Političen list za slovenski narod.
T	mer.-**— m i i ■■ " 1
Po polti prejeman volja: Za oelo leto predplačan 3o gid«, za pol leta 8 gld., za četTt leta t gld., ia en meseo 1 gld. 10 kr.
V administraciji prejeman, velja: Za celo leio 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
8 gld.. za en metoo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. voč na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
I
f
Karočnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V',6. uri popoludne.

V Ljubliani, v soboto 0. decembra 1893.
T^etnik XXI.
SilTim

h državnega zboru.
Dunaj, 7. decembra. Zavarovanje proti nezgodam.
Se le danes je poslaniška zbornica dovršila zakon, s katerim se zavarovanje proti nezgodam razteza tudi na železničarje. Po rešitvi prvega člena sukala se je razprava le še o vprašanju, ali naj še dalje velja zakon, po katerem so bile železnice zavezane, svojim služabnikom izplačati primerno odškodnino, ako jih je med vožnjo zadela kaka nesreča. Poslanec Lueger je predlagal, da naj poleg novega zakona v veljavi ostane tudi ta postavna določba in dr. Pattai je krepko podpiral njegov dotični predlog. Tudi mladočeški poslanec dr. Kaizl se je njima danes pridružil, češ, da bodo po novem zakonu vdove in sirote dobivale jako majhne podpore in da so po starem zakonu veliko na boljem. Stanje železničarjev pa naj po novem zakonu ne bodi slabeje, ampak boljše. Vladni zastopnik je razne ugovore krepko zavračal. Nova postava dovoljuje zadostno odškodnino za nezgode in ne bi bilo prav, samo žt-lezničarjeiu na ljubo delati izjeme; mnogi delavci so izpostavljeni še veliko večjim nevarnostim, n. pr. v dinamitnih tovarnah, pa vendar nimajo nobene pravice do kake odškodnine, kakor do nje, katero jim priznava zavarovalni zakon proti nezgodam. Celo železničarji sami bi ne bili v jednakih razmerah, ker bi za prometne služabnike veljal prejšnji zakon, za delavce po skladiščih, de-lavnišnicah, pri strojih itd. pa ne, dasiravno je nevarnost morda še večja, kakor na lokomotivah. Stara postava daje delavcem toženo pravico, ali štatistika uči, da so le malokdaj prišli do pravice ; ako je le količkaj dokazano, da je sam zakrivil nesrečo, ni dobil ničesar, po novem zakonu pa dobi odškodnino, naj bode nesreča njegova zadolžena ali nezadolžena. Zato bodo imele železnice po novem
zakonu veliko več plačevati, kakor po stari postavi, torej je neosnovano, trditi, da se novi zakon preveč ozira na korist železnic.
V istem smislu govoril je poročevalec Neu-wirth, ki je dr. Luegerju po pravici očital, zakaj svojih pomislikov ni izražal v obrtnem odseku, čegar član je? Lueger se je sicer izgovarjal, da ga pri dotični seji ni bilo, ker je bil bolan, ali poročevalec mu je iz svojih zapiskov dokazoval, da je bil v dotični seji navzoč in da je odsek jednoglasno sprejel sedmi član, nad katerim se zdaj tolikanj spodtika.
Tudi poslanec Mor se y je simpatično pozdravljal Luegerjev predlog, vendar pa je povdarjal, da mu on in njegovi tovariši ne pritrdijo, ako zbornica sprejme resolucijo, ki obrtnemu odseku nalaga dolžnost, takoj pretresati vprašanje in poročati zbornici, kako bi se dale odškodnine za železniško osobje povikšati. Po nasvetu Pattajevem vršilo se je glasovanje po imenib, pri katerem je bil Luegerjev predlog odklonjen s 109 proti 66 glasovom. Sedmi član je torej obveljal nespremenjen po nasvetu odsekovem. Tudi resolucija Morseyeva [je bila sprejeta iu neka druga resolucija odsekova, ki vladi priporoča, da naj predloži zbornici zakon, po katerem naj bi se proti nezgodam zavarovalo tudi poštno in telegralično osobje. Minister Wurmbrand je pri tej priliki naznanjal, da se dotični načrt že izdeluje in da ga bo mogel skoraj predložiti zbornici.
Nove železnice.
Po dovršeni prvi točki dnevnega reda rešila je zbornica danes še par novih železuic. Lokalna železnica skozi Ipsko dolino (Ybbsthalbahn) na Nižjem Avstrijskem se dovoli brez ugovora, pri gališki železnici Halicz-Ostrovo (Tarnopol), o kateri je poročal baron Svegelj, pa se je vnela daljša razprava. Češki poslanec Kaftan je tožil, da se za južne kraje dežele češke nič ne zgodi in da se med
novimi žaleznicami ne nahaja nobena češka, kar je tem bolj razburilo Cehe, ker od 22 milijonov državnih denarjev za nove železnice zadeva deželo Češko le sedem milijonov goldinarjev. Najnovejša ga-liška železnica je menda darilo, ki ga je vlada naklonila Poljakom za njihovi boj proti ljudstvu. (Ugovori med Poljaki.)
Baron Švegelj je zavračal te napade, češ, da o takem darilu niti govora biti ne more, ker je bila ta železnica dognana že pod prejšnjim mini-sterstvom. Kaftan je sicer rekel, da Rusija Avstrije neče napasti, da toraj ni treba delati novih železnic proti ruski meji, ali pogled na zemljevid kaže, da ima Rusija ob avstrijski meji veliko več železnic, kakor mi, in da so te železnice med seboj nekako zvezane in nekatere tudi dobro utrjene. Za slučaj vojske Avstrija potrebuje železnic in vsi državljani imajo dolžnost, državi dovoljevati sredstva, ki jih za svojo brambo potrebuje. Ker je tudi Vašaty govoril v smislu poslanca Kaftana, spominjal je poročevalec na to, da čeških železnic zato ni na dnevnem redu, ker so bile dotične razprave v češkem deželnem zboru motene.
Kaftan v dejanjskem popravku sicer priznava, da so bile gališke železnice dognane že pod prejšnjo vlado, ali v novem ministerstvu sedi polovica prejšnjih ministrov; v češkem deželnem zboru pa so bile dotične razprave zato motene, ker se je v razpravo o deželnem proračunu nepostavno vrinila neka druga reč.
Podpredsednik dr. Kathrein pokliče zaradi tega očitanja poslanca Kaftana k redu, potem pa ob četrt na 6. uro zvečer sklene sejo. Prihodnja seja bo v soboto 9. t. m., da se rešijo danes zaostale točke. Prihodnji teden pridejo na vrsto izjemne odredbe in začasno pobiranje davkov. Zadnja seja pred Božičem utegne biti 16. ali 17. t. m., ker se 19. t. m. že snidejo nekateri deželui zbori.
LISTEK
Pismo.
Gospod vrednik!
Kakor so mi zatrjevali obredni veščaki, pričeli so pravoslavni že pred 14 dnevi svoje poste, s katerimi se pripravljajo na Božič. Morda se sedaj tudi naši pravoslavoljubi malo streznijo od svoje razkolne manije, ki zlasti v Trstu poganja črvive svoje cvetove. V kljub temu bi si pa jaz želel, da bi pravoslavni prišli kedaj v Ljubljauo med naše radikalce, kakor so nedavno pravoslavni ruski vojaki prišli v Pariz ter so ondi katoliške Francoze učili — moliti. To so Vam gledali Francozi, ko so videli Ruse, kako na ladijah vrše svoje molitve, kako se ondi opravljali službo, in sram jih je bilo Francozov in hiteli so domov ter pripovedovali, kar so videli in spomnili so se, da tudi sami še znajo moliti; poskusili so in dokazali ruskim bratom, da so jim podobni tudi v pobožnosti, ako — hočejo. Tak pravoslavni misijon bi bil tudi pri naših radikalcih potreben. Vzlasti so se Rusi klanjali pred nebeško Bogorodico in zanjo so najpreje vneli Francoze, ki Brezmadežno poznajo v najnovejšem času vzlasti iz Lurda. V tem oziru bi pravoslavne pomoči želel vzlasti listkarju »Narodovemu", ki je objavljal pred nekaj tedni umazano
„Rožo v trnju"; ta „Madono" le takrat pozna, kader treba kaki prešestnici pomagati iz zadrege in sicer ne s tem, da bi se nezvesta žena poboljšala, marveč da se krivda zvali na „Madono". Poslušajte, kako govori prešestnica: „In prišla sem tačas (v cerkev) Madono prosit za mir srca! Ti si me začaral. — Zakaj meje Madona toliko kaznovala?... Kakor duša po raju, tako koprnim jaz po Tebi — šepnila je in pobegnila". Tako govori žena druzega svojemu .ljubimcu" in ko bi jo kedo karal zato, izgovarjala bi se s pisatelja besedami: „Zakaj me je Madona tako kaznovala!"
