Več reda med j Pacienti skup^ z zdraviice! B nevarnimi icaznjenci wm\iim ST. 86 - LITO 61 - CELJE, 3.11.2006 - CENA 300 SIT ■ 1,26 EUR SIMON DVmŠAK-DRUŽINSKA »ČRNA OVCA« CELJE Želite da so vaša okna bolj varno in hkrati vaš prostor prezročevan tudi ko so zaprta? ( prezračevalni sistem OECCO | MIK d.o.o . Gaji42b, Celje Simerd-a-o., Ipavčeva 22, Celje P.Z. Bti^Kwa 7, LJubljana f.l. fetrarAa 17, Koper OSO 12 24 www. JOVIfEDll uvodnik Z roko v roki! Zdravilstvo je kot široko in zamegljeno polje. V nepreglednosti se prepletajo ljudje z veliko znanja in s posebnimi sposobnosti s koristolovci, ki jim je edini cilj grabljenje denarja od naivnih ljudi. Tako smo enkmt priča naravnost čudežnim ozdravitvam, drugič spet pravim kriminalnim dejanjem. Razmejitve med enim in dragim si želijo vsi - zdravilci in ljudje, ki pri njih iščejo pomoč. Da bi torej lahko ločili zrnje od plev. Da bi lahko zau-palt Ne bo lahko. Z zaupanjem imamo težave že pri zdravnikih uradne medicine. Vsi si pač niso izbrali svojega poklica iz čiste želje po pomoä. Marsikomu se ta cilj izmika v vsakodnevni preobremenjenosti, ko zmanjkuje časa in volje, da bi prisluhnili bolniku, da bi se z njim pogovorili. Če ni časa za besede, kako jim naj bolnik zaupa poleg svojih očitnih težav še strahove, dvome in upanja? Potem vse to položi y roke nekomu, ki si vzame čas, ki obljublja pomoč. Ali bo pomoč prava ali navidezna, je odvisno od tega, kako skrbno si je izbral človeka v množici ljudi z bolj ali manj imenitnimi nazivi. A že lo, da jim zdravilec prisluhne, da jih prepriča o pomoči, ki jo ponuja, pogostokrat pomaga. Velika škoda je, da večina zdravnikov uradne medicine še vedno gleda zviška na »padarje« in zavračafe možnost, da lahko pomagajo. Seveda to ne velja za vse zdravnike. Med njimi jih ni malo, ki tudi sami posegajo po alternativnih metodah, a iz strahu (ali sramu) pred kolegi to skrivajo. Pa je to res potrebno? Dokler je uradna medicina edina zveličavna, gotovo. Tudi zato je skrajni čas, da se postavijo pravila igre tudi za drugo plat, za zdravilce. Da se doUxi, kdo to je in kdo to ni, da to ne bo več neka nelegalna dejavnost, ki se jo je treba na daleč izogibati. Da bodo zdravniki in zdravilci lahko sodelovali tudi sredi belega dne in ne le v zavetju noči. Da bodo preprosto delali z roko v roki, v dobro pomoči potrebnih. Utopija? No, bomo videli, kakšen zakon o zdravilstvu se bo izcimil. Mednarodna konferenca o logistiki Fakulteta za logistiko v Celju je minuli teden v sodelovanju s strokovnim društvom Evropsko združenje za transport in logistiko pripravila odmevno mednarodno konferenco za logistiko in trajnostni razvoj. Konferenca, ki se je je udeležila vrsta uglednih tujih strokovnjakov za logistiko in predavateljev na sorodnih univerzah, je bila namenjena študentom, strokovnjakom, raziskovalcem in znanstvenikom s področja logistike, menedž-menta, prometa in transporta. Na njej so izpostavili problematiko s področja logistike in trajnostnega transporta, kar vključuje logistiko in s to povezano transportno infrastrukturo ter tehnološke, operativne, gospodarske in ostale okolj-sko družbene in institucionalne zadeve. Dekan te prve celjske fakultete Martin Lipičnik je ob tem povedal, da želijo s to konferenco bolje predstaviti to pomembno področje, ki v svetu vse bolj pridobiva na veljavi, še bolj pa tudi uveljaviti in vključiti v vso dogajanja na področju logistike celjsko fakulteto, ki deluje šele drugo leto. BS Z lave: Tomo Kriznar, Tadaj Slapnik, Idris Fadul, John Weiss in Ivo Vajgl V Konjicah o Darfurju Mednarodna konferenca o reševanju humanitarne katastrofe v Slovenskih Konjicah je bila konec tedna mednarodna konferenca, namenjena reševanju humanitarne katastrofe v Darfurju. Vodil jo je profesor John Weiss z ameriške univerze Cornell, član organizacije Darfur Action Group za pomoč tej zahodnosudanskl pokrajl- Udeležencem iz različnih držav sveta sta se pridružila tudi Ivo Vajgl iz kabineta predsednika države Janeza Drnovška in eden najboljših poznavalcev razmer v Darfurju Tomo Križnar. Govorili so o t.i. Planu B za Daifui, ki ga pripravlja ameriško-bosan-sko-kanadska skupina. Plan B je odgovor na neuspešen Plan A, v katerem je zajeta politika OZN, Afriške in Evropske unije, Arabske lige in vlad različnih držav, ki so imele namen poiskati napredek pri zaščiti civilnega prebivalstva, vzpostavitvi varnosti in vračanju žrtev na njihove domove. Neuspešno, saj je bilo v državljanski vojni v Darfurju od leta 2003 ubitih 200 risoč ljudi, okoli dva milijona ljudi pa je ostalo brez domov. Preživetje treh mihjonov ljudi je odvisno od mednarodne pomoči, saj se razmere še zaostrujejo. Pri Planu B gre za načrt, ki obsega tri faze: srečanje vo- Kot je pojasnit glavni tajnik AS Tadej Slapnik, bi morala biti mednarodna konferenca o Darfurju na filozofski fakulteti v Tuzli. Ta je namreč blizu Srebrenice, kjer se |e zgodil eden zadnjih večjih genocidov v zgodovini človeštva. Nanjo so bili povabljeni tudi predstavniki AS-a, ki se je v reševanje problematike Darfurja vključila v času reševanja Toma Križnar j a Nadomestna lokacija k : sudanskega zapor " a iz prak- tičnih razlogov (težave s časom udeležencev ii nostjo). diteljev sprtih strani in obh-kovanje skupščine plemenskih vodij, namestitev varnostnih sil in vzpostavitev območja prepovedi poletov. Načrt so sestavili strokovnjaki zrazličnih področij,tudi člani Sveta za nacionalno varnost OZN, Afričani in celo vojaški analitiki. Predstavljen je bil tudi na spletni strani, nanj pa so dobili vrsto idej in predlogov, ki so jih pred-stavüi tudi na tokratnem srečanju. • Srečanje je potrdilo, da imajo posamezniki izrazito različne poglede na reševanje velike humanitarne katastrofe. Tomo Križnar je kljub temu, da je pristaš ostrejših ukrepov od dosedanjih, opozoril na možnost, da bi v Sudanu nastopili proti vmešavanju od drugod, »Ljudi v Sudanu je treba na to pripraviti, saj preteklost še ni pozabljena,« je poudaril. Sodelovanje Iva Vajgla in državnozborskega poslanca Rudija Petana na konferenci o Darfurju je potrdilo, da se v reševanje problema vse John Weiss namerava Plan B novembra predstaviti v OZN in BeU hiši. Pri konkretni predstavitvi političnih in sociahiih razmer v Sudanu naj bi mu pomagal Tomo Križnar. bolj vključuje tudi Slovenija. Kot je na novinarski konferenci povedal Ivo Vajgl, ga je na konferenco napoti] predsednik Janez Drnovšek: »Predsednik države je še vedno aktiven vrazreševanju dar-furskega problema. Sodeluje tudi s premierom slovenske vlade,« Ob tem je poudaril, da predsednik podpira vse pobude, ki lahko pomagajo k rešitvi zapletenega problema. »Vse te pobude izven državnih okvirov so lahko koristne, a treba jih je povezati in izkoristiti njihovo sinergijo,« To pa je bil tudi namen konference v Slovenskih Konjicah, ki jo je pomagala organizirati Aktivna Slovenija na čelu sTadejem Slap-nikom. MILENA B, POKLIC Bolnišnica še ni zrela za privatizacijo Nova strokovna direktorica celjske bolnišnice napoveduje izgradnjo urgentnega centra Strokovno vodstvo celjske bolnišnice bo sredi novembra prevzela specialistka interne medicine mag. Frančiška Škrabl Močnik, ki jo poznamo kot predstojnico oddelka za bolezni srca. pljuč in ožilja, pa tudi kot predsednico društva Korona. O programu, ki ga bo v naslednjih letih skušala uresničiti, sama pravi, da je pogumen in raz^ vojno naravnan. »Dela se bom lotila s podrobnim pregledom razmer na vseh oddelkih bolnišnice. Nekatera področja pri nas so strokovno na ustrezni ravni in tam ni potrebe po velikih ukrepih, nasprotno pa bo nekatera šibka področja potrebno zelo dobro podpreti. Doseči želim, da bi bile vse 5troke v bolnišnici i. To je moj solid-i cilj,« Seveda pa mora razvoj posameznih strok temeljiti tudi na potrebah območja. Epidemiološki podatki kažejo, da ljudje na Celjskem umirajo predvsem zaradi bolezni srca in ožilja, sledijo rakava obolenja in pri mlajših poškodbe. Pri pogostosti obolenj prednjačijo bolezni gibal. Razvoj strok je neločljivo povezan s kadri. Mag, Škrablova sicer ocenjuje, da je celjska bolnišnica kadrovsko dobro urejena, a hkrati opozarja, da jim primanjkuje zdravnikov posameznih strok. Gre predvsem za področje nevrologije, bolezni pljuč, ožilja in nalezljivih bolezni, pa tudi r ni dO' Ker itgenologov v bolni idi celjska bolnišnica že srečuje z odhodi zdravnikov, ki jim botrujejo pridobljene koncesije (nazadnje sta bolnišnico zapustila dva oftalmologa), na vrata pa vse bolj trka tudi privatizacija bolnišnic, je pomemben odnos nove strokovne direktorice do teh vprašanj, »Vsakdo ima pravico zaprositi za koncesijo. Dokler ne bo razlik v nagrajevanju dela speciahstov v bolnišnicah in v ambulantah, bodo zdravniki zapuš-čah bolnišnice. Vem. da je to polemična izjava, vendar je tu ključ za rešitev problema.« O privatizaciji same bolnišnice je še bolj jedrnata: »Nismo še zreU za to!« Nova strokovna direktor^ seveda žeh nadaljnjo strokovno rast bolnišnice. Med najpomembnejše razvojne naloge, ki so povezane tudi z dokončanjem pred tremi desetletji začete modernizacije bolnišnice, vključuje izgradnjo urgentnega centra: »S projektiranjem že nekaj časa načrtovanega urgentnega centra moramo začeti čimprej,« poudarja in hkrati verjame, da bodo končno uspešno zaključili tudi izgradnjo »nove« bolnišnice. Torej prostori, oprema in kadri - vse, kar lahko omogoča kar najboljše zdravljenje ljudem na širšem celjski območju. MILENA B. POKLIC Mag. Frančiška Škrabl Močnik lili -:;«'" Temna plat pokopališkega blišča Nevladna okoijska organizacija ZEG opozarja na nujnost sprememb Obir lulemd tve, ko so naša pokopališča prekrile sveče in na tone cvetja, sta Zveza ekoloških gibanj (ZEG) in njen predsednik Karel Lipič opozorila na ekološke probleme, ki spremljajo tovrstno ravnanje. Opozarjajo, da na Pravilnik o ravnanju z nagrobnimi svečami in odpadnimi nagrobnimi svečami v Sloveniji čakamo že več let in še vedno je v fazi osnutka. Reševal naj bi sedanje neurejeno stanje na tem področju, so pa pomembna tudi druga bistvena vprašanja, ki se pojavljajo ob nastajanju tovrstnih odpadkov. Snovna reciklaža odpadnih nagrobnih sveč je zelo vprašljiva, saj tujina izvaja ravnanje s tovrstnimi odpadki s termično izrabo. Težava je v samih materialih, iz katerih so izdelane nagrobne sveče. Hkrati se postavlja še vprašanje ravnanja z ostalimi vrstami materialov v svečah, ki jih prav tako ne bo mogoče zgolj snovno reciklirati. Zato se v ZEG zavzemajo za večji poudarek na ozaveščanju potrošnikov in vprašanju, ali je smisel dneva spomina na mrtve v obilici plastičnih sveč na grobo- vih. Zavzemajo se tudi za spodbujanje nematerialnih vrednot. V ZEG-u tudi ugotavljajo, da izvajalci javnih služb izvorno ne zagotavljajo ločenega zbiranja bioloških odpadkov (razen redkih izjem), nimajo urejenih kompostarn. Odloženi biološki odpadki ZEG tudi predlaga, naj odstranjevanje plevela in različnih trav na pokopališčih poteka brez kemikalij in pesticidov, fungicidov, herbicidov in drugih kemičnih pripravkov. Hkrati želijo povečati osveščenost obiskovalcev pokopališč, da ne prinašajo ogromnih količin cvetja, ki ni ekološko pridelano, saj s tem povečujejo količine bioloških odpadkov. Prinašajo naj tudi manj sveč zaradi že navedenih težav pri reciklaži le-teh, hkrati pa naj se pogosteje odločajo za okolju prijaznejšo pot na pokopališču, na primer za kolo, pešačenje, saj tudi motorni promet obremenjuje okolje. so vir nastanka toplogrednih plinov in Slovenija kot podpisnica Kyotskega sporazuma bo morala preko inšpekcijskih služb nadzirati izvajanje sprejete zakonodaje. Prednost in podporo dajejo žarnemu pokopu in so za prepoved raztrosa pepela pokojnika v moije. Ne nasprotujejo pa raztrosu pepela na zemlji (prsti), saj je količina tega pepela majhna in ne povzroča onesnaževanja okolja. Vladi RS in resornima ministrstvoma predlagajo, da v letu 2007 pripravijo nov zakon o pogrebni dejavnosti in s tem posodobijo ter dorečejo zakone in pravilnike. Vsi zakoni namreč datirajo še iz bivše Jugoslavije. MA, foto: GK Nova enota na Kosovu v celjski vojašnici so minuli četrtek pripraviU slovesnost ob odhodu nove enote Slovenske vojske na mirovno misijo na Kosovo. Tam bo 85 pripadnikov Slovenske vojske zamenjalo motorizirani vod, ki je svoje naloge opravljal zadnjih DIGITALNA KABELSKA TELEVIZIJA 103 Televizijski in 74 radijskih programov AKCIJA JESEN 2QD6 i [ PRIKLIUČIT^|IAKRS-9900.00 SIT/41,32 Elff^ j Analogna kabelska TV - 45 televizijskih in 21 radijskih programov PROMOCIJSKA PONUDBA! IPRIKUUČEK KRS ^ INTERNETt^OO SIT/16,27 EUR 1 Dodatne informacije: šest mesecev. Ob slovesnem postroju pripadnikov 20. motoriziranega bataljona so se od njih poslovili svojci in načelnik štaba poveljstva sil polkovnik Martin Jugo-vec. Z odhodom nove enote Slovenska vojska povečuje svojo prisotnost na tem območju, februarja naslednje leto pa bo na Kosovo odpotoval tudi do sedaj največji slovenski kontingent. Znotraj slovenskega vojaškega kontingenta na Kosovu deluje še vod vojaške policije, nacionalni podporni element ter častniki in podčastniki na dolžnostih v poveljstvu Kforja. Enota, ki je odpotovala na Kosovo je sestavljena iz enega voda iz mariborskega in enega voda iz celjskega bataljona, v njej pa je tudi sedem pripadnic Slovenske vojske. Enoti poveljuje stotm Domen Cuje . ^^^ ^^^^^ sherpa SlIKOPLESKARSTVO INPOLAGANJEroDOV IZPUSTIČNIHUIUS IN PARKE» kje so naši poslanci? Šolske stiske v zgodovini je bih že preveč grobih posego stem, in ne želim, da bi naši otroci doživljali t nosti, kot smo jih mi. > v šolski. ikšne new »Učiti se, učiti se, učiti se,« je bila slovita modrost pokojnega maršala, o katerem sedanji obiskovalci vzgojnoi-zobraževalnih ustanov nimajo niti blede predstave. Pomembnost šolstva dokazujejo tudi obsežne spremembe, ki ga to doživlja po spremembi sistema, ternenazadnje tudi po spremembi oblasti. Minister za šolstvo Milan Zver se je namreč lotil prenova sistema, ki ga je vpeljal njegov predhodnik Slavko Gaber, te dni pa so poslanci odločali o štirih novelah s področja šolstva. Največ pomislekov je v opoziciji sprožila napovedana sprememba v sestavi svetov vrtcev in šol ter pri imenovanju ravnateljev, ki jih predvideva novela Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Tako naj bi po novem v svetih šol namesto petih predstavnikov zaposlenih sedeli le še trije, skupaj s po tremi predstavniki ustanovitelja (občina) in staršev, Minister (in koalicija) meni, da je to potrebno zaradi uravnoteženosti vseh treh skupin pri odločanju, Poleg tega naj bi se minister odpovedal svoji politični moči, saj bo pri imenovanju in razrešitvi ravnateljev namesto soglasja podajal zgolj mnenje. V opoziciji pa trdijo, da je dosedanja ureditev boljša od predlagane, saj po njihovem ni strokovnih argumentov za zmanjšanje števila učiteljev v svetih zavodov. Hkrati menijo, da je domnevno uravnoteženje le spretno prikrita sprememba načina imenovanja ravnateljev, pri katerem bodo poslej imele večjo težo lokalne skupnosti. S predlogom niso zadovoljni niti v sindikatu, saj menijo, da šolsko ministrstvo prehitro spreminja šolski sistem. To hkrati počne brez dogovora z učitelji, starši in šolarji, čeprav so sprva napovedovali drugače. V sindikatu trdijo, da zadnja leta med starši in učitelji ni bilo »ma-lodane nobenega konflikta«; zato jim ni jasno, zakaj zmanjšujejo število učiteljev v svetu. Razen če ministrstvo ne zaupa v profesionalno delo učiteljev in želi z izenačenjem njüiovega števila s starši in predstavniki občine v delo svetov vpeljati več politike. Minister Zver je včeraj še enkrat zagotovil, da ne gre »za kršenje avtonomije, strokovne avtonomije učiteljev ali strokovnih delavcev«, ampak želijo vpeljati čim bolj demokratično delovanje sveta. Po njegovih besedah bodo učitelji strokovno avtonomijo lahko uveljavljali skozi že sedaj ločene organe in načine prek učiteljskega zbo- Drago Koren, NSi ra, učiteljskih aktivov, razrednikov in z dejavnostjo, ki jo upravljajo med pedagoškim procesom. Takšno razlago so podprle koalicijske stranke. Poslanec Jakob Presečnik (SLS) je sicer opozoril, da se morajo spremembe šolske zakonodaje sprejemati pravočasno, saj zaradi prepozno sprejetih predpisov ne sme trpeti šolsko leto. Ivan Jelen pa je v imenu DeSUS-a dejal, da so spremembe, ki jih prinaša Zverov popravek zakona, »potrebne in dobrodošle«. Slavko Gaber Opozicijski LDS in SD pa sta vztrajali pri svojem videnju sprememb. Nekdanji šolski minister Slavko Gaber (LDS) je poslanske kolege spomnil, da je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije proti spremembam zbral več kot 20.000 podpisov zaposlenih v zavodih. »Če glas teh 20 ü-soč ljudi ne bo uslišan, potem bomo v parlamentu pri-ive^ihzatiskanj ušes oblas , ko t jih zakon najbolj zadeva, sporočajo parlamentu, kako naj ravna. Če jih že minister ni slišal, potem bi büo pametno, da te ljudi sliši vsaj parlament,« je opozoril celjski poslanec. »V preteklih 12 letih pri delovanju posameznih svetov zavodov ni bilo vse tako idealno. Midva spoštovani kolega dr. Gaber to zelo dobro veva, vi kot bivši minister, jaz kot 2 nil Martin Mikulič (NSi). Po besedah rogaškega župana so bUe marsikje precejšnje težave, predvsem ker »tudi v šoli so se šli in se gredo politiko, zaradi tega pa je prišlo do problemov med ustanovitelji in šolo«. Drago Koren (NSi) pa je spomnil na vlogo staršev, ki so jo drugi razpravljavci potisnili ob rob. Zato se mu zdi pomembno, da bodo s spremembo zakona dobili večjo možnost vplivati na delovanje šol (in vrtcev), seveda »če si bodo upali kaj reči, ne pa, da bodo zaradi svojih otrok raje üho«. SEBASTUAN KOPUŠAR AKTUALNO NOVI fiDNIK Ločevanje zrnja od plev v zdravilstvu Zakon o zdravilstvu bo prinesel več reda - Zaenkrat še ni po meri zdravilcev Zaenkrat se v Sloveniji lahko z zdravilstvom ukvarja vsak, ki mu to pade na pamet. Ocenjujejo, da ponuja svoje usluge preko tisoč zdravilcev, ki v svojih rokah obračajo ogromno denarja. Med njimi so številni, ki želijo tudi na tem področju več reda in se že vrsto let zavzemajo za ureditev zdravilstva z zakonom. lUdi država si želi urediti to področje. Sad skupnih prizadevanj je osnutek Zakona o zdravilstvu, s katerim naj bi uredili občutljivo in za zdaj zakonsko še neregulirano področje zdravilstva. Med drugim naj bi določili vrste zdravilske dejavnosti, zdravilska združenja ter nadzor nad opravljanjem te dejavnosti in uredili ključno vprašanje sodelovanja med zdravilstvom in luadno medicino. Želja, da bi zakon stopil v veljavo v začetku prihodnjega leta, bo težko uresničljiva, saj velik del zdravilcev z osnutkom zakona ni zadovoljen. Med najpogostejšimi pripombami je trditev, da zakon neustrezno rešuje ravno odnos med uradno medicino in zdravilci. Zakon z brado Pobude, da bi na področju zdravilstva naredili red, segajo v leto 1992; »Takrat smo si pri društvu bi-0 energetiko v začeli prizadevati, da bi uredili zdravilstvo tako. da ne bi bilo več na margini družbe,« razlaga doktor alternativne medicine in dolgoletni predsednik društva zdravilcev Slovenije Konaz Vasilij Šimek, ki je aktivno sodeloval ves čas priprave zakona. »PričakovaU smo, da bo zakon rešil osnovno vprašanje, kdo sploh je zdravilec, in hkrati ščitil bolnika in zdravil-ca.