalni odbor v Ljubljani, ki sprejema prijave, je skupno s stalnim odborom, ki ima svoj
»No, dajte!
Od pohorskih kmetov vam hočem zapet’ kak’ mora ta s’ rota za krajcar trpet.
'ma žage in mline, visoke planine, tri pare volov, pa kron tolarjev sto.
U petih že fruštek na mizo tiši,
,u šestih že pauer v planino hiti.
On žiga in žaga, pa plohe nalaga, potem pa počasi prot’ žagi navdom.
»Več pevcev je treba in še kaj drugega, v če »ne ni štime«, je rekel z nasmehom, ko je odpel. Lep, poln in mehak glas ter odličen posluh.
»Ta pa je poskočna,« je dostavil pred drugo pesmijo:
Bi flosar lušten biu, ko b’ imeu instrument.
Bi muziko špilou koker eni šment Tra... la... li... la... lo...
Pa ko bi še prišeu ke do Bergerca, tam si bi napravil lepe žvergelce
sedež v Brnu, izdal lične knjižice s programom in navodili za kongres v slovenščini in francoščini. Ta navodila prejmejo prijavljenci brezplačno. 26. ob 10. uri dopoldne bo slavnostna otvoritev v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru, ki ji bo prisostvoval zastopnik Nj. Vel. kralja, zastopnik pokrovitelja ter drugi zastopniki. Na otvoritvi bosta govorila dr. Karel Ozvald in dr. Mihajlo Rostohar. So delovala bo tudi godba »Sloge«. Po otvoritvi bo poklonitev pred spomenikom kra lja Petra na Mestnem trgu. Popoldne od 14. ure dalje bodo predavanja na Taboru: dr. Karel Ozvald, dr. Dragaš, dr. Ba-žant, univ. prof. iz Brna, dr. Brumen, dr. Blahovsky, univ. prof. iz Poznanja, dr. Dibowsky, M. Matič, direktor iz Jagodi-ne, Ernest Vrane iz -Maribora, dr. Kaca-rov iz Sofije in dr. Škrl iz Ljubljane. 27. dopoldne bodo predavali: dr. Szuman, univ. prof. iz Krakova, dr. Mihajlo Rosto har iz Brna, dr. Jan Uher iz Brna, dr. F. Šeradky iz Prage, Vlado Šmit iz Celja, unv. prof. Prvoš Slankamenac iz Skoplja, dr. M. Kreutz, univ. prof. iz Lwowa in dr. Stanko Gogala iz Ljubljane. Popoldne istega dne bodo predavali češki, poljski, bolgarski in jugoslovanski pedologi v štirih sekcijah. Imena bomo navedli pozneje. 28. dopoldne bodo zopet predavanja v plenumu na Taboru in sicer bodo predavali: dr. Jan Schwarz, univ. prof. iz Poznanja, dr. Kriwy, univ. prof. iz Brna, dr. Ludvik Jaksa-Bikowsky, univ. prof. iz Poznanja, dr. Čečetka iz Bratislave, Anton Pikard iz Pardobic, Dragotin Cvetko iz Ljubljane, Rudolfa Fila iz Hradišta, ČSR, dr . Koči iz Košič in dr. Pirjev iz Sofije. V okviru kongresa bodo nadvse zanimive razstave po številu 8 v prostorih ljubljanske gluhonemnice, Zaloška cesta št. 5. Materijal za razstave je že zbran in je na delu poseben odsek, ki organizira razstave. 26. zvečer ob 21. uri je koncert Trboveljskega slavčka na čast udeležencev v sokolski dvorani na Taboru. Za stanovanja se je prijaviti stanovanjskemu odseku pedološkega kongresa. Udeleženci kongresa imajo 50°/» popust na državnih železnicah. Kupiti morajo obrazec K 13.
Československo Jihoslovamska revue.
Izšla je pravkar nova številka te pomembne revijske oznanjevaike češkoslovaško jugoslovenskega kulturnega zbliževanja. Uvodni prispevek je posvečen prezidentu bratske republike, ki je sprejel protektorat nad Češkoslovaško jugo-slovensko ligo. Uvodno stran krasi v okviru tega prispevka slika prezidenta dr. Beneša. Sledijo tri razprave, ki se nanašajo na naše področje. V prvi razpravi se obravnava problem vasi in kmeta v hrvatski literaturi. V drugi razpravi priobčuje J. Prochazka svoje spomine na A. Aškerca, J. Pavliček pa piše o tem, kaj pomeni Bat’a za Jugoslavijo. Literarni obzornik vsebuje med drugim nekrologa po pok. univ. prof. dr. I. Prijatelju in sokolskem škofu dr. Fr. Ucellini-Tičeju. Sledi izčrpen prispevek o naših problemih v jugoslov. literaturi. Sledi J. Pav-ličkov članek o problemu čehoslovaške knjigarne v Jugoslaviji. Med jugoslov. literarnimi novicami pa srečujemo ocene in beležke o nekaterih slovenskih knjižnih novostih.______________________________
Ženske.
— Ah, ko bi imela moža in nekaj otrok kako bi bila zadovoljna!
