gioielli - dragulji 4l?malalan VfiŠfi DRfiGUUfiRNfi z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine uuuiju.malalan.com Novi odbor SDGZ-ja za Goriško določil svoje vodstvo in prioritete Schengen: uradna slovesnost na mejnem prehodu Škofije Primorski ČETRTEK, 22. NOVEMBRA 2007 Št. 276 (19.059) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Razprodaja interesov države in državljanov Dušan Udovič Nova afera v zvezi s tajnim do-govarjanem med javno radiotelevi-zijsko mrežo in Berlusconijevim zasebnim medijskim imperijem pravzaprav ne bi smela presenečati nikogar. Saj smo imeli v času nastopa desnosredinske vlade vsak dan pred očmi metamorfozo zlasti prve re-diotelevizijske mreže, ki je dan za dnem drsela v območje servilnega konsenza vladni politiki. V premišljenih, vendar navzven jasno zaznavnih dozah je Cavaliere zasedal državno televizijo, povzdigoval dvorjane kot je Vespa in si nazadnje privoščil dati na čevelj Biagija in San-tora. A to sta bila dva, gotovo je bilo še nekaj primerov, večina vidnih novinarjev in vodilnih kadrov pa je v strahu pred čistkami raje izbrala la-godnejšo pot, nekako v značilnem stilu »tengo famiglia«. Vse to je še zelo sveže, a kaj, ko je ljudski spomin tako tragično kratek. Na to pa gotovo računa voditelj opozicije, ko se nonšalantno požvižga tudi na svoje dosedanje zaveznike in z nesporno spretno marketinško potezo kot zajca iz klobuka potegne novo stranko. Če bodo sumi potrjeni in bo dovolj volje, da se gre stvari do dna, lahko afera Rai-Mediaset postane nov potres za italijansko politično sceno. Pa tudi priložnost, da se postavi na jasno konflikt interesov, ki že najmanj petnajst let težko pogojuje življenje v tej državi. Sodeč po dosedanjih razkritjih se nakazuje nova umazana zgodba, v kateri so vodilni ljudje javne radiotelevizijske ustanove na kriminalen način razprodali interese države in državljanov. Saj gre za utiranje poti zasebni konkurenci človeka, ki je s svojimi, večinoma medijskimi posli, potrojil svoje osebno bogastvo v času, ko je bil predsednik vlade. ITALIJA - Dnevnik La Repubblica objavil izvlečke prisluškovanj finančne straže Sum o tajnem dogovarjanju med družbama RAI in Mediaset Šlo naj bi za usklajevanje sporedov in poročanja za časa Berlusconijeve vlade trst - Obisk ministra za prevoze Alessandra Bianchija Prihodnost je v povezavi Včeraj dopoldne se je srečal s slovenskim ministrom Žerjavom, popoldne pa s predstavniki tržaške Pristaniške oblasti Minister za prevoze Alessandro Bianchi na včerajšnjem srečanju v Trstu kroma TRST, LJUBLJANA - Italijanski inister za prevoze Alessandro Bianchi je včeraj tako v Ljubljani kot v Trstu po uda ril po memb nost so de lo - vanj a tržaškega in koprskega pristanišča. V tej luči bodo v kratkem tudi podpisali pismo o nameri o povezavi med obema, italijanske vlada pa naj bi se lo ti la tu di vpra šanj pro sto -carinskih območij tržaškega pristani šča. Na 7. strani RIM, MILAN - Med vodilnimi možmi državne radiotelevizije RAI in zasebnega televizijskega koncerna Mediaset naj bi v preteklosti prihajalo do tajnega dogovarjanja o usklajevanju sporedov in poročanja o pomembnih dogodkih. To naj bi izhajalo iz prisluškovanj finančne straže, katerih izvlečke je včeraj objavil rimski dnevnik La Repubblica in katerega pisanje je povzročilo pravi politični vihar. Mediaset bo tožil časopis, sindikat novinarjev RAI Usigrai pa je pripravljen tožiti tiste, ki bi jim dokazali vpletenost, RAI pa je sprožil interno preiskavo. Oglasili so se tudi vidni politiki leve in desne sredine. Na 6. strani Čokova predala Bohincu mesto rektorja Univerze na Primorskem Na 3. strani Skedenj: železarna do leta 2014? Na 8. strani Trst: brez poceni bencina 320 evrov več stroškov Na 8. strani Nabrežinski občinski svet odobril sklep o Medji vasi Na 8. strani Števerjanski večer o boju proti raku priklical množico Na 15. strani LJUBLJANA - Pomembno priznanje Prof. Jože Pirjevec ambasador znanosti RS LJUBLJANA - Tržaški zgodovinar in profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter dolgoletni kolumnist našega dnevnika Jože Pirjevec je postal ambasador znanosti Republike Slovenije. Prof. Pirjevec je to pomembno priznanje prejel na si-nočnji slavnostni podelitvi Zoisovih nagrad in priznanj zaslužnim slovenskim znanstvenikom v Unionski dvorani v Ljubljani. Slovesnosti se je udeležila slovenska ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Do-linar, ki se je znanstvenikom zahvalila za njihove žrtve in delo za dobro slovenske in svetovne skupnosti. italija - Sinoči na njenem sedežu v Rimu Predstavili simbol Demokratske stranke Vodstvo Demokratske stranke s tajnikom Walterjem Veltronijem na čelu je sinoči v Rimu predstavilo simbol nove politične 2 Četrtek, 22. novembra 2007 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Čaka nas obdobje sterilnega razkola Jo2e Pirjevec / »Evropska komisija objavi vsako leto novembra poročilo o kandidaturi držav zahodnega Balkana za članstvo v Evropski uniji. Pričakovano je z nekolikšnim nemirom, tako nekako kot šolsko spričevalo. Letošnje poročilo postavlja Kosovo in Bosno na dno razreda. Obnašanje Srbije je v marsičem pomanjkljivo. Hrvaška j e na vrhu, čeprav bi lahko bil a boljša. Prihodnji tedni bodo za Balkan odločilni. 17. novembra bodo volili kosovski Albanci. Teden kasneje je Hrvaška na vrsti. Bosna pričakuje novega premiera. Nad vsem lebdi bodočnost Kosova, ki bo po vsej verjetnosti kmalu enostransko razglasilo svojo neodvisnost od Srbije. Hrvaška vsekakor upa, da se bo izvlekla iz balkanske močvare«. Tako prikazuje The Economist prejšnjega tedna razmere v državah naslednicah bivše Jugoslavije in pripominja, da imajo Hrvati marsikateri razlog za zadovoljstvo: v oktobru je bila njihova država izvoljena v Varnostni svet OZN. Aprila bo verjetno povabljena, da se pridruži paktu NATO. Hrvat načeljuje novi balkanski regionalni skupnosti, ki ima sedež v Sarajevu. »Ni več vprašanje luči na koncu tunela«, pravi Miroslav Kovačic, tesni sodelavec prvega ministra Iva Sanaderja. »Mi smo že iz tunela. Pred desetimi leti smo bili stalno na dnevnem redu Varnostnega sveta; sedaj smo člani tega istega sve ta«. Kak pa Slovenija? Pri najboljši volji ne more mo re či, da bi bi li za do volj ni z raz me ra mi, v katere je zabredla naša domovina. Leta 1942 je general Vittorio Ruggero takole napovedoval ljubljanskemu škofu Gregoriju Rožmanu v zvezi s protikomunistično milicijo, ki se je v boju proti OF postavila v službo okupatorjem: »Nam Italijanom je v veliko pomoč, toda med vami Slovenci ustvarja tolikšno sovraštvo, da ga niti v petdesetih letih ne bo mogoče preseči«. Kako dober prerok je bil, lahko ugotavljamo danes, v Gospodovem letu 2007, ko nas vprašanji ko-laboracije in odporništva še vedno zaposlujeta, kakor da bi ne imeli drugih aktualnejših problemov, s katerimi bi se bilo treba soočati. S prob-le mom uboš tva na pri mer, ki ta re na ti so če Slo -vencev, katerih povprečna plača je 650 evrov na mesec, če ni nižja. Ali s problemom samomorov, ki jih starejši ljudje izbirajo kot edino možno rešitev, ker s svojimi penzijami ne morejo preživeti. Kar zadeva samomore, je Slovenija na samem vrhu svetovne lestvice, saj letno dosega 30 mrtvih na 100.000 prebivalcev. Da ne omenjamo jetrne ciroze, posledice pijančevanja, ki terja enako število žrtev. Očitno je, da v naši druž bi ne kaj ni v re du, kaj ti ne spa met no bi bi -lo trditi, da oba tragična pojava nista tesno povezana in pogojena od psihičnih motenj, ki jih pospešujejo nezdrave razmere našega socialnega, po li tič ne ga in go spo dar ske ga vsa kda na. Živimo v veri, da je vse v redu in da smo uspešno premostili tranzicijo iz socializma v kapi ta li zem. V res ni ci ni ta ko, saj so vla de, ki so si sledile po osamosvojitvi, dovolile divjo privatizacijo in skrbele le za »naše«, kar je oškodovalo veliko večino tistih, ki niso bili ali niso pri ko ri tu. Stis ka, v ka te ri je so dob na slo ven ska družba, je bila razkrita ob priliki nedavnih predsedniških volitev, ki niso pomenile samo izbire med dvema kandidatoma, temveč so govorile o ideološki opciji volivcev. Izvolitev Danila Turka je do ka za la, da se ve či na Slo ven cev v da naš -nji vladni koaliciji ne prepoznava in da bi bilo tre ba v de li kat nem tre nut ku, ko nas ča ka pred -sedovanje EU, oblikovati kabinet državne enot-nos ti. Ja nez Jan ša je za ga to, v ka te ri se je zna -šel, spretno premostil tako, da je zahteval v parlamentu zaupnico, kar pa ne more izbrisati dejstva, da ga slovensko javnost več ne podpira. Opozicija s svoje strani ni znala izrabiti prilike za konstruktiven dialog znotraj strank, na katere je razcepljena, in za državotvorno stališče do ljudi na oblasti. Bojim se, da smo obsojeni na dolgo dobo sterilnega razkola, ki bo potrjeval, da so vraš tvu, o ka te rem je go vo ril ge ne ral Rug ge ro, še nis mo kos. VREME OB KONCU TEDNA Prehodno se bo povečal vpliv Atlantika Darko Bradassi_ V preteklih dneh je bilo vreme še razmeroma hladno. Toplejši višinski atlantski zrak še ni uspel povsem izpodriniti hladnejšega prizemnega, zato se je povečala stanovitnost in je nastal temperaturni obrat. V nižjih slojih sta se začeli zbirati vlaga in nesnaga. V prihodnjih dneh bo po dolgem času prehodno prevladovalo za to obdobje bolj običajno atlantsko vreme. Južni tokovi nam bodo prinašali vlažen zrak in občasne padavine, temperatura pa se bo občutno zvišala. Proti nam so doslej dalj časa pritekali suhi severni tokovi, ki so nam zagotovili dokaj neobičajen začetek jeseni. Oktober in november, ki sta pri nas običajno vlažna in še razmeroma topla, sta bila letos kar suha, povečini sončna in predvsem kar se tiče nočnih temperatur mrzla. S severnimi tokovi je pritekal mrzel in povečini suh zrak. Padavin je bilo zelo malo. V oktobru so bile količine v glavnem približno polovične glede na normalnost, v novembru pa v številnih krajih sploh še ni bilo omembe vrednih padavin. Vremenska slika se bo v prihodnjih dneh spremenila in nas bo popeljala v bolj običajne jesenske razmere. Nad Atlantikom je nastalo ciklonsko območje, ki se nad Pirenejskim polotokom poglablja in se počasi pomika proti vzhodu. Njegov vpliv na vreme pri nas se bo v prihodnjih dneh postopno povečal. V noči na soboto bo naše kraje dosegla vremenska fronLa. Vreme se bo postopno poslabšalo in bo zapihal jugovzhodni veter. Pojavljale se bodo občasne padavine, ki jih bo v prvi fazi največ v predalpskem pasu in v gorah, in to predvsem v bolj zahodnih predelih dežele. Najmanj jih bo ob morju, na Tržaškem bo občasno lahko tudi nekaj spremenljivosti. Ko bo fronta dosegla naše kraje, predvidoma od jutrišnjih popoldanskih ali večernih ur do sobotnih dopoldanskih, bodo padavine pogostejše in bodo zajele vse naše predele. Zaradi odjuge se bo meja sneženja v gorah občutno zvišala, in sicer do okrog 2000 m. Z odhodom fronte se bo, kot kaže, prehoden atlantski zadih že zaključil. Azorski anticiklon se bo povzpel do severnih evropskih vzporednikov, po njegovem vzhodnem robu pa se bo začel spet spuščati proti Sredozemlju zelo hladen zrak. Do prvega stika med toplejšim sredozemskim zrakom in hladnejšim severnim bo prišlo že v nedeljo, kar bo povzročalo novo oblačnost in ponekod padavine. Hladen vdor severnega zraka se bo nato, kot kaže, še stopnjeval v prvih dneh prihodnjega tedna. Zaenkrat še ni gotova njegova smernica. Kaže, da se bo najhladnejši zrak spustil proti Balkanu in da bodo naši kraji le na obrobju glavnine dogajanja. Ni pa povsem izključena tudi drugačna možnost z izrazitejšo ohladitvijo in občutnejšim poslabšanjem. Danes bo povečini oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami, kijih bo najmanj ob morju. Jutri bo oblačno z občasnimi šibkimi padavinami, ki se bodo v popoldanskih ali večernih urah nekoliko okrepile in zajele vse naše predele. Topleje bo. V soboto bo pretežno oblačno s padavinami, ki bodo čez dan postopno ponehale. V nedeljo bo spremenljivo oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami. Postopno se bo ohladilo. Na sliki: nad Atlantikom in nad zahodno Evropo se poglablja ciklonsko območje, ki preusmerja proti nam bolj vlažen zrak. ODPRTA TRIBUNA Potrebno informiranje italijanskih politikov in javnosti Samo Pahor Ob obletnici Osimske pogodbe je Primorski dnevnik objavil »Nekaj misli o deželnem zakonu za slovensko manjšino« deželne svetnice Tamare Blažina. Njeno razmišljanje postavlja vprašanje o sposobnosti in odgovornosti slovenskih politikov. Po besedah Blažinove lahko mislimo na lahkomiselnost slovenskih politikov: »Že od nekdaj mislimo, da vse to, kar se nam (organizirani manjšini) zdi sami po sebi umevno, mora biti tako tudi za vse ostale«. Osebno sem imel srečo, da sem za Binkošti leta 1972 nadomeščal Gustava Burattija na seminarju o manjšinah v Eru-opahausu v Neumarktu na Štajerskem in dobil za spremljevalca in tolmača študenta Christiana Altona z Južne Tirolske. Ta je na moje veliko presenečenje v razgovoru dejal, da se manjšina mora asimilirati, če hoče preživeti. Razumel sem, da je dal asimilaciji drug pomen kot ga beseda ima pri nas. In dejansko mi je pojasnil, da morajo manjšinci obvladati miselnost večine in oblikovati svoje zahteve po logiki večine. Iz besed Blažinove izhaja, da slovenski po li ti ki ni so ni ko li po mis li li na to ko -nec koncev povsem samoumevno dejstvo. Poenostavljeno rečeno so tovariši bili tovariši in pristaši iste stranke. Rahlo drugače je bi lo pri po li ti kih, ki so se po ve zo va -li na drugo stran. Verjetno so bili tam pač kristjani in cerkev je že učila prav. Po drugi strani je treba računati na brezmejno ignoranco premnogih sobesed-ni kov. Ko sem v ob čin skem sve tu v pe tur -nem govoru prebral dve razsodbi Ustavnega so diš ča, sem imel za do šče nje, da mi je nekaj dni kasneje policaj političnega oddelka kvesture, kije prisostvoval seji, dejal: »Zdaj sem raz umel, kaj ho če te«. Brezmejno ignoranco je izpovedal po odobritvi deželnega zakona za slovensko manjšino načelnik svetniške skupine »Cit-tadini per il presidente«, ko je izjavil, da je sedaj na vrsti Republika Slovenija, da izda zakon za varstvo italijanske manjšine. Druš tvo Edi nost mu je že dru gi dan po iz -javi poklonilo knjižico »Protection of ethnic com mu ni ti es in the Re pub lic of Slo -venia« (77 strani) in ga obenem obvestilo, da je knjižnici deželnega sveta poklonilo knjižico »Tutela delle comunita nazi-onali nella Repubblica di Slovenia«. Blažinova ne verjame, da bi bili nekateri kolegi iz vrst Marjetice (bivše) ali stranke Državljani za predsednika, ki so med razpravo izrazili določene pomisleke, slovenski manjšini sovražni ali »desničarji«. Ta izjava mi je priklicala v spomin poseg bralca Corriere della sera, ki je 4. 12. 2006 na pisanje Sergia Romana o fašizmu v Italiji, pripomnil, daje bil tržaški zgodovinar Fabio Cusin (1904 - 1955) mnenja (v knjigi »Antistoria d'Italia«), da fašizem ni bil epizoda v zgodovini Italije, temveč »l'accentuazione di alcuni caratteri nazi-onali politicamente e antropologicamente in de le bi li«. Moral bi prebrati Cusinovo besedilo, da bi videl, kako je utemeljil tako mnenje. Toda nastopi ministrice Lanzilotte, poslancev Violantej a, Bresse, Zaccarie (iz Demokrat ske stran ke) v zve zi s pred lo gom za ko -na za nov deželni statut (št. 519 v poslanski zbornici) postavljajo še ostreje vprašanje sposobnosti in odgovornosti slovenskih politikov. Obenem pa lahko prikličejo v spo min Kri stu so ve be se de » Po nji ho vih sa -dovih jih boste spoznali« (Matej, 7, 16), ki osporavajo vero Blažinove, da kolegi iz vrst Marjetice (bivše) ali stranke Državljani za predsednika niso slovenski manjšini sovražni ali »desničarji«. Tokrat imamo opraviti pretežno s predstavniki nekdanjih Levih demokratov, med katere spada tudi poslanec Maran s svojimi izpadi proti furlanski manjšini. Odločilno besedo pri tem pojavu ima poročevalec za obravnavani predlog zakona Luciano Violante, ki je med tržaškimi Slovenci zaslovel s spravnim srečanjem s Francom Finijem, ki naj bi ga bil organiziral nenadkriljivi Stelio Spadaro. Pri vsem tem je seveda koristno ugotoviti, v kolikšni meri so nesprejemljiva stališča odvisna od neznanja ali ignorance in v kolikšni meri od politične volje , da se omeji »pieno sviluppo della persona umana« (3. člen ustave) pripadnikov jezi- kovnih in narodnih manjšin. Pri pravno izobraženih osebah, kot je bivši sodnik Luciano Violante, seveda ni dopustna nobena pravna ignoranca. Ko je 15. novembra 2007 trdil, da »-l'autonomia speciale si fonda su una deci-sione dello Stato sovrano, anche se vi sono i casi particolari del Trentino Alto Ad-ige e della Valle d'Aosta, nei quali interviene anche un vincolo di diritto internazi-onale«, bi se moral zavedati, da je za našo deželo veljaven »vincolo di diritto inter-nazionale« vsaj v isti meri kot za Dolino Aoste, ker gotovo ve, da ustavni zakon št. 1 z dne 31. januarja 1963 ne govori o tržaški pokrajini, temveč o občinah Trst, De-vin-Nabrežina, Repentabor, Milje, Dolina in Zgonik prav zaradi mednarodnopravnega položaja Tržaškega ozemlja, ki je bilo samo v začasni upravi italijanske vlade. Po drugi strani moramo vedeti, da je bil izglasovan 108. člen osnutka ustave (116. člen ustave), ki navaja med avtonomnimi deželami tudi Furlanijo-Julijsko Benečijo, dne 27. junija 1947, medtem ko je Tristano Codignola z dvema kolegoma predlagal člen 108 bis (6. člen ustave) šele 22. julija 1947. Ob tem ne bomo nikoli dovolj upoštevali, da X. končna in prehodna določba ustave določa, da se začasno odloži ustanovitev avtonomne dežele Fur-lanije-Julijske Benečije, »ferma restando la tu te la del le mi no ran ze lin guis ti che in conformità con l'art. 6«. Iz tega izhaja, da je bila Italijanska republika že leta 1948 dolž na iz da ti us trez ne pred pi se (ap po si te norme) za varstvo slovenske manjšine. Ti predpisi bi po analogiji s predpisi za varstvo fran cos ke in nem ške manj ši ne mo ra -li biti izdani z ustavnim zakonom in bi morali obravnavati rabo slovenskega jezika v odnosih z oblastmi, šolstvo s slovenskih učnim jezikom in toponomastiko v slovenskem jeziku. Zakon št. 38 iz leta 2001 je navaden zakon, toda SKGZ, ki je sodelovala pri oblikovanju osnutka novega deželnega sta tu ta, očit no ni us pe la pro dre ti z us -trez nim pred lo gom, če ga je sploh iz obli -kovala. Oseb no sem pre pri čan, da bi pred log za navedena tri področja varstva moral imeti prednost pred večjezičnim imenom dežele in oznako »narodna« za slovensko manj ši no (5. člen pred lo ga za ko na št. 519). Pomanjkanje poznavanja vprašanja varstva manjšin, mednarodnih predpisov, dogovorov in pogodb pa tudi italijanske zakonodaje in razsodb Ustavnega sodišča, kakor tudi zgodovine slovenskega naroda in slovenske manjšine v Italijanski repub-li ki je spod bu di lo druž be no po li tič no društvo Edinost, da je ob vesti, da je razpoložljiva dvorana v Narodnem domu, pripravilo ciklus treh predavanj, namenjenih italijanskim politikom, sodnikom in visokim državnim funkcionarjem. Toda upravni odbor Narodne in študijske knjižnice je bil mnenja, da dvorana ni namenjena predavanjem in je dokaj pozno dal dvorano na razpolago za eno samo predavanje. To predavanje, kije bilo najavljeno za italijansko javnost v italijanskem dnevniku, ni doživelo posebnega odziva z italijanske strani, vendar se je vodja skupine policajev političnega oddelka kvesture zahvalil, ker jim je predavanje omogočilo boljše poznavanje manjšinskega vprašanja. Povsem jasno je, da ostaja odgovornost slovenskih politikov informiranje italijanskih kolegov in javnosti o vidikih manj šin ske ga var stva, da ne bo pri šlo po -novno do težav zaradi neznanja ali ignorance. Na drugem mestu sta za to poklicani krovni organizaciji in ostala civilna družba. O tem je hvalevredno, čeprav pozno, zapisala nekaj besed tudi Tamara Blažina v drugem stolpcu navedenega posega. Nadoknaditi zamujeno bo posebno težko v Rimu, vendar so vsaj teoretično še kar dosegljivi parlamentarci iz naše dežele. Verjetno bi bilo dobro, ko bi deželna tajništva strank dostavila vsem parlamentarcem ustrezno informativno gradivo. Če pa bodo rimski kolegi politikov kljub dobri informiranosti vztrajali pri svojih šovinističnih in rasističnih stališčih, bo na žalost vsaj delno potrjena zgoraj navede na sod ba Fa bi a Cu si na. / ALPE-JADRAN Četrtek, 22. novembra 2007 3 dežela - Zakon za furlanski jezik O dvojezičnosti bodo v glavnem odločale občine TRST - O javni rabi furlanšči-ne (napisi na javnih stavbah, cestne table in smerokazi itd.) bodo glavno besedo imele posamezne občine iz seznama narodno mešanega ita-lijansko-furlanskega območja, ki ga določa državni zaščitni zakon 482. Za to se je opredelil deželni parlament, kije včeraj popoldne nadaljeval z obravnavo zakona za zaščito furlanščine. Kot je povedala večinska poročevalka Annamaria Menosso (Demokratska stranka) bodo občine ob li ko va le ne ke vrs te je zi kov ne načrte, ki bodo določale uvajanje dvojezičnih napisov. To se bo vsekakor dogajalo postopno. Prvotno za kon sko be se di lo je do lo ča lo, da se morajo občine najkasneje v štirih le tih pri la go di ti de žel ne mu za -ko nu, v odob re ni raz li či ci pa so te nor me bolj elas tič ne. De že la bo to -rej imel a pri tem manjšo vlogo i n manj možnosti vplivanja na lokalne uprave. Obravnavo zakona so prekinili zve čer ne da bi odob ri li čle na o poučevanju furlanščine na šolah. Ne gre toliko samo poučevanje samo na se bi, kot za pri sta nek ozi ro -ma za odklon le-tega. Illyjeva koalicija predlaga, da bi lahko molk učen cev ozi ro ma nji ho vih star šev ( v it. si len zi o-as sen so) po me nil pri sta nek k fur lan šči ni na šo lah, v des ni sre di ni pa te mu od loč no os -poravajo. Dvome in pomisleke nad tako zastavljenim zakonskim členom imajo tudi nekateri deželni svetniki leve sredine. Skupščina je v glavnem zavrni la vsa do pol ni la, ki so jih pred -lo ži li za stop ni ki des ne sre di ne. Nji ho vi za stop ni ki so ze lo kri tič ni do te ga za ko na, pri če mer iz sto pa Nacionalno zavezništvo. Paolo Ci-ani je pozval Furlane, naj se raje kot furlanščino učijo evropskih jezikov, začenši z angleščino. Dejal je tu di, da je De že la do bi la prav ni položaj avtonomne dežele ne zaradi nav zoč nos ti na rod nih manj šin, tem več za to, ker je po voj ni iz gu -bila Istro in Reko. To stališče smo slišali tudi v poslanski komisiji za ustavne zadeve. Menossova je nasprotno mnenja, da je ta za kon ko ris ten in ze lo pomemben, Dežela pa se z njim prilagaja določilom državnega zakona 482. »Uradni jezik ostaja seveda italijanščina, ta zakon, ki nikomur ničesar ne vsiljuje, pa daje možnost javne uveljavitve furlanskemu jeziku,« je poudarila še zastopnica Levih demokratov, ki je pristopila v novo Demokratsko stranko. koper - Univerza na Primorskem Čokova ustoličila Bohinca za rektorja KOPER - V koprskem Pokrajinskem muzeju je včeraj potekala slavnostna predaja rektorskih časti in dolžnosti Univerze na Primorskem (UP). Nekdanja rektorica UP Lucija Čok je rektorske dolžnosti predala novemu rektorju Ra-du Bohincu, kije tudi slavnostno zaprisegel. Ob tem je dejal, da bo temeljno izhodišče za njegovo delo poslanstvo UP, kot ga je ta utemeljila v svojih načrtih, postati središče znanja, kulturnih vrednot in tehnoloških inovacij. Lucija Čok je novemu rektorju zaželela uspešno delo, ob tem pa poudarila, da zahvale, ki jih je prejela sama, šteje med rezultate 15 letnega dela, ki jih je dosegla skupaj z veliko ekipo pionirjev, ki je ustvarjala to univerzo. Po besedah novega rektorja izraža visoka podpora, kijo je na rektorskih volitvah prejel, tudi veliko zaupanje in hkrati zanj veliko odgovornost. Bohinc odgovornost rektorja razume kot skrb za konsenzualno in nekonfliktno reševanje vseh vprašanj ter za ustvarjanje ozračja ko-legialnosti, akademske kulture in profesionalnosti. Po njegovih besedah mora rektor uravnavati in omejiti svoje delovanje tako, da pred vplivi politike in ideologije zavaruje avtonomen položaj univerze ter navznoter zagotavlja avtonomijo posameznika in akademske skupnosti. Kakovostno in evropsko primerljivo izobraževanje in raziskovanje je po njegovih besedah cilj, ki ga UP postavlja na Nekdanja rektorica Univerze na Primorskem Lucija Čok in novi rektor Rado Bohinc sta prvo mesto. Po njegovem mnenju pa ga bo moč uresničiti le s pospešenim vključevanjem profesorjev in raziskovalcev UP v mednarodne akademske in raziskovalne mreže, z odličnostjo in vse širšo mednarodno prepoznavnostjo. UP po njegovih besedah prevzema svoj del odgovornosti za družbeni in gospodarski razvoj Primorske in Slovenije, zato želi Bohinc še naprej krepiti partnerstvo z gospodarstvom in družbenim okoljem. Čokova je dejala, da je v prvih petih letih svojega delovanja UP postavila vse temeljne strukture in pravne podlage svo- jega delovanja ter daje ambiciozno, morda celo preveč ambiciozno, izvajala svoj investicijski program. Po njenih besedah je univerza v tem času razvila trdno vez z gospodarstvom in prenovila svoje programe po Bologni v 79-odstotnem deležu. Partnerstvu med upravo in študenti pa jim po njenih besedah mnogi zavidajo. Danes šteje univerza 5327 dodiplomskih in 1333 podiplomskih študentov, število študijskih programov pa je od začetnih 12 naraslo na 54 akreditiranih programov, je dejala. UP ima tudi prvi skupni magistrski program z univerzo v Trstu. (STA) Trst, 28. novembra 2007 Konferenčna dvorana MIB - School of Management, Largo Caduti di Nasiriya, 1 (na stičišču ulic Revoltella in De Marchesetti) REGI9NE AUTON9MA FRiyLI VË1STEZIA GIUL'A Agenzia regionale del lavoro e della formazione professionale PrSmo Projekt PROMO je sofinanciran s sredstvi Evropske unije v okviru programa pobude Skupnosti INTERREG lil A Slovenija-ltalija 2000-2006 Promocija mobilnosti in zaščite čezmejnih delavcev Promo je evropski projekt, ki sta ga partnersko izvedla Dežela Furlanija Julijska krajina (FJK) in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Glavni cilj projekta je informirati in spodbujati stalno delovno mobilnost na obmejnem območju med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo. To je mogoče s pomočjo portala, Id je danes nujna oblika povezovanja na trgu dela, saj omogoča vzpostavljanje stikov med iskalci in ponudniki dela na obeh območjih. Organizacijsko tajništvo: Služba za poklice in sektorske posege Glavne direkcije za delo, izobraževanje, univerzo in raziskovanje Avtonomne Dežele Furlanije Julijske krajine Ul. S. Francesco 37, 34133 Trst Tel. +39 040 3775078 e-pošta: giuliana.zorzetto@regione.fvg.it % Zavod Republike Slovenije za zaposlovanie www.promo-eu.eu PROGRAM 9.30 Registracija udeležencev 10.00 Uvodni nagovor Roberta Cosolinija - Deželni odbornik za delo, izobraževanje, univerzo in raziskovanje Poseg Marka Štrovsa - Državni sekretar pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije Prispevki (moderatorka Adele Pino - Odbornica za Aktivne politike zaposlovanja v Tržaški pokrajini) 10.30 "Funkcionalnost in cilji portala PROMO" Sergio Battisti - Agencija za delo in poklicno izobraževanje v Deželi Furlaniji Julijski krajini 11.00 Od mor za kavo 11.15 "Učinki projekta PROMO na ustvarjanje regionalnega trga in na socialno varnost čezmejnih delavcev" Dorotea Versa - Employment Service of Slovenia 11.30 "Davčna problematika čezmejnega trga dela " Stefano Sibelja - Direkcija Agencije za Prihodke Dežele Furlanije Julijske krajine 12.00 "Trg dela in splet: učinkovita sinergija tudi na čezmejnem področju" Grazia Strano - Generalni direktor za tehnološke inovacije pri Ministrstvu za delo in socialno zavarovanje 12.30 Sklepna beseda Adele Pino - Odbornica za Aktivne politike zaposlovanja v Tržaški pokrajini Sledila bo zakuska 4 Četrtek, 22. novembra 2007 GOSPODARSTVO / inovativnost - Predstavitev letošnje nagrade za inovativnost Četrta izvedba z novo sekcijo sporočanja inovativnosti Deželni odbornik Cosolini izpostavil skoraj podvojeno število prijav za nagrado TRST - Četrta izvedba nagrade za inovativnost že dosega nove rekorde in praktično podvaja število sodelujočih podjetij, od 54 lani na 93 letos. Povrhu je letošnja izvedba obogatena z novo, zelo odmevno sekcijo, posvečeno komuniciranju inovativnosti. Letošnja nagrada za inovativnost bo torej v znamenju novosti, ki jih je delno že napovedal deželni odbornik za delo, usposabljanje, raziskovanje in univerzo Roberto Cosolini na včerajšnji predstavitvi letošnje izvedbe nagrade. Sekcija, posvečena komuniciranju inovativnosti, ima za cilj ovrednotenje dela tistih, ki načrtujejo komunikacijske strategije in jih izvajajo, s čemer inovacijskim procesom v podjetjih omogočajo najboljši možen rezultat. Brez komuniciranja ostane namreč inovativnost oziroma inovacija sama sebi namen v današnjem svetu, ki se giblje s hitrostjo spleta in razširja informacije v realnem času. Če namreč te niso ustrezno podprte s ciljnimi in profesionalnimi informacijami, tvegajo prezgodnjo zastarelost. To v najboljšem primeru povzroči neučinkovitost inovativ-nega procesa, ki je pogosto težaven in zahteva veliko prizadevanja. Uvedba te nove sekcije nagrade za inovativnost - ki jo je Ustanovila Dežela Furlanija-Julijska krajina s sodelovanjem oddelka za marketing in komuniciranje pri videmskem združenju industrijcev -bo tako omogočila nagraditev subjektov z najbolj učinkovitimi strategijami komuniciranja za predstavitev inovativnega as-pekta dejavnosti nekega podjetja njegovemu trgu kot družbeno-gospodarskemu okolju, v katerem deluje. Za prijavo sodelovanja v sekciji komunicirati inovativnost v okviru nagrade za inovativnost je časa do 15. decembra, medtem ko je že uraden podatek vpisanih v klasične sekcije nagrade za inovativnost 2007. Med 93 prijavljenimi subjekti je 69,89 odstotka podjetij in 30,11 odstotka neprofitnih zavodov-javne uprave. Kot je zagotovil odbornik Cosolini, gre za rekordne številke z vseh vidikov, kajti odstotna rast je znatna pri vsaki tipologiji in v treh od štirih pokrajin, vse do absolutnega podatka o 72-odstotni rasti sodelujočih, pri čemer je podjetij za 81 odstotkov več, neprofitnih zavodov-javne uprave pa za 56 odstotkov več. Posebno veliko rast zanimanja za nagrado so zabeležili v Pordenonu z 210-odstotno rastjo prijavljenih, od tega 140-odstotno med podjetji. Relevanten je tu- di podatek za Videm, kjer je 85 odstotkov več prijavljenih, od tega 127 odstotkov več podjetij, dobro se je odrezal Trst z 58-odstotno rastjo prijavljenih, od tega 50-odstotno med podjetji, medtem ko edini negativen podatek velja za Gorico, kjer se je število prijavljenih za nagrado znižalo za 50 odstotkov. Med sodelujočimi bodo letos v sekciji neprofitnih zavodov-javne uprave tudi univerzi v Trstu in v Vidmu, univerzitetni konzorcij in tehnološki pol iz Por-denona, tržaška univerza SISSA, center ICTP, tržaška Trgovinska zbornica in zavod Erdisu, zdravstveno-raziskovalni zavod CRO iz Aviana, Zavod za aplicirano genomiko in nekaj občin. Med predstavitvijo nagrade za inovativnost so predstavniki centra za ino-vativne in tehnološke storitve pri nacionalni Confindustrii, ki je sicer eden od uradnih partnerjev nagrade, napovedali, da so dosegli raven 400 včlanjenih podjetij iz FJK, število pa stalno raste tudi v razmerju z nacionalnim povprečjem, ki predstavlja 51 odstotkov sektorja. Deželni odbornik FJK za raziskovanje in univerzo Roberto Cosolini podjetja - Znana športna trgovina na Opčinah Start Sport ima 30 let Pogovor z upraviteljema prodajalne Nadjo Renar in njenim sinom Massimom Nadja Renar s sinom Massimom v njuni prodajalni Start Sport na Opčinah kroma evro - Slovensko finančno ministrstvo Ocene Bini Smaghija povsem neutemeljene LJUBLJANA - Slovensko ministrstvo za finance je včeraj zavrnilo navedbe člana sveta Evropske centralne banke (ECB) Lorenza Bini Smaghija, ki je v torek na Dunaju med drugim dejal, da je fiskalna politika v Sloveniji preohlapna in da ne odgovarja na potrebo po makroekonomski stabilizaciji. O poročilu Bini Smaghija na konferenci o evropski gospodarski integraciji smo poročali včeraj. »Makroekonomske razmere v Sloveniji je Bini Smaghi komentiral na način, ki ne ustreza dejanskim razmeram,« so v odzivu na njegove navedbe zapisali na ministrstvu.» Podatki o letošnjih javnofinančnih gibanjih nakazujejo, da bi fiskalno politiko v Sloveniji le težko označili za ohlapno,« so navedli in pojasnili, da velja ravno nasprotno, saj je ta politika restriktivna in je delovala proticiklično. Delež javnofinančnih odhodkov v bruto domačem proizvodu (BDP) se letos znižuje za 1,7 odstotne točke, kar je eno največjih znižanj v zgodovini, realna rast državne porabe je nižja za 1,8 odstotne točke, javnofinančni primanjkljaj se je razpolovil od 1,2 odstotka na 0,6 odstotka BDP, strukturni primanjkljaj pa se znižuje za 0,6 odstotka BDP, poudarjajo na ministrstvu. Glede Bini Smaghijevih očitkov, da se država pred vstopom v območje ev-ra ni ustrezno pripravila na izzive realne konvergence in da je gospodarska rast visoka, inflacijski pritiski pa se krepijo, so na ministrstvu zapisali, da rast temelji na investicijah in izvozu, poglavitna dejavnika inflacije pa sta zunanja ponudbena šoka, in sicer rast cen nafte in hrane na mednarodnih trgih. Učinki obeh šokov pa so začasni, so ocenili na ministrstvu in zagotovili, da »vlada namenja posebno pozornost inflacijskim pričakovanjem pri gibanju inflacije in njihovem vplivu na plače«. Poleg tega rast izvoza v višini dobrih 17 odstotkov do konca letošnjega tretjega četrtletja v primerjavi z enakim lanskim obdobjem ne kaže znakov znižanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. (STA) OPČINE - »Pred tridesetimi leti smo našo dejavnost začeli prav na tem mestu, kjer smo danes. V manjši trgovini smo vztrajali deset let, na to smo se pre se li li čez ces to v več -je pro sto re, prav ta ko na Du naj ski ces ti, kjer smo os ta li šes tnajst let, pred ne kaj le ti pa se nam je po nu -dila priložnost in smo odkupili svoj prvi sedež, ga temeljito prenovili in letos poteka četrto leto, odkar smo se vanj vselili.