Z69. Stnilka,
I liillliil, i ptttfe, 8. Mtenbra 1012,
XLV. IbIo.
^^                   m                         .^flHI^k.        ___m|m|^_.    _^^^^^^^^^^            _      —|            v   ^^                                                fljHBBHI                      ^^^^B     H      ■          ^^■■B                          ^fcw              .^fl l^hv                        ^^.
.Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen:                        v upravništvu prejeman:
C^Io leto.......K 24-—           celo leto.......K  22*—
pol leta......   .    .  12-—           polleta........   11 —
četrt leta     .......    6*—           četrt leta     .••....    5*50
na mrsec    •   •••*•    .    2*—           na mesec     .   .        •   •   .    .    1*90
Dopisi naj se franki raja   Rokopisi se ne vrača jo. Uredništvo:  Knaflova ulica *L 5   v nritličju) levo. telefon *L 34.
Iskala vsak dan svaćer isvaeamai nedelja le praamlka.
lnserat.   veljajo,   oe te ros topna  petit   vrsta za enkrat   no   14 vin.,  za  dvakrat po
12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin   Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večjih inserctjah no dogovoru.
Upravništvu nai se pošiljajo naročnine, reklamacije,   nserati itd. to ic administrativne stvan.
----------------   Posamezna številka velja 10 vinarjev.   ----------------
Na pismena naročila hrez istodobne vpostatve naročnine se ne ozira. ..Nerodne tiskarna" telefon st 85.
.Slovenski Narod*  velja po pošti:
za Avstio-Ogisko:                     t                       za Nemčijo:
celo leto......K 25*—          celo leto      ......K 30"—
pol leta  ....   i   .   .    .  13*—
četrt leta     .♦.„..    .    6*50             za Ameriko in vse druge dežele:
na mesec     ......    ,    2*30          celo leto .    .   .        ...   K 35*—>
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovot dopisnica ali znamka. Upravnistvo ispodaj, dvorišče levo)   Rsaflova ul*ca'št. 5 telefon št. 85
Strah pred Slovani.
Dunaj, 21. novembra.
Pred par dnevi smo priobčili intervieu z nemškim politikom, ki nam je razkril nekatere onih tajnih povodov, ki v veliki meri vplivajo na politiko naše monarhije napram balkanski zvezi oziroma Srbiji.
Nemški politik je priznal, da igra strah pred Jugoslovani in Slovani -ploh v tej politiki izredno važno vlogo. Slovani postajajo vsled balkanskih zmag predrzni, njihove politične aspiracije so vedno večje, zlasti Jugoslovani se hočejo znebiti madžarske in nemške nadvlade in če bo naša sosedinja velika in močna M-bija, potem ne bo dolgo trajalo in v celi monarhiji se dvigne vedno sa-mozavestnejše Slovanstvo ter bo hotelo preurediti državo na način, ki bi zadjal nemškemu Dunaju in madžarski Budimpešti smrtni udarec. Slovani monarhije bi štrli dualistični si-B . . .
Pod vplivom te    argumentacije se giblje naša politika na zunaj, ker smatrajo naši državniki  Avstrijo še vedno za nemško-madžarsko    drža-. ter domnevajo, da pade monar-:i, čim se poderejo nje    dualitični ^ebri.   To so ljudje, ki bi imeli   skr-za bodočnost države, ki pa    so fako malodušni. da se ne upajo oddaljiti od sistema, ki smatra Slovane  za quantite  nesrligeable.    niti    za korak. V teh resnih časih, ko vstala na Balkanu mlado in krepko življenje,  ko  se gradijo  tam    doli    nove .ržave.  nima naša  država  državni-. ki  bi  v trdnem  zaupanju  v bo-čnost monarhije znal in si upal poviti tudi pri nas nove in trdnejše *emelje bodočega razvoja.
Vse je prepričano, da    so    tolikih zmag deležni tudi avstrijski vani — coda vse je zmedeno in si ve pomagati.
Povsodi opažamo, da se vrača-3rža\Trki in po!it?ki k zastarelim :e;pom in sredstvom, ki so se že ^davnej pokazala iluzorična.
Z ozirom na Jugoslovane mora
dobiti  monarhija  na   privlačnosti,
čerai poudarja! vitez Bilin^ki. Ta
iačnost obstoji za enkrat v tem,
imamo na Hrvaškem Čuvaja, da
unijo v  Dalmaciji  po špijonih  in
"cdentistih, da  kaznujejo manifesta-
e za balkanske Slovane kot drža-
vi sovražne demonstracije, z razpuščanjem občinskih zborov, da aranžirajo v Sarajevo muslimanske proteste proti Srbom, v Ljubljani nas vi-gilirajo, kakor čredo sumljivih subjektov in preganjajo časopisje ... Na Dunaju so spustili z verige svoja najhujša tiskarska ŠČeneta, ki se drug drugega prekašajo v lažnjivih, izmišljenih poročilih o Srbiji, ki od dne do dne ostrejše hujskajo na vojno: vse v smislu besed grofa Berch-tolda. da je potrebno postaviti avstrijsko - srbsko razmerje na podlago medsebojnega zaupanja in prijateljstva.
In naši politiki! Posl. Smodlaka je v delegaciji poudaril, da zahtevamo Jugoslovani le svoje pravice, da | nočemo nikogar oškodovati. Nemci pa so od strahu zblazneli. V Budimpešti objema Dobernis grofa Tiszo ter pledira za obnovljenie madžarsko - nemške zveze, ki bi naj zasi-gurala obema narodoma še naprej gospodstvo in oblast nad ostalimi. Na ulicah izbruha nemška zavist v burnih demonstracijah za vojno proti Srbiji, ter v besnih klicih proti balkanski pakaži' — katoliški ude-ležniki evharističnega kongresa in nacijonalni losvonromovec sta zopet enkrat solidarna. In mirno pripuščajo oblasti, da dolžijo razni nemški politični provokaterji, poslanci in druge avstrijske Slovane veleizdaje ter slave sebe kot vzdrževatelje in edino op^ro države ...
Tako Izgleda stvar pri nas v tem resnem trenutku, ki ie no sodbi razumnih in treznih lindi tudi za Avstrijo zgodovinskega  pomena.
Volna no Balkanu.
Vojna  se   nada!h«je.
Iz Carigrada poročajo, da je Boisrarr-ka zahtevala od Turčije, da nai se Turčija odpove vsej svoji evropski posesti.
Turški ministrski svet ;c te bolgarske pogote ba?e odklonil in sklenil, voino nada'jevati.
Porti blizu stoječa oseba, ki je baje dobro podučena o posvetovanjih turškeea ministrskega s eta. je izjavila, da bi bHa porta pač riprav-ijena zapustiti Odrin. Skader in Janino, kakor bi sp?oh priznala določbe pocodbe iz San Štefana, če se zajamči Turčiji  mena posest vzhodno  od
črte Midia (ob desnem bregu reke Erkeni) do izliva Marice in bi Bolga-ri ne vztrajali na zahtevi, da korakajo v Carigrad. Glavni pogoj Turčije bi bila avtonomija Albanije, glede katere bi morale države Balkanske zveze izjlavitl, da je ne zahtevajo za sebe. Tudi kontribucije bi Turčija najbrže ne plačala in zapustila črto pri Cataldži samo, če sovražnik ne zahteva preveč. Ce je tudi težko bojevati se s sovražnikom, ki triumfi-ra in ki ima nevarnega zaveznika, kolero, bo vendar Turčija s^daj nadaljevala svoje operacije. Vojn ; ladje so za Turke velika opora. Nove turške čete bodo poskusile prijeti Bolgare od zadaj (?)
Balkanska zveza.
y>Jugoslovanska korespondenca« poroča o razgovoru z nekim aktivnim bolgarskim diplomatom glede prihodnjega razmerja med balkanskimi državami sledeče:
»Prav nič čudno se nam ne zdi, če evropski listi vedno iznova pišejo o nesporazumljenju med državami Balkanske zveze. Vzrok, zakaj se pojavljajo take vesti,"je jasen: V Evropi se še niso sprijaznili z mislijo, da so ugasli gotovi stari spori in sklepajo iz teh starih sporov, da se morajo pojaviti novi. Zlasti razmerje med Bolgari in Grki se je zdelo ob izbruhu vojne še popolnoma staro in neprijazno. Sedaj seveda govore o sporih v Solunu. Kar se tiče Soluna, je treba poudariti, da ne bodo vojaki zcrlsaU nove razdelitve posesti na zemljevid Balkana.«
Podobno se je izrazil tudi bivši tajnik kralja Petra, Nenadović, čegar izvaianja prinaša >Pester Llovd-:
Pogodbe med balkanskimi državami so popolnoma gotove. Dosegel se ie popolen sporazum. Nasprotja so se mosja nojav^ati samo tako dolgo, dokler niso bile razdeljene interesne s?ere. Ko na ie bilo določeno, da dobi vs?kn drsava svoi delež, so <=c nasprotja izravnnJa. Nenadović ima, da bo Balkanska zveza še dolgo obstojala. Ce se posreči resiti mirmm potom zadevo med Avstro - Ogrsko in Srbijo, oziroma Balkansko zvezo, so bo Srbiia gotovo potrudila, da sklene ugodne trgovinske pogodbe z monarhijo. Ogrska je naravni trg za Srbije in tudi Ogrska bi mogla zlasti s Srbijo d lati dobre kupčije. Napada od zunaj se ne boiimo, toda tudi
mi ne bomo napadli   Avstro - Ogrske.
Grški uspehi.
Prestolonaslednik Konstantin brzojavija v Atene iz Banice dne 20. t. m.: Moja armada se \e razvila po prekoračenju gorskih prelazov pri Goričanih in Kirli Derventa na črti Tamberdani - Florina. Del turske armade, ki so jo Srbi pri Bitolju razbili, in kateremu so odrezali umikanje proti Resni, se je umikal v neredu čez Florino. Danes sem odrezal one turške čete, ki niso imele več časa, da bi se umaknile, pri čemer smo vzeli Turkom mnogo municije in vojnega materijala. Turki, ki so se umaknili čez Florino, štejejo nad 30.000 mož.
*
Turška vojna lad?a potopljena.
Cez Trst prihaja zeio zanesljivo poročilo, da ie neka bolgarska torpe-dovka potopila turško vojno ladjo »Hamidie«, ki je križarila pred Varno. Ladja ^Hamidie« je ena najmodernejših turških ladij in je bila zgrajena na Nemškem, oziroma kupljena od Nemčije ter je igrala še pred par dnevi veliko vlogo v bojih pri Cataldži, kakor je znano tudi našim čitateljem.
Kritičen dan.
Pod tem naslovom z dostav-kom: »Povečana napetost z Rusijo« poroča včerajšnja večerna številka »Zeit« iz posebnih budimpeštanskih krogov doslovno sledeče:
»V tem kritičnem tednu se more smatrati današnji dan (t. j. 21. t. m.) za posebno kritičen. Skoro bi se lahko reklo, da se je čez noč situacija popolnoma spreobrnila. Med tem, ko se pogajanja s Srbijo, od koder se je zdelo, da najbolj grrozi vojna nevarnost, razvijajo precej ugodno, se je naše razirerte z Rusijo bistveno poslabšalo. Krinke so padle, prijateljska zatrdila r. Sazonova so se v očigled resnosti situacije izkazala kot hlinjcnie. Varajoča i?ra med oficial-no mirovno in poloficijalno ter ne-oficijalno vojno politiko je razkrinkana.
Gotovo je, da ruski poslanik v Belgradu slej kot prej ne dela samo proti nam, marveč da to dela s privoljenjem svoje vlade. G. Hartwig konterkartira vsa naša podvzetja   v
Belgradu. Srbska vlada sama na sebi bi bila dostopna pametnemu presojanju. Dokler govori naš poslanik, g. Ugron. sam s srbskim ministrskim predsednikom Pasićem, se pogajanja razvijajo popolnoma zadovoljivo. Potem pa vedno zopet poseže g. Iiartwig vmes in se mu posreči pregovoriti srbsko vlado, da naj se ne uda. Tako je bilo tudi pri zadnji de-marši, ki jo je podvzel g. Ugron pri g. Pasiču. Posledica tega je, da stojimo s Srbijo, ko smo že napravili začetek za edinstvo, zopet tam, kjer smo stali začetkom tega tedna. Razloček je samo ta, da sedaj vemo za vzrok tega odpora Srbov. Ne v Belgradu, marveč v Petrogradu je iskati nasprotnika vseh mirovnih stremljenj naše vlade.
Ta ne ravno razveseljujoča vest se je raznesla tekom današnjega dopoldneva v poučenih političnih krogih. Tudi cesar se je baje izrazil danes napram osebam, ki jih je sprejel, zelo resno.
Vest o pooštrenju situacije ie prodrla tudi v kroge delegatov. Tu pa se kolportira še ne kontrolirana vest, da poskuša Rusija zbližanje z Romunsko in da obljubuje Romunski v slučaju, da pristopi k tripelententi Bukovino in Erdeljsko. Vest je pač v te] decidirani obliki težko resnična. Da se pa kolportira in da se ji verjame v krogih delegatov, je treba vendar tu omeniti kot simptom obstoječih razmer.
*
Bolgari pri Cataldži.
Znameniti angleški vojni poročevalec B a r 11 e 11 je bil v nedeljo in v ponedeljek očividec bojev med Bolgari in med Turki pri Cataldži. »Daiiv Telegraphu« ie poslal dve brzofavki, a druga, oddana 18. novembra je prišla prej v London, kakor prva. Glasi se:
Danes ob 5. zjutraj ni bilo na celi fronti bitke slišati ne enega strela. Ta tihota je trajala več ur. Zdelo se je, kakor da je bilo naenkrat konec vojne. Toda iz Hademkoja došel orožnik mi je prinesel povelje, da moram nemudoma oditi v Ca^;^ Rekel mi je, da se začne turška armada vsak čas lahko umikati, zakaj ponoči da se je zgodila še druga nesreča. Drugih pojasnil mi ni mogel dati.
Namesto da bi se bil vrnil v Carigrad, sem šel novic na bojišče.
LISTEK.
Sapho.
Slike iz pariškega življenja.
Francoski spisal Alphonse D a u d e t. Prevel Oton Župančič.
(Dalje.)
> Fani... Odpotovala bova.
Najprej je mislila, da se šali, da bi jo izkušal. Toda čisto natančne podrobnosti, ki jih je začel praviti, jo hitro prepričale o nasprotnem. V Arici je bilo mesto izpraznjeno; on da bo prosil za to službo. Stvar bo trajala približno štirinajst dni, rorej bosta prav zložno lahko pripravila svoje sivari...
»In kaj bo s tvojo ženitvijo?* t črhni mi več o tem... kar ie, to je, in se ne da več popraviti... Dobro vem, da je vsega konec, od tebe se ne morem več odtrgati.
»Revček ubogi!« je spregovorila z otožno, nekoliko prezirno milino. Nato je dvakrat, trikrat puhnila dim in pristavila:
»Ali je daleč ta dežela, ki o njej govoriš?«
»Arica?... zelo daleč... na Peruanskem ...« Potem pa čisto po-tihem:
»Tja ne more tvoj Flamant za teboj...«
Zamišljena in kakor v sanjah ie sedela, zavita v tobakov dim. On jo je držal za roko, jo božal po golem laktu: enakomerno šumenje snega tajaiočega. zunaj okoli male hišice, ga je uspavalo, zaprl je oči in se je polagoma pogrezal v blato.
XV.
Ves vznemirjen, kakor v mrzlici, v mislih že na parniku in na morju, kakor vsi. ki se odpravljajo na daljno pot, je Gaussin že dva dni v Marseillu. in pričakuje Fani, da bi se z njo vkrcal. Vse je pripravljeno, za prostore je že poskrbel: dve kabini prvega razreda za ariškega podkonzula, ki potuje s svojo svakinjo; in on koraka po hotelski sobi sem in tja, ves koprneč v dvojnem pričakovanju: svoje metrese in odhoda ladje.
Mora letati po sobi in se pregi-bati na mestu, ker si ne upa na cesto. Ulice se boji kakor zločinec, kakor begun, marseljske ulice, mrgoleče in bučne, kjer se lahko prikaže vsak hip izza vsakega ogla njegov oče, ali stari Bouchereau: kar po rami bi ga potapljal, ga prijel in od-vedel nazaj.
Zapre se, je v svoji sobi, niti k table d1 hote ne gre. čita, a oči ne slede, vrže se na posteljo in se kratkočasi med svojo nemirno siesto s »Potopom La Perouse« in »Smrtjo kapitana Cooka«, ki visita na steni, vsa pikasta od muh; potem sloni ure in ure na lesenem, črvojednem
balkonu, za rumeno zaveso, ki je vsa z zaplatami prekrpana, kakor jadro ribiške ladje.