Tu bi imeli pač dela dovolj pravoslavni, ki tako otroško-zaupno časte brezmadežno nebeško Devo, sploh dela dovolj vsak poštenjak, ki mu je še kaj za svetišče družinskega življenja.
Sploh bi Vas, gospod vrednik, rad opozoril na beletristične listke, kakoršne zopet v zadnjem času objavlja „Narod". Samomor, dvoboj, pre-šestvo, to je trojica vzorov, za katere se navdušujejo pisatelji iu najbrže jim je tudi namen vte-lesiti v Slovencih [te vzore, katere tako dražestno proslavljajo v svojih epohalnih slovstvenih proizvodih. Tega pa je tudi treba, kajti kako bi sicer Slovenci mogli vsporedno z drugimi nastopati ne javnem pozorišču kot kulturen nar^d, kako bi sicer mogli naši nadobudni akademiki reševati v dvobojih svojo narodno čast in širiti s tem slavo slovenskega
imena mej tujci, ki naj nikedar ne pozabijo, da so bili Slovenci vsikdar hraber narod nekdaj boreč se za krst častni in svobodo zlato, sedaj pa za — kozarec in žensko krilo! Res: Večna bo Slovencev
čast!
Kaj ne, gospod vrednik, kako se lepo vse vjema: Naše šole in naše radikalno časopisje, povsod se modrost zajema iz istega vira, namreč iz otrovanega brezbožnega lažiliberalizma. To je moderni evangelij. In gorje slovenskemu akademiku, ki bi se načelno protivil, — recimo, dvoboju. „Sramota nanj, žlico za emblem strahopetnemu zajcu 1" — klical bi takemu dijaku, če drugi ne, gotovo doktor filozolije Oskar Gratzi, ki je ob jednem še vedno profesor na ljubljanski višji gimnaziji.
Toda kaj hočemo, saj je veda prosta iu prost tudi njen pouk! Najhujše, kar mora zadeti modrijane te vrste, je kaka Zi'inje — ugodna preiskava. Povem Vam, gospod vrednik, da jaz nič ne dam na današnje preiskave. Najboljši dokaz mi je zato afera Kornelij Hertz-židova. Ta krivonos stekel si je nevenljivih zaslug pri znanem panamskem škandalu, pri katerem se je delovalo po Konigsvvarter-jevem geslu: „Candide et secure!"
Sedaj bi Kornelija pravica rada dobila v pest, da bi jej dokazal, po katerem poštenem potu si je on pridobil svoje milijone. Toda pravica obrača, sleparija pa obrne. Kornelij Hertz je najprej po-
Politični pregled.
V Ljubljani, (L decembra.
Slovenci v Hohenumrtovem in zunaj Hohemvartovega kluba. Dunajski »Vaterland" je iz našega članka v sredo pobral, da smo mi pisali, da za varstvo naše narodne posesti je za Slovence bolje, da ostanejo v Hohenvvartovem klubu. Zamolčal je pa popolnoma to, da smo mi zagovar-lali, da naši poslanci ostanejo v Hohenvvartovem klubu, največ le zaradi t^ga, ker se je zagotavljalo, da tako ložje kaj dosežejo iu smo posebno pri tem opozarjali na razmere na Koroškem, kjer Slovenci ničesa varovati nimajo, ker se njim ni ničesa dalo. Odločno smo rekli, da je za varstvo naših interesov treba istih pogojev, kakor za pridobitev. Iz tega se pač tudi da sklepati, da Hohenvvartov klub le tedaj more bolje varovati naše koristi, ako je tudi sposoben, kaj doseči. Če pa nima te sposobnosti, tedaj se tudi o kakem varstvu uaših narodnih interesov govoriti ne more. Zdi se pa nam, da je »Vaterland" nalašč prikril glavne misli našega članka. Odločno bi mi morali protestovati, ako bi se hotelo iz našega članka izvajati, da smo mi zadovoljni s sedanjo našo narodno posestjo. O taki posesti mi niti govorili nismo. S strankami, ki so le za varstvo sedanje narodne posesti, to je za ohraujenje sedanjih razmer na Koroškem, Slovenci nikakor ne moremo hoditi. Če koalicija Slovencem boljšega zagotoviti ne more, jim ne more biti slabše pod nemškoliberalnopoljsko vlado, ki se pa tudi ne bode dolgo obdržala.
Volitve v Brnu. Kakor smo že povedali, se letos udeleže Cehi mestnih volitev v Brnu. S tem hočejo le pokazati, da niso zadovoljni s sedanjo mestno upravo. Kacega vspeha pri volitvah nimajo pričakovati, ker je volilna pravica preveč omejena. Od 92.000 prebivalcev brnskega mesta voli jih le okreg 4000. Občinska volilna pravica začenja se še le z devetim goldinarjem neposrednega hišnega, zemljiškega ali pridobitnega davka ali 16. goldinarjem dohodninskega davka. To je pač malo li be ralno in neumestno sedaj, ko se že govori o občni volilni pravici za 'državni zbor. Nemški liberalci brnski se pa boje, da zgube gospodstvo iz rok, ako bi razširili volilno pravico. Prišli bi potem drugi možje v zbor, mej drugimi tudi več čehov. Liberalci bi nikakor več ne mogli sami gospodariti pj svoji volji kakor sedaj.
Novi člani gospodske zbovnice. V oger-sko gospodsko zbornico ima kralj pravico po nasvetu vlade slednje leto imenovati pet dosmrtnih članov. Te pravice se pa dosedaj še ni posluževala nobena vlada. Wekerle pa čuti, da ne dobi večine za svoje cerkvene predloge, in je zatorej sklenil, da se še ta mesec pokliče pet novih članov v gospodsko zbornico, drugi mesec pa zopet pet.
Novo ministerstvo srbsko je napovedalo v svoji izjavi, da se hoče držati politike prejšnje
begnil na Angleško. Tam ima najbrž spravljene svoje zaklade, in kdo bi mu zameril, da tam tudi hoče imeti svoje — srce!
To ubogo srce seveda jelo je bolno utripati vsled neosnovanih napadov in krivičnega preganjanja, Hertz Kornelij je nevarno obolel, — torej pravica čakaj! Dolgo se umetnosti židovskih zdravnikov ni posrečilo spoznati nevarno bolezen, sedaj so jo še le diagnozovali in določili, da Hertz ni normalen človek, da bo, če že ni, prav v kratkem — zblaznel. Eevežu bodo zato priredili posebno norišnico, najbrž zato, da bi ga v skupni umobolnici norci-tovariši ne spoznali za pametnega. In tam bo umobolni Hertz prepeval žalostinke ii la:
»Je melir er hal, je melir gr will, Nie schweigen seine Klagen stili !<
iu sicer po židovsko-zdravniški diagnozi gotovo toliko časa, da bo njegova kazenska stvar — zastarela! Potem seveda ga bodo zdravniki po velikih naporih ozdravili in Hertz ter »compagnia bella" bodo pričeli zdravi zopet svoje — pošteno delo !
Toda kaj je še to v primeri z drugimi zlo-dejstvi, ki se dandanes vrše nekaznjiva, in to pri belem dnevu. Tako so — kakor piše Schonerjeva „Ostdeutsehe Rundschau" — v 141etni dobi Taaffe-jeve vlade Slovenci na Kranjskem zadavili vse Nemce. Imenovani list uamreč piše: „Einzig dilrfte es in der Geschichte dastehen, dass ein Viilkchen, wel-ches insgesammt nicht viel ilber eine Milllon Seelen ziihlt, urplotzlich zu einem derartigeu Kinllusse und
vlade. Gojila bode prijateljske odnošaje z vsemi državami. To bode mogoče, če se spoštujejo mejsebojne pravice in izpolnjujejo mejsebojne dolžnosti. Vlada se nadeja, da bodo tudi druge države se ozirale ua pravice Srbije in se torej ni bati, da bi kaj motilo vnanje odnošaje. Vlada bode torej lahko obračala vso pozornost notranjim vprašanjem. Gledala bode, da povzidigne narodno gospodarstvo in pa poskrbela za popolnjenje in zboljšanje železnic in drugih občil. Skrbela bode tudi za vrejenje linanc, posebno pozornost pa misli obračati vojni, ter se nadeja, da jo bode podpirala skupščina. — Po olicijalnih poročilih je skupščina z velikim veseljem pozdravila novo vlado in njeno izjavo. Nam se pač dozdeva, da to veselje ni bilo baš tako veliko. Radikalna večina je želela pač vse druge vlade. Tudi naglašanje skrbi za vojaštvo najbrž ni posebno po godu radikalcem, ker jih je mej njimi zelo mnogo, ki bi stalno vojno najrajše še pomanjšali ali pa celo odpravili. Radikalna stranka vojni nikdar ni bila posebno naklonjena.