« Tako se za pultom v okusno opremljeni trgovini, kjer prevladujeta les in kamen, spominja začetkov ustanoviteljica Start Spor-ta Nadj a Renar. V družinskem podjetju so se od vsega začetka ukvarjali s prodajo športne opreme. »Začeli smo kot edina šport na tr go vi na na Kra su. Ta krat smo ponujali široko izbiro športnih ar ti klov, sko raj za vsak šport, v zadnjih de se tih le tih pa smo se spe ci a li-zirali. To namreč danes zahteva trg. Zdaj se pre tež no po sve ča mo pro ste-mu času, smučanju in tenisu.« V času nekdanje Jugoslavije ni bilo problemov s prodajo, se svojih začetkov v trgovini spominja Nadja. Danes je treba biti iznajdljivi, vsak klient je dragocen, dodaja Nadjin sin Massimo: »Takrat, tako kot tudi danes, pa naše delo temelji na kakovosti blaga, na prijateljskem stiku s stran ko, na po šte nos ti in res nos ti. Za manj še tr go vi ne, kot je na ša, os -taja stik s stranko primarnega pomena, le na tem področju se lahko kosamo z veliko distribucijo.« Z za do volj stvom in be se do za -hvale sogovornika povesta, da prihajajo stalni odjemalci z vsega Krasa in tu di iz mes ta. » To nam res po pla ča trud. Če tako delaš, žanješ uspehe,« doda gospa Nadja. »Zaradi tega smo sklenili, da se našim strankam ob 30. obletnici zahvalimo za zvestobo s promocijsko prodajo, tiste, ki nas ne poznajo, pa tako povabimo k nam.« Od upraviteljev Start Sporta je ob no va no ve ga se de ža ter ja la ve li ko tru da, ki pa ni bil za man, saj tu di na tak način podgovarjajo na splošno krizo v trgovinskem sektorju. Strankam tako nudijo udobne prostore, v ka te rih edi ni na Op či nah pre mo re -jo tudi dvigalo. Žal ostaja v središču naselja pereč problem parkirišč, ki jih je da leč pre ma lo, sploh pa bi bi lo na Op či nah z raz ni mi po bu da -mi mo go če pre vet ri ti ma lo tr go vin -ski sek tor, se ve da pod po go jem, da bi se vsi skupaj bolj angažirali, pride na dan v po go vo ru. »Zadovoljstvo, da obratujemo že trideset let, daje našemu družinskemu podjetju (tudi oče Paolo namreč včasih pomaga v trgovini) moč in voljo, da vztrajamo in se razvijamo,« je po go vor skle nil Mas si mo Le o ne. ( tj) Evropska centralna banka 21. novembra 2007 evro valute povprečni tečaj 21.11 20.11 ameriški dolar 1,4814 1,4785 japonski jen 160,92 162,85 kitajski juan 10,9787 10,9731 ruski rubel 36,0650 36,0360 danska krona 7,4544 7,4524 britanski funt 0,71970 0,71715 švedska krona 9,3170 9,2823 norveška krona 8,0415 7,9950 češka krona 26,781 26,690 švicarski frank 1,6379 1,6408 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 256,25 255,00 poljski zlot 3,6895 3,6870 kanadski dolar 1,4639 1,4525 avstralski dolar 1,6952 1,6657 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,5421 3,4980 slovaška krona 33,445 33,203 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6985 0,6992 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 92,07 92,96 turška lira 1,7861 1,7650 hrvaška kuna 7,3360 7,3378 Zadružna Kraška banka 21. novembra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4992 1,4684 britanski funt 0,7290 0,7122 švicarski frank 1,6609 1,6204 japonski jen 165,025 156,975 švedska krona 9,5790 9,1209 avstralski dolar 1,7408 1,6673 kanadski dolar 1,4849 1,4284 danska krona 7,6032 7,3167 norveška krona 8,2307 7,8292 madžarski florint 261,3750 248,6250 češka krona 27,3572 26,0227 slovaška krona 34,0330 32,3729 hrvaška kuna 7,5212 7,1543 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 21. novembra 2007 valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna evro nakup prodaja 1,5038 1,4668 0,7287 7,566 1,4770 164,32 1,6630 8,102 9,451 1,6982 7,57 0,7107 7,380 1,4406 160,27 1,6220 7,903 9,218 1,6564 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 21. novembra 2007 Indeks MIB 30:-1,85 delnica cena € var. % AEM 2,8775 -0,40 ALLEANZA 8,695 -2,57 ATLANTIA 24,63 -2,03 BANCA ITALEASE 9,43 -6,57 BANCO POPOLARE 13,92 -2,10 BPMS 3,6275 -1,72 BPM 9,3 -3,84 EDISON 2,23 -3,25 ENEL 8,04 -0,12 ENI 24,1 +0,12 FIAT 17,51 -5,46 FINMECCANICA 18,96 -4,68 FONDIARIA-SAI 28,68 -2,65 GENERALI 30,24 -3,63 IFIL 6,7 -3,98 INTESA 5,085 -1,70 LOTTOMATICA 21,17 -1,99 LUXOTTICA 21,26 -3,80 MEDIASET 6,46 -2,71 MEDIBANCA 14,82 -3,52 PARMALAT 2,5525 -3,50 PIRELLI 0,7785 -1,94 SAIPEM 27,42 -1,01 SNAM 4,375 -0,61 STMICROELEC 10,16 -4,74 TELECOM ITA 2,13 -2,98 TENARIS 15,36 -4,34 TERNA 2,565 -1,00 UBI BANCA 18,51 -1,02 UNICREDITO 5,35 -1,20 Podružnica Trst IÖ ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / ALPE-JADRAN trst - Srečanje na sedežu Tržaške pokrajine Na Tržaškem stekle priprave na padec meje Uradna slovesnost na Škofijah, krajevne na mejnih prehodih Fernetiči, Lipica, Pesek in Gorjansko TRST - Uradna, vseevropska slovesnost ob padcu schengenske meje med Italijo in Slovenijo bo 22. decembra ob 15. uri na mejnem prehodu Škofije. To, drugje po Evropi že znano novico, potrjeno s formalnim programom petih evropskih slavij na prav tolikih mejnih prehodih držav pristopnic v schengensko območje, je konzulka s slovenskega generalnega konzulata v Trstu Tanja Mljač posredovala udeležencem včerajšnjega srečanja na tržaški pokrajini, na katerem je bil govor o pripravah na slovesnosti ob padcu meje na Tržaškem. Glavne proslave na mejnem prehodu na Škofijah se bodo udeležili predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, evropski komisar za pravosodje in varnost Franco Frattini, predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek, predsednika italijanske in slovenske vlade Romano Prodi in Janez Janša, italijanski notranji minister Giuliano Amato in njegov slovenski kolega Dragutin Mate ter notranji mi nis tri vseh os ta lih os mih dr žav pristopnic v schengensko območje, povabljeni pa so bili vsi notranji ministri držav članic Evropske unije. Zaenkrat ni še znano, kako bo glavna slovesnost potekala. Okvirno bo trajala od 15. ure do 16.30. Slovenska in italijanska stran se morata še do me ni ti za pro gram, in vse, kar so -di k ta ko po memb ni vseev rop ski ma -nifestaciji. Po včerajšnjem srečanju je nekaj vendarle razjasnjeno: osrednja vseevropska manifestacija bo na Škofijah, in nikjer drugje. Drugi del sestanka na pokrajini je bil namenjen krajevnim proslavam na dru gih mej nih pre ho dih. Tr žaš ka pokrajina in občina polagata največjo pozornost slavju na mejnem prehodu na Fernetičih. Tu naj bi namestili velik šotor z zmogljivostjo več kot tisoč oseb, v ka te rem naj bi se 21. de cem -bra ob 21. uri začelo slavje, ki bi nato trajalo vse do jutra. V uradnem delu manifestacije naj bi spregovorili predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bas sa Po ro pat, tr žaš ki žu pan Ro ber -to Dipiazza, repentabrski župan Alek-sij Križman in sežanski župan Davorin Terčon, po željah organizatorjev pa naj bi se slo ves nos ti ude le ži la tu di ka -ka evropska osebnost. Tržaška pokrajina bo program uskladila s sežansko občino. Njeni predstavniki so se udeležili včerajšnjega srečanja, ob predsednici pokrajine Marii Teresi Bassa Poropat in podpredsedniku Walterju Godini pa so bili prisotni tudi dolinska odbornica Tatjana Turco, repen-tabrska odbornica Nives Guštin, de-vinsko-nabrežinska odbornica Tjaša Švara, miljski odbornik Edmondo Bussani, predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič,pred-stavnika deželne vlade Furlanije-Julij-ske krajine Marta Gobbo in Marco Baldacci ter predstavniki tržaške občine, prefekture in kvesture. Devinsko-nabrežinska občina bo priredila slovesnost skupno s komen-sko občino na mejnem prehodu Gorjansko, in sicer 21. decembra ob 20.30 s kulturnim programom in slavjem v šotoru, ki bo postavljen na italijanski strani meje zaradi obsežnejšega prostora. Dolinska občina bo organizirala krajevno slavje 22. decembra ob 11. uri na mej nem pre ho du na Pes ku, is te ga dne pa bo tudi slovesnost na mejnem prehodu na Lipici, program in uro te prireditve pa morajo še določiti. M.K. Srečanje na tržaški pokrajini o pripravah na padec schengenske meje kroma evropska unija - Odbor za državljanske svoboščine Do schengenskega vizuma s fotografijo in prstnimi odtisi STRASBOURG - Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje za de ve je vče raj po tr dil os nu tek ured be, po ka te ri bi mo ra le vse dr -žave članice EU, ki so del schengenskega območja, pred izdajo vizumov za vstop v EU pridobiti fotografijo in prstne odtise prosilcev. V schengen-skem pro sto ru bo od 21. de cem bra 24 članic EU, vključno s Slovenijo. Par la men tar ni od bor je v pr -vem branju osnutka uredbe izglasoval več amandmajev, v skladu s kate ri mi za otro ke, mlaj še od 12 let, dajanje prstnih odtisov za izdajo schengenskih vizumov ne bo obvezno. Otro ci bo do lah ko za vi zu me za pro si li tu di s ske ni ra no fo to gra -fijo in jim ne bo treba osebno prihajati na konzulate. Poleg tega zbiranje fotografij in prstnih odtisov oziroma biometričnih podatkov ne bo obvezno za imetnike diplomatskih potnih listov. Da bi se izognili nepotrebnim zapletom, ko bi morale vse države članice na vseh svojih konzulatih namestiti opremo, potrebno za zbiranje biometričnih podatkov, omenjena uredba državam dovoljuje sodelovanje pri vzpostavljanju skupnih centrov, ki bi se v posameznih državah ukvarjali z izdajo vizumov in zbiranjem biometričnih podatkov. Evropski poslanci so sprejeli tudi nekaj amandmajev z namenom boljšega varovanja zbranih podatkov. Z njimi naj bi predvsem zagotovili, da bo sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev pri zbiranju fotografij in prstnih odtisov uporabljeno le kot "zadnja možnost", če pa bo do njega že prišlo, bodo morali konzularni uslužbenci nadzorovati delo zunanjega ponudnika, odgovornost za morebitne kršitve strogih pravil glede varovanja podatkov pa bo nosila država članica. (STA) hrvaška - Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami Vodja SDP Milanovic za napovedal pogajanja o Novi svetniki za enote s sedeži v Novi Gorici, Tolminu in Sežani LJUBLJANA - Na volitvah novih državnih svetnikov je v 12. volilni enoti s sedežem v Novi Gorici največ glasov elektorjev dobil Matej Arčon, v 13. volilni enoti s sedežem v Tolminu Rastislav Jože Reven, v 16. volilni enoti s sedežem v Sežani pa je zmagal Jernej Verbič. Od sedanjih zastopnikov lokalnih interesov se je Jurij Kavčič (Tolmin) potegoval za vnovično izvolitev, medtem ko Zlatka Jenka (Sežana) in Davida Nabergoja (Nova Gorica) tokrat ni bilo med kandidati. Mateja Arčona, po poklicu elektrotehnika, je predlagal novogoriški občinski svet, elektorji so mu po še neuradnih podatkih namenili 12 glasov, najboljši med preostalimi petimi kandidati jih je dobil sedem. Diplomirani ekonomist Rastislav Jože Reven, kandidat idrijskega občinskega sveta, je dobil pet glasov in tako za glas premagal profesorja športne vzgoje Darja Veluščka na drugem mestu; poleg njiju so se v tej volilni enoti za svetniško mesto potegovali še trije kandidati. Postojnski župan Jernej Verbič, predlagal ga je občinski svet Občine Postojna, je dobil sedem glasov elektor-jev, le glas manj pa samostojni podjetnik Rudolf Pečar. Skupno je bilo v tej volilni enoti šest kandidatov. čas po volitvah ekološko ribolovni coni vlak med Slovenijo in Turčijo Nov direktni kontejnerski ZAGREB - "Hrvaški sabor je sprejel odločitev o uveljavitvi zaščitne eko-loško-ribolovne cone (ERC) v Jadranu tudi za članice Evropske unije. Po volitvah se bomo usedli za mizo z našimi partnerji iz Bruslja, predvsem pa iz Italije in Slovenije, in iskali rešitev, ker je naloga politike, da išče rešitve", je po novinarski konferenci v Zagrebu včeraj odgovoril predsednik Socialdemokratske stranke (SDP) Zoran Milanovic na vprašanje STA, ali bo Hrvaška s 1. januarjem uveljavila ERC za članice EU. Milanovic verjame v volilno zmago SDP, na novinarski konferenci pa ni želel komentirati najnovejše raziskave, ki kažejo, da bo vladajoča Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) dobila 34,4 odstotka glasov, SDP pa 30,1 odstotka glasov. "Tako kot nisem komentiral anke te, v ka te rih je SDP ime la pred nost, ne bom niti sedaj. Edina anketa so volitve," je dejal Milanovic. Predsednik socialdemokratov je včeraj še enkrat povabil vodjo HDZ in hrvaškega premiera Iva Sanaderja na televi- zijsko soočanje, ki si ga želi približno 80 odstotkov hrvaških državljanov. "Nihče ga ne vabi na dvoboj ali soočanje, ampak na izmenjavo mnenj, čemur se gospod Sana-der sistematično izogiba že nekaj tednov. Zoran Milanovic (v sredini) napoveduje pogajanja o ERC po volitvah Ne bom ga imenoval za strahopetca, ampak manipulatorja, ki se ima za urednika vseh medijev na Hrvaškem", je dejal. Dodal je, da sta vabili na soočanje predsednikov SDP in HDZ poslali vsaj dve nacionalni televiziji, Sanader pa postavlja dodatne pogoje, ker si očitno želi urejanja medijev. "Najinega soočanja po vsem so deč ne bo," je do dal Mi la no -vic. Novinarsko konferenco pa je začel s posnetki Sanaderjevih izjav s prejšnjih volitev, ko je odločno zahteval soočanje s takratnim predsednikom SDP, sedaj pokojnim Ivico Račanom. Sanader je v torek ponovil, da si želi soočanja le v primeru, če bo poleg Mi-lanovica tudi premierski kandidat SDP Ljubo Jurčic. Milanovica je ob tem obtožil, da se "skriva za Jurčičem, ker ni pripravljen prevzeti odgovornosti za vodenje države", kar je "strahopetno obnašanje". Milanovic je na novinarsko vprašanje, ali se SDP zavzema za neodvisno Kosovo, dejal še, da gre pri vprašanju Kosova za občutljivo vprašanje. "Za Hrvaško so pomembni dobri odnosi z demokratičnimi političnimi opcijami v Beogradu, pomembni pa so tudi dobri odnosi z Albanci na Kosovu in na Hrvaškem. Spremljali bomo poteze Bruslja, v tem vprašanju ni prostora za solo akcije," je dodal. (STA) ANKARA - Slovenske železnice so ob obisku slovenske vladne in gospodarske delegacije v Turčiji včeraj s turškimi državnimi železnicami podpisale memorandum, ki v začetku prihodnjega leta predvideva uvedbo novega kontejnerskega vlaka med Ljubljano in Carigradom. Kontejnerski vlak bo Ljubljano in Carigrad povezoval trikrat na teden. Uvedbo tega vlaka načrtujejo Slovenske železnice in družba Adria Kombi. Predhodnica nove vlakovne povezave je uspešna kontejnerska povezava med Mun-chnom in Ljubljano, s katero se slovenski trg povezuje v mrežo več kot 30 intermodalnih terminalov v Nemčiji in severni Evropi. Blagovna menjava med Slovenijo in Turčijo narašča in je leta 2006 presegla 300 milijonov dolarjev. Med največje turške zunanjetrgovinske partnerje sodita Nemčija in Italija, Slovenija pa je s svojo geografsko lego in logističnimi storitvami za nemški in italijanski trg naravna logistična povezavo med Turčijo in Evropo. (STA) 6 Četrtek, 22. novembra 2007 ITALIJA / mediji - Pisanje dnevnika La Repubblica povzročilo politični vihar Je prihajalo do dogovarjanja med RAI-em in Mediasetom? RAI sprožil interno preiskavo, Mediaset pa bo tožil Repubblico - Ostri odzivi v političnih krogih RIM, MILAN - Italijanski televizijski sistem se je znašel v novem viharju polemik, potem ko je rimski dnevnik La Repubblica včeraj objavil izvlečke prisluškovanj finančne straže na račun nekaterih vidnih predstavnikov državne radiotele-vizije RAI in največje zasebne televizijske družbe Mediaset, iz katerih izhaja, da je prihajalo do tajnih usklajevanj sporedov in novinarskega poročanja o pomembnih dogodkih. Prisluškovanja so agenti finančne straže opravili na podlagi naloga milanskih tožilcev Laure Pedio in Roberta Pellicana v okviru preiskave o stečaju družbe Hdc Luigija Crespija, kije svojčas opravljal ankete za nekdanjega premiera in sedanjega voditelja opozicije Silvia Ber-lusconija. Iz izvlečkov, objavljenih v Repubbli-ci, naj bi izhajalo, da je v obdobju desno-sredinske vlade Silvia Berlusconija, ko so pomembnejše funkcije v RAI nastopili desni sredini oz. Berlusconiju prijazni ljudje, prihajalo do tajnega dogovarjanja med RAI-em in Mediasetom glede usklajevanja sporedov in poročanja o pomembnih dogodkih, predvsem s ciljem čimbolj pozitivno prikazovati Berlusconi-jev lik. Primerov tega naj bi bilo več. Ob smrti papeža Janeza Pavla II. aprila 2005 so odgovorni pri RAI-u izvedeli, da predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi pripravlja poslanico državljanom, ki naj bi jo posredoval v neposrednem prenosu po vseh treh državnih televizijskih kanalih. Pri tem naj bi bili takoj obvestili odgovorne pri Mediasetu in sodelavce Berlusconija z namenom, da slično sporočilo posreduje tudi takratni premier. Drug ekla-tantni primer pa se nanaša vedno na leto 2005, ko so bile, vedno aprila, v Italiji upravne volitve. Obstajala je bojazen, da bo papeževa smrt odvrnila od volišč del upravičencev, zato so bila podana navodila za oblikovanje takih programov, ki naj bi ljudem skušali dopovedati, da je položaj popolnoma normalen. Ko pa so izidi volitev kazali na zmago leve sredine in poraz Berlusconija, naj bi pri RAI-u zavlačevali z njihovo objavo. V izvlečkih, kijih je objavila Repubblica, se pojavljajo imena vidnih predstavnikov RAI-a in Mediaseta: nekdanjega generalnega direktorja RAI Flavia Cattanea, nekdanjega direktorja prve mreže RAI Fabrizia Del Noceja, nekdanjega urednika televizijskega dnevnika RAI TG1 Clementeja J. Mimuna, RAI-evega novinarskega zvezdnika Bruna Vespe, podpredsednika Mediaseta Piersilvia Berlusconija, nekdanjega urednika televizijskega dnevnika TG5 Carla Rosselle, podpredsednika Mediasetove oglaševalske družbe Publitalia Niccoloja Qu-ercija in člana upravnega sveta Mediaseta Maura Crippe ter druga znana ali manj znana imena. Vsekakor pa izstopa lik Debore Bergamini, nekdanje osebne tajnice Silvia Berlusconija, ki je potem postala odgovorna za marketing pri družbi RAI. Prav Bergaminijeva naj bi, izhajajoč iz prisluškovanj, predstavljala ključno vez med RAI-em in Mediasetom, saj je držala stike z vrhovi obeh družb. Spričo poročanja Repubblice so se pri družbi RAI odločili za interno preiskavo, kar je na včerajšnji skupščini novinarjev državne radio televizije potrdil predsednik upravnega sveta Claudio Pe-truccioli. Stvar pa je, kot že rečeno, sprožila politični vihar: tako je minister za komunikacije Paolo Gentiloni dejal, da iz prisluškovanj izhaja »pajdaško vzdušje«, ki ni ravno zgledno za to javno podjetje in njegovo avtonomijo. Še bolj oster je bil predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti, kije govorilo »iznakaženijavni ustanovi«, za tajnika nastajajoče Demokratske stranke in rimskega župana Wal-terja Veltronija pa je dogajanje, ki ga je razkrila Repubblica, izredno hudo, saj prihajajo na dan zapleti in mešanja, pri katerih je prišlo do teptanja vloge javne radio-televizijske službe skupaj z obnašanji, ki so v nasprotju z načeli svobodne konkurence in tržišča ter z dolžnostmi javne ra-diotelevizije. Član upravnega sveta RAI Nino Rizzo Nervo pa je vpletene pozval k odstopu. Sindikat novinarjev RAI-a Usi- gra - i je izrazil pripravljenost na tožbo proti tistim osebam, za katere bi sodstvo ugotovilo, da so odgovorni za hudo škodovanje podobi javne radiotelevizije. Z več strani, v prvi vrsti s strani predsedstva vlade, pa se poudarja potreba po pravi reformi državne radiotelevizije. Po drugi strani so pri Mediasetu pisanje rimskega dnevnika označili za »bedarije« in se odločili za tožbo proti Repub-blici. Tudi nekdanji urednik TG5 in sedanji predsednik Mediasetove kinematografske distribucijske hiše Medusa Carlo Rossella je zanikal, da bi se kdaj dogovarjal z RAI-em. Predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad RAI-em Mario Landolfi, ki pripada Nacionalnemu zavezništvu, je pozval k preprečevanju instru-mentalizacije dogodka, pri stranki Forza Italia pa so se seveda odločili stopiti v bran Berlusconiju. Načelnik senatorjev FI Renato Schifani je namreč dejal, da gre za operacijo, ki ima kot cilj pospešitev postopka sprejemanja zakona, ki jasno cilja na uničenje podjetij bivšega premiera. Ginekolog je nosečnost zamenjal za vnetje slepiča BARI - Šele ko je 24-letna mamica bila v petem mesecu nosečnosti, se je ginekolog zavedel, da je noseča. Dotlej je bil prepričan, da ima vnetje slepiča in endometriozo, ekografija pa je naposled razkrila njegovo zmoto. Za bodočo mamico bi bil to lahko trenutek veselja, žal pa ji je zdravnik svetoval, naj se odloči za splav. Zaradi zgrešene diagnoze ji je namreč predpisal zdravila, ki bi lahko škodila zarodku. Kot je poročalo nekaj krajevnih časopisov, se je dogodek pripetil med oktobrom 2006 in marcem 2007. S primerom se sedaj ukvarja sodišče, uvedli so preiskavo. Ginekolog, ki je zaposlen v neki zasebni kliniki, se je znašel na seznamu osumljenih: osumljen je nenamerne povzročitve hudih telesnih poškodb. Rudy Hermann v kratkem v italijanskem zaporu PERUGIA- Medtem ko je Patrick Lumumba, ki so ga osumili sodelovanja pri umoru mlade angleške študentke Meredith Kercher, že na prostosti, ker proti njemu ni konkretnih dokazov, bodo nemške oblasti v kratkem italijanskim preiskovalcem izročili četrtega osumljenca, 21-letnega Rudyja Hermanna Guedeja. Mladenič je trenutno zaprt v Mainzu in je sprejel poenostavljeni postopek za ekstradicijo v Italijo. Če ne bo kakšne ovire (npr. kakšno kaznivo dejanje v Nemčiji), ga bodo izročili v 10-14 dneh. politika - Včeraj predstavili simbol Demokratske stranke V kratkem se bo Veltroni srečal s Finijem in Berlusconijem obresti skoMonaraščajo Prodaja upada, Voditelji Demokratske stranke zbrani pod strankinim simbolom ansa RIM - Po podatkih zavoda Istat je prodaja na drobno (prehrambni in neprehrambni izdelki) v mesecu septembru upadla za 0,6% (na letni osnovi), v primerjavi z avgustom pa je bila nižja za 0,2%. Po trditvah zavoda za ekonomske študije in analizo Isae pa je kljub negotovim in težavnim razmeram zaupanje potrošnikov narastlo. Medtem se nadaljuje skokovito naraščanje cen posojil za nakup stanovanj. Od julija 2003, ko so bila na najnižji točki, 3,5%, so se oktobra letos povzpele na 5,63%. Kot pravi Corrado Faissola, predsednik Abija, so članom svetovali, naj stroške in penale pri prenosu posojila iz enega zavoda v drugega prevzamejo banke. Pri organizaciji Codacons pa so nezaupljivi, bojijo se, da vabilo Abija predstavlja le poskus, da bi zaustavili popravek Codaconsa, ki ga je že odobrila finančna komisija v poslanski zbornici in ki nalaga bankam, da je prenos povsem brezplačen. RIM - Zelena barva predstavlja naravovarstveno in laično kulturo, bela kaže na katoliško solidarnost, rdeča na socialistično tradicijo: novi simbol Demokratske stranke, ki ga je včeraj predstavil njen tajnik Walter Veltroni, je enostaven, v znamenju trobojnice, sestavljajo ga črki »P« in »D« ter napis »Partito Democratico« z oljčno vejico. Veltroni je spomnil, da so v 24 dneh ustvarili simbol, odprli nov sedež, imenovali vodstvo ter zlasti poudaril, da se je »s političnega vidika veliko spremenilo: največja sprememba je konec Doma svoboščin in uverjenost, daje prišel čas institucionalnih reform, ki jih je treba sprejeti skupaj z novim volilnim zakonom.« Skupaj z Veltronijem so se slovesnosti udeležili podtajnik Dario Franceschini, Ermete Realacci, Rosy Bindi, Enrico Letta, pa še Soro, Bettini in drugi člani glavnega odbora Demokratske stranke. Simbol je zamisel ustvarjalnega mladeniča, 25-letnega Nicole Storta. Potem ko so poskrbeli, da novo stranko postavijo na čim solidnejše temelje, se sedaj pripravljajo na soočenje bodisi z ostalimi predstavniki večine kot z opozicijo. Napovedali so, da se bo Veltroni že v ponedeljek, 26. t.m., srečal s predsednikom NZ Gi-anfrancom Finijem, a 30. t.m. z voditeljem FI oz. bodoče Stranke svoboščin Silviom Berlusconijem. Za sestanek naj bi se Veltroni in Berlusconi dogovorila neposredno med krajšim telefonskim pogovorom. V Berlusconijevem taboru, ki je po podatkih najnovejše ankete spet prevzel vodilno vlogo v Domu svoboščin, potem ko ga je v zadnjem času precej zasenčil prav Fini, pa zavračajo možnost, da bi se pogajali o institucionalnih reformah. Veltroni se je srečal tudi s predsednikom vlade Romanom Prodijem, ki je zavrnil stališče Berlusconija (slednji je dejal, da hoče o reformah »privilegiran« dogovor s PD). Prodi je dejal, da država bolj kot veliko koalicijo potrebuje reforme. Ošvrknil je tudi vodjo opozicije, češ da že 18 mesecev kot pokvarjena plošča neprestano ponavlja zahtevo po volitvah. Glede volilnega zakona in raznih predlogov (npr. za nemški sistem), pa je predsednik vlade povedal, da je »razprava v teku«. Oglasil se je tudi vodja Udeur Clemente Mastella, ki je dejal, da bi se morali najprej lotiti ustavnih reform in šele kasneje reforme volilnega zakona, tudi zato, »ker smo jih v zadnjih letih spremenili štiri ali pet«. Berlusconija je pozval, naj si kar zbi-je iz glave misel, da bodo volitve v kratkem. Zadovoljen z zamislijo o soočenju med PD in Berlusconijem pa je Lamberto Dini, češ da »morata dve največji stranki začrtati smer, in to se dogaja«. Povsem nasprotno je stališče skrajne levice, ki zahteva kot neobhodni pogoj soočanje v večini: »PD in Veltroni si ne smeta domišljati, da se bosta pogajala z opozicijo, ne da bi našla dogovora znotraj Unije,« je medtem pribil načelnik poslanske skupine SIK Pino Sgobio. poslanska zbornica - Welfare Unija neenotna Padoa Scioppa medtem predstavil finančni zakon v komisiji RIM - Gospodarski minister Tommaso Padoa Schioppa je včeraj predstavil osnutek finančnega zakona v proračunski komisiji poslanske zbornice. Povedal je, da ga je senat znatno spremenil, saj ko ga je prejel od vlade, je osnutek obsegal 97 členov, ko ga je odob ril pred ted nom dni, pa jih j e štel kar 151. Poudaril pa j e, da spremembe le niso načele temeljne strukture besedila. Zavzel se je za to, da bi podobno ravnali tudi poslanci. Kdor bo želel predstaviti popravek, bo moral poskrbeti tudi za finančno kritje. »Finančna kritja so kot vrata: kdor jih odpre, je naprošen, da jih potem tudi zapre,« je dejal Padoa Schi-op pa. Če bo šlo vse po načrtih, bo poslanska zbornica odobrila finančni zakon sredi decembra, tako da se bo še pred prazniki lahko vrnil v senat za dokončno odobritev v drugem branju. Sicer pa se medtem poslanska zbornica ubada tudi z neko drugo zadevo, kije povezana s finančnim zakonom. Gre za uzakonitev julijskega sporazuma o pokojninski reformi. T. i. radikalna levica vztraja, da je treba v zakonski ukrep vnesti nekatere spremembe, zlasti kar zadeva omejitev nestalnih oblik zaposlitve ter seznam napornih del. Vladna večina je včeraj že drugi dan iskala rešitev, vendar brez uspeha. Omenjenim spremembam nasprotujejo sredinske sile koalicije, pa tudi socialni partnerji, ki so podpisali julijski sporazum. Časa za dogovor je malo, saj bi morala poslanska zbornica začeti obravnavo besedila v ponedeljek, 26. t. m., odobrila pa naj bi ga v četrtek, 29. t. m. Medtem bo poslanska zbornica po vsej verjetnosti danes odobrila davčni odlok, ki je povezan s finančnim zakonom. Vlada je za odobritev svojega »maksipopravka« k besedilu v torek zahtevala glasovanje o zaupnici. Verjetno bo isto storila za odobritev pokojninske reforme. Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it pristaniška oblast - Obisk ministra za prevoze Alessandra Bianchija Sodelovanje s sosedi je temelj razvoja Beseda je tekla tudi o prostocarinskih območjih in napredku majhne Slovenije Včerajšnji delovni dan italijanskega ministra za prevoze Alessandra Bianchija se je končal v Trstu, kjer se je na sedežu tržaške Pristaniške oblasti najprej srečal z njenimi člani in s člani pristaniškega odbora, v katerem so zastopane lokalne uprave in institucije, pristaniški operaterji in sindikati zaposlenih, nato pa je nekaj časa posvetil tudi novinarjem. Po dopoldanskem srečanju s slovenskim kolegom Radovanom Žerjavom se je Bianchi skoraj obvezno najprej dotaknil odnosov s sosedi. Novinarji so poizvedovali o morebitni skupni logistični platformi s Koprom, v odgovor pa jim je predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli posredoval podatek, da načrtujejo telematsko povezavo med obema pristaniščema, kar bi ovrednotilo celotni gornji pas Jadrana. Bianchi je poudaril, da je sodelovanje temeljnega pomena »med pristaniščema, ki sta, vsaj na zemljevidu, oddaljena le za mero prsta«. Sodelovanje se bo tako najprej udejanjilo v pismu o nameri, ki ga bosta obe strani podpisali najbrž že januarja. Glede prostocarinskih območij v tržaškem pristanišču je Boniciolli opozoril, da se je vlada obvezala, da bo čim prej rešila težave in sprejela zakon, ki bi dovoljeval ponovno kvalificiranje območja za potrebe mesta, Bianchi pa je njegove besede le potrdil in obljubil, da si bo sam prizadeval, da bi se to rešilo v čim krajšem času. Dodal je tudi, da bo lokacija omenjenih prostih con nato odvisna od sporazumov med pristaniško oblastjo in posameznimi podjetniki, ki bi vanje želeli vlagati. Ob nekoliko pikri trditvi, da se Slovenija hitrih korakov uveljavlja oziroma razvija in nas bo kmalu prehitela, je minister Bianchi obudil spomine na svoje obiske v Sloveniji izpred desetih let. »Prav gotovo je napredek viden in menim, da je odvisen predvsem od začetne faze vstopa v EU, ki jo zaznamujeta splošno navdušenje in motivacija. Za malo Slovenijo se odpirajo širše perspektive, mi pa moramo znova dokazati našo zgodovinsko moč in naš pomen na strateškem območju; pri tem moramo najti nove oblike, ki bodo izraz naših zmogljivosti in sposobnosti,« je menil Bianchi. Preden je odhitel na letališče, se je minister dotaknil tudi financiranja čezmejne železniške povezave Trst-Divača oz. Koper-Divača, ki bosta izboljšali povezave med tržaškim in koprskim pristaniščem. (sas) Predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniccioli (levo) in italijanski minister za prevoze Alessandro Bianchi sta odgovarjala na novinarska vprašanja kroma javni prevozi - Avtobusi za hendikepirane Trst na vodilnem mestu Preko 87% avtobusov je opremljenih z dostopi za hendikepirane osebe - Na zadnjih mestih tudi Pordenon Trst je med mesti, v katerih so se najbolj potrudili, da bi bili javni prevozi dosegljivi hendikepiranim osebam. Tako izhaja iz raziskave, ki je nastala iz sodelovanja med združenjem Asstra, v katerem, so družbe in ustanove, ki skrbijo za javne krajevne prevoze, ter institutom Hermes. Raziskavo so predstavili na sejmu v Veroni, in sicer v oddelku, ki je namenjen avtobusnim prevozom »Bus&Bus Business«. Iz podatkov izhaja, da se naše mesto skupaj z Milanom celo poteguje za prvo mesto. Med tistimi, ki so do bro vla ga li za re še va nje te ga problema, so še Firence, Perugia in Rim, medtem ko se sploh ne morejo pohvaliti v Genovi, Turinu, Cagli-ariju, Neaplju in Monzi. Raziskava je pokazala, da se v državi sicer veča občutljivost, a tudi, da reševanje večkrat ovira tudi neorganiziranost krajevnih ustanov, ki se poleg tega srečujejo s finančnimi težavami, zaradi katerih ne morejo obnoviti avtobusnega voznega parka: na državni ravni kar 24% avtobusov ima več kot petnajst. V Trstu in Milanu so vsi avtobusi z znižanim dostopom (nekje v višini pločnika), okrog 90% pa ima mesto, namenjeno za invalidske vozi- čke. Pri tem izstopa Trst, kjer je preko 87%% avtobusov opremljenih z napravo, ki omogoča dostop handikapi-ranim osebam (pri Trieste Trasporti se skupno število avtobusov suče okrog 280). Tudi v Rimu, Milanu, Firencah je takih avtobusov preko 80%, medtem ko je v Genovi, Pordenonu, Forliju razmerje 1:5. Hude težave imajo tudi v Cagliariju in Pordenonu, kjer so zelo redki avtobusi, ki imajo prostor za invalidske vozičke (9% oz. 20%). Brindisi ima le nekaj več kot polovico avtobusov opremljenih za sprejem hendi-kepiranih, v Neaplju in Monzi pa ne dosežejo niti 45%. 