0 uredbi udteljskih plač na Kranjskem. ii. 4. Provizorični učitelji. hlače provizoričnih učiteljev po raznih deželah so kaj različne, ŁŁfg vendar razlikujejo nekatere dežele med prov. učitelji, ki iraajo spričevalo učne vsposobljenosti in takimi, ki imajo le zrelostno spričevalo, n. pr. Ceška, Tirolska, Dunaj, Avstrija pod Ariižo in Bukovina. Tako ločitev pa opažamo le pri novejših postavah. Treba bode torej tudi pri nas kaj v tem oziru ukreniti, saj ni dotičnik kriv, ki ne more kljub najboljši volji do stalnosti priti. Zahteva pravicnosti je torej, da-se učiteljskim osebarn, ki imajo spričevalo učne vsposobljenosti od dneva prebite skušnje plača poviša. Rerauneracija 360 gld. sicer res ni velika, a 2 leti se že potrpi, ako je nada, da bo pozneje bolje. To vidimo tudi pri drugih stanovih, kjer morajo začetniki s priraeroma malimi podporami (adjuti) dalj časa prakticirati. Pri tem poglavji pa ne moremo zamolčati stvari, ki je v neizmerno škodo naši šoli in nam samim. Na mislih nara je uporaba prov. učiteljev-abiturijentov na jednorazrednicah. Na ta raesta spadajo skušeni, značajni učitelji, ki so res voditelji takih šol. Teorije napolnjen, sposoben poučevati, ako se pridno pripravlja, z uspehom v jednem razredu, naj samostojno deli dobro hrano osmim šolskim letom. Ali ni vsako metodično postopanje že iz začetka popolnoma izključeno ? Mladega začetnika množica raznovrstne snovi tako zraede, da vrže po nekaterih brezuspešnih poskusih vso metodiko na stran in se — lovi. Leta in leta minejo, predno dospe po hevristiškem poti do delne jasnosti t. j. stvar si po svoje prikroji. Tako ne sme dalje itil Začetnikov prostor je na večrazrednici, kjer ima priliko, starejše tovariše dan na dan opazovati, kako vzgojujejo in poučujejo. Pa še druga stran! Mladenio, ki pride iz učiteljske pripravnice ne pozna sveta. Veliko dobre volje iraa, mnogo idejalov, dosti vednosti, a kaj, ker ne ve, kako svoje vednosti prodati, svoje dobre volje uresničiti, svojih idejalov vsaj deloma doseči. Krvavo potrebuje torej vodnika, ki ga uči, kako med svet varno in prav stopiti in si znaoaj in čistost duha ohraniti. Na večrazrednici se pa polaga tudi trden teraelj medsebojni kolegijalnosti, tam se uči ubogati, ki bode pozneje zapovedoval. To pa ni majhna reč! Še jedenkrat: Interesi šole in učiteljstva zabranjujejo uporabo prov. uciteljev na jednorazrednicah, tedaj: videant consules! 5. Pomožne in zasilne učne osehe. Nagrade za poučeraiije liezapovedanih iičnih predmetov. Naše šolske postave govore o pomožnih (postranskih) učnih osebah na ljudskih šolah. To so take osebe, ki poučujejo posamezne učne predmete. (Prim. § 37. šol. in učnega reda, § 4. rnin. n. z dne 8. vel. travna 1872. 1., §§ 20. in 40. dež. post. z dne 29. mal. travna 1873. 1., § 3. zak. z dne 18. rožnika 1877. 1.) Pri nas bi se bilo torej v prvi vrsti ozirati na učiteljice žen. r. del na takih dekliških ali po spolu mešanih šolah, kjer poučujejo sarao moški učitelji. V raorje bi se reklo vodo nositi, ako bi se hotelo dokazovati, kake neizmerne važnosti je pouk v ženskih ročnih delih. In vendar poučujejo ta predmet na ogrorani množini naših, zlasti jednorazrednih ljudskih šol pomožne učiteljice, ki nimajo ne duha ne sluha o metodiškem postopanji. Tudi višina rerauneracije ni nikjer postavno določena. § 20. dež. postave z dne 29. mal. travna 1873. 