Uhaja v Balt dan zjutraj razvea f ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna (tevilka Din P—. lanskoletno 2’--; mo* sečna naročnina Din 20’—, za tujino BO1—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 80-70. 80-69 fn 30-71 Jugoslovan Rokopisov no vračam* Oglasi po tarifi In dogovora Uprava vLJubljanl. Gradišče4, tel.30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24. tel 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. raS.i LfuMfana 1H62L St. 156 Ljubljana, petek, dne 10. julija 1931 Leto II. Pogajanja v Parizu se nadaljujejo Tudi Nemčija mora nekaj žrtvovati in se odpovedati gradnji novih vojnih ladij in »Anschluss«-u — Ministri na potovanju v Pariz in Berlin — Nemški poslanik pri predsedniku francoske vlade — Položaj na borzah in Bazel. sojilo : Državni tajnik Stimson s padalom Ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Stimson je odpotoval v Evropo, da prouči evropske politične razmere. Iz Washingtona je potoval v Newyork z letalom, toda zaradi večje varnosti si je dal opasati padalo. Ameriški državni tajnik Stimson v Rimu Rim, 9. julija. AA. Državni tajnik Združenih držav Stimson je prispel v Rim in se je nastanil v poslopju ameriškega poslaništva. Rim, 9. julija. AA. Danes bo državni tajnik Stimson obiskal ministra za zunanje zadeve Grandija. Popoldne ga bo sprejel predsednik vlade. Rim. 9. julija. AA. Danes ob 6. popoldne je posetil ameriški državni tajnik Stimson Mussolinija. Pri njem je ostal eno uro. Listi poročajo, da sta državnika med drugm razpravljala o vprašanju ameriškega posojila Italiji. Načrti za splošno znižanje vojnih dolgov Washington, 9. julija, n. Ameriški strokovnjaki proučujejo sedaj 2 načrta za znižanje medzavezniških vojnih dolgov. Po prvem načrtu, ki ga je sestavil Edvard Gurley, se morajo znižati vojni dolgovi 50"/» za dobo 30 let, če države dolžnice v istem času znižajo svoje oboroževanje za 50°/» za dobo 20 let. Po drugem predlogu, ki ga je sestavil finančnik Schle-gell pa bi morale znižati države proračune za svoje oboroževanje. Za vsakih 200 milijonov dolarjev takšnega znižanja bi Amerika znižala svoje oboroževanje za 100 milijonov. S prihranki, ki bi jih na ta način USA dosegle, bi se amortizirali vojni dolgovi. Češkoslovaški parlament je odobril novo trg. pogodbo med Češkoslovaško in Jugoslavijo ®eograd, 9. julija. AA. Poročajo iz Prage: Na včerajšnji seji parlamenta so bile izglasovane izpremembe v češkoslovaško-jugoslovanski trgovinski pogodbi, sklenjeni 30. marca t. 1„ ki stopi v veljavo z naredbo z dne 1. julija. Romunski minister za vnanje zadeve potuje Ital*™’ iul‘ia' n- Prihodnji teden prispe v q?.I° na oddih romunski zunanji minister niča. V Italiji ostane nekaj tednov. Nato odpotuje v Francijo. Minister Ghica namerava po-g, 'ti Rim in Pariz, kjer se hoče sestati z zastopniki italijanske in francoske vlade. Nevaren zakon v Romuniji Bukarešta, 9. julija, n. Zbornica je izglasovala nujni predlog bivšega ministra Mihalakea in Podpredsednika nacijonalno kmetske stranke o Prejemu zakona o državnih uslužbencih in izvoru njihovega, imetja. Mussolini pojde tudi v London? Budimpešta, 9. julija, n. Dopisnik lista »Ma-Syar Oszago« poroča iz Rima, da Mussolini ne namerava potovati le v Berlin, marveč tudi v London. Otvoritev novega ogrskega parlamenta Budimpešta, 9. julija, n. Madjarski parlament bo pričel zasedati 20. t. m. Svečano ga bo otvo-ril guverner Horthy. Na prvi seji bodo izvolili Predsednika in verificirali mandate. Dne 2G. L m. se pričnejo parlamentarne počitnice, ki bodo trajale do 20. septembra. Dne 1. avgusta bodo poslanci prejeli plačo za 4 mesece in s teni bo njihovo letno delo zaključeno. London, 9. julija. AA. Pogajanja za izvedbo Iioovfovega načrta se nadaljujejo. Dne 17. julija se sestanejo v Londonu strokovnjaki držav-podpisnic Youngovega načrta- Listi poudarjajo važnost stališča nemške države in vprašanja, ali bo Nemčija vse storila v korist evropskega miru. »Times« pravijo, da je Anglija s sprejetjem Hoovrovih predlogov veliko žrtvovala. Zato morajo storiti druge države isto in to čimprej. List nadaljuje, da so druge države žrtvovale v prvi vrsti za Nemčijo, ki edina dejanski pridobi. Zato druge države pričakujejo, da bo Nemčija kaj storila za evropsko sodelovanje, kar bi gotovo zelo dvignilo njen kredit in pomagalo pogajanjem, ki se prično prihodnji teden, do srečnega zaključka. Nemčija bi morala dokazati, da bo porabila gospodarsko pomoč v izključno gospodarske svrhe. To bi pokazala najlepše s tem, da bi se odpovedala gradnji križarke »Er-lass Lothringen« vsaj za čas enoletnega moratorija. Psihološka vrednost tega čina bi gotovo z daleka nadkrilila korist vojne ladje, ki bi jo zgradila. List nadaljuje, da bi Nemčija z odgo-ditvijo gradnje nove križarke veliko pripomogla k gospodarski obnovi Evrope, ker bi tako pokazala, da ceni pomoč drugih držav. Prav tako bi imelo zelo ugodne posledice, če bi se Nemčija začasno odpovedala procesu gospodarske združitve z Avstrijo. Ta čin bi imel tudi zelo ugoden vpliv na vprašanje »Anschlussa«, ki ga smatrajo nekatere države za sovražno potezo proti Briandovemu načrtu za združitev Evrope. Nemčija je vedno trdila, da se hoče združiti z Avstrijo iz gospodarskih ozirov. Nemčija bo dobila sedaj tako veliko finančno pomoč, na kakršno ni nikoli upala. Na njej je sedaj, da pokaže z odgoditvijo vprašanja avstrijsko-nemške gospodarske zveze, da je pripravljena storiti vse za ustanovitev družine narodov, ki bodo pripravljeni pomagati drug drugemu v resnih in težkih časih. London, 9. julija, d. »Times« in »Daily Herald« izražata v svojih današnjih uvodnih člankih nado, da bo Nemčija v priznanje finančne podpore, ki ji je bila dana, tudi s svoje strani pripomogla k evropskemu sodelovanju. Oba lista dajeta posebno nemški vladi nasvete, naj opusti načrt nemško-avstrijske carinske zveze kakor tudi, da ustavi dražbo oklopnih križark. S takim dejanjem bi Nemčija lahko pokazala, da je pripravljena vsemogoče storiti, da se ustvari evropska družina narodov. London, 9. julija. AA. V torek odpotuje Pariz, kjer bo zastopal angleško vlado na francoski kolonijalni razstavi. Ob tej priliki se sestane s francoskim zunanjim ministrom Briandom. Henderson ostane v Parizu dva dni, nakar odpotuje v četrtek v Berlin, kjer se sestane prihodnjega dne z ministrskim predsednikom Macdonal-dom. Angleška ministra sta pred tedni sprejela povabilo nemških ministrov, naj pri deta v Berlin. Macdonald se vrne iz Berlina v London z letalom 20. julija. Henderson pa bo potoval domov preko Pa riza. Pariz, 9. julija. AA. Predsednik franco ske vlade je sprejel nemškega poslanika in imel z njim dolg razgovor. O sestanku je bil izdan komunike, ki pravi, da je nemška vlada čestitala k sporazumu med Francijo in Združenimi državami. Nemški poslanik je dobil nalog, da uradno izroči francoski vladi besedilo izjave državnega kancelarja Briininga c uporabi Nemčiji prepuščenih zneskov. »Havas« priobčuje komentar o tem razgovoru in pravi, da gre za važen diplo matski dogodek in da so na sestanku razpravljali o možnosti bližnjega sestanka v Parizu med Lavalom in državnim kance-larjein Briiningom. London, 9. julija. AA. Prvo navdušenje zaradi sporazuma v Parizu se je na včerajšnji londonski borzi precej poleglo. Go- spodarski krogi splošno obžalujejo, da so se pogajanja toliko zavlekla. Proti koncu borze je namesto optimizma prevladoval pesimizem, ki so ga še bolj potrdile vesti o finančnih težkočah Nem-je. Včeraj popoldne so tečaji vrednostnih papirjev zelo padli. Iz Nemčije so potegnili zopet 2 milijona funtov šterlingov kreditov. Marka je oslabela in notirala proti koncu borze 20-5 mark za funt. Pariz, 9. julija. AA. Na včerajšnji borzi so narasli za več točk skoraj vsi vrednostni papirji. London, 9. julija. AA. V tukajšnjih finančnih krogih so nastale vesti, da bodo z Nemčijo pogajanja o novih kreditih. »Daily Herald« pravi, da bo šlo na podlagi garancijske izjave nemških industrijcev (ki so pripravljeni jamčiti s 500 milijoni markami) za posojilo v znesku poldruge milijarde. Berlin, 9. julija. AA. O končni ureditvi Hoovrovega načrta naj bi bile dve konferenci. Ena s strokovnjaki, druga pa naj bi bila vladna konferenca. Tukajšnji politični krogi sodijo, da bi zadostovala konferenca strokovnjakov. Njihova naloga bi bila, da urede preostala tehnična vprašanja v okvirju Hoovrovega načrta. Vladna konferenca za ratifikacijo sklepov strokovnjakov pa je odveč. Te sklepe bi mogli ratificirati z izmenjavo not. Nemško časopisje je proti vladni konferenci, kakor jo predlaga Francija, ki želi, naj se razpravlja tudi o političnih vprašanjih. Berlin, 9. julija. AA. Predsednik nemške državne banke Luther bo z letalom posetil London, Bruselj, Pariz in Basel. Tukajšnji politični krogi menijo, da bo to potovanje razpršilo bojazen, da stoji Nemčija pred finančno katastrofo. Listi pišejo, da potuje Luther v inozemstvo, da čimprej dobi 400 milijonov mark eskomptnega kredita, ki so ga dovolile nemški državni banki glavne emisijske banke. Kredit zapade 16. julija. Predsednik Luther bo skušal doseči podaljšanje omenjenega kredita, da prepreči eventualni padec marke. Gospodarski krogi so z napetostjo pričakovali poročilo nemške državne banke za prvi teden, da vidijo, kaka je situacija nemške marke. Vendar se pesimistično pričakovanje gospodarskih krogov ni uresničilo in kakor pravi poročilo, se je kritje novčanic dvignilo od 40 do 44%. Tudi naglica, s katero skuša Luther doseči svoj cilj, je napravila na gospodarske kroge najboljši vtis. Poročajo pa, da je prispel Luther ob 1‘15 zjutraj v London. Opoldne je zapustil London in se odpeljal ob 3. popoldne v Bruselj, odkoder bo nadaljeval jutri zjutraj potovanje v Pariz. V soboto odpotuje iz Pariza v Basel, da se udeleži seje upravnega sveta Banke za mednarodna izplačila. Nemci iščejo veliko posojilo Berlin, 9. julija, d. Predsednik nemške državne banke dr. Luther je odpotoval sinoči v London, kamor je že danes dospel. Tam je posetil nemškega poslanika kakor tudi predsednika angleške novčanične banke, nato pa je še danes odšel v Pariz Dr. Luther išče novo veliko poza nemško državno banko. Kakor znano, je nemška državna banka že pred kratkim časom dobila 100 milijonov dolarjev, ki ji jih je dala reparacijslta banka v Bazelu skupno z emisijskimi bankami v Londonu, Parizu in Newyorlcu. Sedaj pa gre za večje posojilo, ki naj bi rešilo nemško državno banko iz težav, ki jih ima še vedno zaradi odtoka deviz. Vzporedno s tem gre najnovejša kreditna akcija za nemško gospodarstvo. V podporo te akcije je bila včeraj izdana zasilna naredba po § 48 nemške državne ustave. Smisel vse akcije je ta, da je nemška državna banka zaradi odstopa deviz zelo oslabljena in da ne more nemški industriji podeljevati posojil v tisti meri, kakor poprej. To nalogo naj bi v nekem oziru prevzela Gold-diskontbank, ki je postranski institut nemške državne banke in ki naj se sedaj spremeni v banko za preskrbovali je inozemskih kreditov. Ta Golddislcontbank naj bi s pomočjo nemške državne banke in na podlagi garancij, ki ji jih nudi nemška industrija, najela veliko inozemsko' posojilo v višini 500 milijonov in po drugi verziji celo 1500 milijonov mark. To kreditno akcijo za nemško industrijo bodo s posebnim izrazom zaupanja za Nemčijo in njeno gospodarstvo podpirale tudi angleška in francoska novčanična banka, kakor tudi druge velike privatne banke. Nemčija ne bo plačala že sedaj zapadlega zneska Washington, 9. julija. AA. Prihodnji teden zapade prvo pogojno plačilo Nemčije. Tukajšnji vladni krogi so mnenja, da bo Nemčija opustila plačilo zapadlega zneska, čeprav še ni jasno, ali bo ravnanje Nemčije v tem primeru v skladu s pravkar sklenjenim sporazumom s Francijo in Združeno državo. Berlin, 9. julija. AA. Po zadnjih vesteh je nemška vlada sklenila, da ne bo prosila za podaljšanje kredita 148 milijonov mark, ki so ga dovolile zakladnemu ministrstvu pred kratkim nemške banke. Kredit zapade 16. julija. Politični in finančni krogi menijo, da je to posledica pariškega sporazuma v vprašanju moratorija. Dalje poročajo, da ima zakladno ministrstvo dovolj sredstev, da zadosti vsem svojim obveznostim. S tem sklepom je nemška vlada demantirala vesti o finančnih težkočah Nemčije. Tudi Madžari se oglašajo Budimpešta, 9. julija, n. Madjarski tisk se obširno bavi z ameriško-francoskim sporazumom. Listi ugotavljajo, da Madjarska še ni odgovorila na Hooverjevo ponudbo. »Az Est« objavlja poluradno pojasnilo, da namerava madjarska vlada čakati vse dotlej, dokler ne dobi uradnega obvestila o Hooverjevem predlogu. Madjarska se je povsem naravno zavzela nad idejo sporazuma. Sedaj pa, ko so rešili glavno vprašanje — vprašanje o carinskem moratoriju — je postalo aktualno tudi vprašanje o Madjarski v zvezi s Hooverjevim predlogom. V političnih krogih je izzvalo to poročilo precejšnje zanimanje, ker menijo, da je Hoover pozabil na 'Madjarsko. Obisk egiptovskega zunanjega ministra v Rimu Izjava ministra Abdel-Fatah-paše -- Obmejnih sporov med Italijo in Egiptom ni -- Odlikovanje egiptovskega ministra Bini, 9. julija. AA. Zunanji minister Grandi je sprejel v posebni avdijenei egiptovskega ministra za zunanje zadeve Ab-del-Fatah pašo. Po posetu in razgovoru z egiptskim ministrom je Grandi odšel v egiptsko poslaništvo in vrnil obisk. Egiptski minister za zunanje zadeve je sprejel novinarje in jim izjavil, da ga je prisrčen sprejem v Rimu globoko presunil. Vesel je, da se nahaja v prestolnici Italije, ki jo vodi Mussolini v lepšo bodočnost, in ki je poglobila svoje kulturne in gospodarske stike z Egiptom. Rekel je to: »Pri tej priliki izjavljam, da med Italijo in Egiptom nikoli ni bilo spora o zapadni egiptski meji in da to vprašanje nikoli ni motilo italijansko-cgiptskih odnošajev.