« Določila, kdo se lahko ukvarja z zdravilstvom, so več kot potrebna. »Sivi trg na tem področju je ogromen. Ocenjujem, da dela v Sloveniji preko 1.200 zdravilcev,« pravi Šimek. »Vehko škodo delajo ljudje, ki hočejo samo zaslužiti; pridejo, poberejo denar in izginejo,« dodaja Tanja Kašlik. »Od zakona pričakujem, da bo razčistil tudi med nami. Da bo ločil, kdo deluje amatersko in kdo profesionalno. Kdor koii se ukvarja z zdravjem ljudi, tega ne more početi amatersko,« pravi Kašlikova in hkrati ugotavlja, da je v Sloveniji veliko kakovostnih zdravilcev, ki se lahko postavijo ob bok najboljšim v Evropi. Zdravilci sami si torej želijo ločitev zrnja od plev, sodelovali so pri pripravi zakona o zdravilstvu, sedaj pa ga ocenjujejo kot zmazek, ki močno odstopa od dogovorov med ministrstvom za zdravje in interesnim združenjem zdravilcev, »V javni razpravi, ki se je končala 10. oktobra, in še po njej, smo dobili ogromno pripomb. Zložene na kup segajo pol metra visoko,« ugotavlja generalni direktor Direktorata za zdravstveno varstvo prim. Janez Remškar, dr. med, »Pripombe so zelo različne. Številne so take, da jih bo potrebno in umestno vključiti v zakon. Skoznje se moramo še pretolči.« To seveda pomeni, da je težko predvideti, kakšen bo zakon v končni obliki, ige se zatika? v javni obravnavi je bil deseti osnutek Zakona o zdravilstvu. »Deveta delovna verzija je bila za nas še sprejemljiva, v deseti pa so se naenkrat znašla povsem nesprejemljiva določila,« ugotavlja Vasilij Šimek. »Pisan je na kožo ljudi, ki potrebujejo storitve zdravilcev. Po njem bodo zdravilci pod bistveno boljšim nadzorom," pravi prim Vasilij Šimek: »Za izobraževanje sem porabil toliko denarja, da bi z njim lahko zgradil hišo..,« Remškar. »Ne branimo se odgovornosti,« pribija Šimek, »ne moremo pa prevzeti odgovornosti za na primer prepozen obisk pri zdravniku uradne medicine. Občutek imam, da bi zdravniki radi celo svoje zmote naprtili zdravilcem.« Zdravilci sicer nimajo nič proti zahtevi, da bi morali obvladati osnovno medicinsko znanje, nasprotujejo pa pretiravanju. »Zdravilci bi naj imeli toliko medicinskega zrnja, da bi prepoznah svoje meje. Vse ostalo je stvar zdravilcev, njihovih združenj,« meni Tanja Kaš-lik, »Zakon so pisali ljudje, ki nimajo blage veze o zdravilstvu. Občutek imam, da skuša predvsem kriti hrbet uradne medicine,« je nejevoljen Šimek, prepričan, da morajo zdravilci sami določiti, koUko medicinskega znanja potrebujejo: »Znanje, ki bi ga lahko zdravniki zahtevah od nas, gre tako daleč, da ne bi bili več zdravilci, ampak del zdravništva.« Očitice. da si je mo- Tanja Kašlik: »Veliko škodo delajo ljudje, ki hočejo samo zaslužiti.« goče zdravilske diplome preprosto kupiti, pa odločno zavrača; »Za izobraževanje sem res porabil toliko denarja, da bi z njim lahko zgradil hišo .,.« Bdicina y ^SHii »Skrajni čas je, da se zakonsko uredijo komplementarni načini zdravljenja,« dodaja tudi odličen poznavalec zdiavihiih zelišč in ze-liščarjev Janko Rode. »Prav je, da zakon predvideva preizkus znanja in kataloge znanj za nacionalno poklicno kvalifikacijo. Slabo pa je, da zakon zdravilce že v izhodišču smatra kot ljudi, ki bodo skušali izigrati zakon. To je najmanj zelo nevljudno,« pravi Rode. Kot značilen primer diskvalifikacije zdravilstva navaja definicijo zdravilstva. Zakon ga namreč opredeljuje kot metode, ki ne temeljijo na znanosti, na spoznanjih medicinske vede. »Zelišča so ena prvih oblik, s katerimi si je človek lajšal težave. So osnova za zdravila, njihova uporaba pa je znanstveno preverjena.« Vzvišen odnos uradne medicine do zdravilstva je očitno tisto, kar zdravilce najbolj boli. »K nam prihajajo ljudje, nad katerimi je uradna medicina že dvignila roke. Pomagamo jim po svojih najboljših močeh, z vsem svojim znanjem. Ko pa prebiraš zakonski osnutek, imaš občutek, da so ga pisali ljudje, ki zdravilstvo v sami osnovi zavračajo,« pravi Kašlikova. »Zdravilstvo je ves čas na margini družbe. Iskali so nas, ko so nas potrebovali, kadar pa nas niso, so se nas sramovali. Veste, tudi zdravilci, ali če hoteče padarji, bi radi poštah ljudje te civilizacije, tega naroda,« prizadeto pojasnjuje, zakaj si toliko prizadeva za zakonsko ureditev zdravilstva Vasilij Šimek. »Samo ne z zmazkom, kakršnega ponuja ministrstvo za zdravje ..,« I nasprc Čen zdravilci? če na kratko povzamemo bistvene očitke zdravilcev zakonu, je na prvem mestu mnenje, da ministrs-1 predlogu zakona bis- Janko Rode: »Zakon zdravilce že v izhodišču smatra kot ljudi, ki bodo skuiali izigrati zakon. To je najmanj zelo nevljudno,« tveno posega v pristojnosti, ki naj bi jih imela še neobstoječa zdravilska zbornica. Prav tako pa se jim zdi sporno podajanje mnenj o zdravilski metodi s strani zdravnikov Ti namreč zdravilskih metod ne poznajo ali celo ne priznavajo, zato »ne morejo biti pristojni za svetovanje ah celo odločati o primernosti metod«. Prav tako se jim ne zdi smiselno, da bo zdravilec odgovoren za posledice zamujenega medicinskega zdravljenja bolnika, če bolnika ni napotil na medicinsko zdravljenje. Po tej logiki bi moral biti odgovoren tudi zdravrtik, če pacientu ni pravočasno svetoval alternativne medicine. A vse to nikakor ne pomeni, da zdravilci ne želijo sodelovanja z zdravniki. Nasprotno: večina je prepričana, da je to nujno. »Zagovarjam sistem, kakršnega imajo v Italiji. Tam zdravnik in zdravilec delata dobesedno z roko v roki. Bolnika obravnavata skupno in se dopolnjujeta. Tak način je edino primeren, saj zdravilec ne more imeti takšnega znanja kot zdravnik, zdravniki pa tudi ne obvladajo različnih zdravilskih metod. Dokler takšnega sodelovanja pri nas ne bo, je edino prav, da zdravilci svoje delo opravljamo cUjano, torej na osnovi izvidov uradne medicine,« povzema mnenje precejšnjega dela zdravilcev Libuška Fi-šer Goršič. Delo zdravnikov in zdravilcev z roko v roki pa je tudi tisto, kar si želi velika večina ljudi. Slovenci kljub pogostim obiskom pri zdra-vilcih dajejo prednost uradni medicini. Mnogi si želijo, da bi se lahko o reševanju svojih težav pogovorili najprej s svojim osebnim zdravnikom in kar idealno se jim zdi, če bi jim ta znal svetovati tudi druge obhke pomoči. Ni malo zdravnikov, ki to tudi naredijo, a še več je tistih, ki zdravilske metode ali ne poznajo ali zavračajo - ali pa si preprosto ne upajo govoriti o njih, da ne bi nanje padla senca. Legahza-cija zdravilstva, ki jo bo prinesel zakon, bi lahko olajšala delo obojim, V dobro nas vseh. MILENA B. POKLIC ^AKpJA Pogled na pi IV sv. Uršuli, himar SB je m volilna nsdeljo igrnlla nepregledna množica ljudi Dramlje potrebujejo skupno razvojno vizijo Rastoča krajevna skupnost še vedno brez nekaterih pomembnih pridobitev Tbkrat smo se v okviru akcije pripravili na «zavzetje« Dramelj. Krajevna skupnost, razpršena tudi po številnih zaselkih in vaseh, se razprostira na pribUžno 25 kvadratnih kilometrih. Gotovo bi vsaka vas imela kaj povedati o svojih težavah, s katerimi se srečujejo, in tudi o pozitivnih vidikih življenjskega vsakdana, pri čemer smo poskušali pote^ti skupne vzirorednice. Kombinacija prazničnih dni, še posebej čas političnili menjav v svetu KS, sta usodno vplivala na iskanje pogovora voljnih sogovornikov. Minule volitve niso postregle le s pretresi na občinski ravni, tudi v svetu drameljske KS so nastale spremembe. Na novo se še niso sestali, Čas brezvladja pa je očitno tisti, ko se vsi skupaj zavijejo v molk. Ker se zunanjemu opazovalcu ni nadejati, da bi mu uspelo demistificira-ti kompleksne odnose, je treba poiskati drugačne rešitve. Našli smo jo pri Stanku Kopinšku - pred časom smo v eni naših akdj predstavljali njegov poklicni vsakdan pismo-noše - ki je poleg tega, da posledično osebno pozna vsak luknjast cestni odsek, bil in bo ponovno član sveta KS. Odzval se je tudi predsednik PGD Dramlje Janko Rup-nik in načrtovano spoznavanje Dramelj je dobüo nekoliko bolj rožnato perspektivo. Sobivanje podeželja in Jedro kraja je ob našem prihodu na dan reformacije samevalo. Le nekaj krav )e zdolgočaseno pole-žavalo na pašniku, medtem ko smo se zbirali čez cesto pred tamicajš-njim gasilskim domom, kjer ima prostore tudi KS. Pri iskanju lokacije za morebitno evakuacijo v Sko» Dramlje sta nas popeljala Stanko Kopinšek (levo) in Janko Rupnik. primeru, da se človek nima kam dati, ni treba daleč; nekaj metrov naprej pogled ujameta cerkev in gostilna, kamor se čez čas ob premoru zateče skupinica članov cerkvenega zbora. Videti je mogoče še tamkajšnjo osnovno šolo, trgovino, kamor seže pogled, in brez števila kmetij. Dramlje tako predstavljajo simpatičen primer simbioze rurainega in urbanega okolja, značilne za slovensko polpodeželje, »Vseeno še marsikaj pogrešamo v kraju,« pravi Rupnik. »Prostori pošte so odročni in dotrajani, niti enega bankomata ni, potrebovali bi večnamenski objekt, kjer bi prostor našle različne aktivnosti, predvsem Športne, in prireditve. Gasilski in Slomškov dom namreč ne moreta zadovoljiti vseh tovrstnih potreb. Zdravstveni dom in lekarna bi bila tudi zaželena, še posebej zaradi 250 otrok v našem vrtcu in šoli. Pravzaprav gre za res osnovne in nujno potrebne pridobitve. Pa tudi števUo krajanov narašča, vedno več imamo 'vikendašev<, ki si sčasoma uredijo stalna domovanja, tudi družinske hiše se gradijo,« dodaja Rupnik. S Kopinškom ugotavljata, da sta v razcvetu podjemištvo in obrtništvo, u^ovska dejavnost na drugi strani zamira. Kar niti ni presenedji-vo, glede na to, da ste iz Dramelj v hipu v nakupovalnih centrih v Šentjurju ali v Celju. Tja pa se veliko krajanov tako ali tako vozi tudi na delo. Takšnih, ki bi se preživljali izključno s kmetijstvom, je malo, večinoma gre za dopolnilno dejavnost. Kopinšek in Rupnik lahko »velike« kmete naštejeta kar iz glave. Pa vendar boste na panoramskem izletu po hribovitih Dramljah praktično povsod trčili ob čredo krav, - Št. 86-3. november 2006 »Čudovit kraj za sprehajalce in izletnike. Imamo nekaj turističnih kmetij, razvija se tudi ekološko kmetijstvo,« dodaja Kopinšek, pogled pa mu uide k cerkvi sv. Uršule, drameljska župnija namreč premore kar štiri cerkve. Vse so v minulih letih dočakale prenovo, kar je, kot pravita sogovornika, predvsem zasluga sedanjega župnika. Od prelepega razgleda bodo voznika zagotovo odvrnile ceste, se strinjata. »Ogromno je ostalo makadamskih, nekatere so za silo >zafiikali<, ampak zima in sneg bosta spet naredila svoje. Tukaj nas čaka še ogromno dela,« pravi Kopinšek, ko poskakujemo po cesti v Pletovar-je, česar je kot pismonoša še kako vajen. Z vodovodi še nekako gre, nekateri odseki so še v izgradnji, problem predstavljajo hidranti. »Kar jih je, so dotrajani, ni jih dovolj, nekatere je komunala zaradi črnih odvzemov zaprla,« so izkušnje Rupnika in gasilcev. Ena od »pack« je še odvoz smeti, ki, razen v jedru, ni urejen. Oddaljeni krajani bi morali smeti spraviti v vrečke in do glavne ceste, kjer jih tedensko pobirajo smetarji, vendar zna to biti precej odročno, ljudje se tako pač znajdejo po svoje. Aktivna društva na vsaicem icoraicu Ponavadi se vse začne in konča pri financah. »Denarja nikoli ni dovolj, ne glede na to, kako ga poskuša KS obrniti in se znajti. Kar se tiče proračunskih sredstev, je ta del občine zapostavljen,« pravita. Razglabljamo še o svetu KS. ki šteje le 11 članov, tako da svojih predstav- nikov v njem nimajo niti vsa naselja. Težko je najti skupen jezik in uskladiti interese, zato je v dobro Dramelj potrebna koordinacija, ki bo povezala vse krajane. »Ne pozabite zapisati, da so Dra-meljčani pridni in delavni,« Kopinšek ne pozabi tudi na pozitivne vidike. Živahnemu utripu v kraju v prid govori pestro društveno življenje. Poleg omenjenega gasilskega društva, ki je leta 2003 končno dobilo prepotrebni gasilski avto, kmalu pa naj bi dobilo še orodni avtomobil, se s številčnim Članstvom ponašajo tudi v Planinskem društvu Dramlje, ki ureja svojo planinsko postojanko pri sv. Uršuli. Za rekreacijo skrbita še dve športni društvi, aktivno je društvo kmetic, tamkajšnji čebelami in lovci so prav tako organizirani na društveni ravni, premorejo tudi društvo prijateljev mladine, in tudi upokojenci se združujejo. V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali BUČE. Našega novinarja boste našli v torek, 7. novembra, ob 10. uri v krajevnem uradu Buče, kjer mu boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! Če povzamemo povedano, se sogovornika strinjata, da Dramlje premorejo velik razvojni potencial. Potrebna pa je skupna vizija, jasna strategija, tako s strani krajanov kot njihovih izvoljenih predstavnikov. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Središče Dramelj 6 rCOSPOPABSTVO O cetis Unior obiskal predsednik iUiesič v nedeljo se je v Splitu končal 11. največji hrvaški mednarodni sejem gradbeništva, orodja, energetike in podjetništva z imenom Saša. Na njem je tudi letos sodelovala družba Unior iz Zreč, ki je tokrat prejela posebno priznanje za dolgoletno sodelovanje in pomoč pri izvedbi tekmovanj mladih vulkanizerjev. Stojnico zreškega podjetja je obiskal tudi hrvaški predsednik Stipe Mesič. Predsednik uprave Uniorja Gorazd Korošec mu je pred- stavil podjetje ter opisal sodelovanje s podjetji s Hrvaške, še posebej z ekskluzivnim uvoznikom Comet Novi Marof ter s podjetjem Unidal Vinkovd, katerega solastnik je tudi Unior. Prodaja ročnega orodja delniške družbe Unior na Hrvaško je v vsakoletnem porastu, tako da bo letošnja prodaja presegla 2,4 milijona evrov, za leto 2007 pa načrtujejo 10-odstotao rast. Novi predsednik uprave Polzele Konec oktobra je potekel mandat štiričlanski upravi družbe Polzela, tovarna nogavic. Nadzorni svet družbe je za naslednji mandat imenoval upravo, ki jo sestavljajo stari člani Vinko Kisič, Franc Ogris in Branko Srčnik, za novega predsednika uprave pa so imenovali Toneta Itimška. Tone "Himšek, ki je v Polzeli zaposlen že več kot 34 let, je zadnjih 20 let opravljal naloge vodje razvoja, poleg tega pa je bil že tretji mandat predsednik nadzornega sveta družbe. Dosedanji predsednik uprave, pred tem pa direktor Alojz Došler, bo s svojimi dolgolet- ToneTurnšek nimi in bogatimi izkušnjami do svoje skorajšnje upokojitve opravljal naloge svetovalca predsednika uprave. TT Ko vas ženejo obrestne mere! Z varčevanjem v Probanki - stimulativne obrestne mere in fiksni donosi tudi ob prehodu na € - enake obrestne mere za dolgoročno varčevanje v SIT in € - Prodepozit - možnost sprostitve vezanih sredstev FINANČNA SKüJ'iN'A PROBANKE Ker si zaslužite biti prvi ___________________________________ .. lepe poslovne in obrtne prostore, je bivša sušilnica v Šmartnem v Rožni dolini, lU jo je v red spravil podjetnik Božidar Grabar. »Ne^ iivaia. Pri vas preveč deiate.ff Pred leti propadel večnamenski objekt v središču Šmartnega v Rožni dolini je pred šUrimi leti odkupil žalski podjetnik Božidar Grabar. Objekt je obnovil, v njem uredil delavnico in poslovne prostore, kmalu pa bo odprl še gostinski lokal. Ko je pred leti podjetnik Grabar odkupil stare, propadajoče objekte, so se njegovi delavci morali do njih prebijati z »bataškor-nji«, zdaj je pogled na njegov objekt med najlepšimi v kraju. Grabar se z majhnim ti-mom ukvarja z vzdrževanjerri prezračeval- nih naprav in elektroinštalacij predvsem za potrebe lesne industrije. »Res nas ni veliko, a delamo kar naprej,« pripoveduje Grabar, »tudi zato se nam redkokdo pridruži. Ponavadi mojo ponudbo za delo odklonijo z besedami >ne hvala, pri vas preveč delate in prepozno hodite domov<.« Božidar Grabar v kraju vidi tudi dnigo poslovno priložnost, s katero bi Šmartno zaživelo. »In če mi bo to uspelo, tako kot si predstavljam, bom proizvodnjo preselil v kakšno obrtno cono,« je izdal Grabar. RP Krompirjeve počitnice napolnile zdravilišča Po podatkih Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč so zdravilišča v tednu t.i. krompirjevih počitnic polna. Ta trend se že nekaj let stopnjuje, letos pa sta dela prosta dneva ravno v sredi tedna, kar je mnoge vzpodbudilo, da so si ostale tri dni vzeli dopust. »Nasploh je bilo vreme turizmu naklonjeno ves oktober, kar se bo zagotovo poznalo tudi pri številu gostov. Točnih podatkov še sicer nimamo, so pa zdravilišča že v septembru imela za deset odstotkov več gostov kot v enakem času lani,« ugotavlja sekretar skupnosti Rudi Rumbak. Število gostov se je dvignilo tudi na račun novih žulraviliških pridobitev »S tem smo pridobili za pet do šest odstotkov več kapacitet v našem združenju, čeprav rezultati drugega hotela s petimi zvezdicami v našem združenju, ki je bil konec septembra odprt v Moravskih Toplicah, še niso zajeti v prejšnjem podatku o številu gostov. Se pa že pozna odprtje hotela So-telija v Termah Olimia, ki predstavlja svojevrstno novost v turistični ponudbi.