7. številka. Ljubljana, v ponedeljek 11. jannvarja. XIX. leto, 1886. SLOMŠKI rana Izhaja vsak dan ivea iz interpelacije razvidi, da je sov • raštvo prišlo mej mladino, in sicer sovraštvo na narodni podlagi. Vse ne velja za mladino, kar velja za odraščene. Toda v tacih stvareh res ne vem, če bi ne bilo prav meriti z jednako mero, če bi ne bilo mladini kakor tudi vsem dobro utisniti si nek izrek Gbthejev, ki se tiče sovraštva mej narodnostmi. Rekel je, da je sovraštvo mej narodnostmi nekaj posebnega. Toda je neka stopinja izobraženosti, ko to sovraštvo mine, in vsakdo občuti blagost in brit-kost sosednega naroda, kakor bi se njemu prigodila. Pristavil je, da se ta kulturna stopinja strinja z njegovo naturo, in on se je utrdil to prepričanje že dolgo prej, nego je postal starček. Vlada in naučna uprava priporočali bi Nemcem in Slovencem, da se spominajo Gotheja zlatih besed. Deželni zbor kranjski. (X.seja dne 4. januarja 1 886.) Poslanec dr. Poklukar poroča v imenu finančnega odseka o proračunu deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu za 1. 188»; in o računskem sklepu za 1. 1884. Potrebščina za leto 188G iznaša 8276 gld. in ravno toliko zaklada. Proračun de-želno-kulturnega zaklada iznaša 3710 gld. in ravno toliko zaklada. Se odobri. Zanimivo je pri računskem sklepu tega zaklada novi naslov prihodkov ža lovske liste, kateri iznaša šele prvo leto upeljan 2342 gld. dejanskega prihodka, zastankov pa koncem 1. 1884 684 gld., katerih je polovica gotovo izterljiva. Poslanec Kersnik poroča o deželnih podporah. Poslanec Pfeifer poprime besedo: Slavni zbor: Silne uime preteklega leta zasekale so blagostanju naše dežele globoke rane. na Dolenjskem je ledeno zrnje po nekaterih pokrajinah uničilo popolnem polje in vinograde, hudi nalivi povodenj jesenskega časa pokončali so na Gorenjskem in Notranjskem mnogo poljskih pridelkov; tudi je priti- vtikal v ta boj, ki ni mogel dolgo trajati. Adolphe in Valerie sta odgovarjala za njiju pisatelja. Evo, došel sem do zgodovine najsijajnejšega mojih uspehov in o tem se pač ne morem motiti, ker me ne slepi mnoštvo. Resnično dejanje pripovedujem. Zdi se mi, da sem nekde trdil, da vsak predgovor piše samoljubje; istega mnenja sem še sedaj. A povse nedolžno samoljubje je, in malo da ne vredno nežnega sočutja: osnovano je le na govorico o malej knjižici, trajajočo le dva, tri dni. Stara, slavna Marie de Gournav izrazila je čarovito mojo misel v krasnem stihi, zavidnem našim mladim in slavnim pesnikom: Senca sanj je človek, A njega delo je njegova sćnea. Zares, Ivan Zbogar je le moja senca, ali grozno sem se motil o ubogej stvarci, katero stavljam na svečnik. Ime pisatelja Ivana Z b o g a r j a je došlo v Pariz iz svete Helene. To ni najdaljše moje potovanje, a to je odiseja moje glasovitosti. Napoleon, čegaver književni vkus ni bil posebno varen, o čemer svedoči njegova velika ljubav za Macphersonove pripovedne igrače in za homerska posnemanja Luce-a skala po letu nenavadno huda suša; škode je več sto tisoč goldinarjev. Poškodovani prejeli so izdatne podpore .od Nj. Veličastva in iz deželne blagajnice; žalibog ne zadostujejo te podpore zlasti v krajih, kjer je vino jedini pridelek, ki daje novce za davke in za razne potrebščine vsakdanjega življenja. Vsled večletnih slabih vinskih in drugih letin se siromaštvo veduo bolj širi — že v navadnih letinah se ljudje komaj borno prežive, nj ili obleka je siromaška, nemajo gorke obleke v hudi zimi —- večkrat v jedni rodbini samo jeden par škornov, v ka* terih se vrste ob nedeljah in praznikih, da hodijo k maši. Samostalne kmetije ginejo, gospodarji hirajo, čeravno dosedaj še n: nobeden umrl od gladu — takemu seveda ni treba več podpore, on je že pre skrbi j en. Vedno se poudarja, da treba krepkega ohraniti kmetski stan, glavni steber naši državi, ali kako naj se to zgodi, če skrb za njegov in njegove rodbine obstanek prisili kmeta, zadnji rep oddati iz hleva; če se mora kmet znebiti živine, potem jo propad gotov — to zabraniti je naša dolžnost. , Primerno bogatejše dežele — Koroško, Tirolsko — dobile so o priliki elementarnih poškodovanj precejšnjo državno podporo, torej sine naša manj imovita Kranjska dežela pričakovati jednakega ozira, ako storjene poizvedbe dokažejo dotično potrebščino. Z ozirom na navedene razmere stavim predlog: Slavili deželni zbor naj sklene: C. kr. vlada se naprosi, na podlagi storjenih poizvedeb po vremenskih uimah preteklega leta poškodovanim selja-nom preskrbeti državno podporo in olajšave pri uplačavanji davkov. Resolucija poslanca Pfeiferja se vsprejme. Poslanec dr. Samec poroča v imenu gospodarskega odseka o poročilu deželnega odbora glede sredstev zoper žganjepivstvo. Poročevalec dr. Samec opomni, daje mej tem, ko je že gospodarski odsek določil svoje poročilo v tej zadevi, došel dopis c. kr. vlade kranjske, da se postavni načrt (poslanca Svetca), dosedaj v zboru še no sklenen, izročen vladi v preudarek, zaradi tega ni zamogel potrditi, ker