List
48.
Tečaj XXXIX.

9
obrtniške
< ě
vg
zhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold.,
po posti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.
za ëetrt leta 1 gold.; posiljane

Ljubljani v sredo 30. novembra 1881

rt
Gospodarske stvari.
Kazglas
kranjskim živinorejcem o prodaji goveđ
y Ljubljani.
C. kr. kmetijska družba kranjska bode v Ljubljani 9. decembra dopoludne ob 9. uri na dvorišČi go-stilnice ,,zum baierischen Hof" na dunajski cesti po očitni dražbi prodajala iz državne subvencije nakupljene
plemenske junce in telice (kakih 5 bikov in 4 telice)
štajarskega Muriškega (sivega) plemena.
Ta živina se bode postavila na prodaj za polovico tište cene, za katero jo družba kmetijska kupi, in se prodá tistemu, kdor naj več dá, proti temu, da jo 1) koj placa in 2) se po pismu zaveže, da jo naj manj dve leti za pleme obdrží. K tej dražbi se zato pripu-sčajo samo kranjski živinorejci.
Centralni odbor c. kr. družbe kmetijske
v Ljubljani 25. novembra 1881.
Kako z ozimino spomladi ravnati.
Med všemi žiti zasluži pšenica naj več skrbi, in kdor jo obdeluje , kakor jej gré, temu prinese o žetvi obilni^ sad.
Ce je spomlad , kedar začne pšenica rasti, njiva suha postala, jej boš prav ustregel, ako jo z oj stro brano převlečeš. Oj stra brana zimsko hudo zatepeno zemljo razdrobi in njivo prerahlja. Zrak pride lože do koreninic, jih zdrami in oživí, plevel se zamori in pšenično bilje jame znovega gosteje poganjati in obilno rasti. Najbolje je pa njivo o lepem solnčnem vremenu prevleči; in ni se treba bati, da bi to delo njivi škodovalo. To delo je najboljše opravljeno, če je njiva na videz taka, kakor da bi bila še le obsejana, da se le sèm ter tjè kaka zelena travica vidi. Nič ne dé, če se ravno kakošno zeleno pšenično peresce odtrgano vidi, cela kal se malokedaj z brano izruje in iztrga. Čez osem ali štirnajst dni, kakor je vreme, boš videl s ka-košnim veseljem bo začelo žito rasti, in veliko gosteje bo od unega, ki ni převlečeno. V tistih krajih, kjer je omenjena prevlečba v navadi, se vsako drugo poljsko zanemarjenje kmetovalcu lože prizanese, kakor zamuda tega delà o pravém Času in pri lepem vremenu. Skrben kmetovalec popusti dostikrat vsa druga, čeravno potrebna delà, da gre le s konjičem ali pa z voliči pšenico převleč. Kolikokrat se ima njiva prevleči, tega se ne more sploh reči, to se dá najbolj po tem razsoditi, če je zemlja bolj trda , ilovna, zatepena ali pa rahla. Povleče se tako močno, da je njiva povsod, naj bodo razpoke od suše ali kakoršne koli brazde, po nji z zrah-Ijano zemljo pokrita. To delo, ki je žitu prav koristno, se dá ne samo na težki, ampak na vsaki drugi zemlji, kjer je pšenica vsejana, s pridom napraviti, toda na
vsaki zemlji se mora dvakrat povleči.
Od spomladanske prevlečbe ozimine rži slavni kmetovalec Thaer tako-le uči:
Rži, če se spomladi převleče, posebno ondi, kjer je v trdi in zatepeni zemlji, ravno tako tekne, kakor pšenici, ako jo ravno ljudjé malokdaj prevleči dajo. Tudi v pečeni zemlji jej prevlečba dobro dé, tode brana ne sme težka, temuč lahka biti in mora lesene zobé imeti, in le takrat na) se převleče , ko se je uže precej uko-reninila. Ce bi pa ržene korenine zimski sren preveč iz zemlje potegnil, ali jih hude sape in piši odkrili, kar se dostikrat na puhli zemlji pripetítakrat naj se to delo ne z brano, ampak le z valjarjem opravi. Od
tega, da je ozimino spomladi prevleči dobro, se bere v naslednjih kmetijskih bukvah: (Das Dechnersche Hau3-lexikon. Leipzig 1841, 8. Band, Seite 660), iz katerih
še to le povzamemo :
Pomladanska prevlečba se posebno pšenici prileže. Ker se potem korenine z zemljo znovega zasujejo, ne gre tega delà opušati, posebno ondi , kjer je ilovna zemlja. Pa tudi v bolj rahli zemlji škode ne storí, če se le na to pazi, da se vlači, kakoršna je zemlja, ali s težjo ali lahkejo brano. Njiva se pa takrat převleče, kedar začne žito rasti, kedar je vreme za to, ali ma-lega ali pa prve dni velicega travna. Ni se treba bati ozimine spomladi prevleči, to jej nikar ne škoduje} razne skušnje so dovelj pokazale, da se je ondi najbolj obnesla, kjer je bila tako převlečena, kakor da bi bila njiva vnovic obdelana in obsejana. Naj se jej trava potrga kolikor hoče, koreninam to ne škoduje, ampak vi-doma okrevajo in začnó znovega poganjati in rasti, da je veselje. Ako bi pa spomladi ne bilo po njivi veliko pšenice videti, naj se převleče, gotovo se bo kmalu pokazala in zgostila, da bo kaj, in zares marsikatera sete v bi brez tega pomočka pod zlo šla.
K temu pristavimo še to poglavitno vodilo, ki ga Thaer v omenjenih bukvah (3. zvezek stran 64) pri prevlečbi sploh priporoča, namreč:
Pri prevlečbi^ se mora bolj na lepo vreme paziti, kakor pri rali. Ce je zemlja premokra, boš z brano žitu več škodoval kakor kořistil , zato ker boš zemljo preveč zmandral in potlačil. Razun tega se pa tudi varuj, da se ne bo zamokla njiva preveč presušila, preden greš z brano na-njo, sicer ne bos nič opravil. Kedar tedaj vidiš> da je vreme za to, pusti vsa druga kmetijska delà na strani in pojdi z brano
na nj i v o.
Gospodarske izkušnje.
Da se Železo rje obraruje,
naj se namaže s smolo v masti raztopljeno. Vzame se v ta namen kos smole, velik k^kor kurje jajce, . ki se v pol kile raztopljene gorke masti tako dolgo meša, da se vse prav dobro pomeša v enakomerno tekočino, s katero se potem namaže železnina. Za dolgo časa je potem železo obvarovano rje.
Drevesa naj se namazej o z apnom jeseni, ne pa spo-
- mladi!
