GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 44 — Leto III. Murska Sobota, 8. novembra 1951 Cena din 5. Pred frontnimi občnimi zbori Izberimo si dobre voditelje! Večkrat se frontovci pritožujejo, češ, saj bi delali, pa naš odbor ne velja in nič ne dela. Kes je, da imamo še take odbornike in odbore, ki ne delajo. Z vsemi takimi je treba na občnih zborih v prihodnjih tednih obračunati in jih odstaviti ter si izbrati v novi odbor najdelavnejše člane. Volitve novih vaških in drugih osnovnih odborov OF so razpisane za mesec november in do 15. decembra. Sicer statut OF omenja, da se novi odbori volijo na tri leta. V zvezi z našim razvojem in demokratizacijo pa se je pokazala potreba, da se vodstva osnovnih frontnih organizacij izbirajo vsako leto. Sklep o tem so sprejeli predstavniki Ljudske fronte iz vseh naših republik v Beogradu. Zato na letošnjih volitvah ne bomo imeli skrinjic, kot je to bilo še na zadnjih volitvah, temveč bomo volili tako, kot si volijo svoja vodstva ostale množične organizacije, to je, na letnih občnih zborih. Zato volitve, ki pa ne bodo le volitve, kot smo to imeli prejšnja leta, ne bodo po vseh vaseh isti dan, temveč lahko ima ena organizacija prej, druga pozneje, kakor se katera pripravi. S tem, da se volitve novih odborov poenostavijo, ne bodo priprave nič manjše in nič manj odgovorne. Najvažnejše je, da je dosedanji odbor s svojim delom na tekočem in da pred svojimi člani nastopi s čistimi računi. Tako mora biti blagajniška knjiga v redu in seveda tudi članarina pobrana. Nedelaven odbor pa se na občnem zboru lahko znajde v neprijetnem položaju, če bodo člani organizacije zahtevali od njega strogi obračun dela. Nadalje je potrebno, da se v poro- čilu in diskusiji kritično oceni delo organizacije, delo odbora in posameznih odbornikov ter, kjer bo potrebno, tudi posameznih članov organizacije. Zato ne bo prav, če bodo kje vnesli v svoje poročilo le uspehe, temveč je treba govoriti tudi o napakah, kajti na lastnih izkušnjah se učimo. Le tista organizacija, ki bo na svojem občnem zboru prerešetala tudi vse pomanjkljivosti, bo v bodoče lahko izboljšala svoje delo. Seveda ne bo koristen niti tak občni zbor, kjer bodo premleli vse uspehe in napake, ne bodo pa naredili nobenih zaključkov, kako jih odpraviti in delo izboljšati Pri vsem tem pa je najvažnejše, da bo novi odbor sestavljen iz delavnih ljudi ki bodo znali organizaciji ustvariti tisti pomen in vlogo, ki ji pripada. Doslej je delo vaških odborov bilo pretežno v pomoči ljudskemu odboru pri izpolnjevanju gospodarskih nalog. V prejšnjih časih je to bilo nujno. Vendar zaradi tega frontne organizacije ne bi smele zanemarjati svoje osnovne naloge, vzgojo ljudstva. To nalogo pa frontna organizacija ne more opravljati ozko, le med svojim članstvom, temveč mora skrbeti in pomagati, da bodo enako vzgajale tudi ostale žične organizacije in društva na vasi. O teh stvareh so pred kratkim razpravljali Okrajni odbori OF in se pomenih, kako bodo pomagali vaškim ali krajevnim frontnim organizacijam, da bodo svoje letne zbore pripravile čim bolje. Kajti občni zbor ne sme biti le formalnost zaradi reda, temveč mora prispevati k nadaljnjemu razvoju in napredku vaških in drugih osnovnih frontnih organizacij, kar večina Članov tudi želi. Posredujmo tehniko kmečkemu ljudstvu ! S tem ciljem stopajo organizacije Ljudske tehnike ljutomerskega okraja v »Teden tehnike«, ki bo v dneh od 4. do 11. novembra pokazal, kako napreduje naša tehnika. Čeprav v ljutomerskem okraju ni večjih industrijskih obratov in posebno ugodnih pogojev za razvoj tehnike, so mladi tehniki ustanovili letos radioamaterski klub v Ljutomeru, pomorsko brodarsko društvo na Moti, avto-moto klub v Križevcih in pri Tomažu ter klub tehnike pri Mali Nedelji. Organizacije Ljudske tehnike v okraju štejejo 653 članov in podedujejo tri osebne avtomobile, 90-kilovatni ojačevalec in osem plovilih objektov na Muri. Med člani Ljudske tehnike je največ nameščencev in delavcev, odločno premalo pa e kmečkih ljudi. Ocena dela Ljudske tehnike v okraju nam pokaže, da se podeželju ni posvečajo dovolj pozornosti. Vzrokov za to je več. Lahko bi rekli, da je pasivnost dosedanjega okrajnega vodstva bila glavni vzrok pomanjkljivemu delu s kmečkimi ljudmi. Sekretar sam hl zmožen napraviti »čudežev«, če mu jej odbor le na papirju. V nekaterih društvih in klubih se je razpaslo neodgovorno ravnanje z društveno imovino in razsipništvo z materialom. V ljutomerskem avto-moto društvu so nekateri člani samovoljno uporabljali društveno vozilo, na Muri pa je prišlo do poškodbe čolnov, ker so bili izpostavljeni rokam samovoljnežev. Vse to je rezultat malomarnosti, ki se je vgnezdila V nekatera vodstva društev in bo treba z njo čim prej obračunati. Pred tednom izvoljeni odbor Ljudske tehnike v Ljutomeru je skrbno proučil stanje v svojih organizacijah in sprejel bodoči delovni program. Težišče dela v »Tednu tehnike« je na podeželju. Odbor je poskrbel za predavatelje, ki bodo obiskali kmečke obdelovalne zadruge in tam poučili zadružnike in kmete o sodobni obdelavi zemlje, gnojenju in zaščiti rastlin, o uporabi in čuvanju tehničnih sredstev v kmetijstvu, traktorjev, strojev itd. V elektrificiranih krajih bodo vrteli strokovne filme na ozkem traku. Ljutomerski radioamaterji bodo obiskali vaščane Križevec, Železnih dver in Jeruzalema. V štirih večjih krajih se pričnejo tečaji za vozače motornih vozil, v Ljutomeru tečaj za fotoamaterje in radioamaterje, v Podgradju pa traktorski tečaj za udeležence iz obmurskih okrajev, ptujskega in mariborsko-okoliškega okraja. Okrajni odbor Ljudske tehnike je povabil pionirje vseh odredov, da si ogledajo ljutomerska podjetja in se poučijo o strojih ter njihovi uporabi za dobrobit človeka. V Ljutomeru bodo odprli tudi delavnico za popravilo radijskih aparatov, učilnico in laboratorij za radioamaterje ter delavnico za popravilo društvenih vozil. Radioamaterji pa so obljubili pomoč vaščanom Stare ceste, ki si bodo ustanovili svoj radioamaterski klub. Ob zaključku tedna bo v Križevcih pri Ljutomeru večji manever mobilnih enot protiletalske zaščite, gasilcev, članov LT in mladincev predvojaške vzgoje. Udeleženci manevra bodo napadli borečko opekamo in se spoprijeli z domačimi brambovci ter motoriziranimi enotami obratne obrambe. Prvi sestanki članstva OF V ljutomerskem okraju je Fronta sklicala po vseh osnovnih organizacijah OF organizacijske sestanke članstva, ki se razlikujejo od dosedanjih množičnih sestankov po tem, da na njih sodelujejo le člani Fronte. Na sestankih so frontovci razpravljali o sklepih Zveznega odbora Ljudske Fronte v zvezi z novim načinom dela v osnovnih organizacijah; o pravicah in dolžnostih članov OF, odgovornosti staršev za vzgojo otrok in mladine, organizaciji kmetijskih nadaljevalnih šol in ljudskoizobraževalnih tečajih ter o novih gospodarskih ukrepih zvezne vlade za stabilizacijo našega gospodarstva. V Babincih, pri Tomažu, v Pršetincih, pri Mali Nedelji in v Sejancih so se člani, množično udeležili teh sestankov in živahno razpravljali o sproženih vprašanjih. Zlasti so pozdravili pobudo Fronte za ustanavljanje kmetijskih nadaljevalnih šol v večjih krajih. Zelo slabo so bili obiskani sestanki v Veržeju (od 300 frontovcev jih je prišlo le 15), Cezanjevcih, Iljaševcih, Križevcih, Borecih itd. V Savcih je predsednik Krajevnega ljudskega odbora OF Franc Štuhec onemogočil sestanek z raznimi izzivalnimi vprašanji, ki jih je postavljal aktivistu z namenom, da bi odvrnil pozornost frontovcev od razpravljanja po točkah dnevnega reda. Tudi frontovci iz Moravec naj premislijo, koga bodo volili v svoje frontno vodstvo. Dosedanji odbor je zgolj na papirju, saj se od zadnjih frontnih volitev ni sestal, niti ni sklical množičnega sestanka. Čes je že, da Moravčani s takšnimi odborniki pometejo! 325 mladincev predvojaške vzgoje odšlo na mladinsko progo V petek 2. novembra je odšla iz Ljutomera na progo Doboj-Banjaluka 325-članska brigada mladincev predvojaške vzgoje, ljutomerskega okraja. Brigada je sestavljena iz mladincev, ki so se v začetku letošnjih taborenj prostovoljno prijavili za odhod na mladinsko progo. V tekmovanju centrov predvojaške vzgoje je odnesel prvo mesto center Tomaž, ki je zbral za progo 65 mladincev, sledijo: center Križevci 53 mladincev, . Ljutomer 43 mladincev, Mala Nedelja 39 mladincev. Miklavž 37 mla- dincev, Kog 33 mladincev in Ivanjkovci 30 mladincev. Brigada je obljubila, da bo ostala na progi mesec dni. Z mladinci so odšli tudi voditelji predvojaške vzgoje posameznih centrov, katere so mladinci izvolili v štab delovne brigade s komandantom poročnikom Djokom Milanovičem na čelu. Od brigadirjev so se na železniški postaji poslovili predstavniki ljudske oblasti in mladinske organizacije. Pričetek šestega rednega zasedanja Združenih narodov v Parizu Oči vsega sveta so že nekaj dni obrnjene v Pariz, kjer se je v torek popoldne pričelo šesto redno zasedanje organizacije Združenih narodov. Narodi sveta v današnjih kritičnih trenutkih pričakujejo, da bo organizacija Združenih narodov tista, ki bo rešila človeštvo nadaljnjih nesreč vojn, ki bo uspela zatreti pohlep nekaterih močnih držav in bo znala očuvati svobodo slehernemu človeku na svetu. Delegacije posameznih držav so pričele prihajati v Pariz že sredi prejšnjega tedna. Vsega ima organizacija Združenih narodov 60 članic-držav, lahko pa se zgodi, da bodo na tem zasedanju sprejete v članstvo še nove države, kot Italija, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Kitajska, Japonska itd., ki doslej zaradi sodelovanja s Hitlerjem še niso bile sprejete v Organizacijo. V zvezi z novim zasedanjem je postalo najvažnejše vprašanje, kaj bo glavni predmet zasedanja v pariški palači Chaillot. Gotovi politični in novinarski krogi trde, da bo letošnje zasedanje najvažnejše zasedanje po končanju vojne z Nemčijo. V torek popoldne so bili na sporedu šele otvoritev sedanjega predsednika organizacije Združenih narodov Entezama Nasrolaha in pozdravni govor predsednika francoske republike Vincenta Auriola. Po dosedanjem pisanju svetovnega tiska bo na zasedanju predvsem govora o vprašanju združitve obeh Nemčij in o svobodnih volitvah, o vojni na Koreji, o perzijskem petrolejskem sporu, o sporu glede Sueškega prekopa, o mirovni pogodbi z Avstrijo, o oboroževanju in napetosti v svetu, o človečanskih pravicah, o gospodarski pomoči nerazvitim državam, o skupnih ukrepih zoper morebitnega napadalca in še mnogo sličnih vprašanj, ki težijo svet Posebno pozornost je povzročila konec prejšnjega tedna pobuda novega angleškega zunanjega ministra Edena, katerega so se tudi oklenile vse tri Zapadne velesile. Zastopniki zapadnih velesil se bodo zavzeli za korake, ki bi naj utrdili svetovni mir. Predlog naj bi obsegal v glavnem naslednje točke: mir v Koreji, splošno razorožitev, vsenemške