7 Četrtek, 22. novembra 2007 ŠPORT / APrimorski ~ dnevnik peti koridor V Bruslju potrdili denar za Trst-Divača Evropski komisar za promet Jacques Barrot je včeraj v Bruslju predstavil predloge Evropske komisije za financiranje projektov vseev-ropskega prometnega omrežja TEN-T za obdobje 2007-2013, o katerih smo sicer pred dvema dnevoma že poročali na gospodarski strani. Med projekti, ki bodo deležni financiranja EU, je tudi čezmejni odsek hitre železnice med Trstom in Divačo, za katerega načrtovanje bo iz evropskih blagajn prišlo 50,7 milijona evrov. Barrot je posebej opozoril, da bo napredek v projektih pozorno spremljan, namenjena sredstva pa bodo po potrebi preusmerjena z enih na druge projekte. Za šesti prednostni projekt, ki vključuje železniški odsek Trst-Divača, je evropski komisar dejal, da bo nad njim »pozorno bdelo slovensko predsedstvo«, saj poteka tudi čez Slovenijo. Evropska komisija je dala pri izbiri prednost čezmejnim projektom, za katere je namenila 56 odstotkov 5,1 milijarde evrov predvidenega proračuna. Levji delež sredstev, 74,2 odstotka ali 3,934 milijarde evrov, je v razrezu proračuna namenjen za železnice, ki imajo prav tako prednost kot »okolju prijazen« promet. Za šesti prednostni projekt v okviru petega evropskega koridorja, ki vključuje železniško povezavo Lyon-Trst-Divača/Koper-Diva-ča-Ljubljana-Budimpešta-meja z Ukrajino, je namenjenih 754,50 milijona evrov, od tega za odsek Trst-Divača med Italijo in Slovenijo 50,70 milijona evrov. Proga Trst-Divača je omenjena tudi med projekti, za katere je komisija namenila veliko pomoči. O predlaganem razrezu evropskega proračuna je že včeraj razpravljal odbor Evropskega parlamenta za promet in turizem, konec meseca pa bodo o njem govorili tudi prometni ministri držav članic na zasedanju v Bruslju. Komisija naj bi dokončno odločitev o financiranju projektov sprejela v začetku prihodnjega leta. ljubljana - Slovenski in italijanski minister za promet Žerjav in Bianchi o čezmejnih povezavah Italijanski minister za prevoze Ales san dro Bi an chi je bil vče raj do -poldne v Ljubljani gost slovenskega ministra za promet Radovana Žerjava. Ministra sta se pogovarjala o sodelovanju med pristaniščema Koper in Trst, o čezmejni železniški povezavi na 6. prednostnem projektu, o pomorski avtocesti jugovzhodne Evrope in konferenci o varnosti v cestnem prometu, ki bo prihodnje leto potekala v Ve ro ni, ter o pred nost nih na lo gah s področja prometa v času slovenskega predsedovanja EU. Kot je po srečanju novinarjem dejal minister Žerjav, sta se z italijanskim prometnim ministrom med drugim zavzela za sodelo-va nje med pri sta ni šče ma Ko per in Trst. Dogovorila sta se, da bosta v smislu boljšega poslovnega sodelovanja slovensko in italijansko prometno ministrstvo oblikovala operativno komisijo štirih ali petih predstavnikov obeh mi nis tr stev. V zvezi z vzpostavitvijo čezmejne železniške povezave na 6. prednost- nem projektu sta Žerjav in Bianchi ugo to vi la, da gre za ene ga naj po -membnejših projektov tako za Slovenijo kot za Italijo. Po Žerjavovih besedah je trenutno v pripravi študija izvedljivosti poteka železniške proge Koper - Divača, Divača - Trst. »Dogovorila sva se, da se bo medvladna mešana komisija na to temo sestala čim prej, najkasneje pa v januarju 2008,« je povedal Žerjav. Po pojasnilih slovenskega ministra je trenutno v izdelavi tudi načrt projekta pomorske avtoceste ju- wwf - Odgovor o koprskem uplinjevalniku Podobnik: Postopki za oceno vpliva na okolje se še niso začeli Predonzan: Tako je jasno, da trditve, da je Slovenija že odobrila načrt, ne držijo govzhodne Evrope, pri katerem sodelujejo Ciper, Grčija, Malta, Italija in Slovenija. Elaborat izdeluje Fakulteta za po mor stvo in pro met v Por to -rožu in bo končan predvidoma do 15. apri la 2008. Žerjav in Bianchi sta govorila tudi o konferenci o varnosti v cestnem prometu, ki bo predvidoma junija prihod nje le to v Ve ro ni in jo or ga ni zi ra -jo slovensko in italijansko prometno ministrstvo oziroma Evropska komisija. Kot je povedal Bianchi, tako Slovenija kot Italija od konference veliko pričakujeta. »Današnji sestanek je tu di za go to vi lo, da bo mo na tej kon -ferenci dosegli pomembne rezultate,« je za tr dil Bi an chi. Italijanski minister za promet je sicer današnji sestanek z ministrom Žerjavom ocenil kot zelo ploden. »Dosegli smo namreč soglasje o vseh omenjenih temah. Pričakujem torej, da bo delo, ki ga bosta državi na prometnem področju opravili skupaj, zelo dobro,« je še po uda ril Bi an chi. ( STA) Postopki za ocenjevanje vplivov na okolje uplinjevalnika in termoelektrične centrale, o katerih obstaja predlog, da se zgradita v Kopru, se morajo šele začeti, z Italijo pa se Slovenija vsekakor namerava posvetovati. To je deželni sekciji okoljevarstvene organizacije Wwf za Furlanijo Julijsko krajino zagotovil slovenski minister za okolje Janez Podobnik. Slednji je tako odgovoril na pismo, ki mu ga je Wwf za FJK svojčas poslalo, tako kot italijanskemu okoljskemu ministru Alfonsu Pecoraru Scaniu, s prošnjo za posredovanje informacij o postopku. Trenutno, je zapisal Podobnik v svojem odgovoru, je družba Tge Engeneering slovenskemu ministrstvu za gospodarstvo predstavila le prošnjo za t.i. »energetsko dovoljenje«. Tako kot druge članice Evropske unije, mora v takih primerih tudi Slovenija najprej izdelati strateško študijo o vplivu na okolje, šele nato pride v poštev ocena o vplivu na okolje. Gre za dolgotrajne postopke, ki se še niso začeli, je v odgovoru zapisal Podobnik, ki je vsekakor zagotovil, da bo- do pristojni organi Republike Slovenije, čim bodo prejeli prošnjo za začetek postopka, obvestili italijanske pristojne organe, katerim bodo posredovali tudi uradno prošnjo, naj italijanska stran sporoči v določenem roku svoj namen, da sodeluje pri postopku. Tako, meni v sporočilu za javnost predstavnik deželnega Wwf Dario Predonzan, ki pričakuje še odgovor italijanskega ministrstva za okolje, je zdaj jasno, da trditve, da je Slovenija že odobrila načrt o gradnji uplinjevalnika v Kopru, ne držijo. Ni slučaj, piše Predonzan, da so take vesti prihajale s strani tržaških političnih krogov, ki podpirajo gradnjo uplinjevalnika pri Žavljah. Pomenljivo pa je dejstvo, da Slovenija predvideva postopek za izvedbo strateške študije o vplivu na okolje, kar očitno pomeni, da razpolaga z načrti na področju teritorija in energetike, medtem ko v Italiji na državni ravni ne obstaja nič podobnega, t.i. deželni energetski načrt pa se ne ukvarja z energetskimi infrastrukturami, meni Predonzan. 8 Četrtek, 22. novembra 2007 ŠPORT / devin-nabrežina - Seja občinskega sveta V občinski komisij za turizem tudi član SDGZ Odobrili sklep o Medji vasi - Ret: KZpremalo storila v bran kmečkih interesov Sprememba namembnosti jusar-skega območja v Medji vasi, zavrnjena nezaupnica občinskemu odborniku Walter-ju Bradasu in sprejetje popravka opozicije za imenovanje člana Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v občinsko komisijo za klasifikacijo turističnih sprejemnih objektov so zaznamovali sejo de-vinsko-nabrežinskega občinskega sveta, ki bila včeraj na lokalnem županstvu. Na seji so že uvodoma soglasno odobrili spremembo namembnosti območja v Medji vasi, ki je podvržena jusar-skim služnostim in na kateri bodo uredili športni objekt. Občina Devin-Nabreži-na bo zdaj v tem smislu zahtevala povolj-no mnenje tudi od deželnega komisarja za jusarske odbore. Točki za takojšnji sklic pristojne komisije s ciljem čimprejšnje sklenitve transakcije, ki ju je predstavila opozicija, pa je desnosredinska večina preložila na drugi datum. Sicer je seja potekala ob že običajnem živahnem delovanju levosredinske opozicije. Po ratifikaciji spremembe proračuna, odobrene s sklepom občinskega odbora št. 221 z dne 4. oktobra letos, je občinski svet odobril več sklepov, med katerimi je bil tudi splošni rebalans. V finančnem dokumentu je bil omenjen tudi davek na smeti Tarsu in zato je svetnik opozicije Igor Gabrovec med razpravo naglasil, da je s tem v zvezi že predstavil vprašanje. Pozivi, ki so jih občani prejemali na dom, so bili po njegovem mnenju protizakoniti, ker so bili izključno v italijanskem jeziku, pa tudi nejasni. Toda zaščitni zakon, občinski statut in tudi že ustaljena praksa velevajo, da mora javna uprava (in torej tudi podjetja, ki nudijo javne storitve) v odnosih z občani uporabljati dvojezično dokumentacijo. Razprava se je zapletla pri četrtem sklepu, ko je šlo za odobritev občinskega pravilnika za urejanje upravnih funkcij občinske komisije, pristojne za klasifikacijo sprejemnih objektov, počitniških hiš in apartmajev ter kopališč. V 6. členu pravilnika je bilo zapisano, da je v komisiji prisoten tudi »predstavnik zainteresirane stanovske organizacije, ki je najbolj reprezentativna na krajevni ravni«. Glede na dejstvo, da so v devinsko-nabrežinski občini mnogi podjetniki v gostinsko-turističnemu sektorju izraz slovenske narodne skupnosti v Italiji in so v velikem številu včlanjeni v SDGZ ter da zaščitni zakon v členu 21 predvideva, da mora biti v pristojnih posvetovalnih organih zagotovljeno ustrezno predstavništvo slovenske skupnosti, je Gabrovec vložil popravek. Zahteval je, da sta v komisiji dva predstavnika stanovskih organizacij, od katerih Kopališče Castelreggio, pomembna turistična struktura kroma eden izraz najbolj reprezentativne stanovske organizacije podjetnikov priznane slovenske narodne skupnosti v FJK. Po daljšem premoru je desna sredina, ki je očitno poleg politične nosila tudi pravno odgovornost, popravek sprejela. Naslednja sklepa o davku na smeti so preložili na drug datum, nakar je opozicija vložila dokument. V njem je zahtevala od župana Giorgia Reta, da odvzame odborniku Bradasu pristojnosti za urbanis-tiko in teritorialno načrtovanje zaradi njegove domnevne »nekompatibilnosti« s tistim odborniškim mestom. Občinski svet je zasedal za zaprtimi vrati, nezaupnica pa je bila z glasovi večine (med njimi se je vsekakor en član Liste Ret vzdržal) zavrnjena. V zadnjem delu seje je Gabrovec vložil vprašanje o stališču občinske uprave glede razpleta v zvezi s kmetijsko varianto št. 22 k občinskemu regulacijskemu načrtu, ki zaradi hudih omejitev dalj časa buri duhove v Štivanu, Medji vasi in Cerovljami. Župan je odgovoril, da uprava ne bo vložila priziva proti Deželi FJK, ampak da bo iskala politično rešitev. Nasprotno, za priziv sta kvečjemu pristojni stanovski organizaciji Kmečka zveza in Coldiretti, je dodal Ret in obtožil KZ in Coldiretti, da sta pri deželni upravi premalo storila v bran kmečkih interesov. Aljoša Gašperlin nabrežina - Občinski svet SSk je zadovoljna s sklepom o Medji vasi Med zadnjim sestankom sekcije Slovenske skupnosti za Devin-Nabrežino, ki je bil v glavnem namenjen analizi občinskih sklepov, ki jih včeraj sprejemal občinski svet, so še posebno poudarili pomembnost sklepa, s katerim Občina prižiga zeleno luč za bodočo realizacijo športnega objekta v Medji vasi. Sklep je bil v svoji predzadnji verziji negativen, ker je poudarjal vinkulacijo in je bodoče upravljanje objekta priznaval odboru za ločeno upravljanje. S pokončno držo in z vsemi argumenti, ki izhajajo iz zakonskega priznanja jusar-skih odborov, trdega dela in volje da se naredi čimveč koristnega za domačo vas, so prav jusarji v dogovoru z županom dosegli, da je sedaj sklep sprejemljiv, meni SSk. Politično bo treba sedaj pritis- niti na župana Reta, da v zelo kratkem roku pripravi vse potrebne dokumentacije za uresničitev transakcij med Občino injusarski-mi odbori, kot to jasno narekujejo soglasno sprejete smernice med predzadnjim občinskim svetom prejšnje uprave. Ssk iz Devina-Nabrežine izraža veliko zaskrbljenost in jezo, ker smo občani v teh dneh prejeli položnice za plačilo pobiranja in uničevanja odpadkov, ki so napisane izključno v italijanščini. Nekaterim so tudi mimogrede povišali dajatev. Ka ko je mo go če, da ne ka te ri uradi prezirajo občinski statut in to v brk zgodovinski prisotnosti Slovencev v naši občini, se sprašuje devinsko-nabrežinska sekcija SSk, ki zahteva takojšnje ukrepanje župana Reta. deželni svet Železarna vse do leta 2014? Če ji bo deželna uprava izdala t.i. integrirano okoljsko pooblastilo, bo škedenjska železarna obratovala do leta 2014. To je mogoče razbrati iz besed, ki jih je včeraj v deželnem svetu izrekel odbornik Gianni Pecol Comi-notto v odgovor Igorju Kocijančiču (SKP). Slednji ga je vprašal o načrtih deželne vlade v zvezi z uso do ob ra ta ter bil kri ti čen do italijansko-ruskega koncerna Lucchini-Severstal, ki je lastnik že le zar ne. Pecol Cominotto je pojasnil, da bo De že la v skla du z za -konom podrobno preverila, če bo lastnik res opravil vse okoljsko-zaščitne posege. V to ga obvezujejo tudi ukazi tržaškega sodišča. Okolj sko po ob las ti lo bo iz da no pod pogojem, da bo vse tako, kot do lo ča za kon. Za nad zor bo skrbela Dežela, kot so na nedavni servisni konferenci odločili Pokrajina, deželna agencija za okolje (ARPA) in zdravstvena ustanova ob odklonilnem stališču Ob či ne Trst. Kocijančič je izrazil začudenje nad usmeritvijo servisne konference in torej nad napovedjo, da bo De že la že le zar ni iz da la omenjeno dovoljenje-pooblasti-lo. To naj bi uprava FJK naredila v teku prihodnjega leta, pooblastilo velja šest let, kar pomeni, da bo v tem pri me ru že le zar na obratovala vsaj do leta 2014. Pro ti us me rit vi ser vis ne kon fe ren ce so po le mi čno nas to -pila združenja Škedenjcev in prebivalcev sosednjih četrti, ki so sino či pro tes ti ra li po mest nih uli -cah. Njihovi predstavniki že nekaj časa odločno zahtevajo zaprtje železarne, kar je pravzaprav tudi sta liš če tr žaš ke ga žu pa na Ro -berta Dipiazze. Dosti bolj previdni so zastopniki Dežele in Pokra-ji ne ter sin di ka ti, ki so ne kaj krat prišli v spor in polemiko s Ške-denj ci. Stran ka ko mu nis tič ne pre -nove je na nedavni skupščini v Domu Zore Perello pojasnila, da razume zaskrbljenost delavcev in sindikatov za usodo delovnih mest, razume pa tudi jezo Škedenjcev, ki so naveličani neizpol-nje nih ob ljub vod stva že le zar ne. deželni svet - Izjava deželne odbornice Michele Del Piero Ukinitev prodaje neobdavčenega bencina bo avtomobilista letno stala nekaj nad tristo evrov Od 1. januarja 2008 v tržaški pokrajini ne bo več neobdavčenega bencina (Kroma) Ukinitev poceni bencina bo tržaškega avtomobilista v letu 2008 stala približno 320 evrov. To je včeraj v deželni skupščini povedala odbornica Michela Del Piero, ki je prepričana, da ukinitev te bonitete ne bo okrnila delovnih mest na bencinskih črpalkah v naši pokrajini. Ta napoved je v nasprotju s trditvijo črpalkar-jev, ki se bojijo za izgubo kar sto delovnih mest. Del Pierova izhaja iz podatka, da se pri sedanjem neobdavčenem bencinu prištedi približno 600 centov, popust pri enem litru tako imenovanega deželnega bencina pa znaša 28 centov. To pomeni, da bo »povišek« znašal 320 centov in ker je povprečna poraba tisoč litrov bo dodatni strošek znašal približno 320 evrov letno. Predstavnica Illyjeve uprave je napovedala, da bo deželna uprava pomagala trgovinskim zbor ni cam, ki bo do pri kraj ša ne za pri liv iz re -žima neobdavčenega bencina. Za to bo poskrbela v svojem finančnem zakonu, začenši z novim letom. Del Pierova je odgovorila na vprašanje svetnika stranke Forza Italia Piera Camberja, ki je spet iz ko ris til pri lož nost za os ter na pad na Romana Prodija in Riccarda Illyja. Po njegovem sta omenjena politika glavna krivca, da so Trst, Gorica in mejne občine videmske pokrajine izgubile bencinsko boniteto. Pri tem je Camber citiral nedavno razpravo v senatu, kjer naj bi predstavnik vlade omenil nek dogovor med osrednjo in deželno vlado. Škoda, da zastopnik Forza Italia ni omenil dejstva, da je tozadevno evropsko direktivo o ukinitvi neobdavčenega bencina osvojila Berlusconijeva (minister Altero Matteoli-NZ) in ne Prodijeva vlada. Senat je med razburljivo obravnavo finančnega zakona, kot znano, zavrnil predlog tržaškega senatorja Roberta Antonioneja o ohranitvi poceni bencina. Proračunski amandma so senatorji zavrnili z razliko le dveh glasov. Doživel je podporo dveh senatorjev Južnotirolske ljudske stranke-SVP, nekateri zastopniki desno-sredinske opozicije pa so napačno glasovali. Podobno napako je naredil tudi Antonione pri glasovanju o možnosti skupinskih prizivov potroš-ni kov in nji ho vih zdru ženj. Tržaški senator napoveduje, da bo Forza Italia isto dopolnilo o tržaškem in goriškem bencinu predložila tudi v poslanski zbornici, možnosti za njegovo sprejetje pa so zelo majhne. / TRST Četrtek, 22. novembra 2007 9 GLEDALIŠČE MIELA - S/paesati - Raz/seljeni Chiara Ingrao o sebi in o njeni junakinji Sari Na predstavitvi romana II resto e silenzio - Z njo sta se pogovarjali Gabriella Musetti in Azra Nuhefendic Vojna na Balkanu, na katero smo že skoraj pozabili, rimska tolmačica, ki na svoj dom sprejme kolegico iz Sarajeva. Pa Antigona, tista iz grške mitologije, in njene sodobne sestre. To so sestavine romana Il resto e silenzio (Ostalo je tišina), ki so ga v torek predstavili v sklopu pobude S/paesati -Raz/seljeni (nekaj odlomkov je prebrala igralka Barbara della Polla). Z njegovo avtorico Chiaro Ingrao sta se v gledališču Miela pogovarjali pesnica Gabriella Musetti in Azra Nuhefendic, sarajevska novinarka, ki je med vojno pri-bežala v Trst. In se je, kot je pojasnila, prepoznala v marsikateri strani romana ter ob njegovem branju podoživlja-la boleče dogajanje izpred nekaj let. Tudi Chiara Ingrao je tako kot Sara, glavna junakinja njenega najnovejšega romana, po poklicu tolmačica. V preteklosti je bila sindikalistka, parlamentarka, sodelavka Ministrstva za enake možnosti, ustanoviteljica mirovniškega združenja Associazione per la pace. »Od nekdaj sem v sebi čutila neke vrste dvojnost: na eni strani željo in potrebo po angažiranosti v javnem, političnem življenju; na drugi pa tisto po tišini, po času, v katerem lahko pogledaš vase, po pisanju. Danes prevladuje v meni ta Chiara.« Roman Il resto e silenzio je nedvomno zmes obeh plati avtoričine osebnosti, na primer izkušenj, ki jih je kot mirovnica pridobila v Bosni. Predvsem pa, kot sama pravi, prepoln nerešenih vprašanj. Kako bi se obnašala, če bi se sama znašla sredi obleganega Sarajeva? Ali v povsem tuj em okolju v vlogi pri-bežnice? Kako se danes počutijo tisti, ki prihajajo k nam iz manj srečnih predelov sveta? Kdo je pogumen: kdor se spopade z vsakdanjostjo ali tisti, ki misli, da lahko premaga smrt? »Na ta vprašanja nisem našla odgovorov, razmišljati o njih pa j e morda vsaj poskus v pravo smer ... « Roman, v katerem se prepletajo številne zgodbe, je v prvi vrsti »sestrski« roman. Je roman o Italijanki Sari in njeni odločni sestri, ki ne odobrava dejstva, da je povabila k sebi Sarajev-čanko Musnido. Je roman o Musnidi in njeni sestri Slavenki, »sarajevski Anti-go ni«, ki je ne ke ga dne ob le ža la na sa -rajevskem mostu, medtem ko je skušala rešiti bratovo truplo. Pa še o grški Antigoni in sestri Izmeni, o Ojdipu in Tebah, o vojni, pogumu, sprejemanju drugačnosti, dostojanstvu. Tistem človeškem dostojanstvu, ki ga želijo ohraniti tudi prebivalci obleganega mesta in begunci, na katere gledamo večkrat stere- Udeleženke večera v gledališču Miela kroma otipno. Danes vse razlagamo s stereo-tipi in se ne zavedamo, da smo zaradi tega vse bolj revni, je prepričana Chiara Ingrao (med drugim hčerka znanega komunističnega voditelja Pietra), njenemu razmišljanju pa je pritrdila tudi Azra Nuhefendic. »Tudi sama sem, ko sem prišla v Trst, občutila na sebi težo stereotipov. Ljudje so na primer od begunke pričakovali, da se obnaša in oblači na določen način: svilena obleka, ki sem jo prinesla iz Sarajeva, marsikomu ni šla v račun... Le redki pa so pomislili, da je begunstvo zadnja možna izbira, da nam j e vojna ukradla naša dotedanja življenja. Da smo se, in to ne po svoji krivdi, znašli v neznanem kraju, med neznanimi ljudmi in navadami. A da smo želeli tudi tu ohraniti vsaj delček svojega dostojanstva.« Tudi Musni-da je iz Sarajeva pribežala s kovčkom, v katerem je bila med drugim svilena obleka. In tudi njena italijanska kolegica Sara je potihoma vihala nos nad tem dejstvom: literarna fikcija in realnost sta večkrat enaki. Begunka s svileno obleko, tako kot tiste Sarajevčanke, ki so se kljub bombardiranju rade našminkale: da ne bi pozabile, da so samo pred nekaj meseci bile ženske s svojim dostojanstvom in navadami. Poljanka Dolhar BOLNIŠNICA - Na Katinari Nova naprava Omogoča ugotavljanje motenj pori ravnotežju - Dar CRTrieste Zahvaljujoč se prispevku fundacije CRTrieste so katinarsko bol niš ni co opre mi li z no vo na pra -vo, s katero bodo merili motnje pri ravnotežju, ki so pogoste pri ostarelih in večkrat povzročajo padce, kar ima tudi hude ali celo usodne po sle di ce. Z napravo bodo obogatili opremo, s katero že razpolagajo in ki omogoča ugotavljanje funkcionalne avtonomije ostarelih. Pred-sta vi li so jo zdrav stve ni di rek tor zdru že nih bol niš nic Lu ca Lat tu a -da, di rek tor od del ka za in ter no me di ci no Gi an fran co Guar nie ri ter odgovorni za geriatrijo Gabri-e le To i go, slo ves nos ti se je ude le -žil tudi podpredsednik fundacije CRTri es te Gi or gi o To ma set ti. Kot je povedal Gabriele Toigo, gre dejansko za platformo, ki lahko izmeri sile, ki jih nekdo sprošča, ko se vzravna, potem ko je bil sklonjen ali je sedel. Na prvi pogled gre za dokaj enostaven akt, v resnici ga omogoča veliko mišic in zahteva precejšnjo koordinacijo. Meritve naj bi pokazale, v kolikšni meri je oseba ohranila ravnotežje in kolikšna je nevarnost padca. Preverjali bodo tudi, če na prime nekatera zdravila, ki jih jemljejo, vplivajo na ravnotežje. Za novo napravo so odšteli okrog 15 tisoč evrov. Poseg CRTrieste sodi v dejavnost, s katero želijo podpreti glavne strukture, ki se ukvarjajo z javnim zdravstvom, preventivno medicino, rehabilitacijo. Omogočajo namreč nakup najsodobnejših naprav in financirajo specifične raziskave ter usposabljanje na raznih področjih, od molekularne biologije do kardiologije in onkologije. ŠOLSTVO - Volitve v zborne organe Rezultati so znani tudi na liceju Slomšek Potem ko smo včeraj objavili izide volitev v zborne organe na Liceju Franceta Prešerna, Poklicnem zavodu Jožefa Stefana, Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa in Didaktičnem ravnateljstvu Sv. Ivan, objavljamo danes rezultate volitev na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška, kjer so oktobra volili predstavnike v razredne svete in dijaško konzulto, 11. in 12. novembra pa predstavnike v zavodski svet. V razredne svete so bili na pedagoškem oddelku izvoljeni sledeči predstavniki dijakov: v prvem razredu Jana Gustin in Natali Papinutti, v drugem Na da Sos si in Lor e na Sushmel, v tret -jem Nicole Balde in Živa Komar, v če-tr tem Bar ba ra Ru pel in Jas min Gus tin, v petem razredu pa Tina Sinigoi in Natalie Kofol. Na družboslovnem oddelku pa je slika sledeča: v prvem razredu sta bila izvoljena Martin Jarc in Asja Gre-gori, v drugem Aneta Curavic in Tinkara Košuta, v tretjem Jessica Krizmancic in Tjaša Kosuta, v četrtem Manja Košuta in Tajda Milič, v petem razredu pa Dejan Kalc in Eva Fucka. V pokrajinsko dijaško konzulto sta bila izvoljena Lucija Milic in Karin Radovič. Za predstavnike staršev pa so na pedagoškem oddelku bili izvoljeni: v prvem razredu Kristina Kranjac in Eleonora Kocjancic, v drugem Alenka Krizmancic in Ottilia Strain, v četrtem Suzana Milkovic in Sabrina Grgič, v petem razredu pa Mojca Mljač in Maida Prasel. Na družboslovnem oddelku so bili izvoljeni: v prvem razredu Rosanna Paoli in Barbara Campana, v drugem Igor Kosuta in Ingrid Vigini, v tretjem Alen ka Ru pel in Ele na Car li, v če tr tem Marino Kralj in Walter Purič, v petem razredu pa Rosanna Paoli. Slika novega zavodskega sveta pa je sledeča: predstavniki staršev so po novem Marino Kralj, Silva Perčič in Sonja Kosič, predstavniki dijakov pa Nicol Balde, Ašira Purič in Andrej Sodja. Učno osebje bodo zastopali Massimo Su-ard, Martina Legiša, Aleš Doktorič, Viviana Giuliani, Marta Rener in Mira Su-sic, neučno pa Paolo Grgic. skupnost sv. egidija Za duhovno poglobitev in proti smrtni kazni Za člane Skupnosti sv. Egidija, ki je razširjena po številnih državah, je znano, da si v skladu s svojim verskim navdihom prizadevajo za duhovno poglabljanje, mir na svetu, dialog med ver ski mi skup nost mi, uki ni tev smrt -ne kaz ni, po moč po treb nim, na pri -mer obo le lim za aid som, brez dom -cem, osta re lim. V teh dneh so v Trstu pripravili dve javni pobudi, vendar različni od tistih, ki ju je tiskarski elektronski škrat napovedal v torkovi številki našega lista, kar zdaj popravljamo. V torek je bila v dvorani župnije Morske Matere Božje na Trgu Rosmini predstavitev nove izdaje knjige premišljevanj La parola di Dio ogni giorno 2008 (Božja beseda za vsak dan, 2008). Gre za priljubljeno delo, ki ga od leta 2002 z aktualnimi in globokimi razmišljanji ob branju sv. pisma vsako leto nanovo pripravlja duhovni vodja Skupnosti sv. Egidija škof msgr. Vincenzo Paglia. O letošnji izdaji, ki sovpada s 40-letnico Skupnosti, sta spregovorila tržaš- ki škofov vikar Giampaolo Muggia in glavna urednica škofijskega tednika Vita Nuova Fabiana Martini. Zaradi bolezni pa pri pobudi ni mogel sodelovati duhovnik Mario Vatta, ki vodi Skupnost San Martino al Campo. V ponedeljek, 26. novembra, pa Skupnost sv. Egidija vabi na predavanje v okviru svetovne pobude Mesta za življenje. Ob 17.30 bo v Bacheletovi predavalnici Pravne fakultete tržaške univerze nastopila Marietta Jaeger-Lane iz Montane (ZDA). Gre za predstavnico društva Journey of Hope, ki povezuje ljudi, ki nasprotujejo smrtni kazni, čeprav je kdo izmed njihovih najbližjih svojcev postal žrtev umora. Marietta Jaeger-Lane bo prihodnji teden govorila tudi na nekaterih tržaških višjih srednjih šolah in v Zavodu združenega sveta v Devinu. Kot znamenje tržaškega sodelovanja pri svetovni pobudi proti smrtni kazni bo »vodomet štirih celin« na Velikem trgu pred tržaškim županstvom 30. novembra posebej osvetljen od 18.30 do 21.30. V Repnu danes o Pravici do imena in priimka Za nami je že vrsta javnih predstavitev najnovejše publikacije na področju uveljavljanja slovenskega jezika z naslovom Pravica do imena in priimka, ki jih SKGZ prireja v sodelovanju z društvi in včlanjenimi organizacijami. Predstavitev priročnika se bo danes odvijala v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Kraški dom in bo ob 20.30 v Bubničevem domu v Repnu. Brošuro bosta predstavila deželni tajnik SKGZ Igor Gabrovec in urednica publikacije Marjetica Možina. Cecilijanka v Mačkoljah V sklopu pobud s skupnim nazivom »Slovenski večeri 2007«, ki jih Slovensko prosvetno društvo Mačkolje prireja v okviru svojega rednega delovanja, bo v petek, 23. novembra, ponovno zaživela »ce-cilijanka« - stari običaj srečanja pevcev ob godu svete Cecilije, za-vetnice glasbenikov. Ob 19.30 bo v mačkoljanski župnijski cerkvi sveta maša v spomin na vse pokojne člane društvenega in cerkvenega zbora, pri kateri bodo sodelovali MePZ Mačkolje, mladinska skupina in pritrkovalci. Sledil bo družabni del v dvorani Srenjske hiše, z naslovom »O pesmi in petju«. Gost večera bo narečni pesnik Aleksander Furlan. Z njim bodo razmišljali o pesniškem ustvarjanju in zborovskem petju, saj je avtor že od mladih let navdušen pevec. O njegovem knjižnem prvencu, pesniški zbirki »An po-podán«, bo spregovoril predstavnik založbe Mladika, poskrbljeno pa bo tudi za prijetno glasbeno razpoloženje. V Knulpu o tragediji v vasici Avasinis Pokol v karnijski vasici Avasinis 2. maja 1945 ostaja nerazrešena za-gonetka na nepreglednem seznamu nacifašističnih grozodejstev v naših krajih. Tistega sončnega jutra, dejansko ob izteku vojne, je v zaselek vdrla močna bojna enota nemških, južnotirolskih, istrskih, domnevno pa tudi domačih ese-sovcev in se znesla nad nemočnim prebivalstvom. Zverinsko je bilo pomorjenih 51 starcev, žensk in otrok. Naslednjega dne pa so partizani postavili vrsto zased, v katere se je ujelo kakih 30 esesovcev. Izročeni so bili vaščanom, ki so jim povrnili milo za drago. Obnovitvi tega tragičnega dogodka, zlasti pa zasleditvi razlogov tako okrutnega in na videz nerazložljivega nacističnega zločina, je posvečen dokumentarec »Avasinis, luogo della memoria« (Avasinis, kraj spomina), ki ga je v sodelovanju z zgodovinarjem Pierijem Stefanut-tijem pred nekaj leti posnel Dino Ariis. Videozapis je bogat s pričevanji preživelih vaščanov, sklepno poglavje pa vsebuje prispevek avtorja knjižne uspešnice »L'armadio della vergogna« (Omara sramote), časnikarja Franca Giustolisija, ki »primer Avasinis« umešča v širši okvir institucionalnih sprenevedanj o nacifašističnih grozodejstvih v Italiji. Na pobudo društva za zaščito vrednot proti-fašizma in protinacizma Promemoria si boste dokumentarec lahko ogledali drevi ob 20.30 v baru knjigarne KNULP v ulici Madonna del Mare 7/A v Trstu. Težave z elektriko hitro odpravili Med obnavljanjem poslopja v Ul. Mazzini so včeraj poškodovali električni kabel, zaradi česar je precejšen del mesta imel težave z oskrbo električnega toka. Kot so ugotovili pri družbi Acega-sAps, je do okvare prišlo ob 14.34. Osebje AcegasAps je nemudoma poseglo in okvaro hitro odpravilo, tako da so se ob 15.13 razmere normalizirale. 10 Četrtek, 22. novembra 2GG7 TRST / TrebČe - Devetdnevnica Praznično ob vaškem OBISK - Šola rji osn ovne šole Pre ž i hovega Voranca iz Doline V našem uredništvu videli, zavetniku sv. Andreju kako nastaja časopis Tudi letos je na vrsti devet-dnevnica s pestrim programom ob vaškem prazniku. Veliko bo sodelujočih, ki se vestno vključujejo v de lo va nje druš tev in ta ko bo ga ti -jo vaško stvarnost. Župnik Ivo Miklavc se trudi, da bi ob priložnostih skupnega združevanja vsi po svoji moči prispevali k ugledu vasi. Pred letom so se začela zelo potrebna popravila v cerkvi. Veliko del a, stroškov i n truda j e bil o treba, da so danes verniki v ogrevanem prostoru, da je streha popravljena, da so zavarovane stopnice v zvoniku... Prizadevni vašča-ni so se res potrudili in z natančnostjo izvedli mnogo koristnega. Glavni cilj pa je bila obnova Marijinega oltarja, ki ga bo tržaški škof Evgen Ravignani danes blagoslovil. Verniki se mu zahvaljujejo za njegovo prisotnost v Trebčah in ga z molitvijo priporočajo vsemogočnemu Bogu. Ta oltar je bil ob vojnem nemškem napa du na vas ze lo po ško do van in potem zasilno popravljen. Začeli so z nabirko za to popravilo in tu se na poseben način vaščani zahvaljujejo Slovenski prosvetni matici za namenjen prispevek, ki je bil iz-red no dob ro do šel. Se daj je ol tar v skladu z glavnim in stranskim oltarjem. Še veliko je načrtov, o katerih v Trebčah upajo, da bodo dobili ugodno privolitev za dokončno izdelavo. Župnik Ivo Miklavc je kot gonilno kolo in stalno stika za delom. Ob tej priložnosti mu člani župnijskega pastoralnega sveta izrekajo prisrčno zahvalo in želijo obilo božjega blagoslova. Program (pritrkovalci bodo obogatili praznično vzdušje): četrtek, 22.11. ob 19. uri maša škofa Evgena Ravignani z blagoslovom Marijinega oltarja (ljudsko petje ob spremljavi Samuela); petek, 23.11. ob 19. uri maša župnika Iva Miklavca, ob 20.30 nastop vaške godbe Viktor Parma; sobota, 24.11. ob 19. uri maša gospoda Osojnika, po maši veseli večer; nedelja, 25.11. ob 10. uri maša msgr. Vončine, poje Kraški cvet; ponedeljek, 26.11. ob 19. uri maša gospoda Jakomina, večer sv. pisma; torek, 27.11. ob 19. uri maša gospoda Rafka Ropreta , molitvena ura v čast sv. Andreja; sreda, 28.11. ob 19. uir maša gospoda Žarka Škerlja, koncert mladih; četrtek, 29.11. ob 19. uri. maša gospoda Pohajača, nastop trebenskega pevskega zbora Primorec; petek, 30.11. ob 19. uri slovesna praznična maša dekana Toneta Bedenčiča, poje openski cerkveni pevski zbor sv. Jerneja. Po maši bodo srečanja, mladi pa prirejajo mini Andrejev sejem. Dolinski šolarji med včerajšnjim obiskom v našem uredništvu kroma Po lepi tradiciji, ki traja vse od začetka njegovega izhajanja, doživlja Primorski dnevnik pogoste obiske posameznikov in skupin, še zlasti šolarjev, ki so v našem uredništvu najbolj dobrodošli. Tako so nas včeraj obiskali šolarji tretjega in četrtega razreda Osnovne šole Prežihovega Voranca iz Doline, spremljali pa sta jih učiteljici Sabrina Bandi in Alenka Deklič. Šolarje je pri ogledu uredništva spremljal odgovorni urednik dnevnika Dušan Udovič, ki je orisal zgodovino časopisa od njegovega predhodnika Partizanskega dnevnika dalje, vse do današnjih dni. Šolarji so imeli priložnost izvedeti, kje vse je razširjen Primorski dnevnik med Slovenci v Italiji, v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Zelo jih je zanimal tudi prikaz računalniškega izdelovanja časopisa, ki nastaja vsak dan ob delu ekipe novinarjev, tiskarjev in pomožnega osebja, v zgodnjih jutranjih urah pa ga naročniki dobijo na dom. Še kratek obisk rotacije in nekaterih starih strojev, ki so danes razstavljeni na hodnikih kot muzejski eksponati in že je bil obisk pri koncu. Dolinski šolarji so bili navdušeni, seveda pa bodo v našem uredništvu vedno dobrodošli. Včeraj danes Danes, ČET RT EK, 22. novembra 2007 CILKA Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 16.28 - Dolžina dneva 9.15. Luna vzide ob 14.43 in za to ne ob 4.20. Jutri, PET EK, 23. novembra 2007 KLEMEN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,6 stopinje C, zračni tlak 1023,5 mb raste, veter 4 km na uro se-vero-zahodnik, vlaga 67-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 12,3 stopinje C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 19. , do sobote, 24. novembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Ivana 5 (040-631304), Ul. Alpi Giulie 2 (040-828428), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040-271124). Sesljan (040-208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim re-cep tom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Ivana 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oširek Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040-208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim re-cep tom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Sonnino 4 (040-660438). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ma Kino ALCIONE - 17.15 »La giusta distanza«; 19.30, 21.15 »In questo mondo libero«. AMBASCIATORI - 16.00,18.05,20.10, 22.15 »La leggenda di Beowulf«. ARISTON - Rezervirana dvorana (British Film Club). CINECITY-16.30, 19.40 »Ratatouille«; 15.45, 17.50, 19.55, 22.05 »Lo spacca-cuori«; 22.00 »I vicere«; 15.45, 17.50, 19.55, 22.05 »Come tu mi vuoi«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Matrimo-nio alle Bahamas«; 16.30, 17.00, 19.15, 19.55, 21.30, 22.15 »La leggenda di Beowulf«; 15.45, 17.50, 19.55, 22.05 »The Bourne ultimatum«. EXCELSIOR - 16.00, 18.30, 21.00 »Elisabeth - The golden age«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.45, 21.15 »Giorni e nuvole«. FELLINI - 22.15 »Ratatouille«; 16.15, 17.40, 19.10, 20.40 »Sleuth - Gli insos-pettabili«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 20.15, 22.15 »I vicere«. GIOTTO MULTISAL A 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Il caso Thomas Crawford«. KOPER - KOLOSEJ -18.00 »3D mani-ja«; 19.40, 21.50 »Jagenjčki in levi«; 18.40, 21.10 »Petelinji zajtrk«; 19.00, 21.30 »Ugrabitev«. NAZIONALE - Dvorana 1:16.30,18.20, 20.15, 22.15 »Matrimonio alle Bahamas«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.20, 22.20 »Come tu mi vuoi«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il nascon-diglio«; Dvorana 4: 16.30, 18.20 »Ra-tatouille«; 20.15, 22.15 »Lo spaccacu-ori«. SUPER - 22.15 »The bourne ultimatum - il ritorno dello sciacallo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:17.30, 20.10, 22.10 »Matrimonio alle Bahamas«; Dvorana 2: 17.40, 20.10, 22.15 »Lo spaccacuori«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.15 »La leggenda di Beo-wulf«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Come tu mi vuoi«; Dvorana 5: 18.00 »Giorni e nuvole«; 20.10, 22.20 »The bourne ultimatum - il ritorno dello sciacallo«. IS Prireditve DRUŠTVO PROMEMORIA prireja danes, 22. novembra 2007, ob 20.30 v prostorih bara-knjigarne Knulp (Ul. Madonna del Mare 7/A v Trstu) večer »Čemu nacistični pokol po koncu vojne?«. Ob prisotnosti avtorja Dina Ariisa ter zgodovinarja Piera Ste-fanuttija bodo predstavili dokumentarec »Avasinis, luogo della memori-a«. GLEDALIŠKA SKUPINA METRONOM IN ZSKD vabita na predstavitev Dvd-ja »Svoboda res je zlata...«, ki bo v petek, 23. novembra 2007 ob 20.30 na kmetiji Parovel v Boljuncu. Lepljenka prikazuje zgodovinsko obdobje od leta 1920 do leta 1945 na Primorskem. Dvd bo predstavila mag. Dajana Ko-čevar, o zgodovinskem obdobju bo spregovoril zgodovinar dr. Borut Klabjan. Izkupiček večera je namenjen obnovi bolnice Franja. SPD MAČKOLJE vabi v petek, 23. novembra 2007 na »cecilijanko« - sreča- nje ob godu svete Cecilije, zavetnice glasbenikov. Ob 19.30 bo v mačkoljan-ski župnijski cerkvi sveta maša, pri kateri bodo sodelovali MePZ Mačkolje, mladinska skupina in pritrkovalci. Sledil bo družabni del v dvorani Srenjske hiše, z naslovom »O pesmi in petju«. Gost večera bo narečni pesnik Aleksander Furlan. ZCPZ IN SLOVENSKA PROSVETA prirejata v soboto, 24. novembra 2007, ob 20. uri v cerkvi sv. Jerneja v Barkov-ljah koncert sakralne glasbe z ansamblom Nomos ensemble, nastopajo: Tea Stegel - sopran, Aldo Žerjal - bas bariton in mešani mladinski pevski zbor Trst, zborovodja Aleksandra Pertot. DRUŠTVO ROJ ANSKI MARIJ IN DOM vabi v nedeljo, 25. novembra ob 17. uri na prireditev v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli 29). Na sporedu bosta dve zabavni igri: »Molière za mlade« v izvedbi Mladinske skupine KD Igo Gruden (režija Gregor Geč) in »Kdor išče, najde« Paola Tanzeja in Fabrizia Polojaza v izvedbi gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba (režija Lučka Susič). Vmes bo še bogat srečolov! SKD TABOR vabi v nedeljo, 25.novem-bra 2007, ob 17.00 v Prosvetni dom na Opčine na glasbeno ljudsko komedijo »Veselica« (Rade Pregarc-Sergej Verč). Nastopa Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu, režija Seregej Verč. Pridite, ne bo Vam žal! SKD VIGRED IN VZPI - ANPI sekcija Devin Nabrežina vabita v nedeljo, 25. novembra, ob 15. uri na proslavo ob 60-letnici postavitve spomenika padlim v NOB v Šempolaju. Nastopa TPPZ Pinko Tomažič, po proslavi sledi partizanski miting v ogrevanem šotoru na šolskem dvorišču. TFS STU LEDI prireja mednarodno srečanje folklornih in ljudskih pevskih skupin ČEZ TRI GORE, ČEZ TRI DOLE... (enkrat zaplešimo, eno si za-pojmo) v soboto, 24. in v nedeljo 25. novembra, v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. V soboto, 24. novembra, ob 20.30 srečanje folklornih skupin: TFS Stu ledi, FS Mandrač iz Kopra, FS Predgrad iz Predgrada pri Kočevju in FS Pasian di Prato iz Vidma; v nedeljo, 25. novembra, ob 17. uri pa pevskih skupin: ŽPS Stu ledi, otoška folklorna skupina Stu ledi, Hrušiški fanti, Ženska pevska kla-pa Roč iz hrvaške Istre in MePZ Coral di Lucinis iz Ločnika pri Gorici. Vljudno vabljeni. H Šolske vesti RAVNAT ELJSTVO DTTZG »Žiga Zois« sporoča, da bo v ponedeljek, 26. novembra 2007, na podružnici - Ca-nestrinijeva ploščad 7- roditeljski sestanek ob 17. uri za bienij in ob 18. uri za trienij obeh oddelkov. / TRST Četrtek, 22. novembra 2007 1 1 TFS Stu ledi prireja mednarodno srečanje folklornih in ljudskih pevskih skupin m Cez tri gore, čez tri dole... (enkrat zaplešimo, eno si zapojmo) v občinskem gledališču France Preieren v Boljuncu ? _ _ v enkrat zaplešimo v soboto, 24. novembra, ob 20.30 folklorne skupine FS Mandrač, FS Predgrad, ^ / /| \(U11MI /| 1/ULUlM FS Pasian di Prato in TFS Stu ledi eno si zapojmo v nedeljo, 25. novembra, ob 17. uri pevske skupine Hrušiški fanti, Ženska pevska klapa Roč, MePZ Coral di Lucinis, ŽPS Stu ledi, otroška folklorna skupina Stu ledi saz Slovenska kulturno-gospodarska zveza v sodelovanju s SKD KRAŠKI DOM_ VUUDNO VABI NA predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »PRAVICA DO IMENA IN PRIIMKA« Danes, 22. novembra 2007, ob 20.30 v Bubničevem domu v Repnu Združenje slovenskih športnih društev v Italiji vabi na predstavitev treh novih knjižnih izdaj na športno tematiko jutri, 23. novembra 2007 v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah ob 18.00 Vse tri knjige bo predstavil dr. Miroslav Košuta, ob predstavitvi bodo nagrajeni najboljši prispevki literarnega in Likovnega natečaja "Drobci iz športnega sveta" □ Obvestila ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN prireja v sodelovanju z Deželno zbornico kliničnih pedagogov in dobrodelnim društvom Tutela tridnevno dobrodelno pobudo, v okviru katere bodo nabirali sredstva za bolnišnico Burlo Garofalo. Pobuda bo potekala na trgu Sv. Antona v petek, 30. novembra in v soboto ter nedeljo, 1. in 2. decembra. Dopoldne bodo od 9.30 do 12. ure na vrsti božične ustvarjalne delavnice, popoldne pa bodo otrokom pripovedovali pravljice. V ogretem šotoru bo tudi sejem rabljenih igrač in smučarske opreme. Toplo vabljeni! SKD PRIMOREC prireja Božični sejem in vabi vaščane in prijatelje k realizaciji »umetnin«. To so lahko razna ročna dela, piškoti, obeski za božično drevo ... dobrodošle so vse originalne ideje! Izdelki bodo na sejmu dne 14.12.2007 naprodaj po simbolni ceni. Točno uro za dostavo ročnih del in pričetek sejma vam bomo sporočili naknadno. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal danes, 22. novembra 2007, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). SKGZ v sodelovanju s SKD Kraški Dom vljudno vabi danes, 22. novembra 2007, ob 20.30 v Bubničevem domu v Repnu na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka«. AŠDCHEERDANCE MILLENIUM organizira sejem rabljene opreme v petek, 23. novembra, od 17. do 19. ure v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. Zbiranje materiala ob 17. uri. Info na tel. št. 349-7597763 (Nastja) ali 3460441133 (Petra). AŠD-SK BRDINA organiziravpetek, 23. novembra, ob 20.30, na sedežu društva v Repentabrski ul. 38, v Mercedolu informativni sestanek za tečaje smučanja za vse stopnje, ki bodo tudi letos v Forni di Sopra. Zainteresirani lahko tudi pokličejo na tel. št.: 340-1653533. Vljudno vabljeni vsi lanski tečajniki in novi prijatelji! KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL ŠČEK vabi v petek, 23. novembra, ob 15.30 v Vilfanovo Pier Paolo Pasolini SVINJAK Režiser IVICA BULJAN danes, v četrtek, 22. novembra 19.30 - SSG Trst (predstava z ital. nadnapisi) fi \ & i i ; J-^ rta ■ m ' "...predstava, kije bila proglašena za eno izmed desetih slovenskih najboljših predstav v lanski sezoni" dvorano v Ul. Gallina 5 v Trstu na zgodovinski seminar ob 60-letnici samostojnega političnega nastopanja Slovencev v sedanjih mejah Italije. Na sporedu bo osem krajših referatov. SKD FRANCE PREŠEREN - Skupina 35-55 prireja v petek, 23. novembra, ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu, večer z vremenoslovcem Darkom Bradassi-jem na temo »Kakšno vreme bo jutri?«. Vabljeni! ŽUPNIJA REPENTABOR sporoča, da so vsi udeleženci romarskega izleta v JORDANIJO vabljeni na srečanje v soboto, 24. novembra, ob 20.30. Srečanje bo v prostorih Marijanišča na Opčinah. Ob tej priliki si bomo ogledali tudi enourni film o Jordaniji, ki ga je pripravil gospod Bedenčič. Vabljeni so tudi vsi, ki želijo obuditi spomine ali na novo spoznati to enkratno deželo. DRUŠTVO TAO organizira tečaj Rei-ki prve stopnje. Tečaj se bo odvijal v soboto, 24. in nedeljo, 25. novembra na sedežu sklada Mitja Čuk, Proseš-ka 131 na Opčinah. Dodatne informacije: 340 1607908 - Breda. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 24. novembra s pričet-kom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »dopolavoro ferroviario« v Nabrežini-postaja. Za zabavo bo poskrbel »Duo Melody«. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR - Socialno skrbstvo ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, prirejajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih v soboto, 24. novembra 2007, ob 15.30 Kotiček pravljic, s pravljico »Volk in sedem kozličkov«. Vstop prost za vse otroke vrtcev in osnovnih sol zgoraj navedenih občin. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sestavlja seznam kmetijskih podjetij, ki so usposobljena opravljati javna dela v zvezi z vzdrževanjem javnih površin, cest ipd. v smislu zak. odloka št. 228 / 2001. Kmečka zveza vabi zainteresirane kmetije, da se za vpis v omenjeni seznam prijavijo v njenih uradih. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonifata 6), s pokroviteljstvom ZSKD in slovenske info brezplačna tel.št. 800 214302 prosvete s sodelovanjem zgodovinsko železniškim muzejem iz Trsta, vabi na ogled razstave vlakov, dioram in plovil »Modelarstvo kakor hobby«. Razstava bo na ogled do nedelje, 25. novembra. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v ponedeljek, 26. novembra 2007 ob 18. uri v dvorani Ba-roncini tržaške zavarovalnice Assicu-razioni Generali v Ul. Trento 8 predavanje na temo »Novosti v zdravljenju sladkorne bolezni«. Predaval bo diabetolog dr. Riccardo Candido, specialistični raziskovalec 3. diabeto-loškega tržaškega okraja. Vsi so vljudno vabljeni! SKD VESNA IN ŠD MLADINA vabita v torek, 27. novembra, ob 20. uri v domu Alberta Sirka v Križu na večer z diapozitivi »Kras: geomorfološke značilnosti«. Predaval bo Paolo Sos-si. Zbrane prispevke bosta društvi dodelili skladu za obnovo bolnice Franje. SKGZ obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja v torek, 27. novembra 2007, ob 18. uri v drugem sklicu v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah (Ul. Ric-reatorio 1). 50-LETNIKI Z BREGA prirejajo družabnost v soboto, 1. decembra, v restavraciji Pri vodnjaku na Jezeru. Zainteresirani naj se javijo, najkasneje do srede, 28. novembra, v večernih urah na tel. št. 040 228604 -Mariza ali na tel. št. 333 3616411 -Sonja. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju na ogled razstave »1920-1950« in risb, ki so jih izdelali učenci COŠ. S. Gruden, na temo »Svoboda«. Urnik: nedelja 25. novembra po proslavi, ponedeljek, 26. in torek, 27. novembra od 16. do 18. ure, v sredo, 28. novembra od 16. ob 20.30 predstavitev knjige »V ženskem peklu - Savi-na zgodba«. DOM JAKOBA UKMARJA iz Škednja vabi v četrtek, 29. novembra 2007, ob 20.30 na večer s študijskim krožkom »Beseda slovenske Istre«. Toplo vabljeni! SPDT vabi na predvajanje filma »Po-tujmo skupaj okoli sveta«. Posnela sta ga Uroš in Kristina Ravbar, ko sta se z avtomobilom podala na enkratno pustolovščino. Predavanje bo v četrtek, 29. novembra 2007 ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. ŽPS TREBČE ob priliki praznovanja vaškega zavetnika sv. Andreja prireja devetdnevnico: pričetek danes, 22. novembra 2007, ob 19. uri sv. maša gospoda škofa Evgena Ravignani-ja; jutri, 23. novembra 2007, ob 19. uri sv. maša gospoda Iva Miklavca, ob 20.30 nastop vaške godbe Viktor Parma. Pred vsako sv. mašo bo spo-vedovanje, po maši pa srečanje. Mladi prirejajo mini Andrejev sejem. Toplo vabljeni! OBČINA DOLINA obvešča, da bo tudi letos priredila »Božični sejem 2007«, ki se bo odvijal na glavnem trgu »Gorica« v Boljuncu od 5. do 9. decembra 2007. Namenjen bo domačim proizvajalcem, obrtnikom in amaterjem. Imeli bomo hišice in stojnice. Glede na veliko povpraševanje in omejeno število hišic, imajo prednost občani. Vpisovanje bo potekalo na občini Dolina (urad za kulturo) od 8.30 do 13.30: od ponedelj- ka, 19. do srede, 21. novembra (samo za občane); od četrtka, 22. novembra dalje za vse ostale, ki želijo sodelovati. Vpisovanje je veljavno samo po izvršenem plačilu vsote za »zasedanje javne površine«. Informacije 040 8329 281/280. KD ROVTE - KOLONKOVEC ulica M. Sarnio 27, vabi v soboto 1. decembra 2007 ob 19.30 na ogled filma o Baltskih državah »Vilius, Riga, Tallinn«. Posnel ga je Sergio Zoch - Čok ob priliki izleta s Primorskim dnevnikom in potovalno agencijo Aurora. Vabljeni! REVIJA MLADIKA sporoča, da je samo še ta mesec čas za sodelovanje na 36. nagradnem literarnem natečaju za prozo in poezijo. Natečaj, ki je odprt vsem, ne glede na starost in bivališče, predvideva po tri nagrade za prozo in poezijo ter objavo v prihodnjem letniku revije. Rok zapade nepreklicno 1. decembra 2007. Prispevke je treba poslati, kot je objavljeno v razpisu, v zaprti kuverti na naslov: MLADIKA - za literarni natečaj, Ulica Donizetti 3, 34133 Trst (Italija). SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel Trst prireja zimovanje na Pohorju od 2. do 6. januarja 2008, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Na razpolago je še nekaj mest. Vpis v uradu Dijaškega doma (info: tel. 040 573141 ; e-mail: info@sddsk.org). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi člane in druge filateliste na redno mesečno sejo, ki bo 6. decembra 2007, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, št. 20. Sledila bo družabnost. Toplo vabljeni! KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev prijav zapade v ponedeljek 10. decembra. Prosimo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA razpisuje video natečaj Schengen 21/12 spot, ob razširitvi Schengenskega območja na Slovenijo, 21. decembra 2007. Vabimo vse, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s snemanjem video-filmov, mlade in manj mlade iz Trsta ter s tržaškega in slovenskega Krasa, posameznike in skupine, da izdelajo video spot. Vsebina spota naj bo kakorkoli vezana na dogodek, na padec meje in na prosto gibanje, dolžina vi-dea pa mora biti med 30'' in največ 1'30''Video na formatu DVD s podatki o avtorjih je treba poslati ali dostaviti v tajništvo Zadružne kraške banke, ul. Ricreatorio 2, Opčine s pripisom: za video natečaj Schengen 21/12 spot, do ponedeljka 10.decem-bra 2007. AŠDSK BRDINA organizira zimova-nje v Forni di Spora od 22. do 29. decembra 2007. Zainteresirani lahko pokličejo na tel. št.: 347-5292058. Vljudno vabljeni. M Izleti [ÏÏ1 Osmice Biserna poroka Pred 60. leti sta si v cerkvi na Tabru obljubila večno zvestobo Angela in Alojz Zato danes se z vama veselimo, na zdravje vama želimo; naj vaju Bog obvari še na mnoge dni, naj vaju ljubezen nikoli ne zapusti. Isbrene čestitke, vsi vaši najdražji Ivani Sossi je grenki sadež prinesel sladki življenjski uspeh. Najmlajši kolegici iskreno čestitamo odborniki SKD Tabor ¿j Čestitke V Vižovljah praznuje naša LARA okrogli rojstni dan. Vse najboljše, sreče, zdravja in veselja, da bi ga specialno praznovala ji iz srca voščita ma ma in oče. S Poslovni oglasi DOM TILIA IŠČE kvalificirano osebje (OTA - OSS - ADEST). Tel. 3285319691 SPDT organizira v nedeljo, 25. novembra 2007, geološki pohod po bližnjem Krasu. Od parkirišča na Fernetičih, ob cesti za Repentabor (v bližini marketa Evrospina), se bomo podali ob 8.30 v spremstvu strokovnjaka in ljubitelja geološke znanosti Paolo Sos-sija, po gričevju vzdolž italijansko -slovenske meje, mimo kamnolomov na Poklonu in se vrnili nazaj do Fer-netičev. Vabljeni! SPDT vabi v nedeljo, 2. decembra na avtobusni izlet v neznano... Vpisovanje na tel. št.040-220155 (Livio) in 040-2176855 (Vojka). Pohitite! KRUT vabi v soboto, 15. decembra 2007 na božični sejem v Zagreb, z ogledom mesta v dopoldanskih urah. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel.: 040360072. 0 Mali oglasi ČRNO JOPO Guinness sem izgubil v šotoru na Proseku v soboto, 10. novembra. Kdor jo najde prosim naj pokliče na tel. št. 347-2694934 ali 040-200910. AGRITURIZEM sta odprla Joško in Ljuba Colja v Samatorci. Vljudno vabljeni. Tel.: 040-229326. BOŽIČNI ČAS se bliža! Iščeš primerno ročno izdelano darilo? Pokliči na tel. št. 339-4413205. Ne bo ti žal! IŠČEM DELO kot negovalka starejše osebe, pokretne ali nepokretne, z večletnimi izkušnjami, z znanjem slovenščine, italijanščine in nemščine. Za menjavo po dogovoru. Tel. na št.: +386 040-187292. IŠČEMO MLADO OSEBO za začasno delo strežbe. Klicati v večernih urah na št. 347-1291382. KMEČKI TURIZEM UŠAJjeodprtvNa-brežini 8 do 2. decembra 2007. Tel. 3394193779. PODARIMO simpatične psičke, srednje rasi. Tel. na št.: 040-568071. PRO DA JA MO domačo repo in zelje v Medjevasi. Tel. na št.: 333-3649175. PRODAM BOX-garažo za 2 avtomobila v bližini komercialnega centra »Il Giu-lia« - primeren tudi za skladišče - 32 kv. metrov: višina 3,8 m, širina 3 m in 10 m dolžine. Telefonirati ob uri kosila ali večerje na št. 349-8633811. PRODAM toyota yaris, letnik 2002, 5 vrat, 85.000 prevoženih km, edini lastnik, v dobrem stanju. Tel.: 333-4154687. V NAJEM dajem opremljeno stanovanje na Greti. Tel. na št.: 340-3963534. VARSTVO STAREJŠIH OSEB NA DOMU 24 ur na 24. Gospa srednjih let, Bolgarka z znanjem italijanščine in z dolgoletnimi izkušnjami ter z veljavnimi dokumenti za delo v Italiji išče zaposlitev. Tel.: 389-0558458. Prispevki BERTO TONKIČ na Tržaški cesti, 25 v Doberdobu ima odprto osmico. Toči belo in črno vino ter ponuja domač prigrizek. V spomin na Silvestra Križmančiča darujeta Pasquale in Letizia Dibenedet-to 25,00 evrov za Moško vokalno skupino Lipa in 25,00 za AŠD Zarja. V počastitev spomina Marija Magajne in Lidije Ferfoglia darujeta Albert in Bogomila Doljak 50,00 evrov za obnovo bolnice Franje. V spomin na Angelo Sancin vd. Zerjal darujeta Stana in Franka 30,00 evrov za Hospice - Pineta del Carso. Draga Laura, za vedno boš v naših srcih. S tvojimi najbližjimi sočustvujemo družine Paoli in Milič 1 2 Četrtek, 22. novembra 2007 KULTURA / nabrežina - Zabavno in ustvarjalno za otroke Črkolandija za slovenske in italijanske osnovnošolce Projekt Maje Gal Štromar in Gregorja Geča, kije bil premierno prikazan v gledališču Koper, navdušil otroke Dežela črk - Črkolandija je kraj, kjer je učenje abecede zabavno in ustvarjalno. Otroci osnovne šole v Nabrežini so se v sredo lahko sprehajali z domišljijo po Črko-landiji ob spremstvu avtorjev in izvajalcev gledališkega projekta, ki je po premieri v gledališču Koper pričel vrs to po no vi tev z go sto va njem onkraj meje. Maja Gal Štromar in Gregor Geč sta s tem projektom podpisala njuno prvo sodelovanje, skupaj sta napisala tekst, izdelala scene, kostume in lutke. Bratec Bine in njegova sestrica Ana sta junaka res posebne pustolovščine, saj morata urediti zmedo med čr ka mi, ki so po no re le in so se užaljene odločile za bolniški dopust in stavko, ker sta se poredna otroka nesramno obmetavala z njimi ob večernem branju »najbolj dolgočasne knjige na svetu«. Besede je treba na novo sestavljati, razumeti njihove povezave in uporabo, kar nas opozarja na pomen osnovnega komunikacijskega sredstva. Otroci nabrežin-ske osnovne šole so bili povabljeni, da aktivno sodelujejo pri »reševalni akciji« in so se odzvali z vso živost-jo in ustvarjalnostjo, tako posamezno kot skupinsko (njihovo spontano črkovanje abecede je v določenem trenutku predstavilo vmesni dodatek izven programa). Igralca sta v vlogah živahnih pro ta go nis tov de lo va la spro šče no in zato prepričljivo, s konstantno energijo in pristno svežino, s katero sta pritegnila številno in zahtevno publiko, ki ju je sprejela kot prijatelja in voditelja neke skupne igre. Lep odnos med publiko in izvajalcema se je izražal v živem sodelovanju, dialogu, predvsem v uspešni kontroli nad vedno nepredvidljivim razvojem dogajanja v alterniranju trenutkov skupinskega razgrajanja in pozornosti. Vsi skupaj se v Črkolandiji kreativno igrajo s črkami, ki se animirajo in se ob koncu odločijo za prijateljsko spravo. Sporočilo prijateljstva je bilo v tem pri me ru to li ko bolj pri mer no, saj so predstavo uprizorili v okviru dvoletnega šolskega projekta »Insie-me-Skupaj. Preko vseh meja«, ki obse ga skup ne de lav ni ce in dru ge po -bude za otroke slovenske in italijanske osnovne šole. Črkolandija je Avtorja-izvajalca sta zabavala mlado občinstvo kroma pos ta la ta ko po seb na gle da liš ko-di -daktična delavnica, saj so si predstavo ogledali vsi otroci osnovne šole s slovenskim učnim jezikom Virgil Šček in otroci nabrežinske italijanske osnovne šole Carducci, ki imajo red ni po uk slo ven šči ne. Predstava brez zavlačevanj in brez senc, je go to vo pus ti la vtis svet -lih misli in pisane, otroške razigranosti. Črkolandija bo v prihodnjih dneh ponovno zaživela na koprskih odrih, nastop v Nabrežini pa bi lahko postal prva etapa zamejske turneje predstave simpatične dvojice svobodnih umetnikov, ki sta uspela navdušiti tako otroke kot njihove vzgojitelje (za dodatne informacije deze-la.crk@gmail.com). Rossana Paliaga ljubljana - Pobuda Mladinske knjige s spremno besedo Marte Verginelle »Italijani Del Boce , dobri ljudje?« zgodovinarja sedaj tudi v slovenskem prevodu Založba Mladinska knjiga je izdala knjigo italijanskega zgodovinarja Angela Del Boce "Italijani, dobri ljudje?" (v izvirniku Italiani, brava gente?), ki je takoj po izidu leta 2005 v Italiji naletela na veliko zanimanje. Danes 82 letni Del Boca je namreč dokumentirano predstavil hudodelstva italijanskega ko-lonializma, ki so bila širši javnosti dolgo let namerno prikrita. Knjigo (v izvirniku je izšla pri založbi Neri Pozza iz Vicenze) je v slovenščino prevedel Vasja Bratina, spremno besedo je napisala tržaška zgodovinarka Marta Verginella. Knjiga jedrnato in nazorno predstavi nasilje in zločine, ki so jih italijanske oblasti storile najprej na jugu Italije, nato na Daljnem Vzhodu in v Afriki, med drugo vojno pa tudi v Sloveniji, Dalmaciji in Grčiji. Del Boca neutrudno opozarja, piše Verginellova, na lažnost krilatic, s katerimi italijanski mediji, politiki in nenazadnje medijsko izpostavljeni intelektualci ohranjajo lažno predstavo o italijanski preteklosti in pripovedujejo zgodbo o dobrohotnem narodu. Dokumenti, fotografije, dnevniki in pričevanja potrjujejo, da niso bili Italijani nič boljši od drugih ev-rop skih na ro dov, vple te nih v ko lo ni a lis tič no pu sto -lovščino in imperialistična dogajanja. Da pa jim je -tudi zaradi politične preračunljivosti povojnih zmagovalcev - bolje uspelo zakriti umazana dejanja in se izogniti resnemu pretresu lastne preteklosti, beremo v spremni besedi. Medvojnim dogodkom v Sloveniji je Del Boca posvetil enajsto poglavje svoje knjige z naslovom "Slo-venija:poskus etničnega čiščenja" Avtor s tem v zvezi ugodno ocenjuje delo italijansko-slovenske zgodovinske komisije, ki je proučila obdobje med leti 1880 in 1956. Po njegovem so ti zgodovinarji resno in poglobljeno proučili obdobje fašizma, kot tudi kočljivo temo pobojev Italijanov v fojbah ali kje drugje, o kateri se je zaradi lastne krivde predolgo molčalo ali pa se je izrabljala izključno v politične namene. »Dokument italijansko-slovenske komisije je po našem mnenju najbolj natančen, jasen in plemenit odgovor na znano zločinsko okrožnico italijanskega generale Roatte. Vendar pa je presenetljivo, da se v Italiji za to niso zmenili in še danes ne,« ugotavlja Del Boca. Mar ta Ver gi nel la pi še o mol ku, ki je dol go let prekrival zgodovino fašizma v Julijski krajini in na Balkanu, čeprav so nanjo opozarjali predavatelji sodobne zgodovine na tržaški univerzo Elio Apih, En-zo Collotti in Teodoro Sala. Zgodovinopisno zanimanje za italijansko okupacijo Slovenije, Hrvaške in Gr či je se je po ve ča lo še le v zad njih le tih, če prav nova spoznanja v Italiji niso še pristopila praga strokov ne jav nos ti. Francosko odlikovanje Goranu Paskaljevicu Srbski filmski režiser Goran Paskal-jevic bo prejel najvišje francosko odlikovanje za umetnost, ki ga Francija podeljuje umetnikom svetovnega ugleda, je sporočilo srbskega ministrstva za kulturo povzela srbska tiskovna agencija Tanjug. Paskaljevic je izrazil željo, da mu priznanje namesto v pariški Elizejski palači podelijo na odprtju mednarodnega filmskega festivala v Beogradu, ki bo 22. februarja prihodnje leto. Paskaljevic je med drugimi posnel filme, kot so »Iz pobede u pobedu«, »Čuvar plaže u zimskom periodu«, »Poseban tret-man«, »Suton«, »San zimske noči«, »Optimisti«, slovenske gledalce pa je pred devetimi leti navdušil z uspešnico Sod smodnika. (STA) V Berlinu filmi po delih A. Moravie V kinodvorani v berlinskem Nemškem historičnem muzeju so se v torek začele projekcije filmov, ki so nastali po literarnih predlogah velikega italijanskega pisatelja Alberta Moravie (1907-1990). Ob sedmih celovečernih filmih bodo zavrteli še dva dokumentarca, o njegovem življenju in delu pa bodo strokovnjaki spregovorili tudi na okrogli mizi. Osemdnevni festival se bo sklenil 28. novembra.Ljubitelji poetike predstavnika psihološkega realizma si bodo lahko ogledali filme, ki so jih po njegovih romanih posneli velikani svetovne kinematografije, kot so Vittorio de Sica, Jean-Luc Godard in Bernardo Bertolucci. (STA) Latinsko-slovenski slovar v 6 knjigah Na SAZU so v ponedeljek praznovali konec 113-letnega projekta Latin-sko-slovenskega slovarja. Vseh šest knjig je izšlo pri založbi Kres, sicer bolj poznani po otroških slikanicah. Kot je dejala direktorica založbe Selina Ambrož, zgodba nastajanja slovarja, ki ga je pred 113 leti zasnoval Fran Wie-sthaler, spominja na kriminalko. Dodati velja, da s srečnim koncem, kar so s svojimi pričevanji potrdili tudi akademik Kajetan Gantar, glavni urednik Matej Hriberšek in tehnični direktor založbe Aleksander Am-brož.Latinsko-slovenski slovar, ki obsega kar 48.588 gesel, je eden najobsežnejših v Evropi, je pojasnil Gantar in opozoril, da primerljivi projekti v Evropi slonijo na številni ekipi redno zaposlenih strokovnjakov in predvsem na veliki finančni podpori. V slovenskem primeru je ekipa sicer bila, a je delovala na »etični pogon«. Zgodbo s slovarjem je razkril glavni urednik Matej Hriberšek. Pred 113 leti se je sestala ekipa latinistov z jasnim ciljem, da izdajo slovensko-latinski slovar. Glavni urednik je bil Fran Wie-sthaler, ki je leta 1914 za tisk pripravil prvi zvezek. Finančno pomoč je takrat ponudil škof Anton Bonaventura Jeglič. Načrte je nato prekinila I. svetovna vojna. Leta 1923 vendarle izšel prvi zvezek, toda nadaljevanje projekta so upočasnile finančne težave. Leta 1927je Wiesthaler umrl, zgodba s slovarjem pa je ponovno oživela v tridesetih letih minulega stoletja, ko se je zanjo zagrel škof Gregorij Rožman, a kmalu je zopet nastopila vojna. Zaboj z lističi, ki naj bi se spremenili v slovar, je na koncu pristal na SAZU in gradivo je dolga leta čakalo na primerne navdušence, ki bi bili pripravljeni nadaljevati projekt. Pobudo za izid slovarja da leta 1990 Dušan Drolc iz založbe Kres. Ob zaboju z lističi se je nekaj let kasneje zbrala ekipa absolventov klasične filologije, ki so pripravili prvi dve knjigi slovarja. Sledilo je zatišje, potem pa je leta 1997 uredništvo prevzel Hriberšek, ki je k sodelovanju povabil številne študente. Pri sestavljanju slovarja so se spopadali z velikimi težavami, od zastarelega jezika do nečitljivih lističev. Toda kot je dejal Hriberšek, je projekt s šesto, zadnjo knjigo dosegel srečen konec. In kdo bo kupil slovarje? Odgovor ni povsem jasen, je povedal Ambrož. Pri založbi Kres načrtujejo tudi njegovo elektronsko različico in slovar v eni knjigi. (STA) / AVTOMOBILI Četrtek, 22. novembra 2007 1 B ssangyong - Povratek k normalnosti Zbogom drzne oblike New kyron postaja navaden SUV Opremljen z vsemi elektronskimi varnostnimi sistemi - Relativno nizka cena eden od adutov korejskega vozila Bodimo odkriti: prvi Ssangyon-gov kyron, ki je prišel k nam pred nekaj leti, ni naletel na kdo ve kako prijazen sprejem. To gre v prvi vrsti pripisati svojevrstni zunanjosti, ki marsikomu ni bila pogodu. Drzne linije so marsikoga odbijale, drugim pa so bile všeč. Da bi se odstotek slednjih še okrepil, so po dveh letih kyrona malce prenovili in mu odvzeli nekaj tiste oblikovne »posebnosti«. Največ razlik je opaziti na zadku, kjer so luči odslej vodoravno postavljene, zadnje steklo je večje, medtem, ko ima prednji odbijač spremenjeno odprtino za zajem zraka. Že znanemu dvolitrskemu štirivaljnemu dizlu se pridružuje 2,7-litr-ski petvaljni dizel, opremljen z elektronsko krmiljenim variabilnim turbinskim polnilnikom. 