Edini slovenski dnevuflc v Zjyulinjenih državah. I Ikbatf* vsak dmn izvzeniii neddj in prmznflčov. List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenk: duly* in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. nUffOI PUAUIB: 4Š97 OOITLAKM. \MM HaiMr, September U, 1903, aft tki Fast Office at Hew York N. Yn ante tkt Act of Oonfren of Ma rek S, 1179 TELEFON PISARNE: 4687 OOITLAJTDY KO. 7«. — fiTEV. 78. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 3, 1909. — SOBOTA, 3 MAT. TRAVNA 1909. VOL UMI IVXL — LITVO. STIL lz detavsldti krogov. Agitacija v Chicago. —•— V OfflCAGU, ILL., SE AGITUJE ZA SPLOŠNI ŠTRAJK PRI STAVBINSKI OBRTI. Premo garji nadaljujejo z delom da-■iravao je njihova pogodba že potekla. ZALOGE PREMOGA. €Ehiea«o, TI!., 2- aprila. Tukaj je •kleni)o kacih 3000 delavcev, ki so zaposleni pri stavbeni obrti, pričeti m št raj kom. Tem se bode pridružilo tudi nekoliko vslužbencev velikih l^roeerijskih tvrdk in rami druari delavci. Sedaj se asrituje za štrajk tudi med elektriki. Sploh je agitacija za štrajk zelo velika in delavstvo se splošno pripravlja na to, da bode zahtevalo povišanje plače. Reading. Pa., 2. aprila. Premoga rji «o včeraj povsodi praznovali v proslavo vpeljave oserournejra dnevnega dela, toda danes nadaljujejo z delom, datira v no je njihova pogodha. ktero so sklenili z delodajalci že potekla. Skupna konferenea med premolar j i in delodajalci se v kratkem vrši in te-m povodom pride najbrže do s>porazuma. dasiravno premogarji se vedno trdijo, da bodo odločno zahtevali pripoznanje svoje unije. V marcu je je pridobilo več premoga, kakor kedaj popre je. Zatrjuje se, da so v raznih rovih pridobili nad 2.000.000 ton premoga. V •ostalem so pa še prejšnje zaloge premoga tako velike, da takih še nikdar ni bilo. Ako bi prišlo do štrajka. bi bil štrajk že v naprej zgubljen. Scranton, Pa., 3. aprila. Do prvega štrajka med premogarji v okraju trdega premoga je prišlo med delavci, ki so delali v rovu Keystone blizo Pittstona. kteri rov je last neke neodvisne družbe. Tam je včeraj pričelo 400 premogarjev štrajkati. Delavci trdijo, da jim je družba že večkrat znižala plačo. Štrajk odobrava premogarska unija, ki deset in več let svoje 'salone', ktere morajo sedaj jednostavno pod r: i t • prodati, ali pa opustiti. Ako iina-troletna j )l» takozvane prve papirje, potem za-morejo jH>stati državljani tekom de-vetde>etili dni. ako dotično sodišče razpiše v tej dobi dan za naturalizacijo. Mogoče je pa tudi, da bode Prohibicija in odstavljeni uradniki. V SPRINGFIELDU, O., PRENEHAJO V PONEDELJEK TAMOŠNJE GOSTILNE S POSLOVANJEM. Davčni prihodki vsled pive in drugih opojnih pijač v Wis. postajajo manjši. PROTI POGREBOM LJAH. OB NEDE- Springfield. O., 3. aprila. M, Razni mestni uradniki, ki so člani finančnega odseka, so podali ostavko, ker jim je nemogoče mesto še v nadalje upravljati. Mestni izdatki so se povečali za $40.000, dasiravno je mesto že do skrajnosti zadolženo. Sedaj zapro vsled temperenčnib vspehov tudi vse gostilne v Springfieldu, tako. da bode imelo mesto še imanj dohodkov. Denarja zdaj ni nikjer mogoče dobiti, kajti davki so itak že dovolj veliki. Milwaukee. Wis.. 3. aprila. Davki ktere dobiva država Wisconsin od pive in druži h opojnih pijač, koje se "Le Roi s'amuse". Roosevelt v Gibraltarju. ROOSEVELT ZNA NA PARNIKU HAMBURG ŽIVETI IN VŽI-VATI ŽIVLJENJE. Parnik Hamburg je dospel včeraj ob 9. uri dopolndne srečno v Gibraltar. PRIPRAVE V ITALIJI. Zvezino gospodarstvo. za marc. riuf^Mkedo .moral čakati d njega >eptembra. predno postane državljan in tako pride gotovo ob -vojo gostilno. NOVA ZLATA POLJA. POŽAR V ZAPORIH. Gorelo je v vojaških zaporih v Fort Leavenworth, Kansas. -3-- Fori Leavenworth, Kansas, 2. apr. Kmalo po polunoči je nek vojak, ki je bil na straži pri tukajšnjih vojaških zaporih, opazil, da je nastal v delavnici ogenj. Vsled tega je alarmiral vse stanovnike in kmalo so prišli iz Leavenwortha tudi gasilci na liee mesta. (Jasilci so ogenj kmalo omejili in tudi premestili jetnike iz; njihovih zaporov v takozvano ''sto-1 kado". Ogenj se je hitro razširjal in ; predno so gasilci pričeli gasiti, se je razširil skoraj na vse delavnice in končno je pričelo tudi osrednje poslopje goreti. Ko je pričel dim prihajati tudi v sobe. v kterih so bili jetniki, so pričeli slednji na ves glas kričati, vsled česar so jim vrata odprli in potem so morali jetniki, držeč roke jeden na drugem, počasi odkorakati na dvorišče, kjer so jih oboroženi vojaki in pazniki stražili. Dva jetnika sta se ri tem onesvestila. Tudi bolne jetnike se je posrečilo pra- prihod- ; izdelujejo v iztočnem delu države, mi tekom devetih mesecev, ki so se končali dne 1. aprila, za $342.115 manjši, kakor so bili v istem času minolega leta. Preje so bili državni dohodki vedno večji, odkar so pa pričeli temperenčni fanatiki rovati proti zdravi človeški pameti, postajajo pa blagajne vedno bolj prazne. Chicago, 111.. 3. aprila. Tukajšnja unija kečjažev je sprejela resolucijo, ktera se ravna strugo po temperenčnih predpisih. Vsled tega so sklenili zahtevati, da se v nadalje ob nedeljah ne sme vršiti ni jeden pogreb, ker to bi ravno tako pomenjalo motenje nedeljskega miru, kakor zabave. proti kteriim nastopajo tempe-renčniki. —o— j vočasno spraviti na prosto. Admini- V Alaski so našli zopet nova velika stracijsko poslopje so gasilci rešili. ležišča zlata. Zgorelo poslopje so zgradili 1. 1858 ie je preje služilo za skladišče; šele Seattle, Wash., 22. aprila. — Iz Circle City v Alaski je dospel semkaj zlatoiskalec Billy Clarke in ta je prinesel poročilo, da je pri Nolan Creeku našel zlatoiskalca Johnsona iu Olsona, ktera tam pereta zlato. Na svoje oči je videl, kako sta samo v jednej ponvi zemlje našla za $3000 čistega zlata. Tjekaj je sedaj prižlo še mnogo zaltoiskalcev, kteri ▼si so našli obilo zlata. Zlata je obilo v potoku in tudi na bregovih. Od tu se v kratkem napotijo tje novi zlatoiakalci. * Cnbansko mesto zgorelo. Santiago de Cuba, 2. aprila. Malo mestece La Maya, 20 milj severno od tukaj, je včeraj popolnoma zgorelo. Dasiravno «=o prišli zi vseh bližnjih krajev gasilci na lice mesta, se jim ni posrečilo požarja pogasiti. Zgorel ni nihče $500,000. leta 1870 so poslopje spremenili v vojaške zapore. Zgorelo poslopje ne bodo več sezidali, kajti v neposred-njej bližini grade že leto dni nove zapore, kteri bodo kmalo dogotov-ljeni. Potres v VirginijL Winchester, Va., 3. aprila. Včeraj popoludne ob 2:20 je bilo tukaj čutiti dva krepka potresna sunka, vsled kterih je med ljudmi zavladal precej velik strah. V kolikor je znano, potres ni napravil kake škode. IZGREDI V KAIRI. Dijaki so priredili velike izgrede, pri kterih je posredovalo vojaštvo. Kairo, Egipt, 3. aprila. V minolem tednu je vlada izdala nov tiskovni zakon, kteri prepoveduje izdajati napačna poročila in spise kterih vsebina je hujskajoča. Vsled tesra so dijaki tuk. vseučilišča priredili včeraj velikanske izgrede. Dijakom so se pridružili tudi drugi ljudje, tako, da je končno položaj postal tako nevaren, da je morala nastopiti policija zajedno z vojaštvom, ktero je končno množico razgnalo. Jedva pa da so na jednem nnestu množico razgnali, že se je nabrala na drugem in končno so pozvali gasilce, kteri so brizgali na množico vodo, tako, da je končno nastal zopet mir. V MINOLEM MESECU JE IMELA Z V E Z I N A VLADA PRIMANJKLJAJ V ZNESKU $3,067,522. V zvezinem zakladu ima vlada goto- vine v znesku $1,022,776,520. DOSEDANJI PRIMANJKLJAJ. Avstrijski siromaki Razne novosti plačajo za Balkan. iz inozemstva. VSLED BALKANSKE POLITIKE VELIKANSKE RUSKE VOJNE Gibraltar. 