volitve in konferenco zastopnikov štirih velesil. Jugoslovansko delegacijo v Parizu vodi tov. Kardelj Prvi del jugoslovanske delegacije je odpotoval iz Beograda z vlakom že v sredo. Jugoslovansko delegacijo vodi podpredsednik vlade in zunanji minister Edvard Kardelj, člani delegacije pa so Milovan Djilas, Sava Kosanovič, Aleš Bebler, Leo Mates, Boris Ziherl in drugi. Verjetno bo na zasedanju razpravljano tudi o tržaškem vprašanju. Razmejitev novih občin na dnevnem redu zborov volivcev Pretekle dni so na zasedanjih krajevnih odborov soboškega okraja razpravljali poleg novih ukrepov v gospodarstvu tudi o novem predvidenem zakonu o ljudskih odborih. Že maršal Tito je v svojem nedavnem govoru v Rankovičevem napovedal, da namerava Zvezna vlada izdati novi zakon o ljudskih odborih, po katerem se bodo mali krajevni odbori združili v večje občinske ljudske odbore. O tem so že razpravljali na zborih volivcev. Pa ne da bi bili volivci proti združitvi do sedaj dokaj šibkih krajevnih odborov v večje enote, občine. Nasprotno! Večina jih je odobravala to, dobro vedoč, da bo občina dala zaokroženo gospodarsko enoto, omogočila bo boljši sestav LO in boljši strokovni kader uslužbencev. V soboškem okraju, so dobro razumeli, da se razporeditev občin ne more napraviti pisarniško od zgoraj, temveč le v tesnem sodelovanju z ljudstvom. Člani IO so s pomočjo partijske organizacije in ostalih množičnih organizacij na zborih volivcev pojasnjevali, kjer je bilo potrebno. Prisluhnili so mnenju ljudstva, če so izneseni predlogi bili utemeljeni. Jasno, da povsod ni šlo gladko. Ne samo to, da je marsikje bilo potrebno upoštevati krajevne pogoje, stvarne potrebe in tradicijo, so se našli poedinci, ki so hoteli priti »na svoj račun«. Vendar so se zmotili, kajti volivci sami so jih zavrnili. Po dosedanjih predlogih, ki pa še niso dokončni, predvidevajo v soboškem okraju 20 ljudskih odborov-občih, in sicer: Beltinci, Bodonci, Cankova, Čepinci, Dokležovje, Fokovci, Petrovci, Grad, Križevci, Kupšinci, Kuzma, Mačkovci, Martjanci, Pertoča, Prosenjakovci, Puconci, Rogašovci, Sobota, Šalovci in Tišina. Vendar še lahko nastanejo manjše spremembe, v kolikor bi bile utemeljene. Občina Dokležovje naj bi po tem predlogu obsegala vasi: Krog, Bakovci, Ižakovci, Dokležovje in Melinci Vaščani Ižakovec pa bi rajši spadali k občini Beltinci V tem primeru bi pa bilo potrebno tudi Melince priključiti k Beltincem, vsled česar bi bila občina Beltinci preobširna, saj bi štela nad 8000 prebivalcev. Tudi v Radovcih bi nekateri radi spadali k občini Bodonci in ne h Gradu. Vendar utemeljenega razloga za to nimajo. Da so si Čepinčani zaslužili sedež občine, ni potrebno poudarjati, kajti njihovi uspehi jih sami hvalijo. K občini Fokovci bo priključena tudi Vuča gomila, kjer ne marajo priključitve k občini Bogojina. Sosednja vas Ivanci pa se bo priključila k Bogojini. Kuzma bo kot sedež občine v kratkem morala dobiti avtobusno zvezo in pa pomožno pošto. Ena največjih in gospodarsko najmočnejših občin bo pa Marijanska. Motvarjavci, ki spadajo sedaj v Lendavski okraj, bodo priključeni občini Prosenjakovci. Soboti se bo priključila še vas Rakičan, ki je že. tako nekako predmestje Sobote. Za sedež občine Tišina so se potegovali tudi v Gradišču. Nihče ne more odrekati vaščanom v Gradišču, da si tega ne bi zaslužili Vendar pa razumejo, da je iz Krajne in Sodišinec do njih le predaleč. Vasi v okolici Sobote, predvsem: Markišavci, Krog, Črnelavci in še nekatere so sprožile predlog, da bi se ustanovila občina Sobota-okolica. Vendar, kakor je že praksa pokazala, taka občina ne bi imela pravega življenja. Se ena stvar, ki se ne sme pozabiti, da bodo v bodoče morale občine vse svoje stroške kriti iz lastnih virov. Tu naj se zamislijo vsi tisti, ki stremijo za tem, da bi se nekako osamosvojili, oziroma da bi bila občina sestavljena iz gospodarsko šibkih vasi. Vloga novih ljudskih odborov občin se bo z novim planskim in finančnim sistemom nekaj skrčila, drugje pa razširila. Ljudski odbor in njegov aparat ne bo imel več tako imenovane operativne vloge. Ljudski odbori bodo prenesli razne posle na vaške organe, na zbor volivcev, na razne svete, da se bo oblast čim bolj približala ljudstvu. Pa še nekaj bodo v soboškem okraju ob tej priliki popravili. Marsikatera vas je dobila čez noč novo ime, oziroma so ime po svoje prikrojili, ne oziraje se na to, kaj pravi ljudstvo. Seveda se je to zgodilo v večini primerov zaradi nepoznavanja imen vasi in nepoučenosti. To se bo sedaj popravilo. Gor. Lendava bo zopet dobila nazaj svoje edino pravilno ime Grad. Murska Sobota, ali kakor so jo nekateri imenovali in tuintam pisali, »Murska«! bo postala Sobota, kajti le to je edino pravilno ime. Tudi vasi: Čikečka vas, Vanča vas, Vučja gomila, Rogaševci, Serdica itd. bodo zopet dobila domača imena: Čikečka ves, Vanča ves, Vuča gomila, Rogašovci in Srdica. S. Mirovna pogajanja na Koreji napredujejo Mirovna pogajanja na Koreji so se v zadnjih dneh premaknila z mrtve točke. Obe delegaciji sta se že skoraj sporazumeli glede glavnega spornega vprašanja — demarkacijske črte. Razmejitvena črta naj bi potekala v glavnem po dosedanji frontni črti, torej pretežno v severni Koreji. Nesporazum je sedaj predvsem še zaradi pripadnosti mesta Kesonga, ki je južno od 38. vzporednika in ga sedaj drže Severnokorejci. Delegacija Združenega poveljstva trdi, da bi bil Kesong sedaj že v njihovih rokah, če bi ne ležal v nevtralni coni. Združeno poveljstvo zahteva de- militarizacijo Kesonga, tako da bi severni Korejci ne obdržali nobenega prejšnjega južnokorejskega mesta, ker bi potem lahko trdili, da so celo zmagali Delegacija Združenega poveljstva bi bila pripravljena sprejeti sklep o umiku z nekaterih otokov in iz Kumsonga, če bi severni Korejci izpraznili Kesong. O vprašanju pripadnosti Kesonga še razpravljajo. V ponedeljek je delegacija Združenega poveljstva že dala predlog, da bi pričeli obravnavati tudi druge še nerešene točke, o katerih se morajo sporazumeti pred prenehanjem sovražnosti. Anglija in njeni spori V torek je pričel zasedati v Londonu novi angleški parlament, v katerem imajo večino konservativci Konservativci so se zelo skrbno pripravljali na zasedanje, tako glede obravnavanja zunanje-političnih vprašanj kakor tudi glede notranjih vprašanj, samo da bi ne povzročili prevelike strankarske borbe z laburisti. Kraljev prestolni govor je zaradi bolezni angleškega kralja prebral lord Simonds. Ves svet zelo pozorno zasleduje sedanje politično stališče konservativcev, ker bo to velikega pomena v nadaljnjem razvoju dogodkov v svetu. Glede anglo-perzijskega petrolejskega spora so sedaj nastale nove možnosti za ureditev spora. To optimistično gledanje je nastalo zaradi dolgega bivanja predsednika perzijske republike Fatemia in predsednika perzijske vlade Mosadika v zapadnih in ameriških pre- stolnicah. Mosadik je še vedno v Ameriki, kjer se pogovarja z Američani o njihovi pomoči in posredovanju za ureditev spora. Prav tako tudi spor zaradi Sueškega prekopa še ni rešen. Egiptovska vlada noče nič slišati o pogajanjih, dokler se angleške čete ne umaknejo s področja prekopa. S stališčem Egipta se strinjajo tudi ostale arabske države, o katerih se celo sliši, da ne bodo pristopile prej k obrambnemu paktu, dokler ne bo rešeno vprašanje Egipta. Verjetno se bo egiptovska vlada obrnila na vlado ZDA zaradi- posredovanja, vendar pa egiptovska vlada trdi, da ne bo pričela vojne proti Angliji. Od začetka spora so incidenti na področju prekopa zahtevali že 19 mrtvih in 125 ranjenih egiptovskih državljanov, pa tudi nekaj Angležev. Po svetu PARIZ — Na račun gospodarske pomoči v znesku 6 milijonov dolarjev, ki jih je odobrila francoska vlada Jugoslaviji, bomo v Franciji nabavili česano volno, volneno, bombažno in laneno predivo, umetno predivo za ribarske mreže, predivo iz umetne svile, anilinske barve, fosfate in kalijeva gnojila, farmacevtske surovine in gotova zdravila, instalacijski material in električne žarnice, rezervne avtomobilske dele, vlečeno žico, kakao, poper itd. Jugoslovanski uvozniki so že sklenili večino dobavnih pogodb. ATENE — V Grčiji so izpustili 7 poslancev, ki so bili doslej v internaciji. Poslanci so pripadniki skrajne levice in so se prej zavzemali za oboroženo borbo oziroma nasilno zrušitev monarhije. CELOVEC — Koroški Slovenci so na dan mrtvih počastili padle partizanske borce, ki imajo svoje grobove predvsem v Železni Kapli, Velikovcu, Št. Lenartu in Št. Janžu. BERLIN — Predsednik vzhodnonemške vlade Pieck vabi na sestanek predsednika zapadnonemške vlade Heussa. Kakor smo že poročali, je v Nemčiji in v zapadnem svetu precej govora o združitvi obeh Nemčij in o svobodnih tajnih volitvah v ustavodajno skupščino. RIM — V Italiji pripravljajo zakon za omejitev stavk. Po vesteh iz Rima hoče italijanska vlada prepovedati sindikatom stavke »političnega« značaja. TEHERAN — Perzijski muslimanski voditelj Kašani je pozval vse muslimanske prvake iz arabskih držav, naj se sestanejo v Teheranu. Na konferenci bodo razpravljali o perečih političnih vprašanjih. Sodijo, da bo na konferenci tudi govora o tem, naj bi muslimanske dežele ostale v sporu med Vzhodom in Zahodom nevtralne. DUNAJ — Avstrijska vlada je ponovno zaprosila ameriško vlado, da bi podvzela potrebne korake za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. Kakor je znano, sovjetska vlada zavlačuje sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo, ker bi potem morala umakniti svoje čete iz Avstrije, Čehoslovaške in Madžarske, poleg tega pa bi tudi ne mogla še naprej izkoriščati avstrijske industrije in naftnih polj pri Dunaju. BEOGRAD — Maršal Tito je v Beogradu dne 1. nov. priredil tiskovno konferenco, kateri je prisostvovalo okoli 120 domačih in tujih novinarjev. Maršal Tito je odgovarjal na razna Vprašanja glede naše zunanje in notranje politike. Konferenca je trajala 4 ure. SARAJEVO — Graditelji mladinske proge Doboj—Banjaluka v Bosni so zgradili že 70 km proge. Celotna nova proga bo dolga 92 km. Sedaj, imajo največ dela še pri obeh velikih predorih in nekaj usekih, dočim je most na reki Bosni že zgrajen. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 8. novembra 1951 Najboljši v svoji stroki v Sloveniji Delovni kolektiv murskosoboške bolnice je dobil za uspešno delo v septembru pisano pohvalo Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije kot najboljši kolektiv zdravstvene stroke v Sloveniji v šestmesečnem tekmovanju v čast 10-letnice ustanovitve Jugoslovanske armade. Pohvalo jim je izročil na proslavi, prirejeni v ta namen, član Glavnega odbora ZB. To je bila letos že druga pohvala; delovni kolektiv pa je obljubil, da tudi ne bo zadnja. Njihovo tekmovanje se v glavnem deli na tri sektorje: protiletalska zaščita, prosvetno delo in štednja. Pridno se seznanjajo z vsemi varnostnimi ukrepi protiletalske zaščite, imajo vse svoje orodje in priprave v stalni pripravljenosti, skrbijo za red v vseh prostorih bolnice, da nikjer ne ležijo nepotrebne gorljive stvari in se še naprej usposabljajo s predavanji in vajami. Prirejajo pa tudi predavanja za bolnike o prvi pomoči. Skoro vsak mesec pripravijo razne kulturne prireditve za bolnike, ki ne smejo obiskovati prireditev v mestu. Na teh nastopa pevski zbor in dramatska skupina. Tako prireditev pripravljajo tudi za proslavo Dneva republike, 29. november. Imajo razne krožke kot šahovskega, ping-pong, pa tudi strelsko družino in gojijo še težko atletiko. Tekmujejo tudi medsebojno po skupinah z podeljevanjem skupinske prehodne zastavice. Tako jim je uspelo porabo raznega materiala zmanjšati na 30°/o. V okvir štednje pa spada tudi prostovoljno delo, saj jim ni treba plačevati delavce za sedemhektarsko ekonomijo, ker vse delo opravljajo sami. Okrog 30 članov je v septembru opravilo na ekonomiji 560 prostovoljnih delovnih ur. S takim delom so si res zaslužili pohvalo, na katero bi lahko bil ponosen vsak delovni kolektiv. Najboljši med najboljšimi Delovni kolektiv Ljutomerskih opekam je sprejel za svoje uspešno delo prehodno zastavo Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije ter diplomo in denarno nagrado v znesku 60.000 dinarjev. Prehodno zastavo je doslej imel delovni kolektiv »Umetni in naravni kamen Ljubljana« in jo je po svoji delegaciji poslal kolektivu Ljutomerskih opekarn. Ob tej priliki so se zbrali vsi delavci k proslavi. Ob sprejetju zastave so obljubili, da oe bodo borili pri svojem delu, da bo zastava postala njihova last, kakor je postala zastava Predsedstva vlade LRS. C. K. Še eno priznanje Okrajni strelski odbor v Murski Soboti je prejel priznanje kot najboljši v Sloveniji v šestmesečnem tekmovanju v čast 10. obletnice Jugoslovanske armade. Manever protiletalske zaščite v D. Lendavi Predzadnjo nedeljo je bil v Lendavi manever protiletalske zaščite. Sodelovalo je 600 meščanov in 485 članov mobilnih enot protiletalske zaščite, gasilcev in mladincev predvojaške vzgoje. Pričujoča obrambna manifestacija belih rudarjev in meščanov je pokazala, koliko so v Lendavi pripravljeni za boj proti morebitnemu napadu iz zraka. Stopimo na lendavske ulice in poglejmo, kako se vrstijo dogodki. Vodstvo manevra je preko zvočnikov sproti obveščalo prebivalstvo o bližajoči se eskadrili sovražnih letal. Hišna zaščita je poskrbela za varnost v poslopjih in čakala na nova povelja. Naenkrat je zatulila sirena! Na ulicah zbrani meščani so jo ubrali po najbližnji poti v zaklonišča. Le redki so ostali na ulicah in se umaknili šele na povelja ljudskih miličnikov in pomožne varnostne službe. Videli smo, da so podcenjevali resnost položaja v mestu. To je napaka, ki se v letalskem napadu lahko maščuje. V zaklonišču smo prisluhnili boju, ki se je vnel v predmestju med mestno obrambo in sovražnikovimi padalci. Detonacije! Kmalu nas je obdal gost dim. Nekje gori! Gasilci iz Žižkov so planili k poslopju v bližini cerkve. Brnenju motorke so v sekundah sledili močni curki vade iz cevi. šli so v napad proti ognju. Čez nekaj minut je sirena naznanila konec alarma. Razpršili smo se na vse strani mesteca. Pri poštnem poslopju so gasilci s tremi brizgalnami gasili ogenj. Gost dim nam je skoraj zastrl pogled na prostor ob pošti, kjer je sovražnik odvrgel bojne pline. Prihiteli so »sivčki« z maskami na glavah. Zastavice z mrtvaškimi glavami so nas opozarjale, do kod sega okuženo področje. Kemičarji so imeli polne roke dela. Eni so s prahom posipali tla, drugi pa s posebno tekočino razkužili od bojnih strupov poškropljene stene poslopja. Le tu in tam so naglim gibom rok sledila povelja... Piavo oblečenih bolničark ni bilo dolgo na spregled. Poskrile so se med ruševine bližnjega hotela »Krona«, kamor je padla težka letalska bomba. No, dočakali smo jih! Na nosilih so nosile skrbno obvezane ranjence! Sprevod je krenil v sektorsko ambulanto, kjer jih je čakal zdravnik. Tako je bilo tudi drugod. Gorelo je pri delavnicah naftnega podjetja, poslopje gostilne Bečkeya, kamor so posegli gasilci. Bomba je padla na travniško rušo pri Kroni. Ni eksplodirala. Štirje starejši možakarji so z mrežo zagradili njeno okolico. Nihče se ji ne more približati! Nedeljski manever je kljub manjšim napakam uspel. Ena izmed glavnih slabosti je bila nedisciplina posameznikov, ki so se kaj malo zmenili za alarmne znake in navodila varnostnih organov. Tudi gasilci niso povsem izvršili svoje naloge. Na mesta požarišč so prihiteli nekaj minut pred danim znakom o prenehanju alarma, kar bi v resničnem napadu bilo usodno za človeška življenja. Naposled pa je treba omeniti tudi prevozno podjetje, ki ni poslalo na dogovorjeno mesto predvideno število motornih vozil, s čemer je otežkočalo prevoze nastopajočih edinic na odrejena mesta. Koliko stane poštnina za pismo, paket in drugo? V predzadnji številki smo poročali, da se bo poštna tarifa zvišala, ker je bila v primeri z predvojno zelo nizka. S 1. novembrom je začela veljati nova poštna tarifa za pisma, pakete, telefonske pogovore in druge poštne usluge, zato objavljamo nekaj najvažnejših, ki jih ljudje največ rabijo. Poštnina za pismo do 20 g stane 15 din, nad 20 do 50 g 25 din; dopisnica 10 din; priporočnina 35 din; ekspresnina 35 din; ekspresnina za pakete, ne glede na težo, 80 din; pristojbina za vrednostno pismo poleg redne poštnine, ki je enaka poštnini za priporočeno pismo, še: do vrednosti 500 din 20 din, nad 500 do 1000 din 30 din, nad 1000 do 5000 din 60 din; tiskovina do 50 g 5 din. Za pakete se računa poštnina po teži z dodatkom kot za vrednostno pismo; poštnina za težo znaša: do 3 kg 100 din, nad 3 do 5 kg 120 din, nad 5 do 10 kg 180 din. Za poslan denar po poštni nakaznici se plača: do 500 din 20 din, nad 500 do 1000 din 30 din, nad 1000 do 3000 din 50 din; po poštni položnici pa do 500 din 10 din, nad 500 do 1000 din 15 din, nad 1000 do 3000 din 25 din. Povsod smo navedli le nižje zneske in nižjo težo, ki jih ljudje največkrat rabijo. Za navadno brzojavko se plača vsaka beseda 8 din, najmanjši znesek 80 din. Za nujne brzojavke se računa dvojna pristojbina. Medkrajevni telefonski pogovori se računajo v času močnega prometa po cenah oddaljenosti za enoto razgovora 70 do 380 din, v Času šibkega prometa (od 21. do 7. ure) pa 50 do 250 din; krajevni telefonski pogovor iz javne govorilnice pa 10 din. Cene kruha, moke in testenin Urad za cene pri Glavni upravi za trgovino in preskrbo LR Slovenije je s 1. novembrom določil sledeče cene: kruh iz pšenične moke 90% meljave 32 do 33 din, 80% meljave 48 do 50 din; pšenična moka 90% 36 do 38 din, 80% 54 do 56 din, OG in pšenični zdrob 85 do 88 din; koruzna moka 90% 26 do 27 din, zdrob 32 din; ržena moka 86% 32 din, 76% 34 din; testenine 80% 75 din, testenine OG 100 din. Nižje in višje cene v okviru te uredbe se določajo z ozirom na prevozne stroške. Kmetje ponujajo živino V ponedeljek 28. oktobra je bil pri Tomažu prvi sejem po osvoboditvi. Vaščani in okoliški kmetje so prignali na sejmišče 20 glav goveje živine, povečini ovice in stare krave. Na sejmišču ni bilo večjega povpraševanja po živini, niti kupcev za previsoke cene. Posamezni prodajalci so zahtevali po 60 do 70 din za kg žive teže neplemenskih krav. Zastopniki odkupnega, podjetja iz Ljutomera so odkupili troje glav klavne živine po ceni 40 do 45 din za kg žive teže Prodana je bila tudi plemenska krava. Uspeli koncert Celjanov Predzadnjo soboto je v gimnazijski telovadnici koncertiral godalni orkester SKUD »Ivan Cankar« iz Celja. Orkester, ki je na tekmovanju v Beogradu dosegel med amaterskimi orkestri Jugoslavije prvo mesto, se je soboškemu občinstvu pokazal kar v najlepši luči. Sicer ne šteje mnogo izvajalcev, ti pa so skoro vsi tehnično res dobri. Njihovo igranje je v nekaterih primerih do potankosti izdelano, kar gre največ na rovaš dirigenta Dušana Sančina. Zanimiv je sestav igralcev, saj so v orkestru mladi pa tudi starejši ljudje, kar nam lahko služi v primer in vzpodbudo. Program, ki ga je orkester izvajal, je bil razdeljen v dva dela. Prvi del je Imel resnejšo vsebino, drugi pa je vseboval znane skladbe lažjega značaja. Program je imel jasno tendenco, zadovoljiti zahtevnejše in manj zahtevne poslušalce. Morda so se sestavljalci pri tem nekoliko ušteli in zajeli plitko. V prvem delu smo slišali Arijo J. S. Bacha, Vivaldijev Concerto grosso v treh stavkih in M. Bravničarja Divertimento v treh stavkih za godalni orkester in klavir. Nadrobna obdelava vseh treh skladb in čut za izrazno posebnost vsakega skladatelja sta prišla v tem delu do izredne veljave. Manj morda pri Bachu (zaradi šibkosti izvajalnega telesa), tembolj pa pri Vivaldiju. Vanj je bilo vloženega mnogo drobnega dela, zato pa je bila izvedba res na višini. Tehnična popolnost bi bila v Čast marsikateremu poklicnemu orkestru. Presenetil je Bravničarjev Divertimento s kopico glasbenih domislekov in zanimivo kompozicijo. Barvitost skladbe, njena zahtevnost in izvedba so poslušalce navdušile. Menda je bil to ne- dvomen dokaz, da ne kaže prezirati slovenske skladatelje, hkrati pa priča, da glasbena razgledanost pri nas le ni na nizki stopnji V drugem delu smo slišali skladbe ki so sicer zelo znane, jih pa vendarle že toliko poznamo, da smo jih obnavljajoče podoživljali. V tem je bila slabost izbora. Tudi disciplina igranja je popustila najbolj pri slovenskih ljudskih pesmih. Na sporedu so bile Svensonova Romanca, Schubertova Podoknica, Fibichov Poem, Gossecova Gavota, Mascagnijev Intermezzo, Dvorkova Humoreska, Čajkovskega Andante cantabile in Montijev Čardaš. Zlasti se je pokazalo, kako problematično je igrati skladbe, ki so pisane za godalni kvartet, z godalnim orkestrom. Solistične violinske parte je igral prof. Božidar Gorše z veliko tehnično dovršenostjo. Nekaj romantičnih in slovenskih narodnih pesmih je ob orkesterski spremljavi zapel baritonist dr. H. Zaveršnik, ki ima prijeten, a premalo šolan glas. V celoti so vsi izvajalci z dirigentom na čelu zapustili kar najugodnejši vtis pri hvaležnem občinstvu, ki ni štedilo s priznanjem. Vsi so bili mnenja, da bi orkester radi prav kmalu spet slišali. H koncu morda še to: koncerti orkestrov so v Soboti redki, zlasti koncerti orkestrov takšnih kvalitet, kot jih ima celjski. Nerazumljivo se mi torej zdi, da ni bilo več poslušalcev. Pohvalno pa je, da se je zbralo dosti mladine, čeprav bi je lahko pričakovali še več. Biti nam mora jasno, da kulturni dvig ne sme biti samo naša krilatica, ampak moramo zanj čutiti živo potrebo. B. H. Ni se dolgo veselil Meseca maja letos je pričel svojo »kariero« na Upravi gostinskega združenja v Lendavi dosedanji upravnik Franc Litrop, seveda brez zato potrebnega službenega dekreta. Zaupali so mu dolžnosti upravnika, knjigovodje in računovodje, skratka: sedel je na stolček neomejenega gospodarja v upravi združenja. Tekli so dnevi, tedni in meseci. Litrop je često posedal v gostilnah, pohajkoval po veselicah in gostil sebi enake s kapljico iz, gostilniških sodov. Njegovo preobilno »kavalirstvo« je padlo v oči poznavalcev njegovega dokaj siromašnega življenja v družini. Marsikdo se je vprašal: »Odkod njemu naenkrat toliko denarja pri 3000 din mesečne plače? Morda pa je denar zgrešil svojo pot v blagajno združenja?