165 konjskih moči in 340 Nm navora zadostuje, da tako mo toriziran kyr on do sto ti ce pospeši v 12,8 sekunde in zmore najvišjo hitrost 174 km/h. Ob tem naj bi v povprečju zahteval 9,5 litra plinskega olja. Oba novinca sta serijsko pove zana s pet sto penjskim sa mo dej nim menjalnikom t-tronic, ki ga pri dvolitrskemu kyronu dobite za doplačilo, pri petvaljnem turbodizlu pa sodi v serijsko opremo . Pri 2,7-litrski različici je prenos moči stalno dodeljen vsem šti rim ko le som, med tem, ko je pri dvolitrskem dizlu v osnovi speljan k zadnjemu paru koles, štirikolesni pa je priklopljiv. Kyron je po novem na voljo s tremi paketi opreme. Osnovni XVT že ponuja samodejno klimatsko napravo, dve zračni blazini, 16-palčna aluminijasta platišča in usnjen volan-ski obroč. Različica luxury to nadgrajuje še z usnjenimi sedeži, stranskima zračnima blazinama, sistemi ESP, TCS, HDC in ARP (proti bočnemu prevračanju), kyron 2.7 XDi top class pa ponuja še 18-palčna lita platišča. Najbo-gatej ši je prav kyr on 2.7 XDi top class s stalnim štirikolesnim pogonom, ogrevani mi prednji mi sede ži in tem -pomatom. Kyron naj bi kupce privabljal tudi z dokaj nizko ceno - kyrona z dvolitrskim dizlom i lahko dobite že za 27.500 evrov. Stran pripravil Ivan Fischer nagrada - Auto Europa 2008 Še eno priznanje za 500 Italijanski novinarji izbrali kraljico - Cee'd presenetljivo drugi Fiat 500 je bil deležen še enega prestižnega priznanja. Italijanski specializirani novinarji, ki jih združuje UIGA in ki jih je približno 250, so na svojem sobotnem srečanju v Riccio-neju izbrali fiat 500 za »Evropski avto 2008«. Fiatov malček si je zagotovil prvo mesto z dokajšnjim naskokom pred presenetljivo drugouvrščenim Kiinim cee'dom. Tretji je tokrat bil peugeot 308. Ob robu prireditve je bila še cela vrs ta sre čanj s predstavni ki podjetij, ki se na ta ali oni na čin ukvarjajo z avtomobilskim svetom. Marsikateri argument je bil dokaj zanimiv, zato se bomo k prireditvi še vrni li. Podelitev prestižne nagrade bo aprila pri hod nje ga le ta ob vsa ko let -nem občnem zboru združenja in bo tokrat naj brž potekala v Turinu. ekologija Nissan skrbi za okolje Japonski Nissan izdeluje nekatere svoje modele, na primer, micro C+C in svojo zadnjo uspešnico qashqai v angleškem Sunderlandu, kjer je trenutno zaposlenih 4300 delavcev. Tovarna sije že leta 1998 pridobila okoljevarstveni certifikat kakovosti ISO 14001. Tako je Nissan že pred devetimi leti potrdil odgovornost in zavezanost kar se da majhnemu obremenjevanju okolja. Z vetrnimi elektrarnami, s katerimi trenutno pokriva potrebe po petih odstotkih električne energije, že nekaj časa uspešno zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov. Prihodnji mesec bo Nissan začel z gradbenimi deli za novo skupino vetrnih elektrarn, s pomočjo katerih bo na letni ravni dodatno zmanjšal izpust ogljikovega dioksida za 4000 ton. Pokritost potreb po električni energiji s pomočjo tovrstnega obnovljivega energetskega vira, se bo za Nissanovo tovarno v Sunderlandu zvečala na šest odstotkov. Ob tem bodo nove vetrne elektrarne v neposredni bližini obstoječih omogočile finančni prihranek približno 1,5 milijona evrov na leto. Odvisno od vremenskih razmer. Soglasnost k izgradnji novih vetrnih elektrarn je izdal mestni svet Sun-derlanda, ob upoštevanju mnenja prebivalcev v neposredni okolici. V posebni študiji so poleg ostalega proučili tudi raven hrupnosti, ki bo ostal pod strogo določeno ravnijo. Na področju, kjer bodo delovale nove vetrne elektrarne, živijo tudi nekatere zaščitene živalske vrste. Zato bo Nissan pred gradnjo poskrbel za začasno preselitev živali pod vodstvom posebnega državnega urada DEFRA (Department for Environment, Food and Rural Affairs). Po zaključku del, ko bodo vetrnice začele z obratovanjem, bodo živali vrnili v naravno okolje. Tovarna v Sunderlandu je z lastnimi vetrnimi elektrarnami, prva te vrste v okviru Nissanovih okoljevarstvenih prizadevanj zapisanih v Nissan Green Program 2010. Dokazuje, da je mogoče združiti zavezanost okoljsko sprejemljivejšemu delovanju na globalni ravni, se pravi zmanjšanju izpusta ogljikovega dioksida, tako tovarn, kot Nissanovih avtomobilov, s kar se da majhno stopnjo obremenjevanja okolja na lokalni ravni. V tem primeru sobivanja tovarne z ogroženo živalsko vrsto. varnost - Ali bodo kmalu vsi avtomobili opremljeni z BAS? V EU zaskrbljeni zaradi pokola pešcev Sistem zaviranja v sili naj bi postal obvezen v vseh avtomobilih že leta 2009 in naj bi drastično zmanjšal število smrtnih žrtev v prometu Evropska komisija je pred kratkim predlagala, da bi bili v prihodnje vsi novi avtomobili opremljeni s sistemom za zaviranje v sili (BAS - Brake Assist System) - po napovedih že od leta 2009. Sistem za zaviranje v sili močno zmanjša zavorno razdaljo ob nenadnem zaviranju, kar lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo, če se pred avtom ne na do ma znajde pešec. Predlog za serijsko vgradnjo sistema v vse nove avtomobile je del predlaganih zakonskih sprememb, s katerimi naj bi zmanjšali število nesreč, v katerih so ude le že ni pešci. Evropska komisija je že leta 2003 predlagala vrsto ukrepov za zagotavljanje zaščite pešcev in ostalih udeležencev v prometu v trkih z osebnimi avtomobili. To naj bi delno pripomoglo k uresničitvi glavnega cilja: zmanjšanju števila smrtnih žrtev na evropskih cestah za polovico do leta 2010. Direktiva je predlagala uvedbo novih varnostnih pripomočkov v dveh stopnjah: do leta 2005 in leta 2010. Študije Evropske komisije so namreč pokazale, da lahko z uporabo aktivnih in pasivnih varnostnih pripomočkov močno zmanjšamo število prometnih nesreč in s tem tudi žrtev. Med pasivne naprave sodi zas-no va »mehkej ših« mo tor nih pokro -vov, med aktivne pa spadajo elektronski var nost ni pri pomo čki, med nji mi tudi sistem za zaviranje v sili. Če bi bili vsi osebni avtomobili v ES opremljeni z omenjenim sistemom, bi na leto rešili 1100 življenj pešcev in tako za skoraj osmino zmanjšali število smrtnih žrtev med pešci, kajti v trkih z osebnimi avtomobili na leto umre 8000 pešcev in drugih ranljivih ude-le žen cev v pro me tu Sistem za zaviranje v sili prek senzorjev spremlja voznikovo uporabo zavornega pedala. Elektronska upravljalna enota ugotavlja način voznikovega zaviranja - kako hitro prestavi nogo s pedala na plin na zavorni pedal. Če je ta premik hitrejši kot običajno, je jasno, da je voznik presenečen nad prometno situacijo in da zavira v sili. Običajna napaka voznikov je, da ob zaviranju v sili na zavorni pedal takoj ne pritisnejo dovolj močno in zato zavore ne zavirajo s polno močjo. Zavor na pot je zato dalj ša, kot bi bi la ob takojšnjem polnem zaviranju. Sistem za zaviranje v sili pa samodejno zagotovi polno zaviranje že ob pritisku na zavor ni pedal. Ko nad zor ni sis tem zazna zaviranje v sili, namreč samodej- no nemudoma zagotovi poln tlak v zavornem sistemu in s tem zaviranje z vso močjo ne glede na to, s kakšno močjo voznik pritiska na zavorni pedal. S tem je zaviranje najbolj učinkovito, saj se zavorna pot zaradi takojšnjega polnega zaviranja precej skrajša - po ugotovitvah z meritvami je zavorna pot krajša od 20 do 45 odstotkov. Ob nenadnem (in nenapovedanem) zaviranju je zavorna pot avta, ki vozi s hitrostjo 100 km/h, tudi do 73 metrov, z uporabo sistema za zaviranje v sili pa je zavorna razdalja le še približno 40 metrov. Sistem za zaviranje v sili deluje le v kombinaciji s protiblokirnim zavornim sistemom ABS, ki tudi ob polnem zaviranju zagotavlja vodljivost avtomobila. Brez ABS bi bil sistem nevaren, saj bi povzročil blokiranje koles in s tem onemogočil njihovo vodljivost. Vgradnja sistema za zaviranje v sili je nadgradnja protiblokirnega zavornega sistema ABS. Ker uporablja obstoječe dele zavornega sistema, je stro šek vgrad nje ze lo maj hen - vse kakor veliko manjši kot je lahko korist sistema za zaviranje v sili. Prav zato je sistem za zaviranje v sili velikokrat že vgrajen v sodobne avtomobile, kajti v ES je ABS že dogovorjen del serijske opreme vsakega avta. ABS in BAS seveda nista edina tehnična pripomočka, ki pomagata k zmanj ševanju ne sreč. Sis tem elektron -skega nadzora stabilnosti ESC, je med najbolj učinkovitimi varnostnimi pripomočki, ki so že na voljo v avtomobilih. Že nekaj časa je zato govor o pripravi zakonodaje, ki bi zakonsko predpisala vgradnjo sistema ESC v vsak nov avto, prodan v državah Evropske unije. / ŠPORT Četrtek, 22. novembra 2007 529 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Prvič zasedalo novo pokrajinsko vodstvo SDGZ Iskanje sinergij med člani prioriteta odbora Predsednik je Karlo Devetak, podpredsednik Avguštin Devetak, tajnik pa Tomaž Mucci Iskanje sinergij med člani je prioriteta novega pokrajinskega odbora SDGZ-ja, ki se j e na svoj i prvi sej i sestal v torek v štandreški gostilni Turri. Med zasedanjem so določili, da bodo posebno pozornost posvetili sodelovanju goriških gospodarstvenikov z deželnimi sekcijami združenja, v naslednjih mesecih pa bodo pri- pravili niz odprtih srečanj in predavanj. Prvo sejo sta na podlagi pooblastila občnega zbora sklicala Tomaž Mucci in Karlo Devetak, ki sta predstavila predlog za program dela za obdobje do konca junija prihodnjega leta. V poglobljeni razpravi, v kateri so sodelovali skoraj vsi prisotnosti, so posamezni člani predstavili pisano sliko goriškega go- spodarstva v svoji celovitosti, tako teritorialno, vključno s Tržičem, kot tudi po posameznih panogah. Ker so pogoji poslovanja precej različni, je bilo treba najti podlago za skupne pobude, ki bi pritegnile čim večje število gospodarstvenikov in bi predstavljale priložnost za njihovo včlanjevanje v SDGZ. Tako je bilo sklenjeno, da naj začetno celoten gorica - Na gradu odprli razstavo o dediščini Cirila in Metoda Okno v slovanski svet Škoviera: »Po zgledu Cirila in Metoda mora Evropa iskati enotnost z ovrednotenjem svoje pluralnosti« »Ciril in Metod sta bila sinova vzhoda, doma iz Bizanca, Grka po rodu, Rimljana po misijonu in Slovana po apos-tolatu.« Na vprašanje, kdo sta bila svetnika, ki sta krščansko vero širila med slovanskimi narodi, dobimo odgovor na goriškem gradu, kjer so včeraj slovesno odprli razstavo z naslovom Dediščina Cirila in Metoda - Načrt za Evropo. Zasnovalo in izvedlo jo je kulturno združenje Studium iz Gorice v sodelovanju z založbo Družina iz Ljubljane in s slavističnim inštitutom Jan Stanislav iz Bratislave. Na včerajšnjem odprtju je v imenu združenja Studium iz Gorice spregovoril Sergio Pellegrini. Po njegovih besedah je razstava poljudno-znanstvenega značaja; na dvojezičnih panojih besedila v italijanščini in slovenščini ter številne fotografije obnavljajo življenje obeh svetnikov, obenem pa pojasnjujejo, da njuno dediščino danes ohranjajo v številnih verskih in kulturnih inštitutih, šolah in univerzah. Postavitev razstave, ki bo po Gorici na ogled v Ljubljani in Bratislavi, sta po Pellegrinijevih besedah gmotno podprli goriška občina in Fundacija Goriške hranilnice. Pellegrini je med nagovorom omenil, da niso prejeli deželnega in pokrajinskega prispevka, sicer pa so z dežele pojasnili, da so postavitvi razstave namenili šestdeset tisoč evrov. Po pozdravu Pellegrinija sta prisotne nagovorila goriški nadškof Dino De Antoni in koprski škof Metod Pirih, ki sta poudarila velik združevalni pomen razstave. »Evropa ima globoke korenine, ki so po zaslugi Cirila in Metod vezane tudi na Oglej,« je poudaril De Antoni in izrazil upanje, da bi bil čim prej uresničen projekt, ki predvideva postavitev mozaika s svetimi Cirilom, Metodom in Benediktom na mejni črti med Slovenijo in Italijo. Pirih je menil, da bo razstava nedvomno prispevala k poznavanju kulture in identitete slovanskih narodov. V imenu novogoriške občine je pozdravil podžupan Vojko Fon, goriško občino pa sta zastopala župan Etto-re Romoli in odbornik Alberto Devetag. Po njunih besedah ima razstava mednarodni prizvok in je pisana na kožo času in prostoru, ki ukinjata oviro meje. Po pozdravu Obizzija sta spregovorila še Andrej Škoviera iz slavističnega inštituta Jan Stanislav iz Novogoriški podžupan Fon med ogledom grajske razstave bumbaca Z zasedanja pokrajinskega odbora bumbaca program temelji na spoznavanju samih članov združenja, kar naj bi omogočilo iskanje skupnih sinergij. V tem okviru bo pokrajinski odbor posebno pozornost posvetil sodelovanju na deželni ravni; goriški člani bodo vključeni v posamezne deželne sekcije, tako da bodo sproti informirani o celotnem delovanju združenja. V naslednjih mesecih bo pokrajinski odbor pripravil nekaj odprtih srečanj in predavanj. Med temami bosta razvoj goriške-severnoprimorske regije in gospodarske razmere na Goriškem ob novostih, ki jih uvaja dežela FJK Zaradi pisane sestave članov goriškega dela združenja bo pokrajinski odbor skrbel za dopolnilno izobraževanje, pri čemer se bo povezal s SDZPI-jem in Slovikom. Odbor namerava vzpostaviti stike s sorodnimi novogoriškimi organizacijami, v goriški Trgovinski zbornici in drugih ustanovah pa bo SDGZ potrdil dosedanjo prisotnost in predstavilo svoje načrte. Na torkovem zasedanju so člani pokrajinskega odbora izbrali za predsednika Karla Devetaka, za podpredsednika Avguština Devetaka, za tajnika pa Tomaža Muccija. Ob tem so se dogovorili, da bodo Goriško v posameznih deželnih sekcijah zastopali Jasna Primožič (gostinstvo), Benedikt Kosič (trgovina na drobno), Janez Terpin (zunanja trgovina) in Saša Primosig (svobodni poklici). Zasedanja so se poleg že omenjenih članov udeležili še Nataša Caudek, Gabriele Ferfoglia, Pavel Hmeljak, Fabio Pahor, Igor Pahor, Erik Peteani, Rudi Petejan, Mitja Primosig, Marko Rojec, Renzo Turri in Andrej Šik. sovodnje - Travniki Namesto pritožbe zbiranje dokazov Pritožbe ne bodo vložili, prihodnje leto pa bodo s pomočjo botanika pregledali travnike na občinskem ozemlju in zatem s konkretnimi podatki od dežele FJK zahtevali spremembo seznama zgodovinskih travnatih površin. Po besedah sovodenjskega župana Igorja Petejana, ki se je v torek srečal z odvetnikom in botanikom, pritožba na deželno upravno sodišče po vsej verjetnosti ne bi bila uspešna, saj občina trenutno pravzaprav nima konkretnim dokazov, s katerimi bi lahko od dežele zahtevala spremembo seznama travnatih površin. Zato nameravajo prihodnje leto dati nalogo izvedencu, da si ogleda travnike v občini, zatem pa pripravi poročilo, ki ga bodo uporabili za podkrepitev svojih zahtev po izključitvi raznih zemljišč iz seznama travnatih površin. Petejan je ob tem pojasnil, da dežela ažurira sezname travnatih površin vsake tri leta, naslednjič pa bo za spremembo poskrbela ob koncu prihodnjega leta. Župan se je sinoči o zadevi pogovoril s svojimi občinskimi odborniki, če bo potrebno, pa bo o njej tekla razprava tudi v občinskem svetu. V spremstvu občinskega odbornika Slavka Tomsiča in načelnika sekcije civilne zaščite iz sovodenjske občine Orlanda Murenca je Petejan ob tem v ponedeljek obiskal sedež deželne civilne zaščite v Palmanovi. Sovodenjske goste je sprejel direktor deželne civilne zaščite Guglielmo Berlasso in skupaj z njimi spregovoril o delovanju ustanove, katere posegi so posebno pomembni ob poplavah, potresih in drugih naravnih ujmah. Petejan je pojasnil, da se zaključujejo prenovitvena dela na novem sedežu sovodenjske civilne zaščite na Vrhu, odprtje pa naj bi predvidoma potekalo prihodnjo pomlad. Ob tem je Tomsič poudaril, da so koordinirani posegi prostovoljcev civilne zaščite, gasilcev in gozdne straže omejili škodo gozdnih požarov, in opozoril, da Soča pri Sovodnjah pogosto spreminja svoj tok, v zadnjih časih pa izpodjeda svoj levi breg. Ne nazadnje so se upravitelji iz sovodenjske občine pohvalili s podatkom, da njihova občinska sekcija civilne zaščite šteje približno petdeset članov. gorica - V zadnjih treh letih Dvesto žensk prijavilo nasilje Bratislave in Primož Krečič v imenu založbe Družina. »Po zgledu Cirila in Metoda, ki sta spoštovala kulturo in jezik vseh slovanskih narodov, mora Evropa iskati enotnost z ovrednotenjem svoje pluralnosti,« je menil Škoviera in izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da se je zamisel o postavitvi razstave o svetnikih, ki sta vezana na slovanski svet, porodila med Italijani. Po pozdravnih nagovorih je goste pospremil na ogled Paolo Orlando. Razstavo dopolnjuje dvojezični katalog, sicer pa se bo prihodnje leto poznavanju Cirila in Metoda posvetila tudi goriška državna knjižnica; v svojih prostorih bo namreč uredila razstavo starih rokopisov ter antičnih in modernih besedil, ki so posvečeni slovanskima svetnikoma. Ob razstavi prireja inštitut za srednjeevropska kulturna srečanja ICM svoj 41. mednarodni posvet; potekal bo do sobote na novem sedežu Fundacije Goriške hranilnice pod naslovom Od Cirila in Metoda do Janeza Pavla II.: potovanje skozi zgodovino srednjevzhodne Evrope. Začenja se danes ob 10. uri s poklonom lani umrlemu goriškemu poznavalcu cerkvene zgodovine Vittoriu Periju, v popoldanskem programu z začetkom ob 15.30 pa bo beseda stekla o dediščini Cirila in Metoda. Najprej bosta spregovorila goriški zgodovinar Sergio Tavano in Krassimir Stantcheviz Rima, zatem pa bodo o odnosih med krščanskimi cerkvami razpravljali Ioan-Aurel Pop iz Cluja, Roberto Scagno iz Turina, Andrej Škoviera iz Bratislave in Michele Cassese iz Gorice. Dediščini svetih Cirila in Metoda na Slovenskem bo posvečeno sobotno srečanje, na katerem bodo spregovorili Metod Benedik, Sergio Tavano, Tatjana Rojc, Ciril Sorč in Aleksander Naumow. (dr) Na Goriškem je v zadnjih treh letih dvesto žensk poiskalo pri pristojnih krajevnih službah pomoč zaradi nasilja, vendar so po besedah kvestorja Claudia Gattija nasilna dejanja nad njimi veliko bolj pogosta. Podatek so posredovali na prefekturi, in sicer med torkovo predstavitvijo pobud, s katerimi bo goriška pokrajina obeležila 25. november, mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Ob prisotnosti predstavnikov ne-profitnih organizaciji SOS Rosa, Da donna a donna in Amnesty International so o poteku pobud spregovorili vi-ceprefekt Rita Ilda Riccio, pokrajinski odbornici Rita Morsolin in Mara Čer-nic, kvestor Gatti ter predstavnika občin Romans in Tržič. Vsi so soglašali, da izredno pomembno vlogo tako pri preprečevanju nasilja kot pri pomoči ženskam v stiski odigravajo organizacije civilne družbe. Poudarili so tudi, da nasilja ni mogoče meriti po številu prijav, saj je v resnici nasilnih dejanj veli- ko več. Iz statističnih podatkov izhaja, da se le štiri ženske na dvajsetih, ki so žrtev fizičnega, psihičnega ali katerega koli drugega nasilja, opogumijo in nasilneže prijavijo. V imenu koordinacije priseljenk je Sarr Fatou iz Senegala opozorila na pojav nasilja v družinah priseljencev. V večini primerov nezaposlena priseljenka v sebi ne najde dovolj poguma, da bi poiskala pomoč in vložila ovadbo zoper svojega zakonskega partnerja, ker je nanj vezano njeno dovoljenje za bivanje v Italiji. Med pobude v organizaciji pokrajine sodi udeležba na vsedržavni manifestaciji, ki bo potekala v soboto, 24. novembra, v Rimu. V torek, 27. novembra, ob 17. uri pa bo v dvorani pokrajinskega sveta okrogla miza, ki želi izpostaviti, kaj menijo moški o nasilju nad nežnim spolom. Na mednarodni dan proti nasilju nad ženskami bodo javnost opozarjali tudi z oglaševanjem na avtobusih in z razdeljevanjem informativnih letakov. GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 22. novembra 2007 1 5 števerjan - Množično občinstvo za trojico onkologov iz centra CRO v Avianu Proti bolezni z raziskovanjem, medicino in osveščanjem ljudi V Avianu letno več kot dva tisoč novih pacientov - Vsak bolnik posamično obravnavan V onkološkem središču CRO v Avianu imajo vsako leto več kot dva tisoč novih pacientov. Rakasta obolenja so namreč vedno bolj razširjen pojav, pred katerim si ne moremo zatiskati oči. Medicina sicer z velikimi koraki napreduje, uspešno se preizkušajo vedno nove terapije, tudi farmakološke, ki predvsem v zadnjih letih omogočajo bolnikom boljšo kvaliteto življenja. Pot raziskav na tem področju pa je še dolga. Marsikaj lahko naredijo država in javne ustanove, velik doprinos pa lahko dajo tudi posamezniki z osveščanjem javnosti in z dobrodelnimi večeri. Na Goriškem je že ustaljena tradicija jesenski dobrodelni večer na Vrhu sv. Mihaela. V ponedeljek pa so številni ljudje iz vse goriške pokrajine napolnili Sedejev dom v Števerjanu in prisluhnili trem onkologom iz Aviana. Pobudo za srečanje, sicer že drugič v nekaj letih, je dala domačinka, Sonja Ma-rassi Bednarich s svojo družino. Večer, ki sta ga organizirali števerjanski društvi F.B. Sedej in Briški grič pod pokroviteljstvom občine Števerjan, se je začel z dvema pesmima, ki so ju zapeli fantje skupine Musicum, nakar je Irena Bednarich po pozdravu župnika Antona Lazarja spregovorila nekaj besed o namenu prireditve. Pred petimi leti je njena mama odkrila svojo bolezen, je povedala. Večer, ki si ga je zamislila, želi biti izraz zahvale zdravnikom iz Aviana in socialni državi, katere biser predstavlja tamkajšnji onkološki center. Rak je zahrbtna bolezen. Ne smemo seji izogibati, z njo se moramo soočati, je zatrdila. Pomembno in potrebno je, da se za trenutek ustavimo in zamislimo, pa bomo z drugačnimi očmi gledali na vsakdanje življenje; gotovo bomo tudi znali bolje izbirati svoje prioritete. Simon Spazzapan, po rodu Goričan, je nato povedal nekaj besed o CRO-ju, znanstvenem in raziskovalnem inštitutu, kjer rakasta obolenja raziskujejo in tudi zdravijo. Vsak rak, je rekel, ima svoje značilnosti, svoj razvoj in svojo terapijo. Zato je nadvse pomembno postavljati v središče posamezno osebo in ji na kožo pripisati primerne medicinske posege. Spazzapanov kolega Giovanni Boz, ki ga je polna dvorana ljudi Onkologa iz Aviana Spazzapan in Sorio (levo), polna dvorana Sedejevega doma bumbaca očitno zelo presenetila, je predstavil oddelek radioterapije. S pomočjo računalniških diapozitiv je prikazal zgodovino različnih načinov obsevanja od prvih let 20. stoletja do današnjih dni, ko z večrazsežnostno radioterapijo skušajo čim manj prizadevati zdrava tkiva. Pravi izziv za prihodnost, ki je trenutno predmet eksperimentiranja, je obsevanje s protoni. O različnih farmakoloških terapijah pa je spregovoril Roberto Sorio. Cilj prizadevanj na tem področju - je rekel - je ta, da bi se bolniki zdravili s predpisanimi zdravili kar na domu. Zdravila so vedno bolj učinkovita in selektivna, pač različna za raz- lične vrste bolezni. Pravo »lekcijo zadnjega stoletja« pa predstavlja ugotovitev, da so nekatere bolne celice zelo odporne in jih za zdaj še ni mogoče zdraviti. Farmakologija je odvisna od velikih multinacionalk, je dodal, in torej od velikih interesov in strategij, ki so z njimi povezani. Spazzapan je še omenil podporno paliativno terapijo, ki lajša bolečine. Tudi ta je pomembna, je rekel, da bolnik bolje živi oz. »lepše« umre. Potem, ko so trije zdravniki odgovorili na več vprašanj prisotnih, je večer s hvaležnim pozdravom sklenil župan Hadrijan Corsi, solopevka Patrizia Belloni, ki jo je na električne orgle spremljala Valentina Pavio, pa je navzočim poklonila pesem. gorica - V grajskem naselju dogodek, kakršnih nismo vajeni Izjemen umetnik z roba Nico Di Stasio v življenju ni dočakal uvrstitve v vrh sodobne likovne umetnosti - Prijatelji mu poklanjajo razstavo in katalog Množica, ki se je minuli petek zbrala v prostorih dvorane Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju, da bi prisostvovala odprtju razstave likovnih del Nica Di Stasia ter predstavitvi lepo oblikovanega barvnega kataloga, je bila izjemna, taka, kakršnih na Goriškem nismo vajeni. Dvorana je bila pretesna za vse, ki so se prišli poklonit letos umrlemu goriškemu slikarju; pravzaprav je velika množica govorila o nekakšni »slovesni laični maši«, kot se je izrazil umetnikov prijatelj, ko še sam ni mogel v dvorano. Prišli so tisti, ki so se z Nicom v času njegovega življenja družili, in še več je bilo tistih, ki ga niso niti poznali, a jih njegove slike nagovarjajo. Prišli pa so tudi tisti, ki pridejo takrat, ko se »nekaj dogaja«. In tokrat se je: odprtje Nicove razstave in predstavitev kataloga z reprodukcijami kakih sto njegovih del, ki ga je izdala družba Transmedia, založila pa skupina KB1909, je bil najbolj obiskani kulturni dogodek leta v Gorici, vsaj do danes. Di Stasio je bil velik goriški umetnik, ki je živel na robu, hodil po robu in odšel tiho, kot je živel, pa čeprav je za seboj zapustil izjemno število odličnih platen, ki so čisto nasprotje njegovega mirnega in tihega značaja, saj z živimi barvami in samosvojim, samoniklim odslikavanjem in od-ražanjem sveta, ki je spet na robu - med abstraktnim in konkretnim -, kažejo drugo plat Nicovega značaja: umetniško, ki šele po njegovi smrti prihaja do izraza in resnične veljave. Na večeru je Di Stasia predstavil likovni kritik Giancarlo Pauletto, ki se je z umetnikom, kot je sam pošteno povedal, pogovarjal samo nekajkrat, in še to bežno. Morda je bilo ravno to dejstvo odločilno, daje Pauletto lahko imenitno predstavil slikarja pozornemu občinstvu in v monografijo napisal tehten kritični esej, ki Di Stasia uvršča v sam vrh sodobne likovne umetnosti pri nas, saj - kot je dejal kritik - »skorajda ne moremo govoriti o nacionalnih zgodovinah likovne umetnosti, ampak regionalnih«. Za Di Stasia »sem prepričan - je pristavil Pauletto -, daje bil velik slikar, ki je kot vsak velik umetnik veliko slikal in naslikal veliko dobrih del, ne- katera so odlična, nekatera pa tudi manj dobra, kot se za odličnega umetnika spodobi!« Pauletto je tudi nagovoril skupino prijateljev, ki je pripravila razstavo in katalog, naj nadaljuje z iskanjem in katalo-giranjem likovnih del Nica Di Stasia, s čimer se je strinjal Franco Dugo, ki je tudi spregovoril na večeru o kolegu ter se posebej zahvalil Nicovemu prijatelju Jakiju Renerju in drugim za potrpežljivo iskanje likovnih del za katalog in razstavo. V imenu goriške občinske uprave se je grajskega večera udeležil Antonio De-vetag, ki je kot odbornik za kulturo »čutil dolžnost, da se pokloni slikarju naše Gorice«, medtem ko je bilo pričevanje Nicovega prijatelja Piera Loviščka doživetje zase, saj ga je intimno poznal in bil vsakdanja priča njegove mučne in hkrati intenzivne življenjske poti. Ker sta bila predstavitev kataloga in odprtje razstave organizirana med festivalom kulture Dis_Orienti, je o Nicu povedal nekaj toplih besed tudi umetniški direktor prireditve Alberto Princis, medtem ko je Nico Di Stasio foto fenzl menardi Razstava v Hiši Morassi predsednik KB1909 Boris Peric orisal delovanje družbe na področju kulture in njeno posebno zanimanje za likovno umetnost; povedal je, da je družba od Di Stasia kupila več likovnih del in mu je pred leti v takratnem kinu Vittoria priredila eno od redkih njegovih samostojnih razstav. Peric je še dodal, da je bila zato izdaja kataloga njegovih del samoumevna. Pomemben je bil tudi poudarek Giuseppe-ja Longa iz družbe Transmedia, ki je povedal, da to gotovo ni zadnja razstava, ki jo posvečajo Nicu v spomin, saj nameravajo z izkupičkom prodaje kataloga njegovo ime in slikarsko produkcijo promovirati tudi drugod. Predstavljeni katalog je kolektivno delo, kar mu daje posebno vrednost. Carlo Sclauzero je vanj prispeval barvne fotografije - gre za izbor iz več kot tristo dokumentiranih Nicovih umetniških del -, medtem ko je fotograf Michele Fenzl Menardi dal na razpolago svoje odlične Nicove portrete. Emanuela Uccello, Alberto Princis, Diego Kuzmin, Jurij Paljk, bumbaca Roberto Dordit, Piero Lovišček in Anna (brez priimka) so avtorji zapisov, pristnih pričevanj, ki skušajo prikazati Nica kot prijatelja in umetnika, predvsem pa sodobnika, ki je Gorico doživljal s polnimi pljuči, a vedno na robu in na samotnih poteh, sredi nas, a vseeno zunaj našega vsakdanjega vrveža. Roberta Carrara je v sodelovanju z Michelo Franceschini s pretanjenim umetniškim občutkom za mero in lepo oblikovala katalog, ki gotovo ne bo zadnji, saj so Nicovi prijatelji sprejeli obvezo, da bodo poiskali njegova še nepoznana dela. Razstava Nica di Stasia v Hiši Morassi v grajskem naselju je več kot vredna ogleda, saj predstavlja slikarja s sedemdesetimi platni. Ta zaobjemajo tako zgodnja dela, pri katerih se je naslanjal na iztočnice močnega, barvitega abstraktnega ekspresionizma, kot tudi zadnja dela, ujeta med čisto abstrakcijo in sodobnim slikarstvom, ki ne pozablja na figuraliko. Vse slike pa so pregnetene z močno, izrazito in za Nica značilno barvno paleto. poklon viziji Šelhaus in Peeva Kinoatelje prireja nocoj večer nagrade Darko Bratina - Poklon viziji. Po srbskem avtorju Želimirju Žil-niku, ki jo je prejel lani, se vpisuje v zlati seznam dobitnikov bolgarska režiserka Adela Peeva. Program se bo začel ob 20. uri s projekcijo filma Edi Šelhaus, bil sem zraven v režiji Jurija Grudna; sledilo bo srečanje z režiserjem in s producentom Francijem Zajcem. Ob 21.45 pa bodo vrteli film »Cia e tazi pesen?« (Čigava je ta pesem?) v režiji Adele Peeva, letošnje nagrajenke. Srečanje z avtorico je preloženo na kasnejši datum, ko bo v Gorico prišla s svojim najnovejšim filmom »Razvod po albanski« (Razpo-roka po albansko), ki se pravkar vrti na festivalu IDFA v Amsterdamu. Letošnja izvedba nagradne prireditve ima nov videz in se bo delila med Kinemaxom na goriškem Travniku, kjer bo potekal današnji program, in gledališčem Miela v Trstu, kjer bo jutrišnji večer v celoti posvečen Šelhausu. Ob Kinoateljeju sta organizatorja še društvo Anno Uno -1 mille occhi in gledališče Miela, sodelujeta pa tudi produkcija Arsmedia in Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane. Jutri ob 17.30 bodo najprej odprli razstavo Edi Šelhaus, fotozgodbe, ob 18. in 21. uri pa bodo predvajali Grudnov film o Šelhausu. Vmes bo ob 19.30 okrogla miza z naslovom Šelhaus in bitka za Trst; soočili se bodo sam Šelhaus, Jurij Gruden, zgodovinarka Anna Maria Vinci in filmski kritik Sergij Grmek Germani. Pri Kinoateljeju so povedali, da nagrada želi ovrednotiti delo in avtorja, vendar je podelitev prvi korak, da se med nagrajencem in Kinoateljejem sodelovanje razvije v nove skupne projekte. Dokaz za to je uresničitev celovečernega dokumentarca o Ediju Šelhausu, Bratinovem nagrajencu leta 2005. Film je z režiserjem Jurijem Grudnom nastavil Kinoatelje, ki gaje potem predal producentu Arsmedi-i v Ljubljani, in bo odprl nocojšnji goriški večer. 16 Četrtek, 22. novembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / doberdob - Med slovenske tretješolce ga je včeraj pripeljala antropologinja Martina Tonet Indijanec Navajo prišel opozarjat na prednosti manjšinskih šol Odpirajo poti v znanje jezikov in razumevanje tujih narodov, kar prinaša tudi poklicne priložnosti Pripadnik plemena Navajo Ashike Biyakeddy je bil včeraj pričakovan in zelo dobrodošel gost v tretjem razredu nižje srednje šole v Doberdobu. Ravno tako dobrodošla je bila Martina Tonet, mlada, a izkušena tržaška antropologinja, ki je v kraško občino pripeljala Indijanca iz Arizone, iz rezervata, ki je velik skoraj za dve Sloveniji in se razteza na ozemlju štirih zveznih držav ZDA. Vendar nista prišla, da bi tretješolce poučila le o zanimivostih življenja pripadnikov plemena Navajo, temveč predvsem za to, da jih opozorita na prednosti manjšinskega šolstva, ki zaradi svoje večkulturne zasnove mlademu človeku odpira poti v znanje jezikov in razumevanje drugih narodov in manjšin. To pa se lahko prevede tudi v nadvse zanimive poklicne priložnosti. O tem zgovorno priča študijska pot Martine Tonet, antropologinje, ki je diplomirala na univerzi v Bologni iz obredov pri Indijancih Navajo, in sodelavke Slovenskega etnografskega muzeja. V kratkem se bo odpravila na Škotsko, kjer je opravila podiplomski študij z nalogo o položaju slovenske narodne skupnosti na Tržaškem, nato pa preučevat manjšine v Peru. Martina je včeraj povedala, da je kot študentka med Indijanci v Arizoni preučevala junijski obred zahvalnega prečiščevanja. Opravljajo ga ga v posebnem šotoru, kjer prečistijo dušo in telo, zato da bodo nagrajeni z naklonjenim letom. Njena pripoved je podžgala radovednost dvajsetih učencev tretjega razreda doberdobske nižje srednje šole, ki so z vprašanji zasuli njo in njenega spremljevalca. Jezik ni bil ovira, čeprav je mladi Ashike angleščino prepletal z izrazi plemena Navajo. Pri sporazumevanju je najprej pomagala Martina, pod pritiskom vedo- željnosti pa so se učenci opogumili in izkoristili znanje angleščine. Indijanec jim je spregovoril o svojem življenju v rezervatu z dvesto tisoč pripadniki plemena; rodil se je v družini z osmimi otroki, zaposlil pa se je pri podjetju, ki ga je odtrgalo od rezervata. Tam ostajata le še mati in ena od hčera, ki upravljata družinsko farmo in se trudita ohranjati izročilo plemena. Sam se vrača na dom le ob prazničnih priložnostih. Ista usoda doleti veliko večino mladih Indijancev, saj je rezervat skop s službenimi priložnostmi. Zato odhajajo, vendar je občutek pripadnosti močan. V njegovi pripovedi so našli tudi asociacijo s položajem slovenske manjšine v Italiji. Ashike je navedel, da so dolga desetletja živeli v nekakšni ilegali, saj so jim bili obredi Navajo prepovedani. V 70. letih prejšnjega stoletja pa se je pritisk na njihovo pleme zrahljal, manjšina ni več problem, temveč dodatna vrednost za vse. Dijaki so ga spraševali o obredih in o življenjskih razmerah, kar jim je nazorno pojasnila Martina Tonet, ko je povedala, da se je v rezervatu umivala s snegom, saj so bili indijanski domovi brez vode in ogrevanja. Na posebno zanimanje je naletel obred poravnave konfliktov, ki ga opravijo z medsebojnim razčiščevanjem v posebnem šotoru. Pri nas se obračamo na psihologe in sodnike, ali pa segamo po nasilju, so ugotavljali dijaki. Ravnateljica Sonja Klanjščekje pojasnila, daje imelo včerajšnje srečanje dvojni cilj in so ga priredili v okviru projekta za usmerjanje dijakov pri izbiri nadaljnjega študija. »Tretješolci so odkrivali poklic antropologa, predvsem pa prednosti manjšinskih šol, ki odpirajo poti v razumevanje tujih kultur in jezikov, kar seveda ponuja tudi študijske in poklicne priložnosti.« Gosta v doberdobskem razredu bumbaca nova gorica - Družba HIT računa na doprinos mestne občine in sponzorjev Zimsko plažo naj plačajo tudi drugi Decembrsko dogajanje bodo promovirali tudi v sosednji Gorici - Ni navdušenja za sejem v organizaciji krajevne skupnosti šempeter-vrtojba - Praznične prireditve Veselo na »placu« Na mejnem prehodu Vrtojba baklada s srečanjem obmejnih prebivalcev V občini Šempeter-Vrtojba so se po nekajletnem zatišju odločili, da oživijo silvestrovanje na šempetr-skem »placu« oz. trgu Ivana Roba. Večina programa bo potekala v centru Šempetra, pod pokritim šotorom, kjer bo gostinske usluge nudil bližnji hotel Lipa. V četrtek, 20. decembra, bodo od 16. ure dalje pri okrepčevalnici Joco in na »placu« v Vrtojbi ter na trgu v Šempetru postavljali novoletne jelke. V soboto, 22. decembra, bo ob 18. uri počastitev praznika, dneva samostojnosti in enotnosti, v kulturni dvorani v Šempetru, kjer bo koncert komornega orkestra GD Nova. V ponedeljek, 24. decembra, ob 17.30 bodo prižgali lučke na novoletni jelki na trgu Ivana Roba v Šempetru. V torek, 25. decembra, bo v pokritem šotoru med 16. in 17.30 igral godalni kvartet Podokničarji. V sredo, 26. decembra, bo obiskovalce v pokritem šotoru na trgu od 16. ure dalje zabaval ansambel Stari muzikanti. Ob 19. uri pa bo v dvorani v Vrtojbi Kulturno društvo Vrtejba TOJVA A.D. 1200 imelo tradicionalno srečanje. V četrtek, 27. decembra, se bo program v šotoru začel že od 9. do 12. ure, z otroško delavnico v organizaciji Medobčinskega društva prijateljev mladine Nova Gorica, in nadaljeval ob 16. uri z glasbo ter ob 16.30 z nastopom Romane Kranjčan in pozdravom dedka Mraza. Ob 19. uri priprav- Trg v Šempetru, kjer bodo potekale decembrske prireditve foto k.m. lja kulturno-umetniško društvo Šempeter božični koncert v šempetrski cerkvi; nastopili bodo moški pevski zbor KUD Šempeter in komorni orkester GD Nova. V petek, 28. decembra, bo v pokritem šotoru med 10. in 13. uro potekala medgeneracijska delavnica, saj organizatorji pozivajo dedke in babice, naj pripeljejo tudi vnuke. Na delavnici bodo izdelovali rožice iz nogavic. Program se bo živahneje nadaljeval od 16. do 24. ure z ansamblom Hram. Ob 20. uri pa mešani pevski zbor Vrtojba pripravlja božični koncert v cerkvi v Vrtojbi; nastopila bosta še zbora Provox in Vinika. V soboto, 29. decembra, se bo program v šotoru začel med 9. in 12. uro z otroško delavnico in nadaljeval ob 16. uri z glasbo. Ob 17. uri bo gledališka predstava Božično darilo avtorice Doris Jarc, od 20. ure dalje pa bo rock večer za mlade, z ansambli Leather rockers, Corvus in Bohem. V nedeljo, 30. decembra, bo od 16. ure dalje v šotoru poskrbljeno za glasbo z DJ Stanetom, ob 20. uri pa bo koncert z Zoranim Predinom. Med tem časom bo na mejnem prehodu Vrtojba, z začetkom ob 18. uri, baklada z vsakoletnim srečanjem obmejnih prebivalcev. V ponedeljek, 31. decembra, pa bo od 21. ure silvestrovanje, ki ga bosta poživila pevca Brendi in Korado. (km) Kot kaže, bo tudi letos Novogoričane v decembrskih dneh razveseljevala zimska plaža v središču mesta. Lani jo je na Kidričevo ulico prvič postavil HIT in, sodeč po velikem obisku, se je zadeva dobro prijela. Enako ugotavljajo pri HIT-u, kjer tudi letos načrtujejo izvedbo zimske različice poletne plaže, in sicer z drsališčem, gostinsko ponudbo, delavnicami in koncerti. Vendar, poudarja vodja službe za HIT-ovo komuniciranje Tilen Majnardi, zimska plaža ne sme biti le projekt HIT-a, temveč Nove Gorice. Zato se pri HIT-u z mestno občino pogovarjajo o tem, da bi tudi ona prevzela del financiranja prireditve, poleg tega pa pričakujejo, da bodo k projektu kot sponzorji pristopila tudi druga podjetja. »Delamo na tem, da bi tudi letos postavili zimsko plažo, dokončna odločitev bo sprejeta v prihodnjih dneh,« povzema Majnardi. Sprejetje odločitve o tem, ali bodo letos pripravili novoletni sejem, ali ne, pa še čaka tudi novogoriško krajevno skupnost. Čeprav pogovori okrog financiranja projekta še tečejo, so pri HIT-u optimistični in odprtje plaže načrtujejo že za 6. december. Glede na to, da so gradbena in konstrukcijska dela za postavitev drsališča kar zahtevna, trajala bodo približno teden dni, bo potrebno čimprej doreči vse podrobnosti glede financiranja in tudi vsebine letošnje zimske plaže. Slednja bo, tako Majnardi, precej podobna lanskoletni. Poleg drsališča bodo organizirali še animacije za otroke, delavnice, poskrbljeno bo za gostinsko ponudbo. Majnardi pojasnjuje, da nameravajo v mesecu dni, kolikor bo plaža trajala, tudi letos pripraviti še nekaj večjih dogodkov: ob odprtju, v predprazničnem času, kamor bo sodila tudi schengenska širitev, ob božiču, silvestrovanju in ob zaključku plaže, ki bo 6. januarja. Podrobnejši program je sicer še v pripravi, vseeno pa je pričakovati, da bodo ob večjih dogodkih občinstvo razveseljevali koncerti in ostala ponudba. Lani se je božičnega koncerta z Neisho in koncerta Siddharte ob odprtju prenovljene Perle udeležilo po pet tisoč ljudi, silvestrovanja pa preko deset tisoč. Že v lanskem letu je zimsko plažo obiskalo kar precej Go-ričanov in v HIT-u se nadejajo, da bo tudi letos tako. »Upamo, da bo tudi letošnja ponudba združila prebivalce obeh mest, še posebej v času, ko bo odpravljena tudi meja med mestoma. V ta namen nameravamo posebno promocijo za zimsko plažo izvajati tudi v Gorici, na spletni strani pa bomo ponudbo predstavili tudi v italijanskem jeziku,« pojasnjuje Majnardi. Program na prireditvenem prostoru, ki bo osrednjo mestno ulico zavzel od križišča z ulico Tolminskih puntarjev do odcepa pred občinsko stavbo, naj bi med tednom trajal največ do 23. ure, ob omenjenih večjih prireditev pa bodo urnik podaljšali. Spored silvestrovanja je še v pripravi, pojasnjuje Majnardi in na vprašanje, ali ga bodo pripravljali tudi v sodelovanju s tamkajšnjo krajevno skupnostjo, odgovarja: »Z njimi še nismo stopili v stik, verjetno pa se bomo z njimi pogovarjali okrog tega.