Njegov hotel, »Hotel pri mladem Anaharsidu«, katerega v naslovniku slučajno najdeno ime ga je zapeljalo, ko ie določal, kje se s Fani sestaneta, je stara, ne kdovekako sijajno opremljena, tudi ne posebno snažna gostilna; a gleda na luko in morie in na pot. In pod oknom papige, kakaduji. ptiči z južnih otokov s svoiim neprestanim cvrčanjem, pod milim nebom razstavljena štacuna ptičarja, čigar visoko zložene kletke pozdravljajo vsako jutro mladi dan s pragozdnim vriščem, ki ga, čim bolj se dani. tembolj preglušuje ropot dela v luki, ki se ravna po velikem zvonu cerkve Notre - Dame de la Garde.
Zmeden direndaj kletvin v vseh mogočih jezikih, kričanje mornarjev, težakov in školjkarjev. in vmes razbijanje kladiva z ladjedelnice, rožljanje žrjavov, zvonko odmeva-nje tehtnic zadevajočih se s svojimi skodelicami ob tlak. zvonci na krovu, žvižganje strojev, enakomerni šum sesalk, pljuskanje vode, sikanje sopara, ves ta trušč s podvojeno silo odbija kipeče morje, odkoder se dviga od časa do časa hripavo rjovenje, sopihanje morske pošasti — velikanskega pr.ekomorskega parni-ka, ki je odrinil na široko morje.
Pa tudi duh spominja daljnih dežela, nabrežij, ki so še bolj solnčna, še boli vroča, nego je to-le;   santa*
lov. kampečev les, ki ga razkladajo, limone, oranže, pistacije, bob, ara-hide, vsa ta ostra vonjava se dviga in vstaja, kakor eksotični vrtinci prahu v ozračje, prenasičeno s slano vodo, žganimi" zelišči, kadečimi se tolščami Cook - housa.
Proti večeru se ta hrup poleže, gosti, težki vzduh pade k tlom in se razpuhti; Jean, ki ga je mrak pomiril, je potegnil zastore kvišku ter se zazrl v črni, spavajoči pristan pod križajočimi se jambori in prečmmi drogi, prepetimi vrvmi in lestvami; tišino trga samo pluskanje vesla, iz dalje lavež ribarskega psa. in široko, Čisto široko naokrog meče planier-ski svetilnik v presledkih dolge ru-deče ali bele žarke, ki sekajo nočne sence in kažejo v bliskovitem po-švigavanju obrise otokov, utrdb in kleči. In ta žareči pogled, ki vodi na tisočero življenj tam na obzorju, je tudi pot, ki ga vabi in mu daje znamenja, ga kliče z glasom vetra, z bučaniem širnega morja in predirlji-vimi žvižgi parnika. ki stoka in so-piha neprestano na istem mestu.
Se štiriindvajset ur pričakovanja: Fani ne more priti pred nedeljo. Te tri dneve, za katere je prišel prezgodaj na sestanek, bi bil moral preživeti pri svojcih, moral bi jih bil posvetiti svojim dragim, ki jih sedaj bogve koliko let ne bo videl, a'* celo nikdar več; toda takoj tisti večer, ko je prišel v Cast^let, in je oče izvedel, da je Jean svojo zaroko raz-drl, in je tudi slutil,   kaj   je   temu
vzrok, sta imela oče in sin hud, strašen razgovor.
Kaj smo pravzaprav mi, kaj naša najvažnejša, srcu najbližja Čustva, če udari srd med dvoje bitij iste krvi in istega mesa, in iztrga in raznese vso njih milino, vse prirodne, tako globoko vkoreninjene občutke s slepo, neodoljivo silo, kakor kitajski tajfun, ki se ga najbolj utrjeni mornarji ne upajo spominjati in pravijo s pre-bledelim licem; »Ne govorimo o tem . . .«
Nikdar ne bo govoril o tem, ali pomnil bo svoj živ dan strašni prizor na casteletski terasi, kjer mu je tekla srečna mladost, pred tem jasnim, pokojnim obzorjem, pred temi smrekami, mirtami in cipresami, ki so obkrožale nepremične, zgražaje se, očetovo kletev. Vedno mu bo ostal pred očmi visoki starec s krčevito drhtečimi ustnicami, ki je stopil proti njemu s sovraštvom na ustnicah, s sovraštvom v očeh, in izrekel besede, ki jih ni mogoče odpustiti, podeč ga od hiše v nečast in sramoto: »Pojdi, le pojdi s svojo vlačugo. za nas si mrtev! . . .« In mali sestrici, ki zaže«-neta rik, se plazita po kolenih po terasi, in prosita milosti za svojega velikega brata ... In Divona, vsa bleda, ki ga ne pogleda, mu ne reče niti besede za slovo ... In tam zgoraj, za oknom, izprašuje bolnica s svojim milim, preplašenim obrazom, zakaj ves ta hrum in kako da njen Jean tako naglo odhaja, in je niti ne poljubi. (Dalje prihodnjič.)
Stran 2.
SLOVENSKI NAROD.
269  ŠtCV.
Ko sem se približal bojnemu tolju, sem zaslišal grmenje topov, ^rej ga nisem mogel slišati, ker je divjal nasproten veter.
Prišedši na griče, pred katerimi je bila armada, nisem v začetku mogel ničesar razločiti, ker je megla zakrivala vojaštvo. Ni se videlo niti dima šrapnelov, ki so razpokah na vseh straneh, samo rdeči blisk pri eksploziji se je razločil.             #
Ko se je megla razgrnila, sem mogel zapaziti, kake premembe v pozicijah so se zgodile ponoči. Vse utrdbe, ki stoje v ospredju in tvorijo skrajno obrambo centruma linije pri Čataldži, so padle Bolgarom v roke.Bolgari niso koncentrirali svoje artilerije na sovražnika, marveč so od zavzetih pozicij obsipali s točo šrapnelov obrambno četo pri Ha-demkoju in na levem turškem krilu.
Kmalu potem mi je neki oficir povedal, kaj se je zgrdilo. Ob 1. uri zjutraj so Bolgari koncentrirali svojo infanterijo proti prednjim utrdbam in začeli naskok, ki je imel odločilen uspeh, zakaj po tričetrt ure trajajočem srditem boju z bajoneti so zavzeli vse utrdbe. To je bila tista nesreča, ki jo je bil omenil orožnik.
Bolgari stoje zdaj na gričih, kjer se nahajajo glavne obrambne Unije turške in so v položaju, da se lotijo turškega središča pri Hademkoju. A kar je še huje od tega, je to. da Bolgari lahko obidejo levo krilo turških pozicij.
Zavzemši predne utrdbe, so Bolgari ves ponedeljek posvetili strahovitemu bombardiranju drugih turških utrdb. Vrh tega so, z namenom, demoralizirati turško vojaštvo, streljali tudi na polje, kjer so 1 ili razpostavljeni Turki. V prvih jutranjih urah ni imelo to uspeha zaradi megle, a pozneje je postalo streljanje precizno in je imelo strašne uspehe pri prvem voju turške armade.
En oddelek za drugim je zapustil bojno linijo in hitel, da se spravi na varno. Nihče ni skušal vojake zadržati in kmalu so se začeli celi bataljoni umikati in skoro na to se je zdelo, da zbeži cel voj v popolnem neredu.
Vse jutro je turška artileriia le redkoma odgovarjala na sovražnikovo streljanje, morda ker ni hotela izdati svojih pozicij, morda tudi. ker ni imela dosti municije.
Kaže se. da so bili boji v nedeljo in v ponedeljek.
Na levem krilu, kjer je bil boj še hujši, so Bolgari zavzeli pozicijo pod griči, ki leže južno od Čataklže. V nedeljo zjutraj so začeli predne turške utrdbe strahovito obstreljevati, a niso mogli Turkom storiti posebne škode. Pozicija bolgarske artilerije v dolinici Hademkoj ni lahka, kajti izpostavljena je ognju turške artilerije. ki je nameščena na višjem terenu. Zaradi tega so Bolgari svojo artilerijo umaknili iz večine dolinice na pozicije, ki jih je že prej zavzemala.
*                  *
Veličina Bolgarske.
Pod tem naslovom piše najuglednejši angl ški list »Times«:
-Ena najznamenitejših črt v tej znameniti vojni je tajnost, s katero se vodijo vojne operacije.
Nihče, razen onih. ki so v vcini, ne ve, kaj se je doslej zgodilo in kaj se godi sedaj. Samo eno se ve, da balkanski narodi zmagujejo.
In zdi se, da je samo to. za kar se prebivalstvo zanima, da izve.
Celo tisti, ki so sami udeleženi pri spopadih in bitkah, ne vedo drugega, kakor kar se je zgodilo v njihovem lastnem oddelku.
Prebivalstvo je zadušilo vse svoje osebne in domače interese. Vse je v skrbeh samo za uspešni izid narodne akcije. Vojna uprava ne izdaje nobenih obvestil o izgubah, nobenih zaznamkov o mrtvih in ranjenih.
Vsak Bolgar ima vsaj enega, ako ne več svojih bližnjih v ognju, toda nihče ne zahteva, da bi mu dali o sorodnikih izvestja, nihče se ne pritožuje, da se takšna izvestja ne dajejo.
Spoznal sem Bolgara, ki ima v armadi tri brate. Eden izmed bratov je general, aH ta ne ve, kje se nahajata brata, ali sta živa, ali mrtva.
Kamorkoli stopite, nikjer ne vidite življenja.
Polja so opuščena, vasi so prazne, prazna so mesta. Več kakor polovica prodajalen je zaprtih. V hotelih in kavarnah je malo služničadi, a še to so tujci.
V brivnicah vam strežejo dečki. Na ulicah vidite semtertja* kakega izvoščka - starca. Na kolodvorih ni vratarjev. Nobenih drugih vlakov ni opaziti, kakor brezkončno procesijo vojnih vlakov, ki vozijo vojake, municijo in živila.
Železniške postaje so se izpre-menile v taborišča. Vsi potniki so oboroženi. Vsi, ki so sposobni nositi orožje, so poklicani pod orožje in sedaj se vojaška uprava že pripravlja, da pokliče na bojišče 16 do 171etne mladeniče.
Nihče ne ve, kam bo odšel, nikomur ni znano, kam je kdo odšel
Zelo malo pisem so prepustili skozi fronto, a še na teh ni označen niti kraj, niti datum.
Samo ob obmejnih točkah pn Jambolu in Mustafi paši lahko človek opazuje življenje naroda, ki je tu zbran iz vseh krajev in kotov Bolgarske.
Človek se enostavno ne more načuditi, kako je mogoče, da je na svetu toliko volov in bivolov.
Ves dan in dan za dnevom stopajo brezkončne procesije preko zgodovinskega mostu pri Mustafi paši; most je zgradil sultan Sulej-man kot glavno pot na zapad, a sedaj služi za izhod na iztok.
Tisoč in tisoč ljudi, vozovi streljiva, topov in živil izginjajo za vrstami gomil v globoko molčečnost . . .
Še boli se začudite, Če opazujete ranjence.
Večino teh morajo prepeljati od fronte do železnice na volovskih vozovih, ki se komaj gibljejo, ko se po-mičejo po cestah, kakršnih si mi v Angliji niti predstavljati ne moremo. Ob deževnem vremenu tvorijo te ceste pravcata blatna jezera, v katera se vozovi ugrezajo do osi, ob lepem vremenu pa so te ceste zavite v oblake prahu.
Lahko ranjeni," zlasti oni, ki so ranjeni na rokah, stopajo kraj vozov, v katerih težko ranjeni tovariši leže ria slami.
To, kar me najbolj preseneča, je, Ja ne slišim nikjer vzdihovanja in jemanja.
Ti bolgarski kmetje imajo v sebi mnogo stojicizma iztočnih narodov. Samo, ko prispo v dolino reke Marice — s temi potujem tudi jaz — in ko zaduhte vonj bližnje vode, takrat dvignejo glave, oči se jim zaiskre in kak usmiljeni samaritan jim prinesj iz struge čašo žolte vode.
Bil sem tudi v bolnišnici sami. Da so bili boji strahoviti, to se opaža na ranjencih samih. Videl sem *am vsake vrste ran: o J krogel, od granat, od bajonetov, od sabelj.
Videl sem Bolgara, ki je ranjen . glavo. Ko je prišel k njemu zdravnik, mu je nekaj zašepetal na uho. Rad bi vedel,« mi je tolmačil zdravnik, »kdaj bo zopet sposoben, da se vrne v bojno vrsto. Siromak ne ve, da mu v sosednji sobi leži ranjen tudi sin.
V dvorani, kjer se izvršujejo operacije, sem spoznal mladega Srba.
Na pol leže. na pol sede je opazoval kirurga, ki se je pripravljal, da mu amputira nogo. Že enkrat je zdravnik preiskal nogo. potem pa je glasno šepnil: -Brez vsake nade!« Toda mladi Srb je ostal docela miren in prosi samo, da mu dado smotko.
Videl sem mladega bolgarskega častnika, ki je imel 13 ran. Prišla ga je obiskat njegova mati.
Sedla je ob postelj brez solza v r.~eh, nema od bolesti ter mirno gledala, kako so sestre prevezavale strašne rane njenega sina. Rekli so mi. da ie to vdova, ki ima še dva sina na bojišču.
Ko pišem te - le vrstice, čujem pesmi novih tisočev Bolgarov in Makedoncev, ki hite na bojišče . , .«
*
Iskrene bratske besede.
Prof. An t. Bezenšek.
Ali stoj trdo,
ali begaj na  brdo'
Bolg. narodna poslov    i.
v celi sedanji vojni so poka/ali Bolgari, da znajo trdo stati. A takih, ki bi se ne znaii trdo držati, ne potrebujejo v svojih junaških redovih. Taki so v redovih protivnikov.
*Trd bodi, neizprosen, mož jeklen!" pravi tudi znani naš slovenski pesnik. To je jako lep svet. lepo načelo, ki se pa žalibog pri nas Slovencih ne čisla dovolj.
Pred dvema letoma je bivai bivši minister in sedanji predsednik Narodnega Sobranja g. dr. Stojan D a n e v s svojo rodbino na našem krasnem Bledu na letovišču.
To je isti Danev, ki je bival ravnokar v važni misiji na Dunaju in Budimpešti.
Ko se je bil vrnil z Bleda v Sofijo, srečala sva se v knjigarni Čipe-vej. Precej me nagovori in začne pripovedovati o krasoti tega kraja in ves navdušen hvali blago slovensko ljudstvo na Bledu in v celi okolici, koder je potoval. Reče mi: »Kako je vrlo, in blagosrčno vaše slovensko ljudstvo; samo, da je mehko — pre-tnehko.«
Bolgarski državnik je imel prav. Mi smo premehki, ta črta v naši nravi je podedovana od naših dedov in pradedov. kateri so bili trpini in tla-čani oholih nemških vitezov. A še naši očetje in mi sami stojimo vedno pod vplivom oholih in predrznih Nemcev in Italijanov, kateri nas smatrajo kot »inferiorno raso«. A kmalu— ko se zdani na Balkanu, bodo gledali na nas kot nevarne tekmece* in bodo postali vsled tega le predrznejši sproti nanu
Dobro bi torej bilo, ako bi mi uvaževali gornji lepi nasvet našega pesnika, in ako bi premišljevali o iskreno izraženem mnenju veleče-njenega bolgarskega državnika in velikega prijatelja Slovencev in sploh Slovanov.
Ravnokar čitam v listu »Blga-rija« glasilu rusofilske stranke Danev a, Ljudskanova in dr.) (dne 16. t. m.) uvodni članek, pisan od prof. Vladislava Šaka, bivšega mojega tovariša, zdaj dopisnika lista »Ceske slovo«, z bojnega polja.
Tam nahajam nekatere ideje in nasvete, kateri so sicer v prvi vrsti Cehom namenjeni, a bi mogli »muta-tis mutandis« veljati tudi za Slovence.
Predvsem pa naj povem, da pisatelj onega članka nikakor ne spada k mehkonravnim možem, in je prav zaradi svoje iskrenosti in trde značajnosti moral že v življenju marsikaj prestati.
A svet, ki pride od brata je vedno treba ceniti.
»Omnia probate, et qual bona tenete« (Poskušajte vse, in kar je dobro zadržite) to je znano krščansko vodilo.
»Pridite sem — piše prof. Š a k med drugim — in učite se!
Tukaj je resničen demokrati-zem. V njem je moč, v njem Je zalog močne bodoče velike Bolgarije. Ovčar in učenjak, vsi so tukaj ravni, vsi so samo Bolgari. Oni so pravi Slovani, kateri ne trobijo o slovan-stvu samo pri bogato obloženih mizah, pri polnih kozarcih v milo do-nečih zdravicah in gladkih »govo-rancijah«.
»Tukaj so narodnjaki v pravem pomenu besede.«
Toliko v preudarek.
->Sapienti sat<, ali kakor se pravi po ruski:   »umnomu, malko  dov-
ljejet.«
«                  *
*
Crnogorske vesti.
(Od našega   posebnega   poročevalca.)
C e t i n j e ,  18.  novembra.
Turški poskus vzeti Crnogorcem Meduo.