« RP kmetijskih proizvodov, 35 odstotkov s prodajo trgovskega blaga, ostalo pa pridobijo s prodajo lastnih izdelkov ter storitev. Kot je povedal direktor zadruge Ivo Drev, se tudi v Šaleški dolini zavedajo nujnosti povezovanja z drugimi zadrugami, konkretne rešitve pa naj bi bile znane konec leta. US SALON KUHINJAdoo Ob odprtju centra v Metlečah sta direktor Ivo Drev (levo) ia predsedaik zadruge Jože Ri OŠ Šoštanj Majdi Zaveršnik Puc podarile čekze 500 tisoč tolarjev. Zadružni mejniki v petek je Kmetijska zadruga šaleška dolina v Metlečah pri Šoštanju odprla trgovsko poslovni center, ki bi ga sicer morali odpreti že lani, ko so v zadrugi slavili jubUej, 50 let obstoja. V centru je poleg trgovine še več drugih služb in prostorov, med drugim bo v njem Deželna banka, prihodnje leto pa še uprava zadruge ter kmetijska in gozdarska svetovalna služba. Center v Metlečah je veljal 400 milijonov tolarjev, v njem pa prodajajo predvsem neživila. Uporabniki pričakujejo, da bodo v neposredni bližini zgradili še trgovski center, s tem_ pa zaokrožili ponudbo za Šoštanj-čane. V KZ Šaleška dolina približno polovico prihodkov ustvarijo z odkupom Bvember2006 - DOSTAVA IN MONTAŽA 6RATI letOlI partnerimjboijumvitmm FCKfMIEFORTAŽA 8 INTiRVJU »OVI ■ JNII Dirigiranja se ne da naučiti iz icnjig Celjan Simon Dvoršak o svoji vzpenjajoči se glasbeni poti ter o tem, zakaj je družinska »črna ovca« Glasba ima v družini Dvoršak posebno mesto. Simona, ki končuje študij dirigenta ter vodi številne orkestre in zasedbe po vsej Sloveniji, spremlja že od malih nog. Toda 28-letnik, ki je zaradi dela in študija razpet med Celjem, Mariborom in Ljubljano, glasbe v prostem času ne posluša veliko, sploh pa ne tiste, s katero se ukvarja, pravi. Ljubiteljsko so bili glasbi zapisani tudi Simonovi stari straši, pri čemer sta tudi oče in mama prava glasbena navdušenca. »Jaz sem ednina >črna ovca« v družini, ki se z glasbo ukvarja profesionalno,« pristavi Simon, pri čemer tisto s črno ovco misli v najboljšem pomenu besede. Simonov umik je trenutno zelo natrpan. Ob tem, da vodi Mladinski orkester I. Gimnazije v Celju, Simfonični orkester Domžale-Kam-nik, Simfonični orkester GŠ Žalec, sodeluje z godalnim orkestrom Adrianis, SNG Maribor, Festivalskim orkestrom Maribor, orkestrom Slovenske filharmonije, ima polne roke dela tudi v SLG Celje, kjer sodeluje kot dirigent v muzikalu Kabaret. «Za glasbenike so na leto trije takšni vrhunci. To je začetek sezone, okoli novega leta in konec sezone, tik preden ^e večina ljudi na dopust. Glasbeniki seveda delamo tudi poleti, ko sodelujemo na raznih poletnih festivalih in se pripravljamo na naslednjo sezono, študiramo nove paititure, programe ... A se vmes najde tudi čas za počitek,« pravi Simon Dvoršak, ki si kakšnega daljšega dopusta, glede na to, kaj vse ga čaka v bližnji prihodnosti, očitno še ne bo mogel privoščiti. Že v kratkem se mu namreč obeta nekaj koncertov s Slovensko filharmonijo zaClasbeno mladino Slovenije, takoj po sklopu koncertov ob novem letu pa ^ v sodelovanju z dijaki I. Gimnazije v Celju čaka muzikal Lepotica in zver. Da boste glčisbenik, ste se odločili že pri štirih letih, ko ste prvič sedli za klavir. Ni bilo to malo zgodaj? Ne vem, če sem se že pri štirih odločil, da bom glasbenik, res pa je, da se je takrat začela moja glasbena pot. Doma smo imeli klavir in nekega dne so me starši posadili za njega, da vidijo, ali me bo morda navdušil. Seveda se je kar hitro izkazalo, da me zelo zanima, zato mi je stara mama priskrbela učiteljico. Igranje klavirja me je zelo veselilo, zato so me vpisali v glasbeno šolo, kjer sem se pri profesorju Val-terju Rateju klavir učil deset let. Študij glasbe sem nadaljeval na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer glasbena pedagogika, kjer sem že sanjal o dirigentskem poklicu. V Mariboru sem leta 2001 diplomiral pri profe-sorj u Jožetu Ftirstu, ki me je dokončno spodbudil, da sem se odločil za dirigentsko pot. Zdaj sem absolvent na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Marku Letonji. Upam, da bom v kratkem tudi diplomiral. Po znanje in izkušnje ste se od-pravüi tudi v tujino, kajne? Res je. Izpopolnjeval sem se pri maestru Pehlivanianu na akademiji v Španiji. Bil sem tudi na seminarju v Berlinu. Teh dveh seminarjev sem se udeležil aktivno, veliko pa sem jih spremljal tudi pasivno, kot poslušalec. Takšni seminarji so za moj poklic izjemno pomembni, kajti dirigiranja se ne da naučiti iz knjig. Za glasbenike je pomembno, da si ob formalnem študiju na akademiji naberejo tudi nekaj znanja v tujini. Pa ne v smislu, da bi se šU učit svojega poklica drugam, ampak da bi pridobili nove izkušnje in čim več prakse. Za dirigenta je dobrodošlo, da obvlada čim več Inštrumentov. Vi ob klavirju igrate tudi kakšno drugo glasbilo? Za dirigenta, ki stoji pred orkestrom, polnim različnih glasbil, je dobrodošlo, da ve, kako posamezni inštrumenti delujejo, predvsem pa je pomembno, da obvlada klavir, Takoj za njim sledijo vsi inštrumenti s tipkami (orgle, čembalo ... ). Na fakulteti so bili obvezni tudi drugi inštrumenti: eno leto sem igral flavto, tudi violino. Kakšno mesto ima poklic dirigenta med ostalimi poklici? Je dirigentsko delo dovolj cenjeno. ), plačal >? Kakšen po- spoštovan klic je to? Dirigent res ni običajen poklic, sploh ne v Sloveniji, kjer nimamo veliko orkestralnih ali zborovskih zasedb. To ni poklic, za katerega bi lahko rekel, da brez težav dobiš službo. Za orkestralno dirigiranje, kamor se jaz usmepam, je v Sloveniji kar prob: lem dobiti službo, glede na to, da obstajajo samo trije oziroma štirje profesionalni orkestri. Glede plače pa bi rekel takole: vsak umeuiiški poklic opravljamo iz ljubezni, z dušo in s telesom. Hudo je, ko konjiček združimo s poklicem, saj je v tem primeru težko določiti mejo. Včasih se ti zdi delo, ki ga opravljaš, premalo cenjeno, včasih dovolj. A po moje je najpomembneje, da si z opravljenim delom sam zadovoljen. Se spominjate svojega prvega nastopa? Verjetno je bilo to v glasbeni šoli, kjer smo imeli javne mesečne produkcije. Spominjam se, da je bil to zelo pomemben dan. Predvsem je starše skrbelo, kaj bom oblekel, in podobne reči. Je od takrat trema že kaj popustila? Trema ne mine. Pravzaprav je ma- lo treme dobrodošle - da ti adrenalin požene kri po žilah, kar pripomore k večji koncentraciji. Ko treme ne bo več, bo nekaj hudo narobe. In kako se znajdete kot skladatelj? To je moja šibka točka. Čeprav smo na obeh fakultetah pri kompoziciji nekaj lastnega navdiha morali dari v note. A se mi zdi, da mi zaenkrat bolj leži delo poustvaijal-ca kot ustvarjalca. Med drugim ste asistent dirigenta orkestra Slovenske filharmonije. Kaj počnete? Asistent je desna roka dirigenta: pomaga pri vajah, vskoči, če dirigenta ni, včasih vidi kaj, česar dirigent ne, kar pomeni, da se tudi do-pobijujeta. Biti asistent je zelo odgovorno delo - če, recimo, dirigent zboli, ga mora asistent na predstavi ali koncertu nadomestiti. Meni se kaj takega še ni zgodilo - upam, da se mi bo kdaj. 19. septembra letos ste v SLG Celje debitiraii tudi kot gledališki dirigent v muzikalu Kabaret. Dirigirati na gledališkem odru oziroma pod njim je drugače, predvsem pa bolj zahtevno kot na koncertnem odru, kajne? Drži, Ko z orkesü'om stojiš v »luknji« pod odrom, ni neposrednega stika z občinstvom. Tu je veliko večji pritisk, ker si odgovoren tako za dogajanje pod odrom kot na njem. Glasba je velikokrat povezana z dogajanjem na odru, s tehniko, sceno, Na-lo^ dirigenta je, da vsemu temu sledi in da vse skupaj usklajuje. DvanajstčlanskI orkester, s katerim nastopate v Kabaretu, ste sestavili sami. Ste imeli z zbiranjem glasbenikov, vsi prihajajo iz Celja oziroma delajo v Celju, kaj težav? Ne, pri sestavljanju orkestra nisem imel nikakršnih težav kot tudi ne pri razmišljanju, koga bi povabil k sodelovanju. Celje ima namreč veliko odličnih glasbenikov. V prvi vrsti sem iskal takšne, na katere se lahko zanesem. Skrbelo me je le, če bodo vsi pripravljeni sodelovati. Kako ocenjujete pevske sposobnosti igralcev v Kabaretu? Vsi igralci celjskega gledališkega ansambla so najprej opravili pev-■sko avdicijo. Na podlagi lega so potem izbrali igralce za posamezne vloge, Moj prvi vtis je bil, da niso slabi pevci, pravzaprav sem bil nad njihovimi pevskimi sposobnostmi prijetno presenečen. Kot glasbenik in Celjan verjetno redno spremljate kulturno dogajanje v Celju. Se poleg glasbenih prireditev udeležujete tudi drugih kulturnih dogodkov? Seveda, Zanima me vse, kar je povezano z ümetnostjo. Glasbeniki si pri inspiraciji namreč pomagamo tudi z likovno umetnostjo, literaturo ... Glasba pravzaprav povezuje vse umetnosti. Rad zahajam v gledališče, na razstave, koncerte... Ste kdaj razmišljali, kaj bi bili, če se ne bi odločili za profesionalno glasbeno pot? Preden sem začel resneje razmišljati o glasbi, sem želel biti veterinar. ŽivaU in naravo imam neizmerno rad. Doma sem imel že cel živalski vrt. Zdaj imam tudi svojega konja, ki je ob glasbi moj velik konjiček. Dirigirate z dirigentsko palico ali brez nje? Z njo. Imam različno dolge. Kdaj katero uporabljam, je odvisno od velikosti zasedbe, V gledališču je, denimo, priporočljivo imeti palico, da so gibi bolj jasni - to je še posebej pomembno, ko dirigiraš v temi, Pred zborom dirigenti ponavadi nimamo palice, pred orkestrom jo imamo ,., Sicer pa je uporaba dirigentske palice stvar posameznika, ni nekega univerzalnega pravila. Vaš priimek se samo v eni črki razlikuje od priimka priznanega češkega skladatelja Antonina Dvoržaka. Ste kaj raziskovali morebitne sorodstvene vezi? Nisem še raziskoval, verjetno pa bom nekega dne to res storil. Dvor-žak mi je kot skladatelj zelo pri srcu, zato mi je pravzaprav vseeno, ali sva v sorodu ali ne. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIČ -......... ' _^KTUALpO_ Pravi požar v mesecu požarne varnosti Ob pripravljenem programu v mesecu požarne varnosti je poklicne in prostovoljne gasilce v Celju presenetil čisto pravi požar, ki je izbruhnU na objektih celjskih Mesnin. Gasilci so tako sredi izvajanja številnih preventivnih akcij sodelovali v večjem požaru, kjer so znova pokazali vso svojo pripravljenost za posredovanje tudi v veCjih požarih ali naravnih nesrečah. Po vaji so opravili analizo v kateri so ugotovili, da ni prišlo do kakšnih posebnih napak. Direktor Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik je ocenil, da je bilo gašenje v Mesninah Celje zahtevno, «bili pa smo učinkoviti tudi zaradi dobre^ sodelovanja s prostovoljnimi gasilci. Tudi pri premiku težjih gasilskih vozil v dopoldanskem Času po celjskili ulicah do požarnega objekta so bili dovolj hitri.« Sicer pa so poklicni gasilci mesec požarne varnosti namenili strokovnemu izpopolnjevanju vseh zaposlenih, saj so izvedli prikaz tehničnega reševanja ponesrečencev iz avtomobilov pri prometnih nesrečah in uporabljanje dihalnih aparatov. Tehnično reševanje so izvedli na prosto-m gasilske enote v Celju, usposabljanje z dihalnimi aparati pa na Igu. Kako pomembno je znanje uporabljanja gasilnih aparatov, je pokazala tudi intervencija pri poža-m v Mesninah, saj brez tega ne bi bili uspešni pri zadušitvi požara. Poklicna gasilska enota Celje Poklicni gasilci so v oktobru sodelovali tudi pri prikazu delovanja gasilnikov, ki Pokücni gasilci se veselijo nove pridobitve, dvižne ploščadi, ki bi jo morali dobiti že v oktobru, pa se je zataknilo pri proizvajalcu. Do konca leta bo nova dvižna ploščad že pri poklicnih gasilcih, z njo pa bodo zamenjali 27 let staro lestev. Z novo dvižno ploščadjo bo možno reševanje z višine 37,5 metra, kar bo zadoščalo za potrebe v Celju. Lestev bo ünancrrana v treh letih iz proračuna mestne občine Celje. so namenjeni posameznikom in drugim. Skupaj z zdravstvenim osebjem, reševalci in policisti so poklicni in prostovoljni gasilci izvedli tudi vajo na objektu v celjski bolnišnici s prikazom reševanja bolnikov. Ob tem pa so v Poklicni gasilski enoti v Celju poskrbe-E tudi za dograditev dveh novih garaž, okoli objektov pa so postavili novo ograjo. Na celotnem poslopju gasilskega doma so obnovili fasado. V dveh letih so v posodobitev 46 let starega objekta tako vložili okoü 40 milijonov tolarjev. Prihodnje leto bodo dobili sredstva za prepla- obarva, so praktično pokazali golobi in ostali ptički, čeprav jih ni bilo toliko, kot so jih organizatorji pričakovali. »Zal med njimi ni bilo velikega števila živali gojiteljev iz severovzhodne Slovenije, kjer gojijo največ izjemno kvalitetnih golobov in perutnine,«, je povedal predsednik društva Marjan Ernest], «Razlog so ukrepi Vursa, ki še vedno upošteva to območje kot izrazi- - Št. pozor, hud pes Ali-ali ali in-in stitev celotnega dvorišča in ureditev vsehpodzemnih napeljav, Ob obnovi gasilskega doma in dobrem sodelovanju s prostovoljnimi gasilci bodo nadaljevali s posodabljanjem tehnike in internim strokovnim usposabljanjem. T\]di v ostalih »nepo&mih« mesecih bodo osveščali občane, da bi vsi prispevali k manjšemu številu požarov oziroma uspešnejšim intervencijam, če do njih pride. V Poklicni gasü-ski enoü Celje, pravi direktor Janko Požežnik, pa bodo veseli, če bodo lahko zaposlili še kakšnega poklicnega gasilca. TONE VRABL Razstava tudi za tipanje iconicureiice Minuli konec tedna je Slovenska zveza društev gojiteljev malih pasem-sklh živali pripravila mednarodno razstavo kuncev, perutnine, malih glodalcev in püCev, ki je bila po številu živali največja doslej. Ne samo obiskovalci, tudi rejci so imeli kaj za videti in tipati... »Kaj ima ta kunec, ki so ga označili za prvaka, česar moj nima,« se je spraševal rejec in hkrari preüpal konkurenco. »Kako je ta sodnik opazil žulj na levi nogi mojega petelina?« se je spraševal drugi. Obiskovalci pa so se čudili, kako lahko zajec zraste v takšnega oijaka in kakšna jajca nesejo kokoši, ki so po velikosti podobne gosem. Progasti, resasri, pikasti, majhni, veliki. mehki, dolgodlaki ... ToUko kuncev in predvsem toliko različnih glavnina obiskovalcev svoj živ dan še ni videla. Si predstavljate kunca, ki je večji od vašega srednje velikega psa? Kaj pa takšnega, ki ima daljšo dlako kot vaša siamka? Da o barvnih odtenkih, vzorcih in različni dolžini uhljev sploh ne govorim. No, mogoče v vednost le to, da vsi kunci nimajo dolgih uhljev. Tudi perutnine je bilo več kot dovolj. Od majhnih, a ponosnih petelinč-kov, ki so vztrajno vzklikali po sejemski dvorani, do orjakov, ki so svojim tekmecem že kar skozi mrežo želeli pokazati, kdo je šef v kokošnjaku. Kje vse lahko zraste perje, kako se lahko Koliko smo sploh sposobni biti strpni? O tem obstaja veliko teoremov, na osnovi katerih bi se lahko pogovarjali, toda zame je bistveno izhodišče, kako se v praksi uresničuje logika ah-ali oziroma in-in. Romski problem v Am-bmsu, ki je ušel iz Pandorine skrinjice, je lep primer, da se na vrat na nos ne da rešiti nič. Prišlo je do trka dveh različnih kuinir, ki sta sobivali desetletja, a vendar ločeni druga od druge. Če pomislim na celjske Rome, se spominjam, da smo hodili skupaj v šolo, ker so pač pripadali šoli, ki sem jo tudi sam obiskoval. Sedeli smo skupaj v šolskih klopeh, »v šoli« skupaj brcali, bili smo skupaj, a narazen. Z vsemi sem imel vedno dobre odnose, verjetno, ker me ni zanimalo, kako živijo, zakaj bi me le? Nikoli si nisem delal utvare, da bodo Romi spre-jeü način življenja, kot ga živimo mi, in zdelo se mi je, da če tega ne želijo, nima nihče pravice segati v njihovo kulturno sfero. Seveda tukaj nastopi problem, kot nekateri pravijo, da Romi s svojim načinom bivanja posegajo v naš prostor, na Dolenjskem bojda v življenja krajanov. Problem je predvsem v zasebni lastnini, ki jo vsak razume po svoje, po trditvah krajanov Romi menda tako, da si lastijo nekaj njihovega. Ko pride enkrat do takšnega konflikta, je že prepozno. Tudi sam ne vidim več poti nazaj. Zadeva je postavljena na dva bregova, ves čas slišimo ali jih boste preselili ali pa... Z druge strani pa ali bomo živeli tam ali pa ... Civilizacijsko na precej višji stopnji medsebojne komunikacije: živeli bomo tam in tudi druga skupina bo živela tam ah pa živeli bomo skupaj in upoštevali bomo nedotakljivost tuje lastnine, - a to še vedno čaka na nekoga, ki bo Piše: MOHOR HUDEJ inohorh@hotmail.com sposoben praktično rešiti nastale težave. Toda... V zadnjem času imam občutek, da se je v vsakdan zasejalo seme nasprotij, v osrednjem časopisu ni dneva, ko se ne bi pojavil kakšen članek, ki ne bi ljudi delil na dva pola. Nenehno se pojavljajo članki v zvezi s sporom na meji med Slovenijo in Hrvaško, ni dneva, ko ne bi iz brezen potegnili nove kosti po vojni pomorjenih, spet delitev na rdeče in bele, zdaj je na tapeti spor med Slovenci in Romi, pa spet spor med našimi zamejci s tamkajšnjo oblastjo, pa spet članki v zvezi z i sto spolnimi partnerji, spet »pedri« in normalni... Ne verjamete, da je to vsak dan, preberite si, ustavite se za hip in videli boste, da je res! Konstantna politika po-lariziranja družbe je ena največjih medijskih manipulacij, ki vodi v neznano, v svet ali-ali, ki je vedno znova svetu prinesel zgolj gorje, nasilje, prinesel je barbarizme vseh vrst, ne glede na politično, kulturno, etnično ali kakršnokoli drugo orientacijo. Na eni strani se je ustvarjalo prepričanje o večvrednosti enih nasproti drugim, Übermensch, nadčlovek je zgolj logična posledic^ vsesplošnih blodenj. Potemtakem je skrajni čas, da se resno premisli na nekaterih državnih ravneh, koliko lahko ta diktirana polarizacija prinese v diužbo in kaj lahko izgubimo s tem, ko si odvzamemo princip in eni in drugi ali celo in drugi in GOZDARSKI VITLI Mehansko ali elekto-hidravlično uprai/ljanje od3SkN-80kN|3,St-8t| 3 ft UnifBiest.il.a.1). «'«JICEPILNIKI SS'PÄ OdBdoZDt TBI.:D3/7131410 Pogon preko elektromotona wi„».uniforest.si alitraktor)3 MOŽEN TUDI NAJEM CEPILNIKOV »Po postavi sem nekje vmes. pa tudi pike imam po telesu postavljene nekje vmes... Po priljubljenosti med otroki pa sem skorajda na vrhu, saj som podoben Pikinemu konju.« to tvegano za izbruh aviarne influence. Upam, da bomo vsaj naslednje leto lahko občudovali ljubljence gojiteljev s tega območja.« Or^nizatorji upajo tudi, da bo naslednje leto obisk, sploh mlajših obiskovalcev, večji, saj lahko ravno takšne razstave pri njih vzbudijo ljubezen do živali ter občutek za humano ravnanje z njimi. ROZMARI PETEK OPTIKA PECEUE,Stanetovaulical3, tel.: 03/4285650 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje ZÜ proizvodnjo in trgovino z optrčnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Teteton: 03/428 55 80, tax: 03/428 55 83 86-3.n r2006 Feniks Zavoda Vir v celjskem Zavodu Vir, nevladni organizaciji, ki izvaja program obravnave zasvojenih od nedovoljenili drog, se želijo uspešno povezati tudi z ustanovami na lokalni in državni ravni. Že dlje časa pripravljajo ino-vativni program razvojnega partnerstva Feniks, ki so ga podrobno predstavili ob dnevu odprtih vrat. »Delo v zavodu, kjer pripravljamo 20-mesečne viso-kopražiie programe, smo začeli v letu 2001. Delujemo na področju celjske regije, pri čemer prihajajo tudi uporabniki izven nje. Našo osnovno dejavnost predstavljajo preprečevanje odvisnosti, rehabilitacija in reintegracija uporabnikov drog. Aktivnosti so vezane na neposredno ciljno skupino, otroke in starše, in na posredno, ki jo predstavljata širša socialna mreža in okolj e. Velik pomen pripisujemo tudi preventivi,« pojasnjuje direktorica Zavoda Vir Vida Vozlič. V lanskem letu so tako zabeležili malo manj kot 1800 obravnav, mesečno je takšnih v povprečju okoli 150, od tega 10' prvih obiskov in 15 uporabnikov. »Pokazala seje tudi potreba po novih metodah dela za učinkovitejši poseg v zmanjševanje razUk in stig-matizacije rizičnih skupin. Na osnovi pobude Equal smo se tako odločili za akcije, ki bodo diskrimlniranim v okolju in ostali družbeni sredini prinesle spremembe. Neposredne ciljne skupine so uporabniki programa, medtem ko smo v posredno zajeli družbeno okolje: bivalno, izobraževalno, strokovno, politično in gospodarsko. K sodelovanju smo pritegnili tudi partnerje treh pomembnih sfer v Celju, med njimi zavod za zdravstveno varstvo, srednjo ekonomsko šolo in pohcijsko upravo, vključila se je še Mestna občina Celje, medtem ko gospodarstvo predstavljata podjetji Pivovarna Laško in Unior Zreče,« pravi skrbnica programa Feniks Karmen Bailat in dodaja, da želijo s skupnim delovanjem diskri-minirani skupini omogočiti enakost v okolju, Kaj to pomeni v praksi? Kot prvo je nujno osveščanje in zgodnje zaznavanje težav mladih uporabnikov drog, na drugi strani pa jim omogočiti začetek ali nadaljevanje šolanja. Za dosego tega cilja bo potrebno sodelovanje pri spreminjanju šolske zakonodaje in predstavitvi Ob dnevu odprtih vrat Zavoda Vir je o programih obiskovalcem spregovonia direktorica Vida Vozlič. problematike šolam. »Največjo težavo uprabnikov drog pa predstavlja področ-jezaposlitve, kjervladajove-liki predsodki. Posledično odvisniki postanejo nezain-teresirani in njihova pot v samostojnost je otežena. Šele po vključitvi v abstinenčne programe ali pa v času rehabilitacije se namreč lahko enakovredno pogajajo za delovna mesta. Rešitev problema zaposljivosti je v pri- lagajanju potrebam odvisnikov in spremembah pravnih aktov v smeri večje prilagodljivosti delovnih organizacij. Program Feniks ustvarja nov produkt, ki ga bo ponudil na trgu ponudb izobraževanja in zaposlenim v upravah gospodarstva. Nujno je torej sodelovanje s podjetji in z zavodi za zaposlovanje, zato so omenjeni partnerji še toliko bolj pomembni,« pravi Bailatova. Zavedajo se tudi pomena poznavanja pravic in možnosti za enakost položaja pri iskanju pomoči. To lahko ponudijo z načinom izobraževanja, ki ga zavod izvaja z celjskim zavodom za zdravstveno varstvo. Poimenovali so ga Novi izzivi v podjetjih, odvija se v delovnem okolju in povezuje starše, delavce, delodajalce ter stroko. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Jubilej društva diabetikov v Celjskem domu je bila v petek proslava ob 50-letnici delovanja Društva diabetikov Celje. Prireditev so pripravili v sklopu svetovnega dneva sladkorne bolezni, ki je sicer 14. novembra. Eden izmed ciljev, ki ga želi ob jubileju doseči vseh 39 društev z več kot 17,500 člani v Sloveniji, je povečanje števila članov na 20 tisoč. Sladkorna bolezen je namreč tako pri nas kot drugje v Evropi v porastu, društva pa lahko ob jasno začrtanem programu, vztrajnem delu prostovoljcev in medsebojni povezanosti s stroko sladkornim bolnikom pomagajo uresničevati željo za čim bolj normalno in kakovostno življenje. Takšen je tudi cilj celjskega društva, ki zdmžuje 900 članov. Predsednik Slavko Brus je z delom zadovoljen: »Obisk na predavanjih, učnih delavnicah, izletih in letovanjih, ki jih pripravljamo, je dober. Vseeno si želimo, da bi pritegnili tudi tiste bolnike, ki še niso naši člani. Če je človek sam, če se ne druži, je zgubljen. Skupaj nam je lažje.« MBP Podvoz v Kersnikovi v siiicaii in barvali dni Potem ko so pred slabim slovenski grafitarji poslikali tako imenovani Hudinjski zid, so zdaj dijaki umetniške gimnazije iz Gimnazije Celje-Cen-ter poslikali desno stran podvoza v Kersnikovi ulici, v smeri proti mestu. Mestna občina s tem nadaljuje projekt poslikav cestnih podvozov in podhodov, ki ga je začela marca. Zaradi uspeha takratne akcije so celjske osnovne šole prevzele skrb nad vsemi podhodi v mestu. Ta- ko so se zavezah, da bodo vsako leto slikarije popravljali ali jih nadomeščali z drugimi, predvsem pa redno odstranjevali »packe«, ki jih na prebarvanih površinah puščajo vandali. Dijaki Gimnazije Celje-Center so pod vodstvom mentorice Vesne Tacer v Kersnikovi ulici slikali na temo našega okolja skozi oči srednješolca. Podvoz bodo do konca poslikali prihodnjo pomlad. BS, foto: AS Novljanovo stoletje v Muzeju novejše zgodovine Celje so minuli četrtek predstavili knjigo Novljanovo stoletje. Predstavitev je naletela na izjemen odziv, saj se je je udeležilo skoraj sto ljudi, med njimi tudi predsednik slovenske borčevske organizacije Janez Stanovnik. Knjigo je v pogovoru z mag. Tonetom Kiegarjem predstavi! avtor, Novljanov sin Lado Ambrožič (na sliki). Povedal iOIIODJIiRIllim je, da je v njej na osnovi očetovih spominov, dokumentov, tonskih zapisov in drugih dokumentov stkal življenjsko zgodbo svojega očeta, najpomembnejšega partizanskega komandanta, od let njegovega učiteljevanja do medvojnih dogodkov in slednjič časa, ko je pri oblasteh padel v nemilost. Knjigo je napisal v prvi osebi in je več kot zgolj pomemben dokument o pred-, med- in povojnih dogajanjih v Sloveniji. BS, foto: NATAŠA MÜLLER ¥ ^OLZEI^ BHASLOVČE | PREBOLD | GORN£GRU 11 Polzelski šolski jubileji v petek so v OŠ Polzela počastili tri jubUeje: 100-let-nico šolske zgradbe, 180-letnico organiziranega šolstva na Polzeli in 30-letnico vrtca. V veliki športni dvorani se je zbralo ogromno obiskovalcev, tako ali drugače povezanih s šolstvom v občini, prireditvi pa so prisostvovali tudi minister za šolstvo dr. Milan Zver in predstavniki krajev, s katerimi sodelujejo Polzelani, kot častni gostji pa pesnica Neža Maurer in akademska slikarka Darinka Pa-vletič Lorenčak. Zbrane je pozdravila ravnateljica šole Valerija Pukl, ki je predstavila zgodovino šolstva. Začetki so bili v najetih prostorih Petra Tavčarja, nato pa v mežnariji. Prva šola, v kateri danes domuje občina, je bila zgrajena leta 1885, leta 1906 pa druga, v kateri je pouk še danes. Prvi prizidek je bil zgrajen leta 1971, naslednji 11 let kasneje, leta 1996 pa še dvorana. Lani je bU zgrajen nov športni center, na katerega so še posebej ponosni. O 30-letnici vrlca je govorila pomočnica ravnateljice Zdenka Rovšnik, nato pa župan Ljubo Žnidar in predstojnica celjskega zavoda za šolstvo mag. Sonja Zaje, Vse prisotne sta s svojimi spomini na šolske klopi, ki sta jih »gulili« na Polzeli, očarali častni gostji Neža Maurer in Darinka Pavletič Lorenčak. Tudi minister dr. Milan Zver, ki je bil navdušen ob pogledu na ustvaijalnost otrok in delavcev šole in vrtca, je izrekel čestitke in vse priznanje kolektivu šole. Ob tej priložnosti so pripravili skupno bogato razstavo na temo Vrtec in šola nekoč z mentorico Regino Mratinkovič, izdali priložnostno glasilo z urednico Marijo KronovŠek in prvič v zgodovini šolstva tudi zbornik o razvoju šolstva na Polzeli od začetka do danes. Glavna urednica zbornikain vodja celotnega projekta je bila ravnateljica Valerija Pukl, voditeljica prireditve pa Mojca Cestnik s sodelavci. Pripravili so pouk v stari učilnici z Marjanom Ma-rinškom in učenci šole ter predstavih stare jedi. Šolo na Polzeli in podružnično v Andražu danes obiskuje 526 otrok, 176 jih je v vrtcu, kolektiv pa šteje 98 delavcev. Polzelska športna dvorana je bila Srečanje gasilk GZ Žalec in Prebold HrOŠČi Meiline planine v meson I nn?arnp varnnsti ip hiJn v Prp- fimpHiiski iyvprfhi Aktivnp easilkc sn nn?- ® V mesecu požarne varnosti je bilo v Preboldu tradicionalno srečanje gasilk v društvih Gasilskih zvez Prebold in Žalec. Udeležence je pozdravila predsednica komisije za članice GZ Prebold Andreja Kumer, kiilttirni prodam pa so pripravili člani dramske skupine PGD Matke. Predsednici komisij za gasilke obeh gasilskih zvez Andreja Kumer in Savina Naraks stap-edsta-vili pregled pomembnejših aktivnosti v obdobju od zadnjega srečanja do letos v mul- timedijski izvedbi. Aktivne gasilke so pozdravili tudi predsedniki in poveljniki obeh zvez Franci Naraks, Branko Verk, Rajko Cokan, Zvone Kotnik in Vlado Reberšek ter poveljnik sektorja 2 GPO Žalec Janko Grobelnik. Srečanja seje udeležilo kar 170 gasilk, ta številka pa bi bila še večja, če bi prišle vse, ki delujejo v mnogih prostovoljnih gasilskih društvih v GZ Prebold in Žalec. FRANC ČRETNIK V Kulturnem domu v Gornjem Gradu je do nedelje, vsak dan od 16. do 18. ure, na ogled razstava hroščev Menine planine, ki sta jo s pomočjo dr. Božidarja Dro-venika pripravili kranjska in celjska območna enota Zavoda RS za varstvo na- Razstavljenih je več kot 150 vrst hroščev iz 40 različnih družin. Poleg tega lahko obiskovalci podrobneje spoznajo življenje hroščev, hroš-čarstvo na Slovenskem in Maturo 2000 na Menini planini, otroci pa se lahko pozabavajo s sestavljanjem make- te hrošča. Glavnina podatkov in gradiva o hroščih Menine planine je plod SO-letnega dela domačina iz Tuhinjske doline dr. Božidarja Droveni-ka, Id je do sedaj našel in shranil dobrih 700 vrst hroščev s tega koščka Slovenije. Pri določanju hroščev in obdelavi tega izjemno raznolikega materiala je več strokovnjakov iz Slovenije, Avstrije in Švi- Območje Menine planine je sicer del evropskegaomrež-ja Natura 2000, saj zaradi izvrstno ohranjene narave na teh pobočjih še vedno pojavljajo hrošči in habi- tatni tipi, ki so iz mnogih delov Evrope že izginili. Na splošno je v Sloveniji favna hroščev zelo bogata, saj je poznanih več kot tri tisoč vrst hroščev. US Uspešna vaja gasilcev Braslovč Z otroške delavnice, na kateri so otroci ustvarjali iz n Jesen na Gomiiskem Turistično društvo je minuli teden v okviru prireditve Vesela jesen na Gomiiskem pripravilo vrsto prireditev. Ves teden je bila odprta razstava slikarskih del Magde Posedel, pripravili so kmečko tržnico, likovno delavnico za otroke, odbojkarski ženski turnir, srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let s pogostitvijo in kulturnim programom ter srečanje vseh krajanov s podelitvijo priznanj turističnega društva. Uvodoma je zbrane v dvorani Doma krajanov na Gomiiskem pozdravil predsednik krajevnega odbora Gomüsko Filip Belogla- vec, nato braslovški župan Marko Balant in ob koncu še predsednica Turističnega društva Gomilsko Božena Kos, ki je nato podelila priznanja Vasletovim, po domače Hrova-tovim iz Zakla, Orožmovim, po domače Ja-kovčevim z Gomilskega, Križnikovim iz Grajske vasi in Darji Košenina z Gorailske^ za ohranjanje kulturne dediščine, ki bogati vas in turistični utrip, priznanje za ohranjanje cerkvene kulturne dediščine - fresk, ki so obnovljene in so v novem Domu srečanj na Gomiiskem, pa je prejel župnik Martin Ci- rr V okviru meseca požarne varnosti je Občinsko gasilsko poveljstvo Braslovče pripravilo gasilsko vaj o v Tr-navi. Namen vaje je bil prikaz gašenja notranjega požara v lakirnici lesno predelovalnega obrata Mizarstvo Korun z varovanjem ostalega dela kompleksa in z zagotavljanjem dodatne vode iz rezervoarja. Kot je povedal vodja vaje, višji gasilski častnik prve stopnje, poveljnik gasilskega občinskega poveljstva Milan Šošta-rič, je na vaji sodelovalo 80 gasilcev iz vseh šestih društev občine Braslovče z razpoložljivo gasilsko tehnik. Vodja intervencije je bil domači poveljnik društva višji gasilski častnik Ivan Drča, pomočnik vodje vaje pa gasilski častnik Janko To-manič. Župan občine Marko Balant je med drugim povedal, da je občina v zadnjih štirih letih za požarno varnost in opremljenost ga-sUskih društev namenila več kot 60 milijonov tolarjev. Največ denarja pa so pora- gasilska društva Braslovče, bili za nabavo novih gasil- Trnava in Gomilsko. skih vozil za Prostovoljna TT POSEBNO OBVEST\tO \ jlCENlSŽ PONMUgil - ■Sese»^ od 225.0° 12 LAŠKO I iOVi Po toči zvoniti ni prepozno Zakonca iz Laškega sta zaradi manjkajočih stvari od turistične agencije zalitevala premestitev v počitniškem času smo pisali, da se je stanje reševanja sporov glede turističnih storitev v primerjavi z obdobjem pred petnajstimi led izboljšalo, vendar je to še vedno zelo resen problem. Dopustniki se še vedno najpogosteje srečujejo z namestitvami, ki ne ustrezajo opisu iz kataloga, s slabo organizacijo, z zvišanjem dogovorjene cene le nekaj dni pred odhodom, odpovedjo napovedanih izletov, neustreznim reševanjem pritožb agencij na kraju samem ter s premestitvijo v drug kraj oziroma v hotel nižje kategorije. S podobnimi težavami sta se srečala tudi Stanislava la-pornik iz Laškega in njen mož. Za zlato poroko sta v dar prejela sedemdnevno bivanje v Rabcu na Hrvaškem v vrednosti 82 tisočalcov. Pri tem sta prosila za drugo, bližjo de-stinacijo, saj je Stanislavin mož srčni bolnik, ki pogosto potrebuje zdravniško oskrbo. V eni izmed turističnih ^en-dj v Žalcu, kjer so sorodniki Lapornikovima vplačali darilo, so jima zato predlagali do-pustovanje v Ankaranu. Za bivanje v depandansi s polpen-zionom sta k vrednostnemu bonu doplačala še dva tisočaka in se odpravila. Ob prihodu v počitniško naselje sta zgroženo ugotovila, da objekt s fotografije v katalogu v resnici ne ustreza temu, kar sta pričakovala. Ko sta vstopila v sobo, jima je postalo jasno, da tam ne bosta ostala niti za trenutek, saj v njej ni bilo vsega naštetega, kar sta laliko videla in prebrala v katalogu. Stanislavin mož je zato odšel v eno od poslovalnic agencije v Ankaranu in zahteval premestitev v dnig, primernejši objekt, ki bi ustrezal obljubljenemu in predstavljenemu v katalogu. In so ju še tisti dan premestili v objekt, ki ju je končno zadovoljil, »Vendar sva zanj odštela Še dodatnih 23 tisoč tolarjev,« pravi Lapor-nikova. Vrednost nove desti-nacije, prav tako v Ankaranu, je tako za petdnevno bivanje znašala 105 tisočakov »Da sva dobila to, kar bi morala že prej, sva spet morala odšteti denar,« negoduje La-pornikova in pravi, da smo potrošniki pač preveč zaupljivi do agencij, zato jih do- Stanislava Lapornik jezno ugotavlja, da je agencija obljubljala preveč, bimo po glavi. Sprašuje se, zakaj nekateri v agencijah zavajajo in obljubljajo stvari, ki jih ni. Še dodatno ju je ob prihodu domov razjezil odnos zaposlenih v agenciji, ki so ju na hitro odpravili z besedami, češ dobila sta to, kar sta si izbrala. Šteje le dobra informacija Lapomikova si bosta odslej priskrbela čim več katalogov in prospektov različnih agencij, ko se bosta odločala za dopustovanje. Kot poudarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije, je treba te: žave začeti urejati na kraju samem, kot sla to storila omenjena zakonca. Če jih ni mogoče rešiti, naj si potrošniki priskrbijo čim več dokaznega gradiva in čim prej, največ v dveh mesecih, pošljejo pritožbo, ki naj bo čim bolj konkretna, še opozarjajo. V agencijali so, žal kljub konkurenci, velikokrat prepričani, da potrošnik ne bo uveljavljal pravic na sodišču, saj so zahtevki večinoma prenizki v primerjavi s stroški na sodišču. Zato skušajo potrošniki pogostokrat pozabiti počitnice, kot bosta to storila zakonca Lapornik. Vendar se je pri tem treba zavedati, da ima potrošnik velike možnosti, da s pritožbo uspe, če so pomanjkljivosti nesporne. MATEJA JAZBEC Srečanja krajanov na Vrhu vselej mineva v prijetnem vzdušju. Srečanje na Vriiu Na Vrhu nad laškim so se tudi letos srečali krajam in krajanke, ki so dopoIniU 70 invečleL Medse jih je povabila Krajevna organizacija Rdečega križa Vrh nad Laškim, ki je tradicionalno srečanje pripravila s krajevno skupnostjo. Učenci in učiteljice tamkajšnje podružnične osnovne šole so ob tem pripravili kidtumi program, ki ga je popestrila še Jenkova banda iz Vojrüka, ki je na Vrhu nad Laškiin gostovala prvič in vse zbrane prijetno presenetila z igranjem na ljudska glasbila, ki jih je še mogoče najti predvsem na podeželju. MM STAJERSKI VAL Jerič prihaja v Lašico Po Janezu Kovačiču bo v razstavišču Kulturnega centra Laško od danes do konca leta razstavljal akademski slikar Rado Jerič iz Maribora. Razstavo njegovih del bodo odprli ob 18. uri. »Umetnik Rado Jerič se skozi celoten likovni opus najraje posveča klasični motiviki, predvsem krajinam in vedutam, pogosto cvetličnim tihožitjem, redkeje pa se loteva človeške figure. Praviloma ustvarja v tehnikah akrila na platnu, akvarela in risbe na papirju ter različnih grafičnih tehnikah. Slikovno površino izpolnjuje s pomočjo poljubno oblikovanih ploskev, ki jih modelira s pastoznimi barvnimi lisami, posamezni likovni objekti pa so lahko poudarjeni tudi s črno konturo,« je o Jeričevem ustvarjanju zapisal Mario Berdič. Rado Jerič je za svoja dela prejel že več priznanj in nagrad. B A t Plin na ključ Izjemna ponudba! • Ogrevanje na plin. EKONOMIČEN UDOBEN EKOLOŠKI Za informacije in strokovno svetovanje pokiičrte: (!O80 12281 wvvw.istrabenzpl»ni.st r OlSTRABENZ PLINI ^^^ Vedno pripravljeni. skupinaOistrabenz lÖV: BISTRICA OB S.| JOGmCj ŠMAHJEP.J.I 13 CMroci na mostu med državama porušili Slovenski in hrvaški otroci so od konca septembra skupaj pobarvali most čez Sotlo, ki povezuje obe državi. Gre za most med slovenskim Kunšperkom m hrvaško Risvico, med občinama Bistrica ob Sotli ter Kumrovec. Barvanje kovinske ograje mostu čez SotJo, ki jo je načela rja ter zato Slovencem in Hrvatom ni bila ravno v ponos, se je začelo v okviru otroške likovne kolonije 28. septembra. Otroci iz Osnovne šole Bistrica ob Sotli ter Osnovne šole Josipa Broza Kumrovec so brusili in pleskali kar tri sobote, nazadnje konec oktobra. Zbralo se je do petdeset učencev z obeh strani meje, katerih šoli loči komaj tri kilometre razdalje. Šoli zato nasploh dobro sodelujeta na kulturnem in športnem področju. Bistriški otroci so ustvarjali na mostu čez Sotlo v okviru turističnega krožka, pod vodstvom mentorice Zdenke Ivačič, s kumrovške strani pa so prihajali iz likovnega krožka. Njihovo dejanje ima predvsem simbolični pomen, v ustvarjanju mostu Slovenski in hrvaški oUoci so skupaj pobarvali most čaz Sotlo, ki povezuje državi v občinah Bistrica ob Sntli in Kumrovec. Ustvaijali so kar tri jesenske sobote. med sosedi v duhovnem smislu. »To je šele začetek večjega razvoja v obeh občinah,« je mednarodnega projekta med obema šolama. Sledüabo raziskovalna naloga v obeh je- mostu delo ni zaključeno, saj bomo spomladi pobarvali še Na vrtec so ponosni v Kozjem so v soboto obeležili 30-letni-co predšolske vzgoje v občini. Danes so v tamkajšnjem vrtcu štirje oddelki in 74 otrok, začeli pa so z enim oddelkom s 17 otroki. Prvi prostori vrtca so bili kar v učiteljskem stanovanju. Nato so leta 1980 /-gradili sodobni objekt s tremi oddelki, pred osmimi leti še prizidek za dva oddelka. Na slovesnosti, ki je bila v soboto, so nastopili z različnimi točkami otroci iz vrtca ter zbor prvega razreda. Vodja vrtca, Slavi-ca Blažič, je zbranim predstavila projekte zadnjega leta, med njimi Mi. otroci vrtca, kjer so bile vključene priprave na slovesno obeležitev 30-letnice. Na pomen vrtca sta v govorih opozorila tudi župan Dušan Andrej Kocman in ravnatelj Osnovne šole Kozje Ivan Štendler, saj deluje vrtec Zmajček kot njena enota. Ob obletnici je izšel tudi bilten s predstavitvijo delovanja vrtca. BJ V obmejnem Dobovcu pri Rogatcu sameva nekdanja šola na hribu pri župnijski cerkvi sv. Roka že vrsto let. . Odkar so zgradili pred dvema desetletjema v dolini novo stavbo podružnične šole. je prazna ter propada. Krajani si želijo, da bi šolo po možnosti oživili v druge namene, vendar zanjo zaradi njene odmaknjenosti ni nobenega interesenta. Lastnik stavbe, ki vse bolj kazi okolje, je Občina Rogatec, kjer občinska uprava ugotavlja, da bi bila obnova po- slopja, zgrajenega po prvi svetovni vojni, predraga. Zato vse bolj razmišljajo o rušitvi objekta. Zanimivo je, da je bilo poleg te šolske stavbe še starejše šolske poslopje, ki so ga pred nekaj desetletji po-ruših. Obstoječi prazni šolski objekt je tik ob dobovškem po-kopahšču, zato je ob dnevih spomina na mrtve še posebej na očeh. V občinski upravi načrtujejo, da bodo po predvideni rušitvi na tem mestu uredili parkirišče. BJ zikih, vkateri bodo predstav- betonski del. Maja, ko bo na Ijene možnosti turističnega tem mostu že tretje srečanje prebivalcev z obeh strani me-povedala Ivačičeva. »Tudi na je, bo sledila predstavitev ce- lotnega opravljenega dela.