Znano je, da naši gospodarji pomladi namažejo debla sadnih dreves z apnom, da dobijo gladko skorjo in da pod skorjo skřite žuželke poginejo. Ker pa spomladi mnogokrat dežuje, in dež kmalu spere apno z dreves, je to delo mnogokrat brezvspešno. Tedaj je mnogo bolje namazati drevesa jeseni. — V tirolskem kmetijskem časniku pa nek gospodar priporoča namazati drevesa z lugom, kateri še bolje pokonča različne škodljive žuželke.
Gospodarske novice.
Postava za zlozbo zemljiŠČ.
V seji gospóske zbornice 17. dne t. m. je dr. Ha-bietinek poročal o vladinih predlogih o zložbi (komasaciji) zemljišč, okroženji (arondiranji) gozdov in delitvi skupnih posestev. V glavni debati omenil je kmetijski minister grof Falkenhayn, da so vse deželne vlade in kmetijske družbe, katere je povprašalo ministerstvo za mnenje ljudstva, odločno izrekle, da ljudstvo povsodi
priznava korist zložbe zemljišč. Tedaj je potrebno takoj je čas podati se na pot. Lahko je potem videti
7 kako
Vse postave so se potem se vse polno malih tičkov vzdigne žrjavom na hrbet ter sprejele v tretjem branji brez debate in brez določbe, se dá prenesti v gorke kraje. Pomladi pridejo pa potem
o tej zadevi kaj skleniti.
kedaj naj se izvršijo
*
Kakor je našim bralcem uže znano, zaprla se
na ravno tak način nazaj
Lovci v severni Ameriki tudi pripovedujejo
da
Jw —	—	---7	IT	^-VfTV/X F UWT tli "UiWl UVI tlAUi J^l i^U V vUUJ \J y VÍC*
bode pričetkom leta 1882. meja proti Rusiji in Ru- jezdijo mali ščinkovci na divjih goséh v južno Ameriko.
mu nij i. Da tedaj dunajsko mesto ne bode trpělo
Mi nimamo vzroka, da ne bi verjeli tega mnogošte-
pomanjkanja mesá, obrnil se je minister kmetijstva do vilnim pričam. Vsaj je mnogo dokazov prijateljstva med vodstev južn e, Elizabetine, Franc Josipove in Rudo 1- posameznimi živalmi znanih. Težko bi pa bilo najti fove železnice in spodnje-avstrijskih državnih že- ljubeznjivejšo podobico
leznic, naj
v naravi, kakor velicega tiča
ka-
kolikor mogoče, posebno z zmanjšanjem voz- teri rad pomaga svojemu malému tovarišu, ki prijetno sedí nine, skrbé zato, da Dunaj ne bode trpěl pomanjkanja na njegovem brbtu in mu krajša pot z milim žvrgolenjem*
mesá. Vodstva teh
m še
druzih železnic naj se med
sabo sporazumijo ter svoj sklep naznanijo vsaj do 24.
dne tega meseca.
Pogozdovanje Krasa. Iz zadnjega zvezka „Porocil
kranjsko-primorskega gozdarskega društva" posnamemo

Der Obstgarten".
#
Zgodovinske stvari.
sledeče: Od 1. 1879. začel se je Kras na površini 160
bektarjev posebno skrbno nasajati. Okoli Vipave
7
Št.
Petra in Postojne nasajenih je 300.000 listnatih in igli-
in 160 kilogramov pravega
častih dreves, 25.000 topolov
koštanja. Kostanj nasadil se je posebno v vipavski dolini. kjer se jih je od 100 sadik 70 přijelo. Denarja iz-
dalo se je 1879. leta 3274 gold. 83 kr.
7
1880
leta pa
3332 gold. 60 kr. Sadike odgojujejo se v drevesnici
pod Rožnikom pri Ljubljani.
Přírodopisné stvari
Tići-jezdeci.
Vsacemu je znano, da močneji pusté naše kraje ter se preselij
tiči vsako zimo za-
Zistanesfeld in Zitilinesfeld. -
Spisal Day. Trstenjak.
Leta 890. dne 20. novembra je cesar O ton II. daroval salcburški cerkvi posestva v Zistanesfeld u. Dotična listina se glasi.... „ad Pettouiam ecclesiam cum décima et duas partes civitatis cum bannis, theloniis et ponte, quae ab antecessoribus nostris illo tra-dita fuerunt, et ex parte nostra addimus tertiam partem civitatis, quae proprietas Carantani fuit, illique dijudicatum est, eo quod reus magestatis nostrae criminatus est constate, exceptis subno-tatis rebus, quas uxori illius propter fidele servitium concessimus , id est in superiore civitate in origen-
v A fr i k
7
kamor
taie parte civitatis ipsius curtilem locum
ecclesia incepta est,
7
ubi
nova
**
morajo čez srednje-zemsko morje leteti brez počitka. in occidentali parte civitatis ipsius illa curtilia loco7 Slabši tiči med potjo počivajo na otocih ter po poti zeló jn potestate tune habuit cum hobis C et vineis x in
atque in inferior] civitate
quae
oslabé. Nahaja se pa po zimi v Afriki tudi mnogo čisto Zistanesfeld, ubi nunquam antecessores nostri alicui
malih evropskih tičev, katerim maie peruti nikakor ne quicquam dederunt, propter fidele servitium prenominati
archiepiscopi tribuimus ad praefactum monasterium sicut acerni duo prope Trauum positi sunt, ex summitate termini, qui uu agr ein i
dopuščajo leteti čez morje. Kako li pridejo ti Ali gredo morebiti po suhem čez Malo Azijo?
zanimivo vprašanje nahajamo
edaj
Afriko ? Na to
dgovor v mnozih

gleških in amerikanskih časnikih , da mali tiči
dicitur, et ita sicut ille
dij
v Afriko na hrbtu većih tičev , posebno pa
V
z r-
j a v o v.
Nek dopisnik Novo Jorške „Evening Post
a
• v
to-le :
Lv-A^ . ,, » jeseni	---j ----— ~—pritîiaa
Kreti v srednjezemskem morji. Dostikrat opozoril me Henrik
1878.
pise
bival sem delj časa na otoku
uugreini tendit usque dum Treuina fluit in amnem
Trauum." (Fontes rer. austr. II, 36.)
Iz te listine se prepričamo, da je iztočna meja ko-rotanskega vojvodstva segala do Ptuj a (quae proprietas Carantani fuit), in daje korotanski vojvoda
ker se je proti rimsko-liemškemu kralju
* ~ —.)-------------j	--------x	xx u u i i iv ,	ou j v-> j^i vu i imoau - ucmoivt/mu
je vaški župnik, s katerim sem mnogo občeval, na žvr- Qtonu II. bil spuntal, zgubil koroško vojvodstvo golenje malih tičev, katero je bilo slišati,
V
ce
Je
krdelo
žrjavov letelo proti jugu. Ko sem mu jaz dejal, da ne vidim nikakih druzih tičev, ko žrjave, zagotovil me je
tudi mesto Ptuj stil
V
se
da je to žvrgolenje malih tičkov, ki sedé žrjavom na
hrbtu.