— Jaz bi se pa zadovoljila z možem.
Tra ... la... li...
Žvergelce prekunštne so mi za naret. Rajši šeu bom v mesto, kupim klarinet Tra... la... li...
Klarinet mi prau ne štima, ima pretenki
glas.
Boljši, da grem v mesto, tam si kupim
bas.
Tra... la... li...
In tako gre od basa k vetermlinu (mlin na veter), ki ga drglja preveč. Kupi si gosli na štiri strune in z milim glasom. Tudi ta so mu figa in si kupi citre, za njimi klavir in nazadnje lajno z rajtlcem.
Splavarska družina se je vrnila in se pripravlja na odhod.
»Jih znam še dosti,« je zaključil pevec in prijel za delo...
Odpluli so.
Ej, ta čvrsta in zdrava flosarska kri! (KONEC.)
HtA*HLa*iibA iu jUurfjskf, UAvitfi
Staroslavni mestni brambni stolp, najstarejša mariborska stavba, zgorel!
Davi kmalu po 7j15 so bili mariborski gasilci obveščeni, da je v staroslavnem stolpu na Pristanu izbruhnil požar. Gasilci so bili takoj alarmirani in ko je prišla prva gasilska garnitura na Pristan, je bil že ves stolp v ognju. V kratkih intervalih so prispele na kraj požara tudi druge garniture mariborske gasilske čete z vsemi razpoložljivimi aparati in briz-galnicami, prihiteli pa so tudi gasilci iz . Studencev in gasilska četa delavnic državne železnice. Gasilci so takoj zavzeli svoje pozicije in pričel se je boj z besnečim elementom. Z vseh strani s gasilci položili cevi, vodo pa so s pomočjo tur-bink in drugih motorjev deloma črpali iz Drave, deloma pa iz mestnega vodovoda. Ogromne količine vode so brizgali gasilci v goreči stolp, ki je gorel kakor baklja. Plameni so na trenutke švigali ,po 10 in več metrov v zrak ter je^ bil videti polžar daleč naokoli. Vest o požaru se je bliskovito raznesla po vsem mestu in pričelo se je pravo romanje na Pristan in okoliške ulice, ki so bile zasedene po občinstvu, tako da je imela policija polne roke dela pri vpostavljanju reda. Trenutno požara še niso pogasili in ob času poročila še vedno švigajo plameni iz stolpa, ki je last vpokojenega mornariškega častnika g. Reiserja.
Gašenje je zelo oteškočeno radi tega, ker je stolp služil kot skladišče za stari papir in cunje, s katerimi predmeti je bil natrpan. 'Stolp je imela namreč v najemu tukajšnja tvrdka A. Arbeiter, ki je stolp uporabila za skladišče za stari papir in cunje, ki jih je nakupovala in nato prodajala naprej. Papir in cunje so bile stisnjene v balah in sta delo v skladišču opravljali dve ženski, ki sta, kakor običajno, vsak dan zjutraj prišli v stolp, da tamkaj uredita in pripravita pošiljke starih cunj in papirja.
Tako sta omenjeni ženski prišli v stolp tudi davi ob 7. Ko sta odprli vrata v drugem nadstropju, sta osupnili. Opazili sta, da je tlela neka bala s starimi cunjami.
V naslednjem trenutku pa se je menda radi dotoka svežega zraka bala popolnoma vnela in v trenutku je bil ves prostor v ognju. V groznem1 strahu sta ženski hiteli navzdol na prosto ter zbežali v Da-bringerjevo gostilno, kjer sta povedali, da v stolpu gori. G. Dabringer je takoj stekel v gasilski dom v 'Koroški cesti ter alarmiral gasilce.
Stolp sam je ob času poročila že postal žrtev ognja in si gasilci z združenimi močmi prizadevajo, da požar lokalizirajo, kajti obstojala je velika nevarnost, da se ogenj razširi tudi na stavbe, ki so krog in krog tako rekoč nazidane na stolp. Na vzhodni strani stolpa se nahaja lesno skladišče tvrdke Straschill & Fel-ber, ki ima v skladišču velike količine dragocenega lesa takozvane sperovke, ki predstavljajo vrednost okoli 100.000 dinarjev. Ker se skladišče nahaja tik pri stolpu, je bila nevarnost, da se skladišče vname in so radi tega pričeli skladišče , izpraznjevati. Večji del lesa pa je že bil pokvarjen, kajti preko skladišča se je razlila voda, in je bil les, zlasti sperovke, premočen. Okoli 9. ure so izpraznili stanovanja, ki se nahajajo ob južni strani stolpa in je na nekaterih hišicah iže pričelo goreti ostrešje in je obstojala velika nevarnost, da se požar razširi .na vse sosednje stavbe, v katerih stanujejo ljudje. Iz stanovanj1 so gasilci iznesli pohištvo in druge predmete ter so bili ljudje, ki pripadajo večinoma revnejšim slojem, vsi .iz sebe v strahu, da izgubijo še to malo, kar imajo. Zlasti obupane so bile nekatere starejše žene. Vse okoliške stavbe so vse premočene od vode, ker so padale s stolpa opeke na strehe sosednjih stavb, ki so prebile ostrešja^ tako da je voda v velikih količinah prišla v stanovanja ter vse premočila in uničila. Zlasti veliko škodo trpi med drugim trgovka Mervarjeva, ki ima svojo trgovino na južni strani stolpa, in sicer v bližini Dabrin-Kerjeve gostlne. Voda je vdrla skozi strop v trgovino ter -celo trgovino preplavila.
