Posamezna številka 6 vinarjev. ŠICV. 215. Izvcn Ljubljane 8 vin. V 1\M\m, v peleK, 29, nOVEOliirfl 1912. Leto XL E5 Velja po pošti: = Ea odo loto naprej . K 26 ca pol leta „ ■a četrt leta „ m en meseo „ ia NemOlto celoletno m ostalo inozemstvo !3-C-50 2-20 29--35-- V LJubljani na dom: Ka celo leto napre) . K 24 — ia pol leta „ . » 121— ia četrt leta „ . » 6-— ia en meseo „ . „ 21— 1 opravi prejeman nestCno K 1-70 r .-i Al.: t k /■r m? i 1 r tššbh. SKSm •-!•.,'H-'' m vr>< lir :■ i > •'iA". mm 1 ■ M ■M li. m 11 it MM M ; Inseratl:i Enostolpna peUtvrata (72 mm): sa enkrat . . , . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 - sa trikrat 10 ia večkrat primer« popuct. Poslano in reki. notice: •noBtolpna petltvrsta (72 ma) 30 vinarjev. e Izhaja: vsak dan, izvzemši nedelja ta praznike, ob 5. url popoldu. IU- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itav. 6/111. Rokopisi se no vračajo; nalrankirana pisina sa na = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = 1 Političen list za slovenski narod ■ Upravništvo je r Kopitarjevi nllol štev. 8. T£a Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštna hran. račun št 28.511. — Upravnlškega telefona št 188. nikov se nahaja v črnogorski vojski tudi več tisoč Malisorov, ki se kakor levi bore za Črnogoro proti Turški in dajejo s tem najboljši odgovor nemškemu listu. Še katoliški Albanci, ki so turški podaniki, a žive na Cetinju, so nekateri šli v boj, nekateri so pa ostali. Postopanje prvih se hvali, a onih, ki so ostali, nihče ne nadleguje. Trditev, da se Albanci nagibajo h Turški, češ, da sc tam katoličanom bolje godi, nego pod pravoslavjem, je smešna. Kako se je kristjanom godilo pod turškim jarmom, je znano — najbolje pa to morda vemo mi, ki smo neposredno od očividcev slišali naravnost strašne stvari. Zdi se, da bi »Reichspošta« in nemško časopisje sploh rado dokazalo, da sc katoličanom v Črnigori in sploh pod krščanskimi vladami na Balkonu slabše godi nego pod Turkom. Kako je drugod, ne vem, kako je pa v Črnigori, pa vsak dan vidim. Katoličani v Črnigori uživajo popolno svobodo in se sploh ne smatrajo za kaj drugega ali posebnega, kakor ostali Črnogorci. Škof v Baru, msgr. dr.Niko Dobre-čič je ugledna in po vsej Črnigori znana osebnost, ki ga enako spoštujejo katoličani kakor pravoslavni. Katoliški duhovniki se istotako splošno spoštujejo kakor pravoslavni in katoliška cerkev je vsakemu ravnotako sveta kakor pravoslavna. Prav pravi »Reichspošta«, da se Turki rogajo katoličanom, da so »djavri«, toda nihče ni še nikdar čul, da bi se pravoslavni Črnogorec rogal katoličanu radi njegove vere. Izraza >poganska vera«, ki ga je čul »Reichspoštin«'dopisnik — še nihče drugi ni slišal. Katoličani v Črnigori so svobodni morda še bolj, nego v Avstriji. Tam vlada podpira ali vsaj trpi vsakovrstne liberalne napade na katoliško cerkev, tukajšna ne-katoliška vlada pa najstrožje preganja in kaznuje vsako kršenje vere in morale. Črnogorec je skrajno fin in rahločuten; psovk in prostaških izrazov tu še i^isem čul — razun od »Evropejcev« izza mej Črnegore. Črnogorec je vsikdar fin, in kar je posebno lepo: tudi tedaj, če jc sam ateist, z nobeno besedo ne žali vere in ako se kdo drug v njegovi navzočnosti v tem oziru izpozabi, potem vselej očitno pokaže, da to obsoja. Kolika razliva med Črnogorcem in takozvanimi naprednjaki v monarhiji! Kolikor tu na Cetinju vidim, so tukaj šni katoličani popolnoma zadovoljni s svojo usodo. Običajno jih pravoslavni nazi-vajo »letini«, t. j. kristjani latinskega obreda. Cetinjski župnik don Marko Astič je splošno spoštovan na Cetinju; na gim* naziji zavzema mesto profesorja in je pov* sodi sprejet tako, kakor se drugodi navadno ne sprejemajo osebe nasprotnih nazorov. Morda jc pa dopisnika »Reichspošte« zavedlo to — kakor že marsikoga drugega — da je katoličane istovetil z Arbanasi. Arbanasi imajo na Cetinju vso trgovino v svojih rokah, vse boljše kavarne in gostilne ter je njih vloga sploh v marsičem slična vlogi, ki jo igrajo drugod — Židje. Radi tega je umljivo, da jih Črnogorci ne ljubijo posebno. Toda ta hladnost nima izvora v kaki verski nasprotnosti, marveč je le posledica postopanja Arbanasov v trgovskih stvareh. Arbanasi tvorijo nek poseben krog, družbo zase, in ker so denarno močnejši, jih seveda po strani gledajo. Tak je resničen položaj katoliške stvari v Črnigori. Državni zbor. Dunaj, 28. nov. Mirno kri! Ves kulturni svet je izražal ali pa vsaj upošteval simpatije do balkanskih narodov v boju proti večstoletne-. mu sovražniku krščanske kulture in i naravnega Razvoja posameznih narodov. Ti narodi so bili v krutejši sužnjo-sti, nego je irski rod pod angleško krono. Razlika je kakor med nočjo in dnevom. In vendar najpodlejša duša ni simpatij za irsko rajo proglašala za izdajstvo ali zločin proti človeški kultu-: ri. Ko pa jugoslovanski krogi izražajo veselo zadovoljstvo, da so se združeni balkanski rodovi z velikanskimi žrtvami oprostili tujega jarma in da jim zašije po dolgih stoletjih zopet svetlo solnee krščanske kulture, zlorabljajo klevetniki ta etična čustva za svoje umazane strankarske namene. Razobesili so staro strašilo panslavizma med avstrijskimi Slovani, da zbirajo vodo na svoj vsenemški mlin. V Bu-dapešti so z Madjari kovali nove načrte, da utrde svoje pozicije in preko mej pomaknejo svoje sprednje straže, česar pa niso dosegli Schmerling, Herbst, Giskra, Plener in drugi, to se ne posre-če polil ičnim kretinom. Panslavizem, kakor ga slikajo ti Terziti, je navaden ; taterman za vrabce. To smo že stokrat naglašali ob raznih prilikah in ponavljali tucli zadnji čas. Ako bi danes ali jutri bila habsburška monarhija res v Današnia številka obsega 6 strani. NaSe M. Vsi evropski kabineti se, kakor danes oficiozna »Kolnische Zeitung« zopet poudarja, prizadevajo, da ohranijo mir in so glede tega dosegli že znatne uspehe. Zato se morajo priprave kakršnekoli države smatrati zgolj za priprave za vsak slučaj, slučaj vojske pa je čimdalje bolj neverjeten. Kakor izvemo iz vira, o kojega dobrih informacijah z merodajnega mesta se ne da dvomiti, je tudi naša diplomacija odkritosrčno za mir in stori vse, kar ji je v to svrho mogoče. Vse pa tudi kaže, da ministrski predsednik Pasič, ki je izreden državniški talent, zasleduje miroljubno politiko in krasnih uspehov, ki jih je doseglo srbsko orožje, ne bo stavil na kocko, ker je med evropskimi kabineti skoro ugotovljeno, da Srbija kljub avtonomiji Albanije, ki je skoro neizogibna, v sporazumu z Av-»trijo dobi, kar se ji zdi neobhodno potrebno za njeno gospodarsko samostojnost in bo vsled tega avtonomna Albanija nekoliko manjša, kakor so si jo nekateri zamislili. Kar se nas tiče, moremo kljub velikim pomislekom glede avtonomiziranja Albanije, ki bo najbrž vedno moteči element na balkanskem poluotoku, s tako rešitvijo biti zadovoljni, naglašamo pa, da bi bilo pogrešeno, če bi naši državniki vprašanje ene ali dveh jadranskih luk smatrali za poglavitno, dočim je poglavitno vprašanje to, da Avstrija in Srbija druga drugi omogočita podlago za trajno in prisrčno prijateljsko razmerje* ki jima bo dalo možnost, da bosta vsaka v svojih mejah zasledovali poli.iko v blagor tistega narodno in kulturno enotnega jugoslovanskega plemena, ki ž vi in se hoče še bolj razviti v teh državah. Tako si bo naša Avstrija mogla na Balkanu, kamor je zdaj vsled napak naše diplomacije teritorialna ekspanzija izključena, priboriti moralni vpliv, Srbija pa se bo mogla, gotova naše zaslombe, v balkanski zvezi povzdigniti do viška, ki f[re njenemu talentiranemu in pridnemu judstvu. Ako naši državniki uberejo zdaj to pot, je zagotovljena srečna bodočnost Avstrije in Srbije. Zato pa zopet poživljamo našo vlado v interesu monarhije, naj omeji izbruhe sovraštva, ki se kažejo v nemškonacio-nalnem in krščanskosocialnem časopisju ter po različnih shodih, kjer je patriotizem LISTEK. Mi sveta. AngleSki spisal H. R. Haggard. (Dalje.) Prav tedaj se je odgrnila, zavesa in vstopila je Masuda sama. Nosila jc belo oblačilo, v katero jc bilo nad levimi prsi vdelano rdeče bodalce, njeni dolgi, črni lasje, napol zaviti s pajčola-nom, so ji padali napol zakriti doli po rami. Nikoli poprej sc ni zdela bratoma tako krasna. »Pozdrav, brata Peter in Janez. Mar je to primerno delo za romarje?«, je rekla francosko in pokazala na dolge meče, ki sta jih brusila. »Da,« odgovori Wulf, ko sta vstala ter se ji poklonila, »za romarje — v to sveto mesto.« Ženske, ki so snažile oklepe, so se tudi poklonile, kakor jc vse kazalo, jc bila Masuda tukaj ugledna oseba. Vzela jima je oklepe iz rok. »Slabo osnaženo,« je rekla osorno. »Menim, da znate lepše govoriti, kakor delati, odidite. »Poslušajta viteza; sporočilo Imam za vaju. Gospod« — in povesila jc glavo pri tej besedi, — »vaju sprejme tekom ene ure; dotlej pa se gremo Ie pretveza, pravi namen pa ta, zanetiti so- | vraštvo proti Jugoslovanom onstran in to-stran Donave. Vsaj je »Reichspost« samega grofa Berchtolda napadla, ker je zmerno govoril. Nerazumljivo sc nam zdi, kako je mogel včeraj Bielohlavek na javnem shodu srbsko državo sramotiti, ko more tako hujskanje podreti vsa miroljubna prizadevanja naše diplomacije. Upamo, da bo vlada na eni strani vojnim hujskačem stopila na prste, ker jc gotovo, da bodo avstrijski narodi, kadar se bo šlo res za življenjski interes Avstrije, slekoprej zvesto svojo dolžnost storili, na drugi strani pa naj merodajni faktorji vendarle enkrat storijo resen korak, da se korenito izpremenc notranje razmere v Avstriji, ki Jugoslovanom tako otežujejo njihovo stališče in jim pri vsaki priliki nalagajo žrtve in samo žrtve. Izpregovorili smo resnemu trenutku primerno resno besedo, kar pa sc naših poslancev tiče, vanje popolnoma zaupamo in predvsem zavračamo, da bi jim kak »Slovenski Narod« dajal kake nauke. KofoHčam v Elipsi (Izvirno poročilo »Slovencu« s Cetinja.) ■Reichspost« z dne 14. t. m. je prinesla brzojavko pod naslovom: »Stiska katoliških Albancev v Črnigori«. Brzojavko je listu baje poslal njegov dopisnik iz Kotora. Ti ljudje (bilo. jih je krog 500) so b'je rekli med drugim: • Ker smo bili črnogorski podaniki, so nas iz Albanije izgnali. Neradi smo zapustili Turško, ker smo vedeli, da se bomo ondi morali boriti proti Albancem, med katerimi imamo prijatelje, znance in sorodnike. Žalostno je, da mora naša kri zastonj teči v boju proti deželi, v katero po svoji veri spadamo. Mi vemo, kaj je Črnagora in kakšna je v nji verska svoboda. Huje jc, nego v Turški; tam nas grde kot »djavre«, a tu natn vele: »poganska vera«. Ko bi nam bilo dobro v Črnigori, bi ne zapustili vsega, kar imamo: žene in otroke in šli v tujino, v Albanijo.