« Mnogo se je šušljalo. V tajnost Litropovega poslovanja je šele prodrla revizijska komisija s točnim pregledom knjigovodstva. Tedaj je postalo vsem ugankarjem jasno, da se je ljudski denar koncentriral v žepu upravnika, od tam pa nekontrolirano, izginjal v dosedaj še nepojasnjene smeri. Poglejmo, kaj je ugotovila revizijska komisija. Litrop je sprejemal od članov združenja — gostilničarjev — visoke vsote denarja za prodano vino in druge potrebščine. Sprejetega denarja pa ni knjižil v blagajniško knjigo, dasiravno je strankam izstavljal potrdila o vplačilu. Od gostilničarja Janeza Bota iz Dobrovnika je sprejel na roko 24.202 dinarja, od zakupnika Stefana Boroviča iz Odranec blizu 70.000 din (pri Boroviču je celo uspel, da mu je dvakrat plačal neko dobavljeno blago), plačanih in nevknjiženih računov pa se je v serijah nabralo v njegovem predalu. Mnoge stranke niso mogle takoj poravnati računov in so prinesle Litropu denar na račun predujmov za dobavljeno blago. Tudi večje število predujmov je ostalo nezapisanih. Le dva primera: Stanko Perdec iz Petišovec je 5. junija t. l. plačal 77.000 din, neka druga stranka 42.000 din predujma itd. Da je Litrop iz poslovodje postal preiskovanec, ni nič čudnega. Malo smešen je le njegov zagovor, češ, da je njegovemu malomarnemu poslovanju kriva nezadostna šolska izobrazba. Ta zagovor so že delno ovrgli preiskovalni organi, ki so mu dokazali še ponarejanje uradnih dokumentov. Litrop je poleti kupil od vrvarja Jožeta Hozjana iz Hotize 20 m vrvi in zanjo plačal 4000 din (tako vsaj sam izjavlja!). Na potrdilu o plačani vsoti Hozjanu je pozneje s svinčnikom spremenil številko 4 v 5 in tako dvignil vsoto izplačanega denarja Hozjanu. Napisal je celo račun, s katerim dobavlja neki »Joško Kepe« združenju 250 litrov vina za 37.000 din. Račun je podpisan od nepoznanca in njega samega kot plačnika omenjene vsote. Poznejše poizvedbe za Kepejom so ostale brezuspešne in je ugotovljeno, da ga ni med živimi zemljani v okraju. Litrop je kasneje pri zaslišanju priznal, da je sam izstavil račun in ga opremil s podpisom nepoznanca in žigom gostinskega združenja. Po mnenju' preiskovalcev je to storil zaradi tega, da bi prikril ogromen primanjkljaj v blagajni. Rezultati odkrite »afere« v Gostinskem združenju mečejo slabo luč na odgovorne organe, ki so Litropa pri poslovanju premalo kontrolirali. Čeprav Litrop pri zaslišanju še ni pojasnil izginotja manjkajočega denarja, imajo preiskovalni organi Poverjeništva za notranje zadeve v Lendavi v posesti precejšen kup nevknjiženih računov, ki obremenjujejo Litropa poneverbe 1 milijona 66 tisoč 261 din. Preiskava se bliža uspešnemu zaključku in Litrop bo kmalu stal pred ljudskimi sodniki. Spremembe potniškem in železniškem prometu 2. novembra so bili ukinjeni nekateri potniški vlaki. Navajamo le tiste proge, po katerih naši ljudje največ potujejo. Na progi Maribor—Čakovec je bil ukinjen vlak z odhodom iz Maribora ob 9.50 in prihodom v Čakovec ob 12.41 ter v nasprotni smeri vlak z odhodom iz Čakovca ob 19.50 in prihodom v Maribor ob 22.45. Na progi Ormož—Murska Sobota je bil ukinjen vlak z odhodom iz Ormoža ob 12.26 in prihodom v Mursko Soboto ob 14.00 ter v obratni smeri vlak z odhodom iz Murske Sobote ob 18.30 in prihodom v Ormož ob 20.13, Na progi Maribor—Ljubljana ni bilo nobenih sprememb. Zaradi boljšega pregleda, kako vozijo vlaki na naših progah po zadnjih spremembah potniškega prometa, navajamo pregled vseh vlakov. Na progi Maribor—Čakovec: Maribor odhod ob 5.35, 14.05, 18.25, Čakovec prihod 8:22, 16.48, 21.07; Čakovec od- hod 5.00, 11.32, 16.15, Maribor prihod 7.50, 14.15, 19.05. Na progi Ormož—Murska Sobota: Ormož odhod 8.00, 16.50, 20.50, Murska Sobota prihod 9.40, 18.24, 22.24; Murska Sobota odhod 3.45, 10.05, 14.15, Ormož prihod 5.23, 11.43, 15.58. Na progi Murska Sobota—Hodoš: M. Sobota odhod ob 9.55, 14.29, 18.45, Hodoš prihod 11.15, 15.45, 20.00; Hodoš odhod 6.02, 11.45, 16.30, Murska Sobota prihod 7.15, 13.00, 17.38. Na progi Ljutomer—Gornja Radgona: Ljutomer odhod 5.50 (le ob delavnikih), 9.13, 15.05, 21.58, Gornja Radgona prihod 6.38 (ob delavnikih), 10.04, 15.54, 22.44; Gornja Radgona odhod 3.30, 6.50 (ob delavnikih), 13.43, 18:08, Ljutomer prihod 4.16, 7.36 (ob delavnikih), 14.40, 19.00. ČITAJ IN ŠIRI „LJUDSKI GLAS" I. Kopač: Od Lendave do Sobote (3. nadaljevanje) »Torej meniš, da tudi v Prekmurju imajo zadruge bodočnost?« sem ga vprašal po tej navdušeni razlagi »Seveda jo imajo. Tudi naši ljudje se. jih bodo oprijeli, ko se bodo prepričali, da jim bodo koristile. Tovarniški in mestni delavci pa ne bodo več silili domov, ko se bodo prehrambene razmere izboljšale in bodo imeli v mestu stalen in siguren zaslužek.« Zvečer je prišel še sosed in je prisedel. Na dvorišču, kjer smo se hladili Po vročem dnevu, smo ostali do trde teme, tako smo se razgovorili. Razgovor o zadrugah se je razpletel naprej. Vendar je sosed bil drugačnega mnenja, kot moj znanec. Skoraj sta se skregala, jaz pa sem le poslušal. Že sem se bal, da si bosta skočila v lase, pa sta mi povedala, da večkrat razpravljata tako ostro med seboj, da pa sl zaradi tega nič ne zamerita. Na koncu je tudi sosed pristal, da bi v dobri zadrugi, ki bi imela stroje in nič mej ter parceliranih njiv, bilo tudi zanj bolje kot takole. V taki zadrugi bi na vsakega delavca lahko pridelali vsaj desetkrat toliko, kot pridela z enakim trudom majhen kmetič. To pa ni mala stvar. In takrat bi tudi zadružniki drugače gledali na zadružno lastnino. »Zakaj pa vidva ne vstopita v zadrugo?« me je zanimalo po vsem tem. »Tu pa je več vzrokov,« je odvrnil znanec. »V zadrugi še nisva, ker je pri nas ni. O nekaterih drugih vzrokih pa smo pravkar govorili. To pa še ne pomeni, da enkrat ne bova zadružnika. Zato o tem mnogo razmišljava in govoriva, morda več, kot nekateri zadružniki. Zadruge naju zanimajo, ker si tudi midva želiva boljše življenje, kot sva ga imela doslej.« Tudi sosed mu je pritrjeval. Drugo jutro sem nadaljeval pot v Mursko Soboto. Spremljal me je znanec, ker je tudi sam imel opravek. Cesta od Beltinec do Murske Sobote nima mnogo ovinkov, ker teče po ravnini. Hribčke je opaziti le v daljavi na severni strani. Ob cesti ni skoraj nobenih travnikov. Na obeh straneh ceste je široko polje njiv, ki ga sekajo ponekod gostejše drugje redkejše s travo obrasle meje in pa kolniki ter na levi strani še železniška proga, ob kateri rastejo vrbe in drugo drevje ter grmovje. Na rakičanskem polju pa ponekod mej niti ni opaziti. Tam so se raztezale velike njive krompirja, detelje in nepreoranega strnišča, pa še druge, ki jih s ceste nisem mogel niti prav razločiti. Traktorist v modri, zamaščeni obleki je s traktorjem hitel čez njivo od enega kolnika do drugega in za seboj vlekel pluge, ki so rezali v Strnišče in ga skrivali pod zemljo. Znanec je zaustavljal kolo to gledal za njim. »Kako ti drvi! Desetkrat, dvajsetkrat toliko zorješ v onem dnevu, kot s kravicami. In pri traktorju rabiš le enega orača, pri kravicah jih rabiš dvajset, ali moraš z dvema kravicama orati dvajset dni. In te njive! Narediš jih dolge, kakor se tl zljubi. Naše njivice pa so ali ozke ali kratke. Včasih porabiš več časa za obračanje na obeh koncih, kakor za oranje.« »Ti bi bil dober zadružnik,« sem ga zmotil pri tem ugibanju. »Ni napačna misel o zadrugah,« je odgovoril. »Sicer mi nekateri očitajo, da ne ljubim svoje zemlje, svoje kmetije, zato razmišljam o zadrugah. Jaz pa rečem, da bi bil na zadrugo prav tako ali še bolj ponosen, če bi me ta zadruga bolje preživljala. Nisem tak človek, ki bi sanjal vedno le o starem, temveč z odprtimi očmi gledam resničen svet in ugibam. Koliko se je na svetu že spremenilo in koliko se še bo?! Tisti, ki so prvi, kadar nastopajo novi časi, imajo vedno največ koristi, zadnji pa vedno zamudijo, zato so tepeni.« »Sedaj pa si že začel sanjariti,« sem ga opomnil. »Nič ne sanjarim, govorim resnico iz lastnih izkušenj,« me je zavrnil. »Hotel sem reči, da bodo zadruge, ko bodo imele stroje, lahko mnogo ceneje prodajale svoje pridelke, kot naši mali kmetiči, ker bodo porabile mnogo manj delovne šile za enako količino pridelanega žita. Ko bo pri nas žita dovolj, bo nastopila konkurenca in cena bo padala. Mar misliš, da bodo cene vedno tako visoke, kakor so bile zadnja leta proste cene? Spet bo nastopil čas. ko bo vsega dovolj in kmet bo napol zastonj ponujal svoje žito in meso.« »Kdo pa bo delal, da bi zastonj ali napol zastonj dajal?« »Ne mislim dobesedno tako, ampak mali kmet bo moral na svojih njivicah mnogo delati, ker so raztresene daleč naokrog. Ker so majhne, ne bo mogel uporabljati strojev, čeprav bi jih imel. Zato se mu bo zdelo prepoceni, napol zastonj. Kdor bo delal s stroji, pa bo rabil malo delavcev, zato bo lahko prodajal po taki ceni in bo še dobro izhajal. Med temi bodo tudi dobre zadruge. Mali kmet pa bo moral postati sezonski delavec ali počasi odprodajati svoje njivice, če se ne bo odločil za boljši izhod, da bi šel v zadrugo ali si v mestu poiskal stalno zaposlitev. Sedaj se nekateri naši ljudje še bojijo mest. Toda rečem ti, da bo prišel čas, ko bo vse sililo v mesta, kot smo včasih silili na sezonsko delo.« »Zakaj misliš, da bo to prišlo?« »Ker so si ljudje že včasih želeli iti v mesta, pa niso dobili dela. Zadnja leta pa jih je več ali manj -zadrževal strah, da bodo v mestu lačni. Ko se bo preskrba z živili izboljšala in proste cene znižale, bodo na mesta gledali drugače.« »Kdo pa ti je vse to povedal?« sem mu postavil vprašanje, ko sva privozila že do Sobote. »Če človek mnogo opazuje, posluša, čita in razmišlja, se mnogo nauči, poleg tega pa še sam kaj pametnega ugane. Saj nisem tak, da bi vse verjel, kar mi kdo reče. Razmišljam pa rad, ker nočem biti zadnji.« Za slovo mi je še rekel: »Veseli me, da si me obiskal, kajti ti me razumeš, s svojimi sosedi pa se težko menim o teh stvareh. Ko že mislim, da me razume, mi reče: „Bomo videli, kaj bo prinesla bodočnost." Pa sem spet tam, kjer sem začel. Samo na bodočnost čakajo: jaz pa rečem, kdor bo čakal, ga bo čas tepel, kakor še vedno doslej.