In
vsi
drugi
vaščani
pritrdili so tudi besedám
, toraj
njegovi ženi je kralj Oton II. pu-nekoliko posestev v Ptuji. Rečica „Treuuina" je brez dvombe Drvanja, ki se sicer v Pesnico iz-liva, ali utegnila je takrat svoje ime ohraniti do svojega izliva v Dravo. Dravi na gotovo ne, ker saleburškemu
da
Je
župnikovim. Ko smo drugič zopet videli krdelo žrjavov, višjemu škofu je moralo na tem ležeče biti, vstřelil je neki ribič med-nje in takoj smo videli nekaj 8V0ji škofiji dobil posestva, ne pa v škofiji oglej-malih tickov sfrčati v zrak, od kodar so se pa zopet
kmalu vrnili na žrjave
skega škofa, v kateri je Dravina tekla. Darovanih
deset vinogradov moramo v šentlorenški in polenški fari Tudi naša pastaričica je pozimi v Arabiji zeló po- iakati , a kje je Zistanesfeld? Jaz to polje iščem
gosto videti in ondašnji Beduini so prepričani, da pri- dol od Ptuja do Središča kraj levega brega Drave jezdi na štorkljali tje
7
in
Dr. pl. Lennep poroča, da se isto tudi godi v Mali
Azijj.	uvi	;, —	* jt—j----j-----r------j j- —-------£---j ----—j - ------o~
kakor niso zmožni preleteti vso širjavo srednjezemskega	spis o rodovini Thurnov od gosp. grofa Thurna, deželnega glamor ja, tako posebno taščice, cizki, neki mali ščinkovci	varja kranjskega, zahvalo pisano v lepi in pravilni slovenščini»
in še več~sto druzih tičkov, ki bi nikakor ne mogli	Vred.
prestati dolge poti. Vsegamogpčni pa, ki skrbi za naj-	*) Ta nova ecclesia j'e brez dvombe cerkev sv. Ožwalda.
manjšo stvar, je tudi njim dal sredstvo, da pridejo v
.Nekateri tiči
a
piše omenjeni pisatelj
v
ni-
S tem spisom vred naznanja nam preč. g. Trstenjak v prijateljskem pismu, da je radosten přejel za njegov zadnji
* **
Wagrein je nemška beseda in označuje raztočje
7
Afriko. Dal jim je namreč žrjave. Jeseni pride v Malo Wasserscbeide.
Azijo mnogo krdel teh tičev, kateri jako naglo leté
i

z nekim posebnim glasom opominjajo male tiče
7
da
Na podložnost prebivalcev te okrajine pod saleburškimi
škofi še opominja vas zunaj Ptuja: Škofovci.
*
to polje je moralo přeje laatnina biti nekega Js n e z a panonskoslovenskega, ki se je imenoval Ci stan. Na to kaže eliptično poznamenovanje kraja : Z i s t a n e s-feld, staronemški genitiv, primeri: Baldewines hoven, Pezzilines stetten, Eberwines chirchun , to je: Hof des Baldewin, Státte des Pezzili, Kirche des
Eberwin itd.
Ker osebna imena iz debla čist posebno nahajamo pri starih Moravcih, na primer: Cist, Cistslav, Čistilo (ime priče, ko je bila od blatenskega kneza Pri-bine postavljena cerkev blagoslovljena), nam to pri-čuje, da je Ci stan bil moravski Sloven.
Cesar Oton daruje 17. oktobra 1. 985. (Ettenstadt)
grofu Rachwinu . . . . „quindecim mantus regales in villa Razuuai (Razbanje v hoski fari kako malo uro od Maribora) dicta sitos, si ibi inveniantur, si autem ibi inveniri non possunt, in proximis villis, ubi sup-pleri valeant, tollendos, et in pago Zitilinesfeld vo-
cato." ( „Juvav." Anhang pag. 210.) Zitelinesfeld je
torej se velelo gornjeptujsko polje od Pohorja do Haloz na desnem bregu Drave, in jejudi ime imelo po prvem koroško-slovenskem lastniku Žetelinu. Pri^ severnih Slovanih nahajamo osebna imena: Zit or, Žitomir, Žiteslav, Žiti an, zaradi sufiksa primeri staroslov. ime: Radelin iz debla: rad. Zistanesfeld in Zitelinesfeld torej niste top i čni imeni, marveč imeni prvih slovenskih knezov, vladik ali županov, katerim so Nemci posestva vzeli in ž njimi svoje nemške grofe obdarovali.
Kostanjevica na Dolenjskem.
Zgodovinska crtica; spisal J. L.
(Dalje.)
Kostanjevško mesto je tekom let, izlasti v srednjem veku, marsikatera nesreča zadela.
Leta 1331. so bili Magjari samostan napadli in ga precéj okvarili. Sejem sv. Vida je F rid eri k mestu podělil 1435. 1. ravno zavoljo kvare, katero je po so-vražniku (Turku) přebilo. Turski napadi na Ko s tanje vico so bili izlasti zavoljo nje lege ob meji po-
gostni. Tako se je 1469. 1. velika truma klatila okolo bližnjega Žumberka in Košta nj evice, ter se vta-borila na št. jernejskem polji. V tem letu so Turki
okolo 60.000 Slovencev v sužnost gnali. Leta 1494. so
Turki zopet dolenjsko stran pustošili. Nemški cesarji (izlasti Mak s i mili j an) so bili takrat osnovali vojsko iz tako zvanih „landsknechtov", ki so bili neznano okorno oboroženi vojniki. Mislilo se je, da se bode teh velikih postav Turek kar vstrašil. Toda od 1200 „landsknechtov", kateri so Kranjsko v tem letu čuvali in slovenskemu kmetu več hudega nego Turku prizadejali, jih je le malo šio na Turke, ki so okolo Koštanje-vice, Pletrij in Mokric razbijali, a še te so bili
Turki polovili. Tudi 1545. 1. so Turki v okolici raz-
grajali, toda v mesto niso mogli predreti.
Zgodovina novegaveka se pričenja z verskimi homatijami, in v verskih stvaréh tudi v Kostanjevici ni bilo vse v redu. V mestu samem ne slišimo sicer govoriti o luteranskih krivovercih ali celó o protestantskih predikantih, kakoršni so se nahajali proti koncu 16. stoletja v druzih dolenjskih mestih, a bližnja samostana, koštanjevški in pleterski, sta dajala ljudstvu premalo, dober izgled.
Leta 1593. je poslal papež posebnega duhovnika —
monsignore Fransceco Barbaro se je; zval in bil je pozneje oglejski patrijarh — naj nadzoruje cerkve in samostane po Kranjskem.