« Predvsem dvomim o resničnosti tega pogovora »Reichspoštinega« dopisnika, kajti kolikor je tu znano, ni bilo za časa vojne nobenega govora o kakem izseljevanju iz Albaniie. Črnogorski katoličani, v kolikor so črnogorski podaniki, se vsi do zadnjega nahajajo na bojišču, kjer padajo in umirajo, posnemajoč zgled svojih duhovnikov, ki jih s križem v roki vodijo v boj. Razun katoliških črnogorskih poda- . lahko izprehajat po vrtovih, ako je vama všeč; vrtovi so vredni, da si jih človek ogleda.« In odšla sta ž njo; stopajoč proti zavesam pa jima je zašepetala: »Ako je vama življenje drago, spomnita se vsega., kar .sem vama naročila — predvsem glede vina in prstana; kajti če bosta vinjena sanjarila, vaju bodo preiskali. Z menoj ne govorita drugega kot o navadnih stvareh.« Na hodniku za zaveso so stali belo oblečeni stražniki, oboroženi s sulicami, ki so se obrnili iu jim sledili. Najprej so šli v hlev gledat Dima iu Platna, ki sta rezgetala, ko so prišli bližje. Spoznali so, da sta bila v dobri oskrbi. Od tod so šli skozi obokan hodnik na slovite vrtove, o kterili je šel glas, da so bili najkrasnejši na celem Jutrovem. In res so bili krasni; tam je rastlo drevje, grmovje in rože, kakor jih jc reclkokje videti, med skalami. pokritimi s praprotjo, pa so žuboreli potočki, ki so penasto padali preko visokih skal. Tupatam je bila senca cedrovih dreves tako gosta, da je bilo dnevna svetloba izprenu ujeua, v mrak; drugje zopet pa so bile trate pokrite s cvetlicami, ki so napolnjevalo zrnk s prijetnim vonjem. \ sepovso-di so ras i le rože mirte in bogato s snd-jem oblo?.°?vo drevje, od vseh s*ran' I pa so prihajali glasovi golobov it. I mnogih belokrilatih ptic,- ki so letali ocl palme clo palme. Hodili so po potih posutih s peskom eno miljo daleč. Ko so naposled prekoračili goščavo trepetajočih, drač-ju podobnih rastlin, so dospeli iznena-da clo nizkega zidovja, kjer so uzrli pred seboj tisti črni, široki prepad, ki so ga prekoračili, predno so dospeli v grad. »Ta prepad obdaja notranje mesto, utrdbo in vse, kar spada k njej,« je rekla Masuda; »ali more živa ciuša narediti mosl preko njega? Zdaj pa pojdimo nazaj.« Vrnili so se po drugi poti v grad; tukaj so bili pripuščeni v neko predsobo, kjer je stala straža dvanajstih mož. Po dolgem hodniku so dospeli do zaves, pred katerimi sla stala dva stražnika. ki sta takoj odgrnila zavese. Vstopili so v veliko dvorano ter stopali skozi množico ljudi, ki so vsi ležali sključeni na tleh. Zadaj se je dvorana zoževala. Tu so bili postavljeni možje s tur-banom na glavi, — fedai po imenu — ki so imeli velike nože v svojih pasovih; bili so zapriseženi morivci, ki so živeli samo, da izvršujejo ukaze svojega gospoda, velikega Morivca. Na tem koncu dvorane je liilo še več zaves, za njimi pa zastražena vrata. Odurla so sc in bili so na odnrti terasi, ki jo je okoli in okoli obdajal oni veliki prepad. Na levem in desnem robu te terase so sedeli stari bradati možje, dvanajst po številu, s ponižno poveše-nimi glavami in v tla uprtimi očmi. To so bili dais ali svetovalci. Na vzvišenem prostoru terase pod odprtim, lepo izdelanim lesenim paviljonom ta stala dva orjaška vojaka i rudočim bodalccm na svojih belih oblačilih. Sredi med njima je bila črna blazina, na blazini pa je počival človek, ki je nosil črn turban na svoji glavi in črno zvonasto oblačilo, speto na prsih z rdečim draguljem. Vsled svoje teže. sc je pogrezni! globoko v mehko blazino, tako da so se videle iznad blazin gube črnega oblačila, rudeči dragulj in glava. Bil je videti kot zvita kača; tudi temne, svetlikajoče oči so bile kakor ocl kače. Njegovega obraza in širokega črnega turbana nista mogla videti. Prizor jc bil tako strašen, da sta se brata stresla. Onadva sta bila človeka in on jc bil človek, ali nasprotje med tistim sključenim kupom in med onima dvema visokima vojščakoma iz zapada, ki sta nosila svitlc oklepe in barvaste plašče, čelado na glavi, ščit na roki in dolgi meč ob strani, je bilo nasprotje med smrtjo in življenjem. (Daljo.) nevarnosti, bodo slovanškl rodovi stali v prvih vrstah proti vsakemu so v-r a ž ni k u. Mi želimo mir, toda ne za vsako ceno, ki bi ponižala drŽavo in njene narode iu odkazala v evropskem koncertu mesto propale Turčije^ 2e taki misli sc upira ves naš ponos, pobija jo več ko šest stoletna naša zgodovina v tej državi. Kar smo obžalovali in grajali v prvi vrsti ravno z državnega stališča, to so bile zmote in napake prejšnjih let in farizejstvo tistih talmi-pa-trijotov, ki hočejo sedanjo situacijo z lažjo in kleveto izrabiti proti slovanskim manjšinam v monarhiji. In to perfidno početje je ravno sedaj opas-nejše, ker bi mogel sklepati vnanji svet, da pričakujemo rešitve od Rusije ali Srbije. To so utopije, blodnje blaznih ljudi, ki pa jih morate ob belem dnevu iskati z Dijogenovo svetilko. Doslej so govorili topovi, odslej bodo diplomatjc, ki so mirno opazovali krvavi ples na Balkanu. Danes bi bile odveč vse rekriminacije. Ko bi bila naša diplomacija v pravem času, recimo še pred štirimi leti porabila ugodno priliko, zahtevati bi mogli primeren del dedščinc pri likvidaciji Turčije. Danes so za habsburško monarhijo nerešena tri preporna vprašanja. Konzul Prochaska je živ in zdrav. To vprašanje na stranski tir! Drugo je avtonomija Albanije. V tem vprašanju tiči nevarnost, ne za sedaj, ampak za bodočnost. Ako so edine velesile, da Albanija dobi avtonomijo, potem se temu dogovoru ne bode mogla ustavljati Srbija. Težave bode delala določitev meje. Nevarnost pa ostane, da se bodo ponavljali ob meji nemiri in spopadi, ki se končavajo z vojnami. Odprto pa je vprašanje glede pristanišča, ki ga zahtevajo Srbi. V tem vprašanju bode naša diplomacija morala pokazati vso svojo spretnost, da sc reši povoljno. Niti za trenotek ne moremo misliti, da bi to vprašanje moglo postati »casus beli«, povod vojske. V zvezi s temi dejstvi in situacijo moramo odločno zavračati vsa sumni-čenja parlamentarnih tekačev, ki nabirajo vrstice za svoje liste in tekmujejo za senzacijo. Pričela se je politična razprava o proračunskem provizoriju. Sreča jo hotela, da je bil kot prvi pred-govornik izžreban eden naših tovarišev, ki pa je svoje mesto odstopil dr. L a g i n j i. In ta se je danes pomladil najmanj za 30 let. Uživel se je v svoja mlada leta, ko se je kot idealen dijak in pozneje kot iskren Hrvat učil na pamet krasne epopeje o Marku Kraljeviču. Mažuranovičevo »Smrt Smail age Čengijiča« in «Gorski Vijenac«. Narekoval je odstavke iz teh krasnih proizvodov jugoslovanske Muze in jih prevajal ter tolmačil nemškim poslancem, ki so se zbrali okoli njega. Dokazati jim je hotel, kako jugoslovanska raja časti svoje junake, ki so se borili za krst častni in svobodo zlato; kako je koprnela duša v sponah po trenutku, ko se oprosti svojega zakletega dušma-nina; kako jfe vojska takorekoč z naravno in neodoljivo silo izbruhnila, kakor hudournik, ko solnčni žarki tope ledenike in napovedujejo ljubo in za-željeno pomlad. In tako je dr. Laginja mirno in spretno odkril ogledalo, v katerem se v pisanih barvah zrcalijo čustva, gnev in srd, upi in nade balkanske raje, s katero nas vežejo zgodovinski spomini, kri in vera. Ti dogodki pa naj so za merodajne kroge to in ono-stran Litave pouk in bodrilo »da Jugoslovanom v habsburški državi, v kateri hočejo živeti in umreti, ne ovirajo naravnega razvoja. Tako si monarhija zagotovi na jugu naimočnejšo zaslom-bo in privlačno silo tudi za ostali jugoslovanski svet. Ko je nemški radikalec Hummer nekaj godrnjal, odgovori mu mirno dr. Laginja: Mi Jugoslovani imamo vročo kri v žilah. Ko bi hoteli rabiti obstrukcijsko orožje, razbijemo vam vse in tudi provizorija ne dobite! — Hummer je pomenljivo zganil rami in jo odkuril. »N. Fr. Pressc« pa takoj napiše roman, da se ljudem ježe lasje. Vojaške predloge. Danes jc gospod Sturgkh sklical načelnike klubov in jim zatrjeval, da vlada ne misli zaključiti zasedanja. Dokaz temu so tri nove predloge, ki jih vlada pripravlja za hitro rešitev, in sicer načrt zakona za nabor konj, podpore družinam v slučaju mobilizacije in posebna prebivališča vojakov. Časnikarski vrstičarji so kajpak takoj napravili novo senzacijo. In vendar so bili vsi i rije zakoni že davno potrebni. Ako se vlada ravno sedaj spomni na to, jc pač naravno, ne pa senzačno. Morda imajo »šmoki« slabo vest, zato vidijo povsod lc strahove. Spomnim se neke dogodbice: Imel sem opraviti pri dr. Korberju, ko mu je pretila kriza. On: Zaradi take malenkosti me nadlegujete, ko imam toliko skrbi. Povejte mi raje, kako pridem iz zagate. — Jaz: F.kscelenca! Na ljubljanskem Gradu je prostora najmanj za tristo oseb. Zaprite ondi vse časnikarje za tri leta, pa napravite v Avstriji red. On: Potem bi moral tudi vas zapreti. Jaz: Dobro! Imel bodem ž njimi duhovne vaje. Tableau! X X X Za dr. Lnginjo govore dr. Gross, dr. Adler, Schois\vohl in Busin Bud-zinowski, ki govori štiri ure. Seja sc je zaključila ob pol 9. uri zvečer. Iz odsekov. Danes napovedana seja finančne-gao dseka se je odgodila. — Naučni odsek nadaljuje razpravo o stalnem nameščenju okrajnih šolskih nadzornikov. iz Trsta o balkanskem konfliktu. Od zelo ugledne gospodarske strani smo prejeli: Opetovano so poudarjali od različnih strani pomen Trsta za Avstrijo in za avstrijski vpliv na Balkanu. Gotovo jc Trst velikega političnega pomena; v prvi vrsti pa sc tu stekajo gospodarske niti in trgovski interesi; ni se tedaj čuditi, da se gleda zlasti v Trstu na Balkan s trgovskimi očmi. Tržaški nemški listi s strahom gledajo z ostalimi nemškimi listi vred na oni trenotek, ko se Srbi usidrajo na vzhodni obali jadranskega morja. Gotovo je upoštevati dejstvo, da bo potem na obeh straneh samo 72 km široke otrantske ožine gospodoval Avstriji neljub sosed: na