« Ogledal sem si Mursko Soboto. Sicer v zadnjih letih ne kaže mnogo sprememb; toda kdor pride od zunaj v mesto, te spremembe in napredek mesta hitreje opazi kot domačini. Saj še v Dolnji Lendavi, kjer se mesto zaradi naftne industrije mnogo hitreje razvija, ne opazimo tega napredka, dokler nas nekdo ne opozori nanj. Sele v Soboti sem se zamislil, koliko se je Lendava razvila v primeri s Soboto. Sicer se Sobota razvija in raste, kolikor zahteva normalen razvoj. Lendava pa jo je mnogo prehitela, saj je tam v nekaj letih zrastel novi del mesta, kolonija za delavce in nameščence podjetja Proizvodnja nafte. Polja med Lendavo in Muro pa so prepražena z normalnimi in ozkotirnimi železniškimi progami in novimi cestami ter posejana z gozdom stolpov za vrtanje in izkoriščanje nafte. To je velika tovarna, čeprav na polju, ki zaposluje stotine Prekmurcev, kateri so včasih morali iskati zaslužek in kruh v tujini. Svet se spreminja in tudi Prekmurje. Kar je včasih bilo dobro, je danes že pomanjkljivo, zastarelo. Ljudje si želijo boljšega življenja, kot so ga imeli včasih, zato iščejo poti, kako in kje bi ga našli. Nekateri pogumno stopajo naprej, drugi pa v strahu, če bodo zašli, zaostajajo in čakajo. To mi je pokazalo moje dvodnevno potovanje. (Konec.) Murska Sobota, 8. novembra 1951 »LJUDSKI G L A S« Stran 3 VESTI IZ OBMURSKIH KRAJEV Nepotrebni stroški S pravočasno opravljenim delom se da marsikatere stroške odpraviti ali vsaj zmanjšati. Enako velja pri plačevanju naročnine za naš list. Kdor plača pravočasno, ga ni treba opominjati, kateri stroški gredo v njegovo breme. Posebno se bo to čutilo sedaj, ko je poštna tarifa zvišana. Zato ne čakajte opomina, temveč nakažite takoj zaostalo naročnino z dodatkom do konca, letošnjega leta, če želite naš list prejemati nemoteno še naprej. Kdor ne bo plačal, ga bomo ponovno opominjali, list pa ustavili. Vsi stroški opominjanja in — če bi kje bilo nujno — tudi odvetniški stroški gredo v breme dotičnih nerednih plačnikov. Uprava Ljudskega glasa. Tri milijone opeke v enem letu V puconski opekami so delavci slavili svojo zmago, ko so zaključili proizvodnjo surove opeke, katere so izdelali preko 3 milijone. S tem so zagotovili, da bo krožna peč lahko obratovala čez zimo. Zaključek so proslavili s kulturnim programom, s razglasitvijo udarnikov in razdelitvijo nagrad. Obenem so slavili še drugo pomembno zmago. Za svoje uspešno delo v septembru so prejeli prehodno zastavico podjetja Ljutomerskih opekarn in denarno nagrado. Žgalci bodo nadaljevali z žganjem opeke, delavci mehanične delavnice pa bodo opravili generalno popravilo strojev in jih tako pripravili za novo sezono. C.K. Še pet traktorjev za zadruge Pred kratkim smo poročali, da so zadružniki v Stročji vasi dobili nov traktor. Na prazniku Kmečkega dela v Ljutomeru pa so obiskovalci ogledovali še pet novih traktorjev znamke Deutz. Radovedno so jih ogledovali zadružniki, kakor tudi nezadružnike Vsakdo si je zaželel takšen, traktor, posebno zadružniki so ugibali, kateri bo njihov. Ker pa jih je bilo le pet, jih niso mogli razdeliti vsem zadrugam. Zato so jih dobile tiste zadruge, ki so največ izvozile v Zahodno Nemčijo in Avstrijo. To je tudi prav, kajti na tak način se zadružniki navajajo na samostojno gospodarstvo in ne čakajo le »pomoči« in podpore. Pozneje jih bodo dobile tudi ostale, saj vsaka zadruga rabi traktor, nekatere z mnogo obdelovalne zemlje celo več. Sedaj pa so te traktorje, ki so jih ljudje ogledovali na prazniku Kmečkega dela, dobile sledeče kmečke delovne zadruge: Krapje, Ivanjkovci, Veržej, Krčevina in Noršinci. Uvoz novih traktorjev je odvisen od našega izvoza in od izvoza naših zadrug. Od tega pa je odvisna tudi mehanizacija naših zadrug, kajti domača proizvodnja traktorjev še ne more zadovoljiti vseh potreb. Zato je prav, če zadružniki ali upravni odbori premislijo, kaj bi lahko izvažali in si tako zagotovili čim prejšnjo nabavo traktorja. M. I. Ivanjkovski zadružniki so si že dolgo želeli traktor, ki zaleže za več parov vprežne živine. Končno se jim je želja izpolnila, ko so minuli teden dobili nov, velik traktor, s katerim bodo lahko orali in vozili, pa tudi za pogon mlatilnice in drugih strojev ga bodo lahko uporabljali Zadružniki so ga radovedno in ponosno ogledovali In se menili, da se bo na tak način kmalu pokazal večji napredek zadruge. Z. d. Na Ljudski univerzi v Murski Soboti je predaval Dr. Levstik Zadnji petek zvečer so Sobočani imeli prvo predavanje Ljudske univerze v nastopajoči zimski sezoni. Predavanja se je udeležilo lepo število ljudi, vendar je kino-dvorana bila prevelika, da bi jo napolnili. Prisotnim pa ni bilo žal za ta večer, toliko zanimivega so slišali. Predaval je inženir dr. Levstik iz Ljubljane o kmetijstvu in zadružništvu na Danskem, kar si Je pred nedavnim sam ogledal. V predavanju je to primerjal z razmerami pri nas. Posebno zanimiv je bil razvoj zadružništva na Danskem. Po končanem predavanju so mu navzoči postavili še nekaj vprašanj, kar jim je pojasnil še bolj podrobno. Mladinec med mladinci — Franc Bokalič Odkar imajo na Runeču strelsko društvo, ki ga vodi Franc Bokalič, je mladina postala živahnejša ne samo pri streljanju, temveč tudi pri prosvetnem delu. Franček se ne ponaša samo s funkcijo, temveč z delom, s katerim si res zasluži priznanje. Po njegovi zaslugi so mladinci že nastopili na odru z Vdovo Rošlinko, okrog novega leta pa bodo nastopili z drugo igro. Franček se tudi sam poskuša s pisanjem iger. Napisal je že tri, od katerih so mu eno že priznali, da je primerna za oder. Franček pa tudi mnogo čita in se tako izobražuje. Ima lastno knjižnico z okrog 400 knjigami. Svoje knjige pa sposoja tudi drugim, ki jih radi bero Zato ga ne le mladinci temveč tudi odrasli vaščani spoštujejo in cenijo, kajti odrske prireditve ljudje radi obiskujejo. Z. D. Tečaj za traktoriste Naše kmečke delovne zadruge dobivajo vedno več traktorjev, zato rabijo tudi nove traktoriste. Ponekod pa bi morali sedanjega traktorista zamenjati zaradi njegove malomarnosti. Naj noben traktorist ne misli, da lahko ostane na svojem mestu le zaradi pomanjkanja traktoristov. Zato rabijo kmečke delovne zadruge toliko traktoristov, da bodo lahko obdržale v službi le delavne in vestne. Skrb za kader traktoristov je širšega pomena, zato bo preko zime organiziran v Ljutomeru tečaj. Prvi tečaj je pričel začetkom novembra in bo trajal mesec dni. Sledilo mu jih bo še več, ker se bodo na njih izučili traktoristi za šest okrajev: ljutomerski, lendavski, soboški, radgonski, ptujski in mariborski. Nameravali so prirediti le en takšen enomesečni tečaj v gradu okrajnega kmetijskega posestva v Podgradju pri Ljutomeru. Ker pa se je prijavilo mnogo ljudi, kar bi bilo za en tečaj mnogo preveč, bo več zaporednih tečajev, da bodo potem zadruge lahko zbirale med dobrimi traktoristi M. I. Nezaželeni gosti Trgovino Kmetijske zadruge Domajinci so obiskali nezaželeni kupci, ki so trgovino odprli okrog treh zjutraj kar sami. Lastnik hiše, v kateri je trgovina, je slišal ropot in začel vpiti, da je prebudil tudi sosede. Ko so vlomilci slišali vpitje, so jo hitro popihali in v begu zgubili precej bonov in blaga. Kljub temu so odnesli okrog 6000 din v. denarju, nekaj bonov in precej tekstilnega ter drugega blaga. Vrednost vseh ukradenih stvari znaša 156.000 dinarjev. B. L. Tudi pri Benediktu so proslavili 32. obletnico SKOJ Proslavo so pripravili mladinci predvojaške vzgoje pri Benediktu v prosvetnem domu. Udeležilo se je je lepo Število mladincev. Navzočim je spregovoril o ustanovitvi in zgodovini SKOJ tov. Stanko. Nato so nastopile mladinke z več recitacijami in pevskimi točkami. Posebno ganljiv je bil prizor »Ob jezeru v tihoti«. jk. Dan mrtvih v Ljutomeru Minuli četrtek so se pomikale skupine črnooblečenih Ljutomerčanov in okoliških ljudi proti mestnemu pokopališču, kjer so obiskali zadnje domove vseh mrtvih svojcev, znancev in prijateljev. Marsikatero oko je postalo rosno ob pogledu na grobove, okrašene s cvetočimi krizantemami in brlečimi lučkami. V sprevodu z godbo KUD »Ivana Kavčiča« na čelu so krenili člani Zveze borcev, mestni gasilci in zastopniki množičnih organizacij pred grob poznanih padlih borcev Jureša in Križaniča ter ga pokrili z venci. Po krajšem spominskem nagovoru predsednika MO OF tov. dr. Janca in enominutnem molku je zaigrala godba žalostinko: »Kot žrtve ste padli v borbi za nas...«, oddelek Ljudske milice pa je izstrelil častno salvo. Žalna komemoracija je bila tudi pred spomenikom padlega heroja Ivana Kavčiča-Nandeta in ostalih padlih borcev, kamor so zastopniki Partije in množičnih organizacij med enominutnim molkom položili vence. Obvezno prodajo žita lahko izpolnijo s krompirjem Lansko leto v času obveznega odkupa je bilo v radgonskem okraju oddanega in odpremljenega do 25. oktobra 223 vagonov krompirja. Letos pa so v istem času prodali zasebni kmetje v vsem okraju le okrog 16 vagonov, dočim je zadružni in državni sektor dal v intervencijske namene okrog 60 vagonov. Poleg prodaje v druge ljudske republike ni dovolj interveniral z ozirom na svoje zmogljivosti. Večina zasebnih kmetov drži krompir doma, misleč, da ga proda, ko bodo, po njih mnenju, višje cene. Tu se odraža stara špekulantske tendenca posameznikov, ki pa jim ne bo prinesla koristi. Plan oddaje žitaric je v okrajnem merilu izpolnjen za okrog 80 odst. Zato so KLO pred kratkim izdali odločbe, da kmetje lahko oddajo namesto žitaric krompir in sicer za 1 kg neoddane pšenice ali rži 3 kg krompirja, za 1 kg ječmena 2 in pol kg krompirja in za l kg koruze 2 kg krompirja. S poslužitvijo teh ugodnosti bodo kmetje lahko izpolnili svoje obveznosti. jh. Namesto predvidenih 10 občin jih bo v radgonskem okraju 12 Nedavno smo poročali v zvezi z novo upravno-teritorialno razdelitvijo radgonskega okraja, da predvidevajo ustanovitev 10 občin. Na množičnih sestankih, na katerih je bila lepa udeležba prebivalstva, so predlagali delne popravke prvotnega predloga IO OLO Radgona. Volji večine volivcev so ugodili. Zato predvidevajo ustanovitev občinskih ljudskih odborov s sedeži v Gor. Radgoni, Apačah, Stogovcih, Tratah, Velki, Zg. Ščavnici, Benediktu, Sp. Ščavnici, Ivajncih, Cerkvenjaku, Vidmu in Radencih. -jh. Šoferski tečaj tudi v Cankovi Komaj pred kratkim je bil ustanovljen avto-moto krožek v Cankovi, pa ima že 35 članov. Ljudje se želijo seznaniti z motorji, ki vsak dan več prihajajo tudi na naše podeželje, saj so se vsi prijavili za šoferski tečaj. Na ustanovnem občnem zboru so sklenili, da bo tečaj pričel s 1. novembrom in bo trajal vso zimo pouk o motorjih, spomladi pa se bodo preiskusili za volanom. Vsakdo želi napraviti tečaj s čim boljšim uspehom, zato bodo gotovo disciplinirani slušatelji. -ik. Delo Sveta za ljudsko zdravstvo pri OLO Radgona Dne 25. oktobra t. l. se je sestal Svet za ljudsko zdravstvo pri OLO Radgona k svojemu rednemu zasedanju. Ugotovili so uspeh fluorografske akcije, ki je bila v prvi polovici oktobra. V nižinskih predelih okraja je bila ta akcija, po poročilu predsednika Sveta za ljudsko zdravstvo tov. Marije Levar boljša nego v višinskih. Otežkočila pa jo je okvara enega avtomobila, zato je delala le ena