« BRANE JERANKO Dela šmarskih otrok v galeriji mladih Župan občine Šmarje pri Jelšah Jože čakš bo v Galeriji likovnih del mladih Celje na Krekovem trgu danes ob 17. uri odprl razstavo otroških likovnih del in izdelkov Otroškega vrtca Šmarje pri Jelšah. Tudi pri otroških izdelkih lahko govorimo o umetniških delih, saj otroška dela kažejo občutek za umetniški red in estetiko, kot so zapisali v vrtcu. Dodajajo še, da sta otrokova umetnost in okus »izrazito osebne narave in se ju vedno opazuje, razume in presoja v okviru njegovega specifičnega razvoja in življenjskega okolja. Otrok lahko v umetnosti predstavi najbolj skrita počutja in čustvene vsebine, natančno opiše ali predstavi neki dogodek ali stvar, lahko se posveča estetskim vidikom, eksperimentira z umetniškim jezikom.« ŠO šole v Dobovcu, ki je tik ob pokopališču, je v teh dneh posebej na očeh. V občinski upravi vse bolj razmišljajo o rušitvi. Na podlagi sklepa predsednika stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju St. 1/2005 z dne 19. 10. 2006 nad stečajnim dolžnlkom_ Gostilna KONJIČEK NOVAK STANKO s.p., Gotovlje 74, Žalec - v stečaju objavlja stečajni upravitelj II. javno dražbo, ki bo dne 15. novembra 2006 ob 15. uri v sobi 236/2 Okrožnega sodišča v Celju, Prešernova 22, pod sledečimi pogoji: 1. PREDMET PRODAJE: - nepremičnine vi. št. 1565 k.o. Gotovlje - do nerazdelne 1/2, to je pare. št. 522/227 - travnik v izmeri 460 m^ stanovanjska stavba v izmeri 50 m^ in - nepremičnine vi. št. 1547 k.o. Gotovlje - do nerazdelne 1/2, to je pare. št. 472/19 - travnik v izmeri 134 m^ stanovanjska stavba v izmeri 50 m^. Podrobneje je obseg nepremičnega premoženja, ki je predmet prodaje, razviden iz cenilnega poročila sodnega cenilca Repine Franca, izdelano avgust 2005. V naravi predstavljajo nepremičnine stanovanjsko sta\Ao, gospodarsko poslopje in pripadajoče zemljišče v naselju Gotovlje. 2. NAČIN PRODAJE Vse nepremično premoženje se prodaja po načelu »videno -kupljeno-. Premoženje se prodaja do nerazdelne 1/2 nepremičnin. 3. IZKLICNA CENA Izklicna cena znaša 4.776.800,00 SIT in je določena na podlagi cenilnega poročila za nepremičnine iz avgusta 2005. 4. POGOJI IN PRAVILA JAVNE DRAŽBE Pogoji in pravila javne dražbe so v celoti objavljeni na oglasni deski sodišča ter na spletni strani vww.stino-os.si. na vpogled pa so tudi pri stečajnem upravitelju. Ogled premoženja in cenitnih poročil je možen vsak delovni dan od 10. do 14. ure in sicer po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem Rudolfom Hramcem, tel. št. 03 492 14 VOJNIK I SyWNJ^ ZBEČE Z ■r-. v Ko govorice postanejo »obče farni problemcc m. VOLITVE Ne dolgo nazaj smo v akciji Novi tednik v vašem kraju opisali idilično vasico Crešnjice in njene težave s prostori. Ti so sedaj še večji, saj športno-kultumo društvo mladih KuŠt v praznem župnišču nima več sobe. Uradna verzija župnika je, da jim je pogodba potekla, v kraju pa so se razširile govorice o »pohujšlji-vem« vedenju mladih v posvečenem prostoru. Te so kraj znova razdelile na dva tabora - tiste, ki verjamejo, da mladi skupaj nič dobrega ne počno ter tiste, ki so ogorčeni, da mladim v tem kraju ne dajo nobene možnosti (podobno so v Creš-njicah že pred leti propadli razni projekti oživitve stare šole, ki je še zdaj, sicer z novim lastnikom, prazna). »Nisem toliko razočaran, da v župnišču nimamo več prostora za skupne sestanke ter za naše rekvizite, računalnik in podobno, pač pa nad tem, da se je v kraju začelo govoriti (celo do župana je prišlo), kako slabi in pohujšljivi smo mladi in zato >letimo iz faro-fa<, šele nato smo za novo dejstvo izvedeli mi. Župnik nam tega sploh ni povedal, tudi pozanimal se ni, kakšna je resnica,« je razočaran predsednik društva KuŠt Matej Štante. V tem tednu so se krajani iz »obeh taborov« zbrali, da bi razčistili, kdo širi govorice na eni strani oziroma jih potrdili kot resnične na drugi, Bivša članica društva Lidija je povedala, da je društvo sprva zelo dobro delovalo, nato pa so mlajši člani za- Tokratno jabolko spora med Črešnjičani je župnišče, za katerega društvo KuŠt nima ključa. čeli pijančevati, karvtak prostor, podobno kot rojstnod-nevne zabave, ne spada, pravi. »Ti niso razumeU bistva društva, pač pa je prostor postal prava >beznica<, zato sem izstopila iz društva,« je povedala. »Res smo pred leti imeli takšne probleme z nekaterimi člani, a smo te hitro odpravili,« je pojasnil Matej, »res je pa tudi, da se okoli cerkve in šole kdaj zbirajo drugi mladi, ki niso niti iz kraja niti iz našega društva, kadijo, razgrajajo, domačini pa potem enostavno obtožijo kar nas.«»Sam sem z mladimi zelo veliko in vem, da ni vse tako črno, kot trdijo nekateri,« je dodal Dušan Hudej, oče dveh mladih, ki sta včlanjena v društvo, »sploh nihče pa ne vidi, kaj dobrega so v kraju naredili mladi. Proslave za materin- ski dan, miklavževanje, izdelovanje jaslic, adventnega venčka, košnja okoli župniš-ča, ureditev igrišča...« Precej redkobeseden je bil župnik Branko Cestnik, ki je sicer daleč naokoli znan predvsem po svojem iqemnem de-luznüadimi. Ravno zato je toliko bolj nenavadno, da je ravno z njimi prišel v navzkriž. »Pogodba jim je pač potekla, še vedno pa bodo lahko prostor uporabljali za kakšne prireditve, ie stalne sobe ne bodo več imeli,« je pojasnil, Z govoricami se ne u^atja, čeprav naj bi jih po mnenju nekaterih tudi sam kdaj navtgel. Na očitek, da lahko župnijšče uporabljajo skavti, ki niso domačini,-pa je odgovoril, da župnišče ni mladinski lokal, skavti pa so pastoralna dejavnost, četudi kdaj spijejo kakšno pivo. Kdorkoli že v zgodbi pre- dejstva, da ni bilo o mladih slišati nič slabega, dokler je kdo stanoval v župnišču in se z njimi ukvarjal, Da pa je župnišče prazno, pa niso krivi ne eni, ne drugi, pač pa »cerkvena politika«. Kje bodo v kraju našli primeren prostor za mlade, še vedno ni jasno. Lastnica bližnjega lol^a jim je sicer brezplačno ponudila prostor, vendar bi kaj takega lahko sprožilo še več govoric, se bojijo mladi. Kaj je torej bolje, da imajo mladi svoj prostor, pa četudi bi se v njem kdaj poveseliU, ali pa je bolje, da >visijo( v gostilnah, je vprašanje, na katerega Črešnjičani še dolgo ne bodo zna-riti. Vsaj enotno ne. ROZMARl PETEK Nenavadna programsica icoaiicija v Slovenskih Konjicah so minuli teden sklenili programsko koalicijo predsedniki občinskih odborov SDS Rudolf Petan, LDS Darko Ratajc in AS Tadej Slapnik. V njej so uskladili programske usmeritve strank za naslednje štiriletno obdobje delovanja v organih Občine Slovenske Konjice in podprli kandidaturo Rudolfa Petana za župana v drugem krogu županskih volitev. Kot so pojasnili, so ga podprli preprosto zato, ker vidijo v tem največ možnosti za uresničitev temeljnih razvojnih nalog v občini. Te bodo po njihovem v naslednjem mandatu uresničljive predvsem zato, ker bi naj Rudolf Petan, kot župan in poslanec, s koordinacijo strokovnega dela zaposlenih v občinski upravi, občini Slovenske Konjice zagotovil večjo pozornost države pri financiranju razvojnih projektov m pri pridobivanju sredstev Evropske unije, ki so potrebna, da bodo smelo zasuvljene razvojne naloge tudi realizirane, Rudolf Petan se bo v drugem krogu pomeril s kandidatom SLS Miranom Gorinškom, ki ga podpira tudi aktualni župan Janez Jazbec. MBP Veselo v Štorkljini hiši V času jesenskih počitnic je Štorkljina hiša v Slovenskih Konjicah odprta vsak dan od 8. do 14. ure. Društvo prijateljev mladine je v tem času poskrbelo za pestro zabavo. Poleg igric, ki so na voljo v tem zbirališču osnovnošolske mladine, so v ponedeljek pripravili športne igre v telovadnici, včeraj stripovski natečaj Dolgčas na obisku, danes, v petek, med 10, in 14. uro pa kreativno delavnico, na kateri bodo izdelovali izdelke iz jesenskih plodov MBP Pomlad v jeseni v Zrečaii v nedeljo, 5. novembra, bo v Športni dvorani v Zrečah že tretjič veliki koncert Pomlad v jeseni. Skupaj ga pripravljajo ansambel Zreška pomlad. Občina, l^iristično društvo in KS Zreče. Koncert se bo začel ob 17, uri. Na njem bo Zreška pomlad predstavila svoj nov album Nekdo je nad nami, ki je tudi naslovna skladba zgoščenke. Nastopili bodo še ansambli Braneta Klavžarja, Storžič, Frajkinclerji, Vitezi Celjski, Zreških 6, Okrogli muzikanti in Zreška godba na pihala. MBP Od zapestnic do lutk v oš Oh Dravinji ^ cah s Slovenskih Konji- jalno delavnico, ki je pritegnila številne učence od 1. do 6. razreda. Skrivnosti izdelave izdelkov iz ličja je mladim odkrivala Terezija Klemenčič iz Muzeia na prostem v Rogatcu, Pokazala jun je celoten postopek, od pnprave materiala do oblikova- nja končnih izdelkov Še največ zanimanja so mladi udeleženci pokazali za izdelavo zapestnic in drugih okrasnih predmetov, veliko veselja pa je bilo tudi z izdelavo lutk. Seveda so si lahko tudi ogledali, kaj vse je iz ličja še mogoče narediti. Terezija Klemenčič je namreč najbol] značilne izdelke (od cekaijev do copat) pnpeljala s seboj. MBP Reševanje iz gorečega avtomobila v petek so se v Slovenskih Konjicah spet oglasile gasilske sirene. Tokrat so gasilci odhiteli na pomoč ponesrečencem v avtomobilski nesreči. Osebni avtomobil se je zaletel v drevo. Začelo se je kaditi, potniki pa ga brez pomoči niso mogli zapustiti. No, gasüci so bili hitro na kraju nesreče, pogasili tleči avtomobil in rešili poškodovance iz vozila. Ta čas je na pomoč že prihitelo reševalno vozilo iz konjiškega zdravstvenega doma in... Vaja je seveda uspela. Še ena v nizu, ki so jih pripraviE v mesecu požarne varnosti, MBP Igrala bi vedno in povsod »Glasba niso le note, temveč predvsem to, kar je v tebi,« pravi Naike Makuc, ena najboljših bodočih študentk na akademiji za džez v Trstu Celjanka Naike Makuc nedvomno sodi med najbolj nadarjene mlade glasbenice, čeprav ji učenje not nikoli ni preveč dišalo. Prepričana je namreC, da mora glasbenik v skladbo vložiti svoja čustva in ne le strogo igrati po notah. In očitno ima dekle prav, saj je bila letos sprejeta na akademijo za džez v Trstu, kjer je na sprejemnih izpitih za violino dosegla drugi najboljši rezultat Da je glasba v Naüdnem življenju na prvem mestu, je več kot očitno. Nastopala in igrala bi kjerkoli in kadarkoli, pravi svetlolaska, ki ob vpisu v ^sbeno šolo ni bila povsem prepričana, kateri inštrument bi igrala. »Razmišljala sem o flavti, klavirju - potem pa sem pri dedijevem bratu videla staro violino in poskusila nanjo nekaj >2aSkripaü<. Bilo mi je tako všeč, da sem se takoj vpisala k violini,« pripoveduje o svojih glasbenih začetkih. Vmes so bili tudi trenutki, ko bi vse'skupaj najraje pustila, dokler je suic ni seznanil z ljudmi, »ki so mi pokazali povsem drugo sfero >muzike<, ki so super >špLlali< in ini pokazali, da glasba niso samo note, temveč predvsem to, kar je v tebi«. Bilo ji je tako všeč, da se je v drugem letniku gimnazije prepisala v oddelek umetniške glasbene gimnazije. Tu se je učila tudi klavir in violo. Redno je nastopala v šolskih projektih, sodelovala z orkestri, če ni bilo drugega »smo se pa prijatelji spravili skupaj in kaj zaigrali«. V spominu ji bodo še posebej ostale delavnice, kot denimo delavnica za džez v Novem mestu, »ko je mentor Vladko Stef^ovski vzel v roke fotoaparat in nas začel slikati, namesto da bi mi njega. Super je bila tudi delavnica na Ambrožu pod Krvavcem, kamor pridejo kitaristi iz cele Evrope in prinesejo s seboj še druge inštrumente. Tam se >špila< tudi po 15 ur na d^, na vsakem vogalu, sredi travnika,« našteva Naike, ki ji ustreza bolj ».^esivno« igranje na violino, Nedavno je nastopila tudi s skupino Terrafolk. »To je bilo res krasno doživetje, čeprav so vsi veliko bolje igrali od mene in sploh ne vem, kako sem se znašla med njimi,« je skrorona. Sodeluje tudi z mariborskimi pankerji Center za dehumanizacijo in igra v celjski zasedbi Pi-not Noir, kjer je, kot pravi, pridobila veliko izkušenj, kar ji jetudipomagalo, da je bila sprgeta na tržaško akademijo, Naikina največja želja je igrati «čim več in povsod« ter da bi po akademiji odprla svojo glasbeno delavnico. To bi bila nekakšna pripravnica za akademijo oziroma namenjena vsem, ki bi se želeli nauäti igrati na violino trske pesmi, coim^ in druge zvrsti glasbe. Violinisüo, ki je osem let trenirala tudi karale, s študijem začenja novembra, a jo misel, da se bo morala iz rodnega Celja za nekaj let preseliti v TYst, ne bega preveč. Pravzaprav ji to kar ustreza. »NaobaUjeveliko glasbenikov, ki igrajo v različnih bandih ih ki se jim bom poskušala pridružiti,« pove samozavesmo, a hkrati prizna, da bo Celje verjetno vseeno malo pogrešala. »Sicer pa - če bo v Celju kakšna >fešta<, bom že prišla pogledat.« BOJANA AVGUŠTlNČlC MESTNA OBČINA CELJE Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje OBJAVLJA POPRAVEK JAVNE PONUDBE za oddajo poslovnih prostorov v najem objavljane v Novem tedniku 27. 10. 2006 Razpis za oddajo poslovnih prostorov v najem z dne 27. 10. 2006 popravljamo tako, da se besedilo pod točko 1. Prijavi za razpis je potrebno priložiti a) DOKAZILO O USPOSOB-UENOSTl ZA OPRAVUANJE DEJAVNOSTI, prva allneja spremeni tako, da se glasi: - za fizično osebo dokazilo o strokovni usposobljenosti ali dokazilo Iz vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov; Vsi ostali pogoji so enaki kot pri originalni objavi. Popravek Je na internetni strani Mestne občine Celje objavljen od 2.10.2006, rok za prijavo Je enak kot pri prvotnem razpisu. (http://v^ww.ce)le.si/tjprava/bin/MOC.cal?pa- Za razumevanje se vam zahvaljujemo! Breakdance v Celju Jutri ob 20. uri bo v Planetu "Riš v Cdju premiera prvega slovenskega dotomen-tarcaot posneli julija na letošnjem mednarodnem tekmovanju v breakdanceu v Portorožu. Breakdance je umetnost, ki jo v glavnem upodabljajo fantje. »To so odbiti fantje. Milo rečeno. Akrobati bi se lahko učili od njih. Breakdance je tema, ki je kar sama od sebe kričala po upodobitvi. Kamera te''fante obožuje,« je dejal režiser filma Old School Resurrection Aleš Petrič. Program po premieri bosta povezovala Sanja Grohar in Darjo Šegovič. Za glasbo bo poskrbel DJ Spyke ter za koreografijo Polona Baš- BA - Št. 86 - 3. november 2006 Novačanovo slovo ščuka, da te kap v izvedbi KUD Zarja -n-novlje - Celje je v nedeljo zagrnila za-stor 14. Ndvačanovih gledaliških srečanj. V enem mesecu se je na odru tmo-veljskega kulturnega doma zvrstilo devet predstav, pri čemer so gledalci za najbolj-predstavo Novačanovih srečanj 11 koi 4,52 izbra gledališča Ib-Čufarja z Jesenic Ne sprehajaj se no vendar čisto naga. Omenjena komedija se dogaja v stanovanju poslanca, ki že povsem obupuje nad ženino čudno navado. Nikakor je ne more odvrniti od tega, da po stanovanju ne bi hodila skoraj povsem gola. Seveda ga obiskujejo kolegi, politični nasprotniki celo opazujejo skozi okno, obiskujejo ga novinarji... Jeseničani so se domov vrnili z umetniškim delom celjskega slikarja Staneta Petroviča Conči-ja. Na drugo mesto so se uvrstili gledališčniki gledaEške skupine KD Ivana Kaučiča iz Liutomera, k so minuli petek navdušili s P rti k medno Knvica bok. s lo predstavo so se uspešno predstavili že na medobmočnem srečanju gledaliških skupin severovzhodne Slovenije, kjer je v predstavi posebno priznanje za najboljšo glavno žensko vlogo dobila Mira Reber-nik Žižek. Slednja je prejela tudi Matičkovo priznanje za najboljšo žensko vlogo na letošnjem državnem Linhartovem srečanju gledaliških skupin Slovenije v Postojni. In prav tako jo je komisija občinstva na petkovi uprizoritvi v Trnovljah razglasila za priznanje izroča Bogo Krpan. liiščaTonetaČufarja.kim igralko večera. Spominsko darilo, umetniško sliko, je skupini podaril akademski slikar MUan Todič. Kot predzadnji v programu letošnjih Novačanovih gledaliških srečanj so v soboto nastopili mladi člani Slovenskega gledališkega društva iz Proseka - Kontovel nad Trstom, ki so skomedijoMüanaJesiha Večerja s pismom pristah na tretjem mestu. S to predstavo so se letos uvrstili tudi na državno slovensko srečanje mladinskih gledališč na I^u-ju, kjer je bila skupina nagrajena za najbolj inovativen gledališki pristop. Tudi na sobotni predstavi so poželi nemalo aplavza in navdušili predvsem gledahške sladokusce. Komisija občinstva je za igralko večera izbrala Vesno Hrovatin. Svojoiunetniš-ko sliko je gostujoči skupini v spomin na sodelovanje na letošnjih Novačanovih gledaliških srečanjih podarü celjski slikar Jurij Godec. 14. NovaČanova gledališka srečanja je vnedeljo s slavnostnim govorom zaključil predsednik Zveze kulturnih društev Bogo Krpan. BOJANA AVGUŠTINČIČ O konceptualnih umetnikih danes Center sodobnih umetnosti Celje, ki deluje pod okriljem Zavoda Celeia Celje, pripravlja v ponedeljek med 9.30 in 19. uro v Celjskem domu simpozij Konceptualni umetniki in pomen njihovih umetniških del danes. Vsebinska zasnova simpozija je delo Marine Gr-zinič in Alenke Domjan, ki sta k sodelovanju pritegnili ugledne strokovnjake. »V zadnjem stoletju smo sledili vsaj dvema radikalnima spremembama v razvoju vizualnih umetnosti. Prva se je zgodila v 20. letih, dn^, ki nas zanima v tem projektu, pa konec 60. let 20. stoletja. Slednja je bila globalno prepojena z družbenimi, s pohtičnimi in z ekonomskimi prevrati, ki so se glede na posamezne nacionalne prostore prepletali s političnimi, sociološkimi, pa tudi z zgodovinskimi premeni, specifičnimi za določen kulturni prostor. Umetniki, ki so bili povezani v neformalne skupine, so se nanje odzivali z novimi umetniškimi nazori, ki so polje percepci-premeščali z objekta na si-lacijo. S tem je ideja posta-pomembnejša od ustvar-Inega ertefakta in sporoči-' dragocenejše od oblike,« v sporočilu za javnost zapisala Alenka Domjan in dodala: >>Na simpoziju bomo obravnavali različne kulturne, geografske in ideološke prostore ter različna >produk-cijska' zaledja, ki so se odvijala tudi brez pravih povezav. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja: Kakšna je usoda konceptualnih umetnikov danes? Kakšen je njihov status danes? Ali obstaja prostokon-ceptualna scena, ki se neposredno veže na te figure? Predvsem pa, kakšni so in kako živi so njihovi umetniški nagovori danes.« Na simpoziju bodo sodelovali Ksenija Berk, Marina Gržinič, Nataša Petrešin in Marko Pogačnik iz Slovenije, Silvia Eiblmayr in Walter Seidl iz Avstrije, Antonia Ma-jača in Branka Stipančič s Hrvaške, Zoran Pantelič iz Srbije, Zsoh Petranyi in Kata- 1 Timar z Madžarske te •anko Vecchiet iz Italije. 