Nemški šovinizem. V nemškem državnem zboru je zahteval protisemitski poslanec Konig, da naj se prepove opravljanje dušnega pastirstva, poučevanje in vzgoja mladine vsem, ki niso rojeni, ali ki niso odgojeni v Nemčiji. Ta zahteva je naperjena proti nekemu delu katoliške duhovščine, zlasti proti tistim, ki so se vzgojevali v Rimu. Pred vsem bi taka prepoved zadela jezuite, ako se jim dovoli povrat v Nemčijo. Ker je dolgo let ta red bil prepovedan v Nemčiji, so se največ izobraževali na tujem, in jim bi bilo zabranjeno potem vsaka-tero dolovanje v Nemčiji. Mi prolisemite dobro poznamo, zato ne trdimo, da bi njih zahteva izvirala pred vsem iz sovraštva do katoliške cerkve, temveč je bolj plod nemškega narodnega šovinizma, ki misli, da je vse slabo in škodljivo, kar se ni rodilo iu razvilo na nemških tleh. Da bi pa vlada ustregla tej zahtevi v državnem zboru, predložila kako predlogo v tem zmislu, se nam ne zdi verojetno,- ker to bi bil začetek novemu kulturnemu boju.
Francija in Italija. Francoski list »Fi-garo", ki je znan zaradi tega, da pošilja časnikarske race v svet, že več časa pogreva novico, da je letos v septembru hotela Italija napasti Francijo. Do vojske le zaradi tega ni prišlo, ker je Avstrije Italiji odrekla pomoč. To novico so potem pobrali nekateri drugi listi, da so pisali proti Italiji. Dunajski „Fremdenblatt", glasilo dunajskega vnaujega urada, pa vse to odločno oporeka. Odločujoči krogi na Dunaju o tem prav ničesa ne vedo.
' Mestne volitve v Monakovem. Iz mo-nakovskega mestnega zbora je letos izstopilo 14 liberalcev in 6 konservativcev. Pri dopolnilnih volitvah je pa voljenih 6 konservativcev, 13 liberalcev in jeden socijalni demokrat. Ta socijalni demokrat je prvi, ki je v monakovskem mestnem zboru. Novi dokaz, kako se" širi socijalna demokracija na Bavarskem ne le v najnižjih slojih prebivalstva, temveč
einer verhiiltnissmiissig so grossen Machtstellung gelangt ist, wie die Slovenen, welche in der vier-zehnjiihrigen Dauer der Aera Taaffe, das seit Jahr-hunderten dort vorherrschende Deutschthum poli-tiseh formlich erdrosselt haben."
In vendar to grozno zločinstvo niti vredno ni bilo — piškave preiskave! — Seveda je mogoče, da na tem ni vse resnično, morda bo v istini bližje, ako trdim, da se nemštvo na Kranjskem vzlasti v Ljubljani po šolah prav krepko goji in da se tudi Schonerer lahko brez škode za nemštvo znebi praznih veliko-slovenskih strahov!
Man schalTt so gern sich Sorg' und Muh' Sucht Domen auf und findet sie; Und lasst das Veilchen unbnmerkt, Das tins am Wege blttht.
Nedavno sem čital o drznem poskusu, kateri priredi zverinokrot Marc v družbi s serpentinovo plesalko Bob-Matnerjevo Parižanom v veselje. Naznanja namreč, da se bo produciral z balonom, v kateri bo vzel tudi svojega leva »Cezarja". Tega seveda ne pove, kako se jima bo v družbi z levom godilo v balonu, toda, če se uprizori tudi mej potjo kak »serpentinov ples" po taktu ogorčenega leva, nič ne de, stvar bode še bolj pikantna in Francozi še bolj zadovoljni.
Dasi je ta poskus nekako drzen, vendar je meni všeč vzlasti v sedanji dobi „u e v t r al i z aci j e principov", kakor posebe našo parlamentarno-politično dobo imenuje znani profesor Maassen v
tudi v drugih, kajti za mestne volitve ne velja občna volilna pravica.
Brazilija. General de Mello oporeka v nekem pismu, objavljenem v „Newyork-Heraldu", da bi on nameraval obnoviti carstvo. On hoče jedino uvesti republičansko ustavno vlado, katero je razrušil Pe;xoto. Pospeševal bode državljanski mir v vseh državah in skrbel za gospodarski razvoj. Da bode pa to mogoče, vpeljati hoče civilno vlado namesto vojaške. Če je res de Mellu toliko za mir, je pač čudno, zakaj da je začel vojsko. S civilno vlado se najbrž zaradi tega misli zadovoljiti, ker se je prepričal, da "prebivalstvo ne mara, da bi on postal predsednik republiki.
Socijalne stvari.
Shod konserv obrtnega društva v LJubljani.
Konserv. obrtno društvo imelo je prošlo nedeljo dne 3. decembra svoj I. shod pod vodstvom novega odbora, katerega se je udeležilo precejšnje število članov, veselo in odbor vspodbujajoče znamenje, da se člani zanimajo za delovanje društva. Ker je bilo na vsporedu tudi poročilo o trgovski in obrtni zbornici, pečastil je shod nje predsednik gosp. Ivan Perdan. Mej drugimi došel je še za obrtne stvari jako zanimajoči se profesor preč. g. dr. Janežič, kateri že od ustanovitve društva z dobrimi nasveti olajšava odboru delovauje.
Točno ob 7,6. uri zvečer otvoril je predsednik J. Rebek shod, izrazu je veselje nad številnim obiskom in vspodbujajoč društvenike k vstrajnemu nesebičnemu delovanju. Pozdravlja vse navzoče, predstavi g. predsednika trgovske zbornice, ter pozivlje tajnika, kateri je imel poročati o drugi točki. Tajnik poreča obširneje ob izidu III. društvenega občnega zbora, pri katerem je bilo izvoljenih nekaj novih odbornikov. Novi odbor lotil se je krepko društvenih opravil, sešel se do shoda v posvetovanje trikrat, ter uredil društvene knjige. Pojasnoval je nadalje v ob-širnejem govoru pomen in zadačo združenja obrtnikov, omenjal simpatije, katere ima, in bode še skušalo pridobiti si naše društvo v neobrtniških krogih. Namen društvu obrtniškemu je in mora biti v prvi vrsti pomagati domačim obrtnikom k delu in naročilom, ter odstranjevati uvajanje tujega dela, kar pa le društveniki sami morejo pospešiti z dobrimi izdelki po primerni konkurenčni ceni. Omenjal je tajnik tudi, da bode društvo stopilo v zvezo z vna-njimi obrtnimi društvi in zavezami. Deloma se je to že zgodilo in sicer z graškim obrtnim društvom, katero je na več vprašanj jako točno in postrežno takoj odgovorilo. Poživljajoč dosedanje člane, naj ostanejo društvu zvesti in naj pridobivajo še drugih zavednih enakomislečih, je zaključil tajnik svoje poročilo z zatrjilom, da bode skušal zadoščati svoji njemu odkazaoi nalogi. Po kratki debati o tajniko-vem poročilu povzel je besedo blagajnik ter na kratko s številkami označil društveno denarno imetje.
svoji kontroverzi z grofom Hohenvvartom. — Treba bi namreč bilo v tej kritični dobi „oportunokrota", kateri bi leva krščanskih načel dvignil v balon ter ž njim pregnal škodliivo meglo, v katero se skriva nestvor »uevtralizacije principov".
V	taki dobi duševne stagnacije je namreč vse možno. Mogoče je tudi in celo zgodilo se je nedavno, da je neki glavar kot agitacijsko sredstvo za novo cesto, katere se ljudje branijo, naročil duhovniku dotičnega kraja, naj trdovratnežem za pokoro naklada, da morajo po stari poti hoditi gori in doli, češ, da se bodo raje ogreli za novo cesto.
V	takih razmerah me, gospod vrednik, ne bo-dete izključili iz »občestva pametnih", ako trdim, da je dandanes najbolje za — cigane. Ti namreč po svetopisemsko ne sejejo in ne žanjejo, pa vendar ne stradajo vsakdanjega kruha in po moderno ue plačujejo davkov, pa vendar jim nikdo ne krati njih nomadnih pravic. V najhujšem slučaju imamo torej Slovenci še vedno nado v lepšo prihodnost. . . .