O kostanjevškem samostanu je izdal naslednje poročilo: „Samostanski red je precéj zanemarjen. Opat ne misii nu konfirmacije in benedikcijo, ter poljubno ravná z duhovnim in svetnim blagrom opatije. Za dušno pa-stirstvo pripušča slehernega duhovnika, in kar ostaje samostanskih dohodkov po odbitih troških za menihe, to smatra za svoje osobno imetje. Razven tega je mnogo pomanjkljivosti, katere so se odpravile. Ker so se pa razne nedostatnosti uže preveč ukoreninile in je samo-stansko življenje zeló razpadio, in ker je moja oblast — tako pravi ta papeževi nadzornik — po tem nadzoro-
vanji pri kraji, zato se mora pač dvomiti, da se bode po mojih naredbah ravnalo".
Toda še slabše je našel vPletrjah (kartuzijanski samostan med Št. Jernej em in Kos tanje vi co pod Gorjanci, ustanovljen po celjskih grofih [Hermanu IL]
v letih 1374—1391.). Samostan in cerkev z vsemi po-
sestvi sta bila dana krivovercu za 6 let v najem. Papeževi oglednik je našel na tem svetem mestu samo enega samostanskega brata tega reda ; vsi drugi so bili posvetni ljudje, poženjeni in največ krivoverci (luterani).
Vse to se je bilo zgodilo baje da s privolienjem deželnih knezov in papeža — tako se mu je pripovedo-valo; in on sam temu ni mogel v okom priti. S solz-nimi ocrni in brez vspeha je zapustil ta kraj.
Ko so 1615. 1. škofovski komisarji po vsi deželi
protestantov iskali in jih preobraćali h katoliški veri,
zasledili so jih bili v Kostanjevici samo 5, in še ti
so se menda brez posebnega ugovora vrnili v naročje stare vere.
Poglejmo, kakošno je bilo mesto v Valvazorjevi
dôbi (okolo 1680. 1.), aii bolje rekoč, kako nam Valvazor mestece opisuje in slika. Podoba njegova nam ne kaže nikakoršnega mestnega obzidja, kakoršno je
utegnilo imeti v 13. in 14. stoletji, če smemo to iz ta-kratnega mestnega pečata sklepati. Okolo mesta je videti naslikan samo plot. Na eni strani mesta se vidi cerkev , farna cerkev sv. Jakob a. Podružná cerkev sv. Nikolaj a v mestu se je bila v drugič postavila še le po tem, ko je bil Valvazor opis mesta uže v natis dal, kajti v njem pravi: ,,ln der Stadt hat es ne-
benst der S. Jakobs-Kirchen ein Schloss, aber sonst gar kleine und schlechte Hâuser". Pri opisu fará pa pripo-veduje tudi o podružni cerkvi sv. Ni kolaj a v Kostanjevici. Grad se na sliki dosta ne odlikuje od druzih lesenih hiš, katerih je bilo leta 1686 — 81. Toda pomisliti je tù treba, da je bil 1663. 1. velik požar, v katerem je razven farne cerkve skoraj vse zgorelo, in tudi podružnica sv. Ni kolaj a. Popravilo se je bilo zatorej mesto v 23 letih tako, kakor ga je pozneje naš nesmrtni zgodovinar videl, slikal in opisal.
Lepo sliko prinaša Valvazor tudi o samostanu. Takratni samostanski predstojnik je bil prelat Rupert. Življenje samostanskih menihov je moralo biti njega dní prav prijetno, kajti večkrat so se ti s svojimi sosednimi malomeščani v mestu (samostan je namreč zunaj mesta)
ne malo pošalili, kakor nam naslednja dogodbica spri-čuje: Leta 1662. (1. dne avgusta) je vložilo mestno sta-rešinstvo na vicedoma kranjskega grofa Fr. Thurn-Valesassina obširno pritožbo o samostanskih me-nihih, v kateri se posebno ta dogodba poudarja: Nekateri menihi (v pismu so navedena njih imena) so šli na praznik sv. Jakoba po plesu (!) skozi mesto domóv in pri tej priliki meščanskega dečka, Janža Kuharja (,,Janschen Kuchař") brez vzroka močno nabili. Deček se je pred njimi umeknil*v neko hišo, a menihi so za njim drli, ter hiši okna pobili in duri utrli. Posestnik hiše je potem šel po mestnega sodca. Menihi se na to postavijo s svojimi hlapci in služabniki na most, kjer so se nekako kakor „pol kompanije, dragoncev" s pali-
cami in koli meščanom v bran staviti hoteli. Mestni sodée se je mirno zoper to početje ustavljal , ali eden teh pobožnih očetov (imenom Cvetin) zgrabi mestnega očeta za roko, přeteč mu, da bodo njega io druge purgari e v Krko zmetali. Navzlic tem razdražljivim besedám je župan potolažil svoje krotke someščane, da se niso z menihi stepli, marveč kakor pohlevne ovce domů se vrnili. Pritožba pravi naposled, da se meščanom še več druzih křivic godí po služabnikih in podložnikih samostanskih, ki so navadno vsak dan natrkani („ange-thaníř). — Na to pritožbo, katero je Dimitz iz vicedom-skega arhiva priobeil, niso dobili Kostanjevčani nika-koršnega odgovora, kajti mogočna beseda prelatova je gotovo več izdala nego pritožba borih malomeščanov.
(Konec prihodnjie.)
Slovansko slovstvo.
* Cesta do Rima a dale do Neapole a Pompeje. Sepsal Bohumil Hakl, farář v Hořecíeh. Nákladem Dědictvím ss. Cyrilla a Methoděje na r. 1881.
Pod tem naslovom je nedavno v Brni izišla krasna obširna knjiga, ki opisuje potovanje v Rim leta 1877.,
ko se je ďružbica Cehov mudila tudi en večer v ljub ljanski čitalnici. V spomin onemu večeru, ki se je v jako lepi vzájemnosti slovanski obhajal z govori in pesmami, je gosp. pisatelj knjigo poslal čitalnici v spo-minek. Knjiga ta kaj lepo opisuje Italijo in mesta njena, in pa tudi mesta na poti tje. Tudi Ljubljana je popisana na 17 stranéh; morebiti podamo pre vod čitateljem našim v enem prihodnjih listov. Knjigi pridejan je tudi popis letošnjega romanja Slovanov v Rim od gosp. Fr. Kožuleka, knezoškofa Olomuškega. Priporočamo jo kot drag spomin pa uže sedaj posebno onim, ki so se udeležili romanja v Rim. Dobiva sa v knjigarni Karola
Winikerja v Brni.
Šolsko slovstvo.
Prvi poduk. Navod za poducevanje na najnižji stopinji národně sole z ozirom na Ražinger-Zumerjev Abecednih za slovenske ljudske sole. Sestavil Iv. Lapajne,
ravnatelj meščanski šoli v Krškem. V Ljubljani 1882. Založila in tiskala Ign. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg.