« Danes bo Grandi priredil v Grandhotelu banket v čast egiptskega ministra za zunanje zadeve. Zvečer ga bo sprejel v posebni avdijenei predsednik vlade. Bini, 9. julija. AA. Italijanski kralj jo odlikoval egiptskega ministra za zunanje zadeve Abdel-pašo z rodom italijanske krone. Zračna linija Rim-Brindisi Rim, 9. julija. AA. Včeraj so slovesno otvorili novo zračno linijo Rim-Bari-Brindisi. S tem je vzpostavljena zračna zveza med centralno Evropo, Atenami, Carigradom in Aleksandrijo v Egiptu. • Hunai&S<č »&ireih novih razmerah, bi ne bilo tako težko. Toda državi in javnosti je predvsem do tega, da se oJirani vse, kar od Kreditnega zavoda za-visi, da se torej ohrani industrijski koncern. Samo zato doprinaša država za zavod tako ogromne žrtve in parlament jii v tem prizadevanju ne stavlja nobene zapreke eamo zato, da hi se avstrijsko gospodarstvo rešilo pred veliko katastrofo. Žalibog pa ta ohranitev industrijskega koncerna Kreditnega zavoda nikakor še ni popolnoma zagotovljena. Vsak dan se ponavljajo vesti, da bo novo vodstvo zavoda, oeeiroma njegov rekonstrukcijski odbor pri-riljen, da to ali ono industrijo, to ali ono tovarno izloči iz nadaljnjega financiranja te jo prepusti njeni usodi, ali da temu in enemu podjetniku odpove stare kredite. Vsak tak korak bi seveda pomenil nadaljnje zapiranje tovarn, nov rapiden porast brezposelnosti, novo poslabšanje sedanjega že itak obupnega gospodarskega položaja, kajti v današnji krizi ne more nobena to-vanna izplačati svojih dolgov, a niti v Avstriji niti v inozemstvu se ne najde denarni zavod, ki bi jo finančno podprl. Pri takšnih okoliščinah bi zlasti za delavstvo pomenilo zelo težek udarec, če bi novo vodstvo Kreditnega zavoda moralo tudi samo en del svoje industrije izločiti iz financiranja. Pa tudi ostale naloge novega vodstva, namreč razdiranje starih službenih dogovorov in redukcija plač, penzij in osobja, ne bodo tako lahke, kakor se na prvi pogled zdi. Izvor vseh teh težav pa je v dejstvu, da propad Kreditnega zavoda ni šele novejšega datuma. Mnenje, da je ta propad zakrilil samo prevzem Sieghardtovega Zemelj-#ko-kreditnega zavoda, ki se je, kakor vemo, izvršil na pritisk Schobrove vlade v letu 1929., ne drži. Če se vrnemo malo v preteklost, bomo našli starejše in večje vzroke za žalostni konec Kreditnega zavoda. Ko je Kreditni zavod prevzemal Sieg-hardtovo banko, ki je bila tedaj drugi največji denarni zavod v Avstriji z drugim naj-večjim industrijskim koncernom, je bil dodobra pretresen že po celi vrsti podobnih transakcij, ki jih je bil izvedel v zvezi 8 prostovoljno ali prisiljeno likvidacijo Centralne banke nemških hranilnic, Prometne bunke, Depozitne banke in drugih »krahira-»ih dunajskih in provincijalnih denarnih *avodov. Boj, ki ga je Kreditni enako kakor Ze-meljsko-kreditni zavod bil v imenu starih, avtohtonih avstrijskih kapitailstov proti vojnim in povojnim parvenijem Boslu, Ca-»tiglioniju in dr., je zahteval težke žrtve. Pa tudi v boju dunajske in berlinske špekulacije proti francoskemu franku Kreditni zavod ni bil tako pasiven, kakor se je zdelo. Zlasti njegovo razmerje do bančne hiše Rotschild je imelo pogostem za posledico, da so se dobre transakcije, ki so se komčavale z dobičkom, knjižile pri Rot-eehildu, medtem ko je neuspele operacije kasiral Kreditni zavod, kjer je izgubo Rot-eehild delil z vsemi svojimi družabniki. Poučeni krogi trdijo, da razmere Kreditnega zavoda že tedaj, ko je gradil svojo sijajno palačo na Freyungu, nikakor niso bile rožnate. Njegova kardinalna napaka pa je bila, da po prevratu ni še o pravem času izvajal konsekvenc iz novega političnega in gospodarskega položaja v srednji Evropi in da si je na vso moč prizadeval svojo akcijo v nasledstvenih državah bivše monarhije se razširiti, na mesto da bi jo polagoma reduciral. Prav ta politika se je vsem dunajskim bankam strahotno maščevala in je bila najbrž eden glavnih vzrokov velikega dunajskega bančnega poloma. Da pa so k propadu Kreditnega zavoda ▼ veliki meri pripomogli tudi razni ravnatelji, ki »o ostali banki dolžni nekrite špekulacijske račune in so mimo tega pobrali od nje ogromne gaže, penzije in milijone dolarjev odpravnin, o tem pač, ne eflore biti nobenega dvoma. —d. Spor med Vatikanom in fašisti »Papeževa okrožnica je polemičen akt« -- Pravice do vzgoje mladine fašizem Cerkvi ne more priznati Rim, 9. julija, n. Papeževa enciklika je še vedno predmel burne polemike. Faši-stovski tisk trdi, da je ta enciklika polemičen akt, ki ga je izvedel papež le spričo neke objave privatne agencije *Radio Na-zionale«. Osservatore Romano« pa zavrača fašistovske liste, češ da je italijanska vlada s poročilom, ki ga je objavila agencija >Stefani«. zavzela striktno stališče o vprašanju, o katerem se vodijo vsa diplomatska pogajanja med njo in Vatikanom. Baš spričo tega je nastala potreba, da se brani papeževa republika. »Lavoro Fascista« meni, da je dokazano, da je katoliška akcija, ki jo vodi Vatikan, postala aktiven član antifašistične koncentracije. Spričo tega mora fašistovska Italija obsoditi takšne metode Vatikana. Pravice, da bi cerkev vzgajala mladino, kakor jo zahteva papež v svoji encikliki, fašistov- ski režim ne more priznali. Katoliška akcija je politična organizacija z versko krinko. Postopanje fašistovske vlade napram katoliški akciji je bilo opravičeno. S tem svojim fašistovskim postopanjem namreč ni kršil konkordata, ker med katoliško cerkvijo in Italijo ni spora, spora ni niti med Vatikanom in Italijo, marveč izključno med Italijo in papežem Pijem XI. Kajti rašislična država čuva katoliško cerkev. »Giornale d'Italia« naglaša. da se mora situacija v vsakem slučaju razbistriti. Med cerkveno in svetovno oblastjo je treba najti jasen sporazum. Rim, 9. julija. AA. Mussolini je prepovedal članom fašistične stranke članstvo pri vsaki organizaciji, ki bi bila v zvezi z razpuščeno katoliško akcijo. Slično okrožnico je izdal generalni tajnik fašislične stranke. Za popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani Ljubljana, v juliju. V zadnjem času je v naši javnosti skoro popolnoma izginila zahteva po popolni medicinski fakulteti v Ljubljani. Argumenti, ki so jo nekoč opravičevali, ne drže več. O resnični potrebi take fakultete smo si vsi na jasnem. Fakulteta pa ue nastane s potrebo, marveč jo je treba gradrili in opremiti z — denarjem. Država je storila svojo dolžnost in dala, kar ji je bilo v danih razmerah mogoče. Hoteli smo fakulteto z verbalnimi notami. Po tej metodi smo si izvojevali po ustanovitvi naše države mnogo. Tega nihče ne more zanikali. Imamo skoro popolno univerzo. Kajpak medicinska fakulteta z vsemi potrebnimi laboratorija in instituti je napol krona vsake univerze. Nastane vprašanje, ali poskusimo v bodoče < enakimi verbalnimi notami, kakor v preteklosti. Sodiimo, da po tej poti ne bomo prišli do cilja. Treba je preorijentacije, drugih idej in polov za dosego tega smotra. Torej, kako? Odgovor ni težak. V zadnjih letih wno doživeli nekako reorganizacijo zdravstvene službe, kurativne in higijenske ustanove se razraščajo po točno določenih smernicah. Banovinski proračuni so zrcalo novih pobud in mladostnega hotenja. Napredek in izpopolnitev je na vsej črti. AH naj ostane samo pri dosedanjih naklepih in načrtih? Ali naj so naše bolnice samo neke vrste sanatoriji brez znanstvenih pripomočkov, brez institutov z lastnimi znanstvenimi študijami? Na tej polpeta, sodimo, slovensko zdravstvo ne bo ostalo. Naš cilj mora biti prejkoelej, da izpopolnimo svoje zdravstvene ustanove s potrebno znanstveno aparaturo, z vsenni potrebnimi instituti, stroji, aparati, tako da bo naše kurativno in higijensko zdravstvo lahko ubiralo samostojna znanstvena pota in se bodo mogli med nami samimi, nad nafeim bolniškim materija-loon, v naših ustanovah uveljaviti novi medicinski talenti. Naši zdravniki odklanjajo pojmovanje njihovega poklica, ki bi se omejilo na poklicno prakso v najslabšem smislu besede. Zdravni- ški idealizem ne sme umreti po končanih študijah v praksi. Nasprotno, tu mora vzplamteti v pomlajeni obliki. Vse življenje, vsa praksa je samo izpopolnjevanje znanja, iu sicer v pasivni kakor v aktivni obliki. In kakor zahtevamo, da se naše zdravstvene ustanove opremijo z najmodernejšimi in najizdatnejšimi zdravstvenimi sredstvi, tako si želimo praktičnega in znanstvenega udejstvovanja, kar pa bistveno predpostavlja, da so naše bolnice in vsa naša zdravstven služba izpopolnjene z znanstvenimi bibliotekami, s samostojnimi znanstvenimi instituti in zavodi. Ko bo naše zdravstvo doseglo to popolnost, tedaj bodo dani naravni temelji, da se znanstvene institucije v našem mestu povežejo in «la dobe zakouit naslov popolne medicinske fakultete. Taki cilji so dosegljivi le, ako bo banovina kazala kakor doslej živo zanimanje za sodobna stremljenja naših zdravstvenih voditeljev, predvsem pa če bo naša celokupna javnost spoznala dalekoseinost teh stremljenj ter začela od občine pa do naših drobnih zadružnih in velikih bančnih denarnih organizacij podpirati inateri-jalno in moralno novo preorijentacijo naših zdravstvenih ustanov. Izpopolnitev zdravstva v tem smislu bo prinesla velikanske koristi vsemu gospodarstvu, vsej narodovi moči, njegovi tvornosti, njegovemu delu, učinkovitosti. V prihodnjosti bo zmagal oni, ki bo razpolagal z večjim zdravjem. Živčno in telesno zdravje, to bo pogoj narodove veličine, njegove samostojne stvariteljnosti, njegovega uspeha. Ce izdajamo vsako leto ogromne milijone za nove in stare ceste, dajmo vsaj eno tretjino tega tudi za zdravje, za nabavo najmodernejših aparatov, za radij, za ustanovitev potrebnih institutov in za nabavo potrebnih znanstvenih sredstev na naših bolnicah itd. Po tej poti bomo privedli vse naše zdravstvo do one popolnosti, iz katere bo sama od sebe, organsko vzrastla popolna medicinska fakulteta. Sicer pa naj se oglasijo k temu problemu odločilni in strokovni krogi! Dr. I. K. Iz avstrijskega parlamenta Duaaj, 9. julija, d. Avstrijski narodni svet je na svoji današnji seji v drugem in tretjem či-tanju sprejel ob navzočnosti več kot polovico člauov zbornice z dvetretjinsko po ustavi potrebno večino trgovinsko-politični pooblastilni zakon. Ta zakon je kakor znano važen zaradi visečih trgovsko-političnih pogajanj z Jugoslavijo in Češkoslovaško. Vlada je danes predložila narodnemu svetu naslednje zakonske načrte: Zakon o morski plovbi, dogovor z Jugoslavijo glede uporabe in izvedbe nekaterih določil haa-Skega dogovora, ki ga je sklenila Avstrija z nekaterimi državami-upnicanii in slednjič še en zakon o Kreditnem zavodu. Šahovski kongres v Karlovih Varih Praga, 9. julija. AA. Na veliki šahovski kongres, ki bo od 11. do 22. avgusta v Karlovih Varih, pojdejo med drugim: iz Jugoslavije dr, Vidmar, dr. Kostič, Asztalos, Pirc in KOnig; iz Poljske Rubinstein, Tartakower, Przepiorka; iz Avstrije Grilnfeld, Spielmann, Kmoch, prof. Becker in Loquenz. Izmed ostalih šahovskih mojstrov se tega kongresa udeleže Marshal, Thomas, Bogoljubov, Aljehin, Rosselli, Yates, Sultan Khan; iz Češkoslovaške pa posebno Flohr, Opočenski, Reš, dr. Skalicki itd. Proces proti diktatorju Voldemarasu Kaunas, 9. julija. A A. Proesc proti bivšemu predsedniku vlade Voldemarasu bo v kratkem pred vojaškim sodiščem. Voldemaras je obtožen, da je zasnoval zaroto proti vladi in pripravil atentat na polkovnika Kusteina. Zaslišanih bo 200 prič. Tatvina na železnici Beograd, 9. julija. 1. V vlaku na železniški progi med Novim Sadom in Sento je neznan tat ukradel ženi brazilskega bankirja Teziza več briljantov, 20 funtov šterllngov in drug nakit v vrednosti okoli pol milijona Din. Policija je takoj uvedla preiskavo in Iztaknila enega izmed tatinske družbe. Mladi tat Josip Gra-benerje imel dva briljanta In 20 funtov ster-lingov. V Nemčiji letos ne bo velikih vojaških vaj Berlin, 9. julija. A A. Letos ne bo večjih vojaških vežb. Vojaštvo bo imelo vežbe samo v bataljonskem okviru in v bližini garnizij. Privatno posojilo Nemčiji Newyork, 9. julija, n. Sirijo se glasovi o privatnem posojilu Nemčiji. Nemčija namerava baje najeti 400 milijonov dolarjev posojila pri ameriških in angleških bankah. Pod vodstvom mednarodne reparacijske banke. Finančni krogi menijo, da bo takšno posojilo ojačilo moralo na velikih borzah. Izgubljeno letalo Berlin. 9. julija. A A. Po poročilu iz Šanghaja je moralo poštno letalo, ki pripada nemško -kitajski družbi za letalstvo (Eurasia), pristati pri poletu iz Nankinga v Mandžurijo na skrajni meji Mongolije. To je bilo začetkom julija. Ozemlje, kjer je letalo pristalo, pripada Sovjetski Rusiji. Mongolski vojaki so oddali na letalo, ki je iskalo ponesrečeno poštno letalo, več strelov. Družba je intervenirala, da reši leta) Požar petrolejskih vrelcev v Romuniji Bukarešta, 9. julija. AA. V petrolejskih poljih v okraju Ploesti je izbruhnil velik požar. Več tankov gorečega petroleja se je razlilo. Ognjena reka se je vlila proti vasi Scorteni. Prebivalstvo so na nevarnost še pravočasno opozorili, tako da so v zadnjem hipu preprečili katastrofo. Škodo cenijo na 10 milijonov levov. Kanibali požrli letalskega pilota Trista? Adelaide, 9. julija. AA. Ni izključeno, da so kanibali na Novi Gvineji pojedli avstralskega letalskega pilota J. Trista. Imenovani je z letalom nadzoroval zlata polja na Novi Gvineji in izginil. Išče ga šest letal. Včeraj je dobila soproga pogrešanega letalca od brata pismo, kjer pravi, da sta dva domačina prispela na letališče v Lemingu in pripovedovala, da je padel »golob« v notranjosti dežele. Beli gospod se je podal k domačinom, ki so ga pa ubili is najferže pojedli. V Ban g. Drago Marušič se je vrnil v Ljubljano Beograd, 9 julija. 1. Nocoj ob 19.35 je odpotoval iz Beograda v Ljubljano ban Dravske banovine dr. Drago Marušič. »Jugoslavija ne spada v balkansko verigo« Varšava, !). julija. AA. Med mnogimi članki, ki so jih objavili poljski listi po končani ekskurziji po Jugoslaviji, je tudi članek lista »Gazela Poljska«, ki naglaša velike simpatije, ki so jih Poljaki bili deležni v Jugoslaviji. Mnogoštevilne ekskurzije Poljakov v Jugoslaviji so izpremenile sodbo Poljakov o južnih Slovanih. Trditev, da »spada Jugoslavija v balkansko verigo«, pripada predvojni prostosti. Zdaj se Vidi in ve, da je Jugoslavija moderna in napredna država. Važna odredba za licitacijo pri državnih dobavah Beograd, 9. julija. AA. Centrala industrijskih korporacij je skupno z drugimi gospodarskimi organizacijami že večkrat insistiraJa, da se začne točno izvajati člen 85 zakona o državnem računovodstvu, ki omejuje prve licitacije pri državnih nabavah na domače izdelovalce in domače industrije. Trgovinski minister je pristal na to in je na podlagi čl. 85 zakona o državnem računovodstvu razposlal vsem ministrom, zlasti pa ministrstvu prometa in ministrstvu vojske in mornarice, kr. banskim upravam, upravi državnih monopolov itd. okrožnico, v kateri med drugim pravi: Pokazalo se je, da se je pri licitacijah za državne nabave uvedla praksa, ki nasprotuje zakonu o državnem računovodstvu in da se pri vseh licitacijah dovoljuje udeležba tudi tujih izdelovalcev poleg domačih. S tem se oškoduje domača industrija, ki često ne more tekmovati s tujimi tvrdkami. Zakon o državnem računovodstvu zlasti čl. 85, predpisuje, da se vselej, kadar gre za predmete in materijal, ki se lahko nabavi doma, morajo v prvi vrsti vpoštevati samo domače tvrdke. Edino tedaj, če predmetov ali materijala ni doma ali pa to cene previsoke, mora dotični resorni minister odrediti ponovno licitacijo, kjer lahko konkurirajo tudi tuje tvrdke. Ta okrožnica Je sporočena predsedniku vlade, da se bodo v bodoče vsa ministrstva točno po njej ravnala. Za ureditev železniškega prometa — Novi predpisi o kvalifikaciji za železniško službo Beograd, 9. julija. AA. Ker se je dognalo, da imajo nekatere direkcije med voznimi uslužbenci prebitek osebja, druge direkcije pa tudi osebje brez zadostne strokovne in Šolske izobrazbe, je generalna direkcija v interesu našega železniškega prometa sklenila dvigniti nivo tega osebja. V ta namen je odredila, da se smejo vzeti v službo samo osebe, ki razpolagajo z zadostnim šolskim znanjem, in da v bodoče ne bo sprejemala tudi ne za služitelje oseb brez kvalifikacije; za zavirače in sprevodnike pa se bodo tudi jsoslej sprejemale samo osebe, ki imajo vsaj dva razreda srednje Sole, za vlakovodje pa vsaj štiri razrede srednje šole. Osebe z manjšo šolsko izobrazbo bodo prišle v poštev samo za službe kretničarjev in manevristov. Francoski letalci v Beogradu Beograd, 9. julija. AA. Francoska vojaška letalska eskadrilja, ki Je davi odletela na polet po Evropi, pride 25. t. m. v Beograd. Nov komisar SUZOR-a v Zagrebu Beograd, 9. julija. AA. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje je razrešil službe komisarja SUZOR-a v Zagrebu prof. v p. Anteja Odiča, z Istim odlokom pa je imenoval za komisarja Marka Bauerja, tajnika pokrajinske zveze industrijcev v Zagrebu. Beogradski proces Beograd, 9. julija. 1. V procesu proti teroristom Ljevakoviču in tovarišem se je danes nadaljevalo zasliševanje Ljevakoviča star. Sodnik Kurtovič je vprašal obtoženca kdo mu je poslal pismo iz Karlovca. Ljevakovič je odgovoril, da ne ve, da pa je opazil, da je Perčec vedel za to pismo. Iz Karlovca do Reke. je pojasnjeval, ni daleč. Iz Reke pa prihaja mnogo ljudi v našo državo na nezakonit način in Perčec ima dobre stike s takimi ljudmi. Državni tožilec ga je nato vprašal, kako to, da so ga v Djekenješu pričakovali, ko je vendar od poziva, ki ca je prejel, pa do njegovega prihoda v Djekenješ, preteklo 40 dni. Ljevakovič je dejal, da imajo emigrantje v Djekenešu permanentno službo. Tudi obmejni policijski komisar je z njimi v stalni zvezi. Ljevakoviču so stavili tudi branitelji nekaj vprašanj. Nato je bilo njegovo zasliševanje zaključeno. Sledilo je zasliševanje Ljevakovica ml. Na predsednikovo vprašanje je obtoženec dejal, da ni kriv. Obsežno je pojasnjeval svoje odnošaje z Ljevakovičem st. in drugimi člani teroristične organizacije. Ob 1H'30 je predsednik prekinil proces, ki se bo jutri nadaljeval. Upor jetnikov v Bolgariji Sofija, 9. julija. A A. V zaporih blizu Slivne v .luŽDi Bolgariji so jetniki, ki so se vračali z nevnega sprehoda, nenadoma napadli jetniške čuvaje, jim odvzeli orožje in osvobodili zaprte tovariše. Alarmirana straža je takoj pričela streljati na upornike, ki so že zbežali iz zaporov. Po hudi bitki je bilo 5 kaznjencev ubitih in ranjenih na obeh straneh mnogo oseb. Šele ko so prišla ojačenja, so vzpostavili red in mir. Ko so jetnike prešteli, so opazili, da jih je veliko zbezalo v mesto. Vojaštvo je obkolilo mesto, da prepreči njihov beg. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 9. julija, d. Menjaje se oblačno, padavine niso Izključene, temperatura pa bo polagoma zopet naraščala. Nov prosvetni hram v Trzinu Zrasel je Iz mladostnega navdušenja in idealizma trzinskih dijakov Svečana blagoslovitev je tudi sredstev za dovršitev in notranjo ureditev. Ravno ko niso več vedeli, kje naj dobijo še nadaljna sredstva, jim je priskočila na pomoč kr. banska uprava in po posredovanju g. bana inž. Serneca naklonila prvemu nepolitičnemu prosvetnemu društvu podporo 20.000 Din. Dom je bil s tem velikodušnim darom dovršen in v jeseni so se v njem že vršile predstave. Novi prosvetni dom je krasna stavba, z 12 metrov dolgo in skoro 8 metrov široko dvorano. Oder je dolg 8 metrov, širok pa 6 in pol metra, v dvorano bodo napeljali še elektriko. V prostornem podzemlju Je urejen lep prostor z velikim štedilnikom, kjer so se vršili dobro uspeli tečaji gospodinjske šole, o katerih je »Jugoslovan« že poročal. V nedeljo, 5. t. m. smo dom slovesno blagoslovili. Veliko število prebivalstva se je ta dan zbralo v Trzinu, da prisostvuje največji trzinski slavnosti in končni zmagi ideje, ki Je vzklila iz vrst navdušene mladine. Slavnost se je pričela ob 3. uri popoldne s sprevodom, ki je krenil izpred Gasilnega doma najprej po obe kumici g. Angelo Kmetičevo in g. Meto Cepuder, nato pa v novi prosvetni dom. Veliko povorko je otvorilo 5 konjenikov v narodnih nošah, sledila Je Domžalska godba, gasilci v uniformah, kočiji s kumicama in veliko število — nad 70 — narodnih noš. Pozornost je vzbujal 9-letni Janko Malik, ki je pred sprevodom narodnih noš korajžno igral harmoniko. V prosvetnem domu so bili že zbrani slavnostni gostje. Med njimi smo opazili gg. sre-skega načelnika vi. svetnika dr. Frana Ogrina, sreskega šolskega nadzornika Gustava Luke- Trzin, 7. julija. V nedeljo 5. t. m. smo obhajali Trzinci največji domači praznik v zadnjih letih. Blagoslo- vi imo namreč naš novi Prosvetni dom, sad neumornega dela našega »Nepolitičnega izobraževalnega društva«. Nepolitičen — danes ta beseda ne zveni več tako čudno tuje, ako pa pomislimo, da je bilo to društvo ustanovljeno pred 7. leti med naj-hujšin strankarskimi borbami tedanje dobe, dobi ta beseda takoj važnejši pomen. Toda po-sezimo nekoliko nazaj v zgodovino našega društva! čudna in zanimiva je zgodovina »Nepolitičnega društva«, ki je zrastlo iz mladostnega navdušenja in idealizma mladih trzinskih dijakov. V letu 1924. so dijaki, ki so se vozili iz Trzina v ljubljanske šole, pričeli razmišljati, kako bi ustanovili v Trzinu športni klub ali prosvetno društvo, v katerem bi se tudi oni udejstvovali. Ta razmišljanja so jih slednjič Privedla tako daleč, da so na Velikonočni ponedeljek leta 1924. sklicali »občni zbor« druživa, ki ^ je vršil v gozdu nad Trzinom. Ude-ležilo se ga je poleg 5 ali 6 dijakov še 10 dru-8th trzinskih fantov, ki so vsi pristopili k »društvu«. Društvo si Je takoj postavilo smernice. da bo strogo nepolitično-izobraievalno društvo. Za predsednika je bil izvoljen četrtošolec Slavko Sicherl. Pri društvu se je ustanovila športna sekoija in mladi 14—15 let stari fanti, so bili žogo po travnikih in s tem kmalu prišli s posestniki navzkriž. Izprevideli so, da na ta način ne bodo priborili svojemu društvu ugleda in podpore svojih sovaščanov in zato so se raje vrgli na hvaležnejše polje vprizarjanja dramatičnih predstav. Na podu pri »Narobetu« so improvizirati oder, kulise so sami napravili iz lepenke in ob nedeljah popoldne so se vršile predstave. Prva igra Je bila »Kmet Herod« in »v Ječi«, nadaljevali pa so z ljudskimt igrami. Ljudje so od-blizu in daleč kar drli k predstavam, pri katerih so pobirali le prostovoljne prispevke. Odbor je imel svoje seje v vagonu med vožnjo v šolo ali iz šole. Na številnih sejah Je sestavil pravila in Jih poslal v Kamnik, da jih oblast potrdi. Ker so bili vsi člani in odbor še mladoletni so — no priznajmo! — ponaredili podpis učitelja Janka Sicherla, češ, da se on zavzema za društvo in priporoča oblasti; da ga potrdi itd. Pravila so v kratkem prišla potrjena nazaj na naslov g. učitelja Sicherla, ki se je temu Jako začudil in bil celo nejevoljen, ker o stvari ni bil prav nič poučen. Ko pa so mu fantje razložili svoje namere, Je postal društvu močna opora. 8 potrjenimi pravili je bil sicer zagotovljen pravni obstoj društva, toda mladi dijaki so bili v svojem delu navezani samo nase, in saj vemo, kako se v takih slučajih gleda na delo in prizadevanje mladine. Skušali so zato, da pritegnejo v svoj krog tudi odrasle. Dne 6. ja-nuarja(l) 1925. je bil sklican v osnovni šoli občni zbor, za katerega Je vladalo veliko zanikanje. Mladina je tu stopila pred trzinsko javnost z obširnim programom in potrjenimi Pravili »Nepolitičnega izobraževalnega društva v Trzinu« in prosila izobraženstvo, naj prevzame vodstvo društva v svoje roke. Trzinski izobraženci so se zdramili. Sram jih Je bilo, da do sedaj še niso ničesar storili za kulturni napredek svojega kraja in jim je morala mladina v tem oziru ne samo dati vzgled, ampak celo ustanoviti društvo, priznano od oblasti in Jim takorekoč vse gotovo položiti v roke. Občudovanja vreden in najbrž edinstven primer v zgodovini ustanavljanja naših kulturnih društev! Pa pravijo, da v današnji mladini ni več Idealizma. Z velikim odobravanjem je bil sprejet predlog mladih idealistov in v društvo je pristopilo takoj veliko število članov. Za predsednika je bil izvoljen takratni trzinski nadučitelj g. Luka Blejec. Društvo, h kateremu je brez razlike strank pristopila večina Trzincev, je začelo razvijati živahno kulturno udejstvovanje, toda mislimo si lahko, da v tedanjih razrvanlh poli-Učnih razmerah, ko je bilo vse javno in kulturno življenje več ali manj v službi strank, ni imelo lahkega stališča. Uživalo rii nobene fflo-rame podpore in priznanja s strani slovenskega rav°? vendar Je brez ozira na to Slo po ni pon med viharji strankarskih bojev na-y šolski sobi so se prirejale najrazličnejše obl v iu predavanja, ki so bila vsa dobro ščhi na' Dluštvo je dobilo zaupanje vseh va 1,.,'ov in okoličanov — postavljeno je bilo na bodoč elJ® *n Je z veiikim nadami zrlo v K° Je leta 1927. g. nadučitelj Blejec stopil P°koj, je prevzel začasno predsedstvo društva *• Postajenačelnik Anton Pipan, za njim Pa novi nadučitelj g. A r r i g 1 e r, ki predseduje društvu še danes. . Šolska soba, v kateri so se vršile predstave, J® Postala kmalu premajhna; ljudje so v čimdalje večjem številu prihajali k predstavam "er je bilo s postavljanjem odra, prenašanjem šolskih klopi iz sobe v sobo združenega rn~ dela iu sitnosti in ker v Trzinu ni na razpolago nobenega drugega primernega pro-lora, ni kazalo drugega, kakor misliti na zgra-t®v lastnega doma. Toda kje dobiti sredstva? Vztrajno in požrtvovalno so se vrgli Trzinci ha delo. S predstavami in prispevki so že v Prvih letih nabrali vsoto 29.000 Din, za katero s® Jim Je posrečilo kupiti krasen stavbni prostor. Cez 2 meseca so odprodali del tega pro štora za — 32.000 Din in tako zaslužili lepo vsoto. Čeprav neradi, so se vendar obrnili na ameriške rojake, ki so jih podprli z izdatno vsoto, s tako izdatno, da je bila s tem takoj ^mogočena zidava doma. Požrtvovalnim ame-^skim rojakom, na katere se tako radi oblastno za podporo, a se jim izkažemo po na-ui tako malo hvaležne, najlepša hvala! ^Pomladi 1930. se Je pričel dom graditi. Dobrini so darovali ves les, več kot 800 voženj in zastonj, pomagali pri delu vsak dan 0 Jeseni Je bil dom dograjen, zmanjkalo pa žiča, vi. svetnika dr. Vidica, dr. Igorja Vidica, protialkoholni pouk in osnovali drušlva Trez- dr. Potokarja, predsednika kamniške »Lire« g Frana Fajdigo, domačega župana Čolnarja, prvega predsednika društva g. Blejca itd. Uvodne besede je izpregovoril g. nadučitelj Arrigler, ki je pozdravil imenoma vse slavnostne goste, opisal na kratko zgodovino društva In se zahvalil vsem, ki so na katerikoli način sodelovali pri zgradbi tega važnega žarišča kulturnega udejstvovanja. Nato je sivolasi zlatomašnik, župnik g. Janez Mol z željo, da bi božji blagoslov počival nad to lepo in koristno stavbo, izvršil cerkvene obrede. Za ta velepomemben čin se mu je zahvalil g. Arrigler, izrekel pa mu je tudi zahvalo za vse dobrote in naklonjenosti, ki jih je dobri dušni pastir stalno izkazoval društvu. Obe kumici sta nato sprejeli novi dom v svoje varstvo. V imenu naj-mlajših Je pristopila mala Pepca Cotmanova in izročila kumicama šopke cvetlic. Pevski zbor je pod vodstvom g. Slavka Sicherla, prvega predsednika društva, zapel 4 pesmi, sledila je deklamacija g. Jožeta Kralja; »Naš narodni dom«. Za tem je izpregovoril g. vi. svetnik dr. Ogrin, povdarjajoč veliko požrtvovalnost in delavnost Trzincev, ki so postavili tako krasen dom, ki naj bi stal trdno in širil pravo omiko in kulturo med narodom .Lepo prireditev je zaključila efektna živa slika; narodne noše, v katerih so bile zastopane vse pokrajine naše države, okrog podobe NJ. Vel. kralja Aleksandra I. S tem je bila prekrasno izražena misel naše skupnosti in enotnosti. Godba Je zaigrala državno himno, katero so vsi poslušali stoje. Po slavnosti se je na vrtu prosvetnega doma razvila ob zvokih domžalske godbe živahna zabava, ki je v prijetnem razpoloženju trajala pozno v noč. Z zgraditvijo doma so se sanje, ki jih Je sanjala pred 7. leti trzinska mladina, uresničile, 1 trud požrtvovalnega dela je poplačan. Naj bi bila ta stavba majhen, toda trden kamen pri zgradbi kulture naše velike in močne domovine! Zanimiva razstava v Kamniku Narodne noše in starinske zanimivosti Kamnika Kamnik, 7. julija. Od 5,—12. julija je odprta v Kamniku zanimiva razstava narodnih noš in starinskih zanimivosti mesta Kamnika. Razstavo sta priredila g. vet. inšpektor Niko Sadnikar in dolgoletni občinski tajnik g. Joško Stele. Razstavljeni predmeti so v glavnem last Narodne Citatne, g. Joška Steleta in g. insp. Sadnikarja, ki je lastnik našega največjega privatnega muzeja. Razstava je aranžina okusno in skrbno v dvorani Čitalnice. Povsod se pozna vestna roka g. Steleta. Takoj pri vratih ti pade v oči oljnata slika, ki predstavlja dr. Avguština Vidica, ki je bil pred 100 leti lastnik hiše, kjer stoji danes — Čitalnica. Vzdolž stene so razloženi razni porti in rjuhe z lepimi vezeninami in čipkami. Pozornost vzbujata dve sliki, predstavljajoči sv. Janeza in Kristusa pri vodnjaku, krasno delo neznanega umetnika, obe s svilo šivani. Tu vidiš še starinske ošpetlje z višnjevimi in rdečimi ovratniki, žlahtno jopo, katero g. Stele smatra za največjo dragocenost Ci-talniške garderobe. Nosile so jo najbogatejše žene — v Ljubljani je nimajo nikjer. Dalje: rdeča in višnjeva pisanka, kateri na Jesenicah pravijo rajdovka in jo še sedaj nosijo v Žireh. Od leta 1816. je bel nevestin predpasnik s krasnimi vezeninami iz Vira pri Domžalah. Naše dame in gospodične se ne morejo dovolj načuditi preciznemu in res občudovanja vrednemu ročnemu delu. Tu vidiš tudi vse obleke, ki jih Vodnik našteva v »Zadovoljnem Kranjcu«; Imam oblačilo — domačga padvana Zenica pa krilo — iz starga mezlšna. Se sveti na lice — ko pirh moj škarlšt Nje šapelj, jegliče, — nje modric je zlat. Zanimiva redkost je zlasti šapelj, ki ga je nosila neka lepotica iz Vodic okrog 1790. Tudi jeglico (iglica!) vidiš v majhni vltrinici. ob oknu, kjer so razstavljene nad 100 let stari mošnjički, denarnice, torbice, prstani, uhani broše itd. Ob desni steni so zanimive posebnosti: razni pasovi, široki z zlatom in srebrom vezani in ožji — dokaz imovitosti posameznih lastnikov. Denarni usnjati pas iz dobe rokovnjačev, krasni vzorci ženskih kril, peče z izredno lepimi vezeninami, z zlatom vezane avbe (8 jih je), najzrazličnejši telovniki v vseh barvah, irhaste hlače, kožuhi, široki pastirski klobuki. Posebnost je suknjič s pokonci stoječim ovratnikom. Pasovi za ženske narodne noše zavzemajo odličen prostor pri oknu. Res lepi primeri, med katerimi jih je več tudi srebrnih, eden celo iz leta 1760. G. Joško ti prav rad pove, da se eni imenujejo ropotači, drugi pa jerovčarji (po zlatarju Jerovcu!). Važen zgodovinski dokument so 500 let stari oerkveni plašči in vezenine iz začetka gotike, ki predstavljajo lepo vrednost in .so last gosp. insp. Sadnikarja. Samo v Stari Loki pri Kočevju so našli starejši mašni plašč, kakršna vidimo v Kamniku dva, z lepimi, s svilo vezenimi podobami. Te umetnine dosedaj še nikjer niso bile razstavljene. Na mizi vidimo velik bakren vrč iz leta 1760., iz katerega so stari Kamničani pili medico in je last ge. Anice dr. Krautove. Zanimiva zgodovinska redkost pa Je lep vrč iz kositra, predstavljajoč Kamniško Veroniko — pol ženske, pol kače iz leta 1701. Na njenem hrbtu so vrezana imena Kamniških županov od Mike Pibernika do Andreja Kosa (1781). Pod tem županom je vrč izginil iz Kamnika in šele pred vojno ga je zasledil g. insp. Sadnikar v Kdlnu pri nekem starinarju, kjer ga je kupil. Tako se je vrč, ki je • nekdaj služil v mestni posvetovalnici za umivanje rok, zopet vrnil v Kamnik. Iz velikega števila starin in zanimivosti, ka tere hrani v svoji zbirki g. Sadnikar in ki so v zvezi z zgodovino mesta Kamnika, vidimo tu 'še 2 metra dolg meč mestnega stražnika; dalje meč Kamniškega rablja, kovan leta 1594., s katerim je bila 1730 obglavljena na Glavnem trgu neka ženska, ker je umorila svojega moža (ustno izročilo). Bila je baje pokopana na mestu obglavljenja. Ko so pred 2 leti postavljali na Glavnem trgu transformator, so res izkopali njene kosti. Razni okovi, mučilne priprave, sramotilna čelada itd. spominjajo na čase tlačanstva in inkvizicije. Na mizi pri vhodu je še zanimava knjiga: Constltutlo Oriminalis Theresiana iz 1789. Da ne pozabimo omeniti še meč iz časov kmečkih uporov s koščenim držajem. Oder čltalniške dvorane zavzemajo svileni viteški kostumi, ponos čitalniške garderobe. Te si je že večkrat izposodilo Narodno gledališče v Ljubljani. Strop krasijo raznovrstne rute narodnih noš iz garderobe Narodne Čitalnice. Seveda samo najstarejše in najlepše. Razstavo je v nedeljo obiskalo Umetnostno zgodovinsko društvo, katerega je vodil monsig. g. Steska, ki se je v razstavi jako pohvalno izrazil. Ogled razstave tudi toplo priporočamo vsem gostom, ki bodo v nedeljo o priliki otvoritve kopališča obiskali Kamnik. 50-letnica gasilcev v Toplicah na Dol. Pod pokroviteljstvom bana g. Draga Marušiča Toplice, 8. julija. V nedeljo 26. t. m. bo proslavilo tukajšnje gasilno društvo na kar najslovesnejši način 50-letnico svojega obstoja in človekoljubnega dela. Pokroviteljstvo nad proslavo je sprejel gospod ban dr. Marušič. Gasilno društvo v Toplicah se šteje med najstarejša društva na Dolenjskem. V polstoletni dobi je sodelovalo pri številnih večjih in tudi manjših požarih ter omejilo marsikateri požar ali zabranilo, da se ni razširil in prizadejal še večjega zla. Zato je pričakovati, da se redkega slavja udeleže tudi druga gasilna društva. Po prihodu dopoldanskega vlaka bo ob 11. sveta maša za umrle gasilce in nato počastitev njih spominu na pokopališču. Potem bo v kopališki restavraciji slavnostni obed in po tem slavnostni občni zbor. Popoldne bo velika gasilska vaja in nato ljudska veselica v kopališkem parku. ue mladine. 