zahodu Italijan, na vzhodu Srb. Ves avstrijski promet pa mora tu skozi. Tudi bo potem Srbija bliže Italiji kot Avstriji. To naravno z bližan je med Srbijo in Italijo je treba vsekako upoštevati. Vendar bi bilo po našem mnenju napačno, ako nc bi hotela Avstrija radi tega priznati srbskih pravic do jadranske obali; osla b i t i v p liv Italije v Albaniji bi morala biti prva z a d a č a a v s t r i'j's k i h diplomatov. Gospodstvo Italije na obeh straneh Adrije bi bilo za Adrijo popolnoma nevzdržljivo; bolje je, da je na eni strani Srb. Seveda ne gre pospeševati zveze Srbije (in Črne gore) z Italijo, obratno, treba jc — in sicer z vsemi v to primernimi sredstvi ter zlasti na gospodarskem polju treba pospeševati zvezo Srbije in Črne gore z avstrijskim jugom, pred vsem z avstrijskimi Jugoslovani. Trgovec bi morda celo v sedanjem položaju špekuliral, kako bi prišel do posesti v Albaniji na t r -g'o v s k i način. Menim, da za Avstrijo ne bi bilo nečastno, ako bi — in sicer v pravem trenotku dobila od Srbije, odnostno od Balkanske zveze z odplatno pogodbo del albanskega obrežja. Priznala bi tako sicer njeno last, postala bi pa tucli sama — lastnica, morda pomembnega dela albanskega obrežja. Ne smemo pozabiti, da se je okupacija Bosne in Hercegovine izvršila z dovoljenjem Rusije in da se to razmerje Avstrije do Rusije z ozirom na Balkanu še do sedaj pač ni tako daleč izpremenilo, da bi, recimo, Srbija morala dobiti od Avstrije dovoljenje, raztegniti svojo posest, kot ji dovoli Rusija in kot ji dovolijo zavez-ne balkanske države, katerih sedanje formalne zveze ne gre prezirati. Mislimo tedaj, da bi bilo mogoče rešiti sedanji konflikt med Avstrijo in Srbijo v obliki in na način, ki bi bil oboje stransko sprejemljiv; seveda se je treba obrniti na — pravo »adreso«; ta pa ni — niti »Visoka porta«, niti Nemčija. Mirovna pogajanja pri čalaliE - Sultan priznal avtonomijo Albanije. - Grki. London. »Daily Mail« poroča, da so Srbi svoje prodiranje proti Draču ustavili. Carigrad. Listi poročajo, da se bijejo še tri dni hudi boji med turškimi in grškimi vojaki na otoku Chios. Drač. Ko so arnavtski veljaki proglasili neodvisnost Albanije, je došel sultanov irade, ki dovoljuje Albancem neodvisnost. Turška milica je zamenjala turške uniforme z albansko narodno obleko in se brati s prebivalstvom. Albanci se hočejo do skrajnosti boriti za svobodo Albanije. Carigrad. Poučeni krogi trde, da dela Turčija na to, da obdrži odrinski vilajet in da upa rešiti tudi Solun. Pooblaščenci se zelo uljudno pogajajo. Pričeli so žc meritorno razpravljati. Pogajajo se v Čataldži v nekem železniškem vozu. O uspehu prvih pogajanj sta obvestili obe stranki svoje vlade. Turški ministrski svet sc je takoj zbral in odposlal pooblaščencem nova navodila. Turško časopisje sodi, da bodo Bul- gari svoje prvotne zahteve omilili, ker da gre Bulgarom za to, da kmalu sklenejo mir. Dunaj. »Wiener Allgemeine Ztg.« poroča iz Sofije: Poučeni krogi izjavljajo, da zastopajo Bulgari pri mirovnih pogajanjih s Turki stališče, naj se Srbom odstopi ob-morje od Sv. Ivana di Medua do Drača s primernim pasom, ki bi vezal obmorje s srbskim notranjim ozemljem. Kolin. »Kolnische Zeitung« nastopa proti naziranju turških krogov, ki trde, da obstoje med trozvezo in tripelentento ne-sporazumljenja. Vsi kabineti resno delajo na to, da skupno preprečijo svetoven požar. Skupno delo za mir je zadnje dni zopet napredovalo. Če veruje Turčija vznemirja-jočim poročilom, doživi razočaranje. Korist Turčije zahteva, da sklene kmalu mir. Carigrad. Na smrt je obsojen bivši mladoturški poslanec Džambulad, ki je nedavno, ko so ga aretirali, nekega policista ustrelil, Džambulada ustrele najbrže danes. Diplomatu položaj. London. Sir Edvard Grey predlaga evropsko konferenco, ki naj bi rešila sledeče tri točke: 1. Vprašanje o samoupravi Albanije. 2. Dardanelsko vprašanje. 3. Vprašanje o otokih, ki so jih Grki zasedli. Vprašanja o srbskem pristanišču na jadranskem obrežju se Grey ne dotika. Belgrad. Poroča se, da namerava Srbija izdati oklic, s katerim izjavi, da jc Srbija voljna priznati, da se Albanija ne razdeli, a da mora zahtevati pristanišče ob Jadranskem morju z ozadjem. Te zahteve ne more opustiti, Dunaj. Tukajšni poučeni krogi sodijo, da je poverjeno armadnemu nadzorniku baronu Conradu v Rumuniji podobna misija, kakršna je bila poverjena načelniku generalnega štaba Schemui minuli petek v Berolinu. Baron Conrad je v Bukarešti kamor odpotuje, zelo priljubljen. Z načelnikom rumunskega generalnega štaba Ave-rcskuom se razgovori o istih aktualnih vprašanjih, o katerih se je dogovoril Sche-mua z Moltkejem v Berolinu. Bukarešt. Barona Conrada pl. Hotzen-dorfa sprejme pobočnik rumunskega kralja, ker bo baron Conrad v Bukarešti gost rumunskega kralja. Obisk vzbuja v tukajšnjih političnih krogih tem večjo pozornost, ker je preteklo le nekaj dni, ko je Sche-mua obiskal Berolin. Conrad izroči kralju Karolu lastnoročno pismo cesarja Franca Jožefa. Bukarešt. Bivši vojni minister, sedanji rumunski minister domen, Filipesku, je govoril dne 27. t. m. na shodu v Turn-Seve-rinu. Izjavil je, da je zunanji položaj zelo težaven, a more Rumuniji le koristiti, ker pridobi slednja dohod do Jadranskega morja. (?) Novi državni tajnik rumunskega vojnega ministrstva Antonesku je izjavil nasproti častnikom, naj zelo aktivno delujejo, ker se ne ve, kaj se lahko že jutri pripeti. Bukarešt. Rumunska vlada se tajno pripravlja za vse možnosti. Tehnične čete so zgradile zadnje štiri tedne 40 km dolgo vojaško železnico iz Mangalije v Dobrud-žo. Ob besarabski meji stoji 60.000 Rusov. Peterburg. Pri Stolipinu, bratu ruskega ministrskega predsednika, je zboroval slovanski shod. Vlada je dovolila shod pod sledečimi pogoji: 1. Ne sme se napadati Avstro-Ogrska. »Tega tudi nihče ne namerava,« je odgovoril Stolipin. 2, Ne sme se govoriti o vojski. V Rusiji so tri stranke; ena se zavzema brezpogojno za vojsko; opozicija s kadeti nasprotuje vojski; stranka kneza Meščerskega pa zahteva brezpogojno mir. Na shodu se je sklenila resolucija, ki priporoča, naj Rusija podpira utrditev balkanske zveze. Pismo s Celinja. Cetinje, 26. novembra. Krvava odločitev neizbežna. Izza večdnevne stagnacije in skoro popolnega mirovanja se je bojno polje zopet oživilo. Ako vsa znamenja ne varajo, je bilo to mirovanje pač poslednje v sedanji vojni. Nekaj dni je bila na dnevnem redu kombinacija o kapitulaciji Skadra, ki bi bila eden izmed pogojev za mirovne dogovore; danes je pa gotovo, da preostaje le še en sam pot: pot orožja. Vse, kar se krog nas dogaja že nekaj dni, zlasti pa tisto, kar se je danes zgodilo, nam jasno pravi, da Skader mora pasti. Loteva se nas nekaka groza, ker slutimo, da se bližamo dnevom težke in obupne borbe. Ni dvoma, da bo v bližnjih dneh kri tekla v potokih. Priprave za odločitev. Že nekaj dni se z neko posebno naglico prevaža municija za topove. En sam dan sem videl en tovorni avtomobil in tri vozove naložene z municijo. Nekam čuden je vtis, ki ga napravlja pogled na te rdeče in črne grmade, v katerih je smrt in razpad za mnoge; polagoma se premičejo vozovi v smeri proti Rijeki, kjer bodo tovore spravili na parobrod in jih prepeljali pred Skuder. Prevažanje ranjencev. Pred nekolikimi dnevi so z Rijeke in iz Podgorice prepeljali na Cetinje veliko število ranjencev. Vzrok je v tem, da hočejo preskrbeti prostora za bodoče ranjence izpod Skadra. V zadnjih bojih so ranjenci mnogo trpeli, ker so jih radi prenapolnjenih bolnišnic v bližini morali prepeljati noter na Cetinje. Temu se hočejo sedaj ogniti. Na ta način bo rešen marsikak ranjenec, ki bi sicer vsled večdnevnega pomanjkanja zdravniške pomoči moral umreti, kakor se je, žal, zadnji čas godilo. Sanitetne priprave. V sanitetni službi so sc zadnje dni uvedle nekatere važne izpremembe. Veliko bolniških potrebščin so prepeljali bliže k bojišču; tudi več inozemskih oddelkov Rdečega križa je premeščenih. Najvažnejši dogodek današnjega dne je pa ta, da je kralj iz svojega glavnega stana v Grudi izdal manifest na celokupno armado. Kralj, ki je bil doslej le po imenu vrhovni poveljnik cele vojske, javlja, da z današnjim dnem sam osebno prevzema vrhovno poveljstvo. Obenem sc v manifestu javlja, da sta z e t -s k i oddelek (poveljnik prestolonaslednik Danilo) in vzhodni oddelek (poveljnik brigadir Vukotič) od danes naprej stopljena v en sam oddelek, ki mu poveljuje prestolonaslednik Danilo. Dosedanji poveljnik vzhodnega oddelka brigadir Vukotič je imenovan za šefa generalnega štaba celokupne vojske. Nekoliko komentarja. O tem važnem dogodku sem vas že brzojavno obvestil, v naslednjem dodam nekaj komentarja k poedinim točkam manifesta. Že doslej so neprestano prihajale v javnost vesti, da kralj ni zadovoljen z vodstvom vojske in napredovanjem. Zlasti je bolelo kralja, ki očetovski ljubi svoj narod, da pada toliko vojakov brez pravega uspeha. Kajti v zadnjih bojih je krog Skadra in Taraboša v resnici padlo silno mnogo Črnogorcev — uspeha se pa ni doseglo nobenega. Kraljevo povelje je bilo, da se ne sme naskakovati ne Skadra ne Taraboša. Kralja je pri tem vodila plemenita misel, da svoj narod obvarje velikih žrtev, uspeh naj bi se dosegel po drugi taktični poti, čeprav nekoliko dni pozneje. Toda ta taktika se je izkazala — ne ve se, po čegavi krivdi — kot pomanjkljiva in popolnoma brezuspešna; namesto da bi varovala vojsko in povečala uspehe — ni ničesar tega dosegla. Vojakov je padlo, tako vsaj se trdi v poučenih krogih, nemara več nego bi jih bilo padlo ob energičnem napadu. Uspeh pa niti oddaleč ni tak, kakor-šen bi bil, ako bi se bil tvegal glavni napad. To bi bil en razlog, radi katerega je sedaj kralj sam prevzel poveljstvo. Kakšno taktiko bo sedaj sam uporabil — ali bo nadaljeval dosedanje mirno, počasno napadanje ali pa bo forsiral zavzetje — ni znano. Po pripravah, ki sem jih spočetka omenil, bi se dalo sklepati na forsiran napad brez ozira na žrtve. Je pa še drug razlog, da se je kralj sam postavil armadi na čelo, in sicer dokaj težji, nego je prvi. Zdi sc, da je vsled zadnjih neuspehov duh armade jako trpel. Turki so Črnogorce večkrat potisnili z zavzetih pozicij, ki so jih morali le-ti potem znova osvajati. Bilo