Nedavno se mi je duša po napornem delavniku zvečer iz glave preselila v srce; takrat človek ni za resno delo, k večjemu vzame v roke kakega pesnika. Slučajno sem prijel za Puškina in prvi hip naletel na pesem, naslovljeno: »Krasavice, kotoraja njuhala tabak." — Krasotiei, ki je nosljala tabak!! Brez dvojbe zanimiv predmet, hvaležen gotovo posebno za g. Selak-a, ki pripravlja v potu svojega obraza razpravo o lepem, in za one, ki jo čakajo od njega že pet laških let! — Prečital
Tretja točka: .Trgovske iu obrtniške zbornice", o kateri je referiral tajnik, vzbudila je precejšnje zauimauje in živahno debato. Ko je označil poročevalec sedanjo postavno sestavo obrtnih zbornic, je povdarjal, da osobito malemu obrtniku ni ugodna, ker so uvrščeni — četudi v obrtni odsek — vele-obrtniki. oziroma tovarnarji; slednji pa svoje tovar niške izdelke v prodajo izročajo trgovcem in sicer v škodo malim obrtnikom, kateri se ne morejo zalagati z obilnimi že izvršenimi stvarmi, iu pričakujejo le bolj naročila na izdelovanje. Veleobrtuiki torej, da si so v obrtnem odseku, vendar potegnejo zmerom s trgovci, na katere so radi razpečavanja navezani.
Pa tudi prometni in zavarovalni zavodi, kateri so vendarle bolj spekulativna in ne trgovska podjetja naj bi se izločili, če tudi so v trgovskem odseku, iz zbornic sploh, ter obdačili še bolj, nego do sedaj. Ljubljanska trgovska in obrtna zbornica šteje 24 svetnikov, iu sicer voli 14 obrtni odsek, 10 pa trgovski. Volilcev je v obrtnem odseku v vseh treh razredih okoli 960, v trgovskem pa 672, Na prvi hip mislil bi človek, da je obrtni stan v večini, ako primerja določilo volilcev iu določeno število svetnikov. Da pa temu ni tako, dokaz naj bode že povedano, da namreč veleobrtuiki, posestniki rudokopov, iu slednjič še denarni iu za^ro-valui zavodi vselej nagibajo in glasujejo za trgovske koristi.
R-fere.nt povdarjal ju tudi važnost obšmeja objavljanja posvetovanj in s*| uortne zbornice in se čudil, rta niti v oficjeiuem ljubljanskem listu zbornica ne priobčuje svojih razprav. Zaveduiočrga te
obrtnika zauim»ti mora vendar, v katerem smislu
»
obravnavajo :u ek'epajo od nj»g* izvoljeni svetu ki. Oraenjtl je poročevalec konečno bi h ne bilo umestno za volitev v trg. iu obrt. zbornico ki se bode vršila v kratkem, izmed društvenikov uomiuirati jednega ali dva čliina, katera bi v slučaju izvolitve inf rmovaua od društva delovala v istem smislu pri posvotovauiib trgovske in obit iiške zbornice.
Utemeljujoč torej povsem tretjo točko dnevnega reda, priporoča tajnik v odobren e in predlaga nastopno resolucijo:
„Shod konservativn o-obrtnega društva z dne 3. decembra 1893 izraža željo, 'naj merodajni faktorji delujejo v to, da se
1.	ločita trgovski in obrtni odsek v trgovski iu obrtni zbornici ter ustanovi zbornica za v>ak odsek posebej;
2.	da se popolnoma izločijo, dokler se ne uveljavi prva točka, prometni, denarni in zavarovalni zavodi iz trgovskega odseka;
3.	da se tudi v Lubljani kot drugod objavljajo popolne razprave in posvetovanja trgovske in obrtne zbornice vsaj v jednem ljubljanskem časniku."
K temu poročilu oglasil se je prvi predsednik trgovske in obrtne zbornice, g. J. Perd»n, -ter izrazil radost, da namerava društvo iz svoje srede
sem pesem. Lepa ni, pikantna bi bila za snov kakemu .Narodovemu" podlistku, konči se z vzdihom pesnikovim: .Ah, otčego ja ne . . . tabak !" Zakaj pač nisem jaz . . . tabak!
Tedaj pa mi je duša zopet vhitela v glavo in jel sem jaz razmišljati o brezznačajnosti sedanje dobe, o servilizmu, s katerim se vsepovsod vsiljujejo radovoljci v službo moderni liberalni sistemi, ki je par excellence .Krasavica, kotoraja njuhajet tabak I"
Da sem ono noč slabo spal, ui mi treba še posebe praviti, kajti duša, bivajoča po noči v glavi, preganja spanec V tej omotici pa se mi je zdelo, da čujem Calderoua, ki je življenje označil kot sanje ter sanjal:
Que es la vida? Un frenesi
Que es la vida? Una illusion,
Utia sombra, una ficcion,
Y	ele mayor bien es pequeno;
Quč toda la vida es sueno,
Y	los suenoa, suenos sou.
Morda bi bil sanjal še drugi dan, a v življenje me je zopet presadila novica, objavljena v goriški .Slogi", v kateri naznanja, da je na Duuaju vojak Peter Rajnok popolno odgriznil svoji izvoljeni — nos, češ: .če te jaz ne morem imeti, naj te tudi drugi nima."
Prepričal sem se zopet, da ni vse le sanja, da je še nekaj realizma na svetu, zato sem se i jaz zopet vrnil v življtnje in tako Vam je sicer neprijazna .Sloga" obranila Vašega sobotnega „pis-marja".	O—v.
določiti kandidata za izvolitev v zbornico, v nadi, da se bode to gotovo in kmalu zgodilo. Glede zadnje točke resolucije pa omenjal, da je zbornica pred leti tudi obširno poročala o posvetovanjih v časopisih, a da so isti brezplačno objavljanje odklonili. Skušal pa bode doseči, da bode vsaj jeden list objavljal ueprikrajšana poročila.
Ko še predlagatelj resolucije omenja, da sicer od zasebnih časopisov nikdo ne more zahtevati urez-plačuega obširnejšega priobčevanja, da pa vsaj vladni list, katerega vzdržuje;o največ obrtniki, trgovci in kmetovalci, bi moral vsprejeti brezplačno objavljanje razprav od vlade ustanovljenih in nad-ziranih institucij.
Gospod Regali pa je proti temu, da bi društvo imenovalo kandidate za zbornico ; zbornice namreč nimajo eksekutivne oblasti, ter njih sklepanja niso pravomočua. Dokler se jim ne prizna izvrševalna oblast, je najbolje, da je obrtniki ignorirajo.
Gospod Šturm omenja, da so eksperti na Dunau in tudi on že večkrat poudarjali reformo zbornic ter priporočali zaveze% obrtnih zadrug, da pa odgovori z merodajne strani niso bili še nikdar določni.
Ko so še nekateri priporočali nominacijo kau-didatov, ker splošne abstinence sedaj ni doseči, diL predsednik resolucijo na glasovanje, katero navzoči sprejino,
Poročevalec o četrti točki, J. R e b e k , pre-pustivši predsedstvo podpredsedniku J. Kozaku, v kratkih pot-zah pojasni pomen in važnost društvenih skladišč v obče, osobito pa še za udeležeče se društvenike posebej, katerim bode prilika preskrbeti se z delom o časih, ko poidejo naročila in je marsikateri mojster primoran, odpustiti sicer dobrega, veščega iu zanesljivega pomočnika.
Še mnogo važneje pa je, da o času, ko bi moral biti sicer brez naročil, isti vporabi ter nekoliko ceneje pa dobro izvrši delo za založišče, da vsaj s tem onemogočuje razpečavanje in ogromno u v a ž a u j e dostikrat malo vrednih izdelkov v domačo deželo. Preč. g. dr. Ja-nežiČ, kateri je že pred dlje časom prvi izprožil to izvrstno misel, podpira v daljšem govoru ustanovitev založišča, kaker na imajo obrtniki že po drugih mestih, katerega bodo posebno veseli prebivalci z dežele, katere mnogokrat nadlegujejo potujoči agentje pošivljavši jim vsled slučajnih naročil navadno slabe izdelke. Pa tudi bi se sčasoma dobili pokrovitelji, katerim bode tudi všeč ovirauje tuje konkurence. Razprava je bila živahna ter se je ogroina večina navzočih izrekla principijeluo za ustanovitev. Izvršitev tretje iu četrte točke prepustila pa se je odboru, kateri je obljubil, se takoj poprijeti dela.
K zadnji točki oglasil se je član g. Sever ter želel, naj bi se ustanovila blagajnica v podporo udom, in sicer bi vplačevali društveniki po 10 kr. na teden. Ker pa za ustanovitev take-blagajniee najbrž treba prenarediti društvena pravila, odložilo se je za sedaj daljno posvetovanje o tem.
Po skoro tri ure trajajočih obravnavah zaključil je predsednik ob polu deveti uri shod za-hvalivši se za mnogobrojni obisk in vstrajanje pri obravnavah.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. decembra.
(Deželni zbor kranjski) je, kakor javlja dunajski uradni list, sklican na 28. decembra.