2. Prepove naj se neobdačena žganjekuha in omeje naj se kulture vinogradništva, zatrejo pa somorodne trle. 8. Zniža naj se število gostilniških obratov. 4. Da državna oblast pospešuje brezalkoholne obratovalnic in odpravi trošarino na brezalkoholne pijače. Posebno odobravanje je imel predlog prof. Pavliča iz Celja, da se ob nedeljah in praznikih prepove prodaja opojnih pijač. Po slavnostnem zborovanju se je vršil sprevod po mestu, po poldne pa izlet v Smederevo. Odpoved delavskih stanovanj v Litiji _ . Litija, 8. julija. Zadnje mesece je bito, kot smo že poročali, mnogo redukcij ali upokojitev v Mauinerjavi tovarni. Večina teh delavcev je stanovala v lepih >Novih stavbah«, ki jih je tovarna v ta namen pred leti zgradila. No, in včeraj je bilo po teh stavbah veliko razburjenje in celo jok, ker je ravnateljstvo vsem lem, t. j. okoli tridesetim, odpovedalo na 3 tedne stanovanje. Kakor doznavamo iz poučenih virov, je ravnateljstvo stavilo lo zato, da bi se reducirani ali upokojeni delavci preselili v manjša stanovanja. Prednost imajo aktivni delavci pri sta novanjih. Treznostni kongres v Beogradu Od 3. do 5. juliija se je vršil dobro obiskan kongres treznosti v Beogradu. Na skupščini so bila »prejeta nova pravila take vsebine, da lahko vsakdo sodeluje v boju proti piajnče-vanju in nista zvezi več članice mednarodnega Gultemplerskega reda, kar sla bili doslej. V Jugslovansko treznostim zvezo je pristopila tudi Sveta vojska iz Ljubljane kot.izredni član in ostala treznost na društva iz Dravske banovine. Posebno veličastno je bilo nedeljsko zborovanje v prostrani dvorani novega beograjskega vseučilišča, ki se je vršilo ob navzočnosti odposlanca Nj. Vel. kralja generala g. Vedjko-viča, Nj. Svetlosti patriarha Varna ve, zastopnika predsednika vlade g. Gjoke Djordjeviča ■itd. Zborovanje je olvoril vseuČiliški profesor g. dr. Drago Perovič iz Zagreba in pozdravil vse navzoče, na kar jo patriarh Varnava spregovoril ob burnem odobravanju o potrebi razširitve treznosti med narodom in o etični pod lagi protialkoholnega boja. Po njegovem govoru je tajnik .Jugoslovanske treznostne zveze preč ital vse došle pozdravne brzojavke, posebno pozornost so vzbudile one ministra pravde g. Ljotiča in bana vardarske banovine g. Laziča. Nato je sledilo predavanje pomočnika generalnega direktorja Jugoslovanske banke dr. Markoviča iz Zagreba o etičnih osnovah treznostne akcije. Posebno zanimivo je bilo predavanje inšpektorja v pravo sodnem ministrstvu g. dr. Tlije Jeliča, ka je, navajal zakonske določbe Rimljanov, Grkov in Dušanovega zakonika, kako so kaznovali javno pijančevanje in današnje pravne določbe za pobijanje pijančevanja in kaznovanje alkoholikov. Soglasno so bile sprejete sledeče resu-lucije: 1. Po vseh šolah ne* države se mora uvesti Brezposelnost rudarjev Statistično ugotovljeno, je največja brezposelnost med rudarji na področju ljubljanskega rudarskega glavarstva. Do 1. marca t. I. je bilo reduciranih 2870 delavcev, od 1. marca do začetkom meseca maja pa še 298 rudarskih de lavcev. Vsled praznovanja izgubljeni zaslužki pa se gibljejo okrog 30 milijonov dinarjev. Na področju zagrebškega rudarskega glavarstva je bilo reduciranih do 1. marca t. j. 1580 delavcev, potemtakem 23% vsega zaposlenega delavstva. Tekom meseca marca in aprila pa je bilo reduciranih še uadaljnih 946 delavcev. Tudi v območju splitskega rudarskega glavarstva je bilo do koncem marca reduciranih 507 rudarskih delavcev, t. j. 18% vseh zaposlenih. Ta redukcija pa je zadela samo rudarje v rudnikih boksita, dočim premogovniki narmalno obratujejo, saj zaposlujejo samo 800 delavcev. V okolišu sarajevskega rudarskega glavarstva , pa je bila redukcija minimalna. Ta znaša v marcu samo 300 delavcev, in sicer samo v železnem rudniku Ljubiji. Naslednja dva meseca je bilo sicer ponovno 200 delavcev odpuščenih, vendar so pa to večinoma kmetje, ki vsled poljskega dela zapuščajo rudnike. Na področju beograjskega rudarskega ravnateljstva se število rudarskih delavcev ni zmanj šalo. Neki rudniki so jib sicer odpuščali, drugi pa zopet sprejemali, tako da se je stanja izrav navato. Do večje redukcije je prišlo šele za četkom letošnjega leta, ko so premogovniki odpustili 713 delavcev, v mesecu aprilu se je pa stanje zopet popravilo, kajti redukcija ne zma-ša več nego 500 delavcev. Bedno življ‘enje vojnega invalida Mokronog, 8. julija. Lepše čase je nekoč preživel 53-letni Jurij Povšič. Tam po slavonskih šumah okoli Pa-kraca je drvaril ter se veselil življenja ob dobri slivovki in pečenim odojakom. Pa je prišla vojna vihra. Jurij je moral »ljubico zapustit in v vojsko služit it«. V Karpatih ga Je zadela krogla v gleženj desne noge in mu zapečatila za vselej njegovo usodo. Začela se je zanj Golgata po raznih ogerskih bolnicah. Rano so zanemarili in tako je postal Jurij 100"/«ni invalid, pravcati svetopisemski Job, ki junaško prenaša zadnje dneve življenja pod neko šupo v Mokronogu. Njegovo ležišče je iz surovih desk. zbita postelja napolnjena s klajo, nekaj od bolh počrnelih cunj mu je , odeja, čisti zrak, ki bi ga sicer užival v šupl, kvari odprta greznica, ki razširja sredi trga svoje dišave pod nesrečnikov nos. Dokler je Jurij mogel še gibati, je opravljal lahka kravarska dela pri Pencatovih, dobro-srčneži mu zato še sedaj nudijo hrano, tako da revež ne umrje od gladu. Oči so mu odpovedale in si ne more več s čitanjem krajšati dolgi čas. Edina zabava mu je krmljenje kokoši, ki se zbirajo okoli njega kot okoli tičjega pa Irana sv. Valentina. Samo putke poslušajo vse invalidske tegobe. In grahasti petelin vpije in vpije, kot da bi hotel ves svet opozoriti na krivico, storjeno dobrodušnemu Jur ju: »Usmilite se mojega nesrečnega Jurja, že 6 mesecev ni dobil invalidnine, pomagajte mu s kakršnimkoli darilom kar na njegov naslov: »Jurij Povšič, Mokronog«! H. 8. Neznana samomorilka Colje, 9. junija. V sredo zvečer je g. Čuvan iz Kavodne v Voglajni za Westnovo kemično tovarno lovil ribe. Naenkrat se mu je na trnek obesila žen »ka obleka. Tedaj je zapazil, da Ježi v vodi žensko truplo. Hitro je klical na pomoč v bližini se nahajajoče ljudi in ž njimi potegnil truplo iz vode. Ker je bilo truplo še toplo je takoj poskusil z umetnim dihanjem, istočasno pa so poklicali rešilno postajo, ki je kmalu prispela ter nadaljevala poskuse z umetnim dihanjem. Ves trud pa je bil zaman. Truplo »o prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališča. Ženska je očividno tujka, ker ji niso mogli ugotoviti identitete. Stara je kakih 60 do 70 let. oblečena zelo skromno, v spodnji čeljusti iina samo en zob. Nekateri so jo ob večernih urah opazili, kako je stala na mostu delj Času in gledala v vodo. Je torej verjetno, da si je neznanka sarna vzela življenje. ! Miroslavu ViGhargu! Planina, 7. julija. Dne 9. avgusla t. 1. so bodo izpolnile želje in sklepi mož, ki so ob 110 letnici rojstva pesnika in skladatelja Miroslava Vilharja v začetku leta 1928 sklenili postavili mu v njegovem rojstnem kraju — Planini pri Rakeku spomenik, vreden njegove veličine. ■Sklenili so, da se postavi ob Četrti obletnim', odkar se je uvoral njegov spomenik v Postojni umakniti v skrit kotiček, spomenik katerega »o postavili našj Krašovci pod tujini jarmom leta 190ti, oni Krašovci, naš najzaveduejši rod, ki danes ječi še pod hujšim jarmom. Ta sklep se uresničuje.' Spomenik že dela domačin Postojne profesor Ivan Sajovic, akademski kipar. Stroški pa žal do sedaj še niso kriti. Obračamo se zalo na vse, ki se do sedaj še niso odzvali, ki pa so slišali, peli in se zamaknili prj pesmii: »Upa zelenela je...«, ki »o se vzdramili pri kitici: iCujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo«, ob pesmi: »Po jezeru bliz Triglava«. Da vas ne bo sram pred rojaki v Ameriki, ki so z velikimi žrtvami darovali skoraj vrs do sedaj nabrani »nesek, da • De bomo osramočeni ob spominu zaslužnega moža pokojn°;'a nadučitelja g. Josipa Benedeka, bi je v visoki slarosti mnogo žrtvoval za lo, a ne dočakal dneva odkritja spomenika. Obenem prosimo vsa pevska društva, da s svojim sodelovanjem povečajo veličastnost dneva, Društva, ki nameravajo sodelovali, prosimo, da nam spon.če do 20. I. m. s kakšnim programom nameravajo nastopiti, i vemo sestavili spored. Vsak najmanjši prispevek se hvaležno sprejme, kdor pa di uarno ne mor« prispevati, naj se vsaj udeleži odkritja »pomenita 9. avgusta t. 1. v Planini pri Rakeku. Odbor. Jz Dravske banovine Celfe * Uredim javna seja občinske uprave bo je vršila v sredo zvečer. Na tajni seji je poročal g. dr. Kalan o personalnih zadevah. Oddano je bilo 33 službenih mest za predstojmištvo mestne policije. Sprejeti so bili 1 koneeplni uradnik, 8 pisarniški uradniki, 2 pisarniški pomočnici, 1 nadzornik policijskih agentov, 3 policijski agenti, 1 uradni sluga, 1 poveljnik varnostne straže ter 21 varnostnih stražnikov. Imena bodo objavljena, ko bo banska uprava potrdila imenovanja. Na javni seji je nato g. dr. Kalan poročal za pravni odsek. Kavarnar v Ce-Hju g. Ignac Lebič se sprejme v domovinsko zvezo. Učitelju na šoli Glasbene Malice gosp. Dušanu Sancinu se zasigura sprejem v domovinsko zvezo, da si zamore pridojiti državljanstvo. Za stavbeni odsek poroča g. dr. WoH. Vprašanje, ali se naj Slomškov trs deloma tlakuje, deloma pa asfaltira ostane nerešeno. Zgolj asfaltiranje bi stalo 220.000 Din. Ker pa se pojavlja mnenje, da bi se starinskemu značaju Slomškovega trga ne prileglo asfaltiranje, se zadeva vrne odseku v ponovno proučitev. Ob 11-30 je bila seja končana. * Javna zahvala. Celjska Sokolska župa iz reka prisrčno zahvalo vsem onim, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli, da je župni zlet na Vidovo tako sijajno uspel. Zahvaljujemo se posebej mestni občini, komandi celjskega 39. pešpolka, vsem gospodom in gospodičnam, vsem sestram in bratom za izkazano pomoč in podporo. Nadalje se zahvaljujemo Javni kuhinji, Zdravstvenem domu ter dijaški kuhinji za pomoč pri prehranjevanju ter vodstvom vseh celjskih srednjih, meščanskih in narodnih šol za pomoč pi^i prenočevanju članstva in za prepustitev šolskih prostorov za oblačilnice. Končno se zahvaljujemo vsem darovalcem daril in prispevkov za srečelov. Sijajen uspeh župnega zleta bodi vsem najlenše zadoščenje za trud in požrtvovalnost, ki sle nam jo izkazali. Zdravo! Sokolska župa v Celju. * Koncert »Obilica« v torek 14. t. m. ob 20 30 bo v eCljskem domu užitek prve vrste, saj je lo pej.sko di-štvo znano širom naše države in izven nje. »ObiLič« je imel že nešteto turnej po naši državi, bil pa je tudi že na Poljskem, Češkoslovaškem, Avstriji in Grčiji. * V naše včerajšnje poročilo o občnem zboru Jugoslovanske Matice se je vrinila neljuba pomota. Gdč. Zupančičeva je bita izvoljena za podpredsednico mesto pokojnega g. notarja Dni kar ja in ne Burgarja. Rešilna postaja je bila v mesecu juniju pozvana 37 krat na pomoč. Med tem je bilo 35 voženj z rešilnim avtom ter 1 prva pomoč na ambulanci. Številke kažejo, da ima postaja za vsakim mesecem več posla. * Huda nezgoda. V sredo popoldan je 45 letni železniški mizar Poaaišek Jožef z Lož pri Marijagradcu peljal voz sei.a. Naenkrat se je voz prevrnil in padel na Vozarška, ki si je pri tem na dveh krajih zlomil desno nogo. Z vlakom so ga odpravili v Celje, kjer ga je rešilni a.vto prepeljal v javno bolnico. Njegova poškodba je zelo nevarna * Nezgoda. 32-letni delavec Sliplovšek iz Sp. Hudinje se je pri delu potil z vročo milnico lor dobil hude/ opekline po obrazu, po nogah in rokah. V Žalcu je padla 3 letna šoferjeva hčerka Audiič Zlatica pri igranju s stola in si zlomila desno roko. — 40-letni hlapec Pušnik Karol iz Vitanja si je pred tednom pri delu zabodel fresko v tevo pazduho. Tresko si je hotel sam odstranili, ravnal pa je neprevidno in se je rad toga pojavilo vneije in zastrupljanje. Vsi p' nesrečenci so zdravijo v celjski javni bolnici. * Slpearija z ameriško dedščino. Brezposelni L. Ivan je prišel pred daljšim časom k posestnici K. Jožefi v bližini Velenja in se predstavil kot uradnik celjskega sodišča, češ, da d Predsednik višjega deželnega sodišča dr. Anton Rogina nastopi 10. julija svoj dopust, d Diplomske izpite so v junijskem terminu 1931 naredili na filozofski fakulteti v Ljubljani ti-le kandidatje in kandidatinje: Avanzini KI-frida (zoologija in bolanija), Bojc Etbin (pedagogika in filozofija), Bunc Stanislav (slovenski jezik in slovenska književnost), Čuček Janko (kemija in fizika), Hrovat Bogomil (pedagogika in filizofija), Hudales Bela (zoologija in botanika), Jesenovec Franc (slovenska književnost in slovenski jezik), .Tuvanec Jožica (nemščina in primerjalna književnost), Lapuh Stanislava (obča zgodovina in narodna zgodovina), Liška Janko (slovenska književnost in slovenski jezik), Mihelčič Franc (botanika in zoologija), Mučiba-bič Dušan (narodna zgodovina in obča zgodovina), Pernuš Zora (klasična jezika s književnostjo in zgodovina starega veka), Petkovšek Viktor (zoologija in botanika), Podpac Justina (francoščina in primerjalna književnost), Prunk Ksenija (francoščina in primerjalna književnost), Rebek Nada (zoologija in botanika), Se-kolec Frančišek (pedagogika in filozofija), Sov-dat Marija (francoščina in primerjalna književnost), Stražar Konrad (srbohrvatska književnost in slovenski jezik), Tominc Marija (klasična jezika s književnosljo in zgodovino starega veka). d Sokol na Viču priredi v nedeljo 12. t. m. na vrtu gostilne »Pavlič« na Glincah točno ob 16. svojo javno telovadbo. Nastopijo vsi telovadni oddelki, katere bo spremljala godba Sokola 1 Tabor. Po telovadbi bo istotam velika narodna* veselica z zelo pestrim sporedom. Ker so tramvajske zveze najugodnejše se pričakuje iz Ljubljane velika udeležba. K prireditvi vsi bratsko vabljeni. Zdravo! Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398-1 d Slovensko planinsko društvo opozarja svoje člane, ki posečajo obmejno gorovje, da morajo nositi vedno pri sebi društvene legitimacije, potrjene od politične oblasti, da se izognejo vsem neprilikam. d Kopalni vlak Ljubljana — Škofja Loka. Direkcija državnih železnic objavlja: Do >ia-daljnega vozi kopalni vlak Lj.ubljana-Škofja Loka in obratno vsaki dan, a ko je za kopan je ugodno vreme. Odhod kopalnega vlaka iz Ljubljane gl. kol. ob 13. uri 20 min. in povratek v Ljubljano gl. kol. ob 18. uri 45 min. Potniki uživajo pri teh kopalnih vlakih 50% popusta od normalnih voznih cen. d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 d Poskusno oranje z ročnim motorjem v drevesnici na Poljanah. Kmetijska družba priredi v nedeljo 12. t. m. ob 9. uri zjutraj poskusno oranje z ročnim motorjem »Pionir«, ki izvršuje razna njivska dela. Ta motor je bil opisan v 3. številki »Kmetovalca« v članku "Mali traktorji«. Ta traktor se da uporabiti ne. šema za oranje, ampak tudi za okopavanje, brananje, za vlečenje vozov itd. Kako izvršuje svoje delo, bodemo videli v nedeljo pri tej poskušnji. -Nadalje se bo preizkusil razsipač za umetna gnojila Ruše - Majš, ki trosi gnojilo istočasno pri oranju. Tudi ta razsipač je bil opisan v 10. številki »Kmetovalca« v članku »Razsipač za umetna gnojila«. — Kmetovalci iz ljubljanske okolice in drugi interesentje se vabijo, da si v nedeljo 12. t. m. ob de,vetih ogledajo delo teh strojev v družbeni drevesnici na Poljanah. d Devetletni fantek pobegnil z doma. Iz Žu- pclevca, občina Kapele pri Brežicah, je pobegnil z doma učenec 2. razreda osnovne šole 9-letni Jožel’ Filipčič, po domače Stanič. Fantek je maj-ne postave, okroglega obraza, sivih oči, kostanjevih las, oblečen v modro obleko. Z doma je pobegnil 26. junija in ga do danes še niso izsledili. Fantek govori bizeljsko narečje. d Pustolovščine zloglasnega Kmet«. Delavec-oglar Franc Kmet, roj. 1. 