ekipa. Vsled tega fluorografiranje ni potekalo po določenem načrtu. Sporedno s temi ovirami pa so uspeh zmanjšale bedaste parole reakcije, ki so šle celo tako daleč, da so trdile, da gre za neko preseljevanje itd. Na zasedanju so med drugim sklenili, da v Radencih ustanove lekarniško postajo. Razpravljali so tudi o poživitvi dela javne zobne ambulante, ki zadnji čas neredno posluje po krivdi zobarja Fabjana in o nerednem poslovanju reševalne postaje, ki ima svoje vozilo pogosto pokvarjeno. Sklenili so stari avto prodati in nabaviti novega. -jh. Poravnajte zaostalo naročnino, da se izognete opominom in stroškom! Besede naših bralcev Odgovornost je treba poveriti poštenim ljudem Tovarna sladkorja v Zrenjaninu Je pooblastila Aleksandra Filoja iz Kuštanovec, da je za njo zbiral delavce. To mu je dovolilo tudi Poverjeništvo za delo OLO Murska Sobota. Filo pa svoje naloge ni opravljal tako, kakor se od poštenega brigadirja zahteva, zato so se ga delavci naveličali in si izvolili drugega. Aleksander Filo je namreč pred odhodom na delo v tovarno vsem delavcem obljubil, da jim bo tovarna takoj po prihodu izplačala potne stroške. Čeprav je uprava tovarne bila to pripravljena storiti, je Filo nasprotoval, češ, da ji čas za to takrat, ko bo delo končano. Menimo, da je zato imel posebne vzroke in izkušnje iz prejšnjih let, ko je delavce pripeljal po krajši progi, obračunal pa je za daljšo progo in razliko vtaknil v žep. Tudi sedaj je gotovo nameraval storiti enako. Pred odhodom po nove delavce Je Filo sam pooblastil Franca Mikolo iz Brezovec kot svojega zaupnika, ki naj bi v njegovi odsotnosti vodil delavce. Ta dva pa sta se dobro razumela. V času Filove odsotnosti je Mikola prejel prehrambene in industrijske bone za vso brigado, katere pa je razdelil le delno. Deziderju Nemcu ni izdal 175 industrijskih bonov za nakup tobačnih izdelkov, od 365 prehrambenih bonov pa mu je izdal le 205, ostalo pa je zadržal. Za Kolomana Lončarja iz Vaneče, katerega je uprava odpustila konec septembra, sta navedena sprejela industrijske in prehrambene bone za oktober in jih obdržala za sebe. Ko so delavci odkrili te stvari so si izvolili za svojega brigadirja Aleksandra Karbo, katerega smatrajo za boljšega tovariša in mu zato lahko zaupajo svoje vodstvo. Vendar, ko se Je Filo vrnil, so nastopile težave, ker si Je on zaželel svoj položaj nazaj. In ker je od tovarne bil on pooblaščen za zbiranje delavcev, mu je to uspelo. Zato si delavci želimo, da bi se ob podobnih prilikah izdajala pooblastila ali dovolilnice za zbiranje delavcev le poštenim delavcem, ki ne bodo poskušali kovati dobiček na račun drugih. C. S. Želimo, da se v bodoče ne bi dogajalo kaj takega Člani obrtne zbornice v Murski Soboti z velikim zanimanjem zasledujemo gradnjo nove obrtne zbornice, ki bo služila razvoju obrtništva v Prekmurju. Za gradnjo ima največ zaslug upravni odbor s tajnikom in predsednikom zbornice, ki s požrtvovalnostjo premaguje vsakodnevne zapreke in težave. Nova obrtna zbornica bo v ponos mestu, predvsem pa še obrtnikom soboškega okraja. V zvezi s to gradnjo pa se dogaja v zadnjih dneh v pisarni obrtnega referenta na OLO nekaj nenavadnega. Pred dobrim mesecem so bili vsi obrtni mojstri poklicani, naj oddajo stare obrtne liste, ker bodo v zameno prejeli nove. Ko obrtnik pride po novi obrtni list, mu naložijo plačilo določene vsote denarja kot prispevek za gradnjo nove obrtne zbornice. Plačilo zahtevajo takoj brez upoštevanja zmožnosti posameznih obrtnikov. Pri tem ne dovolijo plačila v obrokih, niti da bi plačal v teku enega meseca, temveč mu zagrozijo s takojšnjim odvzemom obrtnega lista. Da bi pretnja še bolj učinkovala, ga opozorijo na komisijo, ki bo kontrolirala, kdo dela brez obrtnega lista, da bo kaznovan. Če obrtni referent, ki se ob takih prilikah vede nedostojno nasproti obrtnikom in Jih ozmerja, misli, da tisti, ki ne sedijo v pisarni obrtnega referenta, ne študirajo obrtnih pravil ter ne poznajo zakona in pravil za odvzem obrtnega lista, se moti. Razen tega se je s človekom treba dostojno pogovoriti in mu zadevo razložiti. Svoj določen prispevek za gradnjo nove zbornice bo gotovo plačal vsak obrtnik, ki se zaveda svojih dolžnosti, če ne more naenkrat, pa v obrokih. Kdor pa ne bi hotel plačati, naj se od njega izterja po predpisih. Pri sposobnosti plačil pa je treba upoštevati posamezne panoge obrti. Taki nastopi gotovo ne spadajo v urade ljudske oblasti. Zato Je naša želja, da se v bodoče kaj sličnega ne bi dogajalo in da tudi obrtni referent svoje napake odpravi. Obrtniki soboškega okraja. Cankova se je razgibala Razni novi ukrepi naše ljudske oblasti so razgibali tudi naše ljudi. Z zadovoljstvom so sprejeli obvestilo o ukinitvi obvezne prodaje masti in preračunavali, koliko bodo dobili za prašiče na prostem trgu. Vendar so presenečeni, ko cena prašičem tako hitro pada in še ni kupcev. Na Cankovi pa ni le obvezna oddaja predmet diskusije. Včasih se pomenijo in naredijo tudi kaj drugega. Tako na pr. o zadružnem domu. Čeprav je banka kredit ustavila, gre delo naprej. Pravkar so opremili prodajalno zadruge s skladiščem in še nekaj prostorov, v katere se bo v kratkem vselila zadruga. Težave so imeli z inventarjem za prodajalno. Na Cankovi je sicer inventarja dovolj, vendar ga njihovi lastniki nočejo prodati niti posoditi. Morda računajo, da bodo še kdaj zadrugi konkurirali. Zato so ga kupili od »Potrošnika« in to še poceni. Nekateri sosednji KLO se pomišljajo zaradi priključitve k Cankovi po novi organizaciji občin, ker se boje, da nam bodo morali pomagati dograditi zadružni dom. V pomirjenje tem povemo, da emo najtežja dela že opravili, zato ga bomo tudi dokončali sami. Na prireditve pa jih bomo kljub temu povabili. O takih in podobnih stvareh se menijo naši kmetje. Včasih pa so tudi slabe volje, posebno če jih KLO ne obvesti pravočasno, kdaj je treba sladkorno peso dostaviti v. Radence. Zato jo po krivdi slabega obveščanja pokladajo živini in sanjajo o sladkorju, ki bi ga dobili za peso, obenem pa sklepajo, da pese ne bodo več sadili. Prav tako slabe volje so bili živinozdravniki, ko so prišli pregledat bike, pa ni bilo nobenega na zbirnem mestu, ker je KLO pozabil obvestiti bikorejce. In še o raznih podobnih zgodbah razpravljajo naši kmetje in želijo, da se v bodoče ne bi ponavljale. -ik. Kaj je s pošto in avtobusom? Ni še dolgo tega, ko smo poročali o željah in načrtih ustanoviti v Kuzmi pošto in avtobusno postajo. Sedaj pa se zdi, da je vsa zadeva nekam zaspala. Res popravljajo cesto Dolnji Slaveči— Kuzma in jo navažajo z gramozom, toda bilo bi potrebno jo urediti tako, kot so zgradili že del ceste na Gornjih Slavečih. Nujno je potreben tudi cestni most na Gornjih Slavečih, zato bi bilo treba čim prej začeti z delom, dokler je še ugodno vreme, kajti zaradi slabega mosta lahko pride še do kake nesreče. KLO Kuzma je že začel pripravljati prostore za pošto, sedaj pa kaže, da so tudi tam popustili. Sedanji jesenski čas, ko so ljudje večino poljskih pridelkov že pospravili, bi bil najbolj primeren za gradnjo ceste, ki je predpogoj za avtobusno zvezo in postajo. Zato bi se moral zavzeti KLO Kuzma in prijeti za delo vsi prebivalci. Za naše šoloobvezne otroke pa je važna predvsem cesta do zgornje šole, kjer bo ob nastopu deževnega vremena spet strašno blato, ki ga Kuzmičani predobro poznamo in ki nikakor ne služi niti v korist niti lepoto naši prijazni vasici. Če že ne za drugo, pa bi to naredili vsaj zaradi šoloobveznih otrok, ki prihajajo v šolo iz sosednjih vasi po dobri cesti, tik pred šolo pa zagazijo v blato. Pohvaliti pa je treba, da so zadnji čas popravili obe šoli, ki sta bili že v zelo slabem stanju. Morda se bo dala narediti še ograja okrog njih, kar bi naredilo še lepši izgled. Težje je z zadružnim domom, ki spi spanje pravičnega. Gotovo se bodo spomnili tudi na tega in uredili vsaj dvorano, ki bi jo v zimskem času najbolj rabili. Tukaj lahko pokažejo svojo podjetnost in delavnost odbori množičnih organizacij, ki bi morali dati pobudo za delo ali pa prevzeti vodstvo gradnje v svoje roke. Z. B. ŠPORT Uspeh Mure nad članom II. zvezne lige Mura:Metalac (Zgb) 4:3 (4:1) Preteklo sredo je v Soboti gostovalo moštvo Metalca iz Zagreba in odigralo prijateljsko tekmo z Muro. Moštvo Metalca je na sredini lestvice II. zvezne lige. V spomladanskem delu prvenstva so premagali Odred v Zagrebu s 3:1 in Rudarja doma s 3:0. Sodniku sta se moštvi predstavili v sledeči postavi: Metalac: Kalnić, Šmidlehner, Majerič, Petrovič, Duh, Bosanac, Medle, Pogačič, Pilko, Cordaš in Zobic. Mura: Hrastelj (Skalar), Klajnšček, Maroša, Norčič A., Simon, Klepec, Norčič L., Zelko, Fujs, Horvat (Vrtaric) in Norčič B. Prvi so se znašli gostje. V 10. minuti so dosegli prvi uspeh. Žoga je neubranljivo šla v mrežo. Kmalu pa je tudi domača enajstorica uredila svoje vrste. Napad je vedno bolj nevarno ogražal mrežo gostov. Izenačenje je dosegel Zelko v 32. minuti, ko je prisebno plasiral žogo v mrežo. Od tega gola naprej pa do konca polčasa je imelo moštvo Mure popolno premoč na igrišču, in so v 5 minutah dosegli še tri gole. V 42. minuti je Zelko s strelom tik pod prečko dosegel drugi gol. Naslednjo minuto je bil zopet strelec Zelko, ki je zatresel tretjič mrežo gostov. Minuto za tem je na lep predložek Fujsa, Norčič B. četrtič presenetil vratarja. Drugi polčas je bila igra v glavnem enakovredna. V 53. minuti je Zelko streljal enajstmetrovko, vendar je vratar ubranil. Drugi gol so gostje dosegli iz enajstmetrovke v 58. minuti. Kmalu za tem so domači napadalci zopet nevarno ogrožali mrežo gostov, vendar Je žoga namesto mreže trikrat zaporedoma zadela prečko. Pet minut pred koncem je uspelo gostom doseči tretji gol. Igro je dobro vodil Kukanja, ki Je naredil nekaj napak, vendar ne po svoji krivdi, temveč mejnega sodnika. Igra sama je bila na dostojni višini in so gledalci zelo zadovoljni zapuščali igrišče. Gostje so se odlikovali posebno v zelo točnem podajanju, ne da bi po nepotrebnem zadrževali žogo. Igrali so tehnično zelo lepo in brez vsake nepotrebne surovosti. Odlikovali so se posebno v obrambi Šmidlehner, in v napadu Cordaš. Po tekmi so gostje izrazili svoje začudenje nad odlično igro enajstorice Mure, rekoč, da kaj takega niso pričakovali. Pohvalili so moštvo kot celoto. Ugajali so jim predvsem Zelko, Simon in Norčič L., vendar slednji zadržuje žogo po nepotrebnem pri sebi Tudi oba vratarja so pohvalili. Obljubili so, da bodo še prišli v Soboto in se z veseljem še pomerili z Muro na zelenem polju. Prvenstvo Slovenije v nogometu Nafta : Kladivar 3:1 (3:0) Na igrišču Nafte v Lendavi je bila v nedeljo v zelo slabem vremenu odigrana prvenstvena nogometna tekma med domačo Nafto in Kladivarjem iz Celja. Zmagalo je moštvo Nafte, ki si je zmago zagotovili že v prvem polčasu, ko so zaporedoma Vajda, Hegeduš in Božič zatresli mrežo gostov. V