To je naslov novi pedagogičm knjigi, ki obsega tale dva oddelka: Prvi oddelek govori o poduče-vanji na najnižji stopinji ljudske šole, o názorném nauku, o začetnem čitanji in pisanji, o vkupnem izgovarjanji v šoli, o nravsko-verski odgoji, o šolskem redu ali disciplini, o strahovanji, o petji, o nalogi abecednikovi ; drugi oddelek kaže: pisanje, čitanje in nazorni nauk (razdeljen v 46 šolskih tednov s primernimi vzgledi za risanje in pisanje). Dodatek obsega osem vzglednih praktičnih poskusov za predvaje. Akoravno je gospod pisatelj, kakor v predgovoru sam pravi, mnogo šolske tvarine v tej knjigi nabral po naših šolskih časopisih
(posebno po ,,Uč. Tovarišu ')> vendar moramo reči, da
je ta knjiga najboljša in naj kor istnej ša izmed vseh, kar jih je marljivi gosp. Lapajoe še do danes dal na svitlo. Ta ,,Prvi poduk" bode dobro služil vsem slovenskim učiteljem, posebno pa tem, ki so se po do-sedanjib učiteljskih izobraževalnicah izobraževali po večem le v tujem jeziku; ravno tako pa bode ta knjiga dobro ugajala sedanjim izobraževalnicam po Slovenskem, kjer se uže kolikor toliko bolj ozira na materinski jezik v ljudski šoli. Želimo, da bi se ta koristna knjiga brzo razširila po vsem slovenskem šolskem svetu in hitro razprodala in tako se bode pri drugem natisu potem ogiadilo še marsikaj, da bode še boljša in dovršena.
Politične »tvari.
Prazno veselje.
V zadnjem listu našem je poročal dopisnik z Dunaja, da je več nemških konservativcev izstopilo iz Ho-henwartovega kluba in da so osnovali svoj klub, katerega so krstili „klub središča". Naš dopisnik je tudi povedal, zakaj so to storili in da to ni nikakor slabo znamenje razsedanja ali drobljenja državnopravne, vladi Taaffejevi prijazne stranke, marveč le poseben korak, s katerim hočejo nemški konservativci doseči potrjenje Lienbacherjeve šolske postave v gosposki zbornici ; v vseh drugih zadevah pa bodo hodili in glasovali, kakor do zdaj, s Hohenwartovo avtonomistiČno stranko.
Ta čin nemških konservativcev so hudo obsodili celó nekateri listi naših gorá , češ, da so ti katoličani locili se od Hohenwartovcev zato, ker so jim ti premalo katoliški, in da se vzlasti v narodnih zadevah Slovani od njih nimajo nadejati nobene zanesljive podpore; celó tako so sodili nekateri teh listov, da se tem katoliškim Nemcem Hohenwartov klub zdi preveč slovanski, a da oni ne privoščijo Slovanom nobenih narodnih pravic, kakor tudi liberalci nemški ne.
Največ so pa te vode na svoj mlin napeljali razni judovsko-nemški listi ter zagnali velikansk krik, da vladna stranka razpada in se ruši, da grof Taaffe od-slej v državni zbornici ne bo imel većine na svoji strani in da se bodo tako Herbstovci zopet pospěli do vlad-nega krmila. To je bil vrisk v taboru „ustavovercev", ali ta vrisk je bil pražen, ker — kakor pravi Časnik „Tribune" — če se avtonomna (Hohenwartova) stranka razdelí še v šest ali deset klubov, Herbatovcem to nic ne koristi, k njihovemu klubu ne bo nobeden pristopil.
Taaffejevemu ministerstvu — izvzemŠi morda edi-nega ministra Konrada, kateri uže vsem avtonomistom preseda — toraj ta ločitev nemških konservativcev niČ ne škoduje; svoj namen z Lienbacherjevim predlogom o skrajšanji obiskovanja ljudskih šol od 8 na 6 let bodo tako dosegli, ker je gospóska zbornica pomnožena s 14 udi konservativne stranke, toraj ima v nji grof Taaffe zdaj uže većino in bo Lienbacherjev predlog lahko sprejet, če bo le Taaffe hotel. Brž ko bo ta predlog sprejet, utegnejo se izstopivši nemški konservativci vr-niti v Hohenwartov klub nazaj, če bi to za edinost av-tonomistične stranke potrebno bilo.
Kar se posebno nas Slovencev tiče, je morda dobro, da se je to zgodilo. Grof Taaffe, kakor se vsaj do zdaj kaže, si „pomirjenje" in ,,sporazumljenje narodov" drugače misli, nego narodi sami. V tem obziru utegnejo ž njim zadovoljni biti k većemu Herbstovci (nemški liberalci in judje,), ker jim še prav nic na noge stopil ni in trpí celó, da državni uradniki mu nasprotujejo in spodbijajo namere njemu dobrovoljne avtonomistične stranke; vsi drugi narodi pa dozdaj od Taaffejeve poli- • tike nimajo druzega, kot golo vero v njegovo dobro voljo, pa tudi ta vera se pri nekaterih, posebno pri Slo-
vencih, uže hudo majé, ker ni videti nikakoršnih izdat-nih dejanj. Najhujša oteklina po prejšnjem ministerstvu je liberalna šola, ta skli vse narode, Nemce, Slovane in Lahe; in ravno ministerstva za uk načelnik je baron Konrád, od katerega v tem obziru ni nadjati se nobene zboljšave in ki je v sedanjem ministerstvu podoben crni ovci med belimi. Nemški konservativci dobro vedó, da
njihovih namer o zboljšanji šolstva in olajšanji šolske dolžnosti Konrád ne bi podpíral, in da, če jih prav tudi gospóska zbornica sprejme in cesar postavo potrdi, bo Konrád kot najviša izvrševalna oblast vendar kolikor toliko storil, da bi se namen postave ne dosegel popolnem ali vsaj tako brž ne.
Proti Konrádu je toraj namerjen izstop nemških mu je spet odl^eglo in da spet uže kaj delà za drage
konservativcev, kajti
on je največi vozel v Taaffejevem
mu „Novice". Ce katera
prošnja Slovencem iz dna srcá
ministerstvu. In če se jim posreći s tem, da bodo po- gre, je gotovo ta: Ohrani nam, mili Bog, nenadomest-kazali Taaffeju resnobnejše lice, zvrniti Konrada z mini- ljivo „očetovo" zdravje in življenje ! *) — Od 1 2
do 8. de
sterskega stola, no
potem jim bo ves svet hvalo pel,	cembra t. I. bomo imeli pri sv. Ignaciji po 3krat na
le tisti nemško-judovski listi, ki zdaj vriskajo zarad	dan izredne slovenske pridige. Imel jih bode slav-
razdora" v Hohenwartovemu klubu, bodo kislo držali	noznani misijonar, naš rojak O. Franc Dolij ak. Ker
nimajo v ministerstvu nikogar	je letni Čas prav ugoden, udeleževalo se bode pridig go-
f)
se, ker če Konrád pade več svoje vere.
tovo tudi obilno ljudi iz bližnjih vasi.