Včeraj smo poročali, da so kolone desnega krila generala Mitra Martinoviča zavzele S. Giovanni di Medua in da se je sovražnik iz tega mesta umaknil v smeri proti LjeŠu. Kot javlja danes popoldne brzojavka, so poskušali včeraj, 17. t. m. Turki, pojačeni s četami iz Lješa in Skadra, da zavzamejo zopet pozicije nad S. Giovanni di Medua. Okoli poldneva je napadla ta sovražna sila črnogorske predstraže, da iztrga izgubljeno luko iz Črnogorskih rok. Napad je bil silen. Turki so napadli tudi z artilerijo in sicer z dveh strani: z Lješa in z brega Drina. Streljanje iz pušk in mitraljez je trajalo nekoliko ur. Naenkrat razobesijo Turki bele zastave z namenom, da preva-rijo, in v nekoliko se jim je to tudi posrečilo. Črnogorska vojska je mislila, da se hoče neprijatelj udnti: toda ker ve iz skušnje, da mu ni mnogo zaupati, je čakala pripravljena za borbo. Ko so Turki izpalili, so jih Crnogorci pokosili, kot pravi uradna brzojavka, da so prve vrste popadale kot snopje in da se niso ustavili prav do Lješa. Imeli so mnogo mrtvih in ranjenih. Crnogorske izgube so relativno majhne, a njihovo število se ne objavlja. — Ista brzojavka naznania k sklepu skorajšen napad na L:eš.
Crnogorski »Rdeči križ«.
Od vseh strani sveta dohajajo prispevki za črnogorski »Rdeči križ«. Ni je menda dežele, ki bi ne prispevala za pomoč ranjencev. Povsod se najdejo človekoljubne duše, povsod prijatelji junaških bo-rilcev. Doslej se je nabralo 188.913 K 08 vin. Res je na prvi pogled ta vsota velikanska, toda velikanski so tudi izdatki »Rdečega križa«. Število ranjencev je veliko, ne samo črnogorskih, nego tudi turških, za katere mora ravno tako kot za svoje skrbeti Crna gora, oziroma njen »Rdeči križ«-. Zdravila, hrana, postrežba, prevoz ranjencev v bolnice in odtod domov ali nazaj na bojno polje, obleka in obuvalo in na stotine drugih znatnih izdatkov, za vse to mora skrbeti Rdeči križ<. Upravičeno se pričakuje, da se prispevki zanj ne bodo zmanjšali, nego še povečali.
*                  *
Vzroki turških porazov.
Vzroke turških porazov je razrešil dobro in hitro častnik, ki se ie baje udeležil poslednjih bojev pri Lile Burgasu na turški strani: Francoski topovi so, s katerimi dosegajo Bolgari svoje zmage, svoj hitri in odločni postop proti Carigradu. Da je bil to nemški častnik, ki se je tako izrazil o slovanskih zmagah, niti omenjati ni treba. Kako naj bi Slovan, po nemškem naziranju, z lastno i inteligenco, z Ustnim delom kaj tako
izvrstnega dosegel? Na severu je nemška kultura, kateri se imajo zahvaliti severni Slovani za svojo visoko kulturno stopinjo, svoj napredek na političnem in kulturnem polju, a na jugu zmagujejo francoski topovi, ki za sabo vlečejo bolgarske voje, ki izbirajo sami izvrstne pozicije in ki proti sovragu merijo smrtonosne strele! Toda, kje je hrabrost in velika inteligenca bolgarskega naroda* ki je žrtvoval toliko junaških bojevnikov svoji domovini? Toda, pustimo to filozofiranje, ki bi končno dovedlo k uničujoči kritiki druge vojne stranke in njenih inštruktorjev, ki so ji — seveda iz razumljivih vzrokov — priporočali topove lastnega izdelka.
Vzroke trajnih turških porazov, vzroke, da je bila cela zahodna turška armada razpršena, je treba iskati drugje. Na prvi površni pogled je to popolno nedostajanje intendanč-nih naredb. Turška vlada je koncentrirala stotisoče vojakov na bojišču v Traciji in Makedoniji, nikakor pa ni skrbela za to, da bi vojska, ki vrši težko službo, ki se bojuje za domovino, imela kaj jesti. Turška armada nima trena, zalagajo jo le s tem, kar nosijo konji in mezgi na svojih hrbtih. Da je tak primitivni način dova-žanja živil v moderni vojski popolnoma nezadosten, je samo ob sebi razumljivo. Nadalje Je treba vpošte-vati, da so kraji, kjer se vrše krvavi boji in bitke, zelo siromašni. To, kar je prebivalcem, brez razlike vere in narodnosti, pustil absolutistični režim, ni zadoščalo niti za njihovo pre-živo, tako da stotisočglava armada ni mogla prav ničesar iz njih iztisniti. Ta armada je bila nakazana edinole na dovoz živil, ki je pa popolnoma odpoveda1.
Turška vojska ni imela takoj začetkoma vojne dovolj častnikov. »Naši oddelki, broječi S00 mož,« je pravil bivši veliki vezir Ghazi Mukhtar paša, »so imeli komaj 7 častnikov, ko nam je bila vojna napovedana.« Nadaljna napaka, ki so jo Turki napravili, je bila uvrstitev krščanskih vojakov v mohamedan-ske polke. Turški vojaški krogi so upali — najbrže na nasvet svojih učiteljev — da bodo mase mohamedan-ske vojske ustrašile krščanske vojake. Kristjani pa, ki stoletja niso bili navajeni vojaške službe, so dajali s svojim obnašanjem slab vzgled mo-hamedancem, da, zavzeli so se če-stokrat s sovražnikom proti lastni vojski. Zakaj so tako postopali, se ne da popisati s kratkimi besedami — mogoče je le reči, da to postopanje ni okrepilo samozavesti turške vojske. V turških krogih naglašajo tudi to okolščino, da so bile ceste vsled slabega vremena nedostopne in da v več krajih ni dovolj komunikacij; vsled tega je trpela tudi ordonančna služba in poveljniki posameznih armad niso mogli s potrebno hitrostjo razpošiljati svojih ukazov oddaljenim oddelkom. Končno zavračajo vladajoči turški krogi glavno krivdo današnjih porazov na račun Mlado-turkov, ki so mnogo starih, zaslužnih častnikov brez povoda spodili iz služb in uvedli v armado korupcijo in politiko. V prejšnjih časih,« je pravil omenjeni stari bojevnik, »so se bavili naši častniki edinole z vojaško službo, dočim je naše mlado častništvo, ki je prišlo iz vojaških šol, hotelo posnemati častnike v Be-rolinu: po obveznih vajah so dali sablje v nožnico, njihovo delo je bilo končano.«
To vse je sicer žalosten, morda tudi resničen zagovor, ki ga Turki navajajo za svoje poraze — pri tem pa pozabljajo pravih vzrokov, ki so končno dali smrtni udarec turškim gospodstvom v Evropi. Predvsem se je treba spomniti, kako je bila Turčija ustanovljena. Divje tolpe Turko-manov so se privalile v Evropo ter z mečem in ognjem ustanavljali svoje gospodarstvo — tam, kamor so stopila kopita njihovih konj, konec je bil blagobitju in svobodi, rodoviti kraji so se izpremenili v puščavo. Ostanki krščanskega prebivalstva so ječali v suženjstvu pod težko pestjo divjega Turčina, ki je je izsesaval, ne da bi sam kaj delal. V lenuharenju in uživanju se je manjšala njegova sila in v domišljiji, da ostane njegovo gospodstvo na veke, se Turek ni brigal za vzgojo svoje rodbine. Med krščanskim ljudstvom je pa še nadalje živel spomin na izgubljeno zlato svobodo, in kdorkoli je mogel, je zagrabil za orožje proti svojemu krvene-mu gospodu. Že od parave obdarjen z večjo inteligenco, je kmalu v vsaki smeri nadkrilil Turka. Ustanavljal je šole, v katerih se je mladina seznanjala z zgodovino svojega naroda in z zahodno kulturo.
Turek pa tega ni vpošteval, zastareli predpisi korana so mu pred-stavljevali alfo in omego vse izobrazbe. Hodže in ulemi, ki so sami popolnoma neizobraženi, so vzdrževali ljudstvo v vedni temi ter mu z verskim fanatizmom vzeli naposled poslednje ostanke duševne svežosti in moči. In zdaj ie nastala katastrofa, ki so jo že   zdavnaj    prorokovali.
Večji izobrazbi, večji inteligenci krščanskih narodov, ki jih rodi ljubezen do domovine, ljubezen do rodnih bratov v boj, se ni mogla upirati surova sila neizobraženih mas, četudi bi se te morda bolj junaško bile. Vzvišene ljubezni do domovine ni moglo nadomestiti navadno povelje za boj, povelje, ki se da ljudem, ki niti ne vedo, čemu naj se bojujejo, in katerim je narodna zavest popolnoma neznan cilj. Pet stoletij je vladal Turek v Evropi, 500 let za vedno izgubljenega napredka in dela. Vsled tega ne bo nihče žaloval nad — porazom Turčije.
Štajersko.
Šoštanj. Tukaj je umrl dne 19. novembra gosp. Mihael Tajnik. Za pokojnim žaluje vsa Šaleška dolina. Bil je dolgoletni župan in častni občan velike okoliške občine, nad četrt stoletja ud okrajnega in krajnega Šolskega sveta. Prvoboritelj narodne zavesti v Šaleški dolini, ud in soustanovitelj vseh tukajšnjih narodnih društev. Vzor slovenskemu očetu in narodnjaku  bodi zemljica lahka!
Slov. Bistrica. V soboto, dne 16. novembra zvečer se je vršil v hotelu .Avstrija« ustanovni občni zbor slo-venjebistriškega »Pipca«. Zborovanja so se udeležili tudi zastopniki, oziroma zastopnice bratskih klubov v Mariboru in v Ptuju v častnem številu. Dr. Ravnik je v imenu pripravljalnega odbora iskreno pozdravil tuje goste in domače »pipčarje«, ter poudarjal, da je bilo kljub že obstoječim društvom v Slov. Bistrici potrebno ustanoviti še »Pipca«, ki bo nekaka temeljna organizacija vsega nadaljnega narodnega dela za napredek slovenskega življa v celem slo-venjbistriškem okraju. V imenu mariborskega »Pipca« je v jedrnatih besedah pozdravil novoustanovljeni bratski klub brat Pranhart, v imenu ptujskega »Pipca« pa oče ptujskih pipčarjev brat Sagadin. Po končanih volitvah je predsednik slovenjbistri-Ških pipčarjev brat dr. Ravnik s svojim navdušenim govorom izzval živahno debato, v katero so posegli bratje Sagadin, Starovašnik in Pranhart. Iz taktičnih razlogov te debate ne bomo objavljali, konstatirati hočemo samo to, da je bila debata stvarna, resna in važna, dokaz, da je pip-čarska misel vredna največjega pospeševanja. Po oficijalnem delu se je začela živahna zabava. Sodni dvor je imel obilo opravka, ker je klubov pravnik vložil celo vrsto obtožb radi prestopka klubovih pravil. Na zatožni klopi je sedel celo novoizvoljeni prezident tukajšnjih pipčarjev, ki je bil kljub spretnim besedam zagovornika obsojen na 50 vin. denarne globe. Tudi »pipčarke« iz Ptuja so bile izpostavljene strogim pogledom visokega >pipčarskega« sodnega dvora. Na ustanovnem občnem zboru »Pipca« se je sprožila marsikaka ideja. Odbor nam je pa porok za to, da se bodo te misli izpremenile tudi v dejanja.
Iz Laškega trga. Kakor smo že poročali, priredita tukajšnje »Bralno društvo« in »Ciril-Metodova podružnica« veliko ljudsko veselico v prid novoustanovljeni šolski kuhinji za revne otroke na tukajšnji slovenski šoli. Kdor pozna naše razmere, ta ve, kolikega pomena bo taka kuhinja za slovenski naraščaj. Na tukajšnji nemški šoli, ki jo obiskuje tričetrtine slovenskih otrok, obstoji šolska kuhinja že dolgo časa in le temu dejstvu se ima zahvaliti šola za svoj obstoj. Naš okoliški kmet, ki je sicer v srcu naroden, pošilja svoje otroke v nemško šolo, in če ga vprašaš zakaj, vam odgovori, zato, ker dajejo otrokom kosilo, pri vas morajo pa stradati. Res je bilo dosedaj, da so otroci na slovenski šoli morali večkrat biti zadovoljni s samim kruhom, ker toplega kosila se jim ni moglo nuditi. Sedaj pa se je temu odpomoglo in ustanovila se je od združenih Slovencev Šolska kuhinja, za katero se bodo morale največ žrtvovati naše narodne dame. Zato tem potom trkamo na srca vseh zavednih Laščanov, kakor tudi Celjanov, Žalčanov, Trbovelj-čanov in vseh drugih Slovencev iz bližnje in daljne okolice, da obiščejo v kar največjem ševilu našo prireditev, ki bo nudila v vsakem oziru obilo užitka. Iz posebne prijaznosti sodeljuje odličen pevski kvartet: gg. prof. dr. Kozina, Potočnik, Kragelj, Vučnik iz Ljubljane. — Torej na prav številno svidenje v ogroženem Laškem trgu.
Št. Vid pri Ptuju. V nedeljo, dne 24. novembra se ustanovi, za ta kraj gotovo preprosta ljudska knjižnica. Ob tej priliki prirede neumorno delavni diletantje iz Ptuja pod vodstvom g. dr. Brunčka v gostilni pri »Pernatu« burki - enodejanki: »Bu-cek v strahu« in »Raztresenca«. Pri prireditvi sodeljujejo tudi ptujski tamburaši. — Občeznana privlačna moč ptujskih diletantov in tambura-šev, ter vzvišeni namen prireditve nam daie upati, da se udeleži prire-
269. štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
jitve vsak narodno čuteč Slovenec i okolice.
Obrekovanje   kot   reklama.   Iz
vuia nam pišejo: Poročali ste že v rašem listu, da je zgorel del tukal-njega »Nemškega doma«. O tem po-^u čitamo v graškem    »Schuften-,lattu«    (Nemci mu pravijo    »Tag-,[att«)    sledeče vrste:    »Vprašanje, ako je ogenj nastal, še ni rešeno. Mi oznamo    sovraštvo naših  narodnih asprotnikov, pa očitati nočemo ni-[omur ničesar.   Znabiti dožene prečkava, kaj je s to stvarjo.    Vendar (ovori toliko znakov za požig, da bo p£ sum prej ko slej resničen.    Slo-enci    so se sovražno    obnašali pri ;m požaru, še  stare bogomolke so e nam smejale. Slovenci mislijo, da c s tem požarom    uničeno    ptujsko emštvo. Pa motijo se!H 2e prihaja-i od vseh strani darovi in naši ro-aki nas ne bodo zapustili.  »Nemški lom«  v Ptuju bo zopet vstal in  bo rden dokaz nemške zvestobe!« Radovedni smo, koliko bo med Nemci edakov, ki bodo na to hudobnona-vno reklamo nasedli? Lepo bi že bici, ko bi mogli Nemci z zavarovalnico in milimi darovi    prenoviti    tudi eni stari  trakt poslopja, ki je sedaj pogorel. Torej,  -zvesti« Nemci,   da-~tfte! Stavbo bo pa izvršil Ornig v tni režiji.
Ropošho.
Smrt postreščka na cesti. V Be-
tiaku so našli na cesti pred Maverje-vr hišo nezavestnega postreščka Si-Booa Trusta. Poleg njega sta ležala dva prazna kovčega, ki jih je nesel Trust Maverju. Ko so ga vzdignili, da bi ga prenesli v bolnišnico, je Trust umrl. Mož je bil star šele 38 e: in je imel srčno napako. Doma je iz Št Petra na Koroškem.
Okraden kaplan. V Volšperku je vlomil  neznan  vlomilec v  župnišče, in sicer v stanovanje kaplana dr. L gerja. Vsa vrata je odprl s ponarejenimi  ključi.    V  stanovanju   je 1 v predalo pisalne mize in od-precejšno vsoto denarja. Posledice    stavke v    Limercah. r   smo  svoječasno  poročali,  je izbruhnila letos meseca julija stavka ž^aniarni Fischl v Limercah. Povodom te stavke se je izvršil v Celovcu socijalnih demokratov, ki so se :r:kli solidarne s stavkujočimL    Po i je šla množica — okrog 100 — pred tovarno, in tarn so bila i priliki razbita nekatera okna delavcev, ki niso hoteli stavkati. Pri tej priliki je aretirala žendar-"lerija 8 delavcev. Cez 10 dni pre-. alnega zapora so izpustili te de-lavce zaradi pomanjkanja    dokazov, ni  so  bili  namreč  zaradi  javne nosti.      Proti 4 delavcem se je uvedla  preiskava zaradi    prestopka cijskega zakona, češ, da so se 7ili demonstracije proti   delav-in so jih hoteli z vpitjem in ražnjem ostrašiti in pripraviti    do da bi pustili delo. Štirje delavci begnili, štiri so aretirali.    Dva sta bila oproščena, ker sta dokazala . dva delavca pa sta bila obsojena vsak na petdnevni zapor. Ohsoje-ta se pritožila in vzklicno sodišče Hi je oprostilo,   ker   je vpoštevalo ^iun ugovor,    da sta    se    udeležila oda demonstrantov le kot rado-edneža in nista imela namena, demonstrirati   in   tudi  nista  demonstrirala. Ker se jima ni moglo dokazati, ia bi  bila vpila in  razgrajala, jih je -    a!o vzklicno    sodišče    oprostiti. To ie zadnii odmev stavke v Limer-
Frimopsko.