2. aprila. Parnik Hamburg. s kterim potuje bivši predsednik Zjed. držav Roosevelt v Neapolj, je dospe! danes dopoludne ob 9. uri v tukajšnjo luko in je ostal do po-ludneva v tuk. mestu, nakar je nadaljeval svojo pot proti Neapolju. Na parnik sta prišla gibraltarski governor in ameriški konzul, da pozdravita potnika. Roosevelt je potem odšel v salonskej obleki in cilindru na kopno, da obišče ameriškega konzula in governerja. Governer je povabil Rooseveita na luncheon, toda to ponudbo je moral odkloniti, ker je imel premalo rasa. V ponedeljek dopoludne pride v Xeapolj kralj Viktor Emanuel, da se snide 7. bivšim predsednikom Roose-veltom. Včeraj je Roosevelt obiskal potnike 2. razreda, kakor tudi one v med- t krovju. ki fx>tujejo na istem parni- j ku, kakor on. V obeh razredih so ga j jmtniki navdušeno pozdravili. Kasneje so v glavnem salonu servirali potnikom sladoled. Stewardi so bili pri tem vsi oblečeni kot neptuni in . morski polubogovi. Kasneje se je vršil ples in tem povodom je Roosevelt plesal z Miss Ruth Draper. Predno je odšel spat. je govoril z raznimi potniki kake pol ure v ka-dilnem salonu. Ri'm, 2. aprila. Vojna ladija Re Umberto je dobila povelje, da se pripravi na pot. Tukaj se zatrjuje, da se na ladijo ukrca kralj Viktor Emanuel, ki bode potem Rooseveita spremil kot svojega gosta v Meadno na Siciliji. V messinskej ožini se potem Roosevelt prekrca na parnik Admiral. s kterim potuje dalje v Afriko. Washington, 2. aprila. Vlada je izdala ravnokar uradno izvestje o zvezinem gospodarstvu za mesec marc in iz tega je posneti, da je bilo z 31. marcem t. 1. v zvezinem zakladu $1,022,776.520 gotovine in zastavnih listin, ktere tvorijo državni dolg. Primanjkljaj za minoli mesec je znašal $3,088.574. Vladini dolgovi so sledeči: obrestujoči se dolg 913 milijonov 307 tisoč 490 dolarjev; dolgovi, ki ne nosijo obresti, $3,292,355; dol-| govi, za ktere ni plačevati obresti, j $390,100,745. Zlata rezerva shranje-i na v zvezinem zakladu znaša 150 milijonov dolarjev; trustovni fondi $1,332.380,869; generalni fondi 1159 milijonov 182 tisoč 525 dolarjev; v i-aeijonalnih bankah ima vlada j $70,516,47(1 in na Filipinih 4 milijone 428 tisoč 337 dolarjev. V marcu je imela vlada skupnih prihodkov $53.377,012, izdatki pa i $56.444.534. tako. da znaša deficit i $3.067,522. Zlatega denarja se je v minoleui mescu vlilo za $9,546,730, srebrnega za $661,655 in bakrenega za $223,982; pri slednjem denarju je vpoštet tudi niklast in mali srebrni drobiž. Skupni deficit v prvih devetih mescih tekočega upravnega leta znaša $89,429,501. Carinski dohodki v minolem mescu so se izdatno povečali, toda prihodki vsled davkov so dokaj nazadovali in sicer za dva milijona dolarjev. UVEDE AVSTRIJA NOVE INDIREKTNE DAVKE. Le na ta način jej je mogoče pokriti velikanske izdatke za spor s Srbijo. LUČ IN VODA. PRIPRAVE; VOJAŠTVO OB MEJAH NEMČIJE IN AVSTRIJE SE POMNOŽI. V Limburgu na Nemškem so roparji pognali nako cerkev z dina-mitom v zrak. RAZNOTEROSTI. Dunaj, 3. aprila. Politika avstrijskega ministra inostranih del Aehrenthala, je postala skrajno draga in občutiti jo bode moralo vtse avstrijsko prebivalstvo, zlasti pa siromašni sloji ljudstva, kteri morajo j.aj.or šteti svoje krvave žulje, da poplačajo milijardo kron. ktero je morala Avstrija izdati za svoj spor s Srbijo in za svojo vsestransko mobilizacijo. Avstrija je dosedaj izdala tisoč milijonov kron. tako. da so državne blagajne prazne, toda to še ni vse. kajti treba je šteti nadaljne milijone, da Petrograd. 2. aprila. Gosudarstve-I na duma je potrdila prora." m -a ru-, sko vojsko, ki zna^a $256..">00.000. : oziroma nekaj nad -tSI.OOO.Ooo več. je znašal v minoh-m letu. Generalni poročnik Zabjelii \o \ imenu vojnega ministra, ki ni bi navzoč, naznanil, .'.a bode Rusija opustila vse trdnjave druzega razreda in da se vojaštvo ob zapadnej meji Rusije podvoji, tako, da je za vsak slučaj pripravljeno proti Avstriji in Nemčiji. Oddelek za mobilizacijo se v na- AMERICANKA V HONDURSKI JEČI. s© uvedo notrame reforme kajti ta- , , -, , , . , ■ - , , . ,falJe pri-Ione generalnemu .-tabu. la- ko. kakor dosedaj ni v bodoče vec , , , , , . . , ko. da ne bode ve«- >am«r>t«>ien. Med mo-.ro<-e jrospodariti. \ rhu vseira tega i , . . , .. . . .. , , .. . .,. , . . debato o dovolitvi ni ni leden <^>vor- ie Avstrija prisiljena sedaj -e v na- •, , .... , . , , ,. ' . . , , ,. ! fcntikoval vojsko, dalje vzdrzevati ob srbskih m i-rno- ; gorskih mejah velike čete vojaštva in ravno to velja tudi o mejah proti ; Rusiji in Italiji, kajti mednarodni položaj je še vedno skrajno zamotan in nihče ne ve. kake zamorejo posta- ske Poljske- Tam ie ™ Nemcev, ki ti končno posledice jedva negrf spora s Srbijo. Ker pa mora vlada dobiti Petrocrrail. 2. aprila. Po^ianec 00 krop, r» 205.00 ........................1000 kron. sa 1020.00 ........................5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotak. I )oma se nakazane svote pcpolnoms splačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve >xplačaj« z. kr. poštni hranilni urad t 11. do IS. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-a«je do $25.00 v gotovini ▼ pripore-*n*m ali registriranem pisma, več j« fBMke po Domestic Postal Movaj kte ali pa New York Bank Draft. FRANK 8AKSEE 09., t« Owttandt St., Haw To*. H. Y UN ftt Glair Av*, IT. ■„ • . ': - v ..V: /• . J- A... . . f "GUIS MUM —dl >■*■! bf TAUA >IK, l cf ttxrm oOoam: 82 Cortlandt •f N«v York mt%*-r__ r: «*OLAS NAHODA" ti, CVn*Un<1 t fftteut, New Yoik City. —mw«fon: 4687 Cortlandt Indirektni davki. Razprave, ktere se sedaj vrše pri zvezinem kongresu glede novega carinskega tarifa, bodo brezdvomno v velikej meri pripomogle do tega, da se podeli ameriškemu ljudstvu prava in dokaj občutna lekcija glede vprašanja, kedo plača neposredne davke v našej deželi. Naše Časopisje je že pričelo dokazovati, da bodo novi neposredni davki pred vsem škodovali ljudskej masi. ktera bode v nadalje morala za .-voje vsakdanje i>otrebšč!-j ne pLa/fvati vef, kakor dosedaj, kaj-1 ti carinski davki se bodo naložili j pred \ sem na ono blago, ktero se potrebuje v \ >a k da njem življenju in v vsak«*i še tako revnej rodbini. Na vsako |M»jedino jed, ktero vživamo vse od zajuterka pa do večerje, bo-demo v nadalje morali plačevati neposredne davke, ako postane novi carinski tarif pravomoeen in pravno-veljaven. Vsak človek, ki zna le malo misliti, bode vsled tega takoj na jasnem, da prodajalci in prekupci, ki trgujejo s tem blagom, na nikak način ne bodo plačevali porisano carino iz svojih lastnih žepov. Ono, kar bodo morali plačati kot carino, bodo jednostavno pridobili na ta način, da bodo cene dotičnega blaga povišali in odjemalci bodo morali blago mnogo dražje plačevati, kakor sedaj Svota. ki se bode na ta način dobila iz ljudske mase, bode dokaj velika. — Kakor znano, nameravajo razpisati carino na čaj po osem centov pri funtu. e rabijo tudi pri jedi, bodo donašale dva milijona dolarjev. Tudi obleko bodo rabili za to, da se povečajo vladini prihodki. Povi-! sanje davkov na bombaževe nogovi-1 ce bode nosilo vladi vsako leto mili-1 jou dolarjev. Rokovice, zlasti pa one, ki so po eeni in ktere pri bogatinih niso v rabi. bodo nosile pol-1 drugi milijon, in volneno ter bombaževo blago bode skupaj prinašalo letnib petdeset milijonov dolarjev. Pri tem se bode skrbelo vedno za to, da bode na najslabše blago, ktero potrebujejo delavci. plačevati tudi največje davke. Sedaj se govori tudi o povišanju davkov na pivo. Sicer je vladin zastopnik izjavil, da je davek na pivo itak že dovolj velik, tako, da ni umestno ta davek še povišati. Toda v kongresu se je že priielo gevoriti, da bi bilo dobrof ako bi se sedanji davek povišal za 25 centov cc $1. Ker se prohibicijonistično gi-kaaje nepopisno hitro razširja, bode imelo brezdvomno dovolj vpliva, tako, da se bode končno tudi davek na piTo povišal. Ker nameravajo povišati davke pred vsem le na ono blago, ktero je neobhodno potrebno za ljudsko maso, aledi iz tega, da tudi naši mogotci žele. da se državne blagajne napolnijo pred vsem s pomočjo žepov si-' romakov. ne pa z denarjem bogatinov. Glavni prihodki zverine vlade prihajajo od carine in domačih davkov. Domači davki prinesli vladi lani 250 milijonov dolarjev in sicer odpade od te svote na pivo 60 milijonov in na žganje 140 milijonov, do-čim je prinesel tobak 5% milijonov dolarjev. Davke mora toraj ljudstvo plačevati pred vsem na one predmete, ktere neobhodno potrebuje. Pri tem so oškodovani pred vsem le od« jemalci Carinski davki so tekom lanskega leta prinesli zvezinej vladi 286 milijonov dolarjev, tako, da ima vlada od domačih in carinskih davkov 625 milijonov letnih prihodkov. Vea ta denar prihaja v prvej vrsti od ljudi, ki nimajo nikakega premoženja in ni-kake posesti. Ako bodo predlogi, o kterih se sedaj v kongresu posvetujejo, sprejeti, potem lahko računamo, da bode moralo naše siromašno ljudstvo v nadalje vsako leto dajati vladi še nadaljnih 250 milijonov dolarjev, oziroma letno svoto osemstvo milijonov, tako, da pride na vsakega prebivalca po $10 na leto, ktero svoto si mora vsak takorekoč odtrgati od ust. Rodbina, ki šteje pet