1902 na Kalu, občina Dobrniče pri Novem mestu, je brez stalnega bivališča iu je bil že opetovano kaznovan radi tatvine. Pred kratkim so ga zasačili pri tatvini na dvorišču Jerlohove gostilne v Velikem Gabru v Št. Vidu na Dolenjskem, a je ušel. Kmet se poslužuje, lažnih imen in izvršuje tatvine in goljufije v družbi neznanega tovariša, starega okoli 30 let. Za Kmetom je uvedeno zasledovanje. d Drzen tat. Iz hleva gostilničarja Franceta Kristanca v Šenčurju, je bilo ukradeno delavcu Francetu iz Srednje vasi kolo »Diirkopp«, vredno 2100 Din. Tatvine kolesa je osumljen Anton Omerzo iz brežiškega sreza. Tatu so videli, ko je zasedel kolo in se z njim odpeljal proti Kranju. Zobni atelje Jenfisi-iehniL Bevc Joško LuMjana, Gosposvetska cesta 4-1 polog- „Figovca“ nasproti,,Kneza ‘ redno sprejema od 9.—J/21. in od 2.—1/a6. ure. Po dogovoru tudi izven teh ur. Tel. 32-96 Ejuhljana Petek', 10. julija 1931.: Amalija. Pravoslavni, 27. junija: Pr. Samson. Nočno službo imajo lekarne K m e t na Du najski cesti, Levstik na Resljevi testi in B o h i n e c na Rimski cesti. * ■ Sokolsko društvo Ljubljana 111. v bežigrajskem okraju bo otvorilo v nedeljo 2. avgusta t. 1. po komaj enoletnem društvenem obstoju svoje letno telovadišče in javno otroško zavetišče. Slovesna otvoritev bo ob 11. ob sodelovanju vsega članstva, deputacij drugih bratskih društev in prijateljev Sokolstva. Popoldne pa bo priredil Sokol III. svoj prvi javni telovadni nastop. Po telovadbi bo velika ljudska zabava s prav posrečenim, mnogovrstnim sporedom. Bratska sokolska in Sokolstvu naklonjena društva v Ljubljani in bližnji okolici prosimo, da se pri določitvi svojih prireditev ozirajo na gorenji dan. ■ Da se prepreči pustošenje v Tivoliju. Zadnje dni je prejela policija več prijav o pustošenju nasadov v Tivoliju. Tako so neznani zlikovci polili kameniti obod bazena pod gradom s krvavo rdečo barvo, v vodo pa vrgli klop. Tudi so polomili več grmičev. Policija se je zato odločila, da bo vršila v Tivoliju stalno kontrolo. Ponoči bo ustavila vsakega neznanca in zahtevala, da se legitimira. Nočne razgrajače bo aretirala in jih zaprla, one, ki jih bo zasačila pri pustošenju nasadov, pa bo izročila sodišču. Plačati bodo morali občutno odškodnino, vrh tega pa bo njihova imena objavila v vseh ljubljanskih dnevnikih. Jz, drugih banovin Aretacija bivšega bančnega ravnatelja V Beogradu so prijeli nekega Mihajla Markoviča, bivšega ravnatelja podružnice Zvezne banke v Soko Banji. Aretirali so ga na ovadbo žene pokojnega bančnega ravnatelja Markoviča. Markovičeva je izjavila, da je prišel Mihajlo k njim lani meseca avgusla in ji izvabil večjo vso- 1o denarja pod pretvezo, da bo dobil skoro večje posojilo. Za neke prošnje mu je dala pa okoli 6000 Din. Nadalje ga obtožuje, da ji je izvabil z raznimi mahinacijami 45.000 Din. Razen tega je Markovič'ovaden, da je utajil izvirno zemljiško listino posestva ge. Markulovieeve. Aretirani Markovič, ki je velik pustolovec, je doma iz Kralova in 33 let star. Zaradi 38 Din ob glavo. Seljak Vid Bačani iz Pavloca pri Vrbovcu je imel opravka pri sodišču v Križevcih. Ko se je vračal, je pomoloma stopil v zagrebški vlak brez karte. Ko je prišel sprevodnik mu je pojasnil zmoto, la pa je zahteval od polnilca globo, ki je znašala s karto 38 Din. Bačani je pa imel pri sebi samo še 7 in pol Din. Med tem, ko mu je sprevodnik izpolnjeval listek, je hotel Bačjani ubiti dve niuhi na en mah. Nenadoma je skočil iz brzega vlaka. To je bilo med postajama Gradec in Vrhovec. Iz vlaka je Bačani padel v strašnem skoku 12 ni v stran in treščil z glavo v železen drog. Obležal je pri priči mrtev. Občinski blagajnik — razbojnik V Dušanovcu pri Negotinu se je dogodil nedavno drzen roparski napad. Zdaj so odkrili. vo v blagajnikovi hiši in so našli pri njem ključe, s katerimi eo se dale odpreti vrata v občinski pisarni in v občinski blagajni. Tako je padel sum na blagajnika in so ga aretirali. Vse kaže, da je blagajnik sam odnesel denar in fingiral razbojništvo. Via posestnica na sodišču'večjo ameriško ded- I da je napad fingiral sam blagajnik Jovan Sta.i-sčino. S kraja mu ni hotela verjeli, končno pa | kovic. Novi sreski_ načelnik Maletic je namreč ‘o je Je prepričal in izvabljal fd nje zneske v skupni vsoti 12.000 Din. Ko je posestnica le uvidela, da ima s sleparjem opravka, je zadevo naznanila celjski policiji, ki j« sodnega uradnika zaprla. nedavno kontroliral občinsko blagajno. Tako je prišla na vrslo tudi blagajna v Dušanovcu. Dan pred revizijo pa je prišla vest, da so neznani razbojniki napadli poštnega blagajnika in mu vzeli 30.000 Din. Orožniki so napravili preiska- b Ureditev Malega Kalimegdana. Ob koncu tega tedna bo preurejen in parkiran Mali Kali megdan v Beogradu. V nedeljo bo že otvor-jeu za šetalce. Kalimegdan so popolnoma preuredili po vzorcu angleških parkov. Posebne pozornost vzbuja potoček z jezerom, ki je sre di parka. b Velik gozdni požar. V Kaštel Novem je začel goreti v torek popoldne občinski park pri železniški postaji. V hipu je bil ves park v plamenih. Ognja niso mogli pogasiti in se ie razširil še na gozd v Štafaliču. Zanetila ga je najbrže iskra iz lokomotive. b Hiša se je zrušila na delavca. V Zatonu pri Šibeniku sla popravljala hišo trgovca Živ-kovica zidarska mojstra Josip Dunkin in Josip Malin. Ko sla bila v pritličju, se je nad njima zrušilo celo prvo nadstropje in kamenje ju je zasulo. Nesrečneža so potegnili izpod ruševin strašno razmesarjena. Dunkin je med prevozom v bolnico umrl. Zapušča ženo in 4 otroke. Ma tin se pa v šibeniški bolnici bori s smrtjo. b Zločinca so hoteli linčati. Že včeraj smo poročali o gnusnem zločinu, nad neko 8-letno de klico, ki se je pripetil pri Subotici. Policija je ugotovila, da se zločinec piše Jovan Stampič in je 34 lel star. Stampiča so orožniki v okolici Subotice prijeli. Dekle je v njem takoj spoznala zločinca. Povedala je, da jo je izvabil v vinograd. kjer jo je posilil. Po tein' zločinu jo je obesil na drevo. Po čudežnem naklučju se je deklica rešila. Ko so zločinca pripeljali na kraj, kjer je izvršit zločin ga je hotelo ljudstvo linčati, kar so orožniki s težavo preprečili. b Neurje v okolici Ostrožca. V vaseh okoli Ostrožca je pred dnevi divjalo strašno neurje s točo, ki je bila debela kakor oreh in jo je padlo do 20 cm visoko. Uničila je vse posevke in napravila mnogo škode po sadovnjakih. B Ni p ra« ega zadel. Hlapec Jakob A. je \ Mostah v Ciglerjevi ulici ponoči ob 130 vrgel s ceste skozi odprta vrata Rahnetove gostilne velik, debel kamen v gručo gostov. Kamen je zadel delavca Josipa Liliča, stanujočega v Tovarniški ul. 16, s tako silo. da je padel na tla in je bil več dni nesposoben za delo. Hlapec Jakob je po lem dejanju pobegnil. Pozneje pa stanovanju v Mostah prijet, je izpovedal, da je hotel kamen vreči v knjigovodjo Otona Makovca, stanujočega v Predovičevi ul., s katerim sta se nekaj sprla. ■ »MOTOHk KAVA DNEVNO SVližA! ■ Krojaški pomočnik pobegnil z doma. Nad-sprevodnik v pokoju Anton MiŠkot iz Zgornje šiške je prijavil policiji, da je pobegnil z doma neznatiokam njegov 17-lctni sin Viktor, krojaški pomočnik po poklicu. Viktor je nekoliko duševno zaostal in je že večkrat pobegnil z doma. Fani je velike, suhe postave, oblečen v sive hlače in siv telovnik, brez suknjiča in pokrivala. Zopet dan nesreč. V bolnišnico so prepeljali več ponesrečencev. 19-letno poljsko dninarico Marijo Zupančičevo iz Preske je popadel v Mihevcu, občina Šmartno pri Litiji, pes in jo vgriznil v desno stegno. — Na 23-letnega po ■ sestnikovega sina Ivana Hribarja iz Goričan p"i Medvodah je pri kopanju vodnjaka padel U-žak, železen drog iu ga težko poškodoval. — Izletna hči hiša rja Marija Prosenova, Podrebro, občina Polhovgradec, se je sunila z vilicami v desno oko. Poškodba je zelo težka. — 45-letni posestnik Janez Šušteršič iz Gornje Brezovice je padel s kozolca in zadobil hude notranje poškodbe. — 40-letna pletilja Ana Slamičeva iz Doiiižal se je sprla z možem. V prepiru jo je mož tako hudo udaril s palico po levi roki, da ji jo je nalomil. Aretacije postopačev. V minuli noči je policija aretirala več postopačev in jih odvedla v policijske zapore. Po ugotovitvi identitete bo nekatere izročila sodišču, druge pa izgnala v domovinske občine. Med aretiranci je tudi tat. ki je kradel opeko, I)ve tatvini. Bančni uradnici Jožefi Prista-novi iz Rožne doline je bilo ukradeno iz veža Zadružne banke na Miklošičevi cesti kolo, vredno 1000 Din. — Gostilničarju Vekoslavu Pelcu je bilo ukradenih z gostilniškega vrla v Mencingerjevi ulici 5 moških srajc, vrednih 400 Din. Nezgoda restavratorja Klaska, Samski mesarski pomočnik Ivan M. je vozil s kolesom čez Zmajski most proti Jugoslovanski tiskarni in je f>il tako nepreviden, da je zadel s pedalom ob Alojza Klaska, najemnika hotela »Slon«, stanujočega na Poljanskem nasipu št. 16. Klasek je zadobil lahke poškodbe na levi uogi, vrh tega pa mu je kolesar raztrgal hlače. ~~I Torbico je izgubil. Pred dnevi smo poročali, da je neznan tat iztrgal na glavnem kolodvoru 10-letnemu Romanu Zebretu žensko torbico iz rok, v kateri je bilo več drobnarij, med njimi tudi železniška legitimacija. Kakor nam sedaj poročajo, ni bila Zebretu ročna torbica ukradena, marveč jo je izgubil na Masarykovi cesli nasproti kolodvorske pošte. Torbico je našel strojevodja v pokoju Marcel Žorga iz šiške in jo oddal v prometni pisarni na glavnem kolodvoru. M avibev m Tridesetletnica mature. Te dni so tu slavili 30-letnico mature maturanti mariborske klasične gimnazije iz leta 1901. Od 42 takratnih maturantov se jih je zbralo 19. ostali so pomrli, izginili ali pa se izselili v Avstrijo. Navzoči so bili banski svetnik dr. Marko Ipavic iz Maribora; Lojze Sagaj, dekan v Hočah; [■'mest Vargazon, načelnik v pokoju; Anton Trinkaus, župnik v Pamečah; dr. Jože Tombak. sodni svetnik v Mariboru; Vlado Pušenjak, zadružni inšpektor v Mariboru; Štefan Medved, pisarniški ravnatelj v Mariboru; dr. Ivan Mravljak, profesor v Mariboru; Ivan Persoglič. rudniški inženjer v Hrastniku; Rudolf Polak, bančni blagajnik v Mariboru; Ivan Kitak, žel. uradnik v Mariboru; dr. Karol Sanda, profesor v Ljubljani; dr. Anton Johart, profesor v Mariboru; Franc l.etonja, župnik pri Sv. Antonu na Pohorju; Franc Vuk, župnik na Koroškem; Anton Jug, ravnatelj v Ljubljani in Vinko Kraner, župnik pri Sp. Kungoti. Ž njimi je slavil 30-letnico mature tudi njihov sošolec, novinar Vekoslav Špindler, ki je bil tik pred maturo leta 1901 radi novinarskega dela izključen in napravil maturo zato v Celju. m Planinske maše. Aljažev klub v Mariboru naznanja, da bo odslej ob nedeljah in praznikih za planince sv. maša ob 9. uri na Urški. Na vseh drugih planinskih postojankah, pa ostane neizpremenjeno ob desetih. m Smrt uglednega industrijalca in veleposestnika. Včeraj ob 3. zjutraj je v Podveliki pri Breznu ob Dravi umrl v 60. letu starosti tamkajšnji lesni induslrijalec in veleposestnik g. Franjo Germuth. Pogreb bo jutri ob 16. uri na pokopališče v Breznu, in Radi kvalitete iu cene — samo »Karo f e v I je«l m Povratek dere s Pohorja. Prva skupina dece se vrača iz počitniške kolonije na Pohorju in dospe v Maribor v sobolo 11. t. m. ob 9’30, in sicer deca, ki jo je poslala mestna občina z mestnim avtobusom, ostala pa z vlakom. — Starši naj pričakujejo deco, ki dospe z mestnim avtobusom, pred dečjitn domom, Slrossmajer-jeva ulica 26, ostale pa pred glavnim kolodvorom. m Pijte original »CI1ABES0«. 1111 m Izdane in izbrisane obrtne pravice. V mesecu juniju je bilo v Mariboru nanovo izdanih 21, izbrisanih pa 33 obilnih pravic. m Šahovski turnir pri Treh ribnikih. Danes, v petek ob 20. uri bo na terasi paviljona pri Treh ribnikih sestanek vseh igralcev in žrebanje. Prijave Se sprejemajo še do seje. Prija- vi se lahko vsak šahist. Prvo kolo se bo odigralo v nedeljo 12. t. m. ob 20. uri, nadaljna vsak dan med' 20. in 22. uro. Vstop prost. m Dva karambola. V sredo dopoldne sla na oglu Slovenske in Gosposke ulice trčila skupaj avto in, motorno kolo. Avtomobil je vodil šofer Kristijan Sonnenleitner, na motornem kolesu pa sta bila Ivan Klaneček, natakar kavarne »Astorie« in Adolf Gracer, trgovec iz PelŠnice. Poslednja sta pri trčenju padla in se pobila po rokah. Na oglu Koroške ceste in Vrtne ulice pa je kolesar Rudolf Udovič, mehanik pri, Gustinčiču, priletel v tovorni avtomobil sodavičarja Cirila Kampla. Pri tem je v velikem loku padel na cesto in se pobil po glavi, vendar pa so poškodbe le lahke. m Kinematografi. Grajski kino: od danes dalje zvočna nemška drama lina od onih*. Kino Union: od včeraj dalje zvočna vojaška humoreska “Otrok garnizije«. m Prve breskve. Včeraj so se pojavile na tukajšnjem trgu prve breskve. Prodajali so jih po 26 do ISO Din za kg. m Kača pičila otroka. V Brezuii pri Podovi je v sredo 'rupena kača pičila 5-letno mizarjevo hčerko Marico Kobaletovo. Prepeljali so jo v tukajšnjo bolnico. m Lovsko streljanje. Tukajšnja podružnica Sl,D sporoča, da bo odslej streljanje na lončene golobe na strelišču v Radvanju namesto ob nedeljah ob sobotah popoldne od 16. ure dalje. . m Najdeno. V mesecu juniju je bilo najdenih m policiji izročenih 28 predmetov. Med njimi Je tudi moška žepna ura, nadalje so ročne torbice, deli obleke in celo bankovci po 100 in 10 Din. Lastniki jih dobe pri policijskem pred-stojništvu. m Onemoglost. V Stolni ulici se je onemogla zgrudila na tla v sredo opoldne 30-letna Marija Papeževa, stanujoča na Meljski cesti. Prepeljali so jo v bolnico. m Surovo trpinčenja živali. V gredo zjutraj je prignal delavec Franc Krofi jz Hajdine pri Ptuju po Masarikovi cesti v Maribor 10 bikov, krav in enega vola za mesna industrijalca lavčarja in VValleja. Zaradi dolge poti sta dva ka popolnoma omagala, izgubila z nog parklje in se zgrudila na tla. Gonjač pa ju je hotel !