V zadnjem trenutku so znesli iz trgovine Špecerijsko im drugo blago, vendar so vsi predmeti pokvarjeni.
iaduie tekfoMtM, vesti
Med požarom se je med radovedneži razširila vest, da je v stolpu tudi stara mumicija in da se vsak čas lahko pričakuje eksplozija. Ta vest se je med radovedneži bliskovito razširila in ljudje so se pričeli iz neposredne bližine požara odstranjevati. Do eksplozije seveda ni prišlo, ker ni stolp nikdar služil kot mu-nicijsko skladišče. Ob pol 10. uri dopoldne je požar že. uničil vso notranjo opremo- stolpa in so goreli še samo predmeti, ki so bili v stolpu. Stolp je kakor velikanski dimnik, ali visoka peč, iz katerega švigajo plameni. Ob navedenem času so pričeli gasilci naskakovati sam stolp ter se s pomočjo lestev povzpeli na vrh stolpa in odtod pošiljali ogromne količine
vode v notranjost gorečega stolpa.
Kako je pravzaprav požar nastal, se trenutno ne ve. Domnevajo pa, da je nastal sam od sebe in to radi tega, ker so bile v stolpu stare cunje, ki so bile morda prepojene s terpentinom, oljem in sličnim. Na požarno nevarnost v stolpu je tudi naš list že nekajkrat opozarjal, vendar se naša opozorila niso upoštevala.
Brambni stolp so -bila nekdanja mestna vrata, kasneje Tschelligijev stolp. Ta stolp sliči Alb. Diirrerjevim stolpom v Nurnbergu. To je najbrže edini stolp še iz rimske dobe, ker sliči po načinu gradnje nekdanjim rimskim strašilnim stolpom.
Odlikovanje. Na predlog trgovinskega ministra je bil odlikovan z redom Jugo-slovenske krone 3. stopnje bivši narodni poslanec, ravnatelj tovarne za dušik v Rušah, g. Anton Krejči. Iskreno čestitamo!
Kabel Maribor—Beograd. Licitacija za nabavo kabla Maribor—Beograd je bila zopet popolnoma brezuspešna. K licitaciji ni prišel sploh noben ponudnik, med drugim tudi zato, ker je morala biti vsaka ponudba kolkovana s 25.000 din.
Din 30.000
je zadela danes glasom telefonior.ega poročila iz Beograda
srečka štev. 77.692
ki je bila kupljena v Bančni poslovalnici Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25.
-Nov stolni vikar. Za vikarja tuk. stolne in mestne župnije je imenovan dosedanji prvi korni vikar g. -Peter Pribo-žič. Za
II. kornega vikarja pri tuk. stolni župniji je imenovan dosedanji III. magdalenski kaplan g. Jožef 'Schondorfer.
O	čem bodo razpravljali mestni očetje. Na prihodnji seji mestnega sveta 26. t. m. bodo med drugim razpravljali o -regula-,ciji Glavnega trga, o parcelaciji zemljišča Vinarske šole ob Vrbanovi ulici, o prošnji odbora za postavitev cerkve Presv. Reš-njega telesa v Mariboru, ter o prodaji vojašnic in zgradbi zasilnih oz. delavskih stanovanj.
Iz katastrske službe. Upokojen je Josip Novotni, arhivar VIII. pol. skup. pri katastrski upravi v Ptuju.
V	izvozu jabolk v Nemčijo je nastal
zastoj. Edina pomoč bi bila, kakor pravijo, stabilizacija tečaja marke na 14.50 din.
Iz železniške službe. Premeščeni so: prometni uradnik IX. pol. skup. Aleksej
Konopenko iz Novega mesta v Ptuj, prometni uradnik IX. pol. skup. Anton Zupan iz Ormoža na postajo Bled-Lesce, strojevodja IX. pol. skup. Matevž Jerina iz kurilnice v Mariboru v kurilniono izpostavo na Suša-ku, Friderik Sever, prometni uradnik Vlili. pol. skup. in šef po-< staje Kotoriba, k postaji Rakek, Ivan Glavač, prometni uradnik VIII. pol. skup. postaje Čakovec, za šefa postaje Kotoriba, Leopold Gams, prometnik VIII. pol. skup. pri postaji Slovenska Bistrica, za šefa postaje Višnja gora, Franc Šircelj, prometnik VIII. pol. skup. in šef postaje Sv. Rok-Lupinjak, za šefa postaje Slovenska Bistrica, mesto-, Jožef Remec, prometnik
IX. pol. skup. in šef postaje Slovenska Bistrica mesto, za šefa postaje Sv. Rok-Lupinjak.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Vidmarjeva in Savostova lekarna.
Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: v južnih Alpah po večini jasno im toplo.
Mestna podjetja — avtobusni promet sporoča, da vozi mestni avtobus 22. avgusta do Pohorskega doma. Vožnja bo samo v slučaju lepega vremena in ob zadostnem številu prijav. Interesenti naj pošljejo svoje prijave najkas-neje do 21. t. m. (19. ure) v prometno pisarno avtobusnega prometa, Glavni trg, tel. 22-75. Vrnitev ob 19.30. Cena v eno smer Din ,30, povratna karta Dim 50.
Opozarjamo že danes, da bo v nedeljo, dne 5. septembra prva velika javna veselica nižjih poštnih uslužbencev na telovadišču Sokola I. v magdalenskem okraju z raznimi točkami in plesom. Igra lastna godba. -Opozarjamo že sedaj na to veliko prireditev.
Drevj ob ugodnem vremenu v mestnem park« koncert od 20.30. do 22. ure. Igra vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. kapetana Jiraneka.
Vlomilci v profesorjevo stanovanje. V stanovanje prof. dr. A. Dolarja, stanujočega v Wildenrajnerj»3vi ulici 13/11, se je vtihotapil doslej še neznani storilec, ki je iz kuhinje ukradel ročno torbico, v kateri je bila hranilna knjižica mariborske Posojilnice ter 400 dinarjev gotovine. Vlomilec je še prebrskal omare in predale v kuhinji1, ukradel še nekaj drugih predmetov ter s plenom neopaženo izginil. Policija sedaj poizveduje za zlikovcem.
Avto v železniške zapornice. Na železniškem križišču med železniškima postajama Otiški vrh in Dravogradom je pri km 73.067 zavozil avto z evidenčno številko 2-587 v železniško zapornico, jo -predrl ter se ustavil tik pred tračnicami.
V	naslednjem trenutku je privozil mimo vlak in bi prišlo kmalu do usodne nesreče, če bi avto vozil te nekaj cm naprej. Zadeva bo predmet sodne obravnave, ker je bil šofer avtomobila ovaden tuk. državnemu tožilstvu.
V nedeljo 22. avgusta ob 15. uri
na letnem gledališču Sokola Ruše
DOMEN
ljudska igra v 3 dejanjih
Pred šolo ga je zadela kap. Pred
osnovno šolo na Reki so našli davi nekega mlajšega moškega, v katerem so spoznali ljudje 35letnega viničarja Antona Špureja iz -Radizela. Zdravniška preiskala je dognala, da je pokojni Špurej umrl na posledicah smrtonosne srčne kapi. špurej se je v nočnih urah vrnil domov, pa je tik pred šolo najbrže omahnil in obležal mrtev. Prvotno so domnevali, da je postal morda žrtev kakšnega zločina, vendar pa je to domnevo zavrgla zdravniška preiskava.
?AUkikove Movite
Zadnji dan za prijave za prekrasen »Putnikov« izlet z modernim avtokarom na Grossglockner—Zeli am See—Salzburg—St. Wolfgang—Graz je v petek, dne 20. t. m. do 10. ure dopoldne. Cena popolnega aranžmana je le Din 1000. Izkoristite ugodno priliko, prijavite se takoj pri »Putniku« Maribor.
Japonci hočejo uničiti vso kitajsko vojno mornarico
TOKIO, 19. avgusta. Vrhovni poveljnik japonske vojne mornarice, admiral princ Fušima, je bil včeraj ob 16. uri od mikada sprejet v daljši avdienci. Ta avdienca je v vseh mornariških krogih zbudila veliko pozornost. V teh krogih se zatrjuje, da bo imela poškodba japonske vojne ladje »Isumo« po kitajskih vojnih brodovih težke posledice. Japonska se je odločila, da uniči vso kitajsko vojno mornarico. Kitajci razpolagajo s 111 edinicami.
PEJPING, 19. avgusta. V pristanišče Cingtau je zaplula eskadrila 11 edinic japonske mornarice.
ŠANGHAJ, 19. avgusta. Sinoči ob 22. uri se je pri Pootungu razvila obojestranska topniška borba. Ves Šanghaj je zažarel v svitu ognja in eksplozij šrap-nelov. Več francoskih, angleških in ameriških vojnih ladij je odplulo v koncesije, da ščitijo svoje državljane.
Balkan — gospodarska celota
BUKAREŠTA, 19. avgusta. V smislu sklepa Gospodarskega sveta Balkanske zveze v Atenah bi se morali sestati odbori trgovinskih zbornic držav Balkanske zveze dne 27. septembra v Bukarešti. Konferenca zbornic bi trajala tri dni. Na 'konferenco bi bilo povabljenih po 12 delegatov iz vsake države. Poteg tega pa bi na konferenci sodelovalo še večje število strokovnjakov. Kakor -poročajo iz Bukarešte, je tamošnja zbornica določila dnevni red konference takole: 1. organizacija servisa pri trgovinskih zbornicah na enotni podlagi, da bi se olajšala trgovinska zamenjava med državami Balkanske zveze. 2. Proučevanje trgovinske zamenjave med vsemi štirimi državami ter sklenitev novih določb, da bi se ta zamenjava povečala. 3. Priznanje medsebojnih ugodnosti. 4. Organiziranje enotnega gospodarskega sistema za olajšanje zunanje trgovine med državami Balkanske zveze. 5. Organizacija trajnega sodelovanja trgovinskih zbornic vseh balkanskih držav.	.