se ne ujema z obrtnijskim zakonodajstvom v obče, pa tudi ne z obrtno postavo, kar vse spada v delokrog državnega zbora. Poročevalec torej s pritrjevanjem udov gospodarskega odseka dotični drugi oddelek v tem zmislu premeni, da se vlada naprosi, da sama izdela dotični postavni načrt, a ne samo proti žga-njepivstvu, temveč v obče proti pijančevanju, kajti na zadnjo je pijanost jedna in ista, naj se človek prenapije žganja ali pa vina. Dr. Samec opozarja vlado, naj bi se pri določbah te postave ozirala i na to, da se strogo pre pove žganje dajati otrokom pod 14 leti in da se dolgovi „ua kredo" ne smejo sodnijsko izterjavati. Poslanec K lun priporoča v daljšem govoru odsekove predloge. Govornik zmatra žganjepivstvo za največjo kugo v deželi, nevarnejšo ko trtno uš, ko živinsko kugo in kolero. (Dulje prib.) Kaznilnice in obrtniške šole. (Gg. deželnim poslancem!) — *— V obče je znano, rla smo v Avstriji glede industrije in obrtnije bili zaostali za državami, ki so pravočasno izpoznale, da je pri svetovnej konkurenci le tistim deželam mogoče napredovati, ki morejo glede umetnega in praktičnega izdelovanja druge nadkrilovati. Varstvena carina je sicer jedini pripomoček, ki posebno v novejšem času rabi zaostalim državam, da varujejo domačo produkcijo, a ta varstvena carina ima vedno nasledek, da tudi druge države za-pahnejo vrata tujim proizvodom, tako da koristi vedno sledi tudi škoda. A vender je in ostane varstvena cariua jedino sredstvo, ako hočemo vzdržati jedno ali drugo domačo produkcijo vsaj toliko časa, da more vspešno tekmovati s tujo. Pripoznati pa moramo, da se je pri nas v Avstriji posebno v preteklih desetletjih glede obrtnega pouka mnogo na bolje obrnilo, in da imajo posebno nemške dežele preobilno obrtnih — učilišč in umetno-obrtniških šol, katere država z velikimi žrtvami vzdržuje. Da mi Slovenci tacih zavodov ne poznamo, da nam je vse t«> nekaka „ spanj ska vas", temu ni čuditi se, saj smo vajeni bili, da nas je vlada vedno j našla, če je trebalo žrtovati imetje in kri, a da je j vedno pozabljala, da treba našemu narodu tudi da- | jati — ne samo jemati. Tako pozabljen in zapuščen priromal je naš kmetski in obrtniški stan skoro ;do groba, in bolj nego vsaki drugi potrebuje baš on „ varstvene carine", da se vzdrži toliko časa, da se popravijo zamujeni časi. Velik up sije Kranjskej, posebno dolenjski strani, in recimo ob jcdnem tudi belej Ljubljani, ako se uresniči prej ko mogoče dolenjska železnica. To in pa ustanova obrtnih šol po umestnih krajih naše dežele povzdignilo bi gmotno stanje našo dežele gotovo v par desetletjih — Ta čas pa je še dolg Naš kmet in obrtnik propada leto za letom; čimdalje to traja, tem težje bode mu pomoči! No — za kmetski stan govorilo, pisalo in posvetovalo se je že obio, ustanovile so se posojilnice, dobri gospodarski časniki itd. — a roko na srce — g. deželni poslanci — za prospeh domače obrtnije se do sedaj niste brigali in niti znano vam ni, kako je spodjedel črv, to prepotrebno korenino narodnega življenja. Po novodobnih postavah odprl se je širok pot tujcem in tuji produkciji, ki se je polastila vsega, kar donaša posvetni blagor, a zadnje ostanke — črni kruh — odvzele so domačinom kaznilnice in prisilne delavnice. Roke ste križem držali, ko se je to godilo, da jeden ali drugi pospeševal je napredek tujca, ki ga sedaj v gorkem gnezdu zasramuje in mu kljubuje. Sedaj, ko so nastopili boljši časi — ko smo v narodnem oziru postali gospodarji v lastni hiši, sedaj šele opazujemo, da nam manjka „inteligence in kapitala", s kojim so se okoristili drugi. Sedaj spoznavamo, kako dobro bi bilo, ko bi poleg naravne bistrosti in navdušenosti razpolagali tudi z onimi sredstvi, katera imajo narodni nasprotniki ! Toda dovolj! Rekriminacije ne pomagajo, sedaj vsaj glejte na to, da prihranite in pripravite domačinu prostor v domači koči, da ne bode treba iskati sreče po tujem svetu, ker bi jo lahko doma našel. Naglaševanje potrebe nemškega jezika za rokodelce utemeljeno je baš v tem, da jim je treba iskati kruha in izvežbanosti po tujem svetu. Privoščite |tudi domačinom prisluzek, dajajte jim priliko izvežbati se, — pokazati svojo umetnost in njehovo blagostanje bo blagostanje naroda. Je li pa mogoče obrtniku napredovati, mu li bodo koristile obrtne šole in umetna izvežbanost, če bode prisiljen tekmovati s cenami kaznilnic in posilnih delavnic? Gotovo ne ! V kratkem bodete imeli gg. deželni poslanci priliko dejansko pokazati svoje nazore o potrebščinah obrtnije. Pokažite takrat, da imate srce in čast za stan — ki je prvi bil in ostal vedno naroden . Ne pozabite, da je najzadnji volilni razred razoral prvo brazdo politične narodne ledine, in da bode vedno ostal najsigurnejša zaslomba narodne politike! Navod, kako je napravljati poddružuice družbe sv. Cirila in Metoda. Poddružuica se lahko napravi v vsakem kraji, kjer se oglasi dvajset udov (§. 