osob, bode morala torej na leto plačevati po $50 davka, da tako pokrije vladine stroške in omogoči neprestano pomnože-vanje vojne mornarice in poleg tega tudi dobivanje pokojnine starim vojakom, med kterimi je pa mnogo takih, ki niti vojaki niso bili. Potem se bode zopet pisalo, da so postali časi še slabši in da je draginja še večja. Naseljevanje. Število naseljencev se v novejšem easu urav č/dovito hitro množi in na Ellis Island prihajajo dan za dnevom v večjem številu. Vsled tega so pričeli na našelniškem otoku po vsej pravici premišljati, kaj je pravzaprav vzrok tolikemu naseljevanju, kajti poročila, ki prihajajo iz obrtnih in podjetniških krogov, še nikakor niso tako ugodna, da bi bilo toliko naseljevanje opravičeno. Največ naseljencev prihaja sedaj v Zje-dinjene države iz Avstro-Ogrske in iz Italije. Vsak pojedini parnik, ki pride iz Evrope v New York, je do zadnjega prostora napolnjen s potniki medkrovja, oziroma naseljenci, a najbolj polni so pa parniki, ki pri-} ajajo iz Sredozemskega morja. Agentje neke italijanske parobrod-i.e družbe so včeraj na Ellis Islandu naznanili, da je bila družba prisiljena najeti več novih parnikov, ker inače jej nikakor ni mogoče pripeljati vseh potnikov, kteri so kupili vozne listke. Toda tudi v uradu te družbe niso na jasnem glede vzroka tolikemu naseljevanju, to iem manj, ker dobro vedo, da oni ljudje, ki so tukaj že leta in leta, brezdvomno pišejo domov, da delavske razmere sedaj v Ameriki še nikakor niso tako ugodne, kakor bi bilo želeti in ka-koršnje so bile pred dvema leti. Družba stori vse, kar je v njenej moči, da prepreči nedobrodošlim naseljencem pot v Ameriko, kajti to je družba prisiljena storiti v svojo lastno korist, ker mora vse take naseljence potem brezplačno poslati v njihovo domovino. V uradih druzih transatlantskih družb so mnenja, da se bode naselni-ško vprašanje samo rešilo, kajti v vseh teh uradih so prepričani, da bo kmalo prišel čas, ko bode pri nas toliko dela, da bodo tudi naseljenci, zajed no z onimi inozemci, ki so sedaj brez dela, imeli dela v izobilju. Na Ellis Islandu pa nikakor niso tako optimistični. Tam izjavljajo, da jc bila saj tretjina sedanjih naseljencev že preje v Ameriki, od kjer so pa odpotovali, ko se je pričela kriza, kojo so pa v njihovej domovini našli še v večjej meri, kakor jo imamo v Ameriki. Ta tretjina je pa brezdvomno pridobila za izselitev tudi one ljudi, kteri prihajajo sedaj v Zjedinjeue države, kjer prej še niso bili. Ti ljudje prihajajo k nam vsled tega. ker vedo, da s časom dobe delo. Te dni je prišlo na otok tudi nekaj naseljencev iz Ogrske, kteri so prostodušno izjavili, da jim je tukaj delo že zagotovljeno. Potem so od njih zahtevali pisma, ktera so dobili v starej domovini od svojih prijateljev iz Amerike. Pisma so takoj pokazali, toda v pismih je bilo zapisano baš nasprotno, namreč, da za sedaj tukaj dela ni mogoče dobiti in da je tudi plača dokaj slaba. Ker se pa časi pri nas ravnajo vedno po številu naseljencev, potem se na vse to ni ozirati, in tu morajo biti brezdvomno gotovi razlogi, vsled kterih se naseljevanje tako čudovito množi. Vsekako se bodo posledice velikega naseljevanja kmalo pokazale in potem bode ložje soditi o položaju. Samo tekom predvčerajšnjega dneva je prišlo v našo luko iz Evrope šest potniških parnikov in ti so pripeljali nad 7000 naseljencev. Na Ellis Tslandu so jih izkrcal' do-čirn so ostali morali ostati na par-nikih za včerajšnji dan. DOPISI. Ker ni hotela krasti denarja staršem 131etnega Feldererja. je ustrelil Oletno hčerko knjigoveza Maderja v Rregenou. Ker jc pozival, naj post rele policiste, je bil aretovan v Budimpešti 2ftletni strojni delavec Payer, ki je delil demon stran tom revolverje. Fa. Slava* uredaištve:— Nimam kaj dobrega pisati. nas še ni oatavila, neče vzeti slovo in nas tlači kot mora; toliko se dela, da komaj shajamo z nudim zaslužkom, tako, da ne vem, kedaj ae bodo kapitalisti usmilili svojih sužnjev, da bi jim dali vsaj toliko zaslužka, da bi sebe in svojo družino preživeli poštenim potom, saj siromak itak nima oruzega, kakor skromno življenje. Nadalje imam sporočiti žalostno vest, da je dne 22. marca t. l.premi-nol rojak in prijatelj Anton Mihel-čič, ud društva sv. Alojzija št. 31 J. S. K. J., ki je bil tudi star naročnik "Glasa Naroda". Bolehal je za zobobol, toda neustrašeno je hodil na delo, dokler se mu ni prisadlo. Poklicani zdravnik ga je zdravil nad tri tedne in ko mu ni mogel pomagati, mu je svetoval, naj gre v bolnico, ker tam ga morda ozdravijo. Res so ga odpeljali v bolnico dne 19. marca. Ker je pa bila kri zastrupljena, mu tudi v bolniei niso mogli jH>magati in tako se je moral preselit na boljši svet v 46. letu starosti. Pokojnik je bil marljiv in priden delavec; delal je v Carnegiejevej jek-larni v Braddocku nad 17 let. Bil je dober društvenik sv. Alojzija od ustanovitve naprej; toraj je društvo zopet zgubilo dobrega člana. Upajmo pa, da se zopet snidemo gori nad zvezdami. Pokojni je bil doma iz Planine na Kranjskem; tukaj zapušča žalujočo vdovo in troje otrok, sina in dve hčeri. Naj v miru počiva! Tem potom se poroča tudi udom društva sv. Alojzija, da bi se prihodnja seja morala vršiti na velikonočno nedeljo; vsled tega je odbor ukrenil, da se seja preloži na Belo nedeljo dne 18. aprila. Nadalje naj pazijo j udje, kadar se naznanijo bolnim, da pogledajo v pravila Člen IX., št. 59-str. 24. Vsak ud, bodisi da stanuje v mestu ali zunaj mesta, se mora pismeno ali ustmeno zglasiti pri predsedniku, ker le od tedaj bo prejemal podporo; mnogo se jih naznani potem, ko so že teden dni bolni in potem žele dobiti podporo od časa, ko so zboleli, nadalje. Tako nastanejo same sitnosti in dotičniki govore, da društvo ni dobro. Vrjemite lui pa, dragi sobratje, da ako se bodete po pravilih ravnali, bodete vse dosegli, kar vam spada; ako se po pravilih ne držimo, potem bi pa bilo bolje, da jih nismo dali delat. Kot podpredsednik J. S. K. Jed-note priporočam članom, da ne pozabijo sv. pokore, ter Želim vsem Članom J. S. K. J., da bi zdravi in veseli uživali piruhe in slišali zopet peti veselo "Aleluja"! K sklepu pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni Ameriki in v našej mili stari domovini. Ivan A. Germ. Rockland, Mich. Cenjeni gospod urednik:— Tukaj nas živi nekoliko Slovencev in Hrvatov. Krize nismo baš mnogo občutili, dasiravno so nam plačo nekoliko znižali. Delo se pa pri nas lc težavno dobi. Delamo v rudniku, kjer zaslužimo toliko, da skromno živimo in da nam najpotrebnejšega ne primanjkuje. Pozdrav vsem rojakom. Ivan Mravinec. Belgrad. NAZNANILO. Naznanja se članom in članicam ter sploh vsem rojakom v okolici, da priredi društvo sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa., VELIKO PLESNO VESELICO dne 12. aprila 1909. Dramatični klub "Bled" priredi nam krasno igro brezplačno. Torej čc se izmed rojakov kdo zanima za take reči, je proŠen se udeležiti, ker gotovo bo dobro uspevala. Društvo je sklenilo pri redni seji, da mora vsak član prispevati $1.00 za tiket, da se stroški pokrijejo. Upamo, da se bode tudi vsak udeležil te veselice, ker bode res nekaj finega. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina $1.00, dame proste, pivo brezplačno; dobil se bo tudi dober prigrizek. "Punc" naj pa vsak kar največ mogoče seboj pripelje, za vse drugo bo skrbel ODBOR. Ivan Potokar, I. tajnik. (3-6—4) SKLAD spomenik padlih žrtev Lunder, Adamič in Rode ter za podporo ranjencem v ljubljanske j bolnici. Nabrano po Ivanu Remžgarju v •Tohnstownu, Pa., skupaj $1.50, in sicer so darovali: po 5(ty: Nikola Gal-lian in Mihael Mihelie; Štefan Hor-vatič Josip Portada 15tf; Jurij Črnič lOtf. Živeli! Dosedaj izkazano $745.08. Uredništvo "Glasa Naroda". Poteptana dike is teta 1906 in 1906. Napisal Anton Trstonjak. (Nadaljevanje.) SRBSKA POŽRTVOVALNOST. V Jevremovi ulici se nahaja nizka in revna koča. Ima nizka in majhna okna; v njej pa bi bilo jedva za malo obitelj prostora. V tej koči je bila prva srbska velika šola 1808—1811. V to šolo je hodil slavni Vuk Šte-fanovic Karadžič, ustanovitelj nove srbske književnosti. V tej koči se je zasadilo seme, iz kterega je iz-rastlo srbsko vseučilišče. Leta 1863 .je veliki dobrotnik Miša Anastasie-vic zapustil svojo veliko hišo m imovino domovini. Na veliki zgradbi je napis: "Miša Anastasievič svom ote-čestvu 1863."' V tej hiši se nahaja zdaj srbsko vseučilišče. Na drugi strani čez ulico kneza Mihaela je še prazen stavben prostor. Ondi se bo zidala akademija. Leta 1905 meseca oktobra je dobilo vseučilišče ime: prvi srbski univerzi tet. Medicinske fakultete še Srbi nimajo, a se pripravljajo za njo. Na koucu Terazije, v smeri proti Topčideru, nahaja se obsežen prostor s krasnimi zgradbami, paviljoni. To je začetek medicinske fakultete. Veliki rodoljub Uija Kolarac je zapustil dva milijona dinarjev za medicinsko fakulteto. Leta 1905 sem se udeležil kot zastopnik "Slovenske Matice" otvorjenja prvega srbskega univer-ziteta. Vlada nam je priredila banket v dvorani "Kolarac" in takrat je vstal rektor Sime Lozanič in nam je naznanil, da je v naši družbi meščan Čelovič, ki je podaril univerzi-tetu 2000 dinarov in da bode toliko vsako leto dajal, dokler bode živ. Srbski trgovci uprav tekmujejo v domoljubnih delih. Vedo, da je treba gojiti in podpirati znanost in umetnost. Le tako se povzdiguje na- ■< predek in prosveta s tem vseh Srbov ponos, mesto Belgrad, ki je središče znanosti in trgovine, sploh vse-! go srbskega življenja. Navedel bodem še nekaj vzgledov, da vidimo, kako požrtvovalni so srbski trgovci. Jako bogat fond je za- ! pustil Nikola Čupie. Iz tega fonda se izdaja '1 Godišnjica Nikole Čupi-j ča" in se podpira in pospešuje izda- i janje knjig. Dimitrije Štamenkovič je ostavil 400,000 dinarov. Ob tem denarju se izdajajo knjige, ki se pošiljajo Srbom v neosvobojenih krajih. Pisatelj dobiva nagrado. Dimitrije Nikolič Belja je ustanovil zaklad za preiskovanje srbske zemlje (za geografijo in etnografijo). Preiskovalci dobivajo iz tega zaklada podpore. Svoto 600,000 dinarov so podarili trgovci v Belgradu za zgradbo državnega arhiva. Profesor Vladimir Karič je tudi zapustil 50 tisoč dinarov za geografijo. "Srbska akademija nauka i umjetnosti" oskr-; huje fond 60,000 dinarov, ki ga je zapustil Nikola Marinovič, da se iz njega razpisujejo in dede nagrade najlepšim delom leposlovne in rodoljubne vsebine. Fond arhimandrita Ničifora Dučiča znaša 80,000 dinarov in je namenjen za cerkveno in politično zgodovino ter za etnografijo. — A to ni vse. Književna zadruga ima 300,000 dinarov imovine. Predsednik ji je akademik Ljubomir Jo-vanovič Iz te imenovine se izdajejo popularni spisi. V tem fondu je poseben fond dr. Gjorgja Gjorgjeviea za jezikoznanstvo in dr. Laze Dimi-trijeviča za popularuo medicino. "Društvo sv. Save" razpolaga s fondom 500,000 dinarov. Ministerstvo inostranih del ima na leto dispozicij-skega fonda do 3 milijonov frankov. Za neosvobojene kraje delajo propagando posebni časniki. Poprej je izhajal "Glasnik Kosovskog vilajeta", a je bil zabranjen leta 190L Zdaj izhaja v Carigradu "Carigradski Glasnik". "BEOGRADSKA TRGOVAČKA OMLADINA". Srbi, Bolgari in Grki slove še od nekdaj kot dobri trgovci. Ko še ni bilo železnice, segale so njihove trgovinske zveze do Dunaja. Srbski trgovci so bili posredovalci trgovine med iztokom in zapadom Evrope. Na dunajskem predmestju, imenovanem "Landstrasse", imeli so velika skladišča, in še danes je na Dunaju mnogo srbskih imen. Belgrad danes v trgovini silno napreduje in bode št bolj napredoval, kadar nastopi mlajši rod. Za današnjo mlado Srbijo pač pomenja mnogo, da deluje v njeni prestolnici 40 milijonarjev. Nikjer pa trgovci niso tako dobro organizovani, kakor v Relirradu. Tu so oni važen gospodarski in politični činitelj, do kterega se vlada in sam kralj obrača v važnih stvareh narodnogospodarskih, kadar potrebuje sveta. Že 25 let (leta 1906) obstoji v Belgradu trgovska zveza s skromnim i "Beogradaka trgovačka omladina", ustanovljeaa lets 1880. Do leta 1876—1878 bilo je v Belgradu malo življenja. Iztočno od Bel-grada ob Dunavu bilo je turško predmestje, ktero so zapustili Turki leta 1862, ko niso vež bili gospodarji mesta, kajti že leta 1867 je tudi zadnja turška posadka zapustila belgradako trdnjavo. Srbi so si izvojevali svobodo, postali so gospodarji. Ako bi ne bilo v Belgradu še nekaj turških hišic, nizkega minareta in tnrškega hodže, ki se včasih pokaže na ulici, mislil bi človek, da tu ni bilo nikdar Turkov. Vse turške sledove je izbrisala srbska delavnost in napredek. Belgrad je danes moderno evropsko mesto. \ Sredi mesta stoji zgradba z napisom- "Trgovačka omladina". Urednik "Nove Iskre", profesor Rista Odavič, vodil me je v ta dom. Stopil sem v elegantne prostore in sem se začudil, ko sem tu videl bogato knjižnico in mnogo raznovrstnih časnikov. Ob mizah so mladi trgovski pomočniki in vajenci v poznih večernih urah čitali knjige in časopise. Leta 1880 se je združilo nekaj srbskih trgovcev, ki so se posvetovali o tem, kako naj bi se povzdihni-la trgovina. Sklenili so osnovati društvo, kteremu naj bi bila naloga osnovati: 1. čitalnico in knjižnico; 2. trgovsko šolo; 3. javna predavanja; 4. trgovski list; 5. podporno društvo za člane. To so najvažnejše točke. "Trgovačka omladina" si je zasnovala list "Trgovinski Glasnik". Ta list je dnevnik in spada med najuglednejše srbske liste. List je aktiven in ne zadaje upravi nobene skrbi. I)a se je "Beogradska trgovačka omladina" lepo razvijala in utrdila, temu so pač pripomogli zavedni srbski trgovci. Ni ga v Belgradu od večjih trgovcev Srbov, kteri ne bi vsaj kakih več sto dinarov daroval društvu. Imenujem naj le nektere izmed dobrotnikov. Prvi je poklonil omladini 500 dinarov Bože Celovič (1895). Drugi, velik dobrotnik je bil Jeiita M. Paviovic. ki je volil omladini vso svojo nepremično imovino v vrednosti 1.000,000 dinarov. Soproga J. Iliča je zapustila 3000 dinarov. Dalje so darovali društvu: J oca M. Tadič 2000 dinarov v srebru (1. 1898); Dimitrije Stamenkovič 5 tisoč dinarov v srebru, njegov brat Svetozar Stamenkovič 500 dinarov v srebru; Jelena Marinkovic 30,000 dinarov (i/ 1902); Mladen Veljkovic 1000 dinarov (1902); Salomon Moni-Buli 4000 dinarov v zlatu (1903); Jovan Jovanovič 150,000 dinarov (1. 1904); Ilija P. Korač 500,000 dinarov. Zanimivo in značilno je, da se med dobrotniki nahaja Jelena Marinkovic. Ta dobrotvorka se je porodila v Temežvaru na Ogrskem in se je leta 1868 poročila s Pajom Ma-rinkovicem, tedanjim igralcem srbskega narodnega gledališča v Novem Sadu. Tudi ona je postala igralka. Leta 1871 ji je umrl mož. Bila je še nekaj časa igralka, toda že leta 1875 je vzela slovo od gledališča. Odšla je na Dunaj in je tu postala mo-distinja. Leta 1879 se je preselila v Belgrad in je tu otvorila svoj salon. Imela je le 100 dukatov premoženja. Ali Jelena je bila pridna Slovensko katoliško podp.društvo o © sveteBartarfi o Za 23ediiyene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporirano dae 31. januarja 1902 v dria«l Penasylvaa$L ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVEKL, P. O. Box »74, Ferart Podpredsednik: MARTIN OBEfiŽAN, Box 51, W«t i« L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTTR, 1143 E. 60th 8t^ Cleveland, OkAe. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Trnmt Otty, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik porotaeca edbora, Wefc, KAROL ZAI.AR, L nadzornik, P. O. Box 647, Penal Oily, FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddock Al dock, Pa. FRAN ŠUNK, m nadzornik, 50 Mill St., Loaeraa, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik poletnega odbora, Wefc; Ki JOSIP FETERNEL. L porotnik, F. O. Box 95, WQtoek. Fa IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Foreet Oily, E*. Dopisi naj ae pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAJT, F. O. Forest City, Pa. Dmštveno flaaUo je "GLAS NARODA' in varčna. Vodila je trgovino do 1. 1899, ko se ji je zdelo, da ji prihranki zadoščajo za stare dni. Umrla je 1. 