Ogenj se je
Morda bo ta korak nemških konservativcev Taaffeja bil vnel v tukajšnji fabriki vžigalnih klinčkov
»
vendar nagnil do vece odločnosti in resnobnosti.
Nje-
pa so ga v kratkem pogasili; vendar je za kakih 1000
HP	»
gova zaslomba je le avtonomistična stranka, to je: češki, gold, škode. — Naš prevzvišeni knezonadškof dr. An-poljski in Hohenwartov klub in ker večina teh ni ravno drej Gollmayr dovršijo jutre (28. t. m.) 84. leto
velika, bo sprevidel, da ne sme nikogar zanemarjati iz-
med svojih prijateljev, in tako utegnejo tudi naši slo-
svoje starosti in so zmeraj trdnega zdravja.
Kostanjevice 19. nôv. (Novo bralno društvo.) Od
venski poslanci priti pri njem v večo veljavo, nego so 17. t. m. imamo tudi v Kostanjevici bralno društvo s zdaj, kakor je čutiti. Ce le kakih 15 poslancev popusti pravili od si. vlade potrjenimi. Pozno sicer si je Ko-Taaffeja, pa nima večine v zbornici zase, in tako bo stanjevica osnovala društvo, kakoršno imajo po Sloven-
prisiljen, nekoliko bolj ozirati se na njihove želje kor je to do zdaj delal.
;
ka-
skem skoraj vsi, količkanj boljši kraji, a bolje je pozno, ko nikdar. Tudi Kostanjevičanje bi bili uže pred tremi leti radi osnovali bralno društvo, ki bi bilo pa po pose nekaterim naših listov zdi, in tudi naši nasprotniki sebni previdnosti nekaterih moralo imeti dve glavi: eno nimajo pravega vzroka radovati se. Mi še zmiraj upamo, slovensko in eno nemško. Tako so mislili, bi se vstre-
Iz teh razlogov vsa ta reč ni tako žalostna, kakor
da so za Avstrijo napočili boljši dnevi in da liberaiuško-judovsko gospodarstvo ne bo prišlo več na krmilo.
zalo
vsem
Mnogovrstne novice,
* Belega raka vjel je přetekli mesec neki ribič v Osiaškem jezeru na Koroškem. Rak meri 10.3 cm. po dolgosti ter je lepe bele barvě. Kupil ga je znani umetni
Slovencem in tudi tištim Nemcem, ki jih še v Kostanjevici ni, in jih menda nikoli ne bo. Pa si. deželna vlada ni přivolila, da bi se bil tak dvogiavati špaček rodil, zato smo pa še nekoliko potrpeti morali,
y
dokler je přišel čas, da se je osnovalo sicer še majhno
a vendar čisto slovensko bralno društvo. Upati je, da bo iz male sadike zrastlo čvrsto drevo. ki bo dobro
y
riborejec
Schagl
za dunajski akvarij.
oskrbovano rodilo obilo dobrega sadú. Kakor vsaki novi napravi, se tudi našemu bralnemu društvu ne manjka protivnikov, in to še med takimi ljudmí, ki bi prisegli
~	w	"	"	^luuvmii'jv , nj tu oc íxiou taj\iiui jj u u. lui, xvi ui ^uoc^n,
* Sadnen vrt v petem nadstropji ima nek hišni po- da so vrli narodnjaki. Taki vrli narodnjaki bi bili radi
t 1	«m	«	% >	i t	•	i^r	m m TT	i ,	.	. i %	ti	t/	_
sestnik v Parizu. Na strehi svoje hiše v Washingtonskih bralno društvo menda zato , ker ni nemško , še v klici ulicah zasadil je namreč 18 metrov nad površino ceste pokončali. Ko so izvedeli, da smo pričeli slov. bralno
hrušek društvo snovati, précej so se zbrali ter osnovali za se
pravcat saden vrt, v katerem odgaja kacih 40
tako
da so zložili razne
v velikih posodah napolnjenih z najboljšo zemljo. Vsako bralno društvo brez pravil leto aonašajo mu krasnega sadú, lepšega ko marsikateri nemške časopise v neki gostilnici, katere je ravno ta ali drug navaden vrt. Med hruškami nasadil je mnogo gr- oni imel. Vendar to našemu društvu ni celó nič škodilo,
movja, posebno grozdičja in malin.
temvec mu je
bilo
se v
prid
y
ker je osnovalni odbor
*
Konja z ocali ima nek živinorejec v Zwicka-u
vsaj
v miru zamogel sostaviti pravila, ter se je tudi
na Saksonskem. Konj se je mnogokrat plašil in zdrav- vedel ogibati prijateljev, ki bi utegnili biti narodni stvari
bil
nik pripisal je to napako veliki kratkovidnosti. Spreten optik napravil je tedaj primerne o cal i in konj ozdravljen napake.
* Zaboleno drevo, ki je letos trikrat cvetelo
bolj
V
kvar,
kakor v korist. Prve težave so prema
Je
stoji
gane; odbor je sostavLen iz samih rodoljubnih društve nikov, kateri se ne bodo vstrašiii niti delà, niti zabav ljic, temuč se bodo trudili doseći prvi in pravi namen
%J \Aj\JKJ\j\jHj\J KVt KjUKJ , XV X J	l/JL 1IV X CA l)	oloiu , o j	J > ---------------------------r	--- I--------------
v Rékasu na Ogerskem. Dvakrat je doneslo sad in pri- bralnega društva, pomagati k oliki tukajšnjega prebival-
četkom tega meseca jelo je v tretjič cvesti,	stva- Upati je, da se bodo tudi sedanji protivniki kmalu
__________________________________________spreobrnili v prijatelje in podpornike novemu društvu,
ter da bomo kmalu vsi dělali z združenimi močmi v eno
in isto svrho, v korist
Naši dopisi.
Dunaja 20. nov.
našega naroda
ilirsko-bistriškega okraja 27. nov.
visokih šol priredijo 24. dne novembra slavnosten večer na čast ruskému slikarju Vasiliju Vasiljeviču Verešča-
Slovanski dijaki tukajšnjih tedaj istina postala, kar se je uže večkrat po
in govorilo o vodi Bistrici
y
po
Vendar je časopisih kateri Tržačani
uze
dolg
hrep
Več let so gospodje Tržačani pri
ginu, kateri je imel svoje slavne slike iz rusko-tur- hajali v Bistrico dobro jest in pit in vračaj
se so si za
skega boja zadnje tri tedne tukaj razstavljene.