Iz policijske    službe.    Vodja II. je pri policijskem ravnateljstvu Trstu A. C o n t i n in vodja III. poljskega komisarijata  E.  Z e k e 1 y ta imenovana    za višja    policijska trnka.
Nemška vsiljivost na Goriškem. :ino glavarstvo v Gorici je razklalo na vsa županstva goriškega ia pozive, naj sestavijo imenike T.d črno vojno, in sicer za mladeniče, so rojeni leta 1894. Obenem je pri-ožilo okrajno    glavarstvo    tudi po-"^bne tiskovine. Te tiskovine pa so •amo nemške. To je že nasilnost na-: am popolnoma   slovenskim^   obČi-m. Nekatera županstva so že vrni-la te samonemške tiskovine in so za-ula. če že nima okrajno glavar-samo slovenskih tiskovin,    naj e vsaj dvojezične.    Upamo,   da ,do to storila vsa županstva, kajti enci na svoji lastni grudi    smo ravičeni. da se z nami postopa kot z ostalimi državljani, ravno tako, kot itno mi enako drugim izpolnje-svoje državljanske dolžnosti. Neznani   vlomilci   so vlomili  v krčmo Antona    Boltarja v Solkanu, rtali železno blagajno in odnesli iz nje 50 K.
Zaradi umora    so    aretirali    na
^ojskem delavca Antona   Bucunela,
ier je na sumu, da je umoril letos v
mesecu juliju na Ogrskem    svojega
odelavca    Ivana    Vitija.     Bucunel
umor taji in trdi, da je popolnoma nedolžen.
Manifestacija za balkanske zmage v Dekanih. V Dekanih se je vršil v nedeljo manifestacijski shod »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri«. Shod je sklical poslanec Valentič, ki je nastopil tudi kot glavni govornik in ki je pojasnil razmere balkanskih narodov pod turškim jarmom in sedaj. Govorila sta tudi govornika občinski tajnik Kerševanija in predsednik shoda Kosmina. Zboro-valci šo zapeli po shodu »Lepa naša domovina«, za »Rdeči križ balkanskih bratov« pa so nabrali 56 K.
Nov poštni urad se otvori s 1. decembrom v Marčani pri Vodnjanu v političnem okraju puljskem.
Na tržaški pošti aretirana Kra-njica. Včeraj zjutraj so aretirali na tržaški glavni pošti 19letn© služkinjo Katarino Schwarzovo z Jesenic, pristojno v Bistrico. Schwarzova je okradla svojo gospodinjo Ftirstovo in pobegrila v Trst. Izvedeli so za njen poste restante naslov, pod katerim je dobivala pisma v Trst. Na zahtevo ljubljanskega deželnega sodišča ro je pri izročitvi pisma aretiral pol i na pošti. Schwarzovo bodo prepeljali v Ljubljano.
Ponesrečen beg v Ameriko. Včeraj so aretirali na krovu ameriškega parnika »Cesar Franc Josip I.« 41-letnega E. TosiČa iz Knina, malo, predno je parnih odplul. Aretacija se je izvršila na brzojavno ovadbo kninskih oblasti, ki so javile, da je izvršil Tosič v Kninu umor in da je pobegnil proti Trstu, od koder namerava pobegniti v Ameriko. Tosič je na policiji dejanje priznal.
Italijanski konzul v Trstu Galli je imenovan za italijanskega konzula v Skadru. Galli je bil konzul v Tripolisu za časa, ko se je pričela vojna.
Slovensko izobraževalno in podporno društvo v Opatiji priredi v nedeljo 24. novembra ob polu 9. uri zvečer v gledališki dvorani »Narodnega doma« v Voloski drugo predstavo v letošnji sezoni, malomestno šaljivo igro »Cigani«. Ker se pa od raznih strani sliši, da poedine osebe niso dobile vabila k ti predstavi, naznanja se tem potem, da je k predstavam vsakomu dovoljen pristop. Če je dobil vabilo ali ne. — Odbor.
Aretiran odvetniški kandidat. V Zagrebu so aretirali pri dr. Dečaku zaposljenega odvetniškega kandidata dr. Manco Gagliardija.Aretacija se je izvršila na ovadbo ge. Helene Odi-lon. Ta mu je namreč izročila po aretaciji dr. Radvana dve menici za 10.000 K, da bi se uvedli potrebni koraki za njegovo oprostitev. Dr. Manco Gagliardi pa je menici obdržal zase in denar porabil.
Dnevne vesti.
- Zopet zaplenjeni 1 Snočnjo številko našega lista nam je državno pravdništvo zaplenilo   zaradi   notice
0  konzulu Prochaski. Skromna in ponižna je bila ta notica; kar smo mi pisali, to je bilo brati tudi v drugih listih. Pisala je to »Arbeiter Zei-tung , pisal je to »Piccolo«, pisali so to še drugi listi, samo da so se vsi izrazili dosti ostrejše, kakor mi. A samo naš list je bil konfisciran. Kdor primerja pisavo našega lista bodisi
1  pisavo »Arbeiter Zeitung% a!i pa s pisavo »Reichspošte«- ta bo priznal, da pišemo stokrat milejše, tako milo in obzirno, da se vse in po pravici čudi. Toda mi se zavedamo velikanske važnosti sedanjega časa, ki postane lahko usoden za naš narod in zato smo reservirani do skrajnosti. Pa vzlic temu so nas konfiscirali. Včeraj je to menda storil znani N e u-p e r g e r. Vzdržimo se za sedaj vsake dalnje opazke, pride pa dan, ko bomo izpregovorili o sedanji konfi-skacijski praksi primerno besedo.
Avstrijska vofna stranka ima za svoji glavni glasili »Reichspost« in »Deutsches Volksblatt«. Kako ta dva lista hujskata in izzivata, to presega vse meje. Zlasti »Reichspost^ laže. da smrdi do neba. Včeraj je pa prekosila še samo sebi. V začetku vojne je imela na bolgarskem bojišču za poročevalca nekega W a g n e r -j a. Najprej ga je izdajala za nadpo-ročnika, potem za poročnika, naposled so drugi spravili na dan. da je samo rezervni častnik. Ta Wagner je z bolgarskega bojišča poročal popolnoma izmišljene stvari, ki se niso nikoli zgodile in »Reichspošta« je te laži razširjala nekaj časa po celem svetu, dokler niso angleški vojni poročevalci teh sleparij razkrili. Wa( ner je moral zapustiti bolgarski tabor. »Reichspost' ga je na to poslala v Srbijo in ker so ga tam seveda spodili, je šel v Zemun, od koder pisari o Srbih najgorostasnejše nesramnosti. Da te »Reichspošte« ne konfisciralo, se ne čudimo, ali da slovanske delegatje proti temu nevarnemu hujskanju ne oglase, temu se je pa res čuditi.
4- Celovški poslanec Dobernlf je bil dolgo časa   ljut   oznanjevatec
boja zoper Madžare, a zdaj se je spokoril in se zavzema za skupno vojskovanj Nemcev in Madžarov proti Slovanom. Tako globoko je padel ta mož, da je zdaj v Pešti proslavljal betyarja Tiszo. S tem je pa Dobernig le pokazal, da ne vidi dlje, kakor do konca svojega nosu, kajti Tiszo drži na krmilu samo sila, narod madžarski pa je v taboru opozicije in neče nič vedeti ne o Tiszi, ne o njegovem najnovejšem prijatelju smešnem Dobernigu.
+ Ouod licet Jovl -----------. Občinska sveta v Spljetu in Šibeniku sta se pregrešila proti avstrijski državni misli ter bila za kazen razpu-ščena. Šibeniški in spljetski občinski svet sta zaklicala slavo zmagam bolgarskih in srbskih junakov, ki so osvobodili slovanske brate turškega jarma, Evropo pa očistili turškega barbarstva... Istega dne, ko je dalmatinski grof Attems v Zadru podpisoval dekrete o razpustu omenjenih dveh občinskih svetov, je govoril na Dunaju na Mauptmannovi slavnosti avstrijski naučni minister, dr. H u s -s a r e k , ter napravil prav isti greh, kakor dalmatinska dva župana. Rekel je med drugim: »Mi Avstrijci, zlasti mi DunajČanje, se Čutimo k sreči eno z velikim kulturnim življenjem naših sosedov, naših »krvnih prijateljev«, in neločljive so te vezi, ki vežejo in združujejo duha avstrijskega življenja z nemško kulturo. Predvsem so pa to vezi duha, gospoda moja! Nemški duh bo gospodaril v Avstriji in avstrijskega duha bodo vedno razumeli v nemški državi.« Or. Hussarek je navzlic tem svojim besedam Še danes avstrijski naučni minister. Eno pa je gotovo, da dr. Hussarek ni govoril v imenu večine avstrijskih narodov — in d•■ nemški duh ne bo nikdar gospodaril nad avstrijskimi narodi, vsaj nad slovanskimi ne!
-r Klerikalci za Arnavte. Kakor znano, so največji in najhujši hujskači na vojno proti Srbiji nemški klerikalni listi »Reichspost« in »Deutsches Volksblatt«. Nemškim klerikalnim listom pa stoje na strani tudi slovanski klerikalni listi, predvsem češki »Cech«. Ti klerikalci pravijo, da so Albanci popolnoma miroljuben, izobraženi narod, ki stremi po samostojnosti in katoliškim veroizpo-vedanju. Opat Helmer v delegacijah jih je celo proglasil za mučenike! Človeku se gnusi brati te izrodke klerikalne žurnalistike. »Cech« je objavil članek pod naslovom »Albanija pod srbski nož«, v katerem pravi: »Junaški albanski narod naj bi bil zdaj oropan vsled diktata srbskega svoje samobitnosti in svoje zemlje, za katero je prelival svojo junaško kri. Srbi bi radi navzlic vsemu pravu postopali z Albanijo kakor z Nabothovim vinogradom ter jo oropali poslednjega njihovega imetka? Nato slika ta klerikalni list, kako so baje Srbi morili in klali Albance. Klerikalcem seveda tu ne gre za resnico, civilizacijo in kulturo, temveč edinole za katoliško propagando. In če uvažujemo popolnoma objektivno poročilo lista »Times«, tedaj vidimo, da tudi katoliški propagandi v Alba-niii ne gre pšenica v klasje. »Times« piše: Albanci ali Arnavti bivajo v deželi, ki je dozdaj znanstveno le malo preiskana. Je to široko ozemlje vzhodnega Jadranskega obrežja od Crne gore do mej Grške. Albanci so degenerirani ostanek antičnega naroda Ilircev. Danes nimajo niti skupne narodnoti, niti jezika, niti vere. Grška statistika trdi. da zna le 47 tisoč Albancev albansko. Veroiz-povedanja so tu vsa zastopana, največ pa mohamedansko in pravoslavno — ostali Albanci so glede vere precej omahljivi, njim je vseeno krščanstvo ali islam. Večinoma so pastirji. Značaj njihov je divji, skoro vsi so okrutni tatovi in morilci. V sedanji vojni so izvrševali najhujše okrutnosti, in to tudi napram svojim — dobrotnikom. Tako so umorili tudi katoliškega duhovnika, ki je bil v službi »Rdečega križa«. V bolnišnicah so ranjeni Arnavti strah vsem zdravnikom in strežnicam. Če imajo priliko, ubijejo ali vsaj ranijo tudi onega, ki jim hoče pomagati.« — In za take ljudi se navdušujejo klerikalci v Avstriji. Naši klerikalci so seveda kar čez noč postali najboljši prijatelji jugoslovanskih narodov na Balkanu ter so v znak tega prijateljstva glasovali v delegacijah za vojne kredite.
4- »Večja atrakcija.« V delegacijah je skupni finančni minister vitez Bilinski, govoreč o Bosni, med drugim tudi izjavil, da bo treba vzpričo velikih vojaških uspehov Srbije v balkanski vojni, Bosno tako dobro upravljati, da bo Bosna za Srbe tvorila v primeri s kraljevino Srbijo »večjo atrakcijo,« večjo privlačno silo. K tej izjavi ministra Bilinskega pripominja »Die Zeit«: »V čem so Srbi v kraljevini kljub njihovi gospodarski in kulturni zaostalosti na boljšem kakor naši Srbi? Odgovor leži na dlani!"Srbi so docela demokratičen narod, ki nima ne grofov, ne ba-
ronov, ne vitezov, in kraljevina Srbija je pri vseh svojih drugih napakah država, v kateri se vlada v strogo demokratskem smislu in ki ne pozna nobenih predpravic rojstva in nobenega birokratskega čina. V kraljevini Srbiji lahko vsak kmetski sin, ako razpolaga s primerno sposobnostjo in'izobrazbo, doseže najvišja mesta v vladi in upravi države. Našim Srbom je ta najvišji cilj častihlepno-sti, ravno najbolj sposobnim in najbolj kulturnim članom tega demokratskega naroda načeloma skoro popolnoma odvzet... V Friedjungo-vem procesu smo imeli na Dunaju priliko, občudovati izredno politično nadarjenost naših Srbov in Hrvatov. In vendar si tak Srb ali Hrvat pri nas v našem javnem življenju ne more priboriti niti mesta sekcijskega načelnika. To je vzrok, zakaj je za naše Srbe še vedno kraljevina Srbija kljub njeni kulturni zaostalosti še neke vrste privlačna sila. Ako hočemo postati krepkejša atrakcija, potem moramo med našimi Jugoslovani delati demokratsko politiko . . . Dajmo političnemu talentu Jugoslovanov prosto pot, bodimo demokratski, dovolimo jim, da opravljajo svoje javne zadeve njihovi lastni rojaki, prideni-mo velikim kulturnim in gospodarskim blagrom, ki jih jim nudi zveza s kulturno in gospodarsko naprednejšimi narodi v naši veliki državi, še demokratske svoboščine, kakršne daje mala srbska država svojim državljanom, potem, samo potem bomo razpolagali z »večjo atrakcijo«, ki jo bodo morda svoječasno še bridko občutili Srbi v kraljevini.« — To so uvaževanja vredne besede, ki bi si jih naj avstrijski državniki ne samo dobro zapomnili, ampak se tudi po njih — ravnali!
+ Nemško-madžarska temeljitost. Nemce in Madžare so sijajni uspehi, ki so si jih balkanski narodi izvojevali v vojni proti Turčiji, spravili tako iz ravnotežja, da so jeli napadati celo bolgarskega carja Ferdinanda, ki se doslej ni imel vzroka pritoževati proti nemškemu in madžarskemu časopisju. Včerajšnji »Deutsches Volksblatt« priobčuje namreč po madžarskem > Az Esta«, seveda z velikim užitkom, to-le duhovito anekdoto: »V hotelu »Hur.ga-ria«, kjer se zbirajo diplomatje, je eden izmed njih pripovedoval to-le: »Bilo je leta iS93. Prideljen sem bil nadvojvodi Ivanu Salvatorju v Bruku. Bilo je tik pred 1. novembrom in nadvojvodi smo predložili listo častnikov, ki so bili predlagani za avan-zma. Bili so to večinoma poročniki in nadporočniki. Nadvojvoda je natančno pregledal listo. Naenkrat je prenehal s čitanjem, nekoliko pomislil ter s svinčnikom izčrtal neko ime iz liste. Pri tem je pripomnil: »Tega netalentiranega človeka  ne  morem pustiti avanzirati__«
»Netalentirani človek« pa je bil princ Ferdinand Koburški, sedanji bolgarski kralj. To je bil vzrok, da je Ferdinand zapustil avstro-ogrsko armado, ker leta 1893. ni avanziral za nadporočnika!« — Tako »Volksblatt« in »Az Est«! Koliko je resnice na stvari in kako temelito so nemški in madžarski listi podkovani z zgodovino, bodo slovenski čitatelji raz-videli, ako povemo, da je bil Ferdinand Koburški že 7. julija 18S7. leta izvoljen za bolgarskega kneza in da Je že 22. avgusta istega leta nastopil vlado na Bolgarskem. Kako »netalentiran človek« pa ie car Ferdinand, pa dokazujejo najbolj njegovi diplomatski uspehi v preteklosti in sedanja vojna na Balkanu!