« Na krajevni skupnosti pa niso še sprejeli dokončne odločitve, ali bodo letos organizirali novoletni sejem, ki je bil zadnja leta že stalnica na Bevkovem trgu. Že lansko leto so ga izvedli v okrnjeni obliki kot redni mesečni sejem, daljše predpraznične različice pa ne. Na eni strani se namreč krajevna skupnost srečuje s kritikami vsebine sejma, češ da se na njem prodaja zgolj krama, po drugi strani pa z javnostjo, ki si sejma želi. »Zaenkrat še pretresamo možnosti. Dokončne odločitve še nismo sprejeli,« pojasnjuje predsednik krajevne skupnosti Nova Gorica, Oton Mozetič, ki še dodaja, da bi moral biti sejem drugače zastavljen, kot je bil doslej, le tako bi prišli do bolj kakovostne ponudbe. Obenem pa še poudarja, da tudi med razstavljalci ni velikega interesa, saj ne prodajo toliko, da bi se jim izplačal najem stojnice. »V nekaj dneh bomo pač morali sprejeti primerno odločitev,« zaključuje Mozetič. Katja Munih ozara Bolnikom pomagajo na trg dela Stanka Končič foto k. m. Novogoriška Ozara, ki nudi razne oblike podpore ljudem s težavami v duševnem zdravju, in Regijska razvojna agencija (RRA) severne Primorske sta včeraj v okviru projekta Stopimo skupaj pripravili predstavitev Ozare in sorodnih organizacij, ki delujejo na Goriškem. Projekt se je začel v letošnjem letu, njegov cilj pa je vključevanje oseb s težavami v duševnem zdravju na trg dela, ki je prilagojen njihovim potrebam, in seznanjanje delodajalcev z le-temi. »Naši uporabniki imajo na trgu dela na splošno malo možnosti. Potrebujejo namreč posebne, njim prilagojene programe, pogoje dela in zaščitena delovna mesta. Da bi bili delodajalci te ljudi pripravljeni zaposliti in jim prilagoditi delovna mesta, je potrebnega veliko lobiranja,« pojasnjuje Stanka Končič, strokovna delavka v pisarni za svetovanje na no-vogoriški Ozari. Prav zaradi naštetega so pripravili včerajšnjo predstavitev, ki so se je udeležili predstavniki okoliških občin, delodajalcev pa tudi stroke, ki se ukvarja z duševno prizadetimi osebami. Želeli so jih seznaniti z naravo duševnih bolezni, s čim se soočajo bolniki in njihovi svojci po podani diagnozi. RRA severne Primorske je tovrstna društva na Goriškem povezala v projekt Stopimo skupaj, pa tudi sicer jih stalno vabi k projektom na področju zaposlovanja in vključuje v razne razpise, tudi čezmejne narave. Tako so se pred nekaj leti v partnerstvu z goriško zadrugo Il Grande Carro skupaj kandidirali za sredstva iz programa Phare. Tedaj so izpeljali nekaj skupnih dejavnosti z Ozaro, ki je iz evropskega sklada pridobila denar za nakup službenega vozila. Ozara, ki v Novi Gorici deluje od leta 2001, beleži 180 ljudi, ki jih tarejo duševne zdravstvene težave, vendar je od teh aktivnih le kakih 20. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. novembra 2007 17 Vozniki ob 350 evrov Vsak goriški voznik bo po trditvah deželne odbornice Michele Del Piero zaradi ukinitve goriva proste cone na leto porabil od 300 do 350 evrov več. »Bencin proste cone je bil cenejši za 0,6 evrov, vendar bodo po njegovi ukinitvi vozniki nabavljali deželno gorivo, ki stane 0,28 evrov manj od polne cene,« pravi od-bornica in pojasnjuje, da bo liter stal 0,32 evrov več, to pa pomeni, da bo voznik pri povprečni porabi 1.000 litrov na leto potrošil 320 evrov več. Raztreščili sef Tatovi so v noči s ponedeljka na torek z acetilenom raztreščili sef komercialnega središča Fortezza v Gradišču, iz katerega so ukradli 10.000 evrov dnevnega zaslužka. Na kraju so kmalu zatem posredovali nočni čuvaji podjetja Italpol, gasilci in karabinjerji, vendar so tatovi s plenom zbežali pred njihovim prihodom. Delavec poškodan V ladjedelnici Fincantieri se je včeraj poškodoval 48-letni delavec zunanjega gradbenega podjetja Dionigi Montagner, po rodu iz kraja Feltre. Nanj je padel železni pano, s katerim gradijo novo halo. Delavec si je zlomil medenico, zdravil pa se bo 35 dni. Lačen je bil V novogoriško trgovino z živili je v torek vstopil 67-letni domačin. S police je vzel dva kefirja ter v delikatesi naročil nekaj dekagramov sira in salame. Vse skupaj je pojedel kar v trgovini in se nato napotil proti blagajni. Tam je začel kričati na blagajničarko, nato pa pred prihodom policistov pobegnil. Moškega so že kmalu zatem prijeli v bližini. Zaradi nedostojnega vedenja so mu izdali globo, zaradi tatvine pa bodo napisali kazensko ovadbo. (km) Pretepli Neapeljčana V Ronkah so v torek okoli 17.30 neznanci pretepli 32-letnega Neapljčana G.Z., ki se je sprehajal po središču. Moškega so se lotili s pestmi in brcami, zbežali pa so pred prihodom sil javnega reda, ki vodijo preiskavo. Kmalu nov logoped V tržiški bolnišnici bodo kmalu zaposlili novega logopeda. Tako zagotavlja deželni odbornik Ezio Beltrame, ki je včeraj odgovoril na svetniško vprašanje deželnega svetnika Demokratske stranke Franca Brusse. Logopedistična služba je posebej namenjena šolskim otrokom. Program nove stranke O programu Demokratske stranke bo tekla beseda nocoj ob 20.30 na sedežu Marjetice v ulici D'Annunzio v Gorici; govorili bosta Majda Bratina in Angio-la Maria Restaino, članici deželne skupščine DS. Si neodvisen? V Bevkovi knjižnici v Novi Gorici se z današnjo okroglo mizo (ob 18. uri) zaključuje kampanja za osveščanje o posledicah odvisnosti; med govorniki bo vodja službe za odvisnosti SERT iz Gorice Bernard Spazzapan. Borci na srečanju V goriškem Kulturnem domu bo jutri ob 10.30 srečanje med razširjenim pokrajinskim vodstvom VZPI-ANPI in predsedstvom Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Štandrežci čez mejo Nocoj ob 20. uri se bo v novogoriški Točki Zveze kulturnih društev predstavilo prosvetno društvo Štandrež. Na programu sta uprizoritev kratke komedije in koncert mešanega pevskega zbora, kasneje pa še ogled fotografske razstave in pokušina štandreških jedi; udeležba je brezplačna. Na univerzi o Afriki Na sedežu Tržaške univerze v Gorici bo danes ob 17.30 predavanje o solidarnem trgovanju z Afriko; pobuda sodi je v Mesec miru, ki ga prireja goriška pokrajina. Predavanje o klopih V občinski galeriji na trgu Cavour v Tržiču bo drevi ob 20. uri informativno predavanje o klopih. Večer prirejajo krvodajalci, gasilci in združenje za pravice starejših občanov. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ä Gledališče GLEDALIŠČEVERDIVGORICI sezona 2007-08: 23. in 24. novembra gledališka predstava »Se stasera sono qui«, nastopa Loretta Goggi; informacije v blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU vabi za abonma »Sipario Musica« danes, 22. novembra, na predstavo »La variante di Lüneburg - Fabula in musica« (Milva, Walter Mramor, Franca Drioli in zbor ArsAtelier); »Sipario Prosa«: 3. decembra »Sinfonia d'au-tunno« (Ingmar Bergman); »Sipario Ragazzi« (vsako nedeljo ob 16. uri) 25. novembra »Le storie di Marco Polo«; informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. Sauro 17 v Krmi-nu, tel. 0481-630057). SSG IN SNG NOVA GORICA ponujata goriškemu prostoru skupno abonmajsko sezono: v torek, 27. novembra, v gledališču Verdi v Gorici komedija Nikolaja Erdmana Samomorilec v produkciji SSG; v soboto, 22. decembra, v gledališču Verdi melodrama Maksi-ma Gorkija Letoviščarji v produkciji SNG Nova Gorica; v ponedeljek, 28. januarja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici drama Edwarda Al-beeja Kdo se boji Virginie Woolf?; v ponedeljek, 10. marca, v Kulturnem domu v Gorici srhljivka Quentina Ta-rantina Stekli psi; v ponedeljek, 7. aprila, v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž sodobna drama Mariusa Ivaškevi-čiusa Mesta tako blizu; v ponedeljek, 5. maja, v Kulturnem domu burka s petjem in streljanjem Duohtar pod mus. Abonenti si bodo v aprilu ogledali še nagradno predstavo in bodo izbirali med Molièrovim Namišljenim bolnikom, ki bo uprizorjen Trstu, in burko bratov Presnjakov V vlogi žrtve, ki bo na sporedu v Novi Gorici; predstave bodo ob 20.30. Zaradi združitve dveh abonmajskih redov pri SSG-ju vabijo abonente, da na novo izberejo svoj sedež; informacije na tel. 0481-547051 (goriški urad SSG v KB Centru, na korzu Verdi 51) ali na tel. 340-8624701 (Vesna Tomsič). U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Lo spaccacuori«. Dvorana 2: nagrada Darko Bratina 20.00 »Edi Šelhaus, bil sem zraven«; 21.45 »Cia e tazi pesen?«. Dvorana 3: 17.40 »I vicere«; 20.00 -22.00 »L'abbuffata«. CORSO: zaprto. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.10 »Matrimonio alle Bahamas«. Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.15 »Lo spaccacuori«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »La leggenda di Beowulf«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Co-me tu mi vuo i«. Dvorana 5: 18.00 »Giorni e nuvole«; 20.10 - 22.20 »The Bourne Ultimatum - Il ritorno dello sciacallo«. il Razstave FOTOGRAF TARCISIO SCAPPIN razstavlja v baru Cicchetteria v ul. Petrarca v Gorici do 9. decembra. GALERIJA LOJZE SPAZZAPAN v Gradišču bo zaradi obnovitvenih del zaprta do petka, 30. novembra. OBČINA ROMANS sporoča, daje lan-gobardska dvorana v občinski stavbi v Romansu z razstavo »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiš- ki gospodje, premožni lastniki« na ogled od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro. V DEŽELNEM AVDITORIJU v Gorici bo do 25. novembra na ogled fotografska razstava Daria Costantinija. V GALERIJI FRNAŽA se do 7. decembra predstavlja likovni ustvarjalec Romeo Stubelj z razstavo Pop flirt 2. Galerija se nahaja v stavbi novogoriš-ke krajevne skupnosti na Erjavčevi 4. V GOSTILNI »AI TRE AMICI« v ul. Oberdan v Gorici bo do konca novembra na ogled razstava fotografij Mirka Bijukliča. V PALAČI LANTIERI v Gorici bo do 5. decembra od ponedeljka do petka med 17. in 18.30 na ogled razstava kreativnih plakatov, ki jo je pripravil Lorenzo Benedetti; informacije na tel. 0481-533284. V VEČNAMENSKEM SREDIŠČU vuli-ci Baiamonti v Gorici je na ogled razstava božičnih daril, ki so jih izdelali gojenci dnevnih centrov združenja CI-SI, goriške občine in društva La Meridiana; danes, 22. novembra, in v petek, 23. novembra, med 9. in 19. uro, v soboto, 24. novembra, pa med 9. in 18. uro. ~M Koncerti skem; informacije in vpisovanje na tel. 349-3666161 (Erik v popoldanskih in večernih urah) do 25. novembra. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) vabi v soboto, 1. decembra, na Miklavžev izlet. Podali se bodo na Dolenjsko in se sprehodili po Steklasovi pohodni poti v okolici Šentruperta. Organiziran bo avtobusni prevoz, zaželena pa je letnemu času primerna planinska oprema. Vodita Darko Božič in Jože Sedevčič. Društvo je odprto ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro. SPDG vabi v nedeljo, 2. decembra, na »izlet v neznano«. Ob zadostni udeležbi bo na razpolago tudi avtobus; informacije na sedežu društva danes, 22. novembra, od 19. do 20. ure (tel. 0481532358) in na tel. 0481-882079 (Vlado). □ Obvestila ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK IN SKRD JADRO v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca vabita na orgelski koncert Andrzeja Bialka iz Krakovske Glasbene Akademije v sredo, 28. novembra, ob 20. uri cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. CECILIJANKA 2007 bo v soboto, 24. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 25. novembra, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. GLAS BE NA MATI CA IN KULTUR NO DRUŠ TVO SO VOD NJE vabita na koncert udeležencev delavnice za zabavno glasbo in jazz, ki bo v nedeljo, 25. novembra, ob 17.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Učenci bodo nastopili ob spremljavi Gorazd Pintar jazz tria; informacije na tel. 3475156982 (Andrejka Možina). JESENSKI GLASBENI TRIS bo vpetek, 23. novembra, ob 20.15 v Kulturnem domu v Novi Gorici z blues koncertom skupine W.I.N.D. (Italija) in Marc Ford Group (Kalifornija, ZDA). KD SABOTIN v sodelovanju z župnijo sv. Mavra in Silvestra, ZCPZ Gorica, krajevno skupnostjo Pevma, Štmaver in Oslavje ter ZSKP Gorica vabi vse ljubitelje glasbe na glasbeni projekt z naslovom »Vsi verujemo v enega Boga«. Prvi koncert bo v petek, 30. novembra, ob 20. uri v cerkvi v Pevmi. Nastopili bodo Tilen Draksler na orglah in cerkveni pevski zbor iz Pevme. OB MEJ NA GLAS BE NA SRE ČA NJA 2007 bodo v nedeljo, 25. novembra, ob 18. uri v župnijski dvorani cerkve v Podturnu v Gorici. Nastopila bosta Dušan Sodja (klarinet) in Giulio Chi-andetti (kitara). Vstop prost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 30. novembra, in v soboto, 1. decembra, ob 20.15 koncert Oliverja Dragojeviča s skupino Dupi-ni; informacije in vstopnice (15 evrov) v blagajni Kulturnega doma v Novi Gorici (Bevkov trg 4 - tel. 0038653354013). 9 Šolske vesti SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da se bo v četrtek, 22. novembra, začel osnovni tečaj informatike Priprava na ECDL core start (uporaba računalnika in upravljanje datotek, obdelava besedil, preglednice in internet -72 ur) in bo potekal ob četrtkih med 18. in 21. uro. Tečaj je namenjen zaposlenim v zasebnih podjetjih, ki delujejo v FJK. Vpisnina znaša 1 evro za vsako uro tečaja, oproščeni so delavci v dopolnilni blagajni in mobilnosti. Na razpolago je še nekaj prostih mest, zato naj se zainteresirani čim prej zglasijo na sedežu Zavoda v Gorici, korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, e-mail go@sdzpi-irsip.it. S Izleti KD SOVODNJE organizira 15. in 16. decembra izlet v München na Bavar- FUN DA CI JA PA LA ČE CO RO NI NI CRONBERG obvešča, da bo do meseca marca palača Coronini Cronberg odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro. Za obiske ob nedeljah in za skupine z najmanj 15 oseb je potrebna najava na tel. 0481-533485 ali na naslov elektronske pošte prenotazioni@coronini.it. OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinska uprava razpisala javni natečaj na podlagi izpitov za mesto vodilnega uslužbenca na področju računovodstva (kat. D E.P. D1) za nedoločen čas in s polnim urnikom namenjenega kandidatom, ki imajo fakultetno diplomo iz ekonomije ali specialistično diplomo, ki ustreza razredom CLS-64/S ali CLS-84/S in poznajo slovenski jezik (pisno in ustno). Rok za predložitev prošenj zapade 7. decembra ob 12. uri; informacije na tel. 048178108. PRIJAVE VINA 2007: Kmečka zveza obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev prijav zapade v ponedeljek 10. decembra Prosijo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040-362941), Gorici (tel. 048182570) in Čedadu (tel. 0432/-03119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prirejav soboto, 15. decembra, v Kulturnem domu v Sovodnjah tradicionalni praznik ob zaključku leta za vse člane in prijatelje. Vpisovanje v gostilnah Ru-bijski grad in Francet. V GABRJAH je v teku 60-urni tečaj šivanja. Prostih je še nekaj mest; informacije na tel. 329-4006925. ZDRU ŽE NJE CU O RE AMI CO bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (te-šči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure danes, 22. novembra, v župnijski dvorani na Placuti v Gorici. 0 Prireditve ŽUPNIJA SV. HILARIJAINTACIJANA organizira predavanje za družine v soboto, 24. novembra, ob 16. uri v avditoriju Fogar, na korzu Verdi 4 v Gorici, z naslovom »L'affettivita nei rap-porti sponsali e genitoriali«. Predavala bo Annamaria Rondini. CENTRO GIOVANI v Tržiču (drevored San Marco 70) vabi na sedež centra na ogled filma »Matrimoni e pregiudizi« danes, 22. novembra, ob 21. uri in v soboto, 24. novembra, ob 18. uri na srečanje z avtorjem stripov Giaco-mom Pueronijem. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ, GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA, Tržiški kulturni konzorcij vabijo na predstavitev knjige zgodovinarja in publicista Branka Marušiča »Il vicino come amico - Realta o utopia? La conviven-za lungo il confine italo-sloveno« v torek, 27. novembra, ob 20.30 v konferenčni dvorani Tržiškega kulturnega konzorcija v vili Vicentini Miniussi na trgu Unita v Ronkah. GORIŠKI MUZEJ vabi na predstavitev knjige in predavanje »Partija in tigrov-ci - Medvojna in povojna usoda nekaterih vodilnih tigrovcev«. Knjigo bodo predstavili avtorica knjige Tatjana Rejec in zgodovinarja Peter Stres in Martin Premk v gradu Kromberk v torek, 27. novembra, ob 20. uri. KULTURNI CENTER TULLIO CRALI v sodelovanju z združenjem ZYME predstavi pravljico Angela Signorelli-ja z naslovom »Ombre cinesi« (nagrada Andersen '87) v državni knjižnici v ul. Mameli v Gorici danes, 22. novembra, ob 17.30. MLADINSKI DOM iz Gorice v sodelovanju s Skupnostjo družin Sončnica in s Slovenskim pastoralnim središčem Gorica prireja za mlade od 12. leta dalje tečaj o vzgoji za ljubezen z naslovom »Za veliki da ljubezni« v domu Franca Močnika v Gorici v soboto, 24. novembra, od 15. ure do 18.30. Predavali bosta ginekologinja Mirjam Cvelbar in psihologinja Maria Carmela Palmisano; informacije na tel. 0481-546549. PRAZNOVANJE ZAVETNIKA SV. ANDRE JA v Štandrežu bo letos potekalo od 26. novembra do 2. decembra: v župnijskem domu in cerkvi okrogle mize, koncerti, praznične maše, otroška delavnica, odkritje freske in podelitev priznanja Klas. Prireditelji so župnija sv. Andreja Apostola, Krajevna skupnost, Prosvetno društvo Štan-drež in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) bo v petek, 23. novembra, ob 18. uri predstavitev publikacije Monete; informacije na tel. 0481-533485. ZSKD, KD ANDREJ PAGLAVEC, KD PODGORA IN ZSKP vabijo v četrtek, 29. novembra, ob 20.30 na sedežu društva Paglavec v Podgori na pogovor z Rudijem Šimacem z naslovom »Kako se je začelo na Soči 1915«. KD SOVODNJE vabi v petek, 23. novembra ob 20. uri v Kulturni dom So-vodnje na folklorni večer. Nastopili bodo odrasla in otroška skupina folklornega društva Gartrož iz Nove Gorice in pevska skupina KD Sovodnje »Sovodenjska dekleta«. 0 Mali oglasi ODDAM V NAJEM stanovanje v ul. Ca-dorna 34 v Gorici v tretjem nadstropju, na sončni strani, z dvigalom, 62 kv.m, dve spalni sobi, kuhinja z dnevno sobo, kopalnica, shramba. 400 ev-rov (+ stroški) na mesec. Tel. 048181361 (ob uri obedov). PRO DA JA MO sveža čreva za koline: danke za salame, kožarice, klobase in vse vrste suhih črev (Gorica - Travnik 28) Tel. 0481-32121. V GORICI, v ul. Duse 28 dajemo v najem stanovanje. Tel. 338-1797566 ali 0481-961121. ZARADI SELITVE prodajamo odlično ohranjeno kotno omaro za spalnico dimenzij cm. 210x210x260. Razpoložljivost takojšnja. Cena izredno ugodna. Tel. 335-7029004. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Maurizio Es-posito iz splošne bolnišnice v stolnico in na pokopališče v Ločniku. DANES V TRŽIČU: 10.50, Lina Capo-grosso vd. Barone iz bolnišnice v cerkev sv. Jožefa in na pokopališče v Šta-rancanu; 10.00, Fausto Parenzan v kapeli pokopališča in v Trst za upepeli-tev. DANESVVILEŠU: 14.30, Elsa Peressin por. Marizza v cerkvi in na pokopališču. Četrtek, 22. novembra 2007 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 22. novembra, ob 19.30 / P. P. Pasolini: »Svinjak« - ponovitev z italijanskimi nadnapisi. Jutri, 23. novembra, ob 11.00 / P. P. Pasolini: »Svinjak«, abonma Barakuda. Gledališče Rossetti Nuovo Teatro Nuovo - Teatro Stabile d'Innovazione: »Le cinque rose di Jennifer« / režija: Arturo Cirillo; urnik: do sobote, 24. novembra ob 21.00 ter v nedeljo, 25. novembra ob 17.00. Loretta Goggi: »Se stasera sono qui« / nastopa Loretta Goggi, režija: Gianni Brezza. Od četrtka, 29. novembra, do sobote, 1. decembra, ob 20.30, v nedeljo, 2. decembra, ob 16.00. Dvorana Bartoli Annibale Ruccello: »Le cinque rose di Jennifer« / igrata Arturo Cirillo in Monica Pi-seddu. Do sobote, 24. novembra, ob 21.00, v nedeljo, 25. novembra, ob 17.00 La contrada Sofokle: »Antigona« / režija: Giulio Bosetti, igrajo: Giulio Bosetti, Marina Bonfigli in Sanbdra Franzo. Jutri, 23. in soboto, 24. novembra ob 20.30, v nedeljo, 25., in torek, 27. novembra, ob 16.30, od srede, 28. novembra, do sobote, 1. dedcembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 2. decembra, ob 16.30. V nedeljo, 25. novembra, ob 11.00 v okviru Otroškega gledališča: »Cappuccetto rosso«; režija: Maurizio Zacchigna. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 25. novembra, ob 17. uri / gostuje gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu z glasbeno ljudsko komedijo Rada Pregarca in Serge-ja Verča »Veselica«. Režija: Sergej Verč, izvirna glasba: Tom Hmeljak. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 23., in v soboto, 24. novembra, ob 20.45 / Ettore Petrolini - »Gastone«. Igrata Tosca in Massimo Venturiello. V petek, 7. decembra, ob 20.45 / Nuovi percorsi scenici: »R60 - Ballata operaia«. Nastopata: Monica Morini in Bernardino Bonzani; glasba: Davide Bizzarri. VIDEM Gledališče S. Giorgio »Paradiso perduto« / v okviru "teatro contatto 07/08" nastopa CSS Teatro stabile di innovazione del FVG. Urnik: od 24. do 29. novembra ob 21.00 - 5. in 6. epizoda; od 30. novembra do 2. decembra ob 21.00 - 1. in 6. epizoda. Teatro Nuovo Giovanni da Udine »Sei brillanti Giornaliste Novecento« / igra in režira Paolo Poli. Do nedelje, 25. novembra, ob 20.45. Friedrich Dürrenmatt: »Romolo, il grande« / v produkciji: DoppiaEffe Compagnia di prosa Mariano Rigillo. Od četrtka, 6., do nedelje, 9. decembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Jutri, 23., in v soboto, 24. novembra, ob 20.00 / J. B. P. Molière: »Namišljeni bolnik«, gostovanje SSG iz Trsta. V četrtek, 29. novembra, ob 18.00 in 20.00 ter v petek, 30. novembra, ob 20.00 / J. B. P. Molière: »Namišljeni bolnik«, gostovanje SSG iz Trsta. KOBARID Kulturni dom V soboto, 24. novembra, ob 19.00 nastopa: Gledališka skupina Šentjanž iz Koroške s predstavo »Izstopni vizum«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 22. novembra, ob 19.30 / J. B. P. Molière: »Tartuffe«. Jutri, 23. novembra, ob 11.00 in 19.30 / J. B. P. Molière: »Tartuffe«. V soboto, 24. novembra, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. V sredo, 28. novembra, ob 19.30 / J. B. P. Molière: »Tartuffe«. V četrtek, 29. novembra, ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. Mala drama Jutri, 23., soboto, 24., v sredo, 28., in v petek, 30 novembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V torek, 27. novembra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »En španski komad«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 22. novembra, ob 19.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. Jutri, 23. novembra, ob 19.30, / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V soboto, 24. novembra, ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan sv smrti Jožce Rožce«. V nedeljo, 25. novembra, ob 19.30 / Pedro Almodovar, Ivana Djilas: »Patty Diphusa«. V torek, 27., in v sredo, 28. novembra, ob 19.30 / J. B. P. Molière: »Ljudomrznik«. V četrtek, 29. novembra, ob 20.00 / J. B. P. Molière: »Ljudomrznik«. Mala scena Danes, 22., v petek, 23., in v nedeljo, 25. novembra, ob 20.00 / Andreja Ze-linka: »Vse življenje«. V soboto, 24., in v ponedeljek 26. novembra, ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mo-bilec«. V torek, 27. novembra, ob 16.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«. V torek, 27. novembra, ob 20.00 / De- PRIREDITVE nise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje«. V sredo, 28. novembra, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. Cankarjev dom Predstava zvočnega gledališča za otroke: »Kralj prisluškuje« / Dvorana Duše Počkaj - v torek, 27. novembra, ob 19.00 ter od srede, 28., do petka, 30. novembra ob 9.00 in ob 11.00. Primož Ekart: »Poročena s seboj«. Kosovelova dvorana - v sredo, 28., četrtek, 29., in petek, 30. novembra, ob 10.00 Šentjakobsko gledališče Carlo Goldoni: »Prebrisana vdova« (komedija). / Režija: Luka Martin Škof. Jutri, 23. novembra, ob 19.30, v soboto, 24. novembra, ob 18.00. V sredo, 28. novembra, ob 20.00 / »Krivica« - produkcija Teater Paradoks, Društvo srbska skupnost. Slovensko mladinsko gledališče Hervé Guibert: »Mlado meso« / režija: Ivica Buljan. Jutri, 23., v soboto, 24., in v nedeljo, 25. novembra, ob 19.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče G. Verdi Giuseppe Verdi: »Ernani« / premiera danes, 22. novembra, ob 20.30; ponovitve jutri, 23., ob 20.30, v soboto, 24., ob 17.00, v nedeljo, 25., ob 16.00, v torek, 27., sredo, 28 , in petek, 30. novembra ob 20.30. Gledališče Rossetti Musical »Jakyll & Hyde« / uglasbil Frank Wildhorn; produkcija Teatro Stabile D'Abruzzo v sodelovanju s Teatro Musica Mamo. Urnik: do sobote, 24. novembra, ob 20.30, v nedeljo, 25. novembra, ob 16.00. Gledališče Rossetti (sezona 2007-08 Koncertnega društva) V ponedeljek, 26. novembra, ob 20.30 / koncert Larsa Vogta - klavir. Peterlinova dvorana (Ul. Donizetti 3) V petek, 30. novembra, ob 18.00 / »Pavle Merkù vis a vis - Skladatelju ob 80-letnici«, skladateljeve skladbe bodo izvajali učenci Glasbene matice. GORICA Kulturni dom V četrtek, 29. novembra, ob 20.30 / koncert glasbene skupine Putokazi iz Reke. V ponedeljek, 10. decembra, ob 20.30 / koncert folk grupe Andihra iz Sardinije. VIDEM Teatro nuovo Giovanni da Udine V torek, 27. novembra, ob 20.45 / nastopa Orchestre des Champs-Élysées, dirigent: Philippe Herreweghe. V petek, 30. novembra, ob 20.45 / Adolphe Adam: »Giselle«, nastopa Balet moskovskega gledališča Stanislav-skij. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V petek, 30. novembra, in v soboto, 1. decembra, ob 20.15 / Oliver Drago-jevič in skupina Dupini. POSTOJNA Jamski dvorec Danes, 22. novembra, ob 20.30 / v okviru »Postojna blues festivala« koncert ameriškega orgličarja R. J. Mischo. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 22. novembra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija. Danes, 22. novembra, ob 20.15 / Linhartova dvorana / Tcheka - koncert mojstra zelenortske zvrsti batuque. V soboto, 24. novembra, ob 20.15 / Linhartova dvorana / Doran/Stuc-ky/Studer/Tacuma play Jimi Hendrix. V torek, 27. novembra, ob 20.30 / Gallusova dvorana / koncert Neishe. V sredo, 28., in četrtek, 29. novembra, ob 11. uri / Linhartova dvorana / »Ka-talena za vas ... in mesto«. V četrtek, 29., in v petek, 30. novembra, ob 17.30 / Gallusova dvorana / koncert Orkestra slovenske filharmonije. V četrtek, 6. decembra, ob 19.30 / Linhartova dvorana / »Mutdance« korejska plesna skupina iz Seula. V torek, 4. decembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / »Il Fondamento« -zbor in orkester; dirigent: Paul Dombrecht. Cvetličarna mediapark Danes, 22. novembra, ob 21.00 / koncert skupie Bajaga. V četrtek, 29. novembra, ob 21.00 / koncert skupie Laibach. ■ RAZSTAVA OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. BARKOVLJE Dvorana SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6): na ogled je razstava vlakov, dioram in plovil »Modelarstvo kakor hobby«. Urnik: danes, 22. in jutri, 23. 11. od 15.30 do 18.30; 24. in 25. 11. od 10.00 do 13.00. OPČINE Bambičeva galerija: do 24. novembra je na ogled razstava Deziderija Švare pod naslovom »Poklon Milku Bam-biču«. Urnik: do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, v soboto, 24. novembra, od 10. do 12. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA V Kulturnem domu bo v torek, 27. novembra, ob 18. uri odprtje razstave Lojzeta Spacala »Poklon umetniku ob 100-letnici rojstva«. Razstava bo na ogled do 21. decembra. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg bo do 29. decembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. Urnik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 14. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA V Pilonovi galeriji bo do 7. decembra na ogled razstava z naslovom Milan Kle-menčič (1875-1957), slikar, fotograf, lut- -/ kar. Urnik galerije: tor - pet: 10 - 17, ned: 15 - 18. Več informacij na 003865 3689177 ali pilonova.galerija@siol.net . BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: do konca leta je na ogled razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 0038653359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. Mestna galerija: razstava slikarja Dušana Kirbiša z naslovom »Snov in sanje« bo na ogled do 30. novembra po urniku: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. Poslovni center Hit - Paviljon: do 30. novembra je na ogled razstava z naslovom Naslikati prihodnost v okviru mednarodnega humanitarnega projekta Paint the future. Slikarji iz različnih koncev sveta vključujejo v svoja dela risbe zapuščenih otrok v katerih upodabljajo svoje sanje o prihodnosti. Urnik: vsak dan od 10. do 19. ure. Galerija Artes (Gradnikove brigade 6) razstava Žarka Vrezca bo na ogled do 30. novembra vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah zaprto. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. Dom Andreja Manfreda: do konca novembra je na ogled razstava fotografij iz natečaja Občine Kobarid »Tu je moj dom«. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Mednarodni grafični likovni center: do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od srede do nedelje od 11. do 18. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Tolminski muzej: do 30. novembra je na ogled razstava ljudskih glasbil in glasbenih izročil v severni Istri, Čičariji, Brkinih in na Bistriškem. LJUBLJANA - SEM Razstava o vlogi zvokov in godčevstvu na Slovenskem Slovenski etnografski muzej (SEM) bo danes ob 19. uri odprl vrata svoji letošnji največji razstavi Zvoki Slovenije: Od ljudskih godcev do Avsenikov. Razstava bo skozi več sklopov osvetlila vlogo zvokov in god-čevstva na Slovenskem. Zgodbo o zvokih in glasbilih bodo pripovedovali številni instrumenti ter različni slikovni viri in dokumenti, ki so jih posodili tudi drugi muzeji in ustanove ter posamezniki. Razstavo je zasnoval kustos kustodiata za duhovno kulturo v muzeju Igor Cvetko. Razstava bo svojo pripoved začela v pradavnim, ko je kamenodobni človek navrtal kost jamskega medveda in morda prvič v zgodovini hote zapis-kal nanjo. Sledil bo prikaz nekaterih pomembnih mejnikov, ki kažejo na bolj ali manj nepretrgan razvoj glasbe na slovenskih tleh. Eden od poudarkov razstave bo na obdobju po sredini 19. stoletja, ki bi ga v opisu ljudske glasbene preteklosti lahko označili kot »razkol z izročilom«. Iznajdba harmonike je namreč v temeljih zamajala tradicijo domačega muziciranja. Harmonika je postala priljubljeno glasbilo v najrazličnejših glasbenih zasedbah, zlasti »frajtonarica« pa v nekaj desetletjih tudi pri nas vodilni godčevski inštrument. Drugi poudarek bo govoril o fenomenu narodno-zabavne glasbe, h rojstvu katere je pomembno prispeval radio, zlasti po drugi svetovni vojni. Svojim poslušalcem je ponujal kolikor mogoče različno glasbo in jo skušal čim bolj približati ljudem. S tem je povzročil enotenje prej raznolikega kulturnega prostora, izvajalce pa spodbujal, da so se trudili biti avtorski, prepoznavni, zabavni in všečni. Novi ansambli so sicer poskušali slediti zgledu domačega (instrumentalnega) godčevskega izročila, vendar so komponirali svojo glasbo in zanjo pisali avtorska besedila. Radijske »zvezde« so se začele seliti na odre, se zato oblačiti v noše in po svojih močeh zabavati ljudi. Nastal je vzorčni model tega novega in nadvse uspešnega glasbenega gibanja: ansambel bratov Avsenik, tip instrumental-no-vokalne narodno-zabavne glasbe. »Klasično obdobje« slovenske narodno-zabavne glasbe je bil, kot je ob razstavi zapisal Cvetko, čas desetih let - od prvih nastopov bratov Avsenik (1953) do prihoda Lojzeta Slaka na glasbeni oder (1963). Kasnejši razvoj pa je tekel predvsem v smeri naraščanja števila izvajalcev, profesionalizacije nastopanja ter popularizacije te glasbene zvrsti in širjenja njenega vpliva na čim večji del glasbenega tržišča. (STA) w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it / ŠPORT Četrtek, 22. novembra 2007 ¿Primorski ~ dnevnik 19 EURO 2008 - Presenečenje na Wembleyju Hrvaška z zmago izločila Anglijo in razveselila Rusijo Angleži nadoknadili zaostanek 0:2, na koncu pa izgubili - Naprej tudi Portugalska, Švedska in Turčija Kvalifikacije za evropsko nogometno prvenstvo leta 2008 so končane. Največje presenečenje je, da prvenstva ne bodo videli Angleži. Njihovi krvniki so postali Hrvati, ki so jih na Wembleyju premagali s 3:2. S tem so naredili uslugo Rusom, ki so z minimalnim izidom 1:0 zmagali v Andori, kar pa je bilo dovolj, da se je uresničilo tis to, kar se je pred tek ma ma zde lo nemogoče. Poleg Rusov so si zadnje vozovnice za Avstrijo in Švico zagotovili Portugalci, Turki in Švedi. Tekma med Anglijo in Hrvaško je bila dramatična. Gosti so že v uvodnih mi nu tah po ved li z 2:0, naj prej je po strelu Nika Kranjčarja vratar Scott Carson v podobnem slogu, kot ga je na prvi tekmi v Zagrebu pokazal njegov ko le ga Pau - l Robinson, izpustil žogo v mrežo, nato je mrežo zatresel še Ivica Olic. Angležem je z goloma Franka Lamparda z bele točke in Petra Croucha v prvem de lu dru ge ga pol ča sa us pe lo ize na či ti, kar bi bilo zanje dovolj za pot na EP. Toda Hrvati, ki so imeli še številne lepe priložnosti (Ivica Olic), so se vendarle zasluženo veselili tretjega zadetka. Car son je spet ne po sre če no po sre -doval, z oddaljenosti ga je premagal Mladen Petric. PRED ŽREBOM Določevanje nosilcev še buri duhove »Francija, Nizozemska, Nemčija in Italija bi se lahko znašli v isti kvalifikacijski skupini,« je pred večernimi tekmami priznal posebni svetovalec predsednik UEFA Michel Platini. Sisdtem določevanja bobnov pred žrebom sklepne faze že nekaj časa buri duhove. Francozi so ogorčeni, da je pred njimi 12 reprezentanc, čeprav so bili letos finalisti svetovnega prvenstva, enako razmišljajo tudi v Italiji. UEFA pojasnjuje, da pravilnik ne upošteva naslovov razen za aktualnega evropskega prvaka Grčijo, Avstrija in Švica sta glavna nosilca kot organizatorja, za ostale štejejo le izidi kvalifikacij EP in zadnjega SP, ki jih delijo s številom odigranih tekem. Hrvaški vratar Pletikoša je dobro ščitil svojo mrežo, njegov kolega v dresu Anglije Carson pa si je privoščil kar dve grobi napaki, po katerih je Anglija izločena iz sklepne faze EP ansa UNDER 21 »Azzurri« že prvi v skupini TORSHAVN - Po toči golov proti Azerbajdžanu je italijanska reprezentanca mladih v kvalifikacijski tekmi EP under 21 v gosteh le z 1:0 premagala Ferske otoke, s šesto zmago v sedmih tekmah pa so si Casiraghijevi »azzurrini« že zagotovili prvo mesto v svoji skupini. Edini zadetek je šele v 80. minuti dosegel Pozzi, Italija pa je ves drugi polčas igrala z možem manj, ker je sodnik Vik po opozorilu sodelavca že v 41. minuti izključil Santacroceja, kije zagrešil prekršek med prekinitvijo. Italijani so si zapravili veliko priložnosti, eno dobro pa so imeli tudi nasprotniki. Marca 2008 bo Italij a igrala proti Azerbajdžanu. ITALIJA IN SLOVENIJA Sprehod v Modeni Slovenija končala slabo Pri Nogometni zvezi Slovenije zagovarjajo trenerja Keka SP 2010 - Južnoameriške kvalifikacije V Kolumbiji prvi poraz Argentincev BOGOTA/CARACAS - Nogometaši so začeli s četrtim krogom južnoameriških kvalifikacij za uvrstitev na svetovno nogometno prvenstvo 2010. Prvi poraz je doživela Argentina, ki je v Kolumbiji izgubila z 1:2 (1:0), Ve nez ue la pa je pred do ma čim občinstvom s 5:3 (2:2) premagala Bo-livijo.Argentinci so v prvih treh nas-to pih za be le ži li zma ge in tu di po po -razu v Bogoti ostajajo na prvem mestu na les tvi ci, s ka te re bi jih z zma go v Čilu lahko v četrtem krogu zrinil le Paragvaj in prezimil prav na vrhu. Kolumbija pa se je prebila na drugo mesto. Pred 60.000 gledalci na stadionu El Cam pin je to krat spr va ka za lo na us peh Ar gen ti ne, ki jo je v 36. mi nu -ti v vod stvo po pe ljal Li o nel Mes si. Po menjavi strani pa so doslej neprema-gani Kolumbijci prevzeli pobudo in se z goloma Rubena Daria Bustosa s prostega strela (62.) in Daria Morena (83.) na koncu veselili tesne zmage. Velja do da ti, da je Ar gen ti na od 25. mi nu -te dalje igrala le z desetimi nogometaši, saj je bil Carlos Tevez izključen. Ve nez ue la pa je vi so ko ugna la Bolivijo in se vsaj začasno povzpela na četrto mesto na lestvici. Bolivija pa je že v kočljivem položaju, saj je doslej v štirih tekmah osvojila vsega točko. Za zma go val ce so za de li Da nie -l Arismendi (19., 39.), Alejandro Guerra (81.) ter Giancarlo Maldonado (88., 90.). Za Bolivijo, ki je bila vse do 81. minute blizu zmage, pa sta bila strelca Marcelo Martins (18., 77.) In Juan Carlos Arce (26.). Italija - Ferski otoki 3:1 STRELCI: avtogol Benjaminsen v 10., Toni v 36., Chiellini v 41.; R. Ja-cobsen v 83. min. ITALIJA (4-3-2-1): Amelia; Oddo 6.5, F. Cannavaro 6 (Bonera), Chiellini 7, Grosso 6; De Rossi 6.5, Ambrosini 6.5 (Quagliarella 6); Iaquinta 5.5, Perrotta 5.5, Palladino 6.5; Toni 7 (Gilardino). TRENER: Donadoni. FAROER (4-2-3-1): Mikkelsen 6.5, Davidsen 5.5, J.R. Jacobsen 5.5, Benja-minsen 5, E. Hansen 5.5, Olsen 6, Da-nielsen 5.5, Samuelsen 5.5 (Thorleifs-son), Holst 5.5 (Flotum), C. Jacobsen 5.5, R.Jacobsen 6.5. TRENER: M.Olsen. SODNIK: Meyer (Nemčija). MODENA - V zelo sproščenem in prazničnem vzdušju je italijanska nogometna reprezentanca brez večjih težav premagala Ferske otoke in tako končala kvalifikacije na prvem mestu v skupini B. V prvem polčasu so se »azzurri« razigrali. Predvsem napadalec nemškega Bayerna Luca Toni je dokazal, da je v zelo dobri formi. V drugem polčasu so varovanci trenerja Roberta Donadonija nekoliko popustili in gostom je uspelo enkrat (zasluženo) premagati Buffona, enkrat pa se je žoga odbila od vratnice. Slovenija - Bolgarija 0:2 (0:0) STRELCA: Georgijev v 81. in Berbatov v 84. min. SLOVENIJA: Handanovič, Jokič, Cesar, Morec, Brečko, Kirm, Zlogar, Koren, Stevanovič (od 57. Komac), Birsa (od 49. Ilič), Lavrič (od 64. Nova-kovič). BOLGARIJA: Ivankov, Zanev, To-mašič, Tunčev, Milanov (od 46. Todo-rov), S. Petrov (od 46. Telkijski), Geor-gijev, M. Petrov, Dimitrov, Jovov (od 76. Lazarov), Berbatov. Sodnik: Webb (Ang). Rumeni kartoni: Zlogar, Ilič, Komac; S. Petrov, Ge-orgijev. Rdeč karton: Jokič (45.). Gledalcev: 3000 CELJE - Slovenija je kvalifikacije za evropsko prvenstvo, ki jih je začela pod vodstvom Branka Oblaka, končala pa pod taktirko Matjaža Keka, sklenila na precej neslavnem predzadnjem mestu v skupini G. Slovenska članska vrsta je pred zadnjim dvobojem v Celju napovedovala »ugoden izid«, zaradi več dejavnikov pa do njega ni prišlo. V prvi vrsti je porazu botrovala zgodnja izključitev Bojana Jokiča, nič manj pomembna pa ni bila vnovična bleda predstava Kekove selekcije. Z napakami v obrambi je Bolgarom omogočila nekaj nevarnih akcij, s pomanjkanjem natančnih zadnjih podaj in idej pa praktično ni ogrozila tekmečevih vrat. Kljub vsemu predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl (še) noče govoriti o morebitni zamenjavi na selektorskem mestu in poudarja, da ima Kek pogodbo še za en kvalifikacijski cikel. Slovenski nogometaši se na začetku niso zaprli, ampak imeli celo rahlo pobudo na terenu, ki pa - tudi ob ugodnejšem vetru v primerjavi s tekmeci -ni prinesla praktično niti ene zrele priložnosti. Za nameček je Bojan Jokič v zadnji minuti prvega dela kot zadnji igralec zrušil Hrista Jovova in si prislužil predčasno pot v slačilnico, res pa je, da je bil Bolgar pred tem v ofsajdu. Bolgari so v drugem polčasu prevzeli pobudo in nanizali nekaj nevarnih akcij (Han-danovič je denimo zaustavil odličen strel z glavo Aleksandru Tunčevu), Slovenci pa so se osredotočili na protinapade, a je visoki napadalec Kolna Milivoje Novakovič ostal praktično brez žog in tako ni mogel upravičiti slovesa najboljšega strelca druge nemške lige. Zato pa so do zasluženega gola v 81. minuti prišli Bolgari, ki so bili ves čas boljši tekmec. Georgijev je sprožil s 25 metrov, zadel desni zgornji kot Handanovičevih vrat in odločil zmagovalca. Piko na i je tri minute pozneje po protinapadu in slabem slovenskem postavljanju nedovoljenega položaja postavil najuglednejši bolgarski nogometaš Berbatov. Skupina A Danes Azerbajdžan - Belgija 0:1, Srbija - Poljska 2:2, Portugalska - Finska 0:0, Armenija - Kazahstan 0:1 Poljska 14 8 4 2 24:12 28 Portugalska 14 7 6 1 24:10 27 Finska 14 6 3 2 13:7 24 Srbija 13 5 6 2 21:11 21 Belgija 14 5 3 6 14:16 18 Kazahstan 13 2 4 7 11:20 10 Armenija 12 2 3 7 4:13 9 Azerbajdžan 12 1 2 8 6:28 5 Kvalificirana Poljska in Portugalska Skupina B Danes Italija - Ferski otoki 3:1, Gruzija 2:2 - Litva 0:2, Ukrajina - Francija Italija 12 9 2 1 22:9 29 Francija 12 8 2 2 25:5 26 Škotska 12 8 0 4 21:12 24 Ukrajina 12 5 2 5 18:16 17 Litva 12 5 1 6 11:13 16 Gruzija 12 3 1 8 16:19 10 Ferski otoki 12 0 0 12 4:43 0 Kvalificirani Italija in Francija Skupina C Danes Madžarska - Grčija 1:2, Turčija - Bosna in Hercegovina 1:0, Malta - Norveška 1:4 Grčija 12 10 1 1 25:10 31 Turčija 12 7 3 2 25:10 24 Norveška 1 2 7 2 3 27:11 23 BiH 11 4 1 6 16:21 13 Moldavija 12 3 3 6 12:19 12 Madžarska 12 4 0 8 11:22 12 Malta 12 1 2 9 10:30 5 Kvalificirana Grčija in Turčija Skupina D Danes San Marino - Slovaška 0:5, Ciper - Češka 0:2, Nemčija - Wales 0:0 Češka 12 9 2 1 27:5 29 Nemčija 12 8 3 1 35:7 27 Irska 12 4 5 3 17:14 17 Slovaška 12 5 2 5 33:23 16 Wales 12 4 3 5 18:20 15 Ciper 12 4 2 6 17:24 14 San Marino 12 0 0 12 2:57 0 Kvalificirani Nemčija in Češka Skupina E Danes Izrael - Makedonija 1:0, Andora - Rusija 0:1, Anglija - Hrvaška 2:3 Hrvaška 12 9 2 1 28:8 29 Rusija 12 7 3 2 18:7 24 Anglija 12 7 2 3 24:7 23 Izrael 12 7 2 3 20:12 23 Makedonija 12 4 2 5 12:11 14 Estonija 12 2 1 9 3:18 7 Andora 12 0 0 12 2:42 0 Kvalificirani Hrvaška in Rusija Skupina F Danes Španija - Severna Irska 1:0, Švedska Latvija 2:1, Danska - Islandija 3:0 Španija 12 9 1 2 23:8 28 Švedska 12 8 2 2 23:9 26 Danska 12 6 2 4 21:11 20 S. Irska 12 6 2 4 17:14 20 Latvija 12 4 0 8 15:17 12 Islandija 12 2 2 8 10:27 8 Liechtenstein 12 2 1 9 9:32 7 Kvalificirana Španija in Švedska Skupina G Danes Belorusija - Nizozemska 2:1, Romunija - Albanija 6:1, Slovenija - Bolgarija 0:2 Romunija 12 9 2 1 26:7 29 Nizozemska 12 8 2 2 15:6 26 Bolgarija 12 7 4 1 18:7 25 Belorusija 12 4 1 7 17:22 13 Slovenija 12 3 2 7 9:16 11 Albanija 12 2 5 5 12:18 11 Luksemburg 12 1 0 11 2:26 3 Kvalificirani Romunija in Nizozemska 20 Četrtek, 22. novembra 2007 ŠPORT KOŠARKA - Pričakovan potres pri tržaškem AcegasuAps Menguccija zamenjal trenerski veteran Pasini Za bivšega Borovega trenerja usoden spor z Bonaccorsijem Alonso okleva / KOŠARKA - Evroliga Tau premočen za Union Olimpijo Siena osvojila italijanski derbi proti Bologni Union Olimpija - Tau Ceramica 78:92 (16:30, 31:51, 53:70). UNION OLIMPIJA: Dončic 2, Booker 4, Dragic 10, Rizvic 7 (1:2), Milič 12, Hukic 10 (2:2), Bailey 11 (6:8), Zupan 8 (8:8), Taylor 14. TAU CERAMICA: Prigioni 6 (1:2), Rakočevic 26 (6:6), Vidal 2 (2:2), Planinic 11 (3:3), Teletovic 5, Splitter 14 (4:5), Mic-keal 13 (3:5), Johnson 2, McDonald 13 (1:2). Košarkarji Uniona Olimpije so doživeli drugi zaporedni poraz v evroli-gi in prvega v domači dvorani. Tau Ceramica iz Vitorie na severu Španije, udeleženec zadnjih treh zaključnih turnirjev evrolige, je bila premočan tekmec, hkrati pa tudi Union Olimpija, ni bila ekipa, ki je pred 14 dnevi povzročila pravo košarkarsko evforijo v Ljubljani in Sloveniji. Četudi je Tau Ceramica v prvem polčasu metala fantastično natančno -16:22 za dve točki in 4:7 iza polkroga - in hkrati obvladovala prostor pod obema obročema, to ni bil glavni razlog, da sta se ekipi ob odmoru razhajali za kar 20 točk. V prvi vrsti je Unionu Olimpiji primanjkovalo borbenost in želje po uspehu, s katerima je prišla do senzacionalnih zmaga nad Olympiakosom in CSKA Moskvo. Brez trde, agresivne obrambe pa španski ekipi res ni bilo težko zadeti. Med strelci Tau Ceramice Špancev v prvem polčasu sicer ni bilo, so pa zato toliko natančneje metali naši nekdanji rojaki in Srbije, BiH ter Hrvaške. Srb Igor Ra-kočevic je v prvi četrtini dosegel skoraj polovico točk Tau Ceramice, 14 od 30, od tega kar štiri trojke, ki so porušile ravnovesje, ki je trajalo vsega pet minut (14:16). Rakočevic je do polčasa dosegel 20 točk, 9 jih je dodal Hrvat Zoran Planinic, dve pa je prispeval še Mirza Teletovic iz BiH. Na drugi strani Union Olimpija ni imela razpoloženega igralca ob sicer že stalno dobrem kapetanu Marku Miliču, ki je zadel vseh pet metov za dve točki. Še eno katastrofalno predstavo je prikazal Goran Dragič, igralec Tau Ce-ramice posojen v Ljubljano, ki ni bil niti bleda senca košarkarja, ki je na začetku sezone postal ljubljenec občinstva. Drugi polčas ni bistveno spremenil podobe na parketu. Union Olimpija je krenila malce bolj trdo v igro, se skušala zoperstaviti vsaj fizično, če že tehnično ni bila na ravni tekmeca, vseeno pa je bilo to veliko premalo, da bi ogrozila prepričljivo vodstvo izkušenih varovancev Nevena Spahije. Ti so brez težav držali razliko okoli 20 točk naskoka, ko pa so se Ljubljančani za trenutek spustili po 15 točk zaostanka - 51:64 v 28. minuti po trojki Dragica, je Spahi-ja nasprotni nalet prekinil z minuto odmora. Njegovi igralci so do konca tretje četrtine postavili rezultat na staro mesto in utišali razprodano dvorano Tivoli (53:70). Vseeno se Union Olimpija ni predala. Počasi se je približevala in ko je kazalo, da bi lahko ujela priključek, je vmes posegel poljski sodnik Grzegorz Ziem-blicki. Pri rezultatau 65:75 točno šest minut pred koncem, je njegova napačna presoja pri napaki polovice igrišča, dokončno prevesila tehtnico na stran gostov. Niso pomagali žvižgi s tribun, mnogi predmeti, ki so prileteli na parket, še manj pa protesti zelenobelih igralcev in trenerja Memija Bečirovica. Tau Ceramica je darilo v naslednjih dveh minutah in pol pretvorila v vodstvo s 83:65 in svojo četrto zaporedno zmago. Union Olimpija bo v naslednjem krogu prihodnji četrtek ob 20.30 gostovala v Bologni pri Virtusu Vidivici. V Sieni pa je domači Montepaschi (Lavrinovič 24, McIntyr 15) z 80:69 (l6:12, 40:33, 53:57) po pričakovanjih a s težavo odpravil bolonjski Virtus (Holland 18, Spencer 17). Bolonjčani so v tretji četrtini celo povedli. CSKA Matjaža Smodiša, ki zaradi poškodbe ni igral, je s 78:70 odpravil Žalgirisi Gorana Juraka (18 minut, 3 točke, 5 skokov, 2 podaji ) Vrstni red skupine A: Tau in CSKA Moskva 8, Olympiacos in Montepaschi Siena 6, Žalgiris in Union Olimpija 4, Virtus Bologna in Prpokom Trefl 2. Lottomatica iz Rima je tesno izgubila v Beogradu proti Partizanu. Končni izid je bil 91:86 (25:26, 54:51; 72:70). Pred 5.000 gledalci je bil junak tekme Nikola Pekovic (21 točk), ki ga nikakor niso mogli zaustaviti. Lottomatica se je sicer borila, večkrta zmanjšala zaostanke na minimum, največ pa sta pokala Slovenca Gregor Fučka in Erazem Lorbek (22 minut, 14 toč, vse v prvem polčasu, 5 skokov, 2 ukradeni žogi), ki pa sta si prehitro nabrala veliko osebnih napak in sta del tekme presedla na klopi. Največ točk je za Lottomatico dosegel Stefansson (17). V Isti skupini je Panathinaikos Sanija Bečiroviča (17 minut, 7 točk, 4 skoki, 8 podaj) v gosteh kar s 123:83 premagal Roanne. 1. SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - Izidi: Celje PL - Ormož 32:26, Trebnje - Cimos Koper 27:28, Slovan - Gorenje 27:22, Gold Club - Grosuplje 35:28. Veteran Piero Pasini (levo) je pri tržaškem košarkarskem moštvu B2-lige Acegasu prevzel mesto Ferruccia Menguccija kroma Pustolovščina Ferruccia Menguccija na klopi tržaškega košarkarskega moštva Acegas, se je po dolgi agoniji včeraj tudi končala. Vodstvo tržaškega kluba, ki nastopa v B2-ligi, je namreč sporočilo, da se je s trenerjem sporazumno dogovorilo za prekinitev sodelovanja, ga povabilo naj ostane pri društvu v sklopu mladinskega sektorja, hkrati pa je že imenovalo novega trenerja, to je Piero Pasi ni. Ta je vče raj že vo dil moš tvo med prijateljsko tekmo v dvorani Palatrieste proti Kraškemu zidarju, kar pomeni, da so novega trenerja dejansko za če li is ka ti ta koj po ne delj skem po -razu v Atriju, že petem v šestih krogih. Me nu guc ci, ki je v zad njih se zo -nah uspešno vodil Bor Radensko, je bil v klu bu že od vse ga za čet ka ano -malija, saj je kot amater (zaposlen je pri policiji) vodil moštvo profesionalcev. Že od vsega začetka je imel smolo s poškodbami, bolj kot slabi rezultati pa je bil zanj usoden spor z veteranom Claudiom Bonaccorsijem, najboljše plačanim igralcem moštva, ki je v tem prvem delu sezone razočaral. Da se ne ujemata, je bilo opazno že med prvimi nastopi, ko je Bonaccorsi trenerju ugovarjal kar med samo igro. Da prizadevnost stare garde na treningih ni ravno najboljša, je bilo med vrsticami razumeti tudi v pogovoru s trenerjem pred prvenstvom za naš dnevnik. Skratka, velike odgovornosti ima tudi klub. Piero Pasini je iz vse drugačnega testa. Star j e 65 let, v '80 letih prejšnjega stoletja pa je bil eden najbolj upoštevanih trenerjev, saj je vodil moštva Livorna, Vigevana, Brin-disija in Trevisa. V sezoni 1982-1983 je celo presedlal v ženski sektor in z Vicenzo osvojil hkrati naslov državnega in evropskega prvaka. Sledilo je obdobje vodenja emilijskih ekip. Z moš tvom Mar r Ri mi ni je osvo jil A2 ligo, naslednje leto pa bil 8. v A1-ligi. V Riminiju je bil tudi eden prvih trenerjev Carltona Myersa. Aktiven je bil tudi v tem desetletju, zlasti v A2 in B1-ligi. O njem pravijo, da je ka-rizmatična oseba, izredno vražjeve-ren in poznavalec ogromnega števila dovtipov. Bo v tržaški tabor poleg dobre volje prinesel tudi rezultate, pa bo mo še vi de li. Na včerajšnji predstavitvi pred prijateljsko tekmo proti sežanskemu Kraškemu zidarju, ki ga vodi nekdanji Jad ra nov in Bre gov tre ner To mo Kraševec, je Pasini zelo umirjeno in samozavestno dejal, »da si bo treba odslej zavihati rokave in trdo trenirati. Moštvo je vsaj na papirju zelo so lid no. Dob re po sa mez ni ke pa je treba znati izkoristiti tudi v ekipni igri. Prvenstvo je še dolgo in lahko še nadoknadimo zamujeno.« Vod stvo tr žaš ke ga klu ba je Mengucciju ponudilo novo obliko sodelovanja pri ekipi Pallacanestro Trieste. »Mengucci je zelo dober trener, ki pa v tem začetku prvenstva ni imel sre če. V tem tre nut ku po tre bu -jemo izkušenega trenerja, ki še dodatno motivira naše košarkarje. Vsekakor bi radi videli, da bi Mengucci še naprej sodeloval z nami. Ferruc-cio nam je dejal, da mora še temeljito premisliti,« nam je zaupal odgovorni za moštvo Maurizio Modo-lo. Cavaliero v Avellinu Tržačan Daniele Cavaliero(23 let) je iz bolonjskega moštva Upim Fortitudo Bologna prestopil v Air Avellino. 23-letnega Tržačana bo tam treniral someščan Matteo Bo-niciolli. Za Fortitudo je Cavaliero igral dve leti, v letošnjem prvenstvu pa je imel doslej povprečje 16,7 minute in 3,8 točke. Še prej je dve leti igral Za Armani, eno pa v Rosetu. MADRID - Ponudba o sodelovanju, ki so jo v moštvu formule 1 Renault ponudili dvakratnemu svetovnemu prvaku F1 Fernandu Alon-su, Španca ni prepričala, je oročala televizijska postaja Telecinco. Astu-rijec, ki je v začetku novembra prekinil sodelovanje z moštvom McLaren-Mercedes, naj bi bil kljub pritiskom šefa Renaulta Flavia Briatore-ja, naj se čim prej pridruži nekdanjemu moštvu, s katerim je leta 2005 in 2006 osvojil naslova svetovnega prvaka, najbolj zagret za ponudbo Red Bulla. Odnosi z Renaultom so se ohladili v zadnjem tednu po sestanku med Alonsom in šefom moštva Briatorejem. Ponudba športnega direktorja Renaulta namreč ni bila navdušujoča. Baje Španec ni hotel sprejeti triletne pogodbe, ne da bi ta predvidevala možnosr razveze že v letu 2009, če bi se pokazalo, da francoski dirkalnik ni vrhunski ali če bi Alonso dobil kako drugo ponudbo, predvsem Ferrarija. Postala bo moški Nemška atletinja Yvonne Buschbau (27 let), ki je leta 2002 na EP osvojila srebrno medaljo v skoku s palico, je napovedala slovo od atletike iz osebnih razlogov. V kratkem namerava namreč na operacijo, da bi postala moški. Buschbauejeva, ki je z višino 4,70 metra, dosegla deveti najboljši izid na svetu, zagovarja vse svoje dosežke. »Nikoli nisme jemala dopinga in moji športni dosežki so biološko čisti«, je zatrdila. Ronaldinho zbuja manj zanimanja BARCELONA - Slabše predstave brazilskega nogometnega super-zvezdnika Ronaldinha so vplivale tudi na prodajo Barceloninih dresov s številko 10, ki je bila najbolj priljubljena še junija letos. Navijači katalonskega velikana namreč v zadnjem času raje kupujejo majice argentinskega mojstra Lionela Messija in novinca v ekipi, Francoza Thierryja Henryja. Prodaja Ronaldinhevih dresov je v zadnjih štirih mesecih padla kar za 40 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu. Orli v finalu državnega pokala TABLJA - Tabeljski Orli so se uvrstili v finalni četveroboj za državni pokal v hokeju na ledu. Pred 350 gledalci so s 5:3 (2:0, 1:1, 2:2) premagali milanske kače Vipers. Varovanci trenerja Vasiljeva se bodo za pokalno zmago od 29. februarja do 1. marca pomerili z moštvi Alleghe, Cortina in Renon. ŠPORT NA KOROŠKEM - 3. nogometna liga SAK: napredovanje spodletelo, zdaj je cilj biti 1. med Korošci CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK Posojilnica/Zveza Bank) so v zadnji tekmi jesenske sezone le še našli pot iz krize. V 15. in zadnjem krogu nogometnega prvenstva regionalne lige sredina (3. avstrijska liga) so varovanci trenerske trojke Lučič-Ogris-Velik po petih zaporednih porazih spet zmagali. Slavili so proti amaterski ekipi prvoligaša Sturm Gradec s 3:0 (1:0). Na 16-mestni lestvici so se slovenski nogometaši s sedaj 22 točkami izboljšali za eno mesto in so sedaj osmi, na lestvici vodi prepričljivo Vocklabruck s 36 točkami, ki ima tudi največje možnosti za podvig v drugo avstrijsko zvezno ligo - ciljem, ki si ga je pred začetkom prvenstva postavil tudi SAK. Prvenstvo se bo nadaljevalo šele 14./15. marca 2008, športno vodstvo SAK pa je napovedalo, da bo v zimskem odmoru skušalo ojačiti moštvo. Potem ko je osvojitev naslova postala nerealistična, je nov cilj za spomladanski del prvenstva postati najboljša koroška ekipa v tretji avstrijski nogometni ligi. Dobljani podarili povprečnim Dunajčanom gladko zmago! Odbojkarji ŠK Posojilnica Dob pa so v sedmem krogu Srednjeevropske odbojkarske lige (MEVZA) v gosteh izgubili proti aktualnemu avstrijskemu prvaku aon-hotVolleys z 0:3 (-23/-21/-23). Drugače kot pri zadnjih dveh zmagah (proti Varaždinu in Zagrebu) so varovanci trenerja Palguta tokrat v odločilnih trenutkih popustili in tako dali iz rok vodstvo v vseh treh nizih oz. vsaj boljši rezultat. Največ točk za Dob je dal češki legionar Polony (22!). Da je bil mogoč boljši rezultat, je po tekmi, ki jo je v živo prenašala avstrijska televizija na kanalu Sport Plus, potrdil tudi slovenski legionar Dobljanov Miha Kosl. Menil je, da bi si Dobljani proti tokrat le povprečnimi Dunajčani zaslužili osvojitev vsaj tega ali onega niza, »celo zmaga je bila mogoča«, je še pristavil slovenski legionar Dobljanov. Na lestvici je Dob sedaj na 5. mestu, vodstvo pa so prevzeli še neporaženi Dunajčani (16 točk/8 tekem) pred Hypo Tirol (15/8). Sledijo slovenski prvak OK ACH Bled, madžarski Kaposvar (po 12/7) in Posojilnica Dob (11/7). I.L. KOŠ Celovec: po treh zmagah, dva poraza! Članska ekipa slovenskega košarkarskega kluba KOŠ Celovec je po treh zaporednih zmagah na začetku prvenstva v najvišji deželni ligi utrpela dva (tesna) poraza. V četrtem krogu 83:87 proti aktualnemu koroškemu prvaku ABC Beljak, v petem krogu pa proti Piratom z Vrbskega jezera (WOEP) s 83:86. Posebej poraz proti Piratom je bil nesrečen, saj so slovenski košarkarji kar dvakrat zmago izpustili iz rok - najprej ob koncu regularnega časa, ko so minuto in pol pred koncem vodili s petimi točkami razlike, in nato tik pred koncem podaljška, ko so si pri izenačenem rezultatu priborili žogo in jo potem nesrečno zapravili. Že ta konec tedna pa je za KOŠ Celovec na sporedu drugi krog tekmovanja v državni ligi B-Jug v Mattersburgu na Gra-diščanskem. (Ivan Lukan) / ŠPORT Četrtek, 22. novembra 2007 21 OTROŠKA TELOVADBA - Pri ŠK Kras Žogice različnih velikosti, poligoni in predvsem zabava Živahno skupino malčkov iz zgoniške občine uči domačinka Martina Milič V sredah popoldne je v zgoniški telovadnici pravi »direndaj«. Pri otroški telovadbi športnega krožka Kras vadi dvanajst malčkov iz zgoniške občine, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca in prvi letnik osnovne šole. Uči jih domačinka - članica prve krasove ekipe v na-miznoteniški A2-ligi - Martina Milič, ki zaključuje študij na Fakulteti za šport v Ljubljani. Otroci v glavnem razvijajo osnovne psihomotorične sposobnosti. V glavnem tek, koordinacijo, sko ke, pre vale in še bi lah ko naš teva-li. »Martina uvaja precej novosti in novih me tod, ki se jih je nau či la na ljub -ljanski fakulteti. Pri vadbi uporabljajo pre cej telo vad nih pri pomo čkov, predvsem žog različnih velikosti. Tudi poli go ni so odlič no vad beno sredstvo, ki ga imajo otroci še posebno rad,« nam je povedala Sonja Milič, ki koordinira delovanje pri zgoniškem Krasu. »Naš glavni cilj je, da malčke uvajamo v svet špor ta,« je še do da la Mi li čeva. LOKOSTRELSTVO Zarjani tokrat niso stopili na stopničke Moreno Granzotto kroma Lokostrelci bazovske Zarje so v Gorici nastopili v skoraj popolni postavi. Na dvoranski tekmi 25+18 (tarče so bile oddaljene 25 in 18 metrov) sta v moški konkurenci nastopila Moreno Granzotto in Damijan Gregori, v ženski pa Katja Ražem. Vseh tekmovalcev (članov, mladincev in naraščajnikov) je bilo nad sto, prišli pa so iz naše dežele, Veneta in Slovenije. Granzotto je pri moških osvojil 5. mesto (zbral je 1057 točk), Gregori, ki je prvič tekmoval na razdalji 25 metrov, pa l e bil 14. (991 točk). Na prvo mesto se je uvrstil Tr-žačan Paolo Soloperto (1106 točk). V ženski konkurenci se je morala Ražmova zadovoljiti s 4. mestom. Zbrala je 1045 točk. 1. mesto je osvojila Mateja Andrejka (1121 točk). V Gorici je padel tudi državni rekord naraščajnikov in mladincev. Turin-čan Luca Meloddo je namreč zbral rekordnih 1158 točk. PLANINSKI SVET Jesenski pohod SPDT skozi geološki čas Korak za korakom nam kraški svet razkriva svoje lepote. Od pomladi do jeseni nas razveseljuje z raznovrstnim cvetjem in s paleto živih barv. V pozno jesenskem in zimskem času pa postane vidna geološka podlaga kraškega sveta, ki razkriva v sebi več deset milijonov let zemeljske zgodovine. Razbiranje te zgodovine med sprehodom v naravi, v spremstvu strokovnjaka nam nudi priložnost za spoznavanje kraškega sveta in za posebne užitke. V pozno jesenskem času je zato SPDT vključno v svoj program izletov tudi geološki sprehod, ki bo v nedeljo, 25. novembra 2007. Pohodniki se bodo zbrali ob 8.30 na parkirišču na Fernetičih, ob cesti za Repentabor (v bližini marketa Evrospin). Strokovnjak in ljubitelj Krasa, Paolo Sossi bo po-hodnikom najprej podal geološko razlago o kamninah, ki tvorijo ta del tržaške pokrajine, nato nas bo popeljal po gričevju, vzdolž italijansko - slovenske meje preko vrha Medvedjaka, ob kamnolomu na Poklonu in nazaj do Fernetičev. Pot nudi veliko geoloških posebnosti in lepe razglede, ni zahtevna in je primerna za vse. Prehodili jo bomo v treh urah in pol. Malica iz nahrbtnika. (M.P.) Izlet SPDT v »neznano« V nedeljo, 2. decembra 2007 organizira SPDT že tradicionalni izlet v »neznano«, ki ga društvo že vrsto let prireja meseca decembra, ob koncu izletniške sezone. V »neznano« se bomo podali z avtobusom, ki bo odpotoval ob 7.30 s trga Oberdan v Trstu in ob 7.45 izpred hotela Danev na Opčinah. Pohod bo trajal približno tri ure in pol in ne predvideva večjih vzponov, za- to je primeren za vse. V programu je tudi kosilo. Nadaljuje se vpisovanje, planinci, ki se nameravajo udeležiti izleta, naj se prijavijo čimprej na tel.: 040-220155 (Livio) ali 040-2176855 (Vojka), kjer bodo dobili tudi dodatne informacije. (V.K.) Predvajanje filma o potovanju okoli sveta. Potujmo skupaj okoli sveta Slovensko planinsko društvo Trst pripravlja za četrtek, 29. novembra 2007, zanimiv večer s predvajanjem filma Potujmo skupaj okoli sveta. To je zgodba, ki sta jo doživela in posnela Slovenca Uroš in Kristina Ravbar, ko sta se z avtom podala na enkratno pustolovščino. Kot bosta tudi sama povedala na četrtkovem večeru, sta v dobrih dveh letih prevozila 100.000 km ter 52 držav na šestih celinah. V filmu se popotnika prepustita svetu in gostoljubnosti domačinov. Večkrat se vozita po odmaknjenih predelih, koder vozijo le redki avan-turisti. Na poti ju čakajo številna presenečenja. Živita z nomadi, plešeta na veselicah, se udeležita trekingov v Himalaji in na Kavkazu, se potapljata z morskimi psi ali lovita pi-ranhe v Amazoniji.V filmu se prepleta tipična glasba, običaji ljudi in prelepe pokrajine. Četrtkov večer bo v Gregorčičevi dvorani, ulica Sv Frančiška 20. Začetek ob 20.30. Planinska zveza nagradila tudi člane Sloge in Devina Na povabilo planinskega društva Snežnik iz Ilirske Bistrice, preko katerega je v Planinsko Zvezo Slovenije, včlanjena tudi planinska skupina Sloga Devin so se v soboto, 17. t.m. planinci teh društev udeležili praznovanja stoletnice. Ob tej priliki je podpredsednik planinske zveze Slovenije podelil nagrade za vztrajnost in izvrstno uspešnost društva. Nagrade so prijeli člani, kateri so na razne načine izkazali v društvu, med temi so bili nagrajeni tudi planinci Sloge Devin in sicer z bronasto značko za večletno udejstvovanje: Elda Marussi, Mariza Cervani in Lucijan Peric, srebrno značko je prijel Franc Briščak za zaslužno in uspešno delo v organizaciji. Program SPDG Program planinskih izletov in pohodov bo Slovensko planinsko društvo Gorica sklenilo v nedeljo, 2. decembra z izletom v neznano. V načrtu je približno pet ur trajajoč pohod, ob zaključku pa družabnost. Poskrbljeno bo za vodenje in, ob zadostni udeležbi, tudi za avtobusni prevoz. Prav zaradi organizacije prevoza je potrebna pravočasna prijava. Posebno vabilo za udeležbo je namenjeno izletnikom v Durmitor. Dobrodošli bodo seveda tudi drugi člani društva. Prijave: danes med 19. in 20. uro na sedežu društva. Informacije nudi Vlado tel. 0481/882079 v opoldanskem in večernem času. Martinovanje v Brdih Vreme res ni bilo najboljše, kar pa ni skvarilo prijetnega razpoloženja goriških planincev, ki so se prejšnjo nedeljo odpeljali v Brda v okviru vsakoletne družabnosti. Droben dežek, ki je spremljal odhod iz Rožne doline, medtem ko je v višjih legah snežilo, je v Kojskem postopoma pojenjal. V Kojskem so si planinci najprej ogledali znamenito cerkev sv. Križa z zlatim oltarjem iz 15. stoletja in prisluhnili razlagi domačina, g. Bruna Kumarja. Naslednja točka popoldanskega kulturno-planinskega in družabno obarvanega popotovanja je bilo Šmartno. Na ogled utrjene vasi, ki je v celoti spomeniško zaščitena, so se odpravili pod vodstvom g. Petra. Ogledu arhitekturnih zanimivosti, spomenikov in cerkve s freskami Toneta Kralja, je sledil ogled briške hiše in nato še hiše kulture, kjer so skupno nazdravili. Kar precejšnja skupina martinovih prijateljev se je nato odločila še za obisk prig. Simčiču v bližnjem Imen-ju, kjer so se seznanili z zapletenmi postopkom pletenja košev in drugih artiklov iz šibja. Med enim enim in drugim obiskom se je dan kar prehitro prevesil v večer in je za ogled Gradnikove hiše pravzaprav zmanjkalo časa. Nedeljsko popoldne se je sklenilo z družabnostjo v gostilni na Do-brovem, v veseli družbi, ob zvokih harmonike. Zanimiva novembrska številka Planinskega vestnika Najstarejša slovenska revija, Planinski vestnik, objavlja v najnovejši številki niz zanimivih prispevkov z različnih področij. posebej velja opozoriti na članek o težavah in uspehih »sožitja« med planinci in plezalci ter pticami, posebej takimi, ki so redke in ki za svoj obstoj in posebej gnezdenje potrebujejo specifične pogoje. Prispevek govori o veliki uharici, ki so jo plezalci že pred leti pregnali iz sten v Ospu in ki se, ob primernih pogojih in predvsem spoštovanju določenega reda, vrača. Zanimivo je tudi branje daljšega prispevka o »sprehodu« po Zlatoro-govih policah v Triglavski steni ter prispevka o doživetjih na brezpotjih skrajnega južnega dela zelene celine. NOGOMET - Ljubitelji Za Sovodnje se nadaljuje črna serija Fincantieri -Sovodnje 4:2 STRELCA: v 70. min. autogol, v 75. min. Sambo SOVODNJE: Grimaz, Pahor, Antoni (Cotič), Figelj Erik, Černic, Tomšič, Bellini (Figelj Peter), Figelj Erik, Visintin (Sambo), Fajt (Ferfoglia), Florenin. TRENER: Grilj Sovodenjski ljubitelji nadaljujejo s črno serijo rezultatov in se iz Tržiča vračajo zasluženo premagani. Že od vsega začetka so domačini pokazali večjo voljo do zmage in boljšo tehnično in fizično pripravo. Sovodenjci so se pretežno branili a na igrišču je bilo videti preveč neutemeljene živčnosti, domažini so to izkoristili in kmalu prišli v vodstvo. V drugem polčasu pa smo bili priča pravemu polomu. Fincantieri je dal še tri zadetke. Pri rezultatu 4:0 je bilo tekme dejansko konec. Domačini so popustili in prejeli tudi dva zadetka, ki pa nista obrnila potek srečanja. V soboto bo v Sovod-njah na sporedu tekma proti Porpettu. Vrstni red: Moraro18, Fincantieri 16, Mossa 15, Turriaco in Manzano 13, Porpetto11, Chiopris 10, Sovodnje 9, Fossalon 8, Villesse 7, Staranzano in Leon Bianco 6, Cervignano 3, Survival 1 Odbojka: mlade sočanke pričele s pravo nogo Mlade odbojkarice in odbojkarji Soče so deželno mešano prvenstvo U13 pričeli s pravo nogo, in sicer s kar dvema gladkima zmaga. Pohvalo za uvodna uspeha sezone zaslužijo prav vsi člani ekipe, saj med tednom pridno trenirajo, na tekmah pa igrajo zelo zagrizeno. Zelo dobro je Soča igrala na krstnem nastopu proti Fincantieriju, šesterki, ki jo sestavljalo samo dečki. Varovanke in varovanci trenerja Cotiča so namreč imeli stalno vajeti igre v rokah, tako da zmaga ni bila nikoli pod vprašajem. Dobro so se odrezali tudi na drugem srečanju (prvem na domačem igrišču), saj so z gladkim 3:0 premagali ekipo Mosse, ki je že lani nastopala v tem prvenstvu. Soča pa je novinka, saj je lani s to ekipo brez izgubljenega srečanja osvojila mešano prvenstvo U12. Tudi na tem srečanju, kot že na prvem, je Soča stopila na parket zelo motivirana in že od uvodnih točk prevzela vajeti igre in jih ni več izpustila iz rok. Fincantieri - Soča 0:3 (16:25, 24:26, 13:25) SOČA: Braini, Čaudek, Černic, Cotič, L. Devetak, M. Devetak, S. Deve-tak, Kovic, Mosetti, Berlot. TRENER: Š. Cotič. Soča - Mossa 3:0 (25:20, 25:21, 25:20) SOČA: Braini, Čaudek, Černic, Cotič, L. Devetak, M. Devetak, S,. De-vetak, Kovic, Mosetti, Berlot, Ferletič, Gergolet, Peressini. TRENER: Š. Cotič. □ Obvestila ASD CHEERDANCE MILLENIUM organizira sejem rabljene opreme jutri, 23. novembra, od 17. do 19. ure v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. Zbiranje materiala ob 17. uri. Info na tel. št. 349-7597763 (Nastja) ali 3460441133 (Petra). AŠD-SK BRDINA organizira jutri, 23. novembra informativni sestanek za tečaje smučanja za vse stopnje, ki bodo tudi letos v Forni di Sopra. Sestanek bo na sedežu društva v Re-pentaborski ul. 38 v Mercedolu s pričetkom ob 20.30. Zainteresirani lahko tudi pokličejo na tel. št.: 3401653533. Vljudno vabljeni vsi lanski tečajniki in novi prijatelji! JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na društveno kosilo v nedeljo, 2. decembra, ob 12.45 v restavraciji Sardoč (Prečnik 1/b -Devin - Na-brežina). Prijave sprejemamo v tajništvu tel./fax: 040-299858 ali po E-pošti do 28-11-07. ŠD SK BRDINA organizira zimo-vanje v kraju Forni do Sopra od 22. do 29. decembra 2007. Zainteresirani lahko pokličejo na štev. 3475292058. Vljudno vabljeni. 