|?b temu z neusmiljenim pretepanjem spra-, _ ”Jie- Nadaljno trpinčenje je preprečil šele -razni k, ki je odredil, da so enega bika odpe-jaii gasilci v VVellejevo tovarno, po drugega pa te prišel Tavčar sam s tovornim avtom. m Ženil), ki ve< he pige nevesta, • e dni fe prišel k nekemu tukajšnjemu svečeniku 30-letni obrtnik B. in zaprosil za sprejem v dotično vero in za poroko. Dokler je navajal svoje osebne podatke, je bilo vse v redu, ko pa Ka je svečenik vprašal po nevestinih, je dejal, da ve samo to, da je 28 let stara in da ji je ime Mici. Kako se piše in odkod je. pa ni vedel. m Zlikovslvo. V ponedeljek ponoči so neznanci porezali pri pavlijonu pni Treh ribnikih več žic radio napeljave in pometali v ribnik vsa vesla čolnov. m Vlom. V noči od Srede na četrtek so neznanci vlomili garderobo igrišča SK Železničarja in odnesli 7 parov čevljev 11 dresov in "ekaj aktovk. m Aretacije. V sredo so bili v Mariboru aretiram: Viktor S, radi pijanosti, Marija J. radi lajne prostitucije, Elizabeta K. radi prepovedanega povratka in tajne prostitucije, Jožefa J. radi oddaje v prisilno delavnico in Leopold B., Leopold J. in Peter H. radi tatvine. Pragersko Napad ii zasede. V Goniči pri Pragerskem so v noči od nedelje na ponedeljek napadli domači fantje iz zasede domov se vračajočega 20-ednega rekruta Janeza Grilca in ga obdelali z noži. Zadah so mu tri rane na glavi in štiri po ostalem telesu. Prvo pomoč je ranjenemu mla- V^iok —"delile 886'^' zd'ravnii'k dr- Klasinc. Krompir, Na tukajšnjem tovornem kolodvoru se ze^ pridno naklada letošnji krompir, katerega dovažajo kmetje z Dravskega polja. Pretekli leden se je prodajal po 1*50 Din kg, seda j pa stane že 1 Din. Vuzenica Sokolsko društvo Muta—Vuzenica bo priredilo 19. julija ob 15. ;javen nastop vseh oddelkov v Sokolskem domu v Vuzenici. Spored bo obsegal 14 točk in bo zelo pester. Sodeluje tovarniška godba iz Mute. Sosednja Sokolska društva se prosi, da se ozirajo na to le'žbl^iteV’ oW;insf-vo Pa se VR*3i 11 obilni ude- ®ofcvan/e po zvezdi večeru id 128. Vse bolj pa so se bali napol ribam napol krokodilom podobnih, štiri do pet ttietrov dolgih živali. Drčale so po valovih sem ter tja in si najbrže iskale nrane. Velika žrela so jim bila np e;o-sto poseipna z ostrimi belimi zobmi. Vendar se za Dušana, Danico in Cu-ciruči niso kdo ve kaj zmenili. Opa zovali so jih bolj iz radovednosti. Vse bolnišnice bodo znatno razširili V prisotnosti načelnika dr. Milovanoviča iz Beograda se proučuje gradbeni program Ljubljana, 9. julija. Davi se je pripeljal v Ljubljano načelnik sanitetnega oddelka ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Milovanovič. Na kolodvoru sla ga pričakovala načelnik oddelka za socijalno politiko in narodno zdravje pri banski upravi dr. Dolšak iu zastopnik Higijen-skega zavoda dr. Karol Petrič. Dr. Milovanovič se je s kolodvora takoj podal na bansko upravo, kjer si je ogledal socijalno-zdravstveni oddelek, nato pa v spremstvu dr. Dolšaka in šefa zdravstvenega odseka dr. Mayerja v bolnišnico. am ga je že pričakoval upravnik dr. Gerlovič. V njegovem spremstvu in v spremstvu zdravnikov si je nato ogledal vse oddelke, ki so, kakor znano, vedno prenapolnjeni. Ob 10. dopoldne se je v upravnikovi pisarni v bolnišnici sestala komisija, v kateri sla bila poleg načelnika dr. Milovanoviča, dr. Gerloviča, dr. Dolšaka in dr. Meyerja še podban dr. Pirkmajer in šef tehničnega oddelka banske uprave inž. Otachal. Komisija je razpravljala o gradbenem programu za povečanje bolnišnice. Po tem programu se zgradi več novih oddelkov, predvsem kirurgični oddelek in oddelek za pljučne bolezni. Zgradilo naj bi se tudi novo stanovanjsko poslopje za bolniško osobje, gospodarsko poslopje s hlevi, centralna pralnica itd. Novi objekti se bodo zgradili na zemljišču, kjer je bila doslej drevesnica Kmetijske družbe. Kakor smo že poročali, je lo zemljišče kupila banska uprava za 4 in pol milijona Din. Komisija je poslovala eno uro, poleni pa je odšla v žensko bolnico, ki jo je razkazal načelniku dr. Milovanoviču primarij dr. Zalokar. Tudi žensko bolnico bodo znatno povečali. Po ogledu ženske bolnice se je načelnik dr. Milovanovič odpeljal na Studenec, kjer si je ogledal lamošnjo umobolnico, ki tudi že davno ne ustreza več svojemu namenu. Zalo jo bodo preuredili in povečali s prizidki. Popoldne ob 16. se je komisija zopet sestala v bolnišnici in je poslovala do večera. Kakor izvemo, ostane načelnik dr. Milovanovič več dni v Dravski banovini, da natančno prouči vprašanje razširjenja naših bolnišnic. Med drugimi bolnišnicami si bo ogledal tudi novo umobolnico v Novem Celju pri Žalcu, kjer bo prostora za okoli 400 bolnikov. Maribor v luči statistike Mesto šteje nad 34.000 prebivalcev Maribor, 9. julija. Te dni je bila dovršena definitivna statistika, katero je sestavila popisovalna komisija po podatkih letošnjega ljudskega štetja. Ko so ponovno pregledali podatke, so ugotovili pri prvotnem številu prebivalstva malo pomoto, po kateri je bilo prebivalstvo Maribora za 774. — V resnici je šlelo namreč mesto na dan popisovanja 33-921 duš, z onimi pa, ki stalno bivajo v mestu, a so tistega dne bili slučajno zunaj, celo 34.319. Narodnost Po narodnosti je bilo 31.727 Jugoslovanov, 1613 Nemcev, 428 Čehoslovakov, 86 Rusov, 3 Ukrajinci, 10 Poljakov 1 Husin, 1 Belgijec, 18 Italijanov, 3 Romuni, 10 Madjarov, 1 Urugvajec, 2 Francoza, 5 Angležev. 12 Židov in 1 Švicar. Vse mariborske manjšine štejejo po narodnosti 2194 oseb. Od teh je 228 Slovanov in 1166 Neslovanov. Materinščina Po materinem jeziku je bilo 27.533 Slovencev, 2931 Srbov iu Hrvatov, 2696 Nemcev, 426 Čehov" in Slovakov, 96 Rusov, 6 Ukrajincev, 20 Poljakov, 3 Rusini, 55 Italijanov, 14 Romunov, 52 Madjarov, 28 Francozov in 4 Angleži. Po materinem jeziku torej štejejo manjšine 3400 duš. Od teh je 551 Slovanov in 2849 Neslovanov. Veroizpoved Po veroizpovedi je 31.200 rimskih katolikov, 1669 pravoslavnih, 628 evangelijcev (katerih število stalno pada), 234 muslimanov, 14 staro-katolikov, 16 grških katolikov. 80 Židov, 67 ljudi brez konfesije, 4 adventisti, 5 članov narodne češke cerkve, 2 svobodna kristjana, 2 babtista. Izobrazba Po izobrazbi je 30.670 oseb, ki znajo čilati in pisati. Samo čilati zna 127 oseb. Nepismenih je z deco vred, ki še ne obiskuje šol 3124. Pravih odraslih analfabetov pa je samo 6. Drugi podatki Postranski zaslužek ima poleg redne plače 200 oseb, invalidov in pohabljencev je 93. — Trajno prisotnih je v Mariboru 29.820, začasno pa 4101, od teh nad 3000 dijakov. Začasno odsotnih pa je 398 oseb. Stavbe in stanovanja Stavb je v Mariboru 2764. Od teh je pritličij 1287, enonadstropnih 1054, dvonadstropnih 311, tronadstropnih 100, 4 nadstropnih 11, petnadstropnih pa ena. Pred 1. 1918 je stalo v Mariboru 2129 stavb. Po osvobojenju so v mestu zgradili 636 novih poslopij, lorej več, kakor v zadnjih 40. letih. Skupno je na kanalizacijo ključeno 1838 stavb. Vodovodni priključek ima 2164 hiš. Stanovanj je v Mariboru 7627. Od teh je 15 praznih, toda samo polovica od zadnjih je prikladna za stanovanja. Od stanovanj odpade 1659 prostorov na zavode, samostane, hotele itd. V stanovanjih je 5669 vodnih odtokov, 7693 električnih priklopov. V 1358 stanovanjih je napeljan plin. Poslovnih prostorov s skladišči in kleti pa je 6637. Prometna vozila in živina Prijavljenih je 82 tovornih avtomobilov. 107 osebnih, 134 motornih koles in 1726 koles. — Pregled živine izkazuje 429 konj, 357 govedi, 357 svinj, 138 glav drobnice in 5015 perutnine ter 30 panjev čebel. Krave so dale lansko leto 2982 hi mleka, kokoši, gosi in druga perutnina pa so znesle 255.082 jajc. Novo mesto Lepote Novega mesta in okolice bomo pokazali na letošnji Tujsko-prometni razstavi v Ljubljani čez dobrih sedem tednov. Olepševalno društvo ,je že razpisalo konkurz najlepših in najboljših slik iz mesta in okolice, pa ni od-ziva. Amaterji, tudi v Vašem interesu je, da se takoj Javite! Pokazali bomo tudi naš gospodarski razvoj. Zato naj se pripravijo vsa toza-dmSt-va in zadruge, tvorničarji in slični ’• V u° 1za®l.0Pan« 'udi njihovo delo. In upiavi obeh toplic, obeh bolnic din okoliških giadov. toliko lepega imamo, ne skrivajmo in ne čakajmo, da jih kdo odkrije, pokažimo jih sami. Umetniške slike ali fotografije v velikosti 30 krat 4.0 eni, načrti, diagrami, vse bo dobrodošlo. Izbralo se bo najboljše in naiiep-se. l a takoj na delo. Za vse informacije se le obiniti na mestni občinski urad, odnosno na učitelja Viklo-rja Pirnata. ..Nesreča ne počiva. Simpatična Kosova Lučka je šla v torek 7. t. m. popoldne z gospo Pintarjevo in njeno hčerko na mestno kopališče. V bližini kino »Meteor« so se ustavile in postale. Nesreča pa je izrabila baš ta moment; privozil je namreč po ulici, ki pelje od Kapitelja, neki mizarski vajenec, se zaletel v malo deklico, jo podrl na tla in jo vlekel še nekaj metrov za seboj. Ves ta prizor, ki se je izvršil z veliko naglico, sta videli ga. Maršolova in ga. Pintarjeva, ki sta malo Lučko hitro odnesli v bližnjo žensko bolnico, kjer so ji izmill in obvezali rane. Gospa Pintarjeva je odnesla Lučko domov in bo tudi ostala v domači oskrbi. Poškodbe je deklica dobila po glavi, po rokah, po nogah in po ostalem telescu. Niso sicer rane nevarne, vendar pa je malo bitje prestalo veliko bolečin, njena mama pa veliko strahu. Da bi skoraj okrevala. Energičen samomorilski kandidat. Novak Miha, stanujoč v Biški vasi, se je naveličal živeti. Sam pravi, da ga je slab zaslužek pripravil do tega. da je 7. t. m. izpil nekoliko ocetne kisline ter se na ta način hotel ugonobiti. Ko pa ta strup ni deloval tako hitro, kot si je on mislit, in ker ga je začelo v grlu in želodcu neizrečeno peči, je tekel v bližnji potok in se vrgel v hladno vodo, hoteč pogasiti ogenj, ki je gorel v njegovem telesu. Toda imel je smolo! Voda je bila plitva in tako se je njegov načrt izjalovil. Nekaj časa je brodil po mlakuži ter se na vsak način hotel utopiti. Ljudje, ki so slišali hripave glasove, so pritekli gledat, kaj se godi. Potegnili co Novaka iz oOaknže ter ga odpravili v bolnico Usmiljenih b..\£0V, v Kandijo, kjer so samomorilcu dobro izprali želodec. Ostal .je v bolnici. Možakar je stav 37 let. Oženjen je i neko vdovo, ki mu. je pripeljala v hišo dva otroka iz prvega zakona. Ko ga je vaš dopisnik vprašal, če je že opustil namero samo-umora, je dejal skesano: »Sem, ln nikdar več mi ne bo prišlo kaj takega na misel, ker šele sedaj vem, kaj se pravi umirati«! Nogo sl je zlomil. Janc Jože, posestnikov sin iz Lešnlce pri št. Petru. Z očetom sta namreč prekrivala pred kratkim slamnato streho. Ko je Jože nesel po lestvi na streho sveženj slame, se mu je lestev izpodmaknila in Jože je telebnil precej globoko na trda tla, ter si pri padcu zlomil desno nogo v členku pod kolenom. Kljub temu da, je že star 30 let, je upati, da ne bo izgubil noge. Konj ga je udaril. 15-letni hlapček Ivanič Jožek, ki je služil na Zerjavini, občina Brusnice, pri posestniku Ambrožiču, je skoro prišel ob roko. Z gospodarjem sta vozila pšenico z njive, in ko je hlapček odpregal konja od voza, ga je sicer pohleven konj tako močno udaril po levi roki, da mu je zlomil nadiakt-nico. Fant se zdravi v kandijski bolnici. šala ali zloba. Iz Gorenje Stare vasi, obči na Orehovica se je peljal 9 letni Kosmač Joško s kolesom v Orehovico po olje. Ko se je vračal proti domu, ga je srečal Rangusov Ton ček, ki ga je krepko zgrabil za balanco in vrgel slabotnega Joška s kolesa na tla. Pri padcu si je izvinil levo koleno. Pripeljali so ga v bolnico Usmiljenih bratov v Kandijo. Dolenjske Toplice Tukajšnje sokolsko društvo bo priredilo 19. t. m. svoj javen letni telovadni nastop v kopališkem parku. Društvo, ki namerava v kratkem pričeti zidati svoj sokolski dom, pač želi, da ga obiščejo pri tej priliki bližnja sokolska društva, da tako s svojo udeležbo pripomorejo k lepi manifestaciji sokolske misli. Litija Na banovinskem veleposestvu Ponoviče so med reko Savo in železnico pričeli postavljati lep kozolec dvojnik, dolg 52 m Moderniziran obrat. G. Birolla, lastnik apnence v Kresnicah, je moderniziral svoj obrat Vstavil je nove rešetke in izboljšal ventilatorje tako da proizvaja sedaj pri nas kvalitativno najboljše apno. Kres. V soboto zvečer je tudi pri nas gorel kres, v čast sv. Cirilu in Metodu, in sicer pred občinsko hišo v Litiji. Nastopila je »Lipa« z več lepimi točkami. Med navzočimi smo opazili tudi vladnega svetnika g. Podboja z »o, soprogo. Ob nepretrganem šviganju rak: * in vži ganju umetnega ognja je gasilska godba pod vodst’om g. Kelemeniča odigral nekaj lepih komadov. Avto prevrnil konja z vozom v Savinjo V torek je odšel na Marijin grad v N oz« rje na škofovsko žago po obrezline čevljar Blatnik iz Polč. Ker pa sedaj ravno nima konja, si ga je najel od konjskega prekupčevalca Blatnika, p. d. Tončnika v Kamenčah, Ker je naložil 7 centov obrezlin, je odpeljal domov. Ko je hotel 'cz hresanov klanec, pa pridrvi po klancu tovorni avto gostilničarja fiarbela iz Ljubnega. Na ostreni ovinku ni videl takoj voznika, vozil je s precejšnjo brzino in v hipu je šinil mimo njega, a z zadnjim delom avtomobila je zadel v konja. Voz je pričel lezli po klancu nazaj, lesena ograja ob Savinji ni mogla teže obdržali in tako je voz s konjem vred zdrčal po škarpi 10 ni navzdol. Konj je obležal na 1 m visokem betonu, ki so ga napravili, da Savinja ne odjeda škarpe. Ko so delavci, ki so zaposleni pri drobilcu, videli nesrečo, so takoj prihiteli na pomoč, in konja prav potolčenega spravili na cesto. Voz je popolnoma razbit. G. Blatnik ima precejšnjo škodo. 15 »cikorjevcev« mu je odnesel Mokronog, 8. julija. Ko se je vračal iz Stančenga Vrha iz sejma proti domu. je med potjo zavil posestnik J. P. iz Vrhka še v Poljančevo gostilnico na Mal-kovcu. Zaradi silne vročine omamljen, je za hišo zadremal, ko se je prebudil, je bil olajšan za 15 »cikorjevcev«, po dolenjsko rečeno, ali 1500 Din. Revež je tatvino takoj prijavil orožnikom, ki je storilcu že na sledu. Ob priliki vlomov na Priči je uzmovič, ki je pa že v rokah pravice, odnesel Francetu Gačniku Pod Sv. Florjanom 800 Din. Huda nesreča pri spravljanju sena Rimske toplice, 9. julija. Posestniku Požaršku se je včeraj popoldne okrog 16. ure pripetila na njegovem posestvu v Ložah pri Rimskih toplicah huda nesreča. Požaršek je prišel popoldne domov, nakar se je z ostalimi odpravil na travnik, da spravi domov že posušeno seno. Svet, kjer je Požaršek spravljal seno, je zelo ilovnat ter je bil izredno spolzek, zato je bila tudi nastala iiesre-®a-v Voz se je prevrnil in pokopnl nesrečnega Požarška pod seboj. Težko in do vrha naloženi voz s senom je udaril Požarška v bok in ga pci-tisnil k tlom, da se mu je pri tem zlomila desna noga v kolku. Ponesrečencu so takoj prihiteli v pomoč in ga izvlekli izpod voza, nakar so ga prenesli do doma. Domači so mu nudili prvo pomoč. Poleg budili in težkih bolečin, ki jih je utrpel ponesrečeni Požaršek, je ponesrečenec močno prizadet s tem, da je moral sedaj sredi največjega dela, ki ga čaka na vseh koncih na posestvu, pustiti doma samo ženo i večino nepreskrbljenimi otroki, sam pa poiskati zdravniško pomoč v celjski bolnici. Požar v Voklem pri Kranju Kranj, 7. julija. Mizarski mojster štefe Franc iz Vokta pri Kranju je kuhal v posebni peči klej, ki ga potrebuje pri svoji obrti. Po nesreči pa je švignila iskra iz dimnika, ker je bilo zelo vetrovno, na posteljo v podstrešje, kjer je spal mojstrov brat Mihael. Ker je bila v postelji slama, je začelo preteklo soboto okrog pol 17. ure popoldne goreti podstrešje nad mizarsko delavnico. Požar sta prva opazila mizarjeva žena Ivana in posestnik Čebašek Matija, ki je ravno takrat prišel mimo. Poklicala sta gospodarja, ki je bit v delavnici. Ker ogenj ni zajel še vsega podstrešja, se je posrečilo štefetu, da ga je s pomočjo pomočnikov zatrl. Gorela je slama v postelji in tramovje, ki je bilo okrog dimnika, štefe je večkrat še potem pogledal, če se morda ogenj ni ponovil. Pazil je vso nedeljo, zvečer pa je legel brez skrbi v posteljo. Ko pa je okrog četrt na štiri zjutraj šel v otroško sobo, je opazil, da je vse okrog hiše močno razsvetljeno. Spoznal je takoj, da je začelo ponovno goreti na istem mestu. Ogenj se je bil že tako razširil, da ga ni bilo mogoče več pogasiti, kljub temu, da so gasili domačini in gasilci iz Vokta in V opel.i. Pogorela je vsa hiša. V podstrešju je bilo tudi precej drv in kakih 20 kubičnih metrov desk. Skupna Skoda znaša nad 43.000 Din. štefe je bil zavarovan pri »Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani« za 30.000 Din. Kako je nastal uboj na Polšniku Polšuik, 7. julija. Kakor doziiavam po izpovedi matere, se jr napad izvršil takole: Vsi trije mlad niči, ki sc bili soudeleženi pri pretepu, so pili med drugo družbo v neki tamošnji gostilni. Pogovor je ravno nanesel na nekega dekleta, radi katerega sta se 17-letni Hinko H. in oni drugi grdo gledala. Himcotov sosed je imel* pri sebi cepin, Hinko pa velik no?,. Med pogovorom je' prisedel k mizi nič hudega «lut,e-'i Ivan Nograšek, ki je imel pri sebi la rožni venec in mašno knjižico. Kar se je vnol prepir in je Hinkotov sosed vrgel Hinkota na tla. Nograšek se je zbal, da ne bi nast?*1 pretep, in je pobegnil iz gostilne. Ostali so ga takoj dohiteli zunaj pod orehom, pri tem ga je eden držal, dočim ga je Hinko mesaril z nožem. Zadal mu je, kakor čujemo, 7 ran. Naoadalca sta nato pobegnila. Hinkota so orožniki takoj prijeli. Med jokom je dejanje priznal, izgovarjal se je pa, da je misli!, da ga je vrgel Nograšek, ne oni mladenič. Zagovor je vsekakor čuden, saj se je to zgodilo pri belem dnevu ob 14. uri in je zamenjava tudi nemogoča, saj so vsi trije rojaki iz Polšnika. Zabodeni Humer je takoj vstal, izgovoril še besede: »Kje sem?