HITLER POZVAL PROTESTANTSKE
CERKVENE VODITELJE V BERCH-_____________ TESGADEN.
LONDON, 19. avgusta. Angleški dopisniki poročajo, da se je Hitler odločil, da osebno intervenira v cerkvenem sporu. Hitler je pozval vse protestantske cerkvene voditelje v Berchtesgadenu, da skupno z njimi razpravlja o položaju cerkve. Pastorju Dibeliusu so po vsej Nemčiji prepovedali pridigovati, ker je s prižnice razglasil, da je 80 pastorjev v za--poru.
BEG ŽENA IN OTROK IZ ŠANGHAJ-SKEGA PEKLA.
i	ŠANGHAJ, 19. avgusta. United Press poroča, da je skoro 3000 žena otrok na begu iz šanghajskega pekla. Kitajci so v bitki pri Nankavu zmagali. Japonci so pustili na bojišču 5000 mrtvih, Kitajci pa 1500. Pri Nankavu imajo Kitajci zbranih okoli 100.000 oboroženih mož. Pričakuje se vsak trenutek dekret o splošni mobilizaciji v Kitajski. Tudi poročajo o kitajskih vojnih uspehih na čakarski fronti.
Zopet.
— Glej žena, že zopet sem našel tvoj las v juhi.
— Žena: Ah, to nič ne de, možiček, saj jih imam še mnogo na glavi.
Pogovor med zakoncema.
On: »Oh, ko bi jaz pred poroko bolje
poznal tvojo preteklost, potem---------------«
Ona: »Bi me gotovo ne vzel v zakoini.« On: »Toi ne, pač pa bi zahteval — več dote.«
Najdaljša cesta na svetu
Amerika prednjači med vsemi državami, kakor v vsem drugem, tako tudi v gradnji najlepših ter najdaljših cest. — Američani grade sedaj takozvano »Mednarodno oceansko cesto«, ki bo vodila iz Fairbanksa na Aljaski do mesta Buenos Aires. Ta najmodernejša in izmed dosedanjih cest najdaljša, bo vezala najskraj nejšo severno točko Amerike z najjužnejšimi predeli ameriške celine. Iz Aljaske se vije ta najmodernejša in vsem zahtevam današnjega prometa odgovarjajoča cesta ob Tihem oceanu do Mehike in gre odtod preko Srednje in Južne Amerike do Valparaiza. Tu se obrne na vzhod, prebije kordiljersko gorovje in se kenča v Buenos Airesu ob Atlantskem oceanu. Doslej je zgrajenih že nad 20 kilometrov in napredujejo gradbena dela s pravo ameriško brzino, tako da bo cesta v najkrajši -dobi že lahko izročena svojemu namenu.
Živinska sejma v Ptuju. Na živinski sejem dne 17. avg. t. 1. je bilo prignanih 69 volov, 326 krav, 16 bikov, 31 juncev, 95 telic, 4 telet, 63 konj, 13 žrebet, sku-paj 617 glav živine. Od tega je bilo prodanih 35 volov, 152 krav, 7 bikov, 4 juncev, 49 telic, 1 tele, 29 konj in 4 žrebeta. Skupaj 281 komadov, od tega 2 konja v Avstrijo. Cene so bile pri volih 4—5.50 din, pri kravah 2.75 do 4.50 din, pri bikih 3.75 do 5.50, pri juncih 3.75 do 4.25 din, pri telicah 3.50 do 5 din. pri teletih 5.75 -din, konji so se prodajali po 450 do 5000 din eden, žrebeta pa po 900 do 2000 din eno. Na svinjskem sejmu dne 18. avg. t. 1. je bilo prignanih 141 svinj, 110 pras-cev, skupaj 251 rilcev. Prodali so pa 59 komadov. Cene so bile: Prasci od 6 do 12 tednov stari so se prodajali po 70 do 140 din za komad, pršutarji 6 do 6.50 din, plemenske svinje 5.50 do 6 din, vse za kilogram žive teže.
Kino. V soboto 21. avg. ob pol 21. uri, in v nedeljo 22. avg. ob pol 19. in pol 21. urj se predvaja film »Princesa Dagmar«, v glavnih vlogah Angela Zalokar in A. Horbiger.
Ptujski klub Drava odigra v nedeljo prijateljsko nogometno tekmo na svojem igrišču s SK Čakovcem.
Nagradna ostra strelska tekma. Dodatno k poročilu v »Večerniku« glede nagradne ostre strelske tekme dne 22. t. m. sporočamo, da je Pobrežka Strelska družina tekmovanje na meddružinski tarči odklonila, radi česar bodo člani vseh sosednjih družin kakor Mariborčani tekmovali na tarči za goste. Tekmovanje bo trajalo od 7.—12. ure. Nagrade se bodo razdelile pri popoldanski prireditvi v Pulkovem vrtu na Teznem. Prijatelji stre!] skega športa iz Maribora in okolice ne pozabite na našo tekmo in veselico.