149 min., (The Dapartecf), tril«r Režija: Martin Scorsese Igrajo: Leonardo DiCaprlo. Matt Damon, Jack Nicholson, Mark Wahlberg, Martin Sheen, Vera Fanniga, Kristen Dalton Že V Planetu Tuš! vase skrite zelje uresničita novi tednik in radio celje Rozike so Mojco presenetile S številkami Pismo, ki smo u.i dumcmi. nam }e v imenu noiin nn-jateljic po elekironsld pošti poslala Urška Gajšek. Prijateljice, s e od 22 o 25 let, so sosed la h n ü študij in razkroplieB||||| Ljubljani nisu lučilfliP menovale so se Rozike in to zato, ker si nihče mkoh ni zapolnil njihovih imen.^: kadar so He^upaj na žur,^ če pa $0 reMe, da so Rozike, novi znanci niso imeh težav. Želja je bila tokrat namenjena Mojci Dobersek iz Vrb nega pri Šentjurju. ijiškaje idejo, da bi Moici ui^Hčiii .ždio, da dobi svoi nuraeroloiki izračun, naiprej zaüpcda ostalim prijateljicam^:-ki so bile takoj navdu ene, Mojco je želela v naše ureö^: • ništvo pripeljati pod pretvezo, da gresta na.kebafa. ker pa sije mora^^öi urico dopusta, jo je stem, da se )i bodo Hresničile ^nje, presenetila že prej. Morda Še toliko bolje, ker je Mojca rada tudi na presenečenja vnapre) pripravljena. Mojco je ves čas nekaj gnalo k numerologiji, saf )e tudi sama že nekaj- časa brskala po Internetu in si preračunavala, kaj poye njeno ime, priimek, rojstni datum, kako se ujema z določemmi ljudmi ... a smo ji s pomočjo numerologinje Magdalene postregli s pravimi izra- čuni. In kaj dejansko jo je ves ne nasvete, med drugim tudi čas vleklo^tevilkam: »Nič to. da le bolje, da rojstni dan kaj hude^^olj neka rado- praznuje na kakšen drug dan, vednost. I^i^j že mora biti ne ravno na dan. ko se je de-V teh števmEžli.« i rodila. Rozike bodo Numerdkpia je izkustveni je^Opostevale m ji darila pri-veda, ki proučuje m pojas. -as^le z nekajdnevno zamu-njuje, kako tako števila-ist^:^. do. je v imenu pnjateljic ob-simboli nebesmh teles vpli-"i-ljubila Urša.. K^o na lastnosü m sposobnosti ljudi, pa tudi na odnose med niimi. Črke os^ah. podatkev se da pretopj.ü;;-y štew!a m tako je o^eii^o-ginja Magdalena ugotovila, da ima ime Mojca številko 16, kar pomeni, da ima pravo rušilno moč, ki JI ne bo dala miru, da bi bilo njeno ziv-Ijea^e srečno. Glede na da- bicer pa sm»biii zelo ra-dovedm m numerologinjo Magdal^s.^d drugim pobarali. Število 13 resnično slabo številom »To število je lahko dobro ali slabo. odvisno pač. kdo i;a uporablja. Če ga uporal^s^ osebe. ki se z njim ujieE«)0 {1. 7]. deluje ugsäno.-če •pa86ujema (6. 8, 9). po- .tum rojstva Mojce bi si lah^^ia tje^Vpliva dobro, btevi- 'ko v ime vnesla različno f gijo, kot je energija ljubezni. pa tudi energija poguma, moči m akcije. Numerolo-ginja Magdalena je Mo^zau-pala. da ijudje. rofoa 15. v mesecu, potrebujef&v imenu }Ziazito energijo tinSi}®:-. nosti. Čeprav je Mojca. y£a-sth tudi Rozika ali kar kratko Rozi. JI je numerologmia Magdalena svetovala vsaj kakšno drugo ljubkovalno ime. Je pa sprememba imena le ena cd možnosti, da Mojca \to-vpltva tudi na spremembo načrta in prostora, prinaša pa delavnostin vdanost partnerju.« Se veliko je nusra-ologi-nja Magdalena, ki odgovarja na vprašanja na številki 090 142 895 oziroma sprejema osebna-aasocila na številki 040 164 2^1a-zaupala Mojci m konfiatffz mislijo: »Življe-nie vam kljub vsem črnim oblakom m namenilo le dela, skrbi in drugih bremen v ponavljajočih se intervalih, dosežeSfltranje ravnovesja: .i|ampak da ste pravi trenutek mir.sre&inseoblečevplašŽ' '"na pravem mestu, da lahko IjubKmmharmonije, jepo- še pravočasno vzamete živ-vedala Magdalena. Ijenje v svoje roke - v pra- Mojca je od numerologi- vem pomenu besed. Polep-nje Magdalene dobila števil- šajtesigazmiromvdušiins Urša je napisala pismo in Mojca je numerološki izračun odnesla domov, da bo lahko skladnimi občutki, ki vas bodo ob doseganju ciljev kar ponesli v višave.« Mojca je bila ob vsem slišanem sicer malce zamišljena, a vesela, da je končno lahko iz prve roke slišala vse tisto, kar je sama na spletu iskala že nekaj časa. Urška, ki je vse le opazovala, pa se je odločila, da numerologinji Magdaleni tudi sama zastavi še kakšni podrobnosti. vprašanje, kaj pomeni njeno ime in kako se ona ujema s partnerjem. A to je že druga zgodba... Iz tokratnih uresničenih numeroloških sanj pa vam lahko zaupamo, da boste še kakšno dodatno informacijo lahko dobili že to soboto ob .10-10 v reportaži na Radiu Celje, če pa želite, da vam aii vašim najbližjim uresni- čimo kakšno skrito željo, pišite na Novi tednik in Radio Celje. Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za skrite želje ali pošljite e-mail na ra-dip@i:adiocelje.com. Še prej pa si lahko fotografije že uresničenih želja ogledate na spletni strani www.radioce-lje.com. SIMONA BRGLEZ Foto: GREGOR KATiC Naj vas očara novf Si.Mobif • Vodafone center ¥ Oelfy numerologinji Magdaleni. Radia Celje, k|or smo jo predstavili V njem nudijo hitre in kakovostne storitve, sklepanje naročniških razmerij, hkrati lahko uporabniki brez kančka zadržanosti preizkusile vse razstavljene izdelke in po- nujene pakete. Na ogled so številni naročniški In predplačniški paketi, na lastne oči se lahko prepričate o lastnostih posameznih mobilnih aparatov, preizkusite lahko tudi globalni Izdelek Vodafone live! zzabav-no in informativno vsebino, interaktivnega Vedeževalca, LCD-zaslon in še mnogo več. Ker je tehnologija vedno znova podvržena spremembam in nadgrajevanju, so obiskovalcem na voljo tudi napredne storitve, kot so BlackBerry. Si.Navigator in Vodafone Mobile Connect Card. Da potešite radovednost in opravite kakovosten nakup, se odpravite v novi Si. - - ..."tibOESk: ... . v neposredni bližini nakupovalnega centra. Očaral vas bo ponedeijs- - - ' . :. OB sobotah oa 3 -.i: '■'• . - mm FOTOREPORTAŽA 17 igrafu si lahko dobil prav posebno sliko. čarovnica na njam oi Čarovnice ^ so rajale Celjska noč čarovnic na novem prizorišču pred Knežjim dvorcem četrtisozaprireditevizdelalikarSm V Celju je Zavod Celeia v sodelovanju z Zavodom Moj Aron, s Plesnim valom Celje, z umetniki iz celjske umetniške četrti. Likovno šolo Umbra in dijaki Gimnazije Celje-Center pripravil izredno uspelo noč čarovnic - prvič na novem prizorišču pred Knežjim dvorcem. Del dvorišča so zasedle stojnice čarovniške tržnice, na katerih je bilo mogoče kupovati najrazličnejše čarovniške izdelke, zelišča in zvarke. Na drugem delu dvorišča so izredno lepo uspele čarovniške delavnice, v katerüi so sodelujočim poslikavali obraz, lahko pa so tudi ustvarjali in risali. Na tretjem delu dvorišča je zrasel pravljični gozd in ob njem prireditveni oder, na katerem se je odvüa pravljica o Janku in Metki ter hudobni čarovnici, ki so jo ob koncu skurili. Dogajanje so spremljali plesni nastopi in tekmovanje za najboljši čarovniški ples. Najlepše in najizvir-nejše čarovnice in plesalce so organizatorji nagradüi z drobnimi presenečenji, sladkarij pa ni zmanjkalo za nikogar, ki je pokazal vsaj malo sladkosnednosti. BS, foto: GREGOR KATlC, ALEKS ŠTERN velikih čarovnic. licah so ob ustvarjanju tudi Na odm se je odvila pravljica o Janku in Metki. 18 nr Ogrevanje in preverjanje Jutri bo v predzadnjem krogu predtekmovalne skupine F lige rokometnih prvakov v Zlatorogu orožje položil Sandefjord, po obračunu z Norvežani pa bodo Celjani v torek go-i drugouvršče-V Kopru, kjer zoni v konč-isled-V pr- hali pri nem moštvi v prejšnji s niči niso zmagali. I } soboto pa bodo vem letošnjem spektaku larnem obračunu v celjski lepotici pričakali Gummersbach. Prvi tekmi bosta podre- i Nei •i bosta služili ^^re-vanje in v kolikšni za zadnje preverjanje, pa bo določil trener Kasim Kame-nica: »Zavedamo se, da smo v Sandefjordu zaigrali odlično. Norvežani so na preostalih tekmah lige prvakov prikazali veliko več, zato moramo biti previdni. Vseeno pa bom skušal tekmo izkoristiti kot taktično pripravo na naslednji tekmi. Navijače pozivam, da jutrišnji obračun v Ziatorogu izkoristijo kot generalko pred Gummersbachom. Obenem jih prosim, da pri-opomogla< in svoje priložnosti izkoristila.« pravi trener Dravinje Marjan Marjanovič. Tbdi Rudar. ki je znova nastopil v pomlajeni zasedbi, je imel precej priložnosti, zato gostujočega trenerja Ervina Polovšaka točka ni zadovoljUa: »Glede na odlično igro, ki so jo moji varovanci prikazali na pokalni tekmi proti Kopru, smo pričakovali več. Igro smo imeli v svojih nogah, vendar nismo bili zbrani pri zaključkih. Zadnja dva kroga bomo odigrali po najboljših močeh, poskusili bomo iztržiti maksimalen izkupiček.« JASMINA ŽOHAR Foto: STANE VOVK ŠRC HATTRICK (Skalna klet) ter Nov! tednik In Radio Celje or 99 nizlrstd Zimsko »go malega nogometa • igralo se bo po pravilih futsata NZS brez avta - Igra na odboj (banda) • prljavnina za ekipo znaša 95.000 sit • ekipa ima zagotovljenih 15 tekem v skupini razlgra-vanje za najbolje uvrščene ekipe po rednem delu • število prijavljenih ekip je omejeno • liga bo medijsko pokrita s strani NT&RC • liga se bo igrala ob sobotah in nedeljah Nagrade: • ekipe, ki se uvrstijo v razlgravanje, prejmejo žogo • zmagovalci prvega kroga prejmejo komplet opreme (dres + hlačke) • prve štiri ekipe prejmejo denarne nagrade (sklad 150.000 sit) Pfljave: vsak dan od 9. do 21. ure v ŠRC HATTRICK all po telefonu: 03/49011 20 oz. gsm: 041/677 330 Udeleženci zimske lige imajo 30% popust pri prijavi za letno ligo začetek lige ii, in 12. november Dodatne Informacije: tel.: 03/49011 20 all 041/677 330, www.hattrick-celje.sl Organizirana bo tudi veteranska liga (35 let in starejši). Prijavnina za ekipo je 65.000 sit. Ekipa ima zagotovljenih 11 tekem v sezoni. vemiier2006 - Izidi 16. kroga 1. SNL: CMC Publiktim ■ Factor 1:1 (0:0); Beršniak (911; Čora-(71). HIT Gorica Koper 1:0, Maribor - Primorje 2:0. Domžale ■ Nafia 6:2, Bela krajina - Drava 2:4. LESTVICA I.SHl Izidi 12. kroga 2, SNL: Dra-vinja-Radar 0:0. Vrstni red: Bonifika 29, Livar 23, IVigkv, Krško 18. Šenčur 17, Zagone 15, Dravinja, Rudar 13, Mura 11, Alui j 9. a 3. SNL - Izidi 12. krc vzhod: Kovinar'Swre - Tiši-na0:0,Sent}ur-Crerüovci\-3. Bolko (68); Ivanič (27. 90). Antolin (72). Šmarje pri JeJ-Sah-PntwrjeZ-A-.hsWanai [18). Kidrič (70); Valemi (36). Izidi zaostalih tekem 11. kroga: VLTžej ■ Kovinar 1:0; Casar (48). Pohorje - Šemjur 0:2; Ekmečič (64). Džaferovič (90), Palania - Šmarje pri Jelšah 2:4; Turk (6). ŽaboU (56): D. Firšl (2.S. 47). Kidrič (49), Asllanaj (58). Vrstni red: Z>v vrč 29, Veržej 25, Odrand, Šmarie pri Jelšah 22, Maleč-nik 21. Črenšovci 18. Šentjur, Kovinar Štore 17. Železničar, Dravograd 14, Paloma 13, Stojnci 12, Pohorje 9. Tišina 3. Izidi 12. kroga Štajerske lige: Šentilj - Šampion 6:1. Šoštanj • Pernica 0:2, Zreče - Mork^ Claudius l:ü. Gerečja ras -Šmartno 0:2. RogaSka - Op-btnica S:L Vrstni red: Rogaška 27. Zreče 25. Sniarnio 21, Šentilj 20. Bistrica 17, Gerečja vas, ŠampLon 16, Ormož. Šoštanj, .Tiu-ovski Dol 15, Peca 14. Pesnica. Mens Claudias IG. Izidi 6. kroga 1. SLMN: Ži- if-x - GonVd 2:(i (2:31: Vojsk (8). llrovaiič (12); Goranovič (31, 33. 36). Kuriič (3). Jevš ček (8). Džurič (33). Dobovec ■Tami9:3 (3:0);Poredski (11), Repine (12). Kosernik (18.33, 34). Su-ima (24. 38), A. Mor-dej (26). Stres (28);Todič (30, 35), Suhopoljac (33). Vrstni red: Beton 18, Litija, Gorica, Ajdovščina 12, l>untar. Kobarid 10, Dobovec 7. Zivc.x 5, Tumi 1, Maribor 0. (JŽ) MED GOLI PETEK, 3. 11. L SLMN, 7. krog: Maribor Branik - Dobovec (19), Škofije: Tomi - Živex (20.30) SOBOTA, 4. 11. 1. SL. 17. krog. Ptuj: Drava - CMC Publikum (14). 3. SL - vzhod, 13. krog: Malečnik - Šentjur, Črenšovci -Šmarje pri Jelšah (obe 14). Štajerska liga. 13. krog: Möns Claudius - Gerečja vas, Pesnica - Zreče (obe 14). NEDELJA, 5. 11. 2. SL. 13. krog: Zagorje -Rudar, Koper: Bonifika - Dra-vinja (obe 14). 3. SL - vzhod. 13. krog; Stojnci - Kovinar Štore (14), Štajerska liga. 13. krog: Šampion - Šoštanj, Jurovski Dol - Rogaška, Šmartno - Ormož (vse 14), Izjemna Barbara Celjska Fidelova bronasta posamično ter zlata v dvojicah in kombinaciji Tri kegljavke celjskega Mi-roteksa. Barbara Fidel, Nada in Rada Savič, ter celjski trener in selektor slovenske ženske reprezentance Lado Gobec 50 bili udeleženci posamičnega svetovnega prvenstva v Skopju. Po pričakovanjih se v Celje niso vrnili brez medalj, prinesli so kar tri, dve zlati m bronasto, vse pa je osvojila Barbara Fidel. Čeprav le bilo tekmovanje izjemno naporno. Barbara je v petih dneh odigrala kar sedem tekem, ie znova dokazala, da je iz izjemnega testa. »Presrečna sera. Takšnega uspeha res nisem pnčakova-la, vendar mi je uspelo združiti vse moči in tri medalje so tukaj,« je povedala ob vrnitvi. V polfinalu posameznic je bila od nje boljša Madžarka Nora Miklos, v dvojicah pa sta z Brankico Pavlovič pometli z vso konkurenco. Odlični nastopi tako posamično kot v dvojicali pa so bili dovolj, da je najboljša celjska kegljavka osvojila zlato medaljo tudi v kombinaciji. »V polfinalu sem pričakovala nasičenost in utrujenost, kajti to je bil v štirih dneh že moj peli nastop. Proti Nori nisem ujela svoje igre, ni mi šlo in sem izgubüa. V tekmi za tretje mesto pa sem bila boljša od Hrvatice Zeljke Orehovec,« pravi Barbara, ki kljub svoji skromnosti prizna, da dobiva veliko pohval tudi s strani moških tekmovalcev, «Ko smo odhajali na svetovno prvenstvo, sem razmišljal. da bi bilo zelo lepo, če bi Slovenija osvojila kakšno medaljo, s kar tremi pa smo daleč presegli svoja pričakovanja. Barbara je imela težak žreb, vendar se je odlično znašla, le v polfinalu ji nekako ni šlo. Bal sem se, da bo to v borbi za tretje mesto psihološko vplivalo nanjo, vendar je ponovila svojo staro igro in zanesljivo zmagala. V dvojicah je ob koncu sicer izgledalo, kot da sta imeli s Pavlovičevo lahko delo, vendar je šlo precej na tesno. Dosegli sta odličen rezultat, nekaj dvojic jima je bilo blizu, vendar ju na vročem kegljišču niso dohitele. Tako smo se veselili druge medalje, istočasno pa tudi tretje v kombinaciji, kajti Barbaro ni uspela premagati nobena tekmovalka. Bila jezagotovo najboljša tekmovalka tega tekmovanja,« trdi Lado Gobec. Nada Savič je dobro prestala kvalifikacije, potem pa izgubila proti kasnejši zmagovalki Miklosevi. V dvojicah sta skupaj z dvojčičo Rado med 28 dvojicami (bili sta najmlajši) osvojili 11. mesto. JASMINA ŽOHAR Raivlečeni krogi VI. SKL SO se tekme določenega kroga začele vleči ves teden. Tako je bilo minuli teden in nič bolje ni v tem, ki se izteka. V 3. krogu je od naših moštev slavilo le Šentjursko, ki ostaja v samem vrhu lige. NHi sodniki jih niso ustavili ŠentjurčanisovpolnemHru-ševcu pred 500 gledalci pričakali novomeško Krko, kije bistveno močnejša kot lani, in v odličnem vzdušju slavili po razburljivem finišu. 30 sekund pred koncem so vodili z 92:90, Elvis Kadič (18 točk, prosti meti 12:121 in Tadej Koštomaj (19) pa sta uspela ohraniti mirno roko pri prostih metih za tretjo zmago v sezoni. Jtmak srečanja je bil Matq Krušič (17, met 6:7,12 skokov), ki je v napada ujel 7 žog. Omeniti velja še Jimmieja Hunta, ki je igral le 21 minut, saj so ga sodniki vzeli na piko in ga hitro napolnili z osebnimi napakami (kar tremi v napadu), tako da je moral na klop v 32. minuti. Vsee- Tadei Koštomaj je Krki nasul 19 in Slovanu 22 točk. --- Št. 86-3.1 no je dosegel 18 točk (met 5:7), imel 6 asistenc in 3 skoke. Trener Damjan Novakovič je zaradi »umazane agresivnosti gostov« in krivično dosojenih osebnih napak Huntu povedal nekaj krepkih sodnikom. V torek so Šentjurčani gostovali v Domžalah in izgubili s Heliosom (102:73), medtem ko so ob polčasu še vodili za točko (44:43). Še tretji poraz TüdiElektrajeizgubilasHe-liosom (77:88), in sicei brez centra Marijana Pojatine, ki je bil kaznovan zaradi izključitve v Novem mestu. Kljub tretjemu porazu trener Bojan Lazič ni bil nezadovoljen. Šo-štanjčani so v Z^orju gostovali že včeraj zvečer. Laščani so pri Slovanu po dobri igri izgubili z 78:69. Pri Zlatorogu je bil razpoložen Šalih Nuhanovič (18,70-odstot-ni met), največ točk je dosegel Jack Ingram (24), zelo soliden je bil novinec Terry Williams, medtem ko je manjkal večji učinek Gregorja MaU-ja, ki je v 30 minutah ostal brez točke.in Žana Vrečka (5,met 1:4). Trener Zoran Martič je bil zadovoljen z igro v obrambi, odmor v prvenstvu pa je izkoristil za priprave ameriškega branilca Williamsa. Zla-torog bo pričakal Postojnsko jamo, ki sodeč po uvodu sodi med najslabše ekipe lige. JANEZ TERBOVC Foto: KZS/DRAGO PERKO ; lAKEND POD KOŠI Sobota, 4. 11. 1. SKL, 4. krog. Laško: Zla-torog - Postojnska jama (20.30). 1. B SKL, 4. krog. Polzela: Hopsi - Rogla, Slovenske Konjice: Banex Safcol - Cerknica (obe 19), Grosuplje -Celjski KK (20). 2. SKL - vzhod, 4. krog, Nazarje - Rogaška, Podčetrtek: Terme Olimia - Slovan mladi, Prebold - Medvode (vse 19). 1. SKL (ženske), 4. krog, Konjice Sp. Ribič - Ilirija (16.30), Maribor: AJM - Kozmetika Afrodita (17). KOŠARICA ženske 5. krog: Merkur Celje -Herceg'Novi 90:76 (21:20, 49:25, 67:48); Čonkova 26, Magajnič 19, Erkič 16, Vu-lič 11, N. Kvas 7. Jereb 2; Dabovič 31, Todorovič 19. Vrstni red: Šibenikl2, Gos-pič, Merkur, Budučnost, Herceg Novi 8, CSKA, Vojvodina 7, Ragusa, Žeijezni-čar 6, Crvena zvezda, Jedins-tvo 5, Jablanica 1. 1. A SL - moški 3. krog: Alpos Šentjur- Krka 96:93 (28:28, 53:43. 70:66); Koštomaj 19, Kadič. Hunt 18, Krušič 17, Ribežl. Novak 7, Sebič 6. Palcmk 4 Jokič 35, Sebič 17, 4. krog: Helios-Alpos Šentjur 102:73 (20:16, 43:44, 71:59); Kre-jič 26, Troha 23; Koštomaj 22, Kadič 17, Hunt 11, Ribežl 8, Palčnik 6, Novak 4, Krušič 3, Sebič 2. Vrstni red: Helios 8, Alpos Šentjur 7, Slovan, 2:agorie 6, Zlatorog, Krka, Loka kava 5, Kraški zidar, Koper - mladi, Triglav 4, Elektra, Postojnska jama 3. 1. B SL - moški 3. krog: Celjski KK - Bežigrad 50:67 (14:22, 32:26, 43:47); Ambrož 14, Grilanc 10, Senica 9, Sotošek 7, Šar-lah 5, Petrovič 4, Temnik 1; Kosec 26, Klepo 18, Cerknica - Hopsi Polzela 77:83 (17:16, 35:48, 55:64); Kobe 21, Mišič 19; Kobale30, Riz-man 15, Godler, Catovič 11, Tajnik, Pungaitnik 6, Podvr-šnik, Rogla - Hrastnik 91:75 (21:23, 44:42, 67:59); J. Bro-lih 19, Sivka, Čovič 17, Petrovič 15, Horvat 9, P. Bro-lih, Tilinger 7; Koritnik 15, Gjud, Godicelj 14.Kolpa-Ko-njice 67:90 (19:26, 37:45, 53:69); Grbič 16, Rozman 11; Ribič 26, Keblič 24, Rav-nihar 20, Gačnik 8, Noak 6, Goleš 4, Dobrin2. Vrstni red: Nova Gorica, Janče 6, Hopsi, Konjice, Bežigrad, Litija, Hrastnik 5, Rogla, Cerknica, Rudar 4, Celjski KK, Grosuplje, Kolpa 3. Radenska 2. 2. SL - vziiod - moški 3. krog: Ilirija - Terme Olimia 75:78, «uSe - Prebold' 107:46, Medvode ■ Nazarje 86:79, Rogaška - Jezica 80:69. Vrstni red: Terme OU-mia 6, Ilirija, Rogaška, Medvode, Ježica 5, Ruše, Slovan - mladi, Nazarje, Lastovka 4, Prebold 3. 