-1- Iz seje deželnega šolskega sveta 22. t. m. Na ljudskih šolah so imenovani: Anton Kadunc za nad-učitelja v Banjiloki: Ana Lebar za učiteljico na' pomožnem razredu na IV. mestni deški šoli v Ljubljani; Marjeta Cunderč za učiteljico na mestni slovenski dekliški šoli v Ljubljani; Ana Goli za učiteljico v Gornjem Logatcu; Frnestina Schott za učiteljico v Blokah; Josipina Martinčič za učiteljico na Rakeku; Leopoldina Sircelj za učiteljico v Toplicah ob Savi: Hans Weber za učitelja v Dol. Zdihovu; Marija Hu-mek-Perhavc za učiteljico v Krškem; Marija Zagorjan za učiteljico v Št. Rupertu in Frančiška Lunder za učiteljico na dnevnem zavetišču IV. mestne deške šole v Ljubljani. Učiteljici Kristina Demšar v Šmart-nem pri Litiji in Viktorija Uršič v Podkraju zamenjata svoji dosedanji učni mesti.
Konkurz je napovedal Juri Schaffer, trgovec v Zatičini.
Škrlatinka se je pojavila pretečem mesec v Dragatušu pri Črnomlju. Zanesel jo je sin čevljarja Grego-riča iz Kandije pri Novem mestu, kjer je bil v bolnišnici. Bolezen je zašla tudi v družino nadučitelja, vsled česar je šolska oblast zaprla III. razred že 29. m. m. Dosedaj se je pripetil samo en smrtni slučaj in kakor kaže, bo epidemija skoro popolnoma ponehala.
Elektroradiograf »Ideal«. Danes v petek« dne 22. novembra: Special-
ni večer s sledečim sporedom: 1. Ob bregovih Jearesa. (Krasna kolorirana potovalna slika.) 2. Fric in njegova guvernanta. (Humoristično z 61et-nim Abelardom.) 3. Vojaška časL (Amer. dram.) 4. Sultan proti lastni volji. (Komično.) 5. Uganka srca. (Senzacijska, učinkovita kinematografska novela v 2 delih.) — Samo zvečer. 6. Zigoto in perica. (Veleko-mično.) Jutri v soboto, 23. novembra*. Najnovejše od balkanske vojne. »Cirkuška grofica«. (Senzacijska učinkovitost v 3. dejanjih.)
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 10. do 16. t. m. je bilo 18 novorojencev, 5 mrtvoro-jencev, 11 jih je umrlo, med temi 4 domačini in 7 tujcev, za jetiko 1, za različnimi boleznimi 10. Za infekci-oznimi boleznimi so oboleli in sicer 2 za škrlatico, 2 pa za tifuzom.
Aretovani cigani. V sredo zvečer sta dva cigana, ki sta imela seboj kot tovaršico tudi ciganko obiskala več zlatarjev. Med tem ko je Šel eden v trgovino s ciganko, je ostal drugi zunaj. Cigan je v trgovini zahteval prstanov, ciganka je pa pri kupovanju na umeten način spustila prstane ciganu v žep, katere je potem nesel drugemu zunaj. Ko so pa v neki trgovini zapazili tatvino prstana, je cigan skočil iz trgovine in prišedši nazaj zahteval naj se ciganko preišče. Policijski stražnik, ki je cigane zasledoval jih je na Mestnem trgu ustavil. Eden cigan se je takoj podal v beg a je bil Pred škofijo vjet in odveden v zapor. Med potjo je vrgel proč štiri prstane, ki so jih pašami pobrali in oddali policiji. Aretirani cigani so 381etni Bogoljub Sejen, rodom iz Št. Martina pri Beljaku, Daniel Jungvvirt in njegova sestra Katarina, doma tudi iz Koroškega. Policija je tatinsko trojico oddala sodišču.
Preprečena nakana. Včeraj je dobila tukajšna policija od orožni-štva iz Trebnjega brzojavko, da je napravil Fran Verce iz Korita, občina Dobrniče, neko goljufijo ter da se hoče odpeljati v Ameriko. Ko se je pripeljal na južni kolodvor, ga je tam službujoči nadstražnik Jakob Kržan z veseljem sprejel in odvedel v zapor.
Nepoboljšljivi tat. Predvčerajš-nem je bil na Tržaški cesti aretiran že nad 30krat predkaznovani in iz mesta izgnani 501etni brezposelni Ivan Jerše, rodom iz Gorenjskega. JerŠe je zopet obdolžen raznih goljufij. Izročili so ga sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 35 Hrvatov in 2 Slovenca, nazaj je prišlo pa 160 Bolgarov, 30 Hrvatov in 20 Slovencev. Iz Ogrske se je povrnilo domov 350 Lahov.
Izgubljeno in najdeno. Delavka Ivana Jevnikarjeva je izgubila srebrno žensko uro. — Gdč. Frida Schiillerjeva baržunasto, z zlatom tkano ročno torbico z manjšo vsoto denarja. — Postrešček Ivan Smre-kar ie našel zavitek blaga. — Delavec Fran Novak je našel denarnico z manjšo vsoto denarja.                 ,
Austro - Američana, Trst. Prihodnji odhod iz Trsta: Pamik »Francesca« 28. novembra v Patras, Almerio, Las Palmas, Rio de Janei-ro, Santos, Montevideo in Buenos-Aires. Parnik »Alice« 30. novembra v New-York. Parnik »Martha Wa-shington« 7. decembra v New-York. Parnik »Laura« 12. decembra v Ne-apel, Malago, Teneriffe, Rio de Ja-neiro, Santos, Montevideo in Bue-nos-Aires. Parnik »Oceania« 21. decembra v New-York. Parnik »Co-lumbia« 26. decembra v Patras, Almerio, Las Palmas, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo in Buenos-Aires.
Zatekla se je kratkodlaka psica fermačka, sivorjavo lisasta, znamka št. 340. Ima še dolge sesce in na enem očesu mal rdeč izrastek. Čuje na ime Dora. Kdor jo pripelje ali pove kje se nahaja, dobi primerno nagrado. Dr. Lukan, Pred škofijo št. 15.
Društvena naznanila.
»Domovina« ima svoj redni občni zbor dne 27. t. m. ob 6. zvečer v mestni posvetovalnici. Dobrotniki in prijatelji društva dobrodošli!
Sestanek Narodno-socijalne zveze se vrši jutri v soboto ob 8. zvečer v gostilni pri Zupančiču na Ahac-Ijevi cesti št. 15. Vabimo cenjeno delavstvo, posebno iz vodmatskega okraja, da se istega obilno udeleži.
Darila »Mladiki«. V zadnjem času so podarili vzgojevalnemu in naobraževalnemu društvu »Mladiki«: Neimenovan 4 K; g. Fr. Premrov v Martinjaku zaboj sadja; ga. Pavlino-va v Podbrezjah zaboj sadja; g. dr. Fr. Rosina v Mariboru 20 K; ga. Julija Šutej 4 K; gdč. M. Wirgler 2 K; g. prof. dr. Molč 2 K; gdč. V. Hočevar 1 K; gdč. Zemljanova 50 K; g. dr. J. Sernec v Celju 4 K; g. dr. Kuhar v Trebnjem 40 K; g. Maverjeva v Vipavi 10 K in gdč. M. VVessnerje va 50 K 83 v kot tirjatev nekega ra
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
269 štev.
čuna. Vsem darovalkam in darovalcem prav lepa hvala.
Društvo inženirjev   v   Ljubljani
vabi svoje cenjene člane na rodbinski večer, ki se vrši v petek, 22. t. m. ob 8. zvečer pri *Z!ati kaplji«.
Dramatični odsek »Sokola* v Zireh bo vprizoril v nedeljo 24. t. m. v ^Sokolovi dvorani igro: »Brat Martin«. Po igri bo prosta zabava in ples. Ker se bo pri tej priliki spomnilo tudi »Rdečega križa balkanskih države, zato se vljudno poživljate vsi Žirovci in okoličani, da posetite prireditev v obilem Številu. — Odbor.
Slovan, akad. športni klub »Mahati« na Dunaju, izvolil si je za 5. tečaj ledeči odbor: Predsednik: Rasto Urbančič. cand. ing. Podpredsednik in tajnik: France Veber, cand. vet. Blagajnik: Tine Jenko. cand. med. Gospodar: France Dvornik, cand. vet. Odbornik: Velemir Kos, cand. agr. Preglednika: Ferdo Kranjec, cand. ing. kem. in Vinko Lapajne, cand. iur. Društveni prostori se nahajajo: Dunaj VIII. Florianigasse 38 p.
rom na proračun še 3000 K udnine. Članov je plačalo do zdaj 2463.
Prosvefa.
Slovensko gledališče. Včeraj so peli na našem odru prvič v tej sezoni znano Verdijevo opero > La traviata . Sila melidijozne in zato iako popularne njene arije je občinstvo rado poslušalo in jih poplačalo zlasti koncem prvega dejanja in tudi koncem drugega dejanja, kjer je pel g. bari-tonist Feifar domoljubja in saniave prisrčnosti polno pesem: »Al te ne miče kraj, kjer prebil si mlade dni<, z naravnost frenetičnim aplavzom. Najbolj je uspela gdč. Rihterieva, ki je pela najdaljšo vlogo opere, namreč Violetto Vaiervjo. V arijah prvega dejanja se je izkazala kot \z-vežbana koloraturka. povsod pa je vplival jako blagodejno njen zvonki in simpatični in zlasti v pianu mestoma jako čuvstveni sopran. Gospodična ni mnogo igrala, v petju pa je bila razen uar neznatnosti dovolj zanesljiva in sigurna. Koncem prvega dejanja je prejela bujen Šopek. Gosp. Feifar se je zdel pri nastopu nekam nedisponiran. pa se je naglo t*t~ in razigral ter žel s svojim obširnim in bogatim baritonom mnogo zasluženega priznanja. Glede dobrega tenorista je intendanca letos v zadregi. Par pravočasno angažiranih in baje lako dobrih moči je svoj an-iražina ob početku sezone preklicalo. Ob Času pa. ko prično gledališča s predstavami, so boljše moči že izbrane in zaposlene pri raznih odrih. G. Vondra ie mlad pevec prikupne zunanjost:, ki se utegne sčasoma pri-1 družiti prej opereti nego operi. Ni mogoče trditi, da bi ne imel na razpolago simpatičnega glasu, vidi se pa. da se ne more za enkrat vzdržati na primernem višku v vlogi kakršna je Rihardova v »Traviati . V petju je še začetnik, sicer pa nastopa na odru dosti sigurno in igra mestoma karakteristično. Gospodični Peršlova in Fantova in %%. Križaj. Kovač. Bukšck in Povhe so bili vsi prav dobri Tudi zbor je ugajal in ples cigank v tretjem dejanju je priletno zabarval lirsko in rahlo dejanje. Režijo je vodil g. Fejfar s hvalevredno točnostjo. G. iirazdira je bil mož na svojem mestu, kakor smo ga vajeni. Šcenerija je kazala skrbnost, celi predstavi ni manjkalo zaokroženosti, naicelotneje je uspelo tretje dejanje. Obisk je bi! dober.
Odborova seja i Mat«ce Slovenske« dne 18. novembra 1912. Gradivo za veliki tehniški slovar je abecedno urejeno tudi že v okviru poe-dinili črk. — Tisk zemljevida slovenskega ozemlja napreduje; vsi deli so bili v prvi korekturi, nekateri tudi že v drugi in tretji. — Knjige za !. 1912. se dotiskujejo. — Sprejme se drama A. Funtka Tekma-. — Na podlagi predsednikovega poročila se razpravlja o literarni zapuščini dr. K. Žtreklja; za Matico je najvažnejše gradivo -Narodnih pesni«, Pravljic in pregovorov . Za novega urednika -Narodnim pesmim - se imenuje g. dr. Josip Glonar. uradnik vse-učiliške knjižnice v Gradcu. £trek-Ijevo -Zgodovinsko slovnico slovenskega jezika . ki je v nekaterih poglavjih (za kakih 25 tiskanih pol) povsem za tisk izdelana, ki ji pa nekatera druga poglavja čisto manjkajo, bo laže in upešneje izdala Jugoslovanska Akademjja v Zagrebu. — Glede nabave Štrekljeve slovenske knjižnice za Ljubljano je predsedni-štvo Matice stopilo v zvezo z vodstvom tukajšnje Licejske knjižnice in muzeja >Rudolfina< ; Matica bo rada sopodpisala tozadevno prošnjo, ki bi šla na visoko vlado. — V okviru Matice Hrvatske se izdeluje načrt za veliko ilustrirano delo o Istri, ki bi se mu pozneje pridružila slična dela o Banovini, Sloveniji, Dalmaciji, Bosni. Matica Slovenska je ta načrt izročila v presojo slovenskim strokovnjakom. Knjiga bi morda mogla iziti kot skupna edicija obeh Matic. — Za L 1912 manjka z   oz\- I
Književnost.
Pod    svobodnim     solncein.
Župnik Franc Finžgar je pisatelj resnih umetniških ambicij. Obelodanil je že več pripovednih in dramatičnih del v katerih je pokazal svoj talent, a s svojim romanom »Pod svobodnim solncem« je vsekako posv^lo-čil, da so meje njegovega taien*a š.rje, kakor se je doslej sodilo. Ta reman je izšel že pred nekaj časom v časopisu »Dom in Svet. pa je ostal širši javnosti seveda nepoznan. A sled sedanje balkanske vojske je postal ta roman jako aktualen in je torej času primerno, da ga je »Katoliška bukvama« posebe izdala. Pisa-tci; je to izdajo vnovič pregledal, no-pravil in izpopolnil. Doslej je izšel le prvi del, ki obsega 284 strani in stane broširan 3 K, vezan pa 4 K. To delo je roman velike koncepcije in nam hoče predstaviti dobe velik h bojev med južnimi Slovani in Bizantinci. Očividno je, da je Finžgarjev vzor Sinkiewicz. Ne more se reči, da bi se bil Finžgar povzdignil do Sienkie\viezeve popolnosti, a poskušal se mu je približati in priznati je treba, da s hvalevrednim uspehom Tista doba sama na sebi pač ni tako nregnantno in plastično označena kakor bi bilo treba za historičen roman, a značaji so krepko orisani in vse d€janje pestro in zanimivo. Umetniška invencija Finžgarjeva je velika, njegova fantazija je bogata, njegov jezik je bogat in slikovit, \ se rjegovo pripovedovanje je zanimiv Knjiga bo brez dvoma našla mnogo bralcev in jih tudi zasluži; kajti delo je lepo in spada med najbolje sU v. historične romane.
— Andrej Rape: Mladini. II. z v. z 11 slikami in lil. zv. s 3 slikami. Izdalo in založilo društvo za zgrnd-bo učiteljskega konvikta. Cena vsakemu zvezku 1 K 98 v. s poštnino "6 vin. več. Slovenska mladinska literatura ni posebno bogata. To se pra-vi: Knjig je dovolj, a večinoma in-a-jo tako usiljivo moralizujočo tendenco in so tako dolgočasne, da se jih mladina hitro naveliča. Pričujoči knjigi sta bolj mični in zabavni, a la bi bila naša mladinska literatura kdo Y€ kaj ž njima pridobila, ne moremo reči.
Vse tu naznanjene knjisre se do-hiva.i« v »Narodni knjigrarni« v Ljub-Ijani. Prešernova »*'*r-a št. 7.
Razne stvari.
Koliko las ima človek na glavi. Neki znanstvenik, ki gotovo nima preveč dela, je večji del svojega življenja porabil za to, da je prešteval lase ljudi. Končno je prišel do rezultata, v katerem trdi, da ima normalni človek na glavi okoli 30.000 las.
*  Smrtna nezgoda tajnika ruske« ga poslaništva v Londonu. Iz Petro-grada poročajo: Tajnik ruskega poslaništva v Londonu knez Viasemski si je pri zajtrku zlomil svoje ponarejeno zobovje. En zob je prišel v sapnik in navzlic takojšnii zdravniški pomoči je tajnik v par urah umrl.
*  Meštrović in vojna na Balkanu. Slavni hrvaški kipar Meštro ič je namenil kot dar mestu Skacler. kakor hitro ga bodo zasedli črnot: r-ski junaki,    svoje    velekrasno    delo
Stavba Skadra-, ki je bilo pred leti razstavljeno na zagrebški razstavi Mestrovićevih del ter vzbudilo veliko senzacijo. Meštrovič, ki ravnokar izvršuje ogromno skulpturo, ki slavi čine kraljeviča Marka, je izjavil pred svojim odhodom v Rim napram svojim prijateljem: »Grem tja, da pozdravim svojega Marka ter mu rečem, da je  njegovo  delo  dovršeno.
Nesreča na morju. „Frankfurter Zeitung" poroča iz Kalkute: Čoln, ki naj bi prepeljal kakih petdeset pasažirjev, med temi sedem Evropejcev, do parnika, se je prevrnil. Vsi pa^ažirji so utonili.
Mačohiada. V Piotrkovu se bo zopet vršila obravnava proti Mačochu. Obtoženi so: MaČoh, Starcezewski, Krzyžanowska, Olesinski, Petrkiewicz in Gyganowski. Obtožnica ni izpre-menjena. Povabljenih je 30 prič. Obravnava se bo vršila teden dni.