Sestani
Osebne vesti. Dosedanji šef tukajšnje 'davčne uprave inšpektor Ivan Sušel je premeščen v Brežice. Na njegovo mesto pride Ivan Rozman, davčni kontrolor iz Radovljice. — Na osnovno šolo je premeščena ga. Vanda Rothi iz Šmarja pri Jelšah. Na šolo v Topolšici je premeščena ga. Giza Natek iz Marenberga.
Nev cenzurni odbor pri Združeniu obrtnikov. V petek zvečer se je vršil sestanek vseh tuk. članov-delničarjev Za-natske banke. Ob tej priliki je bil izvoljen nov cenzurni odbor: Novak Ivan, slikarski mojster, Senica Ivan, trgovec, Zeli: Franc, kleparski mojster, Hauke Hubert industrijec in Volk Jakob, krojaški mojster.
Občinska seja. Pred dnevi se je vršila seja uprave mestne občine skupno z vo dovodnim in finančnim odborom. Vodil jo jc župan dr. Mayer. Prečitan je bil po banski upravi pregledani občinski prora čun z z leto 1937-38. Nadalje je seja raz-pravljala o vodarinskem vprašanju, ki vedno ne predstavlja pravične rešit ve v pogledu vodarine in prejemanja vo-de. Vodovodnemu odseku se prizna po polna samostojnost. Odsek bo odšle, sam vodil korespondenco s strankami ter upravljal vodovodni register, o svo jem delu pa bo poročal na plenarnih se-
jah. V doglednem času bo tudi sestavil nov pravilnik in cenik. S to podelitvijo avtonomije odseku smemo upati, da bo odsek, k: ga tvorijo predsednik Vrabič, Senica, Šumer, Toter in Lekše, kmalu rešil pereče vodovodno vprašanje v korist vseh občanov.
Hat/ue g tkueskega fu&fa
Občinski sluga na cesti. IzgUbil je službo občinski sluga v Veržeju g. Žabota Martin, ki je opravljal to službo nad 15 let ter je radi svoje starosti za drugo delo skoraj nesposoben. Pregrešil se je s tem, da je poleg svojega obhoda po občini delil tudi članom JNS vabila za sresko mladinsko skupščino JNS v Ljutomeru.
Uspehi ljutomerskih konj. Kakor smo že poročali se udeležujejo naši konji tudi dirk v Beogradu in so doslej dosegli sledeče uspehe: 18. avgusta je dosegla Salta (last g. Šumaka v Ljutomeru) zmago v poskusni vožnji v času 1,49, v tretji dirki pa Pelikan v času 1,39. Lepe uspehe so dosegli tudi Nervus vitae, Peron, Oriksa, in Krka. 1. avgusta pa so dosegli piuropoljski konji sledeče uspehe: V dirki dvoletnih je zmagala zopet Salta, last g. Šumaka, v času 1,46. Nervus vitae je dosegel v dirki na 2300 m tretje mesto (last nik g. Alojz Slavič). Peter Pilot (last g. Slaviča Ludvika) je bil prvi v vožnji 1600 m. V vožnji 2200 je zmagal kot prvi Pelikan (last g. Slaviča Jožka). Vsekakor bodo doseženi rezultati tudi druge prepri čali o vrednosti muropoljskega dirkača.
Leto komarjev. Letošnje leto ni leto mnogih pridelkov, pač pa leto komarjev, ki jim ugaja letošnje mokro vreme. Komarji niso samo ob večjih vodah, pač pa so razprostrli svoja bivališča po vsej daljini okolici. V okolici se že pojavlja malarija, ki je že skoraj v vsaki vasi ob Muri.
Dva tajnika. Občina Cezanjevci je mala občina in ima dva tajnika, to pa radi tega, ker je nova občinska uprava nastavila drugega, prvi pa noče kljub odpovedi zapustiti službe, ker je invalid, novi tajnik pa je bogat posestnik, ki ima 25 oralov zemlje. Stari tajnik invalid se je proti odpovedi, ki mu ni utemeljena, pritožil, istotako krajevni odbor vojnih invalidov v Ljutomeru in Oblastni odbor v Ljubljani. Zanima nas, kako se bo upošteval invalidski zakon.
h ečtHeiuepa Si. Jtfa
ovinek. Navozil se je že material za tozadevno gradbo. Potem so ta načrt opustili z novim načrtom, da se zgradi novi del ceste naravnost ob železnici levo od mosta do trgovine Svaty. S tem načrtom, bi se ustvarilo cesto naravnost od mosta na staro cesto preko predora pred Svaty-jem. Vse je šlo za tem, kaj bi manj stalo. Konečno se čuje, da ne bo ne enega ne drugega, češ da je stari most samo za ne kaj era ožji od zakonito predpisane širine. Ostrih ovinkov je na tej cesti še cela vrsta, ki bi se pa odpravili s prav malimi stroški. Asfaltiranje ceste je draga stvar. Ko gre za takšno cesto, ki je glavna v osrčju Evrope, ki vodi na naš Jadran, bi se moralo pri moderniziranju iste voditi več obzirnega računa, kakor pa samo o tem, da manj stane.