1902 v Belgradu in je zapustila omladini 30,000 dinarov. Tako podpirajo "Beogradsko trgo-vačko omladino" vsi srbski trgovci in so ponosni na svojo stanovsko napravo. "Beogradska trgovačka omladina"' stoji danes trdno: ima svoj organ, bogato knjižnico.,vzdržuje šolo za vajence in ima lepega premoženja za 2,000,000 dinarov. (Dalje prihodnjič.) LISTNICA UREDNIŠTVA. L. P., Pueblo, Colo. So same osob-nosti in jih ne moremo priobčiti. Poziv na bojkot je pa itak protizakonit. SMEŠNICE. DAROVI za vdovo Marijo Sladic v Zagorjn ob Savi. Doposlane svote uredništvu "Glasa Naroda". Fran Jerina, Kokomo, Iud., 70^. Skupaj izkazano za novi račun $1.70. Iskrena zahvala! Upravništvo "Glasa Naroda". OGLAS. Potreboval sem 30 mož in dobil sem jih 35. Zato tem potom naznanjam, da jih imam dovolj. Matevž Žužek, Rumely, Mich., Alger Co., Diemling. (2-3-4) V gostilni. Gost: "Mož, kteri je to kokoš ea-klal, ima zelo mehko srce." Natakar: "Kako to T" Gost: "Zato, ker se je štiri do pet let premišljeval, predno jo je aaklaL" Tolažilno. "Ali meniš, da bodo gostilničar, natakar in hišni gospodar molčali o sleparstvu, ktero nameravaš izvršiti?" "Gotovo, saj so moji zavezniki!" "Kako tot" "Ker sem vsem trem dolžaa." Naši otroci "Zakaj jočeš, malif" 11 Ci-ci-gareto i-imam..." "Aha, kaj ne, pa si kadil, eed^j ti je pa slabo t" "One, žveplenk ne morem dobiti." Modificirano. Profesor (kteri je staro pivo dobil) : "Recite tocarju, da je eeeU" Natakarica: "To je točila gospodična." Profesor: '' Tako t Jej pa recite, da je ona — goska!" Očitanje. Mati: "Trideset let boš kmalo stara; v tvoji starosti sem bila jaz že deset let poročena!" Hči: "Žal mi je, bolje bi bilo, da si deset let počakala in jaz bi eedaj samo dvajset let imela." A VST RO AME RIK A NSK A Ck (preje bratje Cosulich.) ^ Napipravnejša m najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvafr Novi parnik na dva vijaka "Maktha Washington". ŽSGULAKNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN Rt >a! spo£-&] *&VfcCUiu ujv, p*.iOurt>dJ ; o» t v« vijaka imajo bresi*un;, • brtojav: ALIOS, LAURA. MAHTOTA WASHINGTON . ARGENTINA. V aianedh maja in jnnlja se bodete igori} uvtieiema toudojjm trmill* le tva droga dot« ICwMMlijistkiv tomimkttt H!,:razrtCsi Ji: UBS5IA......................................... LJUBLJAM...................................... ZAGREBA--KABLOTCA. ! IL &AZ2LBD do TROTA aH RflKli___ Phelps Bros. & C*., Gen. Agents, ...........$50.00, $55.00 ia ?"WsBt:ln*ton Street, K EV $31__ $31.60 $31__ $33.20 $32£ft $€0— vgrY Jugoslovanska talno rporirnnn dne 24. januarja 1901 ▼ državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKE: nUMK MED06, predsednik, »483 Ewia® Are., S*. CVirsgn, HL rVAN GEKM, podpredsednik, P. O. Box §7, Braddoek, Pa. 8S*. L. BBOEtCH, glavni tajnik, P. O. Box 4M, By, IGml •Cm KERŽIŠNIK, pomožni tajnik, L. Box 18), Roek Bpra^ Wyo. rriK OOVŽE, blagajnik, Box 106, Ej, Minn. NADZORNIKI: AliOJZIJ VTRANT, predsednik naČBonega odbora, Cor. 10tk Are. 8k, Bo. Lorain, O. (TIK PBJMDŽIO, invi nadzornik, P. O. Box Ml BreUtk, Mima. MIH AT. KLOBUČAR, tretji nedaornik, 11» — 7tb St., Calami, Box 198, POROTNI ODBOR: IVAN KERŽlfiNIK, Predsednik porota e«a odbora, P. O Pa. IVAN N. GOBAR, drugi porotnik, 5912 Butter St., P*4sb«f, Pa (▼AN MERHAR, tretji porotnik, Box 86, Ely, Mina. adramik, DR. MARTIN J. IVEC, 711. N. Cttea*, St. Joliet, IH. Kn^enrma draštra naj blagovolijo pošiljati th ^mt«, * **mgm listine na glavnega tajnika: GEORGE L. RROZICH, Box 494, Vkr, Mam, po svojem tajnik« in nobenem dragem. Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajev?« Mtri aa Uagajaika: SGKN QWXE, P. O. Box 106, Ely, Minn, po svojem sasUpniku in nobe-*mm dsngHii Zastopniki krajevnih dmftev naj pošljejo doplakat vsake •oftOjetve feadi na glavnega tajnika Jednote. Tee pntošbe od strani krajevnih drnštev Jednote ah posamsastkov •aj se^paliljajo aa predsednika porotnega odbora: IVAN KERttfiNLK, Bnrdine, Pa. Pridejani morajo biti »•^Hfrri podatki vsake DroŠtveao glasilo je "OLAfl NAKODA." Drobnosti. kranjske novice. V Ameriko. Dne 16. marca se je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 62 Slovencev in 21 Hrvatov. Vlomilci pri Jebacinu v Ljubljani — oproščeni. Nedavno smo poročali med kranjskimi novicami, da pride pred porotno sodišče v Zadru družba vlomilcev, ki je poleg mnogih drugih izvršila svoječasno tudi vlom pri Je-bačinu v Ljubljani. Po sedemdnevni razpravi, ki se je končala v ponde-Ijek 15. narca, so bili obtoženi sicer aaradi aekterik drugih dejrfnj obsojeni, a glavna zaradi vloma obtožena osamljeno* Koren in Jedrejčič sta bila od te obtožbe oproščena. Razsodba je vzbudila splošno sen za -aijo. Ujel ee je. Nedavno je bil v nekem ljtrttljanskem hotelu ukraden najem-ščeko Francetu Jurkovičn površnik ▼ lete rem je imel tudi kukalo. Stražnik je kot osumljenca aretoval 23 let starega vaganta Rudolfa Batiča iz Gorice, kterega so že podnevi videli stikati po hotelu. Pozneje je pa našel dninar Ivan Hribar ukradeni površnik s kukalom v Janez Trdinovi ulici. Ko so potem primerjali Ba-tičeve čevlje z v snegu se nahajajo-Šimi vtiski stopinj in so bile te slič-ne BatiSevim, so ga izročili dežel-temu sodišču v preiskovalni zapor. Pri pogrebu svojega prijatelja umrL Matija Capuder, po domače Novakov je nesel v Domžalah z drugimi nosači umrlega Franc Pavlita, po domače Prepelčka, na pokopališče. Prišedši v cerkev, so nosači postavili krsto na tla, kar se zgrudi no-•ač Matija Novakov na tla in umre. Takoj so Matijevo truplo prenesli v mrtvašnico in je bil tako Matija prej na pokopališču, kot pa njegov prijatelj, kterega je malo prej nesel h pogrebu. Za odpovedano ljubezn. Nedavno je neka služkinja v Ljubljani pismeno odpovedala svojemu ljubimcu, nekemu vojaku, ljubezen. To ga je tako greblo v srcu, da se je nad njo maščeval in sicer, ko jo je nekje dobil v pest, ji je ljubezen splačal z bankami ter jo lahko telesno poškodoval. Mož se bode pač poučil, da se "košariee" tako ne maščujejo. Umrl je v Postojni bivši mnogoletni igralec in režiser slovenskega gledališča Josip Gecelj - Kocel. Pokojnik je bil v družbi s Fr. Smidom, Marijo Podkrajškovo, Josipom Nol-iijem in I. Kajzeljem eden ustanoviteljev slovenskega gledališča in mnogo let tudi njega glavni steber, zlasti potem, ko sta ftmid in Nolli zapustila slovensko gledališče. Iz Ljubljane je Gecelj po veliki gledališki kri/.i okrog leta 1888. prišel v Zagreb k gledališču in se je potem preživljal v drugih družbah. Nastopil je pač še tudi pozneje na ljubljanskem odru, vendar le mimogrede. Osuševanje barja in poglobi j en je Ljubljaničine struge se prične tega j meseca. Najpryo poglobe Gruberjev kanal, kar bo trajalo kaka štiri leta, nato sledi delo v glavni Ljubijaniči-ni strugi. PRIMORSKE NOVICE. Tujci v Opatiji. Dne 11. snšca je bilo v Opatiji z novodošlimi gosti vred 2815 tujcev. Roparski napad. Neznani lopovi so napadli 16. marca zvečer okoli 8. ure v ulici Rossetti v Trstu Karla Gemer iz Ljubljane, mu vzeli iz žepa 40 kron in srebrno uro z verižico ter zbežali. Z nožem je napadel 16. marca v Trstu N. Macella neko Marijo An-drioli z namenom, da ji razreže ves obraz, kar je priznal, češ, ker lju-bimkuje z njegovim očetom, česar on ne more trpeti. Policija ga je zaslišala in izpustila. _ Za olajšanje ljudske bede je dovolilo ministerstvo okrajema Koper in Pulj 50.000 K, Poreč in Pazin 70 tisoč kron, Lošinjn 10.000 K in Vo-loski 20.000 K. Izpred sodnjje v Gorici. Volilne sleparije so bili obtoženi 271etni Romeo Mazzurini, magistratni diurnist Ivan Montico, 26 let star, kovač, in 531etni kurjač Josip Rusjan, vsi iz Gorice. Obtožba pravi, da so lani ob deželnozborski volitvi iz splošne ku-rije hoteli voliti v raznih krajih na imena drugih oseb. Montico je bil oproščen, druga dva pa sta obsojena vsak na 4 dni zapora. Umrl je na eesti v Gorici 561etni Boštjan Herman z Banjšic. V bližini vojaškega oskrbovališča na Verdijevem Tekališču mu je prišlo slabo, zgrudil se je na tla ter ostal mrtev. Prenesli so ga hitro na dvorišče vojaškega o«skrbovališča, kjer sta dva zdravnika, vojaški in dr. Pitamic, konstatovala smrt. Zadela ga je kap. V žepu pri Hermanu so dobili 9 K. Truplo so prenesli v mrtvašnico. Pokojni je stanoval na Placuti. Smrtna kosa. Dne 17. marca ponoči ob 1 je umrl v Vipavi Josip Zvo-kelj, tamkajšnji posestnik in občin, odbornik, v 58 letu ssvoje starosti. Na hribu blizu Ronk so dobili mrtvega 80 let starega pastirja. Bil je ves opečen. Najbrže se je grel, pri tem morda zadremal, pa ga je zajel ogenj, da je omagal in umrl. Ovce so prišle same domov. Ustrelil ae je v sence iz revolverja 35 let stari prekupčevalec Matija Šorli v Žabčah pri Tolminu. Baje je bil v denarnih zadregah. Krvav spopad v tržaški zastavljalnici, Dne 16. marca zjutraj je bivši mestni redar Henrik Persič otetr.lil in težko ranil uradnika tržaške zastavljalnice Henrika Sblattero. Vzrok: svobodna ljubezen Sblattera in Peršičcve ločene žene. Napadalca so prijeli in, ker se je obnašal kakor blazen, oddali opazovalnici za umo-bolne. ŠTAJERSKE NOVICE. Umrla je v Tepanjskem vrhu bi. Konjic mati