« nato pa takoj padel na tla, kar ni bilo čudno, saj je kri kar bruhala iz njega. Prizor sta videla iz okna tamošnji župnik in učitelj, pa nista mogla nič pomagati, ker se je to zgodilo v hipu. Poirebe našega delavska Načelni sklepi odbora delavskih zborni«. Odbor centralnega tajuistva Delavskih *bor-aic, v katerem sodelujejo Delavske zbornice ii vse naše države, je imel 4. in 5. t. m. v Novem Sadu svojo plenarno sejo. Ko so opravili tekoče upravne posle in določili proračun *a naslednje leto, so razpravljali o celi vrsti načelnih vpraSanj, izmed katerih navajamo naslednja: I. Poljski delavci. V zvezi z izvajanjem novega zakona o monopolu na žito opozarjajo Delavske zbornice na to, da ima samo Dunavska banovina več ko 150.000 poljedelskih delavcev, ki so brez vsake zemljidke posesti in ki so v glavnem navezani trn kmetsko delo. O statistiki zbrani iz 30 srezov iu mest, v katerih živi 80.000 delavcev, so ti delavci v letu 1980 delali povprečno vsak po 76 dni za dnevno odškodnino 22-27 Din. Povprečno so torej v vsem letu zaslužili dnevno po 1-06 Din. Vse njihovo življenje pa je vezano edinole na zaslužek v blagu za časa žetve. Sedaj ko je stopil novi zakon o monopolu z žitom v veljavo in je bila na ta način dana zaščita poljedelcem, bodo Delavske zbornice pozvale merodajne oblasti, naj s primernimi odredbami zajamčijo tudi poljedelskim delavcem, ki so vezani izključno na delo na polju, letne dohodke v žitu ali pa zaslužek v denarju, kolikor jim je vsaj v minimalni meri potreben za življenje. II. Priseljevanje izseljencev. Ob izseljeniškem kongresu pozdravljajo delavske zbornice, organiziranje stikov med domovino in izseljenci in so mnenja, da bi bilo te vezi treba po vzgledu drugih držav čimbolj poglobiti, da bi bilo treba voditi .propagando, da bi izseljenci ostali tam, kamor so odšli, da bodo v čim ožjih kulturnih vezeh z domovino. Spričo težkih kmetskih razmer pa danes res ni treba propagirati med izseljenci, d« bi se vrnili domov. 111. Rudarji. Spričo načrta o novem rudarskem zakonu so Delavske zbornice mnenja, da je treba pozvati pristojne oblasti, da uredijo delovni čas rudarjev. Brezpogojno je treba vračunati vhod in izhod iz jame v ta delovni čas. Treba je skrajšali delovni čas v rudokopih, kjer vlada prevelika vročina ali ki so premokrotni in načelno je treba rešiti vprašanje, da delovni čas rudarjev ne sme biti daljši kakor so ga določile mednarodne konvencije. Delavske zbornice so odločno proti tendencam delodajalcev, da se rudarji izključijo iz delavskega razreda in izločijo iz Del. zbornic. IV. PomorS^aki. Ker je naša država ratificirala sedme mednarodne konvencije, ki se nanašajo na delovne pogoje v pristaniščih in pomorskem prometu, je nujno potrebno nov zakon o zaščiti dela pomorščakov. Delavske zbornice pričakujejo, da bo ta zakon čimprej pripravljen po nasvetih strokovnih organizacij in Delavskih zbornic. Kakor so pokazale izkušnje, je za uspešno zaposlitev pomorščakov potrebna organizacija uradov za njihovo zaposlitev. V teh uradih bosta morali sodelovati obe prizadeti stranki. Delavske zbornice so mnenja, da bi morale take urade ustanoviti javne borze dela s svojimi lastnimi sredstvi. V. Železničarji. Ker je ministrstvo za socijaluo politiko in narodno zdravje načelno določilo, da veljajo vse odredbe zakona o zaščiti delavcev tudi za železniško delavsko osobje, pričakujejo delavske zbornice, da se bodo tudi iz vrst železniških delavcev s pomočjo volitev izbrali delavski zaupniki, kakor se je to i/.vršilo pri ostalih delavcih. Delavske zbornice z zadovoljstvom ugotav ljajo, da je novi zakon o železniškem delavstvu potrdil načelo svobodne proresijonalne organizacije, in pričakujejo, da železniške nadzorstvene oblasti ne bodo motile delovanja svobodnih profesionalnih organizacij železniških delavcev. (Se nadaljuje.) Izvozna carina za alkoholne pijače v češkoslovaško Po novi trgovinski pogodbi kraljevine .lugo-slavije z republiko Češkoslovaško, veljavni od 1. junija 1931 dalje, se morejo uvažati v Češkoslovaško med drugim vina in žganja iz Jugoslavije pod sledečimi pogoji (tu so upoštevane možnosti predvsem v Dravski banovini In je carinska tarifa označena v dinarjih za vsakih 100 kg): Močne alkoholne pijače (likerji, ekstrakti za punč in druge močne alkoholne pijače z dodatkom sladkorja ter drugih snovi, trancevke, v originalnih steklenicah, z uverenjem o poreklu); 1.500 Din. Druge močne alkoholne pijače (slivovka in tropinovec z največ 45. vol. % alkohola, z uverenjem o kakovosti, v katerem je izkazan procent alkohola in je potrjeno, da sla slivovka in tropinovec pristen proizvod destilacije sliv (češpelj), odnosno tropin): v sodih Din 1.640, v steklenicah Din 1000; Viuo, sadjevec, mošt od grozdja in mošt od sadja, sokovi od plodov, sadja in jagod, ne-zeoščeno, medica: 1. v sodih vino iz Dravske banovine, s potrdilom o izvoru in s certifikatom o analizi): Din 210, 2. v steklenicah vino iz Dravske banovine, kakor pod 1): Din 420. Za izdajanje potrdil o izvoru pri izvozu iz Dravske banovine je pooblaščena — kakor doslej Zbornica za TO! v Ljubljani na osnovi potrdila kmetijskega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani, za izdajanje potrdil o kakovosli in certifikatov o analizi pa kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru. o - Gospodarske vesti X Monopolski dohodki v aprilu. V mesecu aprilu *— prvem mesecu sedanje proračunske dobe — so znašali dohodki monopolske uprave 187,350.000 Din (le za 874 Din manj nego lani). X Nov premogovnik. V bližini Jarandolskesa potoka, skoraj na poti med Baško In Kralje-vom so odkrili velika ležišča premoga odlične kvalitete (7000—8000 kalorij). Plasti premoga so po 16 26 m debele. Teren so preiskali angleški. francoski, nemški in naši geološki strokovnjaki. Ozemlje obsega okrog 12 km'. X Srbska Stedionica d. d. v Okučanih bo likvidirala. O likvidaciji bodo sklepali delničarji dne 19. t. m. na svojem izrednem občnem zboru. X Dolgovi Kreditnega zavoda v inozemstvu. Kakor poročajo iz Londona znašajo dolgovi Kreditnega zavoda v inozemstvu 76,000.000 dolarjev. Od tega odpade na Veliko Britanijo 27, na USA 24, na Francijo 6, na švicarsko 6, Holandijo 6, Nemčijo 5, in 2 na ostale države. X španska diskontna mera povišana. Španska vlada Je zvišala diskontno mero španske Narodne banke za trgovske operacije za pol od sto. Za diskontiranje poslovnih menic velja obrestna mera 6'5“/o, za garantirane kredite 6*/», za osebne kredite pa 7”/«. Dobave Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 14. in 15. julija t. 1. pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu glede dobave elektrotehniškega materijala; dne 18. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 730 m* lesa; dne 20. julija t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beo-gradu, glede dobave papirja. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 10. julija t. 1. ponudbe glede dobave bakrene žice, barv proti rji ter glede dobave 1 naprave za kopalnico. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 10. julija t. 1. ponudbe glede dobave miueralnih olj, bencina iu tovotne masti. Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 15. Julija t. 1. ponudbe glede dobave 150m* lesa; do 22. julija t. 1. pa glede dobave 6000 kg mastt in 20.000 kg koruze. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. Julija t. 1. ponudbe glede dobave 25.000 kg pšenične moke. — Dtrekolja državnega rudnika Kreka sprejema do 30. julija t. 1. ponudbe glede dobave električnega materijala, škripcev itd. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. julija t. 1. ponudbe glede dobave 300 komadov lopat za premog. — (Pogoji so na vpogled prt istem oddelku.) Direkcija državne železarne VareS-Majdan sprejema do 15. julija t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg katrana, kompletnih peči za kopalnice- kadi, zidnih umivalnikov, 2000 komadov žag za železo ln 400 m manesmanovih cevi. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 16. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1300 kg koruznih otrobov, 300 kg pšeničnih otrobov ,bov, 200 kg testenin, 2000 kg riža, 5000 kg koruze; do 27. julija t. 1. pa glede dobave 1 br-zovrtalnega stroja. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 23. julija t. 1. ponudbe glede dobave 30 kg žice in 500 kg Samotne moke. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Borzna poročila dne 9. julija 1931. Devizna tržišča Ljubljana. 9. julija. Amsterdam 227361 do 228045, Berlin 1339’74 do 1343-76. Bruselj 788-45 do 790-81, Budimpešta 987 do 98990, Ourih 1095-45 do 1098-75, Dunaj 79364 do 796 04 London 274-68 do 275-50. Newyorle 5634-95 do 5651-95, Pariz 221'39 do 222 05. Praga 167-16 do 167-66, Trst 295-76 do 296-66. Zagreb, 9. julija. Amsterdam 22'7361 do 22-8045, Dunaj 793-64 do 796-04, Berlin 13 3974 do 13-4376, Bruselj 788-45 do 790-81, Budimpešta 987-— do 989-96, London 274 (>8 do 275-50, Milan 295-66 do 296'66, New,vorl< kabel 56'4595 do 56-6295, Newyork ček 563495 do 56-5195, Pariz 221-39 do 222-05, Praga 16716 do 167-66, Curih 1095'45—1098-75. Beograd, 9. julija. Amsterdam 2273-61 do 2280-45, Berlin 1843-76—1844 44, Bruselj 795-64 do 796-04, Budimpešta 989—989-96. Bukarešta 33-63—33-73, Dunaj 787-45—790-84, London 274-68—275-50. Milan 295-78- 296-66. Newyork 5634-95—5651-95, Pariz 221-89—22205. Pran« 167-26—167-76, Curih 1095-45—1098-75. Dunaj. 9. julija. Amsterdam 286-68. Atene 9-2325 Beograd 12-5525, Berlin 168-80, Bruselj 99-25, Budimpešta 12402. Bukarešta 4-23. London 34-6113, Madrid 67-50, Milan 3726, New-york 711-20, Pari/. 27’88, Praga 21 0675, Sofija 5 1535, Stockholm 190-80. Kopenliageu 190 45, Varšava 79'61. Curih 13798. Curih, 9. julija. 9 1075, Pariz 20-21, London 25-0825, Newyork 515-50. Bruselj 71-97. Milan 26'985()! Madrid 49'—. Amsterdam 207-60, Berlin 122-30, Dunaj 72-57, Stockholm 138-27. Oslo 138-10, Kopenhageu 138-10, Sofija 8-7350, Praga 15-26 Budimpešta 90'16. Atene 668, Carigrad 2-4450, Bukarešta 3-0675, Helsingfors 12-97. Vrednostni papirji Ljubljana, 9. julija. 8% Blaire 91. 7% Blaire 81, vojna škoda 886. Celjska p. 150, Ljublj kred. b. 120, Prva hrvatska šled. 950. Kred zavod 195, Trboveljska 257'50, Vevče 120-— Stavbna družba 40, Ruše 145. Zagreb. 9. julija. Državni papirji: 7% inv 84 d., vojna škoda ar. 390—392, kasa 391—393. uit. dec. 394-50—396, 4% agr. obv. 46 d.. 1% Blaire 79-875-80-25. 8% Blaire 90-90-50. 7% pos. hip. b. 80-80-75, begi. obv. 02*50-62-75. Banke: Hrvatska 50—60. Praštediona 955 do 965, Jugoslov. Union 163—165, Jugo 66-50 do 07, Ljublj. kred. 120—123, Mednarodna 68-50 d.. Narodna 6500-6700, Srbska 190-192, Ze-maljska 120—122. Industrije: Sečerana Osijek 245—250, Trboveljska 256—265, Slavonija 200 d.. Vevče 120 d.. Nar. šum. 25 d., Guttmau 110 do 120, Danica 65—70, Drava 235—236, Nar. mlin. 15 bi., Isis 41—45, Dubrov. 300 do 330. Jadr. pl. 540 bi.. Oceanija 190—205. Beograd, 9. julija. 7% inv. pos. 85 bi., vojna škoda pr. 388—390, uit. julij 389—391, uit. dec. 899-401, 4% agr. obv. 4675-49. 1% Blaire 80, 7% pos. hip. b. 80"50 bi., begluške obv. 62"75—63"50, Narodna banka 6700. Dunaj, 9. julija. Bankverein 14-90. Dunav-Sava-Adria 13-28. Prioritete 92"80, Ruše 17-25, Trbovlje 32, Leykain 2. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu London, 9. julija. 7% Blaire 7»-75—8025. Newyork, 9. julija. 8% Blaire 88-50—90. 1% Blaire 79 75-80. 7% pos. drž. hip. b. 77-79. Ljubljansko lesno triišče Ljubljana, 9. julija. Tendenca nespremenjeno mlačna. Promet: 1 vagon rezane jelovine, 1 vagon naravne bukovine, 1 vagon tramov. Žitna tržišča Ljubljana, 9. julija. Tendenca stalua. Promet 2 vagona pšenice. Novi Sad, 9. julija. Pšenica: sremska nova 78/79 kg 167-50 do 170. Vse ostalo neizpreme-njeno. Promet: pšenica 12 vagonov koruza 12 vagonov, moka 10 vagonov, otrobi' 2 vagona. Tendenca: neizpreineujeua. Budimpešta, 9. julija. Tendenca prijazna. — Promet: omejen. Koruza: julij 13-69 do 1370 (13-69—13-70), avgust 13-65—13-68 (1367 do 1368, maj 1V83—12’02 (12-01—12-03). Lepo sobo oddam pri „Evropi“. Naslov v upravniStvu. 160« Trajna ondulacifa po najno vejSem rnifltm« potom aparata »Adolf 1931« po najntftji ceni in z garancijo Izvršuje Jamski brivski »alwa Matko Šijokovit Ljubljana Prečna ulica 4 1565 Mm Zimi prekrasni ljubavni roman. Cena Din 31)-—, v platnu ve*an 85-—. Naroča se pri upravi „Juffoslovana“, Ljubljana, Gradišče štev.4 Nogavice, rokavice, volna in bombaž aajoeneje in t veliki izbiri pri KARL PREl-OO Ljubljana, Židovska atiaa ia MUti Prostovoljno rudniško gasilsko društvo Trbovlje I javlja tužno vest, da je preminul njegov nadvse zaslužni tovariš Ignac Holešek načelnik društva, poslovodja Trboveljske gasilske župe in prisednik tehničnega odseka Jugoslovanske gasilske zveze Pogreb nepozabnega blagopokojnega bo v soboto, dne 11. t. m ob 4. uri popoldne. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin! Trbovlje, dne 9. julija 1981. Odbor Prostovoljnega rudniškega gasilskega društva Trbovlje I Petek, 10. julija 10*31. tV111————n—t.\-og——ne—« »-> ..a, Soholslvc Krasna sokolska slavnost v Cerovem Gerovskii Sokol je na Vidov dan slopi! pred javnost s svojo prvo prireditvijo, ki naj bo temeljni kamen nadaJjnemu delu in razvoju. N« svečano okrašenem dvorišču župnišča, polnem pestre množice, je prireditev otvoril Marčeta brat Mirko Lipo var, s pozdravnim nagovorom, v katerem je orisal pomen Vidovega dne v zvezi z žrtvami, ki jih je naš narod doprinesel za svojo svobodo. Sam spored je pokazal razvoj sokolskega duha v tem delu naše banovine in napredek, ki so ga telovadci dosegli z vztrajnostjo kljub ovirani, ki spremljajo vsak začetek. Kot delegat sokolske župe Ljubljana je prisostvoval brat Vladimir Šnklje, kii se je zelo pohvalno izrazil nad izvedenimi vajami. Pod vodstvom načelnika brata Baiča je članova izvedlo proste vaje, ki so zaostajale za orodno telovadbo, iz česar se da sklepati, da s? bile proste vaje pretežke in premalo izraste ali da se je drogu posvečala večja pozornost na škodo prostih vaj. Toliko bolj je navdušil gledalce ženski naraščaj, ki je izve-N . Skladno |!U živahno zelo lepe proste vaje. Naraščaji)ice so bile oblečene vse v enakih, belih, z narodnimi vezeninami okrašenih ob-jekcah, ki so jih same napravile v šoli ter bile tako ljubke, da je navzoči župni delegat izjavil, da bo lake obleke priporočal sokolski upravi. Dobro se je odrezal tudi moški naraščaj i vajami s palicami. Dri vajah na drogu je članstvo pokazalo, kaj »more doseči z dobro voljo v kratkem času, ko je izvajalo vaje, ki so daleč prekašale vsake pričakovanje. Krepke razvite mišice kmečkih fantov so jasno priačle, da fantje lahko preskočijo marsikaj, kar se doseže le z dolgotrajno vajo. Gospod župnik je s filmskim aparatom posnel nekaj perizorov za kinematografske predstave. • ? telovadnem sporedu im igrokazu »Stric * lpsft161 se ie razvila domača zabava s ,6po uspeli prireditvi zasluži vse f tudi učiteljstvo, Sokolu pa kličemo: '•« tako naprej! Zdravo! Tyršev tečaj v savezni prosvetni šoli Po zaključku saveznega prosvetnega odbora » dne 23. marca t. 1. se bo vršil v dneh 5. tn septembra t. 1. v savezni prosvetni šoji v Novem Sadu dvodnevni tečaj o dr. Miroslavu Tyršu. Namen tečaja je, da župnim prosvelarjem poda Čim popolnejše in izčrpnejše znanje o ustanovitelju Sokolstva in o okolnostih, pod katerimi je Sokolstvo nastalo, o njegovih idejah in značaju za Cehosiovake in Jugoslovane, kakor tudi za ostale slovanske narode, da se ** 'a način temeljitejše nripravi za proslavo "^fteice Tyrševega rojstva, ki se bo na naj-evečanejš' način proslavila leta 1932. ba na tem tečaju je strogo obvezna »a vse župne prosvetarje ali najmanj enega etana župnega prosvetnega odbora. Za vsako *upo je predvideno v budžetu saveznega PO f*o eno Štipendijsko mesto s pokritjem vseh ctročkov, med tem, ko nosi stroške za ostale 1'deležeince župa. Po možnosti naj se udeležijo tečaja samo župni prosvetarji, udeležiti se f* morajo seveda tečaja tudi društveni prosvetarji. V soboto 5. septembra t. 1. bodo naslednja Predavanja: Razmere v katerih je živel Tyrš, 'vljenje in delovanje Tyrša, Tyi-ševi na (b ližji sodelavci. Sokolstvo do leta 1882, sistem in metodika Tjrrsevega sokolskega telesnega vež-banja V nedeljo 6. septembra: Pogledi in ideje ryrša, socijalni m nacijonalni značaj Tvrše-vega Sokolstva, značaj Tyrševega Sokolstva za Cehosiovake in Jugoslovane, Slovanska ideja v Sokolstvu. Popoldne se bo vršila prosvetna konferenca, *i bo razpravljala o Tyrševi proslavi in organizaciji uporabe filmov in diapozitivov v prosvetnem delu. _|J>r'i*;ve za tečaj morajo poslati savezneniu f”. najkasneje do 15. avgusta t. I. Prijavnice o o *upe prejele v najkrajšem Času. Zdravo! Stadion za IX. sokolski zlet . v Pragi vlada je definitivno sklenila dovolil 8tediona na Straliovski poljani in jc Kč si?,.po veza de]avskih telovadnih enot 2 Cešllo a’ . 