Gospa poslančeva in njen roman. Iz Rima poročajo: Italijanski poslanec in večkratni miljonarMoschina je iznenadil svojo ženo pri intimnem sestanku s pomorskim častnikom Dio de Bellegarde, Članom znane floren-tinske rodbine. Oba grešnika so dali za mreže. V Italiji se namreč zakonska nezvestoba kaznuje z zaporom.
*  Minister cometa ubce. S Ceti-nja poročajo: Par dni je Cetinje zasneženo. V ponedeljek je moral poštni avtomobil na cesli s Kotora na Cetinje v Njegušo prekiniti nadaljno vožnjo. Snega je padlo tupatam nad dva metra. Ker na Cetinju ni mož doma, so poklicali žene in otroke, naj osnažijo cetinjske ulice. To delo je nadziral j sam notranji minister. Da, ni se sramo- i val, prijeti za lopato,                          l
* Kog a postavimo zi kneza Albanije? Predvsem imamo rodbino Ghikov, ki se poteguje za novi prestol — če bo sploh ustanovljen. V Rimu bivajoči knez Albert Ghika že zdaj javno nastopa kot kandidat za albanski prestol. Nekateri listi poročajo, da je že šel v notranjo Albanijo, da tam pripravlja teren za svoje vladarstvo. Dozdaj se je omejeval le na izdajanje proklamacij, v katerih je zahteval obnovitev samosto ne albanske dežele v imenu „narodnega odbora". Ghiki so stari albanski knežji rod. Del tega rodu živi že od zdavnaj na Romunskem, kjer so se znali tupatam uveljaviti. Knez Jurij III. Ghika je bil v drugi polovici 18. stoletja gospodar Valaške in Moldavije in pa Bukovine, torej več nego cele današnje Romunije. L. 1777. je bil na smrt obsojen in usmrčen, ker ni hotel odstopiti Bukovine Avstriji. Knez Aleksander Ghika je vladal na Valaškem od 1834. do 1842. Njegov nečak Jon je L 1856—7 knez na Samosu, pozneje predsednik romunskega minstrstva in poslanik v Londonu. Demeter Ghika je bil romunski državnik, ministrski predsednik, predsednik zbornice, poslanik itd. Knez Gregor Aleksander je bil pred 60 leti knez Moldavije. Njegov nečak je zdaj kandidat za albanski prestol. Albanci so pa tako zelo srečni, da imajo veliko izbiro onih, ki bi radi sedli na albanski prestol. Predvsem je rodbina albanskega narodnega junaka Skender-bega, čegar pravo ime je bilo Jurij Kastriota. Njegova rodbina je dolgo vladala v Albaniji. Kastriota je bil v mladih letih vzgojen na dvoru sultana Murada, pod katerim je tudi služil pod imenom Skenderbeg. L. 1444. se je pa postavil na čelo albanskih ustašev, napadel Turke ter prisilil Mohameda II. k miru. Umrl je 1. 1468. v obmorskem mestu Les, ki je zdaj zahtevajo Črnogorci. Več albanskih notablov trdi, da so potomci Skender-bega. Eden od teh, Aladro Kastriota nosi naslov „Ministre honoraire d' Espagne" (častni minister Španije\ ima pa dobro uspe-vajočo trgovino z vinom Sherrv. Drugi „Skenderbeg" je markiz d' Auletta, ki živi v Neapolju. Nadaljni kandidat za albanski prestol je poglavar plemena Miriditov, Bib Doda, ki je šele za časa mladoturške revolucije prišel iz malo-azijskega pregnanstva, kamor je prišel vsled tega, ker je nekoliko preglasno stremil po samostojnosti. To so bili pretendenti prvega poziva. Zdaj pa pride na vrsto drugi poziv, pravi princi, ki bi radi prišli do gospodarstva ki je doma ne morejo doseči.
Izkaz darov za Rdeči Kriz balkanskih držav.
(I. blagajnik g. dr. Tone Gosak.)
Dne 21. novembra: Radoslav Knaflič, nadučitelj v Dobju na Štajerskem, nabral 80 K; Vekoslav Fe-renc. Mala Nedelja (nabralo kmetijsko društvo) 16 K 07 vin.; Avgust Belle. lastnik parne opekarne, Unec-Rakek. 24 K 48 vin.; Rodoljuben Tr-žačan 10 K; g. Bezenšek izročil 126 kron 30 vin.: skupaj 256 K 85 vin.; preje nabranih 34.368 K 08 vin.; vsega skupaj 34.624 K 93 vin.
Telefonska in brzojavna poročila.
VOJNA   NA   BALKANU. Prochaska.
Dunaj. 22. novembra. »N. W. Ztg.* piše o konzulu Prochaski popolnoma neverjetne stvari. Glasom ene verzije so srbske oblasti prisilile Prochasko, da je zapustil Prizren in odšel v Skoplje, glasom druge verzije je Prochaska na tihem ušel ter poskušal priti v Orač ob Jadransko morje, zopet druge vesti pravijo, da Prochaska ne živi več.
Belgrad, 22. novembra. Avstrijski odposlanec Božidar Edel je prispel v Belgrad včeraj opoldne, odkoder se je odpeljal s posebnim vlakom v Vranjo. Od tam se pelje s srbskimi vojaškimi vozovi, spremljan f»d srbskega vojaštva, v Prizren.
Belgrad, 22. novembra. Uradno se naznanja, da je avstro-ogrski konzul B. Edel, ki je včeraj dopoldne dospel v Belgrad imel dolgo posvetovanje in se ie danes zjutraj odpeljal v Skoplje, od koder gre v Prizren in Mitrovico. Da olajša konzulu Edlu njegovo misijo in da ne bo imel težkoč, mu je dala srbska vlada na razpolago nekega višjega uradnika kot spremljevalca.
Nemški listi hujskajo. Dunaj, 22. novembra. Nemški listi nadaljujejo svoje hujskanje proti Srbiji. »Deutsches Volksblatt« pravi, da so se na južnem Ogrskem pojavili agitatorji, ki ščuvajo Srbe na odpad. Ti agitatorji vedo, da bo kralj Peter prišel v 14 dneh v Budimpešto in zasedel tamošnji grad. Na neki postaji so baje našli in zaplenili veliko množino blaga, med katerim so bile skrite bombe. Srbske čete, ki so do se-
daj ščuvale v Sandžaku prebivalstvo na vstajo, so odšle ob mejo ter se pripravljajo na vpad na Ogrsko. (Op. ured.: Glasom teh poročil se zdi, da smo nekje v centralni Afriki.)
Pred Carigradom.
Carigrad, 22. novembra. Boj pri Cataldži se je zopet začel z vso Iju-tostjo, ker so Turki zavrnili propozicije Balkanske zveze.
Pariz, 22, novembra. Po poročilih listov je stavila Turčija proti-propozicije glede mirovnih pogojev. Generalisiinus Nazim paša sporoča, da Turčija ni pripravljena predati Odrina in Skadra, pač pa se hoče zavezati, da med premirjem ne bo ojačiia svojih čet, in da tudi v Odrin in Skader ne da municije ne živil. Bolgari naj se zavežejo, da dovolijo civilnemu prebivalstvu v Odrinu in Skadru, da mirno odrine.
Berolin, 22. novembra. Nemški listi poročajo o velikih izgubah, ki jih je imela do sedaj bolgarska vojska. Ta poročila so sicer tendenci-jozno pretirana, vendar pa so v dokaz s kako velikimi žrtvami so morali Bolgari izvojevati svoje sijajne zmage. Nemški listi pravijo, da so imeli Bolgari pri Losengradu 20.000 mož mrtvih in ranjenih. Cele divizije so bile uničene, in če bi ne bilo pomožnih čet, ki štejejo danes še 80.000 mož, bi bilo Bolgarom nemogoče pregnati Turke od Lile-Bur-gasa do Čataldže. Niti enega bolgarskega polka ni več v reservi, marveč so vse stotnije že v fronti.
Carigrad, 22. novembra. Bitka se je začela zopet na celi črti. Izpred Derkosa je slišati cel dan crrmenje topov. Bolgari so poskusili prodreti turške pozicije. Danes ob 3. popoldne ima generalisiinus turške armade Našim paša s poveljnikom turške armade Savovom blizu Čataldže sestanek, da se pogovorita glede premirja. Turki se protivijo bolgarskim pogojem, zlasti pa pogoju, da bi morali zapustiti svoje pozicije pri Cataldži. Berolinska -Morgenpost poroča iz Carigrada, da Je sultan vsled dogodkov pred Carigradom skoro zblaznel, odkar sliši grmenje topov je skoro od samega strahu brezumen. Sultan je prosil Kiamil pašo za božjo voljo, da naj vse stori, da Bolgari ne pridejo v Carigrad in naj če treba preda celo Turčijo. Hotel je pobegniti v Bruso, toda Kiamil paša je to preprečil. Ko so evropske vojne ladje izkrcale moštvo se je sultan razjokal in prosil, da naj pokličejo vojaštvo nazaj. Njegovi želji se ni moglo ustreči.
London, 22. novembra. Angleški vojaški krogi izjavljajo, da bodo Bolgari sedaj, ko je bila Turčija tako neprevidna, da je odklonila velikodušno ponudbo Balkanske zveze za mir, pričeli z vso silo zopet s svojimi operacijami. Visoki angleški generali so mnenja, da so utrdbe pri Cataldži ključ cele vojne in vredne toliko žrtev, kakor so jih zahtevale vse dosedanje bitke. Temu spoznanju se tudi Bolgarska ne bo mogla zapreti. Z vso silo bodo morale balkanske države zlomiti zadnji odpor Turkov. Naloga bo silno težavna, ker dobe Turki vsak dan ojačenja iz Azije.
O bitki pri Bitolju.
Belgrad, 22. novembra. (Posebno poročilo.) Vesti iz Bito-la prihajajo le polagoma, ker so poveljniki zaposleni z zbiranjem čet in z razporejanjem vojaških oddelkov. Borbe še niso ponehale, ker še srbske čete neprestano zasledujejo bežeče Turke. Bitka pri Bitolju je trajala neprestano štiri dni in štiri noči. Naši voji, ki so prodirali od Malo-vista ob Prespanskem jezeru, so včeraj zjutraj naleteli na razbite turške oddelke. Kakor poročajo, so bili ti oddelki deloma uničeni, deloma pa ujeti. Večje srbske čete so bile poslane proti Debru, kjer vlada prava anarhija, ker so Arnavti razorožili turške nizame, a so se kasneje med sabo sprli. Srbski voji, prodirajoči na to stran, niso naleteli na noben odpor in so danes zavzeli Debar (Di-bar). Za konjenico, ki je bila odposlana proti Turkom v Ohrid, je kasneje odšla tudi pehota. Drugi del armade ima nalogo zavzeti Lerin in »izčistiti« Pelagoniio. Borbe se torej nadaljujejo na vseh straneh, dasi je turška vojska popolnoma razbita. Po bitki pri Bitolju je velik del turške poražene armade hotel uteči preko planine Babe. Ker pa prelaz ni bil mogoč, so se Turki včeraj zjutraj vrnili ter se sedaj predajejo srbski vojski. Število turških vojakov, ki so se vdali, je silno veliko. Na goro Babo je ute-kel baje tudi Djavid paša sam s svojim vojem. Cez dva, tri dni se bo tudi Djavid paša vdal, tako se splošno pričakuje. Vsa ostala turška armada se je, vkolikor ni bila takoj ujeta, razkropila na vse strani, ne da bi imela namen, da bi se Še kje koncentrirala. Dasi ni verjetno, da bi se Turki še enkrat odločili za odpor, vendar je vojna uprava odredila, da se mora storiti vse, da se razorože še poslednji ostanki turške vojske.
Odrin.
Sofija, 22. novembra. Tuf so bile razširjene danes vesti, da je prišlo včeraj pri Odrinu do velike bitke. Turki so poskusili izpad na vseh straneh. Izid te bitke je še neznan.
Na Jadransko  morje.
Belgrad, 22. novembra. (Posebno poročilo.) Iz Skolja javljajo te-ie podrobnosti o pohodu srbsKe vojske na Jadransko morje:
Srbski voji so prodiril! po nedostopnem terenu in s 3 prodrli na Jadransko morje nemalo po zaslugi Arnavtov, ki so se jim ponudili za vodnike. Na potu na morje niso nikjer čete naletele na odpor. Z glavno armado so bile v zvezi s kurirji. Da so operacije popolnoma uspele, se je moralo o njih v javnosti popolnoma molčati. Ko so srbski voji dospeli v Lješ, so se vrnili vodniki, ki so včeraj prispeli v Prizren ter javili, da so srbski voji v nedeljo zavzeli Lješ. Vodniki pripovedujejo o napornem prodiranju srbskih čet preko planin in klancev, po terenu, po Katerem še ni operirala nobena regularna vojska: bilo je treba izvlačiti iz jarkom topove, konji so padali meter globoko v sneg. Vladal je silen mraz \2 do 15 stopinj pod ničlo. Vojaki so hrabro prenašali mraz in sneg. Treba je bilo silno štediti z živili, dasi je prebivalstvo izkazovalo armadi velike usluge. Med pohodom je obole! samo en vojak. Pot, ki jo je napravila srbska armada je v zračni črti 150 km dolga.
Premestitev    glavnega    taborišča v Bitolj.
Belgrad, 22. novembra. (P o -sebno poročilo.) Glavno poveljstvo prve armade je bilo včeraj premeščeno iz Prilepa v Bitolj. Prestolonaslednik Aleksander, ki je kakor pri Kumanovem, tako tudi v bitki pri Bitolju vodil operacije, se izpostavlja nevarnostim in je izredno vplival na duh vojske, je včeraj odšel v Bitolj. Kraljevič je bil slovesno sprejet. V mestu so zvonili vsi zvonovi. Prebivalstvo je pozdravljalo princa kot osvoboditelja in obsipalo vojsko s cvetlicami. Premestitev vrhovne komande iz Prilepa v Bitolj je eden izmed vzrokov, da so poročila o bitki pri Bitolju došla tako kasno.
Solun.
Atene, 22. novembra. V mednarodnem cerklu v Solunu se je vršil včeraj sprejem, na katerem ie grški prestolonaslednik Konstantin nazdravil bolgarskima princema Borisu in Cirilu. Prestolonaslednik Boris se mu je zahvalil. Oba bolgarska princa odpotujeta v kratkem iz So luna.
Skader.
Cetinje, 22. novembra. Vojne operacije^ pred Skadrom počivajo že tri dni. Črnogorci se pripravljajo na zadnji naskok.
Turška križarka »Hamidie«.
Carigrad, 22. novembra. Turška križarka »Hamidie ■■ je prispela izpred Derkosa, kjer je bila poškodovana, v Bosporus. Križarka je glasom turških poročil težko poškodovana na sprednjem delu..
Carigrad, 22. novembra. Poveljnik »Hamidie< poroča, da je križarka razbila s vojimi streli dve bolgarski torpedovki. tretjo pa je poškodovala, vendar ji je ušla. Neka četrta bolgarska torpedovka je izstrelila iz razdalje 2000 sežnjev proti vojni ladji dva torpeda, vendar je »Hamidie« to torpedovko primorala, da se je umaknila. Turški častniki niso zapustili svojih pozicij.
Dve ruski križarki.
Carigrad, 22. novembra. V Tu-muldagu ob Črnem morju so videli dve ruski križarki.
Neverjetna vest.
Berolin, 22. novembra. Iz Aten prihaja vest (ki brez dvoma ni resnična), da se je rebivalstvo v Seresu dvignilo proti Bolgarom. Bolgarsko poveljništvo je bilo zato primorano ukreniti stroge odredbe ter razglasiti obsedno stanje. Prišlo je do pouličnega boja, v katerem je bilo baje 500 upornikov ustreljenih.
DiplomatiČna    konvencija s Turčijo.
Belgrad, 22. novembra. »Balkan« piše, da obstoja med Avstro-Ogrsko in Turčijo tajna pogodba, ki zasigura Turčiji v slučaju mirovnih pogojev najsilnejše pomočke.
Turki« zopet   na   papirju zmagujejo.
Carigrad, 22. novembra. Turški listi zopet poročajo o velikih turških zmagah. »Ikdam« piše: Da je turški ministrski svet sklenil nadaljevati vojno, je napravilo zelo dober vtisk, končno se bo pokazalo, da bo ostala Turčija zmagovita. (Megalomanija Turkov in Nemcev.)
Srbi v Florini.
Belgrad, 22. novemrba. Po poročilih iz Bitolja so Srbi zavzeli FIo-rino.
269. štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5.
Grk! zasedli Mltilene.
London, 22. novembra. *Daily VtaiU poroča, da je včeraj priplulo \2 grSkih vojnih ladij pred otok Miti-lene it ga brez boja zasedlo.
Nemčija ponuja Turčiji denar.
Pariz, 22. novembra. »Matin« poroča, da so od nemške strani ponudili Turčiji 20 milijonov turških funtov posojila, katero ponudbo je Turčija tudi sprejela.
Krali Peter.
Belgrad, 22. novembra. Kralj peter prispe jutri v Belgrad, kjer bo slovesno sprejet
*      i      ■ Situacija.