(Pred vrati smo!) Dne 22. nov. smo priobčili v svojem 1 stu prevod članka, ki ga je priobčila .Katolička Dalmacija" z naslovom .češki glas o hrvatskih katoličanih", Ta članek je posnet po .Vlasti", ktmor ga je spisal č. g. Fran Stingl; ta ga je pa posnel po R. Katoliku. Mi smo priobčili ta članek po .Katol Dalmaciji", ki je gla>ilo strauKe prava in v tem oziru brez dvojbe naj-odločueiši list hrvatski in priobčili smo ga pa samo zato, ker ga je odobraval tako važni, politični list hrvatski. — C. g Štinglu in vsled tega tudi dr. Mahniču pa odgovarja č. g. S. Korenit; v zagrebškem .Katol. listu." Ta odgovor se nam |e že napoved.>val takoj, ko smo priobčili imenovani članek in zato nas nikakor ni osupnil. Prtdobro poznamo razmere, v katerih se je rodil, da bi se mu čudili. Zato se tudi ne čudimo, da se ue spominja niti z jedno besedico .Kat. Dalmacije." Ne kaže! — — A dr. Mahu ču povedati katero, je bila lepa-pr.ložuost in izrabila se je. — Včerajšnji Narod prinaša odgovor č. g. Koreniča s svojimi zasoljenimi opazkami
reklamnim naslovom .Pokazali so jim vrata." Kaj naj porečemo? — Komu so se pokazala vrata? Naštejmo jib nesrečnike! — Dr. Mahniču, Fr. Štinglu Vlasti, K a to lički Dalmaciji iu če hočete tudi ubogemu — Slovencu. V ti družbi smo prav zadovoljni in rajše smo pred vrati v taki družbi, nego v jednem prostoru s „Slov. Narodom", ko se ogreva v tem slučaju za katoliški list.
(Zaupnica) Drž. poslancu, g. Fr. Robiču je izrekel v ponedeljek shod zaupnih mož v Mariboru svoje priznanje za njegovo delovanje, zlasti z ozirom na nove razmere v drž. zboru. Tudi od rodoljubov v Slov. Gradcu se mu je enako sporočilo.
(Miklavžev dar za „katoliški sklad".) L. J. v V. T. 5 gld.; Josip Regali, mizar in posestnik v Ljubljani 1 gld.; .Domoljub" 5 gld.; Neimenovan 2 kroni; I. P. 79 kr.
(Premeščen je) č. g. Jurij Dernovšek, doslej farni upravitelj v Zelimljah, za ekspozita v 2 a b n i c o.
(Imenovanje.) Gosp. Miha Jezovšek, doslej v Celju, pride za c. kr. notarja na Vransko.
(Osebne vesti) Leopold Konstantin, poštni nad-koutrolor v Trstu, je imenovan poštnim nadoskrb-nikom pri ondotuem glavnem poštnem uradu. — Glavnega davkarja v Mariboru, Janeza Koniček-a, je odlikoval presvitli cesar z naslovom cesarskega svetovalca.
(Slovenske gledališče.) V četrtek uprizorilo je dramatično društvo prvikrat priljubljeno Kreutzer-jevo opero „Prenočišče v Granadi" (Das Nachtlager vou Granada), ki ie vže dolgo stalna točka ua repertoarju vseh uemških gledališč. Kakor je bilo vže naprej pričakovati, napolnjeno |e bilo gledališče popolnoma. Ker je libretto, kakor tudi umetniška vreduost le-t^ opere, čitatel|em, uže iz-za uprizoritev na nemškem odru dovoli poznato, omejimo se v sledečem samo na kritiko uprizoritve same. Glavni ulogi (Gabrijela in princ) proizvajala st* gospica Leščinska iu g. Nolli dovršeno, tako, da je občiustvo z buruim ploskanjem vršilo le svojo dolžnost. Gosp ca Leščinska ima prikupi ji v, milubeu glas in ue manjka jej gledališke routine. Gg. Heneša, Vaš čka, Perdaua in Rusa omeniati moram.) pohvalno, kakor tudi orkester in kor. Opera izoadla je kar naipovoljueje.
(Društvo za krščansko umetnost.) Piše se nam : Pozdravljam novo .društvo za krščansko umetnost" Bog je blagoslovi in mu daj obilnega uspeha. V prvi vrsti bi bilo želeti, da se društvo ozira na naročnike proizvodov. Od naročnikov se zahteva, da mora biti proizvod iz dobrega, trpežnega blaga ; temu pa mora biti primerna plača. Da novejši proizvodi ali izdelki kmalo razpokajo, temo kriva je mnogokrat nizka ceua, vsled katere se ne more dati delu potrebnega časa, pazljivosti in dobrega materijala; narediti treba je vse po tovarniško. Seveda so taka dela podobna, kakor bi se nam le v duhu predstavila, a tako kmalu minejo. Jako dobro je bil pisan članek .beseda o tvarinski trpežuosti naših umetniških proizvodov", kar se dela, dela naj se za trpežnost.
(Potres.) S Traie dne 7. decembra. Včeraj t. j. 6. t. m. zjutraj ob 12 uri 35 minut čutili smo pri nas precej močan potres; smer mu je bila od izhoda proti zahodu. — Poroča se nam o potresu tudi iz Novakov priOirknem: O polu ene dnč 6. t. m. je bil pri nas hud potres. Preje se je čulo zamolklo bobnenje in rožljanje, kakor bi peljali voz mimo hiše; potem se je streslo. Potres je trajal kaki- dve sekundi.
(Iz Rovt,) dne 6. decembra. Danes, v sredo dne 6. decembra ob en četrt na 1 uro in 12 min. popolnoči čutil se je po naših Rovtah precej hud potres, kajti skoraj v vsaki hiši so ga ljudje tu več tam manj čutili. V nekaterih hišah ropotala so okna, v drugih se je vse poslopje čudno zibalo, v tretjih je ostrešje pokalo. Sunljej je bil čutiti le eden spremljan od močnega gromenja. Gromenje se je čulo od severozhoda proti jugozahodu. Ljudstvo je bilo pri tem oplaš^no. — Mraz imamo že sedaj sv. Paveljski. Neka dnij sera stoji živo srebro vedno pod — 7°. Tudi IjudjeJsem iu tje bolehajo in iurjo. — Sneg je po solnčnih rebrih oJlezel — Potres je traj 12 sekund. Burja močna.
(Iz poljanske doline:) Zadnji sneg je tudi pri nas veliko kvara napravil, sadujega drevja polomil, ter zemljo zakril, da mnogi, ki še nastilje nimajo, je zdaj dobiti ne morejo. Tudi imaino precej občutljiv mraz, toplomer kaže 8. stopim R. pod ničlo.
(Nov dekan). C. g. Janez Lukežič, bivši župnik mirenski, nastopil je novo službo v Komuu.
(Volitev.) Pri volitvi načelnika krajnega šolskega svota v Vitanju duš 5. t. m. bil je izrmd 9 glasov s šestimi izvoljen velečast. g. Jos. Zičkar, za namestnika pa g. Ivan V e r č n i k.
(Ie celovške škofije.) Župnijo Vrata je dobil tamoAnji župnijski upravitelj čast. g. Dav. Krejči. — Umrl je v benediktinskem samostana St. Pavel kapelan in katehet čast. o. Klement Krauthauf, O. S. B. Porodil se je 16. deeembra 1858 v Celovcu, napravil slovesne obljube dn^ 21. marca 1882, bil v mašnika posvečeu 16. julija 1882. Naj počiva v miru!
(Božičnica gasilnega društva ljubljanskega.) Kakor druga leta, priredi gasilno društvo liubljansko —■ vsled sklepa z dne 27. novembra t. 1. — tudi letos v steklenem salonu tukajšnjega „Casiuo" svojo »Božič u i c o" s sodelovanjem vojaške godbe c. in kr. 27. pešpolka, iu sicer dne 2 6. decembra t. j. o b 6. u r i zvečer.
(Za župnijo Cepovan) na Goriškem je razpisan konkurs do 3. januarja bodočega leta.
(Župnijskim npraviteljem) v Cepovanu je imenovan č. g. Jakob Rejec, doslej dekanijski upravitelj v Komnu in č. g. Jožef Budin, kapelan v Mirnem, župnijskim upraviteljem ravno tam.