drugem polčasu so se Celjani znašli nekoliko bolje in so dosegli po Poseniku edini gol. S to zmago sl Je moštvo Nafte popravilo svoj položaj v lestvici slovenske lige. Skupno imata sedaj oba prekmurska predstavnika Mura in Nafta v slovenski ligi vsak po 23 točk. Nafta pa ima še eno neodigrano tekmo in to z Gregorčičem. Tekma bo odigrana na Jesenicah. Gregorčič je sicer na repu lestvice, vendar je na domačih tleh naredil že' marsikatero presenečenje. Zato bodo morali. Lendavčani napeti vse sile, če bodo hoteli odnesti obe točki z Jesenic. Mladinska liga Mura : Kladivar 2:3 (0:2) V zelo slabem vremenu so v nedeljo odigrali na igrišču Mure v Soboti prvenstveno tekmo mladinske lige mladinci Mure in Kladivarja. Zmago so zaslužili gosti, ki so se s to zmago povzpeli na prvo mesto v lestvici vzhodne skupine. MALI OGLASI Kupim primerno posestvo do 3 ha zemlje s stanovanjskim poslopjem v M. Soboti ali okolici. Interesenti naj se zglase: Ivanocijeva 17, M. Sobota. Podpisana Helena Počič, roj. Šeruga, pos. iz Sela št. 31, obžalujem in preklicujem vse, kar sem govorila raznim ljudem o Aleksandru Klancu, Heleni Klanec in Aleksandru Koltaju ter se jim zahvaljujem, da so odstopili od kazenskega pregona zoper mene. — Helena Počič. Razveljavljam izgubljeno knjižico od kolesa št. 72 na ime Jožef Horvat, Domajinci 33. Preklicujem izgubljeno vojaško knjižico V. p. 31136 — Karel Flisar, Skakovci št. 21. Prodam 1568 klavtrov (1 veliki oral) travnika in orne zemlje na sončnem mestu v Štrigovi, primerno za gorice. Naslov V upravi lista. Preklicujem žaljive besede zoper tov. Alojzija Kaučiča in Kristino Mauko. — Marija Škof, Črešnjevci. Čebelarsko društvo Murska Sobota priredi 10. t. m. v prostorih hotela »Zvezda« v Murski Soboti I. ČEBELARSKO VESELICO na katero vabi vse ljubitelje čebelarstva. ODBOR. KINO Mestni kino v Murski Soboti predvaja od 9. do 11. novembra ameriški film »Morja široka cesta«, od 13. do 15. novembra ameriški film »Sestri iz Bostona«. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 8. novembra 1951 Tudi žene so vzorne gasilke Prav zdaj, ko tekmujejo naše množične organizacije v čast 10. obletnice Jugoslovanske armade, dosegajo gasilci lendavskega okraja vidne uspehe na vseh področjih gasilske dejavnosti ter se uvrščajo med najboljše tekmovalce v svojem okraju. Priznanje za njihovo prizadevanje v tekmovanju jim je dala tudi okrajna partijska konferenca v Lendavi. Nekdanje životarjenje v gasilskih enotah je zamenjalo živo tekmovanje pri omnožičenju gasilskih vrst, strokovni in politični vzgoji članstva in kulturnem prosvetljevanju kmečkih ljudi. V letošnjem marcu se je v Lendavi pričel tečaj za gasilske podčastnike, ki ga je dovršilo 59 gasilcev z odličnim in prav dobrim uspehom. Med udeleženci tečaja je bil tudi 15-letni gasilec iz Filovec, ponosen, da sme sedeti v vrsti starejših tovarišev. Šestnajstim vidnim voditeljem je Zveza priznala podčastniške naslove zaradi njihovih zaslug pri strokovnem usposabljanju članstva. Udeleženci podčastniškega tečaja so po prihodu v enote pospešeno nadaljevali z vzgojnim poslanstvom. V Veliki Polani, Dol. Bistrici in v podjetju »Nafte« so priredili tečaje za izprašane gasilce. V času tekmovanja je pristopilo v gasilske vrste preko 200 novih članov. V Bukovnici so se vse ženske odločile za vaško gasilsko četo. Moškim enotam se je pridružilo 14 ženskih in mladinskih desetin ter pionirska desetina v Veliki Polani. Petišovčani in Kamovčani so osnovali novi Vaški društvi s 45 člani. Na tisoče prostovoljnih delovnih ur je skritih v skrbno, očiščenem gasilskem orodju. V Veliki Polani, Petišovcih, Žižkih in v Bukovnici imajo vzorno urejene gasilske domove. Skoraj povsod so gasilci pomagali pri krajevnih delovnih akcijah. Bistričani so gradili nov most čez Muro, v Motvarjevcih, Polani in Genterovcih pa so zvesti po- močniki odbornikov krajevnih ljudskih odborov. Presenetljivi so uspehi gasilcev na področju kulturnoprosvetnega dela na podeželju, zlasti v dramatiki. V Veliki Polani, Žižkih in Genterovcih so množično včlanjeni v izobraževalnih društvih. Bogojinski gasilci se kaj radi zbirajo v vaškem pevskem zoru. SKUD »Miška Kranjca« v Lendavi je prevzel od gasilcev delavno dramsko skupino. Povsod, kjer delujejo vaška izobraževalna društva, je med njihovim članstvom mnogo gasilcev, ki so obračunali s cepljenjem vzgojnega dela po vaseh. V društvih so našli svoje mesto, v njih se kulturno izživljajo! Le tam, kjer društev ni, nastopajo samostojno. Tako je v Dolgi vasi, Kapci in v Lakošu, kjer so že letos zabeležili po eno dramsko prireditev. Nič kaj niso zadovoljni z nezadostno pomočjo, ki jo dobivajo od prosvetnih in kulturnih delavcev. Mnogi učitelji se ne zmenijo za priza- devanje gasilcev, kar je žalosten pojav, ki ga bo treba nadomestiti s tesnejšim sodelovanjem. Letos je na 7 vajah po večjih središčih nastopilo 90 odstotkov gasilskega članstva. Nastopajoče čete so tekmovale z vajami na gasilskem orodju, z redovnimi vajami in napadi na gorišča. Najboljši tekmovalci so se srečali v nedeljo, 21. oktobra, v Lendavi ob priliki gasilskega dne. Tekmovanje na nogo- metnem igrišču je bilo dokaj razgibano. Pred številnimi gledalci je nastopilo blizu 400 gasilcev v uniformah. Zlasti gasilke so se junaško postavile. Gledalce je navdušil tudi nastop gasilcev s prostimi vajami in sekiricami. Popoldne se je zbrala množica gasilcev pred Titovim domom in poslušala bodrilne nagovore svojih voditeljev ter sekretarja republiške gasilske zveze tov. Zaletela. Ob tej priliki je bilo nagrajenih 20 gasilskih desetin, pohvaljenih več vzornih gasilcev, vsem podčastnikom pa so bile podeljene diplome o priznanju podčastniških činov. Med nagrajenci je tudi moška desetina iz Velike Polane, pionirska desetina iz Bukovnice, madžarska ženska desetina iz Dolgovaških goric, moška desetina iz Filovec itd. Nedeljski gasilski praznik je nazorno prikazal moč gasilske organizacije, ki si s primitivnimi sredstvi krči pot do najmočnejše organizacije v okraju. To dejstvo bo treba upoštevati pri dode- ljevanju motornih vozil gasilskim enotam. Ali ni čudno, da v celotnem okraju ne premorejo tovornega vozila za požrtvovalne gasilce? Celo v strateško važnem podjetju »Nafta« ne najdejo deviz za nabavo gasilskega kamiona. Te napake bo treba odpraviti, saj gre za očuvanje ljudske imovine, za pomoč organizaciji, ki je čvrsto pognala korenine v množice prekmurskega ljudstva. Barbarske metode kremeljskih mogotcev Iz »vojaških in političnih razlogov« že nekaj časa nasilno preseljujejo cele narode ali celo cele dežele prebivalstva v južnih pokrajinah Sovjetske zveze. Znano je, da so med drugo svetovno vojno preselili vso nemško narodno manjšino v Povolžju, po vojni pa kazensko preselili iz krimske gubernije ob Črnem morju v sibirske stepe vse Tatarje in Čečene, pravkar pa selijo iz Besarabije tamkajšnjo turško manjšino. Sovjetske oblasti upravičuje je te svoje ukrepe, ki so podobni že genocidom, predvsem z utemeljitvijo, da so ti narodi med drugo svetovno vojno sodelovali z nacističnim okupatorjem, da so torej sovražniki sovjetske demokracije in sedanjega režima. Usoda vseh teh priseljencev je zavita v tajnost, nedvomno pa jih čaka popolno iztrebljenje. Deportacije so igrale že v carski Rusiji veliko vlogo, sedanji moskovski oblastneži pa so jih razvili s pravo virtuoznostjo. Deportacije so namreč postale že množičen pojav in spadajo vsekakor v sistem sovjetskega načrtnega gospodarstva. Deportacije pa niso zajele samo nezanesljive narode v Sovjetski zvezi, temveč se jih na ukaz iz Moskve poslužujejo tudi vse tako imenovane ljudske demokratične države sovjetskega bloka. Prizadete so skoraj vse narodne manjšine v strateških obmejnih pasovih, iz velikih mest pa preseljujejo tudi takoimenovane »ne- produktivne« elemente: starce, bolnike in za delo nesposobne. Vzdolž vse jugoslovanske meje preseljujejo satelitske države jugoslovansko narodno manjšino, pa tudi domače »nezanesljivo« prebivalstvo. Na Bolgarskem izginjajo nezaželjeni elementi v Debrudžo, povečini na posestva pregnanih muslimanov. Delovni in življenjski pogoji so tamkaj neznosni. Priseljenci opravljajo na velikih državnih posestvih najtežja dela, grade aerodrome in podzemna letališča. Med njimi silno razsaja malarija. Dobrudžo imenujejo zato ti nesrečniki po pravici grobnico izseljencev. Po poročilu inozemskega tiska so tudi iz Sofije same izselili okoli 100.000 oseb, ki jih je režim Vika Červenkova označil za nezaželjene. Njihovih stanovanj in premoženja so se polastili policijski agenti, vohuni in razni drugi sovjetski podrepniki. Na Madžarskem in v Romuniji so izselili iz obmejnih predelov vso Jugoslovansko narodno manjšino. Žide, Nemce in Srbe iz podonavskega bazena preseljujejo v Podkarpatsko Rusijo. Preseljevanje se še vedno nadaljuje in še ni mogoče dobiti prave slike o obsegu in usodi izseljencev. Iz Budimpešte so izselili že tisoče tako imenovanih buržujskih družin. Izseljevalni val pa je zajel tudi češkoslovaško in Poljsko, odkoder pa še ni zanesljivih poročil. Strahovlada, ki gospodari v obmejnih pokrajinah sovjetskih držav in ki ne prizanaša niti domačemu prebivalstvu, je v najtesnejši zvezi z živčno vojno, ki jo vodijo kremeljski oblastneži proti Jugoslaviji, odkriva pa tudi obupne razmere, v katerih žive narodi in države pod sovjetskim gospodstvom. Vsa svetovna javnost je obveščena o teh nasilstvih, ki se gode na mejah naše države in se upravičeno zgraža nad barbarskimi metodami kremeljskih mogotcev. Največje letališče na svetu V bližini New Yorka je letališče Idlewild, ki je največje na svetu. Ko so leta 1939 predali prometu letališče North Beach, pozneje imenovano La Guardia, so opazili, da to letališče kmalu ne bo moglo zadostovati potrebam vedno bolj naraščajočega letalskega prometa, čeprav je bilo takrat največje na svetu. Odločili so se torej za novo letališče Idlewild, ki je 22 km vzhodno od središča New Yorka. V bližini tega prostora pa je bilo mnogo stavb, ki bi ovirale vzletu in pristajanje letal. Zato so graditelji kupili 1100 poslopij, ki so jih nato podrli. Za prekritje tal letališča so porabili 61 milijonov kubičnih metrov peska. Prostrana cesta, po kateri se pride v 40 minutah z letališča v središče Manhattana, je pa stala 40 milijonov dolarjev. Z načrti za izgradnjo letališča je tekmovalo 50 inženirjev in arhitektov. Izbrali so načrt, ki se svojstveno razlikuje od načina gradnje letališč, kakršen je bil dosedaj običajno v rabi. V splošnem so gradili nekdaj letališča tako, da so bila poslopja nameščena na enem kraju letališča. Pri tem novem letališču pa so vse stavbe na sredi planjave. Pred poslopji je velikanska plošča v obliki elipse, na kateri se letala ustavljajo, oziroma od katere vzlete. Tu potniki izstopajo ter vstopajo. Iz te ploščadi pa gredo v obliki pahljače velikanska vzletišča. To so betonirani široki pasovi, podobni cestam. Tako grajeno letališče ima mnoge prednosti. Pristajajoča letali vozijo na tleh polovico krajšo pot kakor pa na letališčih, ki imajo stavbe na kraju. Ko se ustavi letalo na ploščadi pred poslopji, izstopijo iz njega pesniki, uslužbenci pa natočijo bencin ih pregledajo motorje. Zatem se letalo obrne na nasprotno vzletišče in tako je zopet pripravljeno za let. To letališče ima 12 vzletišč s skupno dolžino 31 km. Prim vzletišče je dolgo 1800 m, drugo 2.400 m, tretje 2460 itd. Na letališču je restavracija, bančna pisarna, prodajalna knjig in časopisov velik hotel, kino, kopališče in raznovrstne trgovine. 