Dunaj, 22. novembra. Situacija je neizpremenjena. Težišče prehaja vedno bolj iz okvira avstro-ogrskega sopade med tripelentento in — trozvezo. Sedanje stališče ruske vlade se zdi diplomatičnim krogom več kakor zagonetno. Vsa Evropa se iz-prašuje, kako stališče bodo zazveli v Petrogradik Cela Evropa pa se pripravlja za eventualnosti. Tudi pri nas se vrše priprave za vsak slučaj. Danes zjutraj so bile na Dunaju raz-rjOM vesti, da bo Avstrija zahtevala v Belgradu točen odgovor glede albanskega in pristaniškega vprašanja, in podprla to vprašanje z najvplivnejšimi argumenti.
Dunaj, 22. novembra. Politični krogi zagotavljajo, da se vrše med velesilami dogovori glede srbskega stališča napram konzulom. Velesile vstrajajo kljub temu, da konzuli v okupiranih deželah niso več akredi-* rani, na stališču, da mora pripoznati Srbija konzulom tudi pravico kapitulacij, kakor je to svoj čas storila Italija v Tripolitaniji.
Dunaj, 22. novembra. »N. W. Ztg. piše k situaciji še sledeče, da do sedaj še ni znano, ali bo zadeva Albanije in srbskega pristanišča končana med vojno ali šele pozneje. Zlasti z ozirom na to, ni mogoče dati odgovora, ker je pričakovati, da vojna Balkanske zveze s Turčijo še ne bo tako hitro končana.
Avstrijska delegacija.
Budimpešta, 22. novembra. Danes dopoldne je delegacija    končala svoje pvsetovanje.    Skupni finančni ster Bilinski se je zahvalil v imeli cesarja za plodonosno delo delegacije. Predsednik je zaključil sezijo s klici na cesarja. Nato je bil verifi-protokol in   seja ob  5 \\.  za-aključila. S tem je končano delegatko zasedanje.
Avstrijski prestolonaslednik v Nemčiji.
Dunaj, 22. novembra. Nadvojvoda Fran Ferdinand se je odpeljal <noči ob 9. uri 40 minut v Berolin. Spremljata ga najvišji dvornik baron Kummerskirch in dvorni računski svetnik Zenko. Dvorni vlak prispe danes ob 10. dopoldne v Berolin in bo sprejem izredno svečanosten.
Berlin, 22. novembra. Danes ob 10. uri 20 minut je prispel v Berlin nadvojvoda Fran Ferdinand. Na kolodvoru ga je slovesno sprejel cesar Viljem, ki je dospel na kolodvor z nemškim državnim kancelarjem Beth-man Hollvegom in državnim tajnikom Kiderlen Wachterjem. Na kolodvor so prišli tudi avstrijski veleposlanik, berlinski policijski predsednik in berlinska generaliteta. Na kolodvoru je stala tudi častna stotnija grenadirske garde. Posebno presrčno je sprejel prestolonaslednika nemški cesar. Na poti v grad ga je občinstvo aklamiralo.
Strah ima velike oči.
Dunaj,   22.    novembra.     Včeraj večer je trepetal ves Dunaj.  Pa niso tali Turki   pred   Dunajem, samo nekaj hrvaških delavcev je sedelo mirno ob Donavi. Sedeli so in   se razgovar-jali o tem in onem.    V   mestu   pa je zavladal   strah,   da   hočejo   razstreliti mostove čez Donavo.   V prvi vrsti so nameravali atentat  na Severozahodno železnico.   Policijska   direkcija   se  je eh   delavcev   tako    ustrašila,   da   je kljub temu, da   se je  izkazalo, da so vse   te  vesti   popolnoma   neresnične, dala zastražiti vseh 5 mostov čez Donavo z dvojno   stražo, ki   straži mo-tove dan in noč.
Nemci in Madžari.
Budimpešta, 22. nov. Napram dvigajoči se zavesti Slovanov nadaljujejo Nemci in Madžari za obrambno zvezo. Podpredsednik Dobemig se je izrazil sledeče: Dolžnost nemških in madžarskih politikov je, strniti svoje vrste, ter si začrtati svoj obrambni program, ki obsega črto od Vzhodnega morja, do Črnega morja. Madžari in N'emci na tej črti se morajo zediniti, tako da se doseže popolen sporazum.
Parlamentarna    situacija in dr. Šu-steršlč.
Budimpešta, 22. novembra. Ministrski predsednik Sturgkh je imel včeraj konferenco z dr. Šusteršičem. ki mu je moral povedati,   kakšno je
razpoloženje med Jugoslovani. Moral mu je priznati, da pod sedanjimi okolnostmi, zlasti ker prihajajo z juga vedno novi pozivi na jugoslovanske delegate, da naj delujejo v parlamentu najbrezobzirnejše proti vladi, jako težavno preprečiti obstrukcijo proti proračunskemu provizoriju. Ministrski predsednik je vzel to izjavo na znanje. Tudi informirani krogi so mnenja, da nameravajo vsi Jugoslovani, brez razlike strank, pričeti v parlamentu z najostrejso taktiko.
Konference.
Budimpešta, 22. novembra. Sno-či je imel zunanji minister grot Berchtold daljšo konferenco z vojnim ministrom Auffenbergom in potem ponovno z ogrskim domobranskim ministrom Hazavem. Cesar se danes odpelje na Dunaj.
Češko-nemška jezikovna pogajanja.
Prag«, 22. novembra. Iz krogov Čeških nemških poslancev se je razširila vest, da češko-nemška jezikovna pogajanja ne bodo Še tako kmalo rešena. Kakor se govori, je tozadevna intervencija dr. Kramara pri gTofu Sturgkhu ostala brezuspešna.
Zmaga Balkanskih držav in Čehi.
Praga, 22. novembra. Bivši minister in načelnik mEnotnega češkega kluba* dr. Fiedler je imel včeraj politično zborovanje, na katerem je govoril o zunanjepolitičnem položaju. Zmage balkanskih narodov povzročajo tudi v Avstriji političen preobrat. Konec je nemškega in madjarskega gospodarstva. Avstrija bo morala svojo notranjo politiko preustrojiti v smislu slovanskih zahtev in jo tem zahtevam primerno urediti. Glede notranjepolitičnih dogodkov se je izrazil, da ni mnogo upanja, da se doseže češko-nemška sprava. Treba je, da se vsi češki poslanci zedinijo v skupnem delu ter urede skupne zadeve na konferenci čeških političnih strank, ki naj določi tudi skupno postopanje vse češke javnosti v očigled sedanjemu političnemu položaju.
Čuvaj.
Zagreb, 22. novembra. Kakor znano, je kraljevi komisar Čuvaj po srednješolski stavki spomladi izdal odredbo, ki otežkoča sprejem bo-sansko-hercegovskih in dalmatinskih dijakov v hrvaške srednje šole. Sedaj je Čuvaj izdal tudi odredbo proti sprejemu bosansko-hercegovskih dijakov na zagrebškem vseučilišču. Bosansko-hercegovinske in dalmatinske dijake naj namreč pri izpitih primejo bolj strogo in ne smejo biti oproščeni od kolegnine.
Budimpešta, 22. nov. Listi so prinašali v zadnjih dneh vest, da se je pri zadnjem delegacijskem dineju približal Čuvaj jugoslovanskim delegatom in z njimi konferiral. Ti izjavljajo sedaj, da je ta vest izmišljena, in da bi vsak delegat smatral pod svojo častjo, občevati s Čuvajem. Ko se je ta res hotel približati nekaterim delegatom, so ti demonstrativno zapustili dine.
Dva kraljevska komisarja na Hrvatskem.
Dunaj, 22. nov. Korespondenca „Savija" javlja, da stoji kraljevi komisar Čuvaj pod nadzorstvom kornega poveljnika barona Rhemena ki je opremljen z obsežnimi pooblastili. Nekatere stvari sme Čuvaj rešavati samo v sporazumu z baronom Rhe-menom. Policijski šef Spor ć mora vsak dan poročati tudi kornemu poveljniku.
Italijansko   kolonijalno    ministrstvo.
Rim, 22. novembra. Kralj je podpisal dekret, ki odrejuje ustanovitev kolonijalninega ministrstva. Za kolonialnega ministra je imenovan poslanec Pietro B e r t o 1 i n i. Novo ministrstvo prevzame irpravo Tripolita-nije,  Cyrenaike,  Eritreje  in  Somali.
Izprememba v poslaništvu.
Rim, 22. novembra. Italijanski poslanik v Berolinu, Cavalier di Pau-sa. je vpokojen, njegov naslednik je generalni tajnik v zunanjem ministrstvu Bollati, na katerega mesto pride Martino.
Italijanski vojni kredit.
Milan, 22. novembra. Kraljevi dekret odrejuje nadaljni kredit vojnemu ministru v znesku 25 milijonov in mornariškemu ministru v znesku 14 mijonov lir. Izredni vojni kredit naraste tedaj na 497 milijonov.
Prot avstrijske demonstracije v Rimu. Rojstni dan italijanske kraljice.
Rim, 22. novembra. Tukajšnji dijaki so priredili včeraj velikansko demonstracijo, ki je bila naperjena predvsem proti italijanski diplomaciji, ki je preprijazna z Avstrijo in drugič proti Avstriji. Italijanski dijaki SO priredili kljub temu obhod po mestu in so šli pred kraljevo palačo, kjer so demonstrirali proti Avstriji. Na balkonu kraljevske palače se je pokazala kraljevska rodbina, ki se je zahvalila hvaležno  občinstvu za  ovacije, ki jih
je    izrekla    množica    tudi     povodom rojstnega dne italijanske kraljice.
Balkanski praznik.
Atene, 22. novembra. Grki so oklicali dan 10. novembra za balkanski praznik. To so sprejele tudi vse ostale države Balkanske zveze. Dne 10. novembra pred šestnajstimi stoletji je namreč kot prvi šel v Carigrad kot zmagovalec v imenu križa Konstantin Keliki, ko je premagal svojega nasprotnika proticesarja Maksen-Cija.
Velikosrbska agitacija.
Budimpešta, 22. novembra. O velikosrbski agitaciji poročajo budimpeštanski listi, da so včeraj na južno Ogrskem v Pančovi aretirali nekega kmeta zaradi špijonaže. Prepeljali so ga v Temešvar, kjer se je izkazalo, da je bil to za kmeta preoblečen srbski stotnik iz generalnega Štaba.
Izjava  srbskih   poslancev v  bosanskem  saboru.
Sarajevo, 22. novembra. Ker so gotovi politični krogi razlagali izjavo srbskih poslancev v bosanskem saboru kot proti državno in nepatriotično pri-občujejo sedaj stbski poslanci drugo izjuvo, v kateri protestirajo proti takem neupravičenemu sumničenju ter izjavljajo, da so hoteli samo dati izraza menju srbske javnosti, ki pa nikakor ni nasprotno državi.
Protiavstrijske demonstracije  v Varšavi.
Varšava, 22. novembra.     Tu je prišlo včeraj do velikih demonstracij pred    avstro-ogrskim      konzulatom. Policija je demonstrante razgnala. Boj socijalistov.
Bruselj, 22. nov. Pri včerajšnji seji belgijske zbornice se je nadaljevala debata o zahtevah socijalistov. Ministrski predsednik je izjavil, da je vlada predlog socijalistov, ki streme na izpremembo ustave, zavrnila zaradi tega, ker zahtevajo socijalci to izpremembo pod grožnjo generalne stavke. Poslanec Van der Velde je izjavil na to, da ta kategorična izjava vlade zna postati usodna za vlado.
Evropska in maloazijska Turčija. Carigrad, 22. nov. Iz Carigrada prihajajo vesti, da si je Turčija zasi-gurala na malo-azijskih železniških progah kakor hitro mogoč odvoz turških poraženih čet in turške vlade skozi Malo Azijo. Turška vlada v Carigradu je namreč ukrenila, da se preneha na vseh malo-azijskih železnicah že jutri v soboto zasebni promet na vseh teh železnicah, in da bodo vozili po teh progah od sobote naprej samo vojaški vlaki v smeri iz zahoda proti vzhodu.
Rusi in zapadni Slovani.
Petrograd 22. novembra. Vdele-žerri slovanskega banketa so sklenili po predsedniku generalu Skugarev-skem poslati zapadnim Slovanom ta-le pozdrav: Vdeleženci slovanskih obedov, zbrani pri skupni slovanski mizi, pošiljajo pozdrave zapadnim Slovanom, ki se tako lepo spominjajo zmag jugoslovanskih bratov, in izrekajo nado, da sedanji veliki zgodovinski moment ustvari kulturno združitev in duhovno edinstvo vseh odrastkov zapadnega slovanstva ter da vse Slovanstvo vstopi v svetsko areno kot celota, noseč vanjo svojo človeško, krščansko in slovansko idejo.
Pročitane časopise v šentjakobskem okraju
sprejema vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v društveni sobi, Vožarski pot 4, da jih potem odda ljudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero

Ljiabljani
Načelstfo jezdnega odseka naznanja, da se Trši |afcilM vaja a d § 1 b) ¥ Btfella, tat  14. t dl M
2. pop. ¥ lafcalaleL — Bratje jezdeci, kateri se nameravajo udeležiti, naj se prijavijo najkasneje do sobote opoldan pri bratu blagajniku Hodku (tvrdka Gričar & Mejač), kjer izvedo v?e podrobnosti.                              Hooolotr*,
Danišnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj   in  odgovorni   urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiakarne- •
Bonna   poročila.
Lfmbllaaaka
„Kreditna banka v Ljubljani-.
Uraial karti dunajske torte 22. novembra  1112
■•MOoal p«»lr|l.           D",r"   I  *l*s*'n
«•/. flMleva renta    ....       34-55 i     U 75
4*1»/. tfebrn« rent« ....       87 25       87 45
49/t avstr. kronska renta   .   .       84 65       84 35
K ogr.......      84-40       84 60
4»', kranjsko deželno posojilo       — •—       94*59
♦•/• k. o. čelke dež. banke   .       88 85       89 85
aanananjt
Srečk« ta I. 1*60 ■/,    .   .         441-— |   453-
M      „   h 1864.....     617-     629-
tfske......     282 —      794 —
Z     semeljske   !. Udaje    .     2o8 — !   280-—
T.              ..        H.     [        .     24V50     237 50
„      offfke hipoteCne .   .     236 50;   248-50
dun. komunalne     .         477 — \   489 —
,      avstr. kreditne   .   .    .     477-     489-
*'      ljubllanske   ....       66—       72 —
Z     avstr. rdeč. križa   .   .      51-1     5T*—
- Soifika". r. : :  »*o! S»
Z  ***......2135° 216<50
0«1«t1e*.
Ljubljanske kreditne banke   .     *30 — I   433 —
Avstr. kreditnega zavoda .   .     605 50     606 £0
Dunajske bančne družbe .   .    7»30     79150
Južne železnice.....     103 35     104 35
Državne železnice   ....     6777*     67875
Alolne-Montan.....     970-50:   97150
CeSke sladkorne družbe   .   .     356— j   360 —
Zlvnostenske banke.   .   .   .    265*—'   166—
Valni*. Cekini.....;   .   .      H-44      11-48
Marke........     H*—     118'30
Franki........ li   »05     26 22»
Lire........       |    94 80       95*10
Rubljl........^ I] 253 75 |   25*75
Žitne cene v Budimpešti-
Dne 22   novembra 1912. Termin.
Pšenica za april 1913     .   .    za 50 kg 11 99
Rž za ap/il 1913     ....    za 50 kc  K50
Oves za april 1913     ...    za 50 ks 109'.
Koruza za maj 1913   .    .   .    za 60 kg    7 86
Višina nad morjem S06*2                 Srednji zračni tlak 738 mm
Cas    Shtanie    2b
i    •*■«>-   met?;     ata     VetF°Vi         Neb°
c     va"Ja    v mm    £B
21   2.pop.  7333 ;     2*5! s!, jvzh.   pol oblač. „    9. zv.   736'0 : —09    si. vzh.      jasno
22.   7. zj.    7380    —2 1   si. jvzh.
Srednja včerajšnja   temperatura   —0 3', norm.   2 4'      Padavina v  24  urah 00   mm.
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš oče, ki nam je bil vzor v  izpolnjevanju   svojih   dolžnosti,
Valentin Janša
uradni sluga v pok.
danes 21. novembra ob 5. pop, po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti v 70. letu mirno v Gospoda zaspal.                        4217   ^
Pogreb bode v soboto 23. novembra ob 3. popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv, maše zadnanice se bodo brale v več   cerkvah.
Priporočamo ga v pobožno molitev  in blag  spomin.
Ljubljana, 21. novembra 1912.
Globoko   žalujoča  družina Janša.
Pogreb, podjetje „Konkordta" v Ljubljani.
■
Sprejme se samostojna  4i<&
kuni uvictinid
I n ■■ - -' .lir    '■ \m
illaliUllJlllIp
z lepo pisavo, zmožna pravilne sloven-šč ne in nemšč.ne. Na reflektantinje brez prakse se ne bode oziralo. — Ponudbe   na    upravništvo    »SI.   Naruda«
Pisamišli sluga
s snažno pisavo, vojaščine prost, zanesljiv in pošten,                 4133
se sprepne đo 30. t. m.