(Gosp. Vekoslav Vavpotič) je zložil sedem moških čveterospevov ter je dal v Lip-skem tiskati. Prekrasno knjižico imel sem ravnokar v rokah G. Vavpotič je mej Nemci posebno na Dunaju zuau skladatelj in mojster ua citrah. Da njegove skladbe res niso kar si bodi, razvidno je iz tega, da je pred leti od nadvojvodinje Valerije prejel briljanten prstan za njej poklo njeno skladbo. — Naslovi v knjižici se nahajajočih skladb so sledeči: „Hym-nus", besede J. Stritarjeve; »Slovensko geslo", besede A. Aškerčeve; »Dijaška", besede J. Stritarjeve; „Da me ljubiš, dekle lepo', besede J. Cim-permanove; »Olgi" (narodna pesem); »Tvoj spomin" in „To!ažba", besede Pavline Pajkov«. Mi smo preverjeni, da se bodo te pesmice mej S o-venci skuro udomačile, ker so po moji sodbi res lepe. G. Vavpotič namenil je svoje skladbe »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju". Ta blag namen še posebno priporoča Vavpotičeve pesmi. Darovalci ^Podpornemu društvu" bodo v poročilu za 1. 1894 posebej imenovani. Te skladbe se dobš pri gosp. V. Vavpotiču, Wien XVI., Friedmanugasse 8, in pri podpredsedniku »Podpornega društva", g. J. Pukl-u, VVien, I., Bognergasse 11.
(Matica Hrvatska) v Zagrebu izdaja svoje knjige tudi vezane. Vse razpošilianje in vezanje je poverila knjigoveznica Ivana Šneider-ja, Frankopanska ulica br. 4 Oni čč. člani Matice Hrvatske, ki žele kako knjigo vezano, zglasijo naj se izključno pri imenovanem knjigovezu ter prilože dutično vsoto po poštni nakaznici. Ob jednem naj naznanijo, pri katerem poverjeniku so vpisani, da se jim kujige po istem dopošljejo. — Cene krasovezom so: Kifcpatič: Ribe, 80 kr.; Valla: Poviest srednjega vieka, 60 kr ; Kuhač: Ilirski glasbenici 50 kr.; Turgeujev: Pri-poviesti, 40 kr ; Bogovič: Pjesmička djela, 30 kr.; škof Vodopič: Marija Konavska, 30 kr.; Hranilovic: Izabrane pjesme, 30 kr.; Lepušič: Bosanke, 30 kr. Vkup 3 gld. 50 kr. — Dalje Mušič: Povjest grčke književnosti, 50 kr.; Mickiewicz: Go&podin Tadija, 40 kr.; Klajc: Hrvatska pjesmarica, z vezom vkup 60 kr. — Za »Hrvatske narodne pjesme" se vezu cena pozneje naznani.
(Jednorazredna ljudska šola v Ribnem) pri Bledu se bode razširila v d .orazreduo.
(Nesreča na tukajšnjem južnem kolodvoru.) Včeraj popoludne je Jurija Dittinger-ja vsled njegove lastne neprevidnosti lokomotiva ua tla podrla in ga na glavi poškodovala. Prenesli so ga v bolnišnico.
(Poštua statistika.) Leta 1892 se je v Avstriji tobtran Litave prodalo: 319 058.100 poštnih znamk za 18,851.575 gld ; 12,933.200 zalepk za 572.788 goldinarjev; 2,107.700 kuvert za 115 923 goldinarjev; 91.819.700 dopisnic za 1,885.013 goldinarjev; 86 904 700 znamk za časopise za 829 943 gld.
Telegrami.
Dunaj, 9. decembra. Včerajšnja „Wie-ner Zeitung" priobčuje cesarski patent, s katerim se sklicujejo deželni zbori dolenje-avstrijski, štajerski, moravski in goriški na
19. dan deoembra, češki, kranjski in šleski na 28. dan decembra, gorenjeavstrijski, isterski in tržaški na 3. dan januvarija 1894, dalmatinski, gališki, solnograški, koroški, bu-kovinski in predarlski na 10. dan januvarija.
Dunaj, 9. novembra. Budgetni odsek je vsprejel budgetni provizorij. Kaizl je izjavil, da bodo Mladočehi glasovali proti bud-getnemu provizoriju.
Dunaj, 9. decembra. Namestnik jo dopoldne slovesno zaprisegel župana, zagotavljal, da bode po svojih močeh pospeševal in podpiral delovanje občinskega zbora, kazoč na to, da bode to delovanje tem več vspevalo, čim bolj bode vladal duh zmernosti. — Župan se je zahvalil namestniku za obljubljeno podporo in zagotavljal, da hoče ublažiti nasprotstva. Končal je s hoch-klici na cesarja.
Budimpešta, 9. decembra. „Magyar-orszagu" se poroča iz Sopronja, da se je nadvojvodu Otonu včeraj, ko se je vrnil s strelišča, sprožil samokres in je krogla zadela ga v levo ramo. Kosti mu ni poškodovala. Kroglo so mu že izvlekli. Po novejših poročilih že vojvoda more iz sobe in se dobro počuti.
Rim, 9. decembra. „Agenzia Štefani" potrjuje, da Orispi dosedaj še ni dobil ofici-jelnega naloga, da naj sestavi novo vlado. Danes • se Crispi posvetuje z Zanardellijem in Brinom.
Rim, 9. deoembra. Zanardelli se je odrekel nalogi, sestaviti novo vlado. Crispi je dolgo se posvetoval s kraljem in se govori, da on sestavi novo vlado. Posvetoval se je z več osebami, mej drugim s Saracconi in Sonninom.
Lizbona, 9. decembra. Zbornica se je razpustila iu nove volitve bodo dne 14. januvarija.
Melilla, 9. decembra. Španija zahteva kot pogoje miru, da španjske čete začasno zasedejo maročanska kraja Audelo in Agua-riach, izročč 1200 pušk, pošljejo talnike in se obsodijo glave vstaje.
Rio de Janeiro, 9. decembra. Tr-govskopolitični položaj se je zboljšal. Zaupanje se vrača.
Buenos-Ayres, 9. deeembra. Obsedno stanje se podaljša za dva meseca.
Vsak, ki poskusi večkrat premovano želodčno tinkturo lokarja Piccolija v Ljubljani, se bodo prepričal o njenem ne-oporekljivem vplivu. Varujte se proti ponaredbami. Steklenica velja 10 kr.	584 7 10-1
Bolgarske obligaoije. Kurz tem obligacijam so je poslednje dni precej povečal na borzah v Londonu in Berolinu. Na Dunaju se je kurz povečal za '/, odstotka. Inozemstvo se močno zanima za bolgarske obligacije, ker dežela vspešno napreduje financijolno in gospodarski. Dosedaj objavljeni statistični izkazi kažejo, da Bolgarija hitro napreduje v področju narodnega gospodarstva in inozemstvo računa s tem in kupuje bolgarske papirje, kateri donašajo 6 odstotkov, če tudi dosežejo parikurz ; kupujejo sc po sedanjem nizkem kurzu. Brezdvomno bode tudi dunajska borza se jela še bolj ozirati na bolgarske vrednostne papirje.	570 4
Umrli »o:
5.	decembra. Matevž Cerne, mestni ubog, 75 let, Kar-lovska cesta 7, ostarelost. — Jožefa Hiršal, računskega ofi-cijali^ žena, 19 let. Valvasorjev trg 4, odem v možganih.
6.	decembra. Franc Zcrovnik, vrtnar, 50 let, Marija Terez. cesta 1. Delirium tremens. — Gregor Kune, uradni sluga, 60 let, Hrenove ulice 17, jetika. — Janez Lisec, črevljar, 37 let, sv. Jakoba trg 11, jetika.
7.	decembra. Johana Košak, dninarjeva hči, 3 leta, Streliške ulice 11. jetika
Tu j c i.
5. decembra.
Pri Malitu: Weinmann, Weckher, Rougon, trgovci, z Dunaja. — Miinz, trgovec, iz Pečulia. — Neuroth, trgovec, iz Žatcu. — Mankoč, trgovec, iz Trsta. — Roblek, lekarnar, iz Radovljice. — Sajovic iz Kranja. — Scanpelva iz Maribora. — Kolinsky z Reke. — Lončarič s soprogo iz Selc. — Emilij Terrari, odvetniški koncipijent, s Tirolskega.
Pri Slonu : Sclnvarz, Zeitler, z Dunaja. — Grossmanu iz Ilmenau-a. — Bauer, potovalec, iz Zagreba. — Ana Ran-zinger, gostilničarica, iz Trbovelj. — Filosz, poročnik, iz Ljubljane.
Pri bavarskem dvoru: Rothberger iz Beljaka. — Benigher, trgovec s konji, iz Trsta. — Moditz, Jaklič, Jonko iz Kočevja?
Pri Juinem kolodvoru: Veisa, Engel z Dunaja. Janša iz Begunj. — Eigner iz Wildona.
.	i	k'	.........	gl.	kr.