je nekoliko manjših porazov — dvakrat so se Črnogorci celo v neredu umaknili. Velik del krivde na tem nosijo častniki, ki niso bili na višku svoje naloge. Če človek hodi po naših bolnišnicah in se z ranjenci razgovarja o teh porazih, potem povsodi čuje, kako se vojaki pritožujejo proti časinikom. Junaštva moštvu ni manjkalo, a manjkalo je dobrih, sposobnih častnikov. Častniki, med katerimi se mnogi ne razlikujejo dosti od navadnega vojaka, so zakrivili nekoliko porazov, Armada je to vedela, nastalo je mnogo ogorčenja in očitanja in zdi se, da da je ves duh armade nekako upadel. Armada je bila spočetka vajena zrna* govati: neugnano je hitela od zmage do zmage. Ako bi se bilo poslušalo junaško moštvo, potem bi bil naskok na Skader in Taraboš že davno izveden. Ti junaki smatrajo vojno kot boj na nož — na bajonet, in marsikateri ranjenec pravi, da sploh ni bil v vojni, ker s Turkom ni prišel v neposredno bližino in se pomeril z njim kot mož z možem, nož na nož. Taka armada seveda ni mogla razumeti tiste mirne, po-lahke taktike, ko se sedi pod utrdbami in čaka, da jih artiljerija prisili k udaji. To taktiko je vojska sprejela z nerazumevanjem in zato tudi z nezaupnostjo. Toda, če bi bila videla uspehe, bi se bila seveda pomirila in sprijaznila z njo, ker pa uspehov ni bilo, se je njena nezaupnost le še povečala. Zdi se, da se je bilo v armado naselilo nezadovoljstvo, češ: čemu ginemo brez koristi. V kaki drugi moderni, disciplinirani vojski bi moštvo najbrž ne prišlo do takih misli. Toda v črnogorski je prišlo do tega vprašanja in treba je bilo dati nanj odgovor, ki more vojsko docela umiriti. In boljšega odgovora bi ne bilo dobiti, nego je bil ta, da se jc kralj sam osebno postavil na čelo armade. V kralju ima Črnogorec neomejeno zaupanje in na njegovo povelje bo šel, kamorkoli ga pošljejo. Četudi sem daleč od glavnega tabora, sem vendar prepričan, da je danes vojska brezmejno navdušena in ako bi ji kralj jutri zapovedal naskok, v katerem bi jili polovica padla — bi niti eden ne vprašal: zakaj. Kdo ve, morda se res pripravlja tak napad, ob katerem jih menda pač ne bo polovica padla, gotovo pa jih bo mnogo, mnogo ostalo pod utrdbami Skadra in po pečinah Taraboša. Nestrpno se pričakujejo vesti o operacijah, ki jih bo podvzel sivi poveljnik. Poznavajo njegov hladni razum in bogato izkušenost se z gotovostjo nadejamo, da bo njegov meč tudi topot črnogorski vojski pokazal pot do zmage. Vojne operacije so se začele predvčerajšnjim; po uradnih vesteh soditi, se pa prve dni ni ukrenilo nič posebno važnega. Nadaljevati so se začele le operacije, ki so se radi dogovorov za premirje prekinile, t. j. bombardiranje Taraboša in turških utrdb krog Skadra. Turkom večdnevni premor ni nič pomagal ter se v nobenem oziru niso mogli ojačiti, ker so od vseh strani obkoljeni in nimajo nobene zveze. Ogenj njihovih baterij je slab in opaziti je pri njih utrujenost in omahovanje Na Š i r o č k o goro, ki so jo preje dan za dnem z vso ljutostjo napadali in na vse načine skušali, da jo osvoje, menda niti ne mislijo več. Zato so pa z enim taborom nizama napadli predstraže črnogorskega dnsnega krila, da bi zopet osvojili izgubljene svoje postojanke nad Obli-kom. Predvčerajšnjim se je bil ljut boj od poldne pa noter do večera. Turško irodiranje je bilo ustavljeno, kasneje pa so ili Turki z velikimi izgubami vrženi nazaj. Za enkrat so se operacije raztegnile samo na Skader in Taraboš. Prodiranje proti B u š a t u , ki se je moralo radi poplav prekiniti, je vsled blatnih in z vodo preplavljenih neprehodnih potov še vedno nemogoče. Kljub silnemu naporu junaških čet, ki zmagujejo strašne težave, ni še misliti na napredovanje v tej smeri. Ker so pa sedaj nastopili lepi, suhi dnevi, je upati, da bo tudi tu kmalu mogoče dalje prodirati. E Konferenca srhsko - brvaSke koalicije. Na konferenci srbsko - hrvaške koalicijo v Budimpešti, katere se jc udeležilo 50 članov, so, ko je ogrska policija, ki je prišla iskat dr. Šuster-šiča, dr. Kramara in Masaryka, z dolgim nosom odšla. Govorili so sledeči gospodje: Prvi je poročal bivši justični šef dr. Baadi, ki je dokazal, da se izjemno stanje na Hrvaškem ne more upravičiti. Baron Rajačič je naglašal, da bi morali naši državniki predvsem delati za spojitev Srbov in Hrvatov, to pa zato, da sc Turčija ohrani. Sprejeta je bila sledeča resolucija: Hrvašlco-srbska koalicija izraža svoje simpatije zveznim balkanskim državam, osobito hrabrim srbskim bratom, ki se bore za svobodo in za civilizacijo. Z ozirom na vznemirjajoča poročila o komplikaciji mednarodnega položaja smatra koalicija za svojo sveto dolžnost, da pričakuje od merodajnih činiteljev, da se prilagode željam večine ljudstva za mir. Abnormalne razmere na Hrvaškem in neurejene parlamentarne razmere na Ogrskem so hrvaškemu in Ogrskemu kraljestvu tako škodovale, da je potrebna dolga doba miru in dela, da se prizadeta rana zaceli. Hrva-ško-srbska koalicija obžaluje, ker kažejo merodajni činitelji več zmisla za samoupravo poldivjih Arnavtov, kakor pa za državnopravno samoupravo kraljevine Hrvaške. Koalicija pričakuje, da naj že merodajni činitelji uvidijo, da je sedanji absolutistični vladni način na Hrvaškem nevzdržljiv in nevaren. izpred sodijo. Trije nevarni vlomilci prijeti in obsojeni. Te dni so stali pred tukajšnjim deželnim sodiščem trije skrajno drzni in nevarni vlomilci, in sicer: Avgust Grattan, 24 let star, v Tržič (Monfolcone) pristojni lončar v Trstu, Marij Fabietti, 21 let star, v Ankono pristojen, strojnik, v Reki, in Martin Srebot, 54 let star, v Košano pristojen, delavec v Trstu. Ta trojica in še dva druga neznana tovariša, ki sta se pa roki pravice z begom odtegnila, je vlomila 31. julija t. 1. ponoči ob 2. uri v Čeferinovo trgovino v Postojni. Nočni šum in ropotanje sta pa vzbudila iz spanja domačega sina, ki je stopil k oknu spalne sobe ter videl nekega moža stati na straži pred vratini trgovine. Karol Čefcrin je takoj alarmiral ljudi in videl, ako sta šc dva moška skozi okno trgovine skočila, ocl katerih eden je ustrelil proti oknu Čeferinove spalne sobe, ne da bi ga bil zadel. Ta se seveda ni upal tatov dalje preganjati in tako so vlomilci pobegnili. V trgovini jc bilo iz pisalne miz-niče vzetih kakih 20 K drobiža; železna blagajna, v kateri jc bilo kakih 500 K gotovine, nekaj hranilnih knjižic in vrednostnih papirjev, je pa bila samo na^rtana. Vlomilcem sc je pa pri begu tako mudilo, da so na mestu celo vlomilno orodje pozabili. — Ob 4. uri zjutraj so sc zgl^sili v vasi Petelinje pri posestniku Francetu Penko in ga naprosili, da jih naj kar najhitreje popelje v Št. Peter, kar je ta tudi storil. V Št, Petru jim jc pa prišel nasproti orožnik Anton Spreizer, ki je bil že o vlomu v Postojni obveščen. Zahteval je, da mora voznik počasi voziti, on sam je pa spremljal voz, ker je mislil v družbi še pričakujočega orožnika tatove aretirati. Ko so pa na vozu sedeči zagledali prihajati patruljo, so poskočili s klicem: »Via! Via! « raz voz in se razpršili na vse strani. Orožniku Spreizerju se je posrečilo zagrabiti Grattona in nekega drugega tovariša, ki je pa med tem, ko se je orožnik boril z Grattonom, pobegnil. Šele okolu poldne se je posrečilo prijeti v vasi Čopno Srebota in Fabiettija. Obtoženi Gratton je priznal, da se je v spremstvu dveh Italijanov in treh Slovencev s poštnim vlakom dne 30. julija v Posto'no pripeljal, da bi domenjeno vlomili pri Čeferinu. On sam pravi, da je na nekem vogalu stal na straži. Fabietti in Srebot pa odločno tajita udeležbo pri tej tatvini, kakor tudi to, da sta se na Pen-kotovem vozu peljala. Voznik pa pod prisego potrdi, da sta bila oba pri begu iz Postojne na njegovem vozu, in sicer je sedel Fabietti, poleg njega, s Srebotom se je pa razgovarjal. Dognalo se je pa tudi, da sta bila v preiskavi Gatton in Fabietti v pismeni zvezi, iz katere se je še bolj jasno krivda dognala. Sodišče je vse tri vlomilce obsodilo. Martin Srebot je dobil pet let težke ječe, Gratton in Fabietti pa vsak tri in pol leta težke ječe. XXX — Porotno sodišče v Novem mestu. Na zatožni klopi je sedel Alojzij Sašek, 20 let star fant iz Gabrja. Dne 20. oktobra je popival s svojimi tovariši v Birčni vasi in udaril med pretepom Jožeta Leskovca iz Godoviča tako z vago po glavi, da je ta vsled tega umrl. Obtoženec dokazuje, cla je ravnal v silobranu. Porotniki so vprašanje na uboj zanikali in sodišče je izreklo oprostilno obsodbo. es Sofija Jovanovič, srbska junakinja, ki služi v armadi. novice. š Pri občinskih volitvah v Rotenbergu pri Št. Lovrencu nad Mariborom so v drugem in tretjem razredu zmagali Slovenci. š Pri občinsk h volitvah v Mariboru so bili izvoljeni sami nemški nacionalci, ker se nobena druga stranka ni volitev udeležila. š Poročil se je v Ljubljani g. Franc K o 1 e n c , trgovec v Celju, z gdč. Berto D i m i c. š Imenovan je pravni praktikant pri deželnem sodišču v Gradcu Rudolf Ko-p r i v n i k za avskultanta v področju gra-škega nadsodišča. š Mačke razmesarile mrliča. Iz Ormoža: Te dni so našli posestnika Jožefa Laha v Brebrovniku mrtvega ležati v veži domače hiše. Sin je šel po mrliškega ogledo in pustil mrtvega očeta ležati na tleh v veži. Medtem časom so se nad truplo spravile tri mačke in mu glavo popolnoma razmesarile, da ga ni bilo več spoznati. š Dva otroka zgorela. Od Sv. Jurija ob Ščavnici: Te dni sta si otroka posestnika Kolba v Slaptincih sama v sobi zakurila. Pri tem sta dobila take opekline, da sta na njih umrla. š Dva hlapca na pol zmrznila. Na cc-sti, ki pelje iz Oplotnicc v Tepanje, so našli dva na pol zmrzla Winterjeva hlapca iz Žreč. Popivala sla v Oplotnici in proti 10. uri ponoči sta se podala s težko naloženimi vozovi proti domu. Enega je alkohol hitro vrgel v jarek, drugi pa jc obležal nc daleč od prvega na cesti. Varujte se žganja! š Umrl je v Oplotnici pri Konjicah g. egoršek, brat g. Jurija Regoršeka, nekdanjega posestnika kisle vode v Gaberku pri Rogatcu. š Zastrupljenje o'roka z alkoholom. Celje: Osemletni šolar Oton Boslič je šel zjutraj s svojim tovarišem v žganjarno, kjer sta spila kozarček žganja. V žganjarni se je nahajal delavec Jurij Ratej, ki je Bo-sliču kupil še par kozarčkov žganja ter mu grozil, da ga pretepe, če ga ne izpije. Boslič je vsled strahu žganje res izpil. Ko je stopil na cesto, se je takoj zvrnil in obležal. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so konštatirali močno alkoholno zastrupljenje. Rateja so aretovali in ga izročili okrožni sodniji v Celju. š Razp sano je na šestrazredni ljudski šoli pri Sv. Križu pri Ljutomeru (drugi krajevni razred) mesto učitelja ali učiteljice. Prošnje do 31. decembra t. 1. š Lipnica — mesto. Trški občinski zastop v Lipnici je sklenil vložiti prošnjo na cesarja, da bi trg Lipnico povzdignil v mesto. _ š Aretovali so v Bruku ob Muri nekega mladega moža, ki jc osumljen trgovine z dekleti. Novi vrhovni poveljnik turške armade Izzet paša. e novice. -r K vladnim predlogam v državnem zboru nam podaje c. kr. deželno predsedstvo naslednje pojasnilo: Vlada je priglasila, da vloži v državnem zboru tri vojaške predloge. Ta ukrep nikakor ne dopušča tolmačenja o kaki mobilizaciji, temveč se splošna situacija ni spremenila. — Ti predlogi, že dolgo časa pripravljeni, nameravajo le dopolniti brambni zakon in podpreti brambno usposobljenost. -f Zveza kranjskih prostovoljnih gasilnih drnštev nas prosi objaviti, da se redni občni zbor ne vrši dne 1. decembra t. 1., marveč šele spomladi 1913. + Razpisana župnija. Po okrožnici se razpisuje župnija Selca nad Škofjo Loko. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 20. december t. 1. + »Reichspost«, ki se v sedanji resni krizi najbolj otročje obnaša in si nakopuje blamažo za blamažo, jc včeraj priobčila nek sestavek »od odlične slovenske strani«, v katerem daje ta »odlična stran« slovenskemu narodu nekak poduk, kako naj se zelaj vede. Ta poduk, ki precej diši po denunci-aciji, jc popolnoma nepotreben. To tembolj, ker ta »odlična slovenska stran«, čeprav je morebiti v tem ali onem oziru odlična, politično gotovo nič ne pomeni; vrh tega dvomimo, da bi ta stran bila sploh slovenska, tretjič pa je tudi mogoče, cla je vseskupaj izmišljeno, oziroma apokrifno, v čemer ima »Reichspost« precejšnjo spretnost. Stališče našega naroda so točno označili naši poslanci ter se zrcali v našem časopisju, »Reichspost« naj pa blagohotno vzame na znanje, da. tudi katoliškim Jugoslovanom ni poklicana svetovati politične smeri. «Reichspost« bi bila svoje čase, ko je bila krščansko socialna. stranka nekaj drugega kar je danes, mogoče usposobljena postati centralno avstrijsko katoliško glasilo, danes pa, ko jo zavzela, vodilno mesto v nemškem nacionalizmu, ki jc poganski in ne krščanski, pa naj nas kar pri miru pusti. Zlasti se nam smešno zdi, če ti gospodje poudarjajo, cla pravoslavje in katoličanstvo ne gre skupaj. Kako pa gre. v Nemčiji katoličanstvo in pro-testantovstvo skupaj? In vendar jc prepad med katoličanstvom in prote-stantovstvom veliko večji kakor med našo vero in vero naših balkanskih bratov. Protestant jo svoboclomislec, pravoslavno ljudstvo pa globoko vemo. Lepo piše danes »Primorski List«: »Sveti ogenj na Balkanu nam priča, kako zdravi so ti slovanski narodi, nam daje trdno upanje, da se bomo Slovani tudi v verskem oziru sporazumeli.« To je tudi naše upanje in zato naj modrijani pri »Rcichsposti« rajši skrbe za katoličanstvo na Dunaju, kakor pa za katoličantvo na jugu! -f O trializmu izvaja »Piccolo« 28. t. m. nekako sledeče misli: Trialistična ideja vsled balkanskih zmag ni ugasnila, ampak zadobila le novo obliko. Ko se je izvršila aneksija, so trializem razumeli tako, da bo jugoslovanska državna skupina s središčem v Zagrebu vlekla nase Balkan, zato so »klerikalni« Slovenci in Hrvati aneksijo kljub odporu Srbije tako pozdravljali in pospeševali. Vlada pa ni v tej smeri nadaljevala in Balkan se je seclaj sam osvobodil, vsled česar jc nastala ne-varnost, cla bo Balkan Jugoslovane v Avstriji vlekel nase. Položaj je torej narobe. Trialistiška tendenca pa obstoja daljo. »Piccolo« izvaja dalje, da se v laškem kraljestvu motijo, če mislijo, da bodo avstrijski Jugoslovani rebelirali. Stvar bo ta, cla bodo Jugoslovani dalje clc'ovali, da dosežejo narodno avtonomijo na jugu, zavedajoč se, da se mora aržava opirati od zdaj naprej šc bolj nanje. Zato se bodo Nemci morali z Jugoslovani sporazumeti. Tisti, ki bodo največ škode trpeli, so Lahi, katerim »Piccolo« priporoča veliko pozornost. Prinašamo brez komo ni ara. -}- Odličen katol ški dijak. Včeraj je na zagrebškem vseučilišču dovršil svoje juridične nauke senior in bivši predsednik katol. akad. društva »Domagoj« g. Rud, E c k e r t. Zadnje izpite je napravil z izvrstnim uspehom ter je s svojimi odgovori zadivil celokupno izpraševalno komisijo. Ko so bile izkušnje končane, je vstal dekan juridične fakultete, kar sicer ni običajno ter je Eckerla pozdravil s posebnim pozdravnim govorom, v katerem je povda-ril, da je to edini dijak zagrebškega vseučilišča, ki je dosedaj pokazal toliko znanja in znanstvene sposobnosti. Vsi navzoči vseučiliški profesorji so zaklicali Eckertu prisrčen Živio! Te dni jc imel biti Eckert promoviran za doktorja prava, a se je stvar odložila, ker se bo zahtevala promocija sub auspiciis regis, na kar ima Eckert pravico, ker je vse izkušnje napravil z odliko, tako na vseučilišču, kakor na srednji šoli. Tovariši in prijatelji so la uspeh prisrčno pozdravili, ker je Eckert splošno priljubljen in znan kot agilen delavec katoliškega gibanja na Hrvaškem. -j- Novi podpredsednik graškega višjega deželnega sodišča. Umirovljen je podpredsednik graškega višjega deželnega sodišča Alojzij Walter. Za podpredsednika graškega višjega deželnega sodišča jo imenovan predsednik deželnega sociišča v Celovcu, dr. Alfred Schmid vitez pl. Sachsenstamm. — Knjižico za uprizoritev Miklavževega večera letos »Slovenska Straža« še ne more izdati, ker ima preveč dela z za-ključitvijo velike loterije. Ako bi kako izobraževalno društvo pa le želelo imeti vsaj rokopis, naj pošlje »Slovenski Straži« 2 K in preskrbi se društvu prepis. — Slavka v Vevčah. Okolu naše tvor-nice se dogajajo vedno novi pojavi. Včeraj so stale tvorniške delavke kakih 5 minut proč od tvornice. Delavke je pa začel izzivati pisarniški načelnik s svojim revolverjem, ki ga je nameril proti delavkam. Orožniki, ki so bili takrat navzoči, so se pa, mesto da bi bili šefa, ki je delavke izzival, odstranili, smejali in še sami se iz delavstva norčevali in šefa z revolverjem v roki oponašali. Tako postopanje šefa in orožnikov z največjim ogorčenjem najstrožje obsojamo in odločno pozivamo deželno vlado, da glede na razburjenost, ki jo mora tako cinično postopanje vzbuditi, poskrbi zato, da bo trajno nadzoroval čisto nepotrebne »varnostne« odredbe vladni politični uradnik. Če kak delavec ali delavka le usta odpre, že odpre žandar takoj svoj notes in spiše krvavo ovadbo, če pa fabriški škric šc tako nečuveno izziva delavstvo, se pa orožništvo delavstvu posmehuje. Da je tako, se nam res jako čudno zdi. Ob stavki 1. 1908. je tudi stražilo tvornico orožništvo, a takrat ni postopalo tako, kakor zdaj, marveč je postopalo res previdno in prav. Končno pozivamo c. kr. državno pravdništvo, da uvede proti že znanemu junaku Hen-tschelnu zaradi hujskanja delavstva preiskavo! Somišljeniki, vsak izmed Vas naj pa pošlje dar za bedno delavstvo tajništvu S. L. S.! — »Straža« na Dunaja. Za dom dunajskih Slovencev so darovali g. J. Stra-hovnik 1 K, Marija Gradišar 1 K, g. Brodnik 10 K, g. \Vallncr 2 K, vsi na Dunaju, in g. Jožef Cvahte iz Slov. Bistrice 2 K. — Poroka. Pri Sv. Luciji ob Soči se poroči dne 30. t. m. gospod c. kr. de-želnosodni svetovalec in okrajni sodnik kanalski Matija Fabijan z gospodično Ljudmilo G e r ž e 1 j e v o, bivšo učiteljico. — Vojaška straža pri predoru pod Kostanjevico s'.reljala na dva človeka. »Soča« poroča: Sinoči okoli pol 10. ure sta se približala dva človeka predoru pod Kostanjevico pri mostu čez Sočo. Straža jc zaklicala »Haltl«, ali ona dva sc nista odzvala, marveč sta stekla. Vojak je ustrelil za njima. — Čudno tele je 27. t. ra. povrgla krava Aniona Čika v Banjaloki. Glava, sicer razvita, jc imela na čelu veliko bulo, polno vode. Mesto prvih nog so bile zadnje in rep, drugo telo je bilo zaobrnjeno, mesto trebuha sključena hrbtenica in na tej trebuh in prvi nogi, kojih ena jc razvita, druga pa samo na polovico. Tele je prišlo živo na svet, pa jc poginilo, ker so kožo, ki so jo smatrali za posteljno, prerezali in so sc čreva razsula. Tudi drob je bil ravno narobe razvit. — Nova pošta se je načelno dovolila v Beli Cerkvi, politični okraj Novo mesto. Definitivno dovoljenje kmalu sledi. Pošta prične leta 1013. poslovati. Vojaško skladišče podrl vihar, škode 250.000 kron. Iz Inomosta se poroča, da je podrl vihar v Reichenauu materialno skladišče inomoške havbične divizije. Nad polovico dvonadstropnega poslopja se je podrlo. V skladišču so bile havbice, vojne kuhinje, vozovi in dvojni material, vreden en milijon kron. Vojaši erar ima 200.000, mesto Inomost pa 50.000 kron škocle. 