1. govori sicer o iraenovanji učiteljev za nezapovedane učne predmete in uciteljic za ženska ročna dela. § 40. iste postave govori o stanovitnih nagradah za učiteljice žen. r. del po rneri tedenskih učnih ur. Te nagrade določa dotični okr. šol. svet. § 3. zakona z dne 18. rožnika 1877. 1. določa, da se nagrade plačujejo iz normalnega šolskega zaklada. To je vse lepo. A koliko, to pa ni nikjer postavno izrečeno. Jeralje se sicer za raerilo razglas vis. c. kr. dež. šol. sveta z dne 29. mal. travna 1880. 1. št. 737. Ker pa navadno priraanjkuje denarja, se take nagrade restringujejo. Čas je torej, da se remuneracije za nezapovedane učne predmete postavno dolocijo. Na Dunaji n. pr. določa § 9. postave z dne 27. grudna 1891. 1. da dobivajo učiteljice žen. r. del, ki ni_o raeščanske ali razredne učiteljice, na leto od učne ure po 30 gld. Ta remuneracija se poviša čez 10 let na 40 gld. Se ve da poucujejo tam ženska ročna dela le take učiteljice, ki so predpisani izpit prebile. Ni pa misliti, da bi se pri nas dobila za vsako šolo izprašana učiteljica žen. r. del. Tečaj traja celo leto \n to ucenje je z ozirom na materijelni vspeh njegov predrago. Ni se torej čuditi, ako se oglasi vsako leto le malo gojenk v tečaj za učiteljice ženskih rocnih del. Ali bi pa ne kazalo našim razmeram primeren, recimo 2 mesečen tečaj za učiteljice ženskih ročnih del na c. kr. izobraževališči v Ljubljani napraviti? Gotovo bi se v vsaki šolski občini dobila pripravna oseba s potrebnim predznanjem, ki bi hotela v tak tečaj iti sosebno še, ako bi bila nagrada postavno ustanovljena in bi jo vživale le take učiteljice, ki bi se z dovršenim tečajem raogle izkazati. Ako bode postavodajalcu kaj na tem ležeče, da se ženska ročna dela metodiško t. j. z uspehom poučujejo, sprejeti bode rnoral v zakon primerna določila. Sploh so nagrade, te nam tolikokrat očitane, v naši deželi tako borne, da je to naravnost našemu stanu in delu ne — vredno. Pouk v kmetijstvu ali v deških ročnih delih se raora gotovo šteti med nezapovedane učne predmete. Tu so pa nagrade tako majhne, da se je sploh čuditi. Skoro neverjetno je slišati, da je ta ali oni tovariš dobil tri ali pet gld. nagrade, kerje celo leto p oučeval kmetijstvo. Gospoda, to ne more dalje iti. Tirjati moramo, da se za nezapovedane učne predmete postavno ustanovi nagrada. Pisec teh vrst govori gotovo vsem tovarišem iz srca. Kdor raisli na resen uspeh, naj tudi resno na plačilo misli. Sicer naj se pa nagrada le takrat plačuje, kadar je kaj uspeha, v nasprotnem slučaju pa niti ni treba, da bi se poučevalo. Se jedno stvar moramo sprožiti. Dostikrat se pripeti, da je kje kaka služba prazna, ali da je učitelj vsled bolezni na dopustu. Umesten, jako umesten je razglas vis. c. kr. dež. šol. sveta z dne 29. malega travna 1880. 1., zadevajoo namestovanje učiteljskih služb na javnih ljudskih šolah. Izpeljiv pa ni. Kje dobiti suplenta, kakoršnega predpisuje § 1. omenjenega razglasa sredi šolskega leta? Izprijeni učiteljišniki pa niso za to. Nadomestovanje jednorazrednih ljudskih šol iz večrazrednic pa je največkrat naravnost nemogoče, saj se pri nas šole le 12* pri najskrajnejši potrebi t. j. kadar so šolske sobe za muožico otrok preraajhne, razširijo. Le pravica bi bila, da se 3°/o interkalarij, ki znese približno 9000 gld,, porabi za ustanovitev rednih nadomestnih učiteljskih služeb. Razun pomožnih in nadoinestnih učnih oseb, so še zasilne t. j. osebe, ki oskrbujejo pouk na zasilnih šolah. Tudi tera bi se rnorale razmere postavno določiti. Tako je storila tudi Tirolska. (Prim. §§ 5, 8, 42, 55 in 57 postave z dne 30. raal. travna 1892. 1.) —ič. (Dalje prih.)