Pženr* m.st.	8	65	■Speli povodu, k«	—	64
Rež,	6	10	Surovo maslo.	—	82
Ječmen	6	10	Jajce, jedni)	—	3,
Ovhs	6; 6u		Mleko, liter .	—	10
Ajda.	8	20	1 ioveje kjjT		«4
Prano.	5	60	Telečje		F 4
Koniza.	5	85	Svinjsko		66j
Krompir,	2	23	Uoštrunov.) r		36
Leča u kti	14	—	Pisauec	_	40
'arah	13		'ioiob		16;
Ftfol,	9		•^eno 100 iicr	3	87
Masio ,v	—	9(1	Hlair.a, „ ,	2	87
Mast.	—	68	:>rva trda. t- kub. niti	7	—
Spal) .vi'/	—	56	•jmhK	5	
Tržne
v L,
dne 9. decembra.
an:
Zahvala.
Komite, kateri je priuedil članom »konservat. obrtnega društva« in njih obiteljim dnč 5. t. m. Miklavževi večer«, zahvaljuje se vsem, kateri so kakorsibodi pripomogli k izvan-redno ugodnemu vspehu. Imenoma pa zahvaljuje komite preč. g dr. J. Kreka za izborni nagovor, velebl. g. pl. Laschana za naklonjenost, blag. g. Ho fb a ve r j e vi in g Banovi za brezplačno prikrojitev Miklavževe obleke. Topla zahvala tudi vsem dariteljem Miklavževih darov in onim. ki so prispeli znatno denarno pomoč.
V Ljubljani, dne 7. decembra 1893.
Komitš za prireditev Miklavževega večera.
Sprejme se takoj 6033-1
€l e €• e k 9
zmožen računstva, slovenskega jezika in nekoliko nemškega, v trgovino s špecerijskim blagom na deželo. Kjč, pove upravništvo.
606 Vi ne kašljate več, če rabite 20-!
[(aiserjeve prsne bonbone
ki so dobrega okusa in lajšajo kašelj, hripavost, prani in plučnl katar. - Pristne v zavitkih po 20 kr. ima gosp.
Viljem Mayr, lekarničar na Marijnem trgu.
liožjast.
se ozdravi, ne da bi se zopet povrnila, tisočeri dokazujejo ta čudovit vspeh znanosti. Obširna poročila z marko za odgovor naj se pošljejo na: 604 20-1
.Office Sanitas1, Pariz, 20 Bnulevard, St. Michel.
Služba organista in cerkvenika
je razpisana
v Št. Bnprtu na Dolenjskem.
Službo nastopiti je J., prosinca 1894. — Plače 400 gld. in stanovanje.	605 3-1
Zirpiiijski urad v Št. Ii tip rtu.
mm


mm
n&r*;
vj'"
M Ui
m

m
-vVv
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici (Gorz),
ulica Morelli št. 17,
se priporoča prečast. duhovščini za napravo UV cerkvenih posod in orodij 'Vil iz čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reži popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji precastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko.
Pošilja vsako blago dobro spravljeno
in poštnine prosto. 3 36-34

Mej i:';:::.; stvarmi najeoljše

604 3-1
je
liker iz planinskih zelišč
J. Klauer-ja
v Ljubljani.
Isti je nedosežen glede dobrote in blagodejno upliva na prebavne organe.	_
II
Glasom analize sodnega komika gosp. profesorja [1 11. Knii|ilts«h-a je ta kranjski liker iz planinskih zelišč | popolnoma čist in brez vseh zdravju škodljivih tvarin, UI
Olasovita
radi svojega učinka, odlikovana radi svojih zdravilnih lastnosti z častno diplomo in zlato svetinjo na razstavi v Londonu in Parizu, z zlato svetinjo v Brlielju in Tunlsu.	324 24
G. Piccoli-ja, lekarjav Ljubljani
je vspešno dletetično sredstvo, katero kiepča in zdravi želodeo, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno —^ ,,,,pospešuje. Izpelovatelj razpošilja jo proti povzetju zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gl. 36 nove., po 55 steklenic (zaboj tehta 5 kg) za 5 gl. 26 noro. Poštnino plača vedno naročnik. Gena eni steklenici 10 novoev.
m
f#
st
MATIJA HORVAT, . g
čevljarski mojster,	^
B
.#] v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32, ujl	rt£
"J priporoča se prečast. duhovščini in si. občinstvu v k**, obila naročanja raznovrstnega	^
| ^olovirvmlm™ $
J katera izvršuje ceno. pošteno, iz zanesljivo trpežnega ^ blaga in po zahtevi od najfinejše do najprostejše L™ oblike.	83 12—11 [ft

P t np D ]if T vseh dežel na svetu preskrbuje " 1 " in njih izkoriSfienje posreduje
inžendr M. Gelbhaus,
vladno avtorizovana tehnična pisarna za patentne zadeve. Slejnarodnu piMurua
za preskrbovanje patentov, njih izkorišfienjo, njih zastopstvo, negociiranje, nameščenje, podaljšanje, prepisovanje, konsta-tovanje izvrševanja, registrovanie varstvenih znamk v vseh državah sveta, izdajatelj »Industrie und Erlindungen«.
Dunaj. 1., Graben 13.	594 1
Telefon št. 3707.
Brzojavni naslov : „Gelbhaus, Dunaj-'

n D02H
KABOL ItlSF^irS
sedaj na Dunaju, I., Singerstrasse št. II, Mezzanin.
Telefon 4929.	59 6-2
Najnižje tovarniške oene na debelo.
*	Velikanska novost! Žareče ni
kristalne krogle in jajca po 12 kr. in dražje. Naravnost vpeljani japonski lam-pijoni za božična drevesca, v mično transparentni po 6 kr. Čudovito se sukajoče kroglje po 3 kr., plodovi po 8 kr., orehi po 6 kr., jajca po 10 kr. in . dražje, popolnoma obvita s
srebrnimi nitkami. Prekrasne novosti steklenih plodov in mičnih fantazijskih obeskov v jako lepo spreminjajočih se barvah. Narejene so tako, da se otroci ne poškodujejo, če se razbijej'0. Kav. ton z 12kom. 30 kr. in dražje,
Novovrstne odsvitajoče olepšave SK^S?	£
in dražje. Plastični plavajoči božični angelji po 15 kr. in dražje.
Ceniki tisočerih lepil) in najnovejšili olepšav za božična drevesca, zastonj. JZ£~ Nikjer nimam podružnioe.

*
Podfosfornasto-kisli
apiieno - železni sirup
prireja lekarnidar Julij Herbabny na Dunajl.
Ta že 22 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje prignani in priporočani prani sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jadl in krepi. Železo, Ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj. Cena steklenici Her-babnyjevega apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr, več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.)
Cvftl»!ltt' Svarimo pred po-nvnilllli naredbami, ki se pojavlja • pod jednakimi ali podobnimi ime ii, a so vendar po svoji sestavi ln svojem učinku popolnoma različne od našega originalnega 22 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te sorej vselej izredno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Fazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druziml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe!	599 20—1 97 1 20
Osrednja razpošlljalnica za provincije: na Dunaju, lekarna ,,zur Barmherzlgkelt" JULIJA HERBAB-NY-Ja, Neubau, Kalserstrasse 75. Prodajajo ga gospodje lekarnicarji: V Ljubljani J, Svoboda, (rab. Piecoli, Ubald pl. Trnkoezy, W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupfer-sehmied, Baumbachovi dediči; na Reki: J. Gmeiner, O. Prodam, A. Sr hindler. Ant. Mizzam, lekarničar. F. Prodam, M. Mizzam, drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjem (Crruiind): E. Miiller; v Celovcu: P. Hauser, P. Birnbacher.v .1. Ko-metter, A Egger v Novemmestu: A. pl. Sladovicz; v St. Vidu: A. Reichel; na Trbižu ; A. Siegl; v Trstu: E. Zanetti, A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P. Prendini, M. Ravasini; v Beljaku. P. Seholz, dr. E. Kuinpf; v črnomlji: J. Blažek ; v Velikovcu: J. Jobst ; v Wolfsbergu : J. Huth.
Cvetero Božičnih Pesem
za solospeve, mešan zbor in spremljevanje orgelj
zložil
■ . Hlsadiailc.
Op. IS.	590 2-2
Dragi natis. — Cena 40 lir.
Vizitniče
priporoča
Katol. Tiskarna.
St. 10929.
595 3-2
Za Kranjsko se razpišejo sledeče
službe okrožnih zdravnikov
in sieer:
a)	z letno plačo SOO fjld.:
1. v Bohinjski Bistrici; 2 v Črnomlju;
3.	v Kočevski Reki;
4.	v Senožečah.
b)	z letno plačo 700 gld.:
5.	v Metliki.
c)	z letno plačo 600 gld.:
6.	v Logatcu;
7.	v Postojni.
Prosilci za jedno teh mest vlože naj svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani.
do 31. decembra 1893. leta,
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, lizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubliani, dne 1. decembra 1893.