4 družbenih pravil). Družbeno vodstvo (za zdaj osnovni odbor) ali njegov pooblaščenec skliče te ude na ustanovni poddružnični zbor. Tak zbor je vsaj 24 ur pred naznaniti politični gosposki t. j. v mestih, kjer je c. kr. policijska direkcija (n. pr. v Trstu in v Gradci) tej; v drugih mestih, ki imajo svoj statut, njih magistratu, povsod drugod pa c. kr. okr, glavarstvu. Na ustanovnem poddružničnem zboru izvoli se začasno načelništvo t. j. prvomestnik, njegov namestnik, zapisnikar in blagajnik, ter ako je treba, vsakemu teh dveh po jeden namestnik. Potem se vsprejemnjo in potrdijo poddružnična pravila po načrtu. Tako je poddružnica ustanovljena, ter se nje ustanovitev s prošnjo naznani naravnost c. kr. mi-nisterstvu za notranje reči To prošnjo uloži, ali pooblaščenec družbenega vodstva (za zdaj osnovnega odbora) ali pa vsled zaprosa začasnega načelništva družbeno vodstvo (za zdaj osnovni odbor). Prošnji do ministerstva, ki ima kolek 50 kr., prilože se poddružnična in pravila glavne družbe, vsakatero v petih primerkih, ter se dene na vsaki kolek 15 kr. Če pooblaščenec uloži prošnjo, mora pride jati tudi svoje nanj glaseče pooblastilo, ki ima kolek 50 kr.; družbeno vodstvo pa priloži zapros poddruž-ničnega načelništva s kolekom 15 kr. Če se pa hoče, da ministerstvo pravni obstanek kake poddružnice izrecno potrdi (§. 9 društvenega zakona od 15. novembra 186G), mora se te potrditve v prošnji posebej prositi in na jeden primerek poddružničnih pravil dejati kolek 1 gld. Naj se torej vsak, ki hoče tako prošnjo kot pooblaščenec uložiti, obrne pred do družbenega vodstva, da mu pošlje pravilno pooblastilo. Ako je pa de Lanci val, bavil se je z Ivanom Zbogarjem skozi dva dni. Angleške novine so poročale, da je prebedel jedno noč čit.ajoč ga in da je nekoliko ur beležil opomnje na jeden izvod, ostanši, kakor se mi je večkrat pravilo, v rokah generala Gour-gaudja. Kar se dostaje mojega imena, ni mu treba, da se trdi, da se me je še spominal, pripisovati zapomnivosti Cezarja, kličočega po imenu vsakega iz onih štirideset tisoč bojnikov, okrožujočih ga na Fargalskej ravnini. Če je Napoleon v istini verjel, kakor je narekaval svojim zgodopiscem, da je dal za svojega vladanja zapreti samo šestindvajset osob brez sodnega povelja in ne sestav i v ši o njih zapisnika, s tajnim zapornim ukazom s pritisneniin cesarskim pečatom, bil bi pač lehko jaz mej njimi. To okolnost da, hvala Bogu, razložiti na prav naraven način zelo preprost razlog. Jeden Napoleonovih prijateljev na svetej Heleni bil je moj prijatelj v Pa-rizi leta 1814 ter je znal zgodbo o Ivani Zbogarji še predno je prišlo meni na misel, da bi jo spisal. Ta okolnost odbija od mene mnogo onega sijaja, da me je uganil Napoleon. Ta pripomuja, došla z visoke strani, obudila je za trenotje pač mnogo hrupa v uredništvih bo-napartovskih lutkarjev, kjer jaz niscui imel poseb- nega priznanja. Šumnim, da je bila najprej precej vjižna stvar, da se razvidi, ali je Ivana Zbogarja pisatelj nekoličko vzrasel ali se Napoleon vzmanj-čal. Vse dobro razmislivši, uverili so se uredniki, spretni ljudje, kakor so pozneje sijajno dokazali, o zlatej sredini. Odločeno je bilo, da se nič ne izumlja v književnosti, kar je povse tudi mojo mnenje ; da.je to nemogoče še posebno pisateljem nečlanom Akademije, česar jaz ne priznavam tako brezizimno, in da je človek, kdor koli je spisal Ivana Zbogarja, uverjen, da ga je ukral. To se je trdilo, reči moram, soglasno. Sredi tega razpravljanja izšel je baš Byron v francoskem prevodi, in zasledili so takoj, — toliko ostroumna je nenaklonjenost — da je bil moj nesrečni razbojnik ugrabljen „Korzarju". Res je, da je prišel Ivan Zbogar v ljudi štiri ali pet let prej nego njegov starejši brat; toda ne gleda se tako natanko, če se prepira z jagnjetom. Ocena ima svojo dobro stran. Začel sem čitati Bvrona, dotle mi jedva v toliko znanega, kolikor sem zvedel o njem pri gospej de Stael, omenjajočej ga dva-trikrat. Po sili dob čital sem ga često z velikim začudenjem in naslajanjem. K or za r je podoben marsičemu kakor vsaka stvar, pisana po sedaj do konca sveta. Bilo mi je nemožno — in radi tega čestitam Bvronu — dobiti najmanjšo dotiko z Ivanom Zbogarjem. Brez dvojbe, vtem slučaji bilo je do cela nemožno trditi, da se leposlovci ujemajo. Da bi bil jaz Byron, bil bi se pritožil. Byron je znal francoski precizno, kakor znam jaz angležki, a ni se pritožil. Umrl je, ne pogledavši ni v Ivana Zbogarja ni v novine, razpravljajoče o njem, česar bi tudi sicer ne bil storil. I jaz se že nisem pritoževal. Knjigoslovje mi je bilo dolžno mnogokaj. Ker sem se ozbilno bavil samo z njim, in ker je njega posel, da pojasni date in zavrne književne krivice, nadejal sem se, da me bode ono maščevalo. Baš tedaj se je tiskal na prekrasnem papirji izvrstni Imenik knjižnice k j igo ljub ca. Učeni in duhoviti pisatelj je bil pač prezveden in predobro podkovan v svojej stroki, da bi mi bil očital, da sem zajemal iz Byrona. Čislal je, kolikor so bile vredne, one burke, prikladne jedva novinarskej naobrazbi. Toda zavrnovši te krivične napade, tvrdil je tudi on, da ni ta spis moje blago; promenil je samo okradenčevo ime. Porečete morda, da tatje včasi ne znajo okradenčevih imen, toda i vi bi bili morda v nemanjšej zadregi, če bi se vam očitalo, da ste okrali Zschocke-ja. (Daljo prih.) želja, da se poddružnična ustanovitev c. kr. mini-sterstvu naznani po družbenem vodstvu, naj začasno načelništvo temu izreče to željo v dopisu, ki ga podpišeta vsaj začasni prvomestnik in tajnik in mu priložita vsprejeta pravila v petih primerkih. Ako ministerstvo v štirih tednih po uloženem naznanilu poddružnice ne prepove, ali, ako ono pred odgovori, da je ne zabranjuje (§. 