RUSKO BRODOVJE PRED PORT ARTURJEM.
ROMAN ROMANOV:
HIA NA HOLMU.
moje pero
udno mi je v tem trenutku, ko zbiram vse tiste mrane dogodke, da jih napiem isto verno in lepo drugega za drugim. Plane misli se budijo in kakor bi skrite roke ustavljale
Poizkusite citati nemara
da boste utili kaj podobnega ! . . .
Tista hia je stala nekoliko v stran od vasi in na holmu. Bila je lepo zidana in krita z opeko. Pred njo so rastli trije veliki in koati kostanji in cesta se je vila mimo nje naprej dol po holmu v vas. Na desno in levo so se prostirala polja, ki so bila navadno napol obdelana, in za hio zadaj je rastlo grmievje, ki je polagoma prehajalo v gosto umo.
Nekako plano je bilo tam gori in ob veernih urah je bilo popotnika strah. Kot polnoni strahovi so stali koati kostanji in ob luninih noeh so se zibale njihove plahe sence po hii in dale tja po beli cesti. Navadno je bilo tam vse mirno. Vasih je sedel pod kostanjem zanemarjen lovek in gledal dol po dolini. A to je bilo redko . ..
Vaani niso radi hodili ponoi tam mimo, zakaj tudi nje je bilo strah. udne misli so
imeli o gospodarju na Holmu in so se ga ogibali. Vasih in zelo pozno so videli, kako se je pripeljal pod tiste kostanje sredi temne noi voz in ni bilo sledu o njem, ko se je zdanilo . . . Tainoni je pravil, da je natanno razloil ve rnih postav, ki so se naglo gibale in govorile polglasno . . . Opazili so zanemarjene ljudi, ki so prili iz hoste gor in izginili v hio ... Pogostokrat so bila o polnoi vsa okna razsvetljena . .. Tuintam so videli gospodarja samega rekli so mu Dolfe videli so ga vaani, ko je el v drubi umazanih ljudi in govoril z njimi epetaje ...
Mnogo se je govorilo in vaanje so majali z glavami in so se plano ozirali gor proti Holmu .. .
I.
Stari Komej je bil umrl tisto jesen popolnoma nanagloma: prielo ga je duiti v prsih in je legel in ni ve vstal. Tako je bil dom brez gospodarja in stara Komejka se je morala truditi sama na posestvu. Tudi od nje se je e prielo poslavljati ivljenje, ki ji je bilo prineslo kaj malo sladkosti, a mnogo truda in trpljenja. Kajkrat se je spominjala v poznih jesenskih veerih dale nazaj na minulost, pomeano z grenkobo
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si