Ponudbe pod „Zanesljiv" 7. navedbo starosti,   na upravništvo   »Si. Naroda«.
ffi   '    ~      1        3      •
I H $35 -f-3 • i b*^ H HI ^ fl
tid/DIPIlIlll P
umetniške/,
in
pokrajinske
se    dobe vedno v veliki izbiri v
Jiilniipi"
Prdernova ulica 7.
na   znanstveni   podlagi«
*
Resnično nO&ljši način za jačenje kože na slavi in krepitev las.
Steklenica   stane 2 kroni 50 vin.
Zadostuje za več  mesecev*
C. kr. avstrijske   ^ državne železnice.
Izvleček   iz   voznega   reda.
Veljaven od 1. maja 1912,
Postala: L|«bl|mna fnžnl kolodvor. Odhod.
6-52 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Dunaj.
7-32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo- Toplice
•'09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11*30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd,  Celovec, Dunaj.
1*31 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3*32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz g sfeste, Celovec,
•■35 zvceer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line, Dunaj.
T*4J zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St. Janž,  Rudolfovo.
10*00 p« noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line,   Prago,
Draždane, Berlin
Prihod« 7*18 Miniraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
8-59 zjutraj. Osebni vlnk iz Rudolfovega St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega
9-51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda lnomosta   Reljaka.
11*14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Krania.
3-00 popoldne. Osebni iz Straže-Toplic Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosunljega.
4*20 popoldne. Osebni vlak oa Trsta Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca Solnograda, Franzenfeste. Beljaka. Tržiča Kranja.
7-OJJ zvečer. Osebni vlak iz Jesenic a zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna Monakovega, Solnograda, lnomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Relca).
8*15 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorici Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovcs Beljaka, Tržiča, Kranja.
•■13 po noči. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Št. Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega.
11-33 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go' rice,Trbi2a,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranjč
Postala: Linbliaaa dri. kolodvor. Odhod  na Kamnik    T*27,   11*50, 3*12,
7*15| (11*JJo ob nedeljah in praznikih).
Prihod \z Kamnika;  6-42, 11-00, 2-41
6-J5, ^10"22 °k nedeljah in praznikih).
Ckr. iriavno-leleznlžko ravnateljstvo v Trs a
S t
©4i
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROO.
269 štev.
Samo S kron
stase   noja   pristat   švicarska    remnn-'          totrta patentirana ara na sidro, sistema
.          Rosskopf   štet. 46M. i aaslvaiai sidro«,
^^ natanko re^vltrana s triletno piani eno Jm jrarancHo. it. 4M2. lata s seknndnia LI   kazalcem  K 5*0.   Brci ruika. lamtat
np.«    dOTOljena ali denar   nazaj.   Poitlja proti
\Jf   pOTiftja  ali će se pošlle neaar naprej
gr                             prva tvornica nr
J A M   K ONK AD
cmkr. drami dobavitelj. Hoat ste«. *SM (Ćesko). (Harai kataof s 40ft slikani na zahtevo gratis la franko.
Vinski trgovci, pozor!
Prav na   periteriji   ljubljanskega  mesta je Se zelo nova                4208
HIŠA
z   lepimi   prostornimi   kletmi   prav   po ugodnih pogojih radi odpotovala na prodaj.
Natančneje    -e    po :^-p    n*     Rimski
cesti štev. 11.
Ako iščete
dober, zanesljiv nakupni vir za žepne, stenske ure in budi ke, zlatnino in sre-brnino, glasbila, usnjato, manufakturno m jekleno blago, gospodinjske predmete, optično blago, kadilne priprave, toaletne priprave, igrače, orožie ud. — zahtevajte po dopisnici od razpošilialnice
M MU t. ■ it. toni tttr*ti] t toni a«. 23S2 (biki) bogato ilustrovani glavni katalog s 4000
slikami zastonj in ro>tnine Tosto. ata¥foW|a a«  proti pomatfa ali  praalplainnm. Bran rizika.   —   lamen;a?a dovoijnna aH ■—   »axaj.
m trgovino in gostilno
ognjevarno zidana s pristavo (marofom) lepo kegljišče in z ledenico se v Ziljski dolini na Koroškem na pro^i in postali železnice ceno odia sli t s ▼ najem.   Poia n h  d?.e   Rudolf Webt:r,
Vorderbcrg Koroško.     42:0
1 $ttdiike z zfoniski« zvcaeMjem t
St. 4434- la kvaliteta, a 3 • urnim ud a rt »njem pol m celih ur in budil no pripravo    s   premic jivim
k»»iom, s glasno dons^m ivoDcem, i gladkopoiira mm robom, 30 cm v premeru, kasalntknm s steklom, kompletna s S zikto> hronsiranimi uteimi ** triletno p«»m-no garanc jo LMm»! K 7-80 urno : M ■ t *' 1 *> ■ onoči sve-tlikajo&m se kazalnikom K 8 40 Najeenejla ku-hm «*a okrog'a ura bre« bu.'.iioe priprave, 30urnim navit ara na pero, l*» cm premera   K   > -/0.
Rrn rizika'     Zamen dovoljen* ali ienaa nasai Ra«T»ošilia  po povnerju,   ali če ss vpo*be denar n^pre
prva tvornica nr 3an Xcnra9,
c. ta kr. dvtmi dobavitelj. Most, št 2373 (Češko).
Glavni    kataJog   a   *iOQ   slikami   se   poilie   na zahtevo
v«    Lnmnr    «f«#i>   in    hinln
POZOr! M M mw se prodala Tmid!
galanterijsko blago in pletenine
4054
t^as^gaa.    iz   konkurzne   mase   Ludovika   Dolenca  v     **mm% !*^T        Preier*novi ulici pod tvorniškimi cenami.        ^WS
•&^* r ^^                       H ^PJr     v^BOna.                          .^anTflHkY^aW.                           .^bbbbbbbbbbbW JsB                        .^atf^B^^aW
^LbbbbbbbbCjE' ■                                                                                               '   *^H                                              S« J/L                        & *t»v       '    LnadfV                       dasn!o£SnV^EV                       daffWV>al^»P                      ^"9G   Lb>sB^bW
^                         *       '        *^^\               '  ^J.^/{      ■■Rk                           anS^^afc               .W£fZ,                           JU          P^%
I /5$                  Siavnemu   občinstvu   vi udno   naznanjam,   da   bodem    imel
iitrl v soboto in nedeljo
11   ^                     ter nadalje vsako soboto in nedeljo
jB jk sveže krvave, jetrne in mesene klobase.
Zraven   stari   pristni   cviček  iz Gadove  peči  in stari   bizeljec.
Za prijazni obisk se priporoča                           4053
HacH ]SSjp jgjiačin, Doienjska cesta (iludniH).
„Dvorni tokajec"
V c. in kr. dvorni kleti se prodajo nastopne vrste toka skcga vina v  Vi litrskih steklenicah od 6 steklenic naprej in sicer;
Vrste 1 tokajsko fBratenwein)      a K  220         Vrste 7          iztok         a K 13 20
„     2     •        samorodno           a K  330             »S            esenca    a K "   50
.      3      .                 .                   a K  4 40            .9               ,           a K 22 —
.     4      .                „                   a K  5,50            „10             ,          a K :.r —
.     5     ,            iztok                a K  880            .     11     muškatelec a K 33*—
,     6      .               .                   a K  11—           ,12        brandy     a K    3 30
Naročja se izvršuiejo samo potom pismenih prijav pri C. in  kr. ^ dvorni kleti« Osebni promat v cesarski dvorni kleti je izklju sn.
Avsir. amerikan. :: zaloga čevljev s Prešernova ni. 50.
Jfaši čevlji po kakovosti, :: priležnosti in eleganci :: prekose vsako konlcnreico.
Zaloga slovitih „PALMA44 gumijevih podpetnikov.
2 dijaka
ao aprolneta takoj ali posnofo k boljši roda, na hrane In stanovanjo
Glasovir   na   razpolago.  —  Dopisi  pod
1,2  dijaka11 na upravniŠtvo »Si. Nar.«
4171
Primerno
božično darilo
za otroke je moj kinematograf, obenem tudi laterra majica. Visok je 36 cm s 3 barvastimi fll-mi(tra ovi si k in 6 steklenimi slikami. 31 : cm šir., petrolejska svetiljka, ref:ektor in navodilo komMetno v kartonu KM* .S tem kinematngrs!om se od mlsđih in starih ra-1e videne žive slike pričata jo na steno Mehanizem je prav natančen in prearos;. da ga vsak otrok z lahkoto vodi. Po »ovze*jo ranošilja Jan £o?**rad, c. «n kr. dvorni dobav teli, Most st. ?.33d (Cešuo). Boja*© ilustriran plavni katalog s 4000 slikami vsakomur zastonj iu ooštn. orGsto.
•i'I^Vjii BjainBpads euqasoc]
Posebna špecialiteta likerja.
•ar* Jitncgo časa in čenarja prihrani
rsa1-,   ki   se brije sam   n je   xa   to  pripravna  moja
pono'uom.i opremana
bršlna     aarniiura
K. H d'* v lepo pc:irsnl, • ^ljućem opremlieni leseni skrinj ci, .'O cm dolg i 5 in pol cm šir., o cm vis., x otjleda'om x» po-IjuHno po^taviianje in z v^-tt"' bnlnimi priromočki I" * dohra britev i* prima Tiskega «rehrnr£a ■ekia. 4 t Sir . < otis bn:-*ena. pr pravna r» ti hrario ;n gotova ia raKo 2 dobrr iermen fi vo-snfmanif.        ■.     *kat!išca
rstriln'1 mase. 4. kutijica ant^epticnegn mila na Sv * * .ni!:lj*na nWefI en 6 čo-:* ^ t o*iik'.,anm dr^airm, kompletno, prim« kako osti aamc K 5* . Ista garnitura pa britev r varnostno pripravo iranjrnjf izključeno za n^irairjene z navoduom K • o. St 874 Najnovejša brilna garnitura s lino ponikljanim varnostnim bnlnlm aparatom s ."» dvoreznimi Ul:njami, poniUliano skledico, čop čem, šk.»t]jo mila K 4"8■•. "Rrcx rizika ! Zamena dovoljena ali denar nazaj. Rarpo§ilja naravnost privatnim po povzetju ali denar naprej priznan^1 zmoir..i  svetovna  tirma
Xaa Konrad, c in fer- dvorni dobavitelj v Hlo«tu, $t. 2383   (Cesko).
G^^^•Tl^ I:ataW  a 4ooo sl;kam^ s- ni r-ht-vo \ takemu ije zaston    in po mine prosto-
krojač prve vrste ^
LjOiirtana Miklošičeva cesta 8.1H
se   priporoča.  W
Zaloqa      2092
angleškega blaga.
P Veliko zalogo M5
božičnih — novoletnih
razgledi
In reklamnih
koledarjev
priporoča cenj. trgovcem 4154
I. Komi i Piani.
V Ml«* M *Mm takoi ▼ Planini
na Notranjskem             4178
enonadsiropna hiša
s vefc sobami, z dobra Tiieljano
gostilno in   mesarijo
ter sploh z vso opravo. Naslov pove upravmštvo  »SI. Naroda*.
si prihrani oni, ki pri potrebovanju žepnih, budilnih in stenskih ur, godbenih, manufakturnih, jeklenih in usnjatih predmetov, kadilnih rekvizit, gospodinjskili in toiletnih predmetov, orožja itd., naroči moj glavni katalog z 4000 slikami, ki ga dobi vsakdo zastonj in poštnine prosto.
JAM    KONRAD
c in   kr    dvoril   dobavitelj   rano-
»ilialaica, Most st.  2397  (Češko).
Niklaste žepne ure K 5'—, uiklaste budilke K 2-90, harmonike K 5 —, vijoline K 580 itd. r ar.prraiJia ne proti povredu ali prertp'eći.a. Brni KalUa,   —   ZimcD^va   povoljeni aH ueuar n£sa{.
nBaaanfnaanaBanaannBnHaaaa* ^hbsb««^ itaahJM aiiiiiiai ■
Primarij
zopet ordinira.
Spreimem faboj mlađega
trgov.3 giuika
veščega manufakturne ter rneš. stroke. Štefan  Stekat*,   Ajdovščina.
Zaročni prstani
s 14. karat, zlatom.
Št.  6-^32-   Graviran   s   pravim dijamantom   M   IV—,    16—, .8—, '2'>—-. Št  6283   Z pravim briliantom K 24      . 2>-—, 0 — in vilje. Št.  C3S4. Z pravim opalom  in dijamantom  K   40      ,   4j- —, ■*>    — .   Največja   izbira nakit k vseh \rst najdete v mojem glavi em katalogu z 4-'00 slik mi, ki  ga dobi  vsakdo gratis in  tranko.
C In kr.   dvorni   dobavite!«   JAH  KONRAD,   razpo-
sillaJiV.ca Moat it 237S (Češko).
na novo pričeto, kjer ni do sedaj  še nobene,
ća v najem ali proda    4172*
Mirne! Cestnik. Loke št. 23, poŠta Triovlje I
Pat ?l* za D^žai°^ se ^ožič z donisnico \ W»«a }\m naročiti moj bogato ilustrovani 1 glavni katalog s 4000 slikami porabnostnih j predmetov in darilnih slvari vseh vrst, ki ga i dobite gratis in franko.     c. kr. dvorni dobavielj 1
|Jan   Konrad,
razpošiljalnica Most št. 2402 (Češko).
Ni'cljasta ženna nra K 4*20. srebrna ura K 8*40, nikljasta budilka K 2*90, ura na nihalo K 3*50, DTi s kukavico K 850, harmonike K 5* — violina K 5*80. samokres K 6* . Manufakturno, nsnjato, jekleno blago, gospodinjski predmeti, kadilne priprave, igrače itd. v najbogatejši izbiri. Razpošilja se po povzetju. Brez rizika, j Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Sprejmem  to/<«r»f
za odpeljano materijala.
SIJAJNA  ZMAGA!
v damskih raiflanih. — Ravnokar dospelo čez 2 O O O komadov 13o cm dolgih od tO K naprej, ki so stali preje od 40 K do 00 K. — Istotako znižane cene ragla-noi\ zimskih   sukenj  in   oblek   za  gospode.
„Angleško skladišče oblek"
O, Benxatovičy J\lestrti trg št. 5.
Št  931 l/V. u._________                                                                                                         4181
Razglas
s katerim se voiioii omeni pozivalo v gasilen.
Na podstavi zakona z dae 10. februarja 1907, drž zak. št. 30. se moj rajo vsi vojaško taksni ohvezanci do prestanka svoje vojaškotaksne obveznosti vsako leto meseca januarja zglasiti pri tisti občini, ki imajo v njej dne 1. januarja tistega leta svoje bivališče.
Oprostilo* od osebnega dohodninskega davka ali od službene nadome-stilne tak^e, ki ga zaradi svojega 1200K nepresegajočega dohodka ali iz drugih razlogov pričakovati ali ki je v prejšnjem letu nastopilo ne oprosti od dolžnosti zglasitve.
Zglasitev se sme izvršiti pismeno ali pa ustmeno.
Pismena zglasitev se zgodi tako, da se pošljeta na občino dva, po vseh rubrikah s čitljivo pisavo popolnoma in resnično popolnjena zglaševalna fornu-larja. Zglaševalni tormularji se dobivajo pri mestnem magistratu in sicer v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu«, L nadstropje brezplačno. PoŠiljat-ve zglasitev v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, so poštnine proste.
Zglaševalni formutarji so urejeni tako, da se zganejo in adresirajo ter brez pismenega ovoja oddaio na poŠto.
Ustne zglasitve vpiše obema v oba zglaševalna tormularja.
Zglasitve, ki se izvrše s posredovanjem tretje osebe, ne odvežejo tistega, ki se je dolžan zglasiti, od odgovornosti za izpolnitev njemu naložene za veznosti.
Tistim, ki so dolžni se zglasiti, pa predpisane zglasitve ne izvrše pravočasno ali pa jo izvrše v bistvenih točkah nepopolno, se sme naložiti denarna kazen do 50 K. Vojaškotaksni obvezanci, ki v svojih zglasitvah vedoma zakrivc zamolčitve ali neresnične napovedi, zapadejo — v kolikor dejanje ne utemelji učina, ki ga je po občnem kazenskemu zakonu kaznovati kot kažnjivo dejanj« — denarnim kalnim do 5000 K in ob posebno obtežkujočih okolščinah de 1000 K. Kadar denarnih kazni ni mogoče iztirjati, se izpremene v zaporne kazni.
Vrhutega je političnem oblastvu dano na prosto voljo, da takratf ka dar se zglasitev ne izvrši pravočasno ali kadar se izvrši nepopolno na podstav znanih podatkov ali podatkov, ki se uradoma doženo, takoj določi vojaško takso
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnć 11. nevembra  1912
župan: dr. Ivan Tavčar I. r«