7 društvenoga zakona od 15. novembra 1866), sme poddruž-nica začeti svoje delovanje. Opomniti je še, da je tudi treba poddružnične načelnike v treh dneh potem, ko so za trdno postavljeni, kakor tudi vsaki poddružničnt zbor naj manj 24 ur pred naznaniti ravno tisti politični gosposki, kakor je zgorej rečeno za poddružnični ustanovni zbor. Kouečno se nujno opominja, da naj se vsaka poddružnica, ko je po ministerstvu dovoljena, oziroma ne zabranjena, precej naznani družbenemu vodstvu, da jo dene v svoj izkaz. Politični razgled. Notranje dežele. V L j u b 1 j a n i 11. januvarja. V veSkem deželnem zboru postaja budgetna debata vedno burnejša. Ultranemški poslanci Knotz, Mtiller, Pickert in drugi hudo napadajo namestnika. Posebno so zopet razsajali, ko so prišle na vrsto potrebščine za ljudske šole. Pritoževali so se, da vlada sili nemške mestne občine ustanavljati češke ljudske šole. Očitali so vladnim organom, da pri tem protizakonito postopajo. Te napade je pa jako dobro zavračal namestnik general Kraus — V odseku za pretresovanje Plenerjevega in Trojanovega predloga se je izjavil namestnik, da vlada ne bode preklicala jezikovne naredbe, pa tudi ne bode privolila, da bi se višje deželno sodišče v Pragi razdelilo v dva senata, ker to bi bilo v škodo pravosodju. Proti ustanovljenju novih okrožnih sodišč bi vlada ničesar ne imela, a ozirati se pri tem ne sme samo na narodne, ampak tudi na druge razmere. Kar se tiče Troja novega predloga, si bode vlada prizadevala, da se v državnih uradih ozira na jezikovno jednakopravnost v zmislu jezikovne naredbe. Na druge točke, katere ponavljajo zahteve češkega memoranduma iz leta 1879, se pa vlada ne moie ozirati, ker se tičejo notranjega uradnega jezika tudi druzih državnih uradov, kakor pošte, finance in pri vojaščini. Sicer je pa vlada teh mislij, da je urejenje vprašanja o notranjem uradnem jeziku stvor eksekutive, ne pa postavodajstva. V tirolskem deželnem zboru bila je jako burna debata o šolskem vprašanji. Večina je predlagala, da se vlada naprosi, naj predloži načrt novega šolskega zakona na katoliškej podlagi in z ozirom na posebnosti dežele, zla-ti pa, da se določijo pravne razmere učiteljev. Manjšina pa, da se vlada naprosi, da predloži zakone o ustanovljen ji in obi-skavanji šol tor pravicah učiteljev. Za predlog večine govorilo je mnogo duhovnikov, mej njimi nadškof Solnograjski in knezoškof Briksenski. Za predlog manjšine govorili so pa Wildauer, Payr, rektor Thaner in Debiasi. Poslednji se je tudi pritoževal, da vlada s šolami skuša ponemčiti laške kraje tirolske dežele. Namestnik baron Widmann se je izjavil, da je vlada pripravljena predložiti nov šolski zakon ter se nadeja, da se bode deželni zbor tudi oziral na državne zakone. Debiasi-ju pa je odgovoril namestnik, da so njegove pritožbe zastran germanizacije neutemeljene. Predlog večine bil je vsprejet z 38 proti 24 glasom. 1 nanje države. Srbija bode skušala z Bolgarijo ob jcdnem z mirom skleniti tudi trgovsko pogodbo. Sedanje stanje, ko se pobira jako visoka carina, je zelo škodljivo srbskej trgovini. Najbrž bode tudi Bolgarija v to privolila, da si tako zboljša razmere s svojim sosedom. Bolgarski vojni ujetniki so se že odposlali iz Srbije. Turčija je predlagala, da bi se mirovna pogajanja vršila v Sofiji ali pa v Carigradu, Srbija pa ni vsprejela tega predloga. Mnogo je upanja, da se bode kmalu doseglo popolno sporazum ljenje mej ruskim carjem in holu umski m knezom. Generala Kaulbarsa, ki je prinesel carju pismo bolgarskega kneza, sta v Ga-čini vsprejela car in carica. Car se je ž njim raz-govarjal poldrugo uro. Bolgarski knez v pismu svojem zagotavlja, da je vse izmišljeno, kar se je govorilo o njegovem, Rusiji sovražnem postopanji. Kakor se govori, car popolnem verjame tem izjavam bolgarskega kneza. Ko se reši vzhodnjerumelij-sko vprašanje, imenovan bode bolgarski knez zopet ruskim generalom. Govori se tudi, da knez Aleksander osobno pride v Peterburg. — V Sofijo je nekda prišlo pet višjih turških častnikov, katere je knez takoj vsprejel. Velevlasti so sklenile srI»sUoj. grftkej in bolgarNkej vladi izročiti kolektivno noto, v kateri bodo zahtevale, da se te države kakor hitro je mogoče demobilizujejo. Najbrž bodo te države ubogale ta nasvet vlastij. Srbija se je že lahko prepričala, da z vojno