22 Četrtek, 22. novembra 2007 ŠPORT / velika britanija - Izgubila sta se diska s podatki prejemnikov otroških dodatkov Brownova vlada pod udarom zaradi izgube občutljivih podatkov Premier napovedal preiskavo - Opozicija vladi očita pomanjkanje »osnovne kompetentnosti« LONDON - V Veliki Britaniji poteka obsežna preiskava, potem ko je vlada v torek priznala, da je izgubila dva računalniška diska, na katerih so bili bančni in drugi osebni podatki vseh 25 milijonov prejemnikov otroških dodatkov v državi. Glede na to, da je diska izgubil urad za davke in carine, največji posamezni oddelek v okviru britanskega finančnega ministrstva, je pod udarom predvsem finančni minister Alistair Darling. Vodja omenjenega urada Paul Gray je v torek že odstopil. Britanski premier Gordon Brown je med včerajšnjim nastopom v poslanski zbornici britanskega parlamenta, kjer je odgovarjal na vprašanja poslancev, že izrazil obžalovanje in opravičilo zaradi izgube omenjenih podatkov. Obenem je napovedal preiskavo, zakaj je do dogodka prišlo, in pregled varnostnih postopkov na urah in agencijah, ki upravljajo z omenjenimi podatki. Darling je sporočil, da dogodek »globoko obžaluje«, a hkrati zatrdil, da ni nobenih dokazov, da bi bi la dis ka v ro kah zlo čin cev ali da bi prišlo do kakršnihkoli zlorab izgubljenih podatkov. Minister je sicer že odredil preiskavo o tem, ali bi lahko po izgubi občutljivih diskov prišlo do zlorabe podatkov oziroma kraje identitet. Omenjena diska medtem že išče policija, banke pa pa- zijo na morebitne znake sumljivih transakcij. Darling je v pogovoru za britanski radio BBC izgubo označil kot »katastrofalen incident« in dejal, da je »pretresen«. »Niti najmanj ne dvomim, da je prišlo do zelo, zelo resnih kršitev. Ljudje imajo pravico zaupati vladi, da bo pazila na informacije, ki ji jih posredujejo - zaradi otroških dodatkov ali česarkoli drugega -, in to se tokrat ni zgodilo,« je dejal. Obenem je sicer zavrnil ugibanja, daje zaradi incidenta ogrožen njegov položaj ministra. Na diskih, ki sta se izgubila, so bili podatki o 7,25 milijona družin, ki v Veliki Britaniji prejemajo otroške dodatke. Gre za skoraj polovico britanskih družin in praktično vse britanske otroke. Med podatki so imena staršev in njihovih otrok, naslovi, datumi rojstva, številke socialnega zavarovanja in stanje na njihovih bančnih računih. Diska sta se izgubila nekje med mestom Washington na severu Anglije in Londonom, potem ko je nek nižji uradnik na njiju brez dovoljenja shranil občutljive podatke in jih kar po navadni pošti poslal v prestolnico. Opozicijski konservativci so zaradi izgube odločno napadli vlado in ji očitali pomanjkanje »osnovne kompetentnosti«. (STA) Finančni minister Alistair Darling Janez Janša TURČIJA - Janša na obisku v Ankari Slovenija podpira vstop Turčije v EU ANKARA - Predsednik vlade Janez Janša se je včeraj v okviru uradnega obiska v Turčiji sestal s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom. Po pogovorih je Janša dejal, da Slovenija podpira vključitev Turčije v EU. Erdogan je izrazil zadovoljstvo s slovensko podporo in izrazil odločenost Ankare, da bo glede približevanja EU naredila korake naprej. Premiera sta veliko pozornosti posvetila tudi gospodarskemu sodelovanju, ki mu je bila namenjena slovensko-turška poslovna konferenca.Janša je glede vključevanja Turčije v unijo ocenil, da je zadnje poročilo Evropske komisije o napredku Turčije uravnoteženo, ob tem pa še izrazil prepričanje, da bo Ankara nadaljevala resno delo na implementaciji. »Slovenija pa si bo kot predsedujoča v EU v prvi polovici 2008 prizadevala, da se bo proces pridruževanja nadaljeval z velikimi koraki,« je dodal in spomnil na visoko podporo članstvu Turčije v slovenski javnosti, ki je po njegovih besedah druga najvišja za Švedsko. Slovenija bo tako po Janševih besedah naredila vse, kar je v njeni moči za napredek pri zapiranju in odpiranju novih poglavij z unijo. Seveda pa je za to potrebno soglasje članic, kar napoveduje »naporno delo«. »Slovenija je podpornica širitvenega procesa,« je še poudaril Janša, dodal pa, da je najprej potrebna ratifikacija reformne pogodbe EU. Ta proces bo Slovenija po besedah slovenskega premiera skrbno spremljala. Na vprašanje, kaj pričakuje od slovenskega predsedovanja uniji, pa je Erdogan menil, da bo v tem času prišlo v ospredje tudi vprašanje severnega dela Cipra. V zvezi s tem je zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je spremljal premiera ob obisku v Ankari, v izjavi za slovenske medije dejal, da ima »ciprsko vprašanje dolgo brado«, tako da bi bilo pretirano pričakovati, da bo rešeno v času slovenskega predsedovanja uniji. Premiera sta govorila tudi o varnostnih in političnih razmerah na severu Iraka, s katerimi je slovenskega gosta seznanil Erdogan. V zvezi s tem je Janša dejal, da »obsojamo nasilje Kurdske delavske stranke (PKK) in izražamo sožalje svojcem žrtev in ranjenim«. Ob tem je dodal, da EU računa na mirno rešitev konflikta tudi v sodelovanju z iraško vlado, ki pa mora biti odgovorna in prevzeti nadzor nad celotnim iraškim ozemljem. Po pogovorih sta Erdogan in Janša tudi spregovorila na omenjeni poslovni konferenci. Janša je med drugim poudaril, daje interes slovenskih gospodarstvenikov za krepitev gospodarskega sodelovanja s Turčijo velik, Slovenija pa v prihodnje vidi velike priložnosti v naložbenem sodelovanju.(STA) francija - Bivši predsednik v težavah Vložili obtožnico zoper Chiraca zaradi korupcije PARIZ - Francosko pravosodje je včeraj nekdanjega francoskega predsednika Jacquesa Chiraca uradno obtožilo vpletenosti v korupcijo. Kot je pojasnil Chiracov odvetnik Jean Viel, se predhodna obtožnica, ki jo je vložil sodnik sodišča v Parizu, nanaša na poneverbo sredstev iz časa, ko je bil Chirac župan Pariza. Tako se je prvič zgodilo, da so proti nekdanjemu predsedniku države sprožili uradno sodno preiskavo. Kot je pojasnil odvetnik nekdanjega francoskega predsednika Jean Veil, je Chiraca predtem zaslišal pristojen sodnik, triurni pogovor pa je potekal na "najboljši možen način". Afera se nanaša na obdobje Chiracovega županovanja Parizu med letoma 1977 in 1995, ko naj bi prišlo do korupcije in poneverbe javnih finančnih sredstev, s katerimi naj bi financirali člane Ne-ogolističnega Združenja za republiko (RPR), ki so dobili namišljene službe. V zadevo naj bi bilo vpletenih 20 ljudi, Chirac pa je postal 21. osumljenec. Chirac, ki so ga v zvezi s primerom že zaslišali 19. julija, je med svojim 12-letnim predsedovanjem zavračal zaslišanja o vpletenosti v nezakonito financiranje članov RPR in zavračal vse obtožbe, pred preganjanjem pa ga je varovala predsedniška imuniteta. Chirac je 16. maja zapustil Elizejsko palačo, 17. junija pa je izgubil predsedniško imuniteto. Zaradi škandala je bil nekdanji francoski premier Alain Juppe, ki je bil v času županovanja Chiracov namestnik, leta 2004 obsojen na pogojno zaporno kazen, sodišče pa mu je za leto dni tudi odvzelo pasivno volilno pravico. RPR, ki ga je leta 1976 ustanovil Chi rac, je le ta 2002 po 26 le tih prenehal obstajati, ko so delegati potrdili združitev z več drugimi strankami v enotno desnosredinsko stranko Unija za ljudsko gibanje (UMP) sedanjega predsednika Nicolasa Sar- koz yja. ( STA) Predstavniki stavkajočih in vlade začeli pogovore PARIZ - Po tednu dni stavke v Franciji so predstavniki pariških javnih prevoznikov, sindikatov ter vlade prvič sedli za pogajalsko mizo. Ob tem so iz francoskih državnih železnic SNCF sporočili, da je na tirih prišlo do več sabotaž. Storilci še niso znani. Kljub splošnemu zmanjšanju pripravljenosti na stavko je promet še vedno močno oviran. V Parizu vozijo le redki vlaki podzemne železnice, že osmi dan zapored poročajo o zastojih v prometu po vsej državi. Francoski predsednik Nicolas Sar-kozy je sicer v torek zvečer prvič po nekaj dneh javno izrazil stališče do stavke. Sindikatom je sporočil, da ne bo popustil pri reformah. Slovaška vladna koalicija zabredla v krizo BRATISLAVA - Slovaška vladna koalicija je zapadla v najhujšo krizo doslej. Slovaški premier Robert Fico namreč že govori o predčasnih volitvah, svojo najmanjšo koalicijsko partnerko, stranko Gibanje za demokratično Slovaško (HZDS), ki jo vodi nekdanji premier Vladimir Mečiar, pa obtožuje korupcije. Vzrok za obtožbe na račun HZDS je položaj v državnem skladu za upravljanje zemljišč. Mušaraf bo verjetno slekel vojaško suknjo ISLAMABAD - Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf bi lahko zapustil položaj vrhovnega poveljnika pakistanske vojske, tako da naj bi predvidoma v soboto za vnovičen predsedniški položaj civilno zaprisegel, je izjavil pakistanski generalni tožilec Malik Mohamed Kajum. Vrhovno sodišče bo predvidoma v četrtek odločalo o zadnji pritožbi na račun Mušarafove ponovne izvolitve za predsednika države na volitvah 6. oktobra in s tem odprlo pot za uzakonitev zmage. Medtem so pakistanske oblasti izpustile opozicijskega voditelja in legendarnega igralca kriketa Imrana Kana, ki so ga prijeli med protesti prejšnji teden v mestu Lahore in obtožili kršitve proti-teroristične zakonodaje. Nafta in evro navzgor NEW YORK - Ameriška centralna banka je s precejšnjim znižanjem napovedi o gospodarski rasti za leto 2008 povzročila šok na borzah po vsem svetu. Tečaj evra in cena nafte sta se povzpela na nove rekordne vrednosti, tečaji vrednostnih papirjev na mednarodnih borzah so se obrnili navzdol. Cena ameriške nafte se je včeraj prvič povzpela nad 99 dolarjev za sod in se vse bolj približuje 100 dolarjem. (STA) BOSNA IN HERCEGOVINA - Ocena Vsaj 4000 vahabitov za samomorilske akcije BANJA LUKA - V Bosni in Hercegovini je okrog 400.000 pripadnikov vahabizma, radikalne obli ke is la ma. Okrog 4000 od teh je pripravljenih na nove samomorilske akcije, po poročanju črnogorske tiskovne agencije Mina trdi strokovnjak za mednarodni terorizem iz Banjaluke Mikajlo Mitrovic. Dejal je, da je število mogoče celo večje, saj so do števila 4000 prišli s predpostavko, da se je za »višje cilje« pripravljen žrtvovati samo eden od sto tih va ha bi tov. Mitrovic, nekdanji vojaški obveščevalec, opozarja, da bi oblasti Republike srbske morale resno razmisliti o tem, koliko vahabitov je v vrstah njihove vojske. Kot poročajo banjaluški mediji, Mitrovic namreč trdi, da organizacija »Aktivna islamska mladina« in posamezni islamski džemati vzgajajo potencialne teroriste. »Te organizacije za svoje člane organizirajo izlete v naravo, kjer opravljajo strelne vaje in se urijo v borilnih veščinah. To se zmeraj dogaja na nedostopnih območjih in daleč od oči javnosti,« je povedal Mitrovic. Pojasnil je, da ni vsak va-habit terorist, so pa vsi islamski teroristi pripadniki vahabizma. Nekatere zahodnoevropske države razpolagajo s podatki, da okrog 20 odstotkov celotne populacije bosanskih muslimanov podpira urjenje vahabitov, v BiH pa naj bi trenutno živelo okrog dva milijona Bošnjakov. »To pomeni, da vahabite podpira okrog 400.000 vernikov v Bosni. Ni skrivnost, da je okrog 40.000 Bošnjakov na plačilnem spisku humanitarnih organizacij, ki v bistvu promovirajo vahabizem in na ta način direktno financirajo potencialne teroriste,« trdi Mitrovic. Poleg te ga je še spo mnil, da je bi lo v voj -ni v BiH v vrstah vojske BiH okrog 5.000 islamskih »svetih borcev« iz arab skih dr žav. ( STA) ZDA - Odločitev obrambnega ministra Gatesa Washington bo ohranil vojaške enote v Evropi WAS HING TON - Ame riš ki ob -rambni minister Robert Gates se je odločil zamrzniti načrte za zmanjšanje enot ameriške vojske v Evropi. ZDA bodo tako v Nemčiji in Italiji obdržale več kot 40.000 vojakov, je včeraj pisal ameriški dnevnik New York Times. Gates je tako podprl priporočilo dveh visokih častnikov ameriške vojske v Evropi, ki sta se zavzela za ohranitev 43.000 vojakov v Evropi, in zaustavil umik, ki se je za čel pred dve ma le to ma. Takrat je bilo v Evropi okoli 62.000 ameriških vojakov, njihovo število pa naj bi se po prvotnih načrtih, katerih po bud nik je bil Ga te sov pred hod nik Do nald Rumsfeld, zmanj ša lo do le ta 2008 na okoli 24.000. Načrt so takrat ozna či li za naj po memb nej še zmanj ša -nje ameriške vojske po koncu hladne voj ne. Poveljnik ameriških sil v Evropi, general Bantz Craddock, in visoki častnik ameriške vojske v Evropi, general David McKiernan, pa zagovarjata ohranitev večjega števila ameriških enot. Po navedbah McKiernana, naj bi to utemeljevale negotovosti zaradi »uporne Rusije«, Craddock pa je pojasnil, da so študije njegovega štaba ugotovile, da je več vojakov potrebnih za izpolnjevanje nalog, ki so jim zavezani, je poročal New York Times. Visoki predstavniki Pentagona blizu Gatesa menijo, da so razlogi za njegovo odločitev tako praktični proračunski pomisleki kot strateško politični argumenti. Vojska je tako Gatesa seznanila, da vsi domovi še niso pripravljeni za vrnitev vojakov in da bi lahko zapravili več milijonov dolarjev za pripravo njihovih začasnih domovanj, vojaki in njihove družine pa bi se potem morali seliti dvakrat. Ohranitev ameriški enot na sedanji ravni v Evropi pa bi po besedah tiskovnega predstavnika Pentagona Geoffa Morrella tudi pomenila »opomnik preostalemu svetu,« da so ZDA, čeprav imajo »polne roke dela v Iraku in Afganistanu, še vedno globalno zavezane« in da ne bodo okrnile svojih obvez do zaveznikov. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 22. novembra 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Kotiček 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe-Jadran (pon.) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 9.40 10.40 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 15.50 16.35 16.45 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.15 23.20 Aktualno: Anima Good News Nad.: Sottocasa Dnevnik, prometne informacije in vreme Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00) dnevnik, Tg parlament Gremo v kino Deset minut za oddaje pristopanja Nasveti za nakupe: Occhio alla spe- sa (vodi A. Di Pietro) Vreme in dnevnik Variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco Dnevnik Gospodarstvo Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) Variete: Festa italiana Tg parlament Dnevnik in vremenska napoved Glasb. odd.: 50. Zlati cekin (vodita Cino Tortorella in Lorena Bian-chetti) Kviz: L' eredita' Dnevnik Kviz: Affari tuoi Variete: I fuoricalsse Dnevnik Aktualno: Porta a porta V^ Rai Due 6.15 Dok.: Dubaj 6.30 Tg2 Zdravje 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Jutranji variete: Random 9.45 Svet v barvah 10.00 Dnevnik Tg2punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Zdravje 14.00 Aktualno: Italija na 2. 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: Roswell - Nove odgovornosti (i. Jason Behr, Shiri Appleby) 18.05 Tg2 Dnevnik 18.10 Rai Tg šport 18.30 Tg2 Dnevnik/Meteo 2 18.50 Nan.: Piloti 19.10 Reality: Otok slavnih 19.50 Nan.: 7 vite (i. Luca Seta, Elena Ba- rolo, Giuseppe Gandini) 20.25 Izžrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualna odd.: Annozero (vodi Michele Santoro) 23.05 Dnevnik Tg2 23.20 Variete: Artu'(vodi Gene Gnocchi), 0.35 Magazin na 2. 1.05 Tg parlament 1.15 Reality: Otok slavnih ^ Rai Tre 6.00 8.05 9.05 9.15 10.05 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 14.50 15.10 17.00 17.50 18.15 19.00 20.00 20.10 20.30 Rai News 24 Mi smo zgodovina Verba volant Cominciamo bene Nagrada Vittorio De Sica Tg3 - Šport, vreme Tgr Chiediscena Zgodbe - Italijanski dnevnik Nan.: Saranno famosi Deželne vesti, dnevnik Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Neapolis Variete: Trebisonda, vmes The Saddle Club, Mladinski dnevnik, risanke Dok.: Druga Geo Dok.: Geo & Geo Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti Rai šport Variete: Blob Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Per qualche dollaro in piu' (vestern, It.-Nem.-Šp., '65, r. Sergio Leone, i. Clint Easwood) t i 23.20 Dnevnik, deželne vesti 23.35 Tg3 Primo Piano 23.55 Dok.: Enigma - Leonardo, skrivnosti genija (vodi Corrado Au-gias) 0.45 Tg3 Nočni dnevnik - Meteo 1.05 TV Rewind: Flavio Insinna I Rete 4 Pregled tiska Nan.: Quincy, 7.10 Hunter (i. Fred Dryer), 8.40 Nash Bridges Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, promet Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur-gen Heinrich, Klaus Ponitz) Nad.: Steze Film: La mano sinistra di Dio (dram., ZDA, '55, r. E. Dmytryk, i. Humphrey Bogart, Gene Tierney) Dnevnik, vreme Aktualno: Zanimivosti Tg4 Nad.: Vihar ljubezni Nan.: Walker Texas Ranger Film: Mali Lord Fauntleroy (8dram., ZDA, '80, r. Jack Gould, i. A. Guinness, Rick Schroeder) Film: Arlington Road (thriller, ZDA-VB, '99, i. Jeff Bridges) 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 16.50 18.55 19.35 20.00 20.20 21.10 23.35 Canale 5 10.30 11.25 12.25 13.00 13.40 14.45 15.30 16.15 16.55 17.05 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji Tg5 Aktualno: Panorama dneva Vaše mnenje TV film: Scomparsa (thriller, VB, '99, i. Amanda Burton, P. McGann) Tg com/Meteo5 Nan.: Detektiv v bolnici Nad.: Vivere Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Katherine Kelly Lang, Ron Moss), 14.10 Centove- trine Aktualno: Moški in ženske Tg com/Meteo5 Reality show: Prijatelji Tg5 minut TV film: Rosamunde Pilcher: Nesporazumi (dram., Nem., '035, r. Michael Steinke, i. Florentine Lahme, Jens Knospe) Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia TV film: Il capo dei capi (It., '07, i. Claudio Gioe', Claudio Castrogiovanni, Daniele Liotti) Variete: Maurizio Costanzo Show O Italia 1 6.20 Odprti studio 6.35 Variete za najmlajše 9.05 Nan.: O la va o la spacca - Mafijec - Lakota (i. Ezio Greggio) 11.10 A-Team 12.15 Vaše mnenje 12.25 Odprti studio, vreme, šport 13.35 Kviz: Kviz šport 13.40 Risanke: Lupin 14.40 Tg com/Meteo4 15.00 Nan.: Veronica Mars , 15.55 Malcolm - Cynthia se je vrnila 16.50 Ris. film: Spirit, divji konj 18.30 Dnevnik, vreme 19.10 Variete: Camera Cafe' 19.45 Risanke: Dragon Ball GT 20.10 Variete: Candid camera 20.30 Kviz: Prendere o lasciare (vodi Enrico Papi) 21.10 Nan.: Grey's Anatomy (i. George Dzundza, Kate Walsh) 23.00 Variete: Le Iene (vodijo Ilary Bla-sy, Luca Bizzarri, Paolo Kessisoglu) 0.45 Variete: Talent 1 1.20 Šport/Odprti studio 2.10 The box game ^ Tele 4 8.05 12.00, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.00 Aktualna odd. v živo 10.35 Nad.: Marina 11.05 Dok. o naravi 13.30 Oddaja v živo 14.05 Pogovor s predsednikom 15.15 Dok. o naravi 16.05 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 18.30 Aktualna oddaja 20.20 Tema tedna 20.55 Vasi FJK 21.05 Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, Anthony Sherwood) 22.45 Gledališka sezona FJK 23.40 Film: Il tempo degli avvoltoi (ve-stern, '67, i. George Hilton, F. Wolff) LA 6.00 7.00 9.20 9.30 13.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.30 0.10 La 7 12.30, 21.00, 0.05 Dnevnik Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Cuore e batticuore, 10.30 Angelski dotik, 11.30 Dowling Nan.: Komisar Scali - Med dvema ognjema, 14.00 Jack Frost Dok.: Atlantida Nan.: Stargate SG1 (i. Christopher Judge, Richard Dean Anderson) Nan.: JAG Aktualno: Osem in pol Nan.: Crossing Jordan (i. Jill Hen-nessy, Jerry O' Connell) Variete: Decameron (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.10 9.00 9.05 9.25 10.10 10.35 10.45 11.40 13.00 13.15 13.50 15.00 15.10 15.45 16.05 16.20 17.00 17.30 18.15 18.30 18.40 18.55 19.35 19.55 20.55 22.00 23.00 23.35 23.55 Kultura/Odmevi 8.00 Poročila 8.10 Dobro jutro Poročila Risana nan.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu Kviz: Male sive celice Nad.: Novi jutri Dok. nan.: Koža, dlaka, perje Z vami Omizje Poročila, vreme, šport TV serija: Začnimo znova (Vojko Anzeljc) Piramida Poročila, promet Mostovi - hidak Ris.: Gumbek in Rjavček Kratki dok. film: Dana in ramadan (Jordanija) Enajsta šola Novice, kronika, šport Kontaktna odd.: Jasno in glasno - Kajenje Duhovni utrip Žrebanje Deteljice Risanka Vreme, dnevnik Vreme, šport Kviz: Milijonar z Jonasom Tednik Odmevi. Kultura. Šport. Vreme Osmi dan Knjiga mene briga. Naj cveti sto svetov: Sodobna kitajska kratka proza TV film: Nokturno (dram., Švica, '04, r. Riccardo Signorelli, i. Martin Rapold, L. Maria Potthoff) (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.25 Globus 7.55 Hri-bar 9.00 Seja državnega zborak 18.00 Poročila 18.05 Pomagajmo si 18.35 Evropski magazin 19.10 Z glasbo in plesom: 3. srečanje kitarskih orkestrov 19.30 Pesem kamna: Kamen, hrana in vinarstvo 20.00 Film: Oče na službeni poti (dram., BiH, '85, r. Emir Kusturica, i. Mo- reno Debartoli, Miki Manojlovic) 22.10 Nad.: Jasnovidka - Medium (ZDA, '05, i. Patricia Arquette, Jake Weber, David Cubitt, Maria Lark) 22.55 Film: Ženske imajo vedno prav (kom., Fr., '03, r. E. Rappeneau, i. Florence Darel, Robin Renucci) Seja Državnega zbora Dnevnik zamejske TV Infokanal Koper Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK Iz arhiva po vaših željah Košarka: Union Olimpija - Tau Ceramica (Evroliga) 16.40 Srečanje z ... (vodi Rebeka Legovic) 17.10 Pogovorimo se o... 18.00 Program v slovenskem jeziku: Evropski magazin 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 TV Dnevnik, šport 19.25 Športna oddaja 19.55 Dok. oddaja 20.25 Avtomobilizem 20.40 City Folk 21.10 Ethnopolis 21.55 Vsedanes - TV dnevnik) 22.30 Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika 22.50 Med valovi 23.20 Primorski mozaik 23.55 Vreme 1 Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 14.00 Prenos seje MONG 17.50 Avto za vas 18.00 Mladi upi 18.45 Prenos seje MONG 19.55 EPP 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Kmetijska oddaja 21.30 Večer z Ano 22.45 Kulturni utrinek 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Jasna Jurečič: Prerokuj m i še enkrat (10. nad.); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Resna glasba; 18.00 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Radio Koper svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 18.00 Prireditve; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Rock roko umije, Blaž Maljevac. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, Vse najboljše; Sanje o počitnicah; 14.35 Euro notes; 14.45 New entry; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Z dušo in telesom; 19.00 Doctor music; 20.00 Sanje o počitnicah; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 22.30 Giulianine note; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 8.05 Svetovalni sevis; 9.10 A že veste?; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Li- terarni večer: E. Allan Poe; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualno; 13.45 Malčki o; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.30 Šport; 15.10 Radio danes; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Intermezzo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Medigra; 16.30 Trojna spirala; 16.50 Banchetto musicale; 18.00 Izšlo je; 18.20 Z naši opernimi umetniki; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Koncert Simfonikov RTVS (prenos)nb; 22.05 Zborovska glasba; 23.05 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 22. novembra 2007 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla LIZBONA MADRID O 15/18 O-5/14 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. "1020 r V prihodnjih dneh bo naše kraje dosegla atlantska fronta. Pred njo bodo pritekali južni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 16.28 Dolžina dneva 9.15. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.43 in zatone ob 4.20. A Nad zahodno in severno Evropo je obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Tu se zadržuje tudi vremenska fronta. Z jugozahodnimi vetrovi doteka pred njo nad naše kraje toplejši in bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA V četrtek se bodo pri vremensko občutljivih ljudeh pojavile z vremenom povezane težave, krepili se bodo tudi bolezenski znaki. Spanje v noči na petek bo moteno. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 12,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.31 najnižje -34 cm, ob 7.44 najvišje 62 cm, ob 14.30 najnižje -63 cm, ob 20.48 najvišje 31 cm. Jutri: ob 2.10 najnižje -30 cm, ob 8.19 najvišje 65 cm, ob 15.07 najnižje -69 cm, ob 21.33 najvišje 31 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............ 9 2000 m . 1000 m.......... 10 2500 m . 1500 m............5 2864 m . UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 1/12 TOLMEČ O 3/10 XV VIDEM O 4/12 O PORDENON 5/11 TRBIŽ O 0/5 O -2/8 KRANJSKA G. CELOVEC O 0/8 OL TRŽIČ 1/12 o 1/11 S. GRADEC CELJE 5/14 O ČEDAD O 5/11 O LJUBLJANA 5/13 / POSTOJNA Aj O 6/10 KOČEVJE ? N. MESTO 4/13 ZAGREB 6/12 O ^NAPOVED ZA DANES Pretežno oblačno bo, čez dan bo ponekod možno rahlo ro-senje ali rahle padavine, ki se bodo zvečer v nižinah in v predalpskem pasu nekoliko okrepile. V gorah bo možno rahlo sneženje. Ob morju bo pihal šibak do zmeren jugo. Na vzhodu bo delno jasno, drugod pretežno oblačno. Ponekod v zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo ali ro-silo. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter, ob morju pa bo začel pihati jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, najvišje dnevne od 8 do 13, na Primorskem okoli 15 stopinj C. ft O GRADEC 7/12 CELOVEC O 6/9 TOLMEČ O 4/11 VIDEM O Vr 6/13 O PORDENON 7/12 TRBIŽ O 1/6 ČEDAD O 7/12 o 4/10 KRANJSKA G. O 6/13 S. GRADEC o{ TRŽIČ 7/14 0 /P KRANJ CELJE 5/14 O MARIBOR O 6/15 PTUJ O M. SOBOTA O 6/14 O UO-" LJUBLJANA 9/14 N. MESTO 7/14 _______JA A/ O 10/13 KOČEVJE L/ ČRNOMELJ ZAGREB 6/15 O M. Oblačno bo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami. Najmanj jih bo ob morju. V gorah bodo pogostejše in predvsem v predalpah obilne. Meja sneženja bo nad okrog 1.800 m. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo na vzhodu še deloma jasno, drugod oblačno, občasno bo deževalo. Zvečer se bo dež razširil nad večji del Slovenije. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. V soboto bo oblačno s padavinami r uri; i: ,\i NIZOZEMSKA Odložen posek drevesa Anne Frank AMSTERDAM - Sodišče v Amsterdamu je v torek razsodilo, da se več kot 150 let star kostanj - eden najstarejših v nizozemski prestolnici - ne sme posekati, dokler dodatne raziskave ne pokažejo, ali je to resnično nujno potrebno. Gre namreč za drevo v vrtu nasproti hiše, kjer se je med drugo svetovno vojno skrivala deklica po imenu Anna Frank. Frankova je namreč v svojem znamenitem dnevniku, ki opisuje nacistično preganjanje Judov med drugo svetovno vojno, opisovala tudi to drevo. Kostanj je sicer v zasebni lasti, vendar j e mestna uprava marca letos izdala odločbo, da se mora drevo zaradi varnosti odstraniti, saj že vrsto let propada. Premier evakuiran zaradi stare granate VARŠAVA - Novega poljskega premiera Donalda Tuska in kakih 150 uslužbencev njegovega kabineta so morali v torek evakuirati, potem ko so delavci v njihovih pisarnah odkrili granato iz druge svetovne vojne. Granata je bila zazidana v stropu najvišjega nadstropja zgradbe, v kateri ima svoje prostore predsednik poljske vlade. Granato so v torek okoli 19. ure zvečer odkrili delavci, ki reno-virajo prostore, v katerih delajo Tusk in njegovi sodelavci. Vse, ki so bili takrat v pisarnah, so nemudoma evakuirali ter poklicali na pomoč vojaške inženirje, ki so nevaren topovski izstrelek odstranili. (STA) Last Min ute Center" NOVA GORICA SEŽANA KOPER Ul. Gradnikove b. 7 Partizanska 37a Pristaniška 2 tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410 www.lastminutecenter.si Z D A - Pred zahval nim dnem se je v torek pred Be l o hiš o obnovil dol gol etni obred Ameriški predsednik v skladu s tradicijo pomilostil purana, tisoče drugih pa čakajo pečice WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je pred zahvalnim dnevom tudi letos nadaljeval šest desetletij dolgo tradicijo in v torek pred Belo hišo pomilostil purana, ki bosta preostali del svojega življenja mirno preživela v Disneylandu. Kot je na priložnostni slovesnosti povedal Bush, so purana z imenom May in Flower (Roža) izbrali na spletnem natečaju Bele hiše Puranoma, ki jima je letos pripadla čast, da sta se izognila usodi milijonov pripadnikov svoje vrste, ki bo- do na zahvalni dan končali na praznični mizi, sta s farme v Duboisu v ameriški zvezni državi Indiana. Po slovesnosti pred Belo hišo so ju posadili v prvi razred letala in ju odpeljali v Disney World na Floridi, kjer bosta na čelu Disneyjeve parade ob zahvalnem dnevu, nato pa bosta mirno živela v kmečki hiši Mikija Miške v parku Čarobno kraljestvo. Ameriški predsednik je še povedal, da so za praznik, ki je povezan z žetvijo, Američani hvaležni za bogat pridelek, s katerim lahko nahranijo na milijone ljudi, hvaležni so vsem tistim, ki pomagajo potrebnim, zaposlenim, ki zagotavljajo napredek države, predvsem pa vojakom, ki jamčijo za varnost Ame ri ča nov. Tradicijo pomilostitve puranov je leta 1947 začel predsednik ZDA Hary Truman in se je obdržala, ne gle de na to, da na za hval ni dan mi li -joni drugih puranov končajo v pečici. Povprečni Američan menda na leto zaužije skoraj sedem kilogramov puranjega mesa, največ prav vsak četrti četrtek v novembru. Ameriška tradicij a praznovanja zahvalnega dne po legendi sega v čase prvih priseljencev, ki so jih prijazno pogostili Indijanci. Po dob no kot ob bo ži ču se na ta dan zberejo družine, povečerjajo, pogledajo tekme v ameriškem nogometu ter prestanejo stare in nove travme, ki ponavadi izbruhnejo na dan, ko bi moralo biti vse popolno. Konec tedna se potolažijo z nakupovanjem na tradicionalnih velikih razprodajah. V večjih mestih in tudi manjših potekajo parade, kot je na primer parada trgovske hiše Macy's v New Yorku z ogromnimi baloni. Pred današnjim praznikom se je si cer vče raj po pri ča ko va njih na pot odpravilo kakih 38 milijonov Američanov, ki naj bi po poročanju ameriške tiskovne agencije AP z avtomobili, letali in vlaki do svojcev opravili pot, dolgo najmanj 80 kilometrov. (STA)