'teina zveza gasilska 1 milijon in šo “* oslovska zveza 500.000 Kč. Poleg tega nistrsrvPeval° znaln0 vsoto za stadion tudi udbovske r? nal0cl 110 zdravje. Regulacija 8tra-"ov. st Bo iane ie 6tala dosedaj nad 30 milijo-•onu m • n 1)0 imeI na vzhodni strani v be-robe iTfc trib™°’, uredile se bodo garde-!išče , T'UK* potrebni objekti, napravilo teka- £rire.i;i lal|koatletiko in za vojaške športne o r.h/I? If7 Dražbeni oklic in poziv k napovedi. Na predlog zahtevajoče stranke Mastnak Ivana, trgovca v Celju, Kralja Petra c. 15, bo dne 14. avgusta 1931. ob devetih pri tein sodišču, v sobi št. 4, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba slledečih nepremičnin: zemljiška knjiga: Bukovžlak, vi. št. 126, hiša z gostilno Din 32.500'—, go-spodrsko poslopje Din 17.500'—, zemljišča Din 26.379'— hiša s transformatorjem Din 10.000, pritiklina Din 930'—, skupaj Din 87.309'—; najmanjši ponudek Din 58.206—. Vadij znaša Din 8.73090. K nepremičnini zemljiška knjiga Bukovžlak, vi. št. 126, spadajo sledeče pritikline: a) za gostilno razne steklenice, kozarci, vrčki, b) za posestvo 1 krava ter razno gospodarsko orodje, v cenilni vrednosti 930 Din. Pod najmanjšim ponudkont se ne prodaja. Okrajno sodišče Celje, odd. III., dne 19. junija 1931. Konkurzni razglasi Sa 11/31—7. 739 Potrditev poravnave izven konkurza. Poravnalna zadeva Cetlič Franjo, trgovec v Bučah, okraj Mozirje. Potrjuje se poravnava, katero je sklenil poravnalni dolžnik s svojimi upniki pri naroku dne 21. maja 1931. te vsebine, da je prvenstvene terjatve plačati v celoti, ostali upniki pa dobijo 40% kvoto njihovih terjatev, plačljivo tekom enega leta od odobritve poravnave naprej, ter da pristopi k tej poravnavi kot porok in plačnik, za vse obveznosti Regvat Ivan, trgovec in posestnik na Pilštanju, z obvezo izvršljivosti v smislu §a 60. por. zak. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, odd. I., dne 3. junija 1931, Sa740/31~8' * 1903 Potrditev poravnave izven konkurza. Poravnalna zadeva 2erak Ignac, trgovec na Vranskem. Potrjuje se poravnava, katero je sklenil poravnalni dolžnik s svojimi upniki pri naroku dne 12. junija 1931. te vsebine, da je prvenstvene terjatve plačati v celoti, ostali upniki pa da dobijo 60% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v 8 mesečnih obrokih v enaki višini, od katerih zapade prvi obrok v 30 dneh po pravomočnosti sklepa o potrditvi poravnave, s tem da zapadejo vsi tedaj še neplačani obroki, ako dolžnik le enega zamudi preko 8 dni. Tej poravnavi sta pristopila kot poroka in plačnik Žerak Marija, pos. na Vranskem, in Milhar Josip, pos. v Sp. Gorčah pri Braslovčah, s pravico takojšnje izvršbe zoper njiju. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 24. junija 1931. S 15/29-78. 1909 741 Odprava konkurza. Prezadolženec Batič Josip, trgovec v Ljubljani, Pot v Rožno dolino št. 5. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 15/29—3 o imovini prezadolžen-ca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 139. k. r. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 24. junija 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev 1914 Razpis. Krajevni šolski odbor v Vodicah n. Ljubljano razpisuje izvršitev napeljave elektrike v šol. poslopju. Ponudbe je vložiti do 20. julija 1931. do 5. ure pop. pri kraj. šol. odboru. Pojasnila se dobe pri šol. upravitelju. Krajevni šolski odbor v Vodieab, dne 7. julija 1901. Gubanee Ivan, s. r. Ostanek Frane, s. r. predsednik. tajnik. Razne objave Objava. 1906 Izgubil sem šofersko legitimacijo št. 304, izdano od poiic. komis, v Mariboru na Ime Otto Suppanz. Proglašam jo za neveljavno. Oko Suppans, s. r. Maribor. Balbo si sliki P. Ripson: 10 Marsove skrivnosti (Roman.) 3. POGLAVJE. Inženjer Garci izgine. Naslednji dan je Pint zaman čakal svojega prijatelja ves dan. Najprej ga to ni skrbelo, toda ko ga tri dni ni bilo na spregled, in ko so v hotelu, v katerem je Robert stanoval, dejali, da ni prišel nazaj, se je začel vznemirjati. — Robert bi mi bil vendar kaj pisal, si je dejal, saj sva tako dobra stara prijatelja in je bil tako zelo vesel, da sva se spet sestala. Morala se mu je pripetiti nesreča. Oblekel je svoj dežni plašč, vtaknil nabito avtomatsko pištolo v žep, vzel svojo debelo plico, ki je imela ročaj v obliki krogi je, katera je bila napolnjena s svincem, in odšel je v predmestje Bronx, da pogleda v Yar-lejevo ulico št. 17 ter na licu mesta izve, kdo je skrivnostni tujec, ki je bil povabil inženjerja Garela na sestanek. Laliko bi bil vzel taksi, toda ljubše mu je bilo, da se sprehodi. — Sreča je, si je dejal, da sem si zapomnil ime ulice in hišno številko tega gospoda Trinavata, ki ima tako čudno ime in ki je povabil Roberta na sestanek. Po dolgem iskanju je vendar našel ulico in hišno številko. Bila je stara hiša, ki je izgledala popolnoma zanemarjeno. Vrata so bila črviva in umazana, omet je odpadal od zidovja. Lesene oknice so bile vse zaprte, skratka, hiša je izgledala čisto zapuščeno. Ker ni bilo nikakega zvonca, je Pint s svojo palico potrkal na vrata, enkrat, dvakrat... nič. Začel je razbijati, zopet nič. Razbijal je po oknicah, ali vse zaman, nihče mu ni odprl. V bližini ;so se odprla vrta prodajalnice sadja in na pragu se je prikazala debela ženska, ki mu je dejala z irskim naglasom: — Moj ljubi gospod, zaman trkate, kajti trideset let, odkar jaz bivam v soseščini te hiše, še nikoli nisem videla, da bi bil kdo odprl vrata ali eno samo okno. Nihče ne stanuje tu in hiša je zapuščena, kar je vsekakor škoda, saj je vendar vredna svojega denarja. Pint seveda s to razlago ni bil zadovoljen in se je obrnil na dva policista, ki sta ravno prišla mimo, toda tudi ta dva mu nista mogla povedati ničesar. Tako se je slabe volje vrnil domov. Tu ga je spre- jela mati s sledečimi besedami: — Kaj se brigaš za tega pustolovca in iznajditelja? Našel je nekje dober zaslužek in se prokleto malo briga za tebe. Ti si pa res otročji. Ne boj se, kadar te bo rabil, se bo že oglasil. Toda Pint ni bil tega mnenja. Odgovoril je: — Ne razumem, da moreš tako govoriti. Kaj pa če bi bili najinega prijatelja napadli poulični roparji? — Ce imaš takšne misli, pa se kar obrni na policijo in ona bo zadevo že razjasnila. Še isti dan se je Pint obrnil na zasebni dedektivski urad in ta mu je čez nekaj dni sporočil, da je dotična hišica zapuščena, da je pa pod sekvestrom že dolga leta, ker se za njo pravdajo amerikanski in francoski dediči nekega bogataša, ki je bil umrl v Indiji. Tako je minil mesec dni in Pint je bil brez vsake vesti od svojega prijatelja. Pint je prenehal z raziskovanjem čudne zadeve, toda postal je melanholičen. Vsako noč je sanjal o svojem izginulem prijatelju. Zelo hude očitke si je delal, da ga v oni usodepolni noči ni spremljal. Razen tega se je pa še njegova mati jezila nanj. — Ali je bilo treba, da je prišel ta inženjer v našo hišo? je dejala. Prej si bil tako dobre volje in vesel in živeli smo zadovoljno. Sedaj se ti pa niti delati ne ljubi, žalosten si in dolgočasiš se. Neko noč je Pinta tlačila mora. Ko se je prebudil, se je silno prestrašil, ko je našel na svoji nočni mizici poleg nalivnega peresa, ki ga je vedno nosil v žepu in nikoli puščal drugje, listič papirja, na katerem je bilo napisanih nekaj vrstic od inženjerja Roberta Garela i njegovim lastnoročnim podpisom: »Ne vznemirjajte se radi mene. Delam na tem, da rešim čudovit problem, in kmalu se bom vrnil. Predvsem si ne belite glave, na kakšen način i3ein Vam poslal to poročilo.« Mednarodna telovadna prireditev v Amsterdamu Na olimpijadnem štadionu v Amsterdamu so priredili v nedeljo veliko telovadbo v proslavo jubileja holandske telovadske zveze. Prireditve so se udeležili telovadci iz mnogih tujih držav. Na sliki vidimo visokošolke iz Nemčije pri telovadbi. Slaba volja — slabi časi Zdravnik dr. Lobel piše v »Prager TagblatUu o slabi volji in o slabih časih to-le: »Mi vsi vemo, da smo v gospodarsko slabih Časih tudi duševno pobiti in potrti, kar je nekaj čisto naravnega. Vprašati pa se moramo: Ali so res slabi časi krivi naše slabe volje, ali pa postanejo časi slabi, ker smo mi slabe volje? Ali ni morebiti naša slaba volja kriva slabih časov? . Profesor Elswortli Hungtington (na Yale-vseučilišču v Zedinjenih državah) je trdil na podlagi statističnih podatkov že pred več leti, da so se začele vse velike finančne katastrofe v Ameriki s splošnim slabim zdravjem ljudi. Bolezni so bile vedno začetek in ko telo in duh nista mogla več zmagovati vsakdanjih naporov, se je pojavilo v raznih gospodarskih panogah splošno nazadovanje in zastoj (depresije) Znano nam je pač vsem, da ne moremo delali dobro, če smo bolni. Slabo zdravje pa silno vpliva na našo dobro ali slabo voljo (»razpoloženje«). Telo in duh vplivata medsebojno drug na drugega. Ce te boli noga, postaneš otožen in slabe volje in če želodec ne deluje prav, postaneš siten do neznosnosti. Cim pa bolečine prenehajo, preneha tudi tvoja slaba volja. Tudi človeški glas je odvisen od dobre ali slabe volje. Nemci pravijo, da je človek lahko »v geliobener Stiinmungc ali pa »in gedruckter Stinnnung«. Duševna potrtost vpliva namreč tudi na goltanec in duševno potrt človek potrebuje že precej energije, če hoče govoriti le z za lcvarto ali terco višjim glasom kakor sicer govori v svoji potrtosti. Za naravoslovca pa veljajo take zveze šele takrat, če jih s poskusi lahko vsakokrat poljubno dokaže. Tudi poskusi pa so znani. Zdravniki imajo inštrument, s katerim lahko natančno nadzoruje izločanje žolča. Človeka, s katerim delajo poskuse, spravijo lahko v dobro ali slabo voljo in res, kakor je človek dobre ali slabe volje, tako se izpreminja tudi žolč. Človek, ki je dobre volje in vesel, izločuje svet- lo-rmen žolč, žalosten človek izločuje mnogo žolča, jezen in togoten človek pa nič. Jeznemu človeku se žolč razliva v telo in zato je čisto pravilno, če rečemo, da je človek »od jeze ves zelen«. Kar pa vpliva na živce, vpliva tudi na orga- ne, ki so z živci v zvezi. Ena sama beseda je že dovolj, da vpliva na neki živec tako, da obledimo, zardimo ali da se zjokamo. Pa niti besede ni vedno treba, ker zadostuje že sama misel. Kdor začne močno misliti na jed, ki mu ne prija, temu prihaja slabo že ob sami misli na tisto jed; kdor pa se zamisli na »nekaj dobrega'!:, temu se res sline cede. Slaba volja vpliva torej res slabo tudi na naše telo in na naše delo. Delavec, ki je dobre volje in vesel, dosti več naredi kakor siten nezgod. Dve žabi sta padli v mleko. Prva je bila slabe volje in je takoj obupala in utonila. Druga je bila pa vesela in ni obupala, ampak je tako dolgo brcala, da se je iz mleka naredilo surovo maslo in žaba je bila rešena! Ali razumete? V Rusiji primanjkuje mila V Moskvi, pa tudi v drugih ruskih mestih, opažajo že dolgo časa, da zelo primanjkuje mila. Kdor ni imel zaduje čase v Moskvi večje zaloge mila doma, se ni mogel več umivati z lrrt ti rvn «r <1 i>nrn T*n i b iti 1» a it mi mih ni bilo mogoče dobiti. Na karte je dobila vsaka delavska rodbina pol koščka mila za cel mesec. Pod roko si milo pač lahko dobil, ampak majhen košček mila je veljal do C mark (90 dinarjev). Kljub visoki ceni pa je bilo to milo izredno slabo in posebno komaj za pranje, nikakor pa ne za umivanje. Ker pa se ljudje niso mogli več dovolj čistiti, so se zelo razširile kužne bolezni. Še večje pomanjkanje mila kakor v Moskvi se je pa pokazalo na deželi. Poročevalcu velikega angleškega lista *Observer«-ja, ki je potoval nedavno po Rusiji, je rekel neki hotelir, od katerega je hotel poročevalec imeti košček mila, da mila že več mesecev v celem mestu ni mogoče dobiti, tudi mila za perilo ne. Zato pa pe-rejo ljudje perilo le z vodo in s finim peskom. Milo pa je začelo primanjkovati baje zato, ker so začeli kmetje živino klati kar na debelo v znak protesta proti socializiranju zemlje. Vsled tega pa primanjkuje povsod živalske masti, zlasti loja, ki je glavna surovina za izdelovanje mila. Novi čuvarji glasbene tradicije v Bavreuthu Od leve na desno sede: generalni ravnatelj Furtwengler, gospa Winifred Wagner, udova po Siegfridu Wagnerju, in slavni italijanski dirigent Toscanini. Stoje pa (od leve na desno): višji režiser dr. Spring, generalni intendant Tietjen in profesor Kittel. Slavnostne glasbene prireditve v Ba.vreuthu se prično 23. julija. Letalci počivajo v puščavi Italijanski minister za letalstvo Italo Balbo je nedavno odpotoval na inšpekcijsko potovanje po italijanski afriški koloniji Libiji. — Na sliki vidimo ministra in njegovo spremstvo pri odmoru v . puščavi, ko so se spustili na tla, da se odpočijejo. _________________________________________________ Plavalna tekma med Francozi in Nemci V nedeljo so tekmoval francoski in nemški plavalci v Parizu. Zmagali so nemški plavalci. Na sliki vidimo, kako čestita francoski plavalec Ta-ris (na levi) kapitanu nemških plavalcev Herbertu Heivvuchu po dobljeni zmagi. Boj za kavo Neka berlinksa tvrdka razpošilja po celi Nem- j čiji pravo kavo v zavojčkih, zaradi reklame pa je priložila vsakemu zavojčku še listek, kjer je bilo rečeno: »Kava s kofeinom je čisto nedolžna > pijača za mlado in staro. To je tudi znanstveno j dokazano. Prava kava ne škoduje niti srcu niti j živcem. Prirodna prava kava je zdrava in dalj- J ša življenje.« , Ob to reklamo pa se je obregnila Trgovska družba za kavo v Bremenu, ki prodaja kavo brez kofeina (kava »Ilag«), Ta tvrdka seveda trdi, da je prava kava (s kofeinom) škodljiva. Vložila je torej tožbo proti berlinski tvrdki, naj svojo reklamo opusti in berlinski sodišči prve j in druge stopnje sta berlinsko tvrdko res obsodili, da mora svojo reklamo opustiti. Proti tej razsodbi pa se je berlinska tvrdka pritožila na^ najvišje sodišče in je utemeljevala svojo pritožbo s tem, da na tisoče ljudi pije pravo, čisto, naravno kavo brez vsake škode za svoje zdravje. Najvišje sodišče je pritožbi ugodilo in sedaj prava kava prav gotovo ni več škodljiva. Ljudje, ki radi pijejo pravo kavo, imajo sedaj potrjeno črno na belem, da prava kava nič ne škoduje. Kdor pa prave kave ne prenese, naj je ne pije, pa je zadeva v redu. Proč s pasmami! Dandanes si prizadevajo povsod vzgajati le plemenske živali čiste pasme, češ da so take živali najboljše in največ vredne. Živinorejci goje danes le čistokrvne pasme, ravno tako obrajtajo kokošarji le čistokrvne živali in ljubitelji konj in psov ši žele živali s čim starejšim »plemenitim« rodovnikom. Proti tej teoriji pa nastopa znanstveni sodelavec poljedelskega ministrstva v Angliji. Ta pravi, da je bedarija, če gojimo pasme in plemenske živali, ampak najboljša je navadna žival, ki je za vsakdanjo rabo, in ki nam tudi donaša največje dobičke, če pravilno ravnamo ž njo. Kar potrebujemo, to je »sintetična« krava, »sintetični« pujsek« in »sintetična« ovca z vsemi svojimi lastnostmi in ne samo z eno. Ce bo ta nauk prodrl, bodo kmalu imeli najvišjo ceno psi, ki jih imenujemo »promenadne«. Drugi pravijo takim psom tudi »kmečki pinč«-Praksa pa kaže, da je »kmečki pinč« izvrsten pes, ki je res poseben za vse in nikoli ne oboli in je z vsem zadovoljen. Zato utegne angleški učenjak imeti nekoliko prav. Izdaja tiskarna »llerkurc Gregorčičeva ulioa 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Hih&lek. - Urednik Milan Zaduek. — Za inseratai del odgovarja Avgust Koiman. — Val » Ljubljani.