1. SL - ženske 4. krog: Črnomelj - Konjice 72:96 (11:18, 31:50, 52:71); AŠčič 25, Smolič, Fink 14; Klasan 27, Šrot 17. Jelovšekl5,K. Klančnik 8, Javornik, Soderžnik 7, Me-glič, Lubej 5, N. Klančnik, I. Klančnik 2, Fendre 1, Kozmetika Afrodita - Ježica 40:60 (10:14, 20:32, 31:50); Periič 14. Bastašič 6, Bukvič 5. Zdolšek. Grm, Baloh, Knez 3; Zajec 12, Pavli 11, Špacapan 10. Trebeč. Sverina 8, Verbole 5, Čuk4,Borič2. Vrstni red: Ilirija, Kranjska Gora 6. AJM, Domžale. Ježica, Konjice 5. Kozmetika Afrodita 4, Odeja. Neso Lhke, Črnomelj 3. ROKOMET 1. SL - ženske 7. krog: Celje Celjske mesnine - Olimpija 31:19 (17:11); Stipanova 7, Kika-novič 6. Šon, Potočnik, Majcen, Jankovič 3, Filipovič, Novak 2, Skutnik 1; Gojko-vič 5, Vinčič 4. Vrstni red: Krim 14, Celje Celjske mesnine 12, Kočevje 9. Celeia Žalec. Ptuj 8, Škofja Loka 7, Olimpija, Brežice 6, In-na Dolgun 5, Zagorje 4, Izola 1, Krka 0. ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 4.11. ROKOMET Liga prvakov, 5. krog, skupina F: Celje Pivovarna Laško - Sandefjord (18.15). ^Uk KRATKO 23. Cestniicov memorial Braslovče: Domače strelsko društvo je na strelišču pri Braslovškem jezeru pripravilo že 23. tekmovanj e v streljanju s športno puško velikega kalibra in ekipno osvojilo peto mesto, (TT) Uspešno na domačem ledu Celje: Na preglednem tekmovanju v umetnostnem drsanju je vMestnem parku nastopilo 76 drsalcev iz petih slovenskih klubov. 'lYi zmage so ostale doma, po zaslugi Anastasije Uspenske med mladinkami ter Pine Umek in Matica Hrovata v pionir- ski A-konkui ici. Vijuganje in vroče gume Šempeter: Na poligonu Ločica se je v avto slalomu na zadnji, peri dirki za OP pomerilo 75 voznikov. Izkazali so se tudi domačini, saj so v svojih kategorijah slavili Jasmina Ribič, Sašo Friedrich in Rudi Mesarec (vsi AMD Šempeter). (DŠ) 20 fUflCEV Sui'Ho < leve mer Manili liiljan,B>na Lih, Sinn Liznik, Milia Peiimiliijo^ Mllilž Trbivc, Vlii« Drskiič. Roki Dnkšič in Uitiia Eljivec. Sankakiijevci na zaključni turnir Finalni del ekipne^ DP v judu bo 11. novembra v Slovenski Bistrici. Na njem bo prvič sodeloval Sankaku, ki mu je v dvoranici na Lopati uspel pravi podvig. Varovaiul trenerja Marjana Fabjana so premagali Gorišnieo s,6a, izgubili z Diavo s 4:3, osvojili četrto mesto porednem delu DP in se prvič uvrstili v play-off m drfevnega prvaka. Tam jih v polfitialu čaka favorizirani Impol ki ta se mu lažje zoperstavili s pomočjo Celjana Masaža Cera)a, ki pa je iz Ivo Reye prestopil prav v bistriški klub. Ivo Reya, klub z izjenmo tradicijo, nekoč pojem v jugoslovanskem prostoru, pa je izpadel iz 1.1^! DEAN ŠUSTER Dobile dva derbija v sezoni 2004/05 so rokometašice Celja Celjskih mesnin osvojile senzacionalno drugo mesto v DP, po sedmih krogih v novi sezoni pa zasedajo isti položaj. Za njimi sta dve odlično oddani tekmi v prvoligaških der-bijih. Zmagi sta zelo pomembni, kajti v tej sezoni ne bo dodatnega razigravanja za prvakinje. Na Ptuju je Nina Potočnik dosegla kar 11 golov, Anja Stipanova in Jelena lükanoviC pa po 7. Slednji sta bili najboljši strelki na obračunu v dvorani Golovec proti Olimpiji, trener Tomaž Čater pa se lahko vselej zanese na odlično in zanesljivo vratarko Barbaro Gorski. Foto: ALEKS ŠTERN ^^dezete celjske mesnine Uredništvo objavlja pisnia bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za o(^ovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v luedništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem, od koder je doma. Obisk bistriške vojašnice v Štorah smo člani ZZB, ZWS in ZSČ vse leto zelo aktivni. Vedno načrtujemo tudi skupni izlet, tokrat smo bili gostje vojašnice v Slovenski Bistrici. Zelo lep sprejem in izjemno gostoljubnost pripadnikov SV nam je polepšalo dan. Ogledali smo si oborožitev vojaka in njegovo celotno opremo, transportna sredstva in 155-mi-limetrsko havbico. Navdušenje je bilo popolno. Vse skupaj pa smo začinili z vojaškim pasuljem, ki nam je izredno teknil. UREDNIŠTVO Med našimi člani so bili pripadniki SV v Slovenski Bistrici deležni simpatij, spoštovanja in iskrenih zalival za vse, kar so nam tega lepega jesenskega dne prikazali in se trudili za nas. Obisk vojašnice v Slovenski Bistrici nam bo ostal v lepem in nepozabnem spominu. Pot smo nadaljevali na Pohorje na Osankarico. Ob povratku domov smo se us-taviU na turistični kmetiji Marguč in v prijetnem druženju preživeli preostanek dneva. V Štorah se bodo društva, ki jih vodim, tudi v bodoče močno povezovala in sodelovala s SV, kar nam že sedaj odlično uspeva. V mislih imam med drugim tudi celjski območni oddelek za pridobivanje kadra pri GŠSV in 20. motorizirani bataljon. SREČKO KRIŽANEC. Štore Stane Skok v 79. leta je po hudi bolezni umrl Stane Skok iz Dolenje vasi, dolgolelni uspešni direktor MlK-a iz Prebolda, nadarjen šahist in zadnja leta eden izmed najbolj prizadevnih članov Zveze društev upokojencev v Spodnji Savinjski dolini in Sloveniji. Didi njegova življenjska usoda je bila povezana s preboldskimi tekstilci. Mati Neža in oče Franc sta bila zaposlena v tekstilni tovarni in na svoj najboljši način skrbela za sinova Staneta in Vlada. Stane je mlad odšel v uk v Sevnico, pa gaje moralprekiniti zaradi vojne. Komaj sedemnajst let je bil star, ko je odšel i; partizane in kmalu po tistem je še zadnjič srečal očeta, ki je padel v boju z okupatorjevimi vojaki in domači izdajalci na sveti večer leta 1944. Leta 2952 se je poročil z Vikico, naslednje leto se jima je rodil sin. Stane pa je moral vmes znova na branik domovine. Tokrat v Vipavo zaradi spora z Italijo. Ko so se stvari umirile, se je spet vrnil med preboldske tekstilce in kasneje še v Volno Laško, kjer je bil vodja komerciale. Leta 1971 se je znova vrnil v Prebold. Postal je direktor podjetja Obrtnik, ki je združevalo mnoge dejavnosti - od zidarstva, kovinarstva in mizarstva do opekarništva, nazadnje pa je ostala zgolj konfekcijska dejavnost, ki je dosegala lepe rezultate doma in v tujini. Pod njegovim vodstvom je bil MIK Preholdpojem uspešne konfekcijske dejavnosti. Stane Skok je rad igral odbojko, brez šaha pa bi bilo njegovo življenje bolj prazno. Bil je ustanovni član šahovskega društva Savinjčan Šempeter in dolga leta tudi njegov predsednik. Na gostovanjih v mnogih evropskih državah so savinjski šahisti dosegali lepe rezultate. Stane je dosegel naziv mojstrskega kandidata, z upokojitvijo pa seje udeleževal veteranskih turnirjev doma in drugod po svetu. Nekaj časa je bil predsednik UU Prebold, delegat v republiški skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za svoje delo je prejel številna priznanja in odlikovanja. Med drugim tudi zlato Bloudkovo značko in Bloudkovo priznanje, ki mu gaje leta 1993 podelilo ministrstvo za šport. JANEZ VEDENIK Št. 86 ■ 3. n nk 21 Pacienti varni z nevarnimi Icaznjenci? Kaznjenci s pacienti, paznik pred vrati - Za pobeg nevarnih pripornikov ne bo odgovarjal nihče Pobeg dveh nevarnih pripornikov iz Psihiatrične bolnišnice Polje pred tremi tedni je ljudem dodobra pognal strah v kosü. Kako tudi ne, saj je policija pobeglo dvojico označila kot izjemno nevarno, čeprav za pobeg ne bo odgovarjal nihče. V ozadju se pri tem pojavlja še drugo vprašanje, ki očitno skrbi le vodilne psihiatričnih bolnišnic. Kaznjenci, če jim odredijo zdravljenje oziroma opazovanje v psihiatrični bolnišnici, so tam skupaj z ostalimi pacienti v sobi, paz-nik(i) pa je/so pred vrati! So torej pacienti Kot je že znano, sta 21-let-ni Jaka UlCnik, ki mu v Celju sodijo zaradi umora in poskusa umora, pri čemer naj bi bil povezan še z nekim umorom v Bosni in Hercegovini, in 25-le1ni Robert 2i-rovnik, ki naj bi se pečal z mamili, pobegnila iz zaprtega oddelka Psihiatrične bolnišnice Polje. Pobega sta skozi vrata, ki vodijo na odprti oddelek in ki jih je nekdo malomarno pustil odklenjena. Samo na Celjskem ju je iskalo več kot 60 policistov in specialne ter posebne enote slovenske policije. Toda pojdimo po vrsti. Najprej o odgovornosti za pobeg. Nihče ni icriv! Kaj so ugotovili pri notranji preiskavi okoliščin in kdo bo odgovarjal za pobeg, smo vprašali direktorja Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Tomaža Smoleta. In če smo pravilno razumeli njegov odgovor, ne bo odgovarjal nihče: »Pri notranjem nadzoru smo ugotovili, da ni šlo za nepazljivost paznika ali za subjektivne razloge, paznik namreč ni imel možnosti, da bi varoval hkrati tri osebe, saj je bila poleg dveh pripornikov tam še ena oseba. Fizično je büo to nemogoče.« Še vedno vztraja tudi pri tem, da je šlo za kadrovsko stisko. >>V zavodu v Ljubljani bi trenutno potrebovali najmanj 23 paznikov, da bi lahko zadostili minimalnemu varstvenemu standardu. V bolnici bi na dan pobega lahko to rešili, če bi odredih dodatne Ij udi iz zavoda, vendar jih je büo v tistem trenutku 10 na delovnem mestu, po standardu bi jih moralo biti najmanj 13. Torej, če bi v bolnico poslali še dva, bi bilo pod dopustno mejo, kar se tiče varnosti v zavodu,« navaja Smole. Njegovim besedam gre verjeti, toda kljub temu bi büo dobro podrezati vodüne slovensküi zaporov in uradnike na ministrstvu, saj kadrovska stiska ne opraviči tega, da so bili i idi pobega o veh v nevarnost še dodaja, da je 11 Ijudji njenih ( «Pripornika st priložnost, ko s so vrata odkleni domnevali takoj po pobegu, saj sta osebne stvari pustila v omarici. Tega ne bi storila, če bi pobeg načrtovala.« Izliariščajo In ravno nenačrtovani pobegi in poskusi pobegov naj bi bili pri nas najpogostejši. Očitno so zaporniki in pri-porniki začutili kadrovsko stisko med pazniki in to izkoriščajo. S tem se strinja tudi Smole, ki omenja, da na ta problem opozarjajo že dlje časa. »Tudi nekdanji direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij je na to opozarjal in poskuSal dobiti dovoljenje za zaposlitev več paznikov, sam ta prizadevanja na-daljujem. Minister za pravo-sodjekaže razumevanje za to, tako da upam, da nam bo čim prej to tudi uspelo,« nadaljuje Smole in opozarja, da so pazniki preveč obremenjeni, včasih tudi ogroženi, in da se morajo zaradi dela marsičemu odpovedati. Lani sta bila j. ko so pazi i,dajt h do- CMCelJe CESTE Mosimicnjl OB VEČSTANOVAHJSKEM KOMPLEKSU LIVADA ŠENTJUR SO PROSTE .3gBraie(17,21 in 22)vizni.ri2,Sx5,Bm Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodniii doigoročnih kreditov za naiKDMPDŽ. Gradimo za vas Ne zmorejo vsegii 11 liiiii iosti, občutek. Ob tem naj št dam, da varovanje v b šnicah še posebej, za pr nike odredi sodišče in s^ če odredi tudi, kaj se bo düo s priporniki vnaprej dar gre za pravnomočni sojene ljudi, smo zanje varoval ? pns nik. »Takšni pobegi se bodo dogajali, dokler bodo priporniki hospitalizirani v navadnih psihiatričnih bodicah. Pravosodjejih premešča in da sicer pazrüka, ki sedi pred vrati 24 ur na dan, ampak vemo, da je od povsod mogoče pobegniti ...<< libol- desetletje j rešiti, ado prišlo, je t bodisi na obravnavo bodisi na zdravstveni pregled. Letos so bih v prvih devetih mesecih že trije pobegi, bistveno več so jüi uspeh preprečiti. Letos je bilo v prvem devetmesečju že 19 poskusov pobega, lani vse leto pa 15. »Kljub vsemu si upam tr- bro poskrbljeno a lahko bi še več naredili za to. Velikokrat se zgodi, da so pazniki sami proti 30 zapr- Pripornika nila, stabilavpsihia nišnici zaradi izde denskega mnenja, ki ga potrebujejo na sodnih obravnavah, Prvi se po prijetju nahaja v celjskih, drugi v ljubljanskih zaporih, pravi Smole. So pacienti varni? Problem, s katerim se slovenske psihiatrične bolnišnice soočajo že več let, skoraj ;a poskušajo tudi zdaj do tega še ni udi bivanje kaz-bolnisküi oddelkih. V praksi je to videti tako, da so kaznjenci, če jih zaradi določenih potreb pošljejo v psihiatrično bolnišnico, v sobi skupaj z ostalimi pacienti. Paznik jih sicer varuje, vendar ni v sobi z njimi, ampak pred vrati. Drugače rečeno: kaznjenec, ki je pobegnil in ga zaradi pobega in Icaznivih dejanj policija označi kot izredno nevarno osebo, hkrati pa ga iščejo policisti po vsej državi, leži skupaj z drugimi pacienti. So potemtakem bolniki, bolniško osebje in nenazadnje en paznik v nevarnosti? »To je dokaj narobe, tudi zaradi dinamike, terapevtskega vzdušja. Še bolj nerodno bi bilo, če bi bil paznik ob postelji! Naši bolniki imajo Zadnji primer pobega nevarnih pripornikov je tipičen dokaz, koliko v preiskavah oziroma pri poUcljskem delu pomeni pomoč občanov in medijev. Namreč, ker so mediji na veliko poročali takoj po pobegu, da gre za nevarni osebi in ker so občani ta opozorila slišaU, so jih vzeli zelo resno. Brez klica občanov namreč pobegla še zdaleč ne bi našli in izsledili tako hitro. To priznava tudi vodstvo celjske policije. Zato je tolikokrat objavljena anonimna števila policije 0801200 zelo tistega, ki kliče, je zagotovljena. ega ne bi dobro spreje-ij gre vendarle za zdravje! Na ta problem opo-amo že vrsto let, a se še ni zganil,« pravi uater Daniel Lajlar iz liatrične bolnišnice Voj- Psihiatrična stroka tako ministrstvi za zdravje in za pravosodje že vrsto let opozarja, da bi bilo dobro najti ustanovo za primere psihiatričnega opazovanja kaznjencev, vendar se stvari na tem področju premikajo počasi, kot vedno pa se tudi tu zatika pri denar- Tudi mi smo se po odgovor, če se bo na tem področju kaj spremenilo, obrnili na ministrstvo za pravosodje in zdravje. Na slednjem so nas napotili na pravosodje, ki je odgovorno za izpeljavo projekta in za zagotovitev sredstev: »...ministrstvo za zdravje je odgovorno le za zagotovitev enakih zdravstvenih uslug kot ostalim pacientom ...«Z ministrstva za pravosodje so nam sporočili, da se obetajo že prihodnji teden intenzivni pogovori o rešitvi problema. SŠ, foto: GK KOMENTIRAMO Kdo je tu res nor? Od pobega dveh pripornikov, ki ju je policija o: ■ tedni. Videti jt za medije na eni stra-gostilniške pogovore. ločila daje kot izjemno n bil omenjeni pobeg I ni. na drugi pa le š čeprav je marsikdo spregledal nekaj ključnih stvari. Upra za kazenske sankcije (in s tem tudi ministrstvu za pravosodje) se niti v sanjah ne bi smelo zgoditi kaj podobnega, kot je bil omenjeni pobeg. Se zavedate, daje bila na prostosti oseba, ki je obtožena umora (brata!) in poskusa umora, povezana pa naj bi bila še z enim umorom?! Brez razloga tudi ni bila na psihiatriji, kajne? Kako si lahko vodilni slovenskih zaporov privoščijo javno tarnati (seveda le, da opravičijo svojo napako), da je bila za pobeg vzrok kadrovska stiska? V isti sapi dodajo, da so kaznjenci začeli zavedati kadrovske stiske paznikov in da s njen va, da Ob t( imeli v začeli izkoriščati za pobege. Seveda, kaz-'.ako neumni, zato je upravičena domne- le bo lakšr je dobro dodati, da so šefi slovenskih zaporov mo prav. Paznik v primeru zadnjega pobega ni kriv. To je direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij dejal sam: » ... paznik namreč ni imel možnosti, da bi varoval hkrati tri osebe, saj je poleg dveh pripornikov bila tam še ena oseba. Fizično je bilo to nemogoče ...« Tore; šefi, ki paznike razporejajo, in pazniki sami že vnaprej vedo, da ni osnovnih šans, da bi en paznik umiril tri pripomike, če bi podivjali!? Vodilni v zaporih (in spet javno) priznajo, da mora zaradi kadrovske stiske kaznjence na spremstvu prav tako varovati eden. čeprav bi po predpisih morala biti dva paznika. Toda tudi vodstvo zaporov je le nemočen člen v verigi, ki je spet udarila po neučinkovitosti države na tem področju. In medtem ko so včasih izpostavljena življenja paznikov, sedečim na ministrstvu za pravosodje očitno še ni kapnilo, da bi se tu nekaj vendarle moralo spremeniti. Da so gluhi na eno uho glede opozarjanja psihiatričnih bolnišnic, da kaznjenci ne spadajo med ostale paciente, je znano že desetletje. Zadnji pobeg je le pokazatelj, da se na tem področju ni premaknilo popolnoma nič. Vsakdo lahko kdaj pristane v psihiatrični bolnici in ali ši predstavljate, da bi morali noč preživeti v sobi s človekom, ki ima na vesti umor in poskus umora? Ampak, brez skrbi. Saj je tam paznik. Sedipred vrati in se zaveda, daje nemočen, če kaznjenca spet prime, da bi ubijal... SIMONA ŠOLINIČ HALO, 113 utrpel iiude ašico S hudo telesno poškodbo se je zgodila v sredo nekaj pred eno uro zjutraj na glavni cesti izven naselja Paka pri Velenju. 30- letni voznik osebnega avtomobila je vozil po glavni cesti iz smeri Mislinje proti Velenju. Pri vožnji po rahlem klancu navzdol je v preglednem ostrem levem ovinku izgubil oblast nad vozilom, zapeljal v desno izven vozišča, kjer je vozüo s prednjim delom silovito trčilo v betonski propust. 30-letni pa je pri tem utrpel hude telesne poškodbe. i«e bežite! V ponedeljek okoli 10.50 ure se je v naselju Teharje v križišču za Slance zgodüa prometna nesreča, v kateri je neznana voznica osebnega avtomobila znamke Peugeot ali Renault bele barve odpeljala s kraja, ne da bi nudila podatke drugemu udeležencu. Navedeno voznico policisti naprošajo, da se zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče javi na policijski postaji v Celju. Prav tako naprošajo vse morebitne očividce te nesreče, da vse koristne informacije sporočijo na telefonsko številko 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200. Cigareta, pijača, jelcienice, denar in banre v noči na torek je bilo na Gubčevi ulici v Celju vlomljeno v prostore društva. Iz notranjosti je nepovabljeni gost odnesel nekaj pijače, cigar, cigaret in menjalnega denarja ter s tem društvo oškodoval za preko 100 tisoč tolarjev. V bližini je bilo vlomljeno tudi v gostinski lo-■rilec odnesel menjalni denar, cigarete in büo na Udarniški ulici v Što- Visl žgane pijače, rah vlomljeno v kov polnih plinskih jekli sredo je bilo vlomlj Stopčah, iz katere j kov, v Velenju pa je skladišče trgovine i 40 zabojev barve za iski zabojnik, izginilo pa j( ik in ena prazna. V noči s jrka n pridipravov vlomil v terialom in odnesel Branimir Hernavs iz Rogatca, ki v tamkajšnjem muzeju na prostem prikazuje delo nekdanjih kamnosekov. Kamen ga je osvojil v delavnici, ki so jo Rogatčani priprawli v okviru projekta Phare. V kamnarski hiši rogaškega muzeja je nekoč c\ Kamen ne bo utonil v pozabo Nekoč je bila v rogaški okolici množica kamnosekov - V muzeju so zaključili z letošnjimi rednimi prikazi v muzeju na prostem v Rogatcu so pretekli konec tedna zaključili z letošnjimi rednimi tedenskimi prikazi domačih obrti in kmečkih opravil. Med njimi so od konca marca nastopali kamnosek, pletarke Iz ličja in šibja, kovač, ve-zilje, izdelovalka okrasnih košaric iz kvašenega testa, popravljalec kovinskih lon- Med etnografskimi predstavitvami zadnjega konca ted- na je bila kamnoseška dejavnost, ki jo prikazuje udeležencem Branimir Hemavs iz Rogatca. V rogaškem muzeju večkrat prikaže obdelavo tamkajšnjega ložanskega kamna ter njegovo sodobno oblikovanje. Zaradi omenjenega kamna, ki ga je v starih časih obdelovala množica kamnosekov rogaškega območja, je danes kamnoseštvo najbolj dragocena tehniška dediščina teh krajev. Tudi vsrednjee-vropskem okvirju. V odmaknjenem, hribovitem Logu nad Rogatcem je bilo na primer leta 1910 155 hišnih številk ter z njimi 155 kamnarjev (po podatkih ljudskega štetja). Lo-žanski kamen z visoko vsebnostjo silicija je zelo primeren za brušenje in takšnega kamna ni mogoče najti nikjer na Slovenskem. Gre za kremenov peščenjak, ki se po svojem nahajališču imenuje ložanski peščenjak- V rogaški okolici je kamnoseštvo zacvetelo zaradi potreb bližnjih steklarskih tovarn v Rogaški Slatini ter hrvaškem Humu na Sutli, ki so potrebovale bruse. Po drugi svetovni vojni je bilo celo ustanovljeno državno podjetje Kambrus, ki je zaposlovalo nič manj kot sto delavcev. V začetku petdesetih iet je prišlo do zatona tamkajšnjega kamnoseštva, ki so ga povzročili umetni brusni kamni. Zdaj še etnološka zbirka Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko je na domačiji Ludvika Pikla, po domače pri Knežarju, v Brodeh pri Vranskem odprl muzej oziroma etnološko zbirko kmečkega orodja in opreme. V uvodu je zbrane pozdravila vodja zavoda Suzana Bratuš Felicijan. Vranski župan Franc Sušnik je med drugim poudaril, da občina s tem odprtjem dobiva svoj četrti muzej oziroma zbirko, ki bo popestrila turistični utrip. V muzeju bodo sprejemali stare predmete, ki jih imajo po kmetijah in jih želijo oddati. Del eksponatov je zasebna zbirka Ludvika Pikla, del je last občine. Simbolično sta s prerezom traku etnološki muzej odpria župan Franc Sušnik in Ludvik Piki. Ob tem so pripravili krajši kulturni program. TT !