ne more ničesar doseči, Grki tudi ne morejo upati, da bi s svojo slabo vojsko premagali Turčijo. Bolgari, ko se jedenkrat prizna zjedinenje, pa nemajo nobenega uzroka, s kom začenjati vojne. Zjedinenje se bode pa v kratkem priznalo I iiiucoslii vojni minister Boulanger izdal je sledeče dnevno povelje: „Predsednik republike počastil me je s tem, da me je poklical v ministerstvo. Sledil sem temu poklicu z zaupanjem, da me bode vsa vojska podpirala s čuvstvom dolžnosti, odanosti in pokorščine, katera čuvstva je vojska že tolikrat pokazala. Delal bodem z energijo dalje na potu, kateri so mi pokazali predniki, da bolj dovršim našo vojno silo. Živela Francija ! Živela republika!" Francija je tedaj vendar dobila vojnega mi-j nistra, kateri se ne sramuje javno priznati se repu-j blikancem. Njegova prva skrb bode gotovo, da od-j strani iz vojske mnoge republiki sovražne elemente. Po shodu angleškega parlamenta sklical se bode meeting liberalcev, na katerem bode Glad-stone pojasnjeval svoj i m političnim privržencem kako hoče postopati v parlamentu. Gotovo je, da ves svet i težko pričakuje njegovih pojasnil. Sedanji položaj j na Angleškem j* jako čuden Niti liberalci, niti konservativci nemajo večine, ampak večina je zavisna od Ircev. Na katero strm se bodo obrnili irski poslanci, tam bode večina. Radi ali neradi se j bodo v angleškem parlamentu morali baviti z irskim vprašanjem. Nobena stranka pa ne mara Ircem dosti j koncesij dovoliti. Gladstone bi se pa bil rad pogodil z Irci, pa drugi liberalni vodje, celo radikalec Cbamberlain, in liberalni časopisi so se tako odločno izrekli proti sporazumljenju z Irci, da mora vodja angleških liberalcev opustiti to misel Vlada se pa tudi ne kaže irskim težnjam prijazna, če tudi jo jo irska narodna stranka podpirala pri volitvah. Kaže se. da tu Angleže vodi sebičnost, kajti radi bi še dalje molzli irsko deželo in irski narod. Ali odlašati sporazumljenje z irskim narodom je jako nevarno. Razni strašni dogodki so se poslednja leta prigodili na Irskem. Koliko je tam bilo umorov, in le malokdaj sn je posrečilo policiji priti morilcem na sled. Jednaki prizori se bodo ponavljali, dokler se ne olajša stanje irskemu narodu. Irske zahteve pa neso samo politične, ampak tudi socijalne. S same politično avtonomijo bi Ircem ne bilo dosti pomagano, treba je radikalnih socijalnih reform. To je jasno povedal irski poslanec Mathew Harix, kateri je minuli torek predsedoval seji Dublinske narodne lige. Rekel je, če se nič ne ukrene, da se irski narod zavaruje proti uničenju, Če se ne odpravi zakon, ki dovoljuje lastniku najemnika pregnati z zemljišča, in sploh ne zabrani posestnikom Ugonabljatl ostali narod, obrnili se bodo Parnelllovci do Ircev v Ameriki in kolonijah, da osnujejo strašno organizacijo, s katero bodo izsilili reforme, brez katerih bi Home-Rule bila brez pomena. Da pri ta-I cih razmerah svet radovedno pričakuje, zvedeti, kako ' misli Gladstone o irskem vprašanji in sploh, kaj mi-: slijo dovoliti Ircem liberalci, ko bi prišli na krmilo. .Teden del liberalcev, radikalci namreč, bodo oporekali sicer avtonomiji Irske, ali upeljavo socijalnih reform bodo pa gotovo zagovarjali, vsaj se njih vodja Chamberlain poteguje, da bi se take reforme upeljale tudi na Angleškem, kakeršne so na Irskem potrebne. Pa ne samo zaradi irskega vprašanja je notranji položaj na Angleškem jako zamotan, temveč tudi druge prikazni prete vspešnemu delovanju angleškega parlamenta. Več stoletij bili sta na Angleškem samo dve stranki, tories in whigs, kateri sta se vrstili v vladanji. V tem stoletji se je pa volilna pravica jako razširila na nižje razrede in poslanci so prisiljeni ozirati se na interese nižjega prebivalstva, na kar se poprej nikdo niti zmenil ni. To je bilo uzrok, da sta se obe veliki stranki na Angleškem razkrojili na več frakcij. Tako goji jeden del konservativcev pod vodstvom mladega, a energičnega Churhilla načela, ki se dosti ne ločijo od načel radikalca Chamberlaina. Liberalci so pred vsem razdeljeni v dva tabora. Zmerni liberalci se s svojimi načeli bolj bližajo konservativcem, kakor pa radikalcem. Nasledek tega razkroja je, da več krat napredni konservativci glasujejo z liberalci, ali pa zmerni liberalci s konservativci. Te nezdrave razmere v angleškem parlamentarizmu spodkopale so Gladstonovo vlado. Stari stranki sta se preživeli in začenja se organizacija novih strank, ki se pa le polagoma vrši. Dokler se pa ta orgauizacija ne dovrši, pa parlament ne bode mogel posebno uspešno delovati. Razcepitev v majhne frakcije ovirala bode njegovo delo, kakor ovira delo v parlamentih na konti nentd. Domače stvari. — (Denašnja soja deželnega zbora kranjskega) trajala je le do opoludne. Obravnavalo se je več poročil finančnega odseka o računskih sklepih deželnih zakladov, pri katerih je baron Apfoltrern grajal deželne uradnike, da premalo delajo in ne ves, po instrukciji določeni čas. Ko bi se po instrukciji uradovalo, ne bi trebalo toliko