marib. profesorja Frana Jerovška. pocestnica Marija Je-rovšek. Pobegnil je iz Slov. Bistrice "pisar notarja Wisthalerja, Weutz — Bevc. Ponarejal je podpise in jih s pomočjo uradne štampilije legaliziral ter ogoljufal graško "Samopomoč" za ' 1000 kron. Ušel je baje na Hrvaško ali Srbsko, pravijo pa, da bi bil bo- ' lje sprejet na Pruskem. T »P je zadela 69 let staro Pogorei-čevko, taščo zavednega Slovenca Uršnika pri Sv. Primoža nad Mato. Ponoči je vstala ter £e zgrudila pri priči mrtva na tla. Drugošolec ustrelil svojega inštruktorja. Iz Celja se poroča: Dijak drugega gimnazijskega razreda Eng. Sokol je na Bregu pri Celju ob 1. uri popoludne po nesreči s puško ustrelil svojega inštruktorja tretje-šolca Czempyreka. Dijaka sta se na podstrešju učila streljati. KOROŠKE NOVICE. Radi snega se je obeeiL Iz Beljaka poročajo, da se je v Gorenji Beli o-besil Mihael Pogrlic, ker se je ob velikem snegu tako razburil, da se mu je pričelo blesti in je trdil, da veliki sneg pomenja konec sveta. Poroka na smrtni postelji. Tereza Wittek iz Beljaka je poklicala vsled rapidnega hujsanja bolezni svojega ženina akordanta B. Pole iz Ronki. Ko je došel, so izjavili zdravniki, da bo v kratkem umrla, na kar je zahtevala ona poroko, ktera se je tudi ob smrtni postelji izvršila. HRVATSKE NOVICE. Ukradena hranilna knjižica. Posestniku St. Pšenieniku v Zagrebu je bila ukradena hranilna knjižica za 600 kron, kar je k sreči takoj opa^ zil in hranilnico obvestil. Drugi dan v jutru pa je prišla s knjižico po denar njegova služkinja Stromer, ktero so takoj izročili policiji. Služkinjo so za čas preiskave izpustili, ker ima dva otroka, kojih eden je še dojenček. RAZNOTEROSTI. Orožniki roparji. V vas Radomsk na Ruskem Poljskem se je pripeljalo 10 orožnikov in dva orožniška častnika. Javili so županu, da bodo izvršili nekaj hišnih preiskav. Orožniki so res hodili po vasi, vzeli seboj ves denar in dragocenosti prebivalcev ter se odpeljali. Lahkoverni župan je kmalu nato izvedel, da so bili to — preoblečeni roparji. Svojo rodbino umoril Na pljučnici bolnemu kmetu Nachado v vasi Albaderleyo na Španskem se je zimedlo. Zagrabil je revolver in ustrelil svojo ženo, svojo mater in svoji dve hčerki. Nato je bežal na polje in toliko časa letal okolu, da se je mrtev zgrudil. S svedrom rešil kravo. Zelo lepa, draga krava mizarja Ginterja v Hajncdorfu je požrla repo in bi se kmalu zadušila. Telefonsko pozvanega živinozdravnika ni bilo doma. Ginter je vzel sveder, ga zavrtal v repo in izpulil repo iz vrata, kakor se izpuli zamašek. Zastmpljenje od mrliča. 181etna hčerka lika Kordi v Budimpešti se je sklonila predno so pokrili krsto umrle ji matere še enkrat k njej in jo poljubila. Naenkrat ji je postalo slabo in je bila mrtva, predno so mater pokopali. Zdravniki so dognali, da se je zastrupila s poljubom mrtve matere od ktere je vdihnila mrliško zastrupi jen je. Italija v Jadranskem morju. Pred 2 letoma je postavila Italija v lagunah okoli Marano postajo za toipe-dovke. Sedaj pa hoče napraviti v Benetkah točko za vojsko in mornarico. Potrebna dela se vrše. Potem pride na vrsto Brin diši. Italija hoče biti gospodarica v Jadranskem morju. Veleizdajstvo v mašni knjigi. Ogrski škof Parvi je zaplenil slovaško mašno knjižico, ker se mn je zdela pesmica "Marija zaščitnica Slovakov" veleizdajna in nevarna. Grozovito krvodejstvo. V Pisanu je napadel 601etni Turi posestnika Benauta, ki mu je odpovedal službo. Ustrelil je njegovega svaka dr. Chri-stana, zabodel Bena-jtovo ženo in zadal z bodalcem več ran Benautu. Nato je letel domov po puško. Ko se klal s sekiro glavo. Kmeta Bosca, ki ga je hotel prijeti v družbi kmetov in orožnikov, je ustrelil. Morilca še niso dobili. NAZNANILO. Društvo Marija Zvezda št. 32 J. S. K. J. v Black Diamond, Waslu, je sklenilo na redni seji dne 21. sušca t- 1., da vsaki član tega društva, kteri izostane od treh sej zaporedoma, plača 50 centov kazni v društveno blagajno, izvzemši oddaljenih Članov. Torej naj vsakdo pazi, da ne izocfpjn brez upravičenega vzroka. Objednem se pa vabi vse člane, da se udeležijo sejo. ki se bode vršila dne 18. aprila, ker se imajo rešiti važne stvari; toraj naj vsak pride, da ne uode potem nepotrebnega govorjenja. Gregor Porenta, I. tajnik. ZJGT~ ANGLEŠČINA IN LEPCFI8JE v 3 do 6 mesecih. — Lahka metoda Pojasnila daje: < Slovenska korespendenčna šola. Box 181, Station B, Cleveland. O (18-3—17-4, Sx n t) Štrajk t Buffalo. Buffalo, N. Y., 2. aprila. V tukajšnjem mesta so pričeli štrajkati kleparji. Njih število sicer ni bal veliko in ne seza v tisoče, toda vsled njih mora počivati na stotine drnzLh delavcev, kterih delo je pred vsem odvisno od kleparjev. Štrajkarji zahtevajo, da se jim poveča plača za 50 centov na dan, tako, da bodo pri osemurnem dnevnem delu zaslužili po $4. Za Vlelo ob nedeljah zahtevajo dvojno plačo. Konštablerji ustrelili premogarje. Pittsburg, Pa., 2. aprila. V pre-mogarskem mestecu Harwick, 15 milj daleč od tukaj, so včeraj konštablerji streljali na črnogorske premogarje, kterih štiri so ustrelili. Jeden Črnogorec je obležal na mestu mrtev, jeden je smrtno ranjen in tu-cji oba druga sta dobila težke rane. Njih prijtelji so se zavzeli za njn in so ju odnesli na varno. Konštablerji naznanjajo, da so skušali Črnogorca Miloš Jaloviča aretovati, toda takoj so prišli na lice mesta njegovi prijatelji, kteri so ga oprostili. Ker ga pa potem niso hoteli izročiti konštablerjem, so pričeli slednji na nje streljati. Kasneje je prišel šerif na lice mesta, in je Jaloviča odvedel v zapor. POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino pozdravljamo Alojzija Plahtarja, Pavla Oblaka in njegovo družino v Cleve-landu, 0., Franja Slabe in njegovo soprogo in vse naše prijatelje. Pozdravljamo tudi Lovrenc Ponikvarja in njegovo ženo, kakor tudi Ivana Čož v Coloradu. Vsem obilo sreče in na svidenje! New York, 1. mal. travna, 1909. Fran in Ivana Krašovec. Ivan Suhadolnik. VABILO k PRVI VELIKI PLESNI VESELICI, ktero priredi društvo sv. Jožefa št. 86 J. S. K. J. na velik ponedeljek 12. aprila 1909 v prostorih sobrata Josipa Šnelerja v West Jordan, Utah. Tem potom najvljudneje vabimo vse člane omenjenega društva, kakor tudi vse rojake in rojakinje ter vsa bratska društva iz West Jordan in Murray, Utah, ter okolice, da se te naše prve veselice polnoštevilno udeležiti blagovolijo. * Začetek ob 9. uri dopoludne in bo trajalo do 9. ure zjutraj druzega dne. Plesni znak stane 25 centov. Vsi, kterih ne veseli ples, so vstopnine prosti. Za izvrstno zabavo in dobro postrežbo skrbel bode odbor. Fran Malovič, I. tajnik. (1-3-4) ŽENITNA PONUDBA. Mlad vdovec z nekaj premoženjem želi se seznaniti s Slovenko, bodisi z dekletom ali tudi ne prestaro vdovo poštenega značaja. Samo resne ponudbe s sliko, ktere se na zahtevo takoj vrne. Naslov pove: Upravništvo "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (2-5—4) NAZNANILO. Iščem mojega bratranca ANTONA JENKO; doma je iz Trnovega na Notranjskem. Imam mu poročati o neki važni zadevi, zato prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali naj se sam javi. — Frank Beniger, P. O. Box 65, Herminie, Westmoreland Co., Pa. (31-3—3-4) Kje je FRAN LUZARf Še meseca avgusta lanskega leta sem prejel od njega pismo iz Nome, A1««** Pisal sem mu dva pisma, pa sta mi oba vrnjena. Zato prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. — John Rosenštain, 2708 W. Walnut St, Indianapolis, Ind. (2-5—4) mladeniol vojaki, pozor 1 Bliža ee pomlad in z njo exoftne vaje. Da ste prosti vaeh skrinj, da se bodete vračali v domovino a lahkim areem, da se vam ne bode treba, prišedši v svoj dom, seznaniti s trdo "prično", vam svetojemo, da se obr nete na nas, proti mali odškodnin' vam preskrbimo vse, napravimo proš njo, odpošljemo na pristojno mesu in skrbi ne bodete imeli! Da ne bode nepotrebnega pisar* nja, vas prosimo, da nam pošlje t' svojo vojaško knjiiieo in nam nave dete, kedaj šelite zadostiti svoji to jaški dolžnosti Vse drugo je naš* stvar. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt St., New York, N. 1 Muzej na čast Tolstemu nameravajo ustanoviti nekteri roški pisatelji in znanstveniki. / Trenčinake toplice je kupil princ Filip Schanmburg Lippe za 24 milijonar kron. Anarhisti na Češkem. T zaprli tri anarhiste, ki so v cerkve. 