192.629 kronski dobiček dunajske občinske pivovarne. Dunajski občinski upravi nosijo plinarna, elektrarna in poulične železnice vsako leto 15 milijonov kron dobička. Občinska pivovarna je pa izkazovala veliko let izgubo, ki je znašala leta. 1906. še 446.888 kron, a leta 1911. je izkazala občinska dunajska pivovarna 192.629 kron dobička. Izboljšani promet tovornih vlakov na državnih železnicah. Železniško ministrstvo je ukazalo, da uvedejo dne 1. majnika 1913 78 direktnih tovornih vlakov. Nekaj so jih že oktobra vpeljali. Dozdaj po državnih železnicah niso vozili direktni tovorni vlaki, marveč so določala vozni red posameznim tovornim vlakom posamezna železniška ravnateljstva, kar je zelo oviralo hitro prevažanje tovorov. OTVORITEV TRF-TJE RUSKE DUME. Zasedanje? ivrje ruske dume se je otvorilo dno '8. i. ra. Za predsednika dumi je bi' izvoljen oktobrist Rodzi-anko. Unbljaoske novice. lj Velik Miklavžev večer bo tudi letos v velii dvorani Uniona. Med drugimi bo letos sodelovala tudi «Sloven-sa Filharmonija«. lj Opozarjamo na predstavo »Naša kri«, ki jo uprizori Šentpetcrsko prosvetno društvo (o nedeljo, dne 1, decembra t. 1., ob poi o. uri zvečer v »Ljudskem domu« po jako nizkih cenah. Vstopnice se dobivajo v Katoliški bukvami in v trgovini g. Podboja pri cerkvi sv, Petra. lj Katoliško inladeniško društvo je otvorilo letošnjo zimsko sezono s prav mična prireditvijo. Pevski zbor j'1 zapel nekaj primernih pesmic, igralci so nas pa to pot razveselili z lepo igro »Stanovitni kraljevič«. Brez dvoma bo nekaj igralcev «Mladen. društva« kaj trdna opora starodavnega odra kat. rokod. pomočnikov. K. prof. Karol Dermastia se jc v svojem govoru pečal s pomočniškim vprašanjem. Splošno se čuje tožba, da je vedno manj pridnih in zvestih pomočnikov, ki bi se z veseljem držali svojega dela. Malokdo pa pomisli, da je treba dobrega pomočnika vzgojiti. Nekdaj se je dalo veliko na vzgojo vajencev, mojstri so se potrudili, da so vcepili v srca mladega obrtnega naraščaja ideale: verske, narodne, patrioiične. Sedaj o tem skoro ni govora. Ker pa so izginili iz mladih src ideali, so je naselila v njih malomarnost, pogosto tucli surovost in vedno večje bo štpvilo onih pomočnikov, ki bodo uhajali od mojstrov v tvor-nice in druge službe. Zato je poti*'bno, da posvečajo mojstri večjo skrb vajencem in podpirajo Mladeniško društvo, ki hoče vajencem nadomestiti to, česar jim večina mojstrov v današnjih razmerah ne more dati. A ne samo mojstri, temveč vsi, ki jim je kaj za prospeh obrtnega stanu, naj se zavzamejo za to organizacijo. Storili bodo dobro in sminentno socialno delo. lj Selo, deželno brambovsko štacijsko poveljstvo. Ker se je žrebčarski oddelek oktobra 1912 pridelil deželni brambi, posluje od zdaj dosedanje c. in kr. vojaško štacijsko poveljstvo v Selu pri Ljubljani kot c. kr. domobransko štacijsko povelj-stvo. lj Podržavljenje policije. V nekoliko dneh, ko bodo personalne zadeve s tukajšnjimi stražniki končane, napoti se nadko-misar Skubl, ki bo, sklepati po dosedanjih dejstvih, taktični vodja ljubljanske policije, v Trst, da uredi personalije stražnikov, ki iz Trsta pridejo v Ljubljano. lj Nov nasip po poglobitvi struge Ljubljanice. Glavna struga Ljubljanice se poglobi. kakor znano, za približno dva metra. Ker sc strutfa izoži, se povečata dose- danji obrežji. Ob levem bregu Ljubljanice od Črevljarskega do Frančiškanskega mostu nastane nov, kake štiri metre široki nasip, ki se lahko spremeni v drevored ali šetališče. lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Ma-lečihar, občinski \ibožcc, 88 let. — Neža Govže, gostaČica, 73 let. — Gregor Jenko, opekarski delavec, 40 let. — Rudolf Peter Marn, fotografov sin, 9 dni. — Ivan Kašman, bivši zidar, 70 let. — Konstantina Luschiitzky, žena železniškega poduradnika, 57 let. lj Trgovski potniki imajo v nedeljo, dne 1. decembra sestanek v salonu hotela Ilirije ob 10. uri dopoldne. Vabljeni so vsi trgovski potniki. lj Na poti v smrt se je premislil. Kermanda Jurij, 20 let stari brivski pomočnik na Rimski cesti, se je naveličal življenja. Sklenil je, da si prereže žile na roki. Vzel jc res nabrušeno britev v roke ter načel levo roko. Pa komaj si je roko nekoliko narezal, jc že zavpil od bolečin in vrgel britev proč. Nakrat se jc v njem rodilo prepričanje, da je prehod iz življenja v smrt še bolj poln bolečin kot pa življenje. Kermanda jev sled odtoka krvi postal nezavesten in je bil z rešilnim vozom prepeljan v deželno bolnišnico. Vzrok poskušene-ga umora jc neka tožba in nesrečna ljubezen. V bolnici mu bodo nekoliko je vsled odtoka krvi postal nezavesten narezane žile kmalu spravili v red. lj Zglaševanjc nabornikov: fantov, ki so rojeni leta 1890, 1891 in 1892, gre h koncu. Kdor se doslej ni zglasil, naj se zgla-si še la teden, da se izogne kazni. Ij Trgovski reklamni koledarji. Na občne ii zboru gremija trgovcev v Ljubljani dne 28. maja 1911 se je sklenilo, da ne smejo dajati trgovci svojim članom n i k a k i h reklamnih koledarjev. Ta sklep stopi v veljavo dne 1. j a n u a r j a 1913, Načel-stvo gremija opozarja svoje člane na ta sklep občnega zbora z dostavkom, da bo proti vsem onim, ki se ga ne bodo držali, postopalo najstrožje v smislu § 24. gremij-skih pravil. lj Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani razpisuje štiri jubilejske ustanove po 20 K za svoje onemogle člr.ne, oziroma njih vdove. Prošnje je vložiti do 2. decembra pri društvenem predsedniku Al. G j u d u , Kongresni trg št. 6. Tele-onsKa in iirzojavna poroda. MIROVNA POGAJANJA MED BALKANSKO ZVEZO IN TURČIJO. Soiija, 29. novembra. Bulgarski ministrski predsednik Gešov je izjavil, da se mirovna pogajanja tako ugodno razvijajo, da ga vednobolj zadovoljujejo. Carigrad, 29. novembra. Zunanji minister Noradunghian je izjavil, da se je Turčija nasvetom tripelentente že dvakrat udala, da pa bi mogla zdaj balkanska zveza tudi nekoliko odjenjati. Turčija predvsem ne more predati Odrina, kjer se nahajajo svetišča sultanov, in Dedeagača, ki brani dohod do Dardanel. — Turčija bi po .privatnik vesteh ohranila rada celo ozemlje, ki bi jo mejila vertikalna črta od neke točke sedanje bulgarsko-turske meje (Kaza Kirdžali) do Dedeagača. Carigrad, 29. novembra. Porta je naročila za skupni banket mirovnih posredovalcev v Begčekoju 30 kuvertov in šampanjca, Carigrad, 29. novembra. Turški krogi sodijo, da se mirovne preliminarije zaključijo v ponedeljek. Berolin, 29. novembra. »Lokala nzei-ger« zaznamuje govorico iz Carigrada, da se je premirje sklenilo. Podrobnosti manjkajo. TURČIJA NAPENJA ZADNJE SILE, Carigrad, 29. novembra. Sultan je poklical k zastavam letnik 1913. Armenski patriarh je šel Porti pojasnit, na kakšne težave zna ta naredba naleteti. ALBANSKA AVTONOMIJA PROGLAŠENA TUDI V VALONI, Valona, 29. novembra. Tu se jc pod predsedstvom Ismail Kemal beja prokla-mirala neodvisnost Albanije in se je med velikim navdušenjem razobesila albanska zastava. Prebivalstvo jc pred laškim in avstrijskim konzulatom priredilo veliko manifestacijo. Rim, 29. novembra. Tu se vest o proglasitvi neodvisnosti Albanije v Valoni potrjuje. Zbora se je udeležilo 80 delegatov brez razlike konfesije. Imenovala se je provizorična vlada, na čelu ji Ismail Kemal bej. SRBI PRODIRAJO V NOTRANJOST ALBANIJE. Belgrad, 29. novembra. Glasom vesti, došlih iz Bitolja so srbske čete, ki so sc bile udeležile bilke pri Bitolju, nc da bi; naletele na odpor, zavzele Debar, Elbasan in Tirano. Kolona generala Jankoviča pa, ki je baje že v Draču, koraka odtod proti Valoni Ln bo potem napadla Janino, kjer stoje večji turški oddelki. Dozdaj od Srbov zasedeno ozemlje znaša 76.000 km". Trst, 29, novembra. Kapitan Lloydo-vega, parnika » Wurmbrand«, ki se vrača iz Drača, poroča, da je v Drač došel en eskadron srbske konjenice. V Draču samem vlada mir. Na 'Wurmbranda« sc ni vkrcal noben avstrijski podanik več, Dunaj, 29. novembra. Semkaj so došle verodostojne vesti, da so Srbi Drač res že zavzeli in zasedli. London, 29, novembra, »Daily Tele-graph« poroča, da so Srbi Drač zavzeli brez odpora. OBLEGANJE SKADRA. Rjeka, 29. novembra. Oblegovanjc Skadra je vsled poplav zelo otežkočeno. OFICIELNO POTRDILO ZAVZETJA OTOKA SASENO. Atene, 29, novembra. (Uradno.) Grki so zavzeli in zasedli otok Saseno pred va-lonsko luko. AVSTRIJSKO - SRBSKI SPOR. — AVSTRIJSKO STALIŠČE. — SRBIJA SE PROTI NAM PRIPRAVLJA? — RUSIJA STOJI POPOLNOMA NA STRANI SRBIJE? — NEMČIJA ROTI K MIRU. — ANGLIJA NI NIČ PREDLAGALA, — SRBSKA VLADA OPOMINJA K ZMERNOSTI. Pariz, 29. novembra. »Matin« poroča iz Belgrada: Avstrija jc pripravljena priznati Srbiji sledeče: 1. Staro Srbijo in Sandžak brezpogojno. — 2. Ne bi imela ničesar proti Srbiji pripadajočemu pristanišču v Egejskem morju. — 3. Je pripravljena dovoliti Srbiji gospodarsko osigurau dohod k dalmatinskemu pristanišču. — 4. Nima ničesar proti temu, ako bi Srbija glasom pogodbe dobila politično in gospodarsko pravico do kakega črnogorskega pristana, — 5. Privoli tudi dohod h kakemu pristanišču avtonomne Albanije, toda pod pogojem, da se integriteta albanskega ozemlja ne krši po srbskem pasu zemlje iz Stare Srbije do Adrije, — To stališče da je Avstrija Srbiji v jako prijateljski neti notificirala. Budimpešta, 29. novembra. »Az Est« poroča, da Srbija mobilizuje 200.000 mož proti Avstriji. — Ta vest se celo v Budimpešti z zelo veliko rezervo sprejema. Berolin, 29. novembra. Tu se vzdržuje vest, da Rusija mobilizuje dalje. O svojem diplomatičnein stališču Rusija popolnoma molči, domneva se pa, da Rusija slejkoprej zahteva za Srbijo političnega dohoda do Jadrana, Belgrad, 29. novembra. Pašič je glasom neke vesti izjavil, da Srbija ne kon-centruje nobenih čet ob avstrijski meji. Kolin, 29. novembra. Oficiozna »Kol-nisehe Zeitung« piše: »Ne da bi trdili, da je vsaka opasnost izginila, moremo kljub temu izjaviti, da ni več nespametno, če se veruje, da bo, kadar se bo urejevalo veliko balkansko vprašanje, zmagala razsodnost. Med jadranskimi interesi Avstrije in zmagovitimi pohodi Srbije se bo našla srednja črte, ne da bi izbruhnila vojska, katere nobeden ne more želeti. Dunaj, 29. novembra. Tu se v poučenih krogih domneva, da Srbija utegne političen dohod do Jadrana dobiti, ker na tem, v svesti si pomoči Rusije, vztraja, in je vojska z ozirom na eminentno miroljubnost Nemčije popolnoma neverjetna. Srbija pripozna avtonomijo Albanije, dobi pa politično zvezo z enim pristaniščem, ta rešitev je najverjetnejša. Belgrad, 29. novembra. Vse vesti, da je ministrski predsednik Pašič izjavil, da glede Albanije odneha, glede jadranskega pristanišča pa ne, dalje vest, da hočejo velevlasti storiti v Belgradu korak, češ, da se popolnoma indent\fikujejo s stališčem Avstrije, se tu označujejo kot zelo neverjetne. Belgrad, 29. novembra. Vladna ^Samouprava« apelira na srbsko časopisje, naj srbskih interesov z nemodrim pisanjem nc oškoduje. Balkanske države nimajo nobenega interesa na tem, da bi balkansko vprašanje še bolj komplicirale. Interesi balkanskih držav se morejo samo s stvarnimi argumenti podpreti, h katerim pa pro-vokacije ne spadajo. Pariz, 29. novembra. »Tcmps« izjavlja, da je njegova vest, da jc sir Gicy predlagal konferenco poslanikov v Londonu, prenagljena. Frankobrod, 29. novembra, »Frankfurter Zeitung«, ki ima zveze z zunanjim uradom, piše: »Avstriji sc ni treba bati, da bi pri evropski konferenci ostala v manjšini, samo da se ne prenagli. Ako bi avstrijska politika pod vplivom vojaških krogov rešitev krize hotela prehitro pospešiti, bi Nemčija Avstriji ne mogla