60 dni ni jedel V Indiji je neki fakir Burmah za stavo pričel gladovati in gladoval celih 60 dni in tri ure. V času gladovanja je bil mož zaprt v stekleni omari, tako da so ga ljudje lahko opazovali Burmah je svojo stavo dobil, čeprav je shujšal za celih 20 kg in so mu otrpli tudi udje, tako da z rokami sploh ni mogel gibati. Živeti 60 dni brez hrane je doslej najdaljši čas, kar človeštvo pozna namerno gladovanje. Pred Indijcem je imela svetovni rekord v gladovanju Francozinja Liy Chellys, ki je gladovala 57 dni in šest ur. Sedaj se je v Italiji javil še en mož, ki hoče pobiti še ta indijski rekord. Priprava za neslišnost ropota V francoskem obmorskem mestu Marseillesu so v nekem institutu patentirali majhno pripravo, ki bo lahko imela še veliko bodočnost. Gre za pripravo, ki zadržuje ropot strojev, prepušča pa človeške glasove. Sestavljena je iz dveh svinčenih ploščic, ki so ločene med sabo z vložki iz plastične mase. Ta masa prepušča samo človeški govor, zadržuje in odbija pa druge šume in tudi ropot največjih strojev. Nova iznajdba bo mnogo koristila delavstvu v tovarnah, kjer je prav ropot strojev mnogokrat kvarno vplival na živce in sluh, istočasno pa se je bodo lahko okoristili tudi topničarji in sploh vojaki, ki mnogokrat že zaradi detonacij zgube prisebnost. Koliko bolnikov je na svetu? Na vsem svetu je okoli 2.225 milijonov ljudi. Marsikateri, črnogled bo dejal, da so vse te osebe bolne. Mi pa poslušajmo besede strokovnjakov. Na predlanskem zdravniškem kongresu je nek znani zdravnik rekel, da je na svetu okoli 1.000 milijonov oseb, ki jih lahko imamo za bolne. Samo 300 milijonov oseb na svetu boluje na malariji. Cesta iz sintetičnega kavčuka Center svetovne industrije kavčuka je mesto Ucron v ZDA. V tem mestu so po poiskusih, ki so trajali skoraj leto dni, eno glavnih cest v mestu izdelali iz sintetičnega kavčuka. Še topel sintetični kavčuk (750° C) se dodaja asfaltu in se zvalja. Na ta način se dobiva plast, ki ne propušča vode in je zelo odporna proti toplotnim spremembam in porabi. Stroj izdaja vozne listke V ZDA so pričeli izdelovati avtomate, ki sami prodajajo potnikom vozne listke. Avtomati so nameščeni na železniških in avtobusnih postajah ter na letališčih. Poleg avtomata je razpredelnica s ploščicami, na katerih so odtisnjene postaje in cene. Tako ploščico je treba potegniti in jo vreči v avtomat obenem z 'denarjem — in avtomat izroči potniku vozni listek. Kotiček za gospodinje Dobro kremo za roke si lahko sama pripraviš: zmešaj sok ene limone s krompirjevim pirejem, ki si mu dodali mleko. S to kremo natri roke vsak večer. Flanele ne smeš prati v vroči vodi, ne močno ožemati ali drgniti pri pranju in ne zlikati z vročim likalnikom« Da bo goba, ki se je po dolgi uporabi nagrbančila in ne vpija več vode, spet uporabna, jo namoči za en dan v mleku. Volneno blago in sploh vse volnena pletenine ne smeš pri pranju močno ožemati, ako hočeš, da se ti ne bodo skrčile. Za pranje uporabljaj le mlačno vodo, suši v senci in ne v bližini ognja ! Zlikaj z ne prevročim likalnikom. Madeže nikotina odstraniš s porcelana, če jih zdrgneš z zamaškom in drobno soljo. Občutljive tkanine namakaj pred pranjem kako uro v mlačni vodi, ki si ji dodala nekaj bikarbonata (eno žlico bikarbonata na liter vode). Majhne madeže rje odpraviš s pokromanih predmetov, če jih zdrgneš s krpico,. namočeno v amonijaku. Steklo in kristal zelo dobro umiješ z zmesjo ene pesti soli in enega kozarca kisa. Če si puliš obrvi, te ne bo bolelo, ako si nekaj minut prej namažeš mesto z vazelino. Mastne madeže odpraviš s papirja, če jih zdrgneš s čistim bencinom. Pod papir pa moraš dati pivnik. OB IZVIRIH RREKMURSKEGA TISKA (Za jubilej slovenske knjige napisal M. Kokolj) (5. nadaljevanje) Maja 1898 je Bogdanovo tiskamo odkupil židovski priseljenec s Slovaškega, ki se je izučil črkostavstva v Pešti — Ernest Balkanyi. Najprej je tiskal v bivši Prekmurski ulici, dokler ni 1906 postavil lastne hiše v Glavni ulici 6, kamor je namestil tiskarno s knjigoveznico in trgovino o pisarniškimi, šolskimi in nabožnimi potrebščinami. Omenili smo že njegovo podružnico v Soboti. Po njegovi smrti 1931 je vodil zapuščino njegov sin Aleks do okupacije, ko je postal žrtev fašistov: Po odkupu tiskarne je Balkanyi nadaljeval s tiskanjem tednika Del Zala tudi potem, ko je 22. I. 1899 spremenil svoj naslov v Absólendvai hiradó. Od 1900 do konca 1919 je bil celo lastnik lista. Razen omenjenega madžarskega tednika je Balkanyi nadaljeval po Baloghu započeto založniško tradicijo s ponatisi M. Küzmičevih molitvenikov in evangelijev vse do onih, ki jih je predelal Klekl in objavljal v Marijinem listu 1939 ter so bili namenjeni za Slovence na Madžarskem. Tiskal Je še: evangeličanske Cerkvene pesmi, v času sovjetske vlade Rdeče Novine sicer pa Kleklove Novine od 1919 do 1925 in od 1933 do 1941, ko so se preselile v lastno tiskamo v Soboto, Marijin list, Kolendar Srca Jezušovoga, Marijikin ograček, Slovensko Krajino, Mladega Prekmurca, Kleklov madžarski tednik Népujság, 1934 do 1935 celo »Kranjčevo Pravico«, kakor so tedaj rekli Ljudski pravici. Proizvodnja Balkanyijeve tiskarne je torej dovolj pestra. Po 1945 je prenehala potreba tudi po tej tiskarni. Med izhajališči domačega tiska moramo še vsekakor navesti vasi Črensovec in Markišavce. V prvi je bilo Kleklovo stalno bivališče in slovi kot trdnjava katoliškega tiska, drugo pa po Št. Küharjevem »verstvenem, političnem i kulturnem tedniku« Mörska krajina Prekmurski tisk ni izhajal samo v naštetih krajih v Nemčiji, Madžarski, Avstriji in v samem Prekmurju. Po 1919 se začenja zanj nova doba. Pretrgane so vezi s tujim ozadjem, zato se sosredi v glavnem na domačo pokrajino, razširi pa se tudi na druge slovenske tiskarne. V Mariboru je že pred prvo svetovno vojno v letih 1910—13 izhajajo Kuharjevo Narodno blago vogrskij Slovencof kot priloga Časopisa za zgodovino in narodopisje. 1914 je v istem Časopisu zgodovinar Gruden priobčil znameniti fragment Starino železnih i salajskih Slovenov. Med 16. avg. in 12. okt. 1919 so se v Cirilovo tiskrno zatekle Novine zaradi še neustaljenih razmer v Prekmurju po boljševiški vladi in odcepitvi od Madžarske. Klekl sam navaja kot razlog za izhajanje Novin v Mariboru — kakor to omenja Glaser v Pregledu mariborskega časopisja po prevratu — kot posledico tega »ar smo šteli celomi sveti pokazati, da smo se odtrgali od bivše vladavine in združili z brati«. Toda to dokazovanje je trajalo le 9 številk, ko so se novine spet vrnile k Balkanyiju v Lendavo. Spomladi 1922 se je preselil v Maribor tudi soboški liberalni Prekmurski glasnik. Kot vzrok preselitve je navedel, da »črkostavec izdavi e sotrudnike lista in s tem onemogoča, da bi mogli braniti ljudske koristi«. Poleg Kleklovega koledarja za 1921 in 1922 sta izšla v Cirilovi tiskarni še tretja izdaja molittvenika Hodi k oltarskemu svestvu in Bašin Katoličanski katekizmus (1926). Omembe vredno je še, da so v Mariboru tiskali propagandne letake za Prekmurce, ko je 1919 šlo za to, da se Prekmurje priključi k Jugoslaviji. Leta 1919 ko je bilo polno homatij v Prekmurju, je Klekl dal tiskati Marijin list v Novo mesto. V lendavskih Madžarih in madžaronih je imel Klekl nekaj časa velike politične nasprotnike. Ti so 1926—27 izdajali pod pokroviteljstvom dekana Strausza svoj tednik Naše novin Ti- skala jih je tiskarna V. Takšiča v Čakovcu. Ko smo že na Hrvaškem, omenjamo še ponatis M. Küzmičevega Silabikarja ki je izšel pod naslovom ABECEDAR, z šteroga se detca prav slovariti, takaj čteti navči, pri Szangilla Janošu v Varaždinu 1828. Tudi Kranj se uvršča med izhajališča prekmurskega tiska. V tamkajšnji tiskarni Tiskovnega društva so izhajale Novine v l. 1932—33, ko je Klekl predal uredništvo akademiku J. Maučecu, sam pa začasno stopil v politično ozadje. Tedaj mu je urejal koledar Blistričanec Jožef Godina, ki je bil ravnatelj Misijonske tiskarne in urednik misijonskih listov. Tako je izšel Kalendar S. J. za 1933 in 1934 ter Marijin list v omenjeni tiskarni v Grobljah pri Domžalah. V Celju so pri Mohorjevi družbi izšle Miroslavove Prekmurske pesmi, 1936 pa Izbor prekmurske književnosti, kar je oboje zbral in priredil V. Novak. V našem primeru slovi Beograd s petim natisom Št. Küzmičevega Novega zakona. Izdajo je oskrbela Britanska in inozemska bibl. družba v svoji seriji Hung.—Wend. Test et Ps.« V 5000 izvodih pa jo je 1928. l. natisnil grafiški zavod Makarije v Zemunu. Razen v navedenih krajih je mnogo prekmurskih nabožnih knjig, koledarjev in časopisov izšlo in še izhaja (na pr. Amerikanski Slovencov glas) za izseljence v ZDA, največ v South Bethlehenu in Chicagu. Spričo pomanjklji- vih podatkov nam tamkajšnja izhajališča, kakor tudi ona v Južni Ameriki, niso znana. Ako se ozremo nazaj po izvirih prekmurskega tiska, vidimo, da so bili njegovi duševni tvorci odvisni v tehničnem in organizacijskem oziru najprej od reformacijske Nemčije, nato pa od širokega madžarskega in deloma avstrijskega zaledja, v katerega jih je oklepala državna meja. Proti koncu 19. st. se izviri vse bolj sosredijo na domačo pokrajino, po združitvi z Jugoslavijo pa razširijo na nove predele. Z osvoboditvijo 1945 povsem preneha potreba po slovstveni tvornosti v narečju, zato usahnejo izviri prekmurskega tiska. Danes, ko ob 400-letnici slovenske tiskane besede vrednotimo njen pomen v vsem obsegu, ne moremo iti mimo deleža, ki ga je nekoč doprinesla tiskana beseda v prekmurskem narečju za vseslovensko preteklost, saj je ohranjevala samobitnost enega dela našega naroda v času, ko mu je gospodujoča družbena plast vladajočega naroda jemala najosnovnejšo demokratično pravico — pravico do obstoja. Po osvoboditvi ta obstoj ni več ogrožen. Tudi tisk v narečju nima več opravičila, kakor ga tudi ni imel več v stari Jugoslaviji, razen po zakonu o vztrajnosti, saj je le umetno zaviral vključevanje v vseslovensko kulturo, za katero pa se je večina Prekmurcev odločila že pred dobrim pol stoletjem. Konec Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik. Jože Petek — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota Trg Zmage — Ček račun. Narodna banka M Sobota 641-903-322 Letna naročnina din 260. Tiska Mariborska tiskarna