Člav-
spomin jemali v steklenici vode in jo nosili v Trst po
nosti udeležila se bodo dijaška društva: ,,Akademicky kušat. Znano je, da ni daleč okoli tako čiste in pitn
spolek
", „Slovenija", „Zora", ,
štvo hrvatskih tehnika", „Tatran" in
Sič". Bukovina, „Dru-
> yy
vode, kakor naša Bistrica; zato se pa tudi tržaškim la-
v
provizoričen odbor honom po nji skomine delajo. Ako ta kupčija obvelj
hrvatskih vseučiliščnikov. Večer bode brž ko ne poča- kar pa Bog obvaruj
stil tudi slavni umetnik sam, ki ima te dni priti na
Dunaj.
bi mnogim daleč na okolo
vzela znamenit vžitek, posebno o hudi
y
Gorici 27. nov.
pač nekaj imam
»
kar
Posebnega nimam kaj pisati;
v
eljá več
y
ko
vse
drugo.
nas je bilo prestrašilo nepričakovano naznanilo
y
da
je
ker
voda ni velika, tako, da jo 61eten otrok lahko prebrede. Zato je pa tak šum in krik pri drugih Bistričanih, ka-
vaséh daleč do Kastavščine in
Ljud-
Kakor kor jtudi po
vseh drugih
nas velečastiti „oče", gospod dr.
po Ćićariji za vodo, kam da bodo hodili na melj
B lei w eis vitez
tako so nas razveselila
T r s t e n i š k i, nevarno z b o 1 e 1, in potolažila poročila — v časnikih in privatna
*
da
spoda pobrala
Kakor vidite v današnjih „Novicahí;, je blažega go .
v _	__
uže
nemila smrt. Žalost!
Vred.

stvo pravi: železnica nam je ves zaslužek uničila, Tr-žačani pa do kraja življenje. Voda jim je pa tu pol življenja! Bistrieani sami so se se ve da radi podpi-
neprenehoma zdrav in krepek.
Res
f
bilo, kako se vice"
čuda vredno je
tako, da mu
je prav do zadnjega brigal za svoje
9)
sali, ker bodo tolike svote potegnili. in
jim
bode
se vse
No
je vrednikovo pero prav smrt iz rok izvila. Za vec kot pol današnjega lista je on še vedel
drugo razun vode ostalo. V kupčijski pogodbi je para- akoravno pisati roka ni več mogla.

graf,
da vzamejo Tržačavi vodo samo od
ure
pa
do
Ko se je zvědělo o hudi dragemu življenju preteči
6. zjutraj, drug paragraf pa pravi, da bodo toliko vode nevarnosti, je postalo vse mesto nemirno. Neprenehoma
vzeli, več.
kolikor je bode. In to na 12.000 metrov in še so hodili in pošiljali ljudje vseh stanov popraševat po Tržačani dobro vedó, da bodo vso vodo pobrali, njegovem zdravji, deželni predsednik g. Wiokler je bil
zato so pa tudi obljubili
do
vodnjake napraviti
t
Prodaje vode ne bode samo Bistrica obČutila, ampak še
celó še pred smrtnim trenutkom pri njem. Četrt ure po polnoči je udarila zadnjikrat žila , potem je zastala po
okraji bodo zadeti. Ker je ta voda toliko imenitna otrpnenji pljuč. Srce je nehalo biti. in gre za vžitek toliko ljudstva, se trdno zanašamo na
Zjutraj si videl po mestu le tužne obraze
^	»	Vi	-J----J -- J----r -------- -------------9--
našega, za blagor ljudstva čez vse vnetega in skrbnega nasprotniki naši so mrknili; mrtvaški bron je povedal
V
se
celó
okrajnega glavarja gosp. viteza Globočnika, da nas bo vsakemu, da umrl je poštenjak, narodu pa, da je smrtna pred toliko nesrećo vsaj on ubrani in varovai, da ne kosa pokosila velikana. Solze, žalost, molitev
vse
bo ljudstvo še večih
nadlog trpělo, kot jih zdaj
Pa še nekaj veselega: Sliši se, da misli blagi
trpi ! gosp
D.
y
to je bilo videti po mestu, le veselega obraza nila je bila življenja luč prvemu Slovencu, prvemu Ljub-
ne.
Ugas-
(ki je tudi pogorelcem v Knežaku 100 gold, podařil) ljančanu; na Ljubljano se je vlegla gosta megla žalosti
;
onim sirotám, katerih posestva je za male tisoče poku ki je vsakemu
dá
pil, ljeno !
hiše prepustiti, kar je jako blagodušno in usmi-
In zdaj ? !
Mili nam Bog!
vsakemu stiskala prsi
Zdaj se podviza vse
9
Borovnice 21. nov. (Poslano.)
O.
zadnji številki
vašega cenjenega lista je bil od tukaj dopis s podpi-
skazati svoje sočutje do blažega Ran j cega s krasnimi
L « katerih je do zdaj , ko to pišemo, uže nad (med drugimi je ljubljanskega mesta državni po
venci
50
som K. natisnen.
Ker
JC Uli uu lUr^čt I uupio O puupi-	^luuu ui u^imi J ^ *J UU4JMUOttVbM iaj^okc* uiííft»m jjw-
pa sem bil od nekaterih naših slanec vitez Schneid iz Gorice poslal krásen venec z j :_~	---------------- napisom ,,nenadomestljivemu prijatelju"), vse dere v mrt-
sem
ljudi kot pisateij onega dopisa natolcevan , zato prisiljen si. vredništvo prositi , da blagovoli naznaniti, vasko hišo kropit nenadomestljivega Ranjcega in gledat
obraz minulega, čegar duša se uže v večnem raju veseli.
ďa jaz nisem tega članka pisal.
dopisa.
Josip Keržič, oino-pomolog. Podpisano vredništvo potrjuje popolno resnieo tega
Vred.
Iz Ljubljane.
Doktor
Janez
Bleiweis-
solznim peresom zapišemo to ves slovenski svet stresajočo novico, ker žalibog sgodilo se je to, česar nikakor nismo še pričakovali. V zadnjem listu smo s težko roko pisali, da je oče Slovencev obolel
y
Pogreb bo jutri v četrtek 1. decembra po-
poldne ob štiri h.
Hladneje poročilo o njegovih zadnjih urah in ob-širneje crtice bomo priobčiii brž, ko se nam vleže vsaj nekoliko žalost, ki nam prsi stiska in roko ustavlja ter nam v pero sili vedno
Da, solze !
Vreden jih je Ranjki, naj mu teko!
Kakor zvemo ravnokar, nameravajo jutri y četrtek 1. decembra ob štirih popoldne, ko bo
a vendar nam v Ljubljani dr. Bleiweisov pogreb, po vseli cerk
solze.
Je
bilo v tolažbo še to, da smo mogli
pristaviti, da
mu
je odleglo in da se je smrt odmaknila daleč od njegove postelje. Varali smo se! Po kratkem odnehanji je slavnega in preblazega bolnika přijela v petek bolezen še huje in ga ni vec spustila, da je moral izdihniti svojo blago dušo.
ko je iz-
Yah po deželi zvoniti. Gotovo lepa misel, naj poió zvono vi ocetu naroda povsod, kamor pride
žalostna no vica o njegovi smrti !