82 Cortlandt Street, New York, N. V. Podružnica ©104 ST. CLAIR AVE. IV. E., CLEVELAND, O* Denapjž pošiljamo na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari krai t. ,c _ - do iz dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar ae še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandane« tisoV krat čuie od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesla ve hranilnice ali poso-•iilnice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teke od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje* m pcjake, !! v ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi o> brzimi poštnimi paraiki- Vsakdo naj si izbere jednega _ izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod našlo vom "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi kdaj pride v New York ip na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da In nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega čioveka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotreh-ih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Vorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še prs dajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno. FK.VN li K v t). Bvstrljski denar kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Tz. ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. ImašL iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo Ne prezreti! Imateli v staro domovino komu Itako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno aarejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrnk na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, 4a ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne. PRO si namenjen zeno, otroke, ali pa aoioo nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ Človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zaneiljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduči-mo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč. KRITIČNI TRENUTEK. Ko zboli član družine, je potrebno hitro določiti, kaj naj se igodi. Le v slufiajm nerednih prebavljalnih organov, ko človek nima slasti do jedi in je telo oslabelo, ni kritičnega trenutka, ker vsi vam o, da JOSEPH TBINEB'S H Trinerjevo ameriško elixir grenko vino ItCCISTCRCD Je najbolj zanesljivo sredstvo, ki hitro in gotovo ozdravi. Trinerjevo vino blagodejno apttva na živce trebuha in drobovja, ter poveča delavnost teh organov, da se uporabi vsak koristen del hrane ter spremeni v zdravo kri; zajedno odatranja iz teleaa nepotrebne dele« hrane Kadarkoli je slast do jedij slaba s« čutite trudne je vaše spanje nemirno • je vasa obrazna barva bleda je priiel čas, da rabite TRIMO (MIMO ELIXIR GRENKO YljlO, ker uredi res prebavljalni sistem. Trinerjevo vino oravna prebarljanje, dela kri čiato, obrasne barvo zdravo, močno telo in energično mišljenje. Rabite ga pri vaeh težavah prebavljanja. Po lekarnah. U. S. Varstvena številka 346 garantira za čistost. Joseph Triner, 616-6:2:2 South Ashland Avenue, CHICAGO, 111. Neprecenljiva je Trinerjeva slivovica in borovička. Vprašajte pri vaših t*-"* L;-. V padlšahovej senci Spisal Karol Maty. ČETRTA KNJIQA. V balkanskih soteskah. (Nadaljevanja.) • .»* "Jeli on bogat t" "Ne. Toda ona je najlepša deklica v Rumili." fhri tem zamahnem z roko po zraku in rečem: "Danes je vroče!" "Tam je vroče!", mi odgovori on in zapreti s pestjo proti smeri, v kterej mora biti Džnibašli. "Bil sem pri njenem očetu, toda pokazal mi je vrata." "Ali bi vam najlepša deklica v Rumili tndi pokazala vratat" "Ne. Vsaki večer se vidiva in govoriva." "Tajno T" "Da, kajti drugače ni mogoče." "Kaj pa je njen oče?" "Pek in barvar. Njej je ime Tkbala. (Osrečevalka)." "Kako krasno ime! Želim, da bi se na vas obisrtinilo vse ono, kar anači to ime." "To se bode tudi zgodilo, kajti to je Alahova in tudi moja volja. Njena mati je naša zaveznica." "Hvala bogu!" "Da. ona nas čuva. kadar se sestaneva, dočim oče spi. Alah jej za to dodeli dolgo življenje in obilo vnukov! Stari naj pa žveči česen in pije črnilo, dokler ne sklene postati moj tast!" "Potem ga lahko rabite za posodo, ako vam sedanja zaloga poide, kajti potem bodete morali zopet pisati izreke iz kurana. Kje pa biva jezni oče tako krasne hčerke?" "V Džnibasli." "To vem, toda v kterej hiši?" "Ako pridete od te strani v vas, potem je peta hiša na desno. Pred hišo vi-; I<»se:io jabolčno pecivo, rumena rokovica in rndeča nogovica v znak. da je Bo^ak barvar in pok. Čemu pa povprašujete po njegovej hiši?" "Rad bi pridete od tu v Kabač, potem je naša hiša peta na desnej. Koča je le mala, kajti moj oče je bil siromašen pastir. Mati je še živela, ko sem odšel v Meko. Potem je usmrrla in kmalo za tem je zadel očeta mrtvoui Sedaj n more gibati nijednega uda in tudi govoriti ne more. Kljub temu pa neprestano prosi Alaba, da bi ga rešil tega sveta, da mi ne bode več v nadlego. Jaz pa molim tajno k Alahu, da mi očeta še dolgo ohrani. Očeta in mater imamo na svetu le enkrat. Ko pa um to, potem je dobilo pokopališče najboljši del otroka, kajti nijedna duša na svetu mu ni tako naklonjena, in tako zvesta, kakor duša starišev. Ko sem bil še majhen je prišel k našej koči nek starček, ki nas je prosil prenočišča. Dobil je ležišče, imleko in kruh, kajti več itak nismo imeli. Tedaj sem nekaj storil, tako, da se je mati vjezila. Vsled tega je starček vzel iz žepa listek in svinčnik. Bil je katolik, in dasiravno ni razumel turškega jezika, mi je napisal nekaj iz svojega svetega pisma in mi priporočil, naj se naučim te besede na pamet, ktere naj nikdar ne pozabim in po kterih naj se vedno ravnam. Oni listek sem nosil pri sebi, dokler se ni popolnoma raztrgal in zginol; toda besede ' so ostale v spominu in v srcu vse do današnjega dneva in tu bodo tudi ostale, dokler me ne odpokliče angel j smrti." "Kako so se pa glasile te besede?" "Glasile so se: "Bir gec cevklen-ar babaji, bir gec itaatetmec, kar-galar onu kacarlar irmak jakinda. gendž kartalar onn jutarlar." Tu >e pravi po naše: "Oko, ki zaničuje svojega očeta, in ki neče slušati svoje matere. in>do krokarji ob potoku izkljuvali in njih mladiči je bodo povžili." Urarju in knjigotržcu {»odam des-nico in ga vprašam: "Vi toraj ljubite svojega očeta?" ' "Efendi, čemu vprašujete? .Teli na svetu kak sin, ki bi svojega očeta ne ljubil? Zamore li otrok pozabiti na svoje stariše, kterim se mora za vse, kar ima zahvaliti?" "Prav imate. Moje vprašanje je bilo povsem odveč. Morda obiščem vašega očeta in potem mm napišem tudi nek verz, kakoršen je oni, kterega vam je napisal stari katolik. Tn ako se izpolni želja, ktera se je sedaj obudila v mojemu srcu, potem upam. da mi bode mogoče njemu in vam napraviti veliko veselje. Ostanite doma. da vas najdem, ko pridem! Alah juselimak — Alah vas obvaruj!" "Fi aman Alah — v bolje varstvo!" odvrne Ali in pritisne ponujeno mu desnico na svoje Čelo. Potem okrene svojega konja na desno in odjezdi. Za Alijem gledam, dokler ne zgine za grmovjem in potem nadaljujem svojo pot. Nisem še daleč jezdil, ko vidim, da na tleh nekaj leži, kar v tem kraju ni pričakovati, namreč prava in povsem pravilna zemlja, rujava velika žemlja, ktera se je delila v osem slabo pečenih žemelj. Te vrste pecivo je prišlo iz srednje Evrope v Turčijo, vsled česar ga imenujejo v Turčiji "frandžela" ali "frankovski kruh". Razjašim in poberem pecivo, koje me spominja na domovino. Kaj naj počnem z žemljo in ne da bi pri tem kaj mislil, odlomim komadic ter ga pomolim konju. Kaj tacega še nikdar ni videl; toda to ga nikakor ne moti. Naj se li pecivo imenuje po turški čas etmek ali frandžela, ali po angleški roll, francoski pain blanc, italijanski pieeofi pssri, poljski bu&ain pezeima, srbski pietenica in romanski pane albe ali roški bulka, kakor jo imenujejo todi v iatočnej Poljski — konj na to ni THitfl Povohal je kruh is potem and potegne iz roke vse pecivo. (Dalje prihodnji*.) Zdravju najprimernejša pijača je L-BI-SY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. L^elay pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh bolJSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri flea. Travniku--ju 6192 St. Clahr Ave. N.E. kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. GompagniB Generale TransaiMip (Francoska parobrodna družba.