slediti in Avstrija bi v tem slučaju morala na lastno odgovornost postopati. Avstrija bi bila v nevarnosti, da bi ostala osamljena. Bilo bi bolj koristno za Avstrijo in Evropo, ako bi se na Dunaju ohranila mirna kri in bi se energična akcija odložila do trenotka, kadar bi položaj res postal resen,«' AFERA PROCHASKA. Dunaj, 29. novembra. Konzul Edl je poklican na Dunaj, kamor dosoc jutri ali pojutrišnjem, da poroča. Baje obsega njegovo poročilo celo knjižico. KOLIKO JE TURKOV V JANINI. Belgrad, 29. novembra, »Tribuna« javlja, da so se razbite turške čete zapadne-ga bojišča koncentrirale v Janini, kjer bo okoli 50,000 turških vojakov. DEMENTI O SPOPADU NA BOSENSKI MEJI. Budimpešta, 29. novembra. Vest, da je na bosensko-srbski meji prišlo do spopada med avstrijskimi in srbskimi četami, se od strani vlade energično dementuje in označuje kot neresnična. UMESTNA NAREDBA SRBSKE VLADE GLEDE VERE. Belgrad, 29, novembra. Vlada je izdala naredbo, da se zazdaj ne dovoljuje prestop iz ene konfesije v drugo in se niti ne odobri prestop onih Albancev k pravo-slavju ali k izlamu, ki so la zadnji čas iz praktičnih razlogov hoteli storiti. Srbska vlada ne pospešuje nobene propagande, tudi ne pravoslavne. GRŠKI EKSEMPEL, Atene, 29. novembra. Vojno sodišče je nekega grškega vojaka, ki je v Solunu nekemu domačinu ukradel revolver, obsodilo na pet let ječe, PRINC JURIJ SRBSKI OBOLEL. Belgrad, 29. novembra. Princ Jurij jc v Skoplju obolel na legarju in so ga prepeljali v Belgrad. ARETIRAN GUSLAR V BOSNI, Sarajevo, 29. novembra. V Bosni so aretirali nekega guslarjs, ki je prišel iz Sandžaka, se delal slepega in pel junaške pesmi. Zasledili so, da. ni slep in našli pri njem 400 K všitih. Smatrajo ga za špiona, ČEHI ZA ČRNOGORCE. Praga, 29, novembra. Tukajšnje eks-portno društvo je javilo črnogorski vladi, da je pripravljeno otroke padlih Črnogorcev na Češkem prehrariti, dokler se ne iz-uče kakega rokodelstva. DEMENTI. Budimpešta, 29, novembra, Vest, da je rumunski ministrski predsednik Majorescu dospel semkaj, se dementuje. NEVERJETNA VEST. Dunaj, 29. novembra. Tukaj se razna-šajo vesti, da srbska vojna uprava koncen-truje dozdaj pri Bitolju zbrane čete prvega in drugega poziva, 200.000 mož, na severni meji in da zato noče več odpošiljati ojačenj Bulgarom. Ta vest je zelo neverjetna, XXX ZBORNICA. Dunaj, 29. novembra. Danes sla k prvemu branju proračunskega provizorija govorila poslanca T u š ar in P r a š e k , nato pa T r e s i č , ki se je ziasli pritoževal proti brutalnemu postopanju dunajske policije proti jugoslovanskim dijakom, katere je včeraj ponoči na nekem prijateljskem sestanku razgnala. — Vložile so se znane vladne predloge in brez prvega branja izročile odsekom, Te predioge priznavajo ženi, otrokom, starisera in bratom za slučaj mobilizacije vpoklicanih reze.vistov podporo, katera ne presega dnevnega zaslužka rezervista, se plačuje vnaprej v pol-mesečnih obrokih :n za kaiero so prošnje brez koleka. Nadalje se smejo rekvirirati v slučaju potrebe konji, vozovi, zrakoplovi in golobi za primerno odškodnino. Ravnotako je s stanovanji. Gotovi konji in vozovi ter stanovanja so izvzeta, pred vsem konji dvora in princa Lichtensteina. — Minister H e i n o 1 d je odgovoril na interpelacijo glede razpusta dalmatinskih občinskih zastopov in skušal dokazati upravičenost tega koraka. — Češki radikalci stavijo več vprašanj glede vladnih predlog v vojaških zadevah. — Prihodnja seja ponedeljek ob treh popoldne. PODPREDSEDNIK VIT. POGAČNIK, Dunaj, 29. novembra. Zbornični pod« predsednik vit, Pogačnik se udeleži čina spustitve v morje dreadnoughta »Princa Evgena«. — Nadvojvoda Franc Ferdinand se tega čina ne udeleži, ker je nujno zadržan, HRVATI V OGRSKEM PARLAMENTU. Budimpešta, 29. novembra. Danes je dr. M a z z u r a v ogrskem državnem zboru v hrvatskem jeziku izjavil, da se mora Hrvatski vrniti ustava, preden bo mogoč mir na podlagi obstoječih nagodbenih zakonov, PROTI NEUMNIM LJUDEM, Ustje (Češko), 29. novembra. Občinski svet in okrajno glavarstvo sta opozorila ljudstvo, ki jc dvigalo vloge pri hranilnicah, da ni nobenega povoda za take nepremišljene korake. BARZILAI JE ODLOŽIL MANDAT. Rim, 29, novembra. Poslanec petega volilnega okraja republikanec Barzilai ic odložil mandat. zavarovalnine za poročevalce itd. Par zgledov v številkah: Za časa špansko-ameriške vojne sta dva newyorška lista izdala v enem letu dva in pol milijona za vojna poročila. Neki londonski list, ki ima po 6 in več svojih poročevalcev na bojišču, plača vsakemu po 1200 do 2000 mark mesečno; kje so pa pomočniki in drugi dopisniki. Ako mora list za svojega poročevalca naje.ti poseben parobrod, cla more zasledovati operacije sovražnih si vojnih mornaric, stane to najmanj 20.000 mark na mesec. Zavarovalne premije za poročevalce znašajo tucli do iOO.OOO mark. Potem pa depeše! Med japonsko-rusko vojno je kratka brzojavka stala najmanj 500 mark, večje pa 5000 mark. En sam dan so veliki londonski listi od svojih poročevalcev dobili brzojavk v vrednosti 30.000 mork. Najlepše pri tem pa je to, da te tako drago plačane brzojavke za list mnogokrat niso več vredne kakor papr, na katerem so pisane. Zgodi se namreč lahko, da jih je kak drug list prehitel ali so sicer iz kakšnega razloga postale neporabne za list. Tako je neki list v špansko-ameriški vojni na en sam dan dobil brzojavk za 4000 kron, ki jih je pa vse moral v koš vreči. V burski vojni je neki dopisnik svojemu listu vsak dan poslal za 400 do 600 mark brzojavk, ki so šle vse v koš. Na Balkanu se bijejo junaški boji zveznega krščanskega vojaštva proti razpadajoči Turčiji. Človeška zgodovina ne pomni vojske, ki bi bila zahtevala toliko nade-polnih mladih življenj in ki bi v tako kratkem času dosegla toliko velikih uspehov. V par dneh so štrli Slovani moč ogromnega turškega naroda tako, da bo v kratkem izginila vsaka sled za Turčinom v Evropi. Cel svet se čudi Slovanom in zasleduje z največjo napetostjo to vojsko, kaj šele mi Slovenci, na katere utegne uspeh te vojske odločilno vplivati. Ker smo pa vezani samo na kratka poročila v časopisju, ki si večkrat nasprotujejo, je pač upravičena želja, da se izdajo dogodki sedanje vojske v posebni knjigi, ki jo bomo brali mi in naši potomci z zanimanjem še poznejša leta; saj jamči že prvi sešitek in jamčita imeni gg. autorjev, da bo to knjiga trajne vrednosti. Knjigo sta sestavila c. kr. profesorja Jinton Sušnik in dr. Vinko Šarabon pod naslovom Novi cerkveni dostojanstveniki na Ogrskem. Cesar je vzel na znanje odstop kardinala Klavdija Vaszaryja v Ostrogonu, njegov naslednik je hološki nadškof dr. Jan Csernoch. Izpremem-ba se izvede dne 1. januarja 1913. Škofijski vikar dr. Trajan Valerij Frentin je imenovan za grškokatoliškega škofa v Lugosu, arhimandrit dr. Jurij Zub-kovič jc imenovan za grškoorientalske-ga srbskega škofa v Budimpešti, arhimandrit Hilarij Ceremski pa za grško vzhodnega pomožnega škofa in za vikarja grško orientalske srbske škofije v Karlovcu. Velika železniška nesreča. Iz Bukarešta se poroča: Na postaji Ivrajova sta trčila dva osebna vlaka. Ranjenih jc bilo šest oseb. Iznajditelj telefona umrl. Umrl je v veliki bedi iznajditelj telefona Charles Bourseil, star 83 let. Že pred 57 leti je Bourseil izdal delo, v katerem je opisal svojo iznajdbo. Strašna žel zniška nesreča. Mrtvih 28 oseb. Na železnici v Pennsylvaniji se je zgodila strašna nesreča. Mrtvih je 28, veliko oseb je pa ranjenih. Meteorologieno poročilo. Višina nad morjem 306-2 ni, sred. tlak 736-0 mm — Cena prvemu sešitku K —40; = cela knjiga bo veljala 3 — 4 krone. Prvi sešitek te knjige je ravnokar izšel, drugi sešitek sledi že v začetku prihodnjega tedna, nadaljevanje pa v tedenskih presledkih. Prvi sešitek obsega predzgodovino te vojske, ki je za umevanje poznejših dogodkov neobhodno potrebna. Najzanimivejša in najbolj privlačna tvarina o novih vojnih dogodkih in operacijah sledi v prihodnjih sešitkih. Naročniki naj se takoj zglasijo, da nam bo mogoče določiti visokost naloga za poznejše sešitke in vse potrebno pripraviti za točno razpošiljanje. Istočasno priporočamo: Pod rnmm solncem ZVfZll^ Ta roman je po enoglasni sodbi vseh literarnih krogov najlepše slovensko leposlovno delo in je ravno danes posebno aktualen, ker nudi najboljši vpogled v zgodovino Balkanskih narodov. Stanje Tompe- baro- ratura metra po v mm Celziju Cas opazovanja Vetrovi 38 9. zveC. 7300 26 sl.vzjvzh. dež 29 7^tr- 731'9 l"2 si. jug ~ 2. pop. 731.3 4-0 sr. szah. pol. obl. Srednja včerajšnja temp. 3-4», norm. 0 9°, Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 29 novembra 1912, Pšenica za april 1913.....12' Rž za april 1913.......10' Oves za april 1913......11' Koruza za maj 1913.....7' Zahvala. 