(Vence za dr. Bleiweisa) so si telegrafično naro-čili med drugimi Slovenski poslanci, nadalje vsled eno-
Dan 29. novembra t. 1. je tišti nesrečni
gubil narod slovenski svojega očeta in nenadomestljivega voditelj â ^ Si družina njegova ljubega in milega očeta. Otrpnilo je srcq| narod bilo.

ki
je vse, vse in vsigdar za
glasnih klubovih sklepov: Ceski klub z napisom na belo-rudečem traku: „Nesmrtelným zásluhám Dr. Jan. Bleiweisa klub česky v rade řišske"— in Hohenwartov : ,,Kiub des rechten Centrums". Vsi trije naročeni venci izdelujejo se iz lavora v veliki krasni obliki.
Dr. Fr. V ok, beležnik v Vipavi
9
imenovan
Žaluj národ , domovina žaluj ! ki je bil ponos tvoj!
Ni ga
več tistega
9
beležnikom v Ljubljani.
Je
Res, prebritko
nam je poročati o
dogodbi, ki, ce-
ravno priČakovana in neizogibljiva, je prišla vendar pre-
Movicar
Dunaja.
tujih
domaćih
dežel.
naglo in potrla nas, kakor bo potrla vse slovenske
po-
obeh zbornicah državnega zbora se delo začenja : v gosposki zbornici, kateri je zdaj za-
krajine. Začetkom preteklega tedna je bil dr. Bleiweis, gotovljena konservađvna večina, ima kmalu v obrav-
ki je vsak dan hodil ven, jel domá ostajati in nadlego- navo priti Lienbacherjev šolski predlog po sklepu po-
ta pa je svojim odsekom v posve-
valo ga je prehlajenje; v sieuu je pa, vcuuar iuuh.u oiamcsivc auuimw, — i«	» ^ ^. ^
okreval, da se prijateljem in častiicem, ki so ga obisko- tovanje dala postavi o poštnih hranilnicah in o skladanji
v sredo je pa vendar toliko slaniške zbornice
vali, trden zdel in niso mislili,
da bo kaj hujega.
zemljišč; zadnja je za kranjsko deželo in njena skoraj
Klub des-
* t*.*, v.	o	*	—j---y-----1 o 7, ----J---
petek pa ga je zopet huje přijelo, zdravniki dr. Valenta, čisto razkosana zemljišča najveće važnosti, dr. Schiffer in njegov sin dr. Karol Bleiweis so kmalu nega središča (Hohenwartov) šteje zopet 42 udov,
sre-
spoznali, da slabotno telo blažega gospoda ne bo moglo diščni klub pa uže
17
7
pričakuje se, da se tudi ti
se dolgo vstavljati pritisku bolezni, čeravno je duh bil kmalu vrnejo v svoje staro gnjezdo.
l*ro&nJa
imenu založnistva „Novicu prosim uljudno vse častite dopisnike in prija
telje našega lista, da blagovolijo „Novicam" tudi za naprej ohraniti vso staro prijaznost in pod-
„"Noviceu ohraniti v duhu nespremenjenem, katerega so se stanovitno držale
poro
da nam bo
moč
i
V
do svoj eg a X.XX1JÍ. tečaja
Zalozništvo bo radovoljno vso svojo skrb obraćalo v ta namen
Dr. Poklukar
*
À 4
*Ci)dbor
imenu vseh narodnih drustev naznanjata pretužno vest
Narodne
čitalnice Ljubljanske
odbor
Matice
slovenske
preslavni
svojem
vitez avstrijskih redov železne krone III. vrste in Franc-Josipovega reda, ruskega Vladimirovega reda; predsednik Slovenske Matice in čitalnice ljubljanske;
profesor; deželni poslanec; tajnik c. k. kmetijske družbe; vodja živinozdravniške šole: pravi elan jugoslavenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu: castni

clan mnozih učenih društev; castni mešcan ljubljanskega, kranjskega in mnozih
drugih mest in trgov, castni obean skoro vseh slovenskih srani
roj en
Kranji
novembra 1808
umirajoce
danes
kratkej bolezni, prejemši sv
zakramente
uri zjutraj izdihnil svojo blago dušo
» Ê
Svečani sprevod bode v četrtek dné
decembra
lastne hiše dražega pokojnega
knezoškofijsko palačo
uri popoldne
Častite članove vseh narodnih
druzih drustev uljudno vabimo
sprevoda visokospoštovanega nepozabljivega nam oceta in Ijubljenca naroda sloven skega udeležé v obilném ste vilu.	.
Ljubljani
novembra 1881.
Odbor
Odbor
Narodne čitalnice Ljubljanske
Matice Slovenske
i.- %
Sprevodni
red
za pogreb gospoda dr. Janeza viteza Bleiweisa-Trsteniškega 1. dne decembra.
lastne hiše pokojnega pred knezoškofijsko palačo , po giavnem
ačeve hiše
Sprevod gre ob 4. uri popoldn
starem trgu, čez Šentjakobski most, po bregu, Turjaškem trgu, gosposki ulici, memo gledišča, Ovij
ini in
čitalnice, po Dunajski cesti v cerkev sv. Krištofa in od tod na pokopališče
okolice vami (
voj
Crni prapor
sè križem
Godba
Nosilci vencev.
okol sè zastavo
Ljubljansk meščan se svečo
tuja
Trij
župani iz Ljubljanske
Národna društva
?
in Ljubljanska, sè svojimi zasta
Matice slovenske in Ljubljanske čitalnice)
Ljubljanska požarna straža
Društvo Kranjskih
ških veteranov
10
Gospodi
z vencem
11
14
Deputacija gospâ. 12. Red usmiljenih sester. 13. Preč. oo.
Ljubijansk meščan, ki nosi redove pokojnega
i	* » •	*	11*	w V	•	•	1	I 1 • UV
15
Preč
frančiškani in drugi redovniki.	v
Truplo pokojnega nosijo župani iz ljubljanske okolice; meščanje in kmetski župani se svečami
duhovščina
16
18
Citai
Ljubljanska
19
Matica slovenska
20
Glavni odbor kranjske kmetijske družbe
17. 21
kranjskih zdravnikov. 22. Vrhovni državni, civilni in vojaški dostojanstveniki. 23. Deželni odbor Kranjskj žavni in deželni poslanci. 24. Mestni zastop Ljubljanski.' 25. Kranjska trgovinska in obrtna zbornica. ;
26
Rodbini Društv
, dr
Urad
i
27
DomaČi in tuj
posli
28. Ostalo žaluj
občinstvo
Društva se zberó točno ob, 3. uri popoldn
na
telji sprevoda
Franc D o b e r 1 e tFranc D r e n i k,
Jožefovem trgu pred staro hranilnično hišo
Redi
Josip Pfeifer, Hugon Turk in. Ignacij Valent
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer
Tisk in založba
Blaznikovi nasiediiifci v Ljublj