} 4&EKTNA QBTA DO HAVRE, PARIZA, SVIQE, INOMOSTA IN UUBL* Postni parniki so:* Pro .ence" na dva vijaka...................14,200ton, 30,000 ko cms«'t o>s La Savoie" La Lorraine*' La Touraine" La Bretagne" La Gasgogne' ......12,000 .......12,000 ......10,000 .............8,000 ......8,000 25,000 25,000 12,000 9,000 9,000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl Street, Chesebrough Building. t?armiki adplajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob iu. « 3 snolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. * •LA LORAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE. •LA TOUR A TRE •LA LORRAINE «. aprila IMS 11. apx. UN B2. aprila 1»* 29. apr. li* a. •LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA T0URAINE •LA LORRAINE •LA PROVENCE 11. Mf M. maja IMC 27. maja UN 3. junija IMS 10. junija 1909. POSEBNA PLOVTTBA. Parnik "LA GASCOGNE" na 2 vij aka odpluje dne 10. aprila, 1909. , Ifenifiui b cresOo sasnam&vani immja *»» rvm M* W. Kozminski, gener^im agem w 71 Deaborn St., Chk wcr - Jamčeno po W. F. Severa Co., v smislu vladinega sklepa glede čistoče jedilnih in zdravilnih priprav z dne 30. rož. 1906. Izrabite 11 kričistilea ? To vprašanje stavimo našim prijateljem v spomladnem času. Vemo, da boste odgovorili, da ga rabite. Vsi ga potrebujemo. Rabimo nekaj, ki bi čistilo in ob enem zdravilo in krep-čalo kri. Boljšega zdravila ni za tako stvar kakor je PiRUHE pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem t staro domovino in to seveda naj raj še v tovem denarju,tarpa najhitreje, najvestnejeic> najceneje preskrbi FRANK SAKSER CO., 82 Cortland St., New York, N. Y. -P odružnica :- 6104 St. Clair Av., N. E., Cleveland, O. K rici^stilec. To je pravi krepčalec krvi ter je dobra čistilna tonika. Odstrani vse neČistine, okrepča kri, ki je tekočina življenja za vsako življenje, prepreči in celi vse odprtine in rane ter oživi ves sestav. Zoper vnetja kakor bolečine v grlu, bule, otekline, rane in druge nerede, katere provzroči slaba kri. Cena $i.oo. Cital je našo knjižico in Almanah. *'Zahvalj njem se Vam za dober svet. Počutil sem se jako slabo, nisem mogel delati tudi ne piti, trpel sem na neprebavnosti ter sem btl ves pobit. Primerilo se mi je slučajno, da sem dobil v roke Vašo knjižico in almanah ter sem čital o 8everovem Kričistilcu. Po rabljenju dveh steklenic tega zdravila sem se prec bolje počutil. Imel sem tudi . Po rabljenju dveh kosov Vašega mila je ista popoU Čemu bi drugam segali, ako Tam Vaš rojak najboljše postreže ? Sedaj pošiljamo 100 kron avstrijske veljave za $20.55]' s poštnino vred. Važno, Važno. Važn o Važno, rano na obrazu noma izginila. JOS. BUDZIK,^ 31st & H Str., So. Omaha, Nebr. $13.00 prodaji: sk v vseh lekarnah VPRAŠAJTE SAMO ŽA SEVEROV A* Neredi prebavnih organov. V vseh slučajih želodčnih neredov ne glede odkod da prihajajo je najbolje, da rabite SEVEROV ŽELODČNI GRENČEC. ki je neprecenljivo zdravilo in krepčilo. Odzdravi v neti e želodčnih sten, uredi delovanje, popravi nerede v probavnin celicah ter prinese zdravje v Želodec. Posebno dobra tonika za starce. Cena $oc. in $i.oo. Kronični katar v mehuru. Kronični katar in razne bolezni mehurja se prav hitro ozdravi pri rabljenju dobrega zdravila, ki je SEVEROVO ZDRAVILO ZA , 0BIST1 IN JETRA. Rabi se že dalj časa. Odstrani strup od sestava in uredi obisti. Najboljše zdravilo za hrbtobol, boleče in pogosto odpuščanje vode in vse nerede jeter in obisti. ra za gospode (18 size) 30 let jamčena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena z 15 kameni.....................^lO.LWJ z 17 kameni...... ...............$15.00 Ravno take vrste nre za gospe bolj male (size €) z 15 kameni kolesovjem Elgin alt WalUiam Za blago jamčim Priporočam se za naročbo, k^jti zgornje cene so samo za nekaj časa. /VI. Pogorele, 1114 Heyworth Building, Chicago, Naslov /a knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield. Mich. 111. Važno. Važno, Važno. Važno. NE JEMLJITE PONAREDKOV. ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA Marija Grill Prodaja belo vino po..............70c. gallon " črno vino po.............50c. " D rožnik 4 galone za....................$11.00 Brinjevec 12 steklenic xa...............$12.00 ali 4 gaL (sodček) ta..................$16.00 Za obilno naročbo se priporoča MARIJA OR1LU, 8308 St. Clair Av.., IN. B., Claveland, O i i t i » » I i JOHN KRAKER EUCLID, O. METANJE PARNIKOV. Sledeči pemiki odplajfcjo is NEW YORKA: ▼ HAVER 8 aprila..............La 15 aprila............La 22 aprila .............. La 29 aprila ............La T« 6 maja .............. La LozraiM 13 maja ..............La 20 maja .............. La 27 maj* .............La 3 junija .............. La 10 junija ............ I* 17 junija .............. La Savo* 34 junija ............ La Larraia«< V B&EUEN. (■evwenamikl Lloyd.) 13 aprila......Khm.tprin* Wdheha 20 aprila----Kronprinzeain Ceetbe 27......Kaiser Wilheim der Gi ▼ HAMBURG. (Hamburg Am. Umi) 10 aprila ................ Amerika- 17 aprila ............... Cleveland 21 aprila .........President Grant 24 aprila Kaiserin Anguata Victoria 29 aprila ............ Dsmteahlani 13 marea............. Philaddpfcia V SOUTHAMPTON. (Amarieaa Lina.) 10 aprila ............ Philadelphia 17 aprila ................ St. Pasi 24 aprila .............. New Ymk 1 maja ................. St Lum* 8 maja .............. Philadelphia 10 aprila 17 aprila 24 aprila T ANTVERPEN (Rad Star proga) Kroonland . Lepla*« WHITE STAR LINE (V Southampton.) 7 aprila ................ Majertae 14 aprila ................ Oeeaaie 21 aprila ................ TeutoaW 28 aprila ................ Adriatic 5 maja .................. Mijwfc 12 maja ............... 19 maja ................ 28 maja ................. AdriaMa T ROTTERDAM. Holland Amar. Um) d aprila ................ PeaMbeo- 13 aprila ............... Keoriam 20 aprila .............. Rotterdam 27 aprila ............... Priporoča rojakom svoja isrzatai VINA, ktera v kakovosti nadkrilja jejo vsa draga ameriška vina. Rodeče Tino (Concord) pmdaju po 50 centov galono. Belo viae (C« tawba) po 70 eentov galono. NAJMANJŠE NAROČILO SA TI NO JE M CrALON. BBXNJEVE0, aa kterega »em im portiral brinje iz Kranjske, velja iS steklenic sedaj «13.00. TROP2KO VBC $250 galona. DROŽNTK f2.7t g'Jo na. — Najmanj" za Egs- nje so 4% galone. Naročilom j« prMiti teac. Za obila naročila se pf4>e»o4a JOHN KRAKER, Euclid, Okle VAŽNO ZA SLOVENSKE PARMEBJE! Vsled zahteve nekterih rojakov naroČili smo zopet v Ljubljani večje število pravih domačih kos, ktere imamo sedaj v zalogi, in sicer dolge po 70 in 65 cm. Na razpolago imamo tudi pristne domače brusilne Kamne (osle) ter klepalno orodje. Ker je bilo letos vprašanje po tem blagu tako veliko, da nismo zamogli izvršiti vseh naročil, svetujemo vsem onim. da se že sedaj preskrbe s tem orodjem za prihodnje poletje. Glede cen pišite na: FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ZA KADILCE! Prodajam cigaretni tobak pot-trii ne prosto po sledečih cenah : Mitteifeiner Tur-kisener 26 h (drajcener) po 13 rt. Feiner Herzegovina 54 h. (zipcener) po 17ct- Posebne cene ra prodajalce. Zaloga avstnj. bosniš. in here, tobaka. A. Logar, 26 E. 119. St., New York. POZOR ROJAKI! Novoiznajdeno garantirano mazilo za pleiaste in golobradce, od kterega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo 1 Revmatizem ali trganje v nogah, rokah in križu Vam popolnoma odstranim. Potne noge, kurie očesa, bradovice in ozebline Vam v 3 dneh popolnoma odstranim, da je to resnica se jamči $500. Uprašajte se pri — JAKOB VAHCIC, P. 0. Box 69, CLETELA1TD, O. Pozor! Slovenci Pozor> ^salonW zmodernim kegljiščem Sveže pivo v sodičkih. in buteljkah fc druge raznovrstne pijače ter unijsk, smodke. Potniki dobe p.i meni čedlk prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovana* SC toplo priporoča Martin Potokar (64 So. Center Ave. Chicago, fft ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! HURMHUIKF bud.V. H..I- I>« I . stf - Jif i I popra^M^rr or ujiiinf cvr.s- » 1 tlpetrc :ii laiir-lni.« V toprkvi r■ -nesljivc ws»kao pcSMe. Kti ser le o»< 16 let tukaj v tem p-'Siu in seča' v sve• jem lastntm dom« V pooravrk vi»-mem kranjske kakoi vse druge harmonike te računam po delu sakorinc «dr zahteva brez nadalinib uoraSar. JOHN WENZEL, 1017 E. €2ad Str.. Oevelm^d, O NAZNANILO. Dobili smo ie več ducatov pratik; prodajamo jih po 10^ komad, dokler nam zaloga ne poide. Objednem pa naznanjamo rojakom, da smo Slo vensko-AmerikanaH Ke-ledar ie razprodati. SLOVENIO PUBLISHING 00, 82 Cortlandt St., New Yerk, N. Y,