338 26-23
spat a
$ 4*
izdelovatelZa napisov.
•f* Pleskarska obrt za stavbe in mebelje.
Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4.
4« Prevzameta vsa v njih stroko spadajoča dela v mestu ^ in na deželi. Dobra, fina dela, najnižje cene.
.............................................................................................................................................
Lepa mladinska k n j i ž i c a ! [ / ;

..jp- -—
Darilo o sv. Nikolaju in Novem letu :
jvi njižico diči slika Leona $ XIII., obsega 110 str. Qjj in proslav Ija letošnji jubi-gj loj sv. Očeta tor 800 letni spomin zmage pri Sisku v X?1 otroški igri, ki se lahko vvj predstavlja brez posebnih priprav. Zaradi lične oblike, mikavno, vočidel pri-povedovalne vsebine je zelo pripravno spominsko darilo, kakor tudi primerno darilo za piruhe, za birmo, ob godovih, koncem šolskega leta in ob podobnih prilikah.
posvečeni
SLOVENSKI MLADINI.



;XXXX xx xxxxxxi
p i-odnje se v Katoliški *" Bukvami mehko vezan izvod po 20 kr., lično ve/.un po 30 kr.,
po potiti 6 kr. več. *
Pismena naročila sprejema tudi Ivan Štrukelj
v ljubljanskem semenišči. *
II. zvezka
je se nekoliko izvodov ravno tain in po isti ceni
na prodaj. »
Založili sotrudniki. Tiskala Katoliška Tiskarna v Ljubljani.
1893.	■___,
"xx:-fxxx XXX'"-'
Lepa mladinska knjižica!
...............................................11111 i 111111111111111111111111111 i M11......11111111111111111111II) 11II11111111) 1111111111111111) I..........
"l^* Najprimernejša
M
H
H
M
darila za vsako priliko so
švicarske žepne ure §
katere ima v največji izberi v zalogi
France Čuden, jj
urar v n l>lj ani, ^ ^ Veliki trg 25. ^ M
Po najnižji ceni dobe se tudi naj- ■■ raznovrstnejše	r^
stenske ure, ure za dvo- kg rane in s stojalom, ure- U budilnice itd.
Največja zaloga prstanov, uhanov, U verižic, srebrnih in zlatih, vse po to- l^j varniški ceni.	185 37 II
_ ___________________pod jamstvom. — Ilustrovani ceniki so U
^^^ franko na razpolago. — Poštna naročila izvršuje obratno. ^^^
W Popravila izvršuje točn I d franko na razpolage
Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je
K	MIHI	33 52-50
athreiner-jeva Kneipp-a sladna kava
z okusom navadne kave. Ta kava daje to nedosežno prednost, da se škodljivemu vživanju namesane ali s surogati pomešane navadne kave lahko odrečemo in dobimo okusnejšo, pri tem pa Se zdravejšo in redllnejšo kavo. — Neprekosljlva kot dodaja navadni kavi. — Pona-
redeb se skrbno izogibaj. — '/« kilo 25 kr. — Dobiva se povsod.
Pristno samo v R>eli]x zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko
ila za
Skit.sena redilna štupa za živino,
za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd.
Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspehom večinoma po hlevih, ako žlvlnče ne more Jesti, slabo prebav-lja ; zboljšuje mleko in nareja, da krave dajo več mleka.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
EQUITABLE
Zjedinjenih držav zavarovalno društvo za življenje v Novem Yorku.
Ustanovljeno leta 1859. — Koncesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882.
Na Dunaju, Stock-im-Eisenplatz, v svoji palači.
„EQUITABLE" je na vsem sveta prvi in največji zavod za zavarovanje na življenje.
Premoženje dne 31. deccmbra 1892 . .	gld. 382,650.130 02
Dohodki letu 1892 ................„ 100.715.593-72
Novih zavarovanj je bilo sklenjenih 1892	„ 501,225.790-—
Zavarovanegakapitalajebilo31.dec.1892	„ 2127.405.613 —
Zaklad dobitkov dnč 31. dec. 1892. leta	„ 77,974.538-72
Avstrijskim zavarovanoem posebna garancija je velika druitvena palača „Stook-tm-Elsen" na Dnnaju vredna 2,300.000 gld.
Vspehi 20letnih leta 1893 dokončanih zavarovanj za slučaj smrti in za učakanje z 20letnim nabiranjem dobička:
Police st. 78.580.	'	Police št. 77.773.	458 3-2
Zavarovana svota dol. 1000'—.
Starost: 28 let.
Letna zavarovalnina dol. 48-15.
Zavarovance vplačal je skozi 20 let dol. 963-—.
Leta 1893 mu je bilo na izbero vzeti
1.	ali gotovine dol. 1608-S2 (s tem se mu povrne za vsakih 100 dolarjev vplačane zavarovalnine 167dolarjev, ali vrnejo se mu vse vplačane premije z nad 6 »i letnimi obresti vred),
2.	ali doplačano, premij opuščeno po smrti plačilno polico za dol. 3615 —,
3.	ali dosmrtno životno rento letnih dol. 118-54.
Zavarovana svota dol. 5000' —
Starost: 34 let.
Letna zavarovalnina dol 247 45.
Zavarovanec vplačal je skozi 20 let dol. 4919.
Leta 1893 mu je bilo na izbero vzeti
1.	ali gotovine dolarjev 8224-15 (s tem se mu povrne za vsakih 100 dolarjev vplačane zavarovalnine 16(5 dolarjev),
2.	ali doplačano . premij opuščeno po smrti plačilno polico za dolarjev 16.000 -,
3.	ali dosmrtno životno rento letnih dol. 681-95.
Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu. Q	Glavni zastopnik za Kranjsko:
0 Alfred Ledenik v Ljubljani, Mestni trg 25.

najboljše blago.
Cvet za konje.
Ta zdravila za živino se dobijo v
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanju kolen, otrpnenju v v boku, v križu, [otekanju nog, mehurjih na nogah itd.
Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo 4 gld.
203 35
lekarni fialiiiiefi
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s pošto razpošiljajo.
Za božična darila
priporočam sl. občinstvu svojo na novo otvorjeno iu bogato založeno
sladčičarnico.
Dobiva se tudi vsak dan sveži ržen, kakor tudi vsake druge vrste kruh.
Z odličnim spoštovanjem	692 3—3
JAKOB ZALAZNIIi
pekovski in sladčičarski majster lijtmbljsant, MtAks^i	35JL-

Najboljše in najceneje
kupuje se
železo, raznovrstna železnina, cement, okove itd. pri
vi ■ v
°J
II
v Ta j uhlja ii i
Mestni trg- lO. 272	ZAI, ( > GA	32
nagrobnih križev, štedilnikov in njih posameznih delov, ledenie, finih žag itd. po najnižjih cenah.
Zaloga železniških šili
po najnižjih cenah.
Solidne, zložne
močne in čudovito cenene
stole
vsake vrste ponuja
prva kranjska tvornica
za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega iesa.
Jos. Mc-a
v Bistri,
poŠta Borovnica.
(230 52-33)
gfi I > u n a j s k a borza.
Dne 9. deoembra.
Papirna renta 5 %, 16% davka , . . , 97	gld.
rna renta 5%, 16% davka ....	97	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....118	„
4 % avstrijska kronina renta, 200 kron . ,	96	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1002	„
Kreditne akcije, 160 gld................344	„
London, 10 funtov stri........124	„
Napoleondor (20 fr.)................9	„
Cssarski cekini....................5	„
Nemških mark 100..............61	„
60	kr.
40	„
20	„
65	„
25	"
55	.
92	.
88	„ 27'/, ■
Dne 7. decembra.
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronina renta 4 %, 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. ost', zem. kred. banke 4 %
4% kranjsko deželno posojilo.....
Kreditne srečke, 100 gld.......
St. Genois srečke. 40 gld.......
116 gld. 25		kr.
94 „	15	n
144 „	75	i»
161 ,	—	n
194 .	50	n
98 „	40	
98 „	—	
196 „	7o	
69 „	25	n
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	138	gld. —
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	19	.	—
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	59
Salmove srečke, 40 gld........70 „	50
Waldsteinove srečke, 20 gld......46	.	50
Ljubljanske srečke.........25	„	—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200jjgld. . .	J52	,	—
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2880	.	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	107	„	50
Papirnih rubeliev 100......132	n	25
kr.
„ m...............................i iiiimmmips—umi 11 .i ................................... iHHIHII i iMIlfc		
JpJT Nakup ln prodaja "&S vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.	Menjarnična delniška družba „M E R C U R" UVollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.	Pojasnila v vneli gospodarskih in Bnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Bf naloženih Klavni o. 'Vg
Izdajatelj : Dr. Ivan Jaatiii.	Odgovorni vrednik: Andrej Kalan.	Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.