denarjev za prestave poročil deželnega odbora, ki se predlagajo deželnemu zboru. Izrekel je željo, da se nastavi pisarniški ravnatelj (Kanzleidirektor), kateri bode deželne uradnike nadzoroval, da bodo delali. Dr. vitez B1 o i we is - T r ste niš ki je na- Bvetoval, da se morajo imenoma navajati v poročilu deželnega odbora deželni uradniki, ki so dobili kako remnneracijo. Nasvet je obveljal. Tudi mnogo prošenj o cestnih zadevah se je rešilo. Namestnikom deželnega odbornika iz kurije mest in trgov izvoljen je poslanec dr. Mosche. Prihodnja seja je v sredo. — (Zabavni večer) pisateljskega podpornega društva, ki je bil preteklo soboto v čitalniškej restavraciji, bil je jako živahen, bil je namreč im-provizovan. Zaradi izredno neugodnega vremena napovedovanega čitatelja ni bilo, namesto njeu'a čital je g. Železni kar sestavek politične oziroma sa- j tirične vsebine. Gosp. Ivan Hribar, ki je ta večer predsedoval, pa nam je opisoval v prostem govoru svoje potovanje po Srbiji in po Bolgarskej tako živo i in zanimivo, da nam je jako žal, da se njegov go-j vor ni stenografoval in da sploh ne utegne, prire-i (liti ga za širše občinstvo. Prihodnji zabavni večer : bode v soboto v 16. dan t. m. Predsedoval bode i i dr. Jenko, čital pa gosp. Kersnik, eventuvalno prof. Leveč. — (Naš rojak g. dr. Karol Štrekelj) I poslal je akademiji znanosti razpravo z naslovom: Morphologio des Gorzer Mittelkarst-Dialektes mit l besonderer Berlicksichtigundg der Betonungsver-! hillinisse". — Konfiskacija.) „Slovenca" sobotno številko zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo, kakor čujemo, zaradi dopisa iz Čadrama. — (Iz Vuhreda.) V četrtek 7. t. m. se je tukaj izvolil osnovalni odbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Marenberški okraj s sedežem v Vuh-redu in pristopilo je že 8& udov. Upati je, da se bode število udov jako pomnožilo. Načelnik osnoval-nemu odboru je g. Jazbec, dekan Marnberški, tajnik g. Kocuvan, župnik v Vuhredu, blagajnik . gospod Pat es ni k. Ta poddružnica navdaja nas s posebnim veseljem, ker je ta prva v Marnberškem okraji. — (V Zagrebu) se jako marljivo zaplenju-jejo listi. V petek zapali so državnega pravdnika nemilosti „Obzor", „Sloboda" in ,, Agrarne r Tag-blatt". Najboljša kritika hrvatskih razmer ,e „Pester Lloydu, ki v jednej zadnjih številk kar naravnost smeši državnega pravdnika, ki tako strogo postopa, da niti „Agrameriei" ne prizanaša. Rečeni list pravi nadalje, da je tako zatiranje tiskovno svo- j bode tem čudneje, ker sta Budimpešta in Zagreb vender v istej državi, imata iste zakone, a dm';i ni je v Budimpešti tolika tiskovna svoboda, kakor na Angleškem, zavladala je Zagrebu praksa, ki spomiuja na Bachovo dobo. — (Vreme.) V soboto palo je toliko snega, J da so včeraj ves dan s snežnim plugom delali tir. i Kakor čujemo, je po nekaterih krajih snega nad i meter na debelo. — (C. kr. deželna vlada) prijavila je j trgovinski in obrtni zbornici razpis ministra za uk in bogočastje z dne 17. decembra 1885, št. 22.808, j ki naznanja, da bode avstrijski muzej za umetnosti in obrt na Dunaji priredil razstavo novih ženskih ročnih izdelkov naše države v bodočih mesecih marci, aprilu in maji. — Ženski ročni izdelki umeti so po programu: vezenine, čipke in čipkasti izdelki, in sicer umetno delani. — Razstavi je prva svrha, da se pokaže, koliko se je izpremenil okus v tej umet-; niški stroki od zadnje razstave leta 1873, in kako se dandanes dela v obrtih, šolah, ali pa doma. Druga svrha jej pa je, naj bi lepi ter uzorni izdelki unapredovali in zboljševali občni okus. — Razstava bode imela štiri oddelki: a) izdelki veze-ninske obrti in izdelki pravcatih veziljk; b) izdelki vezeninskih in čipkarskih šol; c) izdelki gospa, t. j. izdelki žensk, ki ne vezejo za prodaj; d) izdelki domače obrti, ali izdelki kmetskih in narodnih žensk. — Da se izdelki v razstavo vsprejmo, morajo vsaj nekoliko umetniško in tehnično dovršeui biti; o tem določuje vzprejemovalni odbor. V odlikovanje je določilo vodstvo avstrijskega muzeja svoje diplome in svetinje. Delilo bode svoje svetinje pa tudi c. kr. trgovinsko ministerstvo, toda le obrtnim zavodom. O podelitvi razsoja poseben odbor. Avstrijski muzej je odredil za to razstavo potrebne prostore, omare in police. Prostornine se ne plačuje. — Razstavljavci in razstavljavke dovažajo izdelke na svoje stroške, ako v posebnih slučajih po želji razstav-ljancev ne plača teh stroškov avstrijski muzej sam. — Stvari postavlja po prostorih osebje avstrijskega muzeja, kolikor razstavljavci in razstavljavke sami ne. — Avstrijski muzej vrača stvari na stroške lastnikov, ako sami ne pridejo ponje. V posebnih slučajih pa tudi na svoje stroške. — Oglašanja za to razstavo vsprejema vodstvo avstrijskega muzeja za umetnosti in obrt počenši s 1. decembrom 1885. leta. Stvari se imajo oddajati od srede meseca ja-nuvarja do srede meseca februvarja t. 1. — Opozarjajoč na to razstavo trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani rada daje podrobnejša pojasnila in bi oskrbela tudi prevoz razstavinih stvari v avstrijski muzej na Dunaj vsakemu, kdor bi želel. — (Akad. dr. »Slovenija" na Dunaji) priredi 13. t. m. redno sejo. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Slučajnosti. Lokal: I. Naglergasse l, VVieninger Restaurant. Začetek ob pol 8 uri zvečer. K obilni udeležbi vabi: odbor. — (Vabilo) k veselici, katero priredi dne 17. prosinca 1886. narodna Čitalnica v Kamniku na korist s t ar o s to igralcev g. Greg. Slabajna. Spored. A. 1. Kocijančič: Oblaček, zbor z tenor in bariton solo. 2. Mašek: Narava, čveterospev. 3. Diirrer: Zakletev viharja, zbor. B. 4. Zapirajte vrata. Vesela igra v jednem dejanji, spisal * * * C. 5. Nolli: Poatrešček, šaljivi samospev. D. 6. Ples. Ustopnina navadna. Začetek točno ob 71/* uri zvečer. K tej veselici uljudno vabi odbor. — (Vabilo) k plesni veselici, katero priredijo Rakekški fantje v prostorih g. Bartolo Tomšiča dne 17. januvarja 1886. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Ustopnina za gospode 70 kr., za dame 30 kr., z rodbino 1 gld. 50 kr. Vabilo velja le za osobo, na katero se glasi. Dame so prošene v domači opravi priti. K tej veselici uljudno vabi odbor. — (Krško bralno društvo) napravi letošnji predpust razen plesnih vaj in pevskih večerov tri glavne veselice in sicer: dne 2. februarija „Vodnikovo slavnost", koncert s plesom; dne 28. I februarja ,sijajni ples"; dne 9. marca „maškarado". | Pri letošnji volitvi so bili na novo v odbor voljeni: j gg. dr. Kersnik za podpredsednika, tajnik Frfila in j trgovec Engelsberger za odbornika. Od prejšnjih sta j ostala samo dva v odboru. Tržne cene v IJunljatil dne 9. januvarja t. 1. Št. 187. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Peterburg 11. januarja. Akademija znanosti izvolila je cesarjeviča Rudolfa častnim članom. Belgrad 11. januarja. Mijatovič semkaj došel. Srbija predlaga, da bi se mirovna pogajanja vršila v Bukureštu. London 10. januarja. (Oficijalno.) Kraljica otvori parlament osobno. "vVashington 10. januarja. Senat vspre-jel je Edmundsa načrt zakona proti mnogožen-stvu. Mormoni dobili bodo kuratorje, katere predsednik imenuje. Razne vesti. * (Kuharica predsednikova.) Novo izvoljeni predsednik francoskej ljudovladi Grevy pripovedoval je zadnjič pri čaji naslednjo mično do-godbico. Mej zadnjo volitvijo srečam slučajno na stopnicah svojo prvo kuharico, katera me ogovori rekoč: „Kaj ne, gospod, da bode volitev za Vas ugodno izpala, kajti ponosna sem na svojo službo pri prvem gospodu Francoske." Ko se je po volitvi nekoliko polegel prvi naval mojih čestilcev, oprostim se za trenutek, pokličem kuharico in ji rečem: .Lahko ste zopet ponosni, Madeleine, ravno sedaj so mi sporočili, da sera zopet izvoljen predsednikom." Vrla služkinja seže mu v roko in odgovori: „Čestitam. Prav veseli me povoljni izid te volitve, ker inače bi bila takoj prestopila v službo k Vašemu nasledniku, ko sem že navajena služiti samo pri predsednikih." * (Potres.) V Wartbergu v Muricodolski dolini čutili so po noči 7. t. m. ob 3/4 na 8 precej močan potres. I.«-U v dober kup. Bolujočim na želodci priporočati bo pristni „Moll-ovi Seidlitz-praškj", kateri imajo poleg nizke cene najboljši lekarski uspeh, škatljim z navodom uporabe 1 gld. a. v. Vsak dan jih razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Duuaji, Tucblauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (11—9) Tujci: 10. januvarja. Pri Hiti n ii t Toraas z Dunaja. — Zanki iz Gradca. — Alimanda iz Trsta. — Mislbuch z Dunaja. — Gutman iz Trstu. — Schinzl z Dunaja. Pri Mv-ifei: lilaBchke z Dunaja. — Letzgus iz Kočevja. — Misslup z Dunaja. 1 ti kr Speh povojen, kgr. . gtlE1 Pšenica, hktl. . , . H Ho' —164 1 Rež, * • • • E Surovo maslo, „ —|8A Ječmen, » ... 4 39 •Tajce, jedno .... _i V, Oves, 30V Mleko, liter .... — 8 Ajda, m ... 437 Goveje meso, kgr. — 64, Proso, » ... 5 04 Telečje „ „ —M Koruza, » ... 4^87 Svinjsko „ „ -M Krompir, • ... 3 Koštrunovo „ „ —'36! Leda, v ... 8 _ — 50i Orah, 8 _ — 17i Fižol, 8 50 Seno, IGO kilo . . Maslo, kgr. . M) Slama, „ „ . . Drva trda, 4 Q metr. 205i Mast, — bo 7 70 Speh frišen, „ _ hi „ mehka, „ „ 5 50. Meteorologično poročilo. 9 Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mu-krina v mm. Š | 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 722-29 ■■• 722 16 n. 732 58 mm. 0 2" C — 12° C —18" C si. svz. si. svz. si. svz. obl. anež. obl. 22-OOh. snega. o 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 72495 mm. 725'84mra. 726 63 mm. —3 8» C —30" C —3 C° C brezv. si. vzh. si. vzh. megla obl. obl. 1-60 ■■. snega. Srednja temperatura — 09° in 3-3°, za 35* nad in 0*7° pod normalom. Dunaj sIsgl "borza, dne 11. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafiono poročilo.) Papirna renta..........83 Srebrna renta......... 5*/l 250 gld. 100 fcld. London .... ... Srebro......... Napol. ... C. kr. cekini . . . . Nemške marke . . 