SftoeiM #iŠ0H$e
Nov športni klub v Mariboru. Kakor smo doznali se organizira nov športni klub, ki se bo mazival SK Sava.
SK Železničar : ISSK Maribor. Na stadionu SK Železničarja bo v nedeljo 22. t. m. prijateljska nogometna tekma med ,SK Železničarjem in ISSK Mariborom.
Lahkoatletski dvoboj SK Rapid:SK Maraton bo v nedeljo 22. t. m. 'na igrišču SK Rapida.
Spor v našem plavalnem športu med savezom in ligaši Ilirijo. Viktorijo in Jadranom, se vse bolj zaostruje. Omenjeni klubi, ki so najboljši v naši državi, nočejo sodelovati pri izbirnem tekmovanju za sestavo državne reprezentance in državnega prvenstva, ki bo prihodnjo nedeljo v Dubrovniku. V kratkem se bo namreč vršila meddržavna plavalna tekma med ČSR in Jugoslavijo in se še ne ,ve, kdo bo naše barve zastopal.
Avstrijci so boljši. V Celovcu se je vr-,Sila meddržavna tekma v rokoborbi med
.Jugoslavijo in Avstrijo. Prvo srečanje, ki se je vršilo preteklo nedeljo, se je končalo z zmago Avstrije v razmerju 5:2. ,Tudi revanžna tekma, ki se je vršila v ponedeljek, se je končala z zmago Avstrijcev in sicer z istim rezultatom kakor v nedeljo.
Radia
Toliko let obljubovana cesta državna meja - Maribor se sedaj urejuje. Ni pa onega vrveža v Št. liju, ki se je pričakoval s tem delom. Več let so računali razni obrtniki, da se z delom urejevanja ceste poživi gospodarski promet, ter zboljša zaslužek. Tudi domači delavci in kmetje so računali na zaposlitev in zaslužek. Čez mesec dni je bil vsak dan naval delavcev na pisarno, ko so čakali na sprejem na delo. Vedno so bili izgovori, da pričakujejo stroje. Na delo so se jemali le redki posamezniki, dokler se niso obleganci porazgubili. Dela le 50—60 delavcev, ki so tako slalbo plačani, da se niti po gostilnah ne pozna kakšno zboljšanje prometa. Cesta se šliri ter pripravlja za asfaltiranje, ki se bo 'pričelo prihodnje dni. Naravnost prometna ovira ki kvari značaj moderne ceste, je ostri ovinek pre ko mosta čez železnico. Od početka so govorili, da bodo tu najpreje začeli z ure jevanjem tega mosta, da se odpravi ostri
Radio Ljubljana. Razpored za petek 20. t. m.: Ob 12: Iz naše narodne zakladnice (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Vsakemu nekaj (plošče). — 19: Čas, vreme, poročila, spo'red( obvestila.
— 19.30: Nac. ura: Spomin na otok smrti.
— Vido 1916 (prof. dr. Guič). — 19.50: Podoknice (plošče). — 20.10: Zenska ura: Gospodinja in vrt (ga. Ivanka Velikonja).
— 20.30: Koncert godbe »Sloge«. — 22: čas, vreme, poročila, spored, obvestila.
— 22.15: Angleške _________________________
la smeU Ut ddke vdJja
Narobe.
— Ne dvomite o moji zvestobi, gospodična Matilda! Zvestoba moja je čisto zlato!«
s »Čisto zlato bi mi bilo ljubše.«
Nezanesljivost moških.
Kako se človek moti o moških! Do danes sem mislila, da ljubim edinole Oskarja; danes sem pa naenkrat spoznala, da /mi je Emil desetkrat ljubši.
Na dekliškem liceju.
Profesor: »Malinšek, ali ste se Iže ba-vil: s Karolom Četrtim?«
Učenka:	»Oprostite, gospod profesor,
Karol je šele moj tretji!«
Razno
IZJAVA!
Na obvestilo v »Večerniku« štev. 4521 izjavljam, da nisem svojevoljno zapustila svojega moža, pač pa pod pritiskom tragičnih družinskih razmer. Moi mož ni bil in ne bo za mene plačnik, ker sem obrtnica jaz. Opozarjam pa svakogar. da jaz za njega nisem plačnica. — Veronika Kubiš.	'1543
IZLETNIŠKA GOSTILNA »GRlC«
Oset- Rošpoh. Prenočišče, letovišče, avtocesta. Telefon 28-07.	45318
SVARILO!