3748 Vsem tistim, ki so nam skušali olajšati težko rano, katero nam je zadala tako nenadna smrt nepozabnega soproga in očeta, nečaka in strica, svaka in zeta, gospoda Antona Kordiša trgovoa in posestnika ter blagajnika posojilnice v Travniku, hodi tem potom izrečena najiskre-nejšft zalivala. Zlasti se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so tudi i r. sosednjih krajev prihiteli, da spremijo predragega pokojnika na poslednji poti, dalje onim, ki so pismeno javili svoje Sočutje, končno velecenjenemu učiteljstvu, ki se jes Šolsko deco udeležilo žalnega sprevoda, preč. gospodoma duhovnikoma in gospodom pevcem, ki so prohlagemu Antonu zapeli zadnji pozdrav. Loški potok, 27. listopada 1912. Škenderbeg je največji krščanski junak, kolikor se jih je kdaj rodilo na Balkanu in se njegovo ime ravno sedaj večkrat imenuje v časopisju. On jc rešil domovino turškega jarma in ta povest o Skender-begovi vstaji je silno zanimiva in poučna. Ob tej priliki opozarjamo tudi na to velezanimivo knjigo, ker je važno primerjati sedanjo vojsko na Balkanu s predzadnjo med Rusi in Japonci. Žalujoči ostali (UiiZA V ZAGREBŠKEM ŽUPANSTVU. Zagreb, 29. novembra. »Hrvatska« poroča, da je pred par dnevi prišlo do ostrega spora med županom Holjacem in večino občinskega zastopstva. Večina dolži župana, da postopa preveč na svojo roko, celo proti izrečnim sklepom občinskega sveta. Spor je bil tako hud, da sc je župan nakrat razjezil in zapustil Zagreb. Župan te bo vrnil v Zagreb 4. ali 5. decembra, ne ve se pa, če so se v teh kratkih dnevih pomirili razburjeni duhovi. NESREČA PRI VAJAH. Pariz, 29. novembra. Vsled pomote je bil pri manevrih nek topničar od infante-rista ustreljen. Pismo iz Zagreba. »Slovenec« zaplenjen. »Slovenčevo« številko, ki je prinesla opis Cuvajevih deputacij, so Zagrebčani v najkrajšem času razgrabili in jo razširili po vsem mestu. In prav so imeli, da so hiteli, kajti policijska cenzura je list zaplenila. Policaji so letali za posameznimi izvodi po javnih lokalih in jih pobrali. Tako neprijetna je Čuvaju resnica. Afera Odilon—Gagliardi. Ta reč se edaj pojasnjuje na ta-Ie način: 13. oktobra letos, ko se je Odilonkin mož Radvan še nahajal v sodnih zaporih na Dunaju, sta umetnico v penzijonu »Va-šington« obiskala zagrebški odvetnik dr. Milan Dečak in njegov koncipijent dr. Em. Gagliardi, da ji pomoreta iz neugodnega položaja. Odilonka je rekla, da nima denarja. Sicer je v Selcih pri Cirkvenici prodala majhno ribiško kočico za 9000 kron, toda kupec zavlačuje izplačilo kupnine, češ, da hipoteka še ni spravljena v red. Popoldn eistega dne je dr. Gagliardi še enkrat prišel k Odilonki in ji stavil naslednji predlog: Ona naj mu da menico za 10.000 kron, ki jo bo predložil kupcu ribiške koče in potem dvignjeno kupnino poslal n'ej na Dunaj; menico ji bo vrnil, kakor hitro bo hipoteka urejena. Ko je bil Odilonkin soprog 17. oktobra izpuščen iz zapora, je ona celo stvar povedala svojemu dunajskemu odvetniku dr. Hofmoklu, ki je nato zahteval vrnitev menice. Dr. Dečak je nato odgovoril, da se bo menica za 9000 kron nemudoma vrnila, 1000 K pa si bo pridržal za honorar. Čez dva dni nato je pa Odilonka dobila pismo, da se cela svota 10 tisoč kron pridrži na račun honorarja. Dr, Hofmokl je nato z nemško vlogo zahteval, da se uvedeni menični postopek prekine, ker se gre za goljufijo. To vlogo je pa zagrebški sodni stol zavrnil z opazko, da se ji priloži hrvaški prevod. Dr. Hofmokl je svojo vlogo nemudoma spopolnil in z nova vložil, nakar je začelo poslovati zagrebško državno pravdništvo, ki je zahtevalo, da se Gagliardi aretira. V stvari je bil že večkrat zaslišan tudi zagrebški odvetnik dr. Dečak. ČRNOGORSKI KRALJ POLJSKEMU LISTU. »Gazeti Grudzionski« je črnogorski kralj Nikola na njeno brzojavno čestitko takole odgovoril: »Voščila in čestitke rojakov velikega Sobieskega so mi globoko ganile srce. Slavno delo, ki ga je viteški poljski narod začel, ki je našlo odmev v naših narodnih pesmih in ki ga je vaš veliki kralj pod zidovi Lvova in Dunaja nadaljeval — se v sedanjih zgodovinskih dneh dovršuje in nam daje poroštvo boljše bodočnosti in edinosti vsega slovanskega sveta.« Bulgarski kralj Ferdinand je dal na brzojavno čestitko istega lista najprijaz-neje odgovoriti. PREPREČEN NAPAD NA NEMŠKEGA PRESTOLONASLEDNIKA. S Poznanjskega se poroča, da je čuvaj pri postaji Schneidemiihl preprečil veliko železniško nesrečo. Našel je tračnico, ki je bila odstranjena s tira in zopet nepribita položena nazaj na tir. Čuvaj je komaj še ustavil berolinski brzovlak. Sodijo, da so neznani zločinci nameravali napad na nemškega prestolonaslednika, ki se večkrat vozi z brzovlakom, ki je bil ustavljen, iz Danciga v Berolin. PROTIALKOHOLNA RAZSTAVA KATOLIŠKE KRIŽEVE ZVEZE NA MORAV-SKEM o kateri smo že poročali, je trajala 15 dni. Obiskalo jo je 2000 doraslih ljudi, a vrhu-tega 1019 šolarjev in dijakov. Učenci so prišli na razstavo iz csmih farnih in meščanskih, dijaki pa iz šestih srednjih šol v spremstvu svojih učiteljev in profesorjev. Učencem jc pojasnjeval in razkladal pogubo alkohola razstavni odbor. STROŠKI ZA VOJNA POROČILA. Veliki svetovni listi imajo v slučaju važnejših vojn ogromne stroške z vojnimi poročili. Poleg posebnih poročevalcev, ki jih odpošljejo na bojišče, morajo vzdrževati celo vrsto pomočnikov in dopisnikov v glavnih mestih vojujočih sc sil. Pok*:; pridejo ogromni stroški za brzojavna poročilu, visoke * Kranlm Šolskim svetom ln sol. vodstvom na znanje. Ker jc prvi natisu novi ga zakona o šolskem nadzorstvu (z dne 23. oktobra 1912, dež. zak. št. 66) že pošel, zato se pripravlja nov natis v slovenskem jeziku v obliki bro-šurice. Cenjeni naročniki naj blagovolijo potropti par dni; kakor hitro bo dotiskan, ga bomo takoj odposlali. * Tolažba dušam v vicah. Pod tem naslovom je izšel v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani ravnokar nov molitvenik, ki stane z rdečo obrezo samo 1 K 20 vin. Molitvenik obsega poleg mašnih in vseh drugili navadnih molitev v prvi vrsti premišljevanja in molitve v korist in blagor našim rajnkim. Sveta in dobra je misel moliti za mrtve, pravi sveto pismo in upati smemo, da bo vsak, ki skazuje dušam v vicah delo usmiljenja, našel tudi usmiljenje pred pravičnim očesom nebeškega Sodnika in mu bo ta pobož-nost v veliko korist. Pri vsakem, ki goji pieteto do svojih rajnkih in moli zanje, lahko sklepamo, da ima dobro srce in blago dušo. — Dosedaj še nismo imeli slovenskega molitvenika, ki bi služil predvsem vzvišenemu namenu pomagati dušam v vicah in ker ima molitvenik, katerega je izdala »Katoliška Bukvama« v Ljubljani, zelo nizko ceno, bo gotovo slovensko ljudstvo po njem zelo pridno poseglo. ZA MIKLAVŽA. Najkoristnejša darila so dobre knjige, ki bistrijo otrokom razum, vzgajajo voljo in vplivajo blažilno na srce. Dobra knjiga, ki kaže korist dobrega dejanja in posledico hudega, koristi in vzgaja otroka tako kakor dober zgled. Za Miklavževo darilo priporočamo vse letnike »Angeljčka«, ki se dobi od letnika 1893 dalje. Primerne povestice, lepe pesmice in mične sličice bodo otroka ne le razveseljevale, temveč tudi vzgajale. Vsak letnik velja vezan samo 1 K. Našim malim. Vzgojne slike iz svetega pisma, posebno iz Kristusovega živlejnja. Slike z besedilom 90 vin. Kdor hoče svojim malim napraviti res veselje, naj jim podari to knjigo, ki bo po svojih krasnih slikah in ljubkem besedilu blažila otroško dušo in navduševala srce za vse dobro in lepo. Poučno besedilo pojasnjeno s slikami bo olajšalo tudi kate-hetski pouk. Robinzon starši. Povest s podobami 1K 40 vin., na kartonu 1 K 90 vin. — To je po celem svetu znana in povsod udomačena povest o Robinzonu in njegovih čudovitih dogodkih v okrajšani obliki. Vsak ve, kako zanimajo taki dogodki ravno živahno otročjo domišljijo. Knjižica ima silno lepo opremo in umetniško izvedene, večbarvne slike,ki bodo tudi odraslega človeka zanimale in zabavale. Slovenski A-B-C v podobah. Velja broš. 80 vin., vez. 1 K 20 vin. Na podlagi te knjige se bodo otroci igraje in mimogrede naučili brati, še predno prično hoditi v šolo. Povsod je upoštevan pristni otročji razum, tako da otrok sam ne ve, kdaj kako črko spozna in si jo zapomni.. V zverinjaku. Knjiga s podobami 90 v, izdaja na močni lepenki 1 K 50 v. Ta knjiga je za otroke velikega pomena,; v nji so namreč naslikane raznovrstne tuje in domače živali in poleg vsake slike je kratka pesmica, ki označuje bivališče in glavne navade dotične živali. Knjiga bo prinesla otrokom obilo koristi in veselja. H tra vožnja po železnici. Knjiga s podobami 1 K 60 vin. Ni predmeta, ki bi vzbudil v otroški glavici toliko zanimanja in začudenja kot ravno železnica s svojimi hišicam podobnimi vozovi in sopihajočo lokomotivo. Ker je v tej knjigi polno podob in so orisani vsi glavni prizori iz železniškega življenja, bodo imeli otroci z njo gotovo največje veselje. * Koristno darilo so tudi Spillman-nove povesti, izšlo je 19 raznih zvezkov; vsak zvezek, ki je sam zase celotna povest, velja samo 40 vin. ali 60 vin. Seznamek pošljemo na zahtevo. Dobi se v »Katoliški B u k v a r n i« v Ljubljani. Kraljavič in berač. Spisal Mark Tvvain. Za ljudsko-šolsko mladino prirejena povest. 60 vin., vez. 80 vin. Tvvain je eden prvih humoristov svetovne 1 erature in ta povestica, ki jo je posvetil otrokom, katere je čez vse ljubil, je pisana posebno šegavo. Poleg srčne zabave bo pa nudila povestica tudi obilo zdravega pouka. Dobi se v »Katoliški Bukvam i« v Ljubljani. Povest naj ne manjka v nobeni šolski knjižnici. — Primerna je pa tudi za Miklavževo darilo. V zalogi je še mnogo drugih raznovrstnih knjig, ki so za otroke velikega vzgojnega pomena. Katalogi so na zahtevo brezplačno na razpolago. Starši, ki hočete res razveseliti svoje otroke in jim poleg tega tudi koristiti, sezite po navedenih knjigah, ki se dobe in naročajo v »Katoliški Bukvami v Ljubljani. miionoMl. Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: t prekrasno pozlaCeno 36 ur idočo precizijsko-an-ker-uro z lepo verižico za s,..mo K 2-20, ter 31et-nim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 6-—, 5 kos. K 9-—. Pošilja proti povzetju prusko • šlezijska izvozna tvrdka A.GeHb, Krakom 340. Za neugajajoče denar nazaj. 3734 Zastopstvo in zaloon pisalnih slrojev a a> u > XJ en N O. JSmitli Ac Uroš U>l>EItW()()l) nCORONfl" cena K 375 (na obroke). OGLJENI PAPIR (od K 10 naprej). BARVNI TBAKOVi za vse sisteme. PISARNISKE OPRAVE (amerikanski pulti itd). VSE PISARNISKE POTREBŠČINE. "0.1 Ub. UJHU.JH..U,. Telefon št, 38. 3334 staro in novo, belo in rudeče proda H. Statičen, Urško. V najem se da za več let z vsem gospodarskim poslopjem ležeča ob prometni deželni cesti. — Pojasnila daje Pr. Seražin, Vrabče 19, p. št. Vid pri Vipavi. 3742 3 Pozor trgovci! Od sobote, dne 9. novembra, dalje se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dollenza v Prešernovi ulici pod tovarniško ceno. 3529 Izsotoullen za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manu*akturni trgovini Littbliasia * Ka znanje! v • v (Riharjevl in drugi napevi). K tej zbirki so ravnokar izSli posamezni glasovi. Partitura K 1-20, posamezni glasovi a 30 vin. V zalogi so tudi še: Marijine (II. natis.) Partitura K 2--, glasovi ii 30 vinarjev. Postne in Misijonske, Partitura K 2-30, glasovi i 40 vinarjev. VeUkonočno, (II. natis.) Partitura K 1-— (samo še nekoliko komadov.) Lavretanske litanije (Semeniške), partitura 30 v. Litanije sv. Jožeta, partitura 20 vinarjev. Narodne (moški zbor) 1. Bratom Orlom, II. Slov. Straža, III. Slavček, partitura (prej 50 vinar) sedaj samo 30 vinarjev. Naroča se pri skladatelju in v Katoliški bukvami v Ljubljani. (MMMMMiHK; Ofermvalloz železnato J{ma-Ymo Hi