4°/„ državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz I. 1864 Ogrska zlata renta 4° \, . . „ papirna renta 5% . . . 6»/„ štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava r.'g. srečke 5*/o • ■ 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/t°/o '*lati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke . ... 10 „ Akcije anglo-avstr. banko . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . Poslano. 83 gld. 85 kr 84 n 05 n 112 ti — 101 9 _ 874 — 296 n 30 126 n 95 10 n 06 5 r* 94 62 9 20 128 ■ — 170 f| — 100 90 92 n 30 104 — 117 * 50 126 2"> 115 n 70 105 • 80 178 it — ll» 40 104 25 197 • 76 ■ (3—2) U GLAVNO SKLADIŠTE llAV««" _____ ____--—""nojCIsliJo luina KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas Izkuian liek proti trajnom kašlju pluoevint i želudca bolesti grkljana i proti mšhurnlm katara, HIIV HI] M ATT ON 1.1 A Karlovi vari i Widn. KKK*KKXKXK*X*K*K* jj Priznal nepokvarjene, izvrstne i voščene sveče izdelujejo (738—5) P. & R. Seemann v Ljubljani. :ttttttKKKX*KK**KKXXt Cvet zoper trganje! po dr. VI u I ion ii 5© kr., zoper protin ter revmutizem, trganje po uilili. bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in kite Itd. V svojem učinku Jo uepresegljiv in hitro ter radikalno zdravi, kar dokazujo na stotine priznanj iz najrazličnejših krogov. £ Prodaja (646—11) X .1.® 14 Alt VV TKVliOCKl- I zraven rotovža v Ljubljani. J Razpošilja se vsak dan po pusti. |TJ Ttazglas. 121-1) Pobiranje pasjega davka za leto 1886. se je pričelo v 1. dan januvarja 188G. 1. in sicer je davek plačati od vsacega psa v okrožji Ljubljanskega mesta, izimši samo tiste pse, ki so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebno. Lastniki psov naj si najdalje do 10. februvarja t. 1. preskrbe letošnje marke pri mestni blagajnici proti plačilu 4 gld. av. velj. Z ozirom na §. 14 izvršilne naredbe o pobiranji pasjega davka se vsi lastniki psov opominjajo, naj o pravem času uplačujejo takso, ker od 10. dne prihodnjega meseca naprej bode konjač lovil pse, kateri se bodo na ulicah nahajali brez letos veljavne marke. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 1. januvarja 1885. Zoper jotilio ! Radgostski uiiirer&ftini čaj rožnovski lako-raitliuki celtlički, priporočajo se posebno za vse, tudi za zastarane, bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, pbsebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico! Veliko število priznanskih pisem razpolagajo se v propričanje. _ Javna zahvala. Gospoda J. Seichertu, lekarju v Rožnovi v Radgostskem. Čestiti gospod! Po dostanem nevarnem pljučnem vnetji mučil me je cele tri leta subi kašelj in ponavljajoča se hripavost. PreteČouo jesen postalo je mojo žalostno stanja tako hudo, da sem celo kosce strjene krvi izkašljal in trpul som pri tem zarad prebavljanja in telesne slabosti, mrzlice in ponočnem me jako slabe-čeiu potenji. Zdravnik — moj dobri prijatelj — konstatiral je začetno jetikol f'o dolgem brezvspešnem zdravenji poskusil sem vsled sveta lnoiega zdravnika kot zadnji pripomoček Vaš Radgostski univerzalni čaj, kateremu se zahvaljujejo uže mnogi v našem mestu za zopet pridobljeno zdravje, ter rabim za olajšanje suhega in žgečega kapljanja Vaš- Rožuovske i- • tličko. V kratksj dobi »boljšalo is je moj« brezupno stanje tako, da se čudijo vsi moji znanci, kakor tudi moj zdravnik, kateri nikakoršnega ozdravljenja nJJ upal. — Kasijanje nehalo jo popolnem, ravno tako nijsein več kri pljuval in nehalo je tudi ponočnu potenje, povrnil je zopet tek in močnejši kot poprej, in tako pridobilo je moje slabo telo zopet poprejšnjo krepost in elasticitero. Komaj po štlritednem uživanji sem popolnem zdrav in vesel in zahvaljujem svojo ozdravljenje poleg Bogu jedino le Važim pripomočkom. Prosim Vaše blagorodje m--jej ntarej materi, katera uže štiri luta trpi na srčnem bedenji in tešketn dihanji, pripoalati proti poštnemu povzetku dva paketa tega čaja in »uvno toliko skatljic maho-rastlinskih ce'tličkov. in želim iz srca, da bi ta izvrstni lek in ne drago hišno -zdravilo zasluženu splošno prip■>-znanje pridobilo, ter ostajam s posebnim spoštovanjem Vašemu blagorodju bvaežni 1 Ivan oktor llorst<>vit jetlino pravu voda za oči, priri-juna natanko po starem rodbinskom receptu toga svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okrepljonje in vzdržanje vfda v vua-kej starosti; v kratkem ozdravi, ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frišni ali stari prisad na očeh, pege na rožnloi in kašo ter odpravi sitni) solzonjc. Izvirna steklenica z navodom za rabo velja 70 kr., za kolek in zavoj lO kr. več. Prava se dobi samo naravnost iz lekarne v kopelišči Rožnavi. SftT" Itoiuovski cvet za zivve9 hitro in trajno ' o dravija puiiko, trganje pu udih in vsake vrHte slabost v živcih in kitah, I/.virna silonica 70 kr. av. v., za kolek in zavoj lO kr. več. Pravi ae dobi samo naravnost iz lekarno v Rožoavi -' ravska). (19-1) I^datelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".