Podpisani svarim vsakogar, ki bi raznašal o meni neresnične vesti in me obrekoval, ker bom proti vsakomur sodno postopal. Rozman Bogomir, nadmlinar, Maribor. 4536
Posest
NAPRODAJ PARCELA
v centru; Maribora. Vprašati Vetrinjska 13.	4536
Kupim
GOSTILNO
kupimi ali vzamem v najem. Ponudbe pod »Takoj« na 1 upravo.	4537
Prodam
VINOTOČ ŠTURM
Počehova pri opekarni, toči prvovrstni sortirani rulandec od 5 litrov naprej po Din 8.— 4534
Nova, lepa
SPALNICA
ugodno na prodaj. Vprašati »Salon Olga« Kopališka 2. 4516
KOLESA
kakor šivalne stroje proda na obroke na račun Din 100.— mesečni obroki po Din lOo.— Mehanik Rupert Draksler, Vetrinjska ul. 11. tel. 23-79. 4388
Nova, moderna
KUHINJSKA OPRAVA
zelo poceni naprodaj. Tudi po samezno. Studenci, Ciril-Me-todova 2.	4541
Sobo odda
Oddam
OPREMLJENO SOBO
na desnem bregu. Vprašati salon »Olga«, Kopališka 2-4517
SOBA
sončna, zračna, mirna, lepo opremljena, se odda. Istotam se sprejme uradnica v veliko sobo k domači hčerki. Naslov in pogoji v upravi »Večerni-ka«.	4500
Sobo išče
DIJAK
trgovske akademije išče sobo s posebnim vhodom in hrano- Naslov: S. Gajšek, Slo-venjgradec.	4514
Stanovanie
SOBO IN KUHINJO
oddam. Studenci, Ciril-Meto-dova 14.	453$
Službo dobi
UCENCA
sprejmem takoj v modno trgovino. Aleksandrova c. 9. 4532
UČENKO
sprejmem takoj v trgovino s kuhinjsko posodo, steklom ifl porcelanom. Vicel. Maribor. 4542
Lepi
pisarniški prostori
v Gosposki ulici se s 1. septembrom 1937 oddajo v najem. Najemnina nizka, bližin3 do vseh uradov. Naslov pove uprava lista
Skrivnosti
»Pismo župnika pri Sv. Jakobu, ki mi Vas priporoča, mi je zbudilo spomine, ki jih ne bom nikoli pozabil... in se bom za srečnega štel, če Vam bom mogel v Parizu iti na roko. Ali mislite ostati tukaj dolgo časa?«
»Samo nekaj dni, gospod.«
»In kam pgjdete sedai?«
Nič ne vem, kam bi.«
»Dobro, tedaj... ne izgubljajva časa. Pojdiva mladi prijatelj. Kadar 'bova pri meni doma, se lahko mirno pogovoriva, in če Vam moji nasveti pomorejo, da izberete dobro pot, bom hvaležen izvrst-
nemu župniku pri Sv. Jakobu, ki mi Vas je poslal.«
Po teh besedah sta duhovnika odšla.
Gospod Karlo je stopal naprej, njegov tovariš pa za njim, uravnajoč korak po njegovem; šel je skozi nočni pariški šum, ne da bi se količkaj menil zanj.
Ko sta prehodila velik del mesta, sta se ustavila pred obširnim poslopjem, ki se je s svojo temno, mrko zunanjostjo od bijalo od mračnega neba. Gosti oblaki so grozili z bližnjo nevihto.
Pred težkimi, z železom obitimi vrati je stopala straža s pravilnim, enakomernim korakom gor in dol.
»Tukaj smo!« — je dejal gospod Karlo, obrnivši se proti vratom, ki so se pred njim odprla.
»Kakšno poslopje je to?« — je vprašal
mladi duhovnik jecljaje.
»To je ječa, imenovana roketska, in jaz sem nje kurat,« — je odgovoril gospod Karlo.
Vstopila sta. Ko sta korakala preko dvo rišča in prišla v svetlobo plinove luči, je kurat pogledal svojega spremljevalca ter kriknil začudenja.
Mladi duhovnik je bil mrliško bled...
»Kaj Vam je?« ga je vprašal živahno.
»Nič, nič mi ni.« — je odgovoril sprem ljevalec v zadregi. — »Nisem še navajen na take prizore in misel, da sem v ječi na smrt obsojenih, me je pretresla.«
Gospod Karlo mu je sočutno stisnil roko.
»Nič ne dč, dragi prijatelj« — mu je rekel ljubeznivo, — »to čustvo prihaja iz
dobrega srca in Vam ga ne morem zaiue riti. Delo, ki nam je odločeno, je često težko in mučno, toda On nam zna dati tudi dovolj moči, da ga srečno izvršim®: Tudi Vam bo dal ob svojem času moč, ki je sedaj še nimate. Pa pohitiva, ne >z' gubljajva časa, ker se bojim, da bom n°' coj še moral prestati težko preizkušnjo-»Kako preizkušnjo, gospod kurat?« »Nič... Nič! Pojdiva, pojdival«
Ko sta hotela oditi po stopnicah, je sto pil h gospodu Karlu ravnatelj jetn^siu • ga odvedel v kot in mu nekaj zašePe
Kurat je vztrepetal... toda ko je ^ del, da ga njegov tovariš opazuje, J« stopil k njemu in mu pokazal Pot . vzgor. Nekaj trenutkov pozneje vrata svoje sobice.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani.
Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.