> «fttLWA ^ Danes si posamezni starejši prebivalci odmaknjenega Loga še znajo izdelati naravni brusni kamen, edini, ki nastopa javno, pa je omenjeni Branimir Hernavs. Pred udeleženci muzejskih etnografskih prikazov v Rogatcu tako prikazuje, kako nastane uporabni izdelek, na primer korito ali okrogU brusni kamen. Hernavs je bil namreč med udeleženci učnih delavnic kamnoseštva pred tremi leti, ki so jih v muzeju na prostem pripravili v okviru projekta Phare, s pomočjo oddelka za kamnoseštvo iz ljubljanske srednje šole. Obdelava kamna ga je takrat osvojila, Rogatec pa je z njim dobil edinega pravega naslednika nekdanjih, po vsej srednji Evropi slovečih kamnosekov. Sodobne izdelke Branimirja Hernavsa razstavljajo v obsoteljskih likovnih razstaviščih, med njimi pa so skulpture ter različne okrasne posode, Na zlate čase kamnoseštva v rogaški okolici spominja v muzeju na prostem posebna kamnarska bajta, kjer je postavljena o njih stalna razstava. Hernavs je dandanašnji žal edini, ki je pripravljen vse to prikazati tudi obiskovalcem muzeja, ki je uradno razglašen za kulturni spomenik državnega po- BRANE JERANKO SVET SAVN TERMALIJA C > Največji, PRENOVLJENI, kompleks Največji, PRENOVLJENI, kompleks savn v Sloveniji ponuja 9 različnih savn v različnih barvah (4 finske savne, 3 parne savne, laconium, tepidarium, 2 whlrlpoola, bazen, 2 nudistični terasi} Vabljeni na MARTINOVANJE Za veselje in glasbo bo skrbel ansambel STAItSSKIH 7. Vstopnina z večerjo icije pokličite 03 7545 122 LAŠKO OAZA BAZENOV TERAAALIJA Več kot 2000 m^ vodnih površin, whir-Ipooli, vodni slapovi, masažne šobe, barvitosti polna počivališča in mini kotiček za najmlajše. Vas mika? Terme Olimia 03 / 829 70 00 aH www.terme-olimia.com št. 86 - 3. n raroj^cijE 23 Velika nagradna igra Novega tednika & Radia Celje in Planeta Tuš! ZViZDilE STEZE Od 1.9. do 1.12. 2006! tut ' Obiščite Zvezdne steze Planeta Tuš: 1. supermarltf'i: 2. kino, 3. bowling in biljard, 4. otroški kotiček Oslarija, 5. Restavracijo Tuš, 6. ostale trgovinske lokale! novitednlk Tam poiščite različne kupončke, jih izpolnite in pošiljajte na naslov: rsdiOCSljS Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje! Velike nagrade Zvezdnih stez so že pripravljene! Nestrpno vas pričakujejo! Vsak teden! Berite Novi tednik, poslušajte Radio Celje... in seveda... hitro med Zvezdne steze v Planet Tuš! Ponovno med založene police Zvezdne steze Planeta Tuš še zmeraj vabijo na različne lokacije, kjer boste poleg bogate ponudbe tega in onega našli tudi kupončke skupne nagradne igre medijske hiše NT&RC in podjetja EngrotuS. Dodobra smo se že spoznali z vsemi kotički Pfaneta Tuš, še zmeraj pa raziskujemo in nagrajujemo. Vsak torek v posebni oddaji na Radiu Celje ob 10.20 uri nekoga izžrebamo, nagrajenca nato pospremimo v Planet Tuš po nagrado in vse skupaj zabeležimo še v petkovih številkah Novega tednika. Tokrat se je sreča nasmehnila Celjanki Marti Lipar . »Boljše nagrade si ne bi mogla želeti. Vsakteden pošljem po en komplet kupončkov. ker pa jih prejmete toliko, niti v sanjah ne bi pomislila, da bom ravno jaz izžrebana. Presenečenje je bilo popolno, ko me je minuli torek poklicala soseda, češ, Marta, po radiu sem ravnokar slišala tvoje ime,« je razlagala, medtem ko smo se sprehajali med policami supermarkets Planeta Tuš. Marta si bo tam lahko nabrala izdelkov za kar 30 tisočakov. »Veste, pokojnine niso ravno visoke, tako da vsaka stvar prav pride. Bom pa kakšen bon prihranila Še za mesec ali dva, da bomo nekoliko zapravljali pred božičnimi in novoletnimi praznike,« je še povedala Marta, oko pa se ji je že ustavljalo na različnih izdelkih. Bo pa še krepko razmislila, kaj vse bo nakupila, kajti ponudba Je res pestra. »Videti je, da je to moje srečno leto, nekaj nagrad sem že prejela. Tale pa je daleč najboljša!« iüi\ER RUPün z^VEZDilE SI Marta je pogosta obis Tuš, bo pa še morala dobro razmisliti. l(alradiocelie.com). 23,00 Narejeno v Italiji, 24.00 SNOP (Radio Kranj) SREDA. 8. november 5,00 Začetek jutranjega programa - sredina rdeča nit je jutranja nostal^a, 5.30 Narodnozabavna mdodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaS!o, 7.45 Tečajnica. 8.00 Poročila. 8.2S Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed, 12,00 Novice, 12,15 Soočenje kandidatov za župana Slovenskih Konjic, 13.20 Mali O ■ pošU, 13.30 Mali O - klici, 14,00 Regijske novice, 14.15 Filmsko platno, 15.00 Šport danes, 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Soočenje kandidatov za župana Naza-rij, 17,00 Kronika, 17,45 Jack pot, 18.00 Po ' "" 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack < Dobra Godba, 24,00 SNOP (Radio Ptuj) p čvek - Krema, iukurjem, 23.00 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 5,50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC. 6,20 Asociacija. 6,45 Horoskop, 7.00 2, jutranja kronika RaSlo, 745 Tečajnica, 8,00 Poročila. 825 PoročUo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10,00 Novice, 11,00 Kulturni mozaik, 12,00 Novice. 12.15 Odmev. 14,00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.15 Jack pot, 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Soočenje kandWatov za župana Laškega, 17.00 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Klonirano servira-no. 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice. 19,15 Visoki C s Katjo Bučar, 23,00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) 5,00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 PonDčilo OKC, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8,00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9,15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 9,30 Halo, Terme Olimia, 9,40 Halo, Zdiavililče Dobrna, 10,00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12,00 Novice. 12.15 Od petka do petka, 13,40 Halo, Zdravilišče Uško, 14,00 Regijske novice, 14,10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 17.45 Jack pol, 18.00 Festivalja-da. 19.00 Novice, 19,35 Vroče z Anžejem Dežanom - Dušan Konda, 23.00 YT Ubel, 24.00 SNOP (Radio Robin) En, dva, tri... in icilogrami se topijo Hujšanje ni priljubljena aktivnost, saj le rite njihovo samozaveslnejšo podobo na za- želja izgubiti kilograme ni dovolj. Našim ključni prireditvi akcije Hujšajmo z Novim hujšarjem, ki so pol leta hujšali z Novim tednikom in Radiem Celje danes, v petek, 3. tednikom in Radiem Celje, je uspelo. Z moč- novembra, ob 17. uri v Citycentru Celje. Po- no željo in trdim delom so stopili 324 kilo- sebna gosta prireditve bosta Brigita Šuler in gramov, Ce ne verjamete na besedo, preve- Werner. Noč čarovnic tudi v uredništvu Radia Celje Novinarka Polona Mastnak je v uredništvu Novega tednika in Radia Celje znana tudi po tem, da poskrbi za kakšno zanimivo presenečenje. Tako je bilo tudi tokrat, ko je pred dnevom čarovnic prinesla čarovnice, ki nam bodo, pomagale pričarati čim-boljši program Radia Celje. Naši urednici informativnega programa Janji Tnrihai je podarila črno čarovnico, kot je razvidno tudi iz fotografije. Nič več Poljabke, odslej Zlati delišes Našega Branka Ogrizka, ki smo mu zaradi priimka v našem uredništvu nadeli ime Pol)abke, smo te dni preimenovali. Ker je tako priden, mu je Nma Pader nadela ime po priljubljenem jabolku zlatem deliš esu. SAZATUJO LESTVICO: MWARE0FTHED06-JAMEL1A SNOW-REOHOTCHIUPEPPERS PREDLOGAZA DOMAČO LESTVICO: PRiHWAJESEN-ANJARUPEL (K)aPITA-SKAT Ivm Kratar. Jenkova 44t. ŽalBC VRTILJAK P vfutil rP'S? kurilno veiJ^ . /tJ OFTIM'^'^' \(i)0802332 Naj k boljši kakovost» življenja prispeva tudi izboljšano kurilno olje. Novo aditivirano kurilno olje OMV futurPlus stane prav toliko kot običajno ekstra lahko kurilno olje, vendar zagotavlja več toplote. Inovativne rešitve skupine OMV odslej tudi v vašem domu. Za naročilo pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 2332. Več kot gibanje. OMV ; ZAAITTOMOBILISTE Posel vse skromnejši Prodaja novih avtomobilov v Sloveniji počasi, a vztrajno pada. Septembra je bilo tako pri nas prodanih 4.3S0 novih avtomobilov. Ta številka je za 247 vozil manjša od tiste, ki je bila dosežena septembra lani. V letošnjih devetih mesecih so prodali dobrih 46 tisoč vozil, pri čemer je to za dva tisoč ali 4,5 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Septembra je šel najbolje v promet renault clio (velja tako za novo kot staro izvedenko storia), sledita mu peugeot 207 in fiat grande pumo. Opremite vozilo z originalnimi Chevrolet nadomestnimi deli in se zapeljite z njim v čarobno zimo. ^ir^isfw.radiocelje.com imsiiisfO«!'"' MERILCI PRETOKA ZRAKA WV, AUDI, SKODA-1,91™ KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME tuMHompresorji SEBVOVOLÄNSREČRPALKE Spomladi prenovljeni cayenne Spomladi prihodnje leto bo na trge pripeljal rahlo prenovljeni in osveženi porsche cayenne. Kaj bo novega; Spremenili bodo prednji del, kjer bodo odprtine za dovajanje hladilnega zraka k motorju nekoliko drugačne, luči bodo za kakšen milimeter manjše, prav tako bo malce drugačen zadnji de!. Nekaj novosti bo tudi pri motorjih, vendar še m jasno, kaj bo novega. Alfa romeo 8C competizione spider pelje na trg? Italijanska Alfa Romeo je leta 2003 predstavila študijo z oznako 8C competizione, sedaj pa tovarna nekako po kapljicah predstavlja spidersko, torej roadstersko vananto tega lepega vozila. To je seveda dvosedežnik, pri čemer bo avto poganjal nekoliko prirejeni Maseratijev V8 bencinski motor z gibno prostornino 4,2-litra in več kot 400 KM. Spiderja je v dolžino za vsega 428 centimetrov, višina je.prav tako skromna, saj avto meri vsega 125 centimetrov. Kot kaže sedaj, naj bi prihodnje leto naredih vsega 500 vozil, pri čemer naj bi bilo treba zanj odšteti nekako 125 tisoč evrov. Čeprav je avto nared, pa se očitno pri Alfa Romeo še niso dokončno odločili o serijski izdelavi, čudno. Mini v novi podobi Leta 2001 je na trge pripeljal novi mini, BMW kot lastnik tovarne Mini pa je bil ob rojstvu tega avtomobila menda precej skeptičen. Neupravičeno, kajti doslej so naredili več kot 800 tisoč vozil, kar je v tem razredu in ob cenah, ki jih avto dosega, zelo ugodna številka. Sedaj prihaja na trge prenovljeni oziroma novi mini, ki pa ni doživel izjemnih sprememb. Malo so ga podaljšali (za 6 centimetrov), dobü je nekoliko drugačen sprednji in zadnji del, nekaj sprememb je tudi v notranjosti. Morda bo še največ sprememb pri motorjih, kjer bo izvedenka cooper S dobila novi 1,6-litrski bencinski motor, ki je skupno delo s koncernom PSA. Ta motor, opremlien s turbinskim polnilnikom, bo zmogel 175 KM pri 5.500 vrtljajih v minuti in imel 240 Nm navora (225 km/h m 7,1 sekunde pospeška do 100 km/h). Serijsko naj bi bile vse izvedenke opremljene z ročnim 6-slopenjskim menjalnikom. Ali se bodo spremenile tudi cene, ni znano, prav tako pa tudi ne, kdaj se prenovljeni mini pripelje na slovenski trg. Mariborski 120 v Celju Obiščite nas; -■ ^ob delavnikih med B. m 20. uro. : ob sobotah med 9. in 18. uro.,: : PRVm'l 50 NAROČNIKOV, Kr BO v NOVEM CENTW SKL£NII.O ALI TODAUŠALjO NAROČNIŠKO RAZMERJE, PREJME PO 2 VSTOPNICI ZA OGLED KATERE KOLI i KIN0PRED5TAVE V KOLOSEJU CEUE. iT»i sve p "ff lili HMLi ÖGLÄSi - INFORMACIJE 27 tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. MOTORNA VOZILA liGUII0l,9ldl,2003,inovij«lio,!in bnrve^ prodam. Telefon 03] 299-366. ŠKODO foverl »Urne, lefnik 1994 In zimske gome zoirjo, ugodno prodom. Telefon04l 718.315. 6577 TOVORNO vozilo Mb 50S, vozno z e brege, rile, lernlkUSl, rog. do 2/1007, pro. dom.Telefon031 856.643. 6633 5lf70KI nrorult, lehrlk 1993, reg. do 3/ 2007, prodom ze 60.000 SIT, Telefon 041995-386,peliurl. «35 ŠKODO lelkiol,3,letilk 1996, md»,berdo rdete berve, zelo lepoelrran|eno, terfno »rvlslrono, prodom-Telefon 041 513-800. 8695 R 4, v vozrronr slan|u, prodam. Telefon 5772-732. uaBS IM niiiro 1,0,tanik 1997,zefcne bane, prodam.Telefon04l 794-196. 6SQ4 ilEüMli NW(UDftl£CT«hiio5hoi, zelo iudIo rabljen, [)radani.Telefon5772-362. 66« www.pgp-nepremicnlr»e.c Na podlagi sklepa stečaj neg a senata Okrožnegasodišča v Celju St 31/2004 z dne 19.10. 2006 nad stečajnim dolžnikom Stavbno mizarstvo, proizvodnja pohištva VINKO CRESNAR s.p., Resnik 1, Zreče - v stečaju objavlja stečajni upravitelj 1. javno dražbo, ki bo 15. novembra 2006 ob 14.30 uri v sobi 236/11 Okrožnega sodišča v Celju, Prešernova 22 pod sledečimi pogoji: 1. PREDMET PRODAJE 1.1. NEPREMIČNINE; vi. št. 167 k.o. Skomarje do celote, pare. št. 405/2; Podrobneje je obseg nepremičnega premoženja, kije predmet prodaje, razviden izcenilnih poročil stalnega sodnega cenilca Franca Repinca z dne 5. 12. 2005. 1.2. PREMIČNINE: stroji in oprema ter zaloge po seznamu A {osnovna sredstva) in B (zaloge). Podrobneje je obseg premičnega premoženja, ki je predmet prodaje, razviden iz cenilnega poročila stalnega sodnega cenilca Željka Markana z dne 20. 12. 2005. 2. NAČIN PRODAJE Vse nepremično in premično premoženje se prodaja po načelu "Videno - kupljenO". Premoženje se pn^daJaV PAKETU. 3. IZKLICNA CENA Izklicna cena znaša 37.502.990,00 SIT in Je določena na podlagi cenilnih poročil, za posamezne sklope pa so cene sledeče: - za premoženje iz točke 1.1,- nepremičnine vpisane v: vi. št. 167 k.o. Skomarje do celote, pare. št. 405/2 31.197.600,00 SIT; - za premoženje iz točke 1.2. - premičnine: stroji in oprema (52 postavk) ...........5.978.910,00 SIT; zaloge (7 postavk)............................ 326.480,00 SIT 4. POGOJI IN PRAVILA JAVNE DRAŽBE Pogoji in pravila javne dražbe so v celoti objavljeni na oglasni deski sodišča te na spletni strani www.sting-ps.si. na vpogled pa so tudi pri stečajnem upravitelju. Ogled premoženja in cenilnih poročil je možen vsak delovni dan od 10. do 14. ure in sicer po predhodnem dogovoru s stečaj-. nim upraviteljem Rudolfom Hramcem, tel. št. 03 492 68 40. HIŠO, (elje, center, vsi prikliucki, 160 m', 10 brusilko, prodam. Telefon 031 801- KUPIM OBRAČALNIK, pajek no dve vreteni, kupim. Telefon 041264-295. 6393 PRODAM TRAVNU, hrlbovUv Delo pri Smorl», pro. dom.Ielofon031 217-585. 8628 100 m" zemiilšia, 3 porkirno moito, poglod no pork, prodom. Telefe. 040 606.155. eB84 VLOČUlerI NA relati|iArtlln.Vo|nlkprodanto približna 12.000 m' gradbenegn zemfjlšfo s Štlri- nml' kmolliskega Kmlilsto in približno 42.000 m' gozda. Informorlie patelefonu041 684-582 nil 041 576-922. f636 HIŠO,«ire|šo,aliaavl|»a,v2a]mdo,mož-nosl kredite, prodam.Telefon 041 490. 189. 6686 VlKEND,vHimožanodValnlian9lp', zemrilšto 17tfO~m', lep lefgfed; pro. dam zo 13.500.000 SIT. Telofon 040 508492. eeerj [ml S,a"" tß/«.83-122in031 342 118 UŠKD - Ssdiiž, stanovanjska tiiša, 70 m> v UUBEČNA- SI.8 velikosti cca 80 m', K»P»M, na parceli velikosti 370 m'. 1.1994, z okrasnim »rtom. ■ ODDAM SOBO, Uit, kuliinja, Iv, poseben vhod v stanovanjsko liišo.addani študentu. Telefon 031245-957. 6438 GARSONJERO, opremljeno, v Novi «osi, oddam samski ženski. Odkop opieme. Telefon 041727-243. S627 SOBO, s souporabo kuhinje in kopolnice, oddam od 20, novembra naprej urejeni nekadilki. Telefon 041 668-556. ENOSOBNO opremljeno stonovanje, v Laškem, oddam. Telefon 041 216-125. ENOSOBNO opremljeno stanovanje, 38 m', novogrodnja.vPetrovčoh, oddam. Cena 200 EUR. Telefon 040 216-065. sončni lokaciji, velikost približno 500 m', v Petravčob, prodam. Telefon 040 515-170. 6691 skisokvelikost 50 mUokal se nahaja marbtu TuL Zo vse dodatne informacije smo vam no voljo po telefonu (03) 7591-251, od 8. d« 15. ure (Pulko), lntermod(, d. o. o., Trgovina Loče, fronšl-zaTuš,Slarilrg34,3215Loče, n GOSnNSKI lokal oddam v nojem. Telefon 031 205439. - 6652 V NAJEM oddam poslovni pra^r, 45 m^, za različne dejavnosti, po ugodni ceni. Tele-fon4921-47Ö. 6670 OPREMUENgostiitskilokoIvsredHču mesto oddam. Telefon 04] 872-611. €6S2 jjSMli PRODAM OTOKKilitižlel.»portmo,78m',nova. gradnio,olraktl.na,100madmoi|., prodom. Telefon 041620-227. p NUDIM PRODAM SEDEŽNO ]dem.Telefon5773 582, 6610 SKRINIOUr predem zo 10.080 SII.Telifen 031 217.585. 6626 KUHINJO, spolniio, pr«lsobo, olroško Majice, emoro, blodilnik, froatosko posteljo, pralni stroj Itd. prodom. Telefon 051 424303. so!8 SEDEiNOgornItura, zelo dobro obronjeno, prodom.Telefon03l 640455. mk PRODAM BOKOVA drva prodom. Telefon 041 617. 074. SISBS SO« brestov los, deske, debeline 3 im, in plohe, debeline 5 trn, predam. Ceno po dogo,or..Ielefon|03|573MlS. lESENl belo vrofnn krile llplled,zlelvrbsne<, 5 on, piMän 2 m', proilom.Telefon041980-720. 6619 MEŠANA in brezovo dtvo prodom. Telefon 041216484. 6657 KUPIM SUHE plohein deske,smreko,hrast, bukev, kupim.Telefon04l 691-913. ž676 m KOMPLHNO ozvočenje Yamaha, 2<300W, prodom. Ceno po dogovoru. Telelon 041 SOBO s souporabo kvhinje in kopalnice, v Celju, nujno najamem. Telefon 051 680-042. 6509 V SPODNJI Savinjski dolini iMjomem mon^ opremljeno stanovonje. Telefon 031 618-301. 6624 V CELIH niijamem starejše dvosc^no stano- vanje brez opreme, s kopalnico, zo nedoločen čas. Telefon 031 617-046, 031 478-349. 6689 VSPODHJI Sovinjski dolini najamem opremljeno stanovanje. Telefon 031 618-301. 6578 SOBOahgorsoiijeranajamemvCeljii.Tele-(on 041 731-816. 6663 POŠTENEMU fantu nudimo na Hudinji opremljeno, ogrevnno sobo in kuhinjo. Telefon 051 203^50. 6687 Telefon 041 654-729. Š1291 DVE telički simeiitalki, težid 190 in 150 kg, prodflra.Telefon5739433. L1225 ZLATE prinošolce, cistoknne, stare 9 tednov, prodam.Telefon (03| 5736-619, L1224 nUCO, 150 kg, in prašiča, 200 kg Ilohko tudi polonce), krmljenego z domačo hrono, prodam.Telefon 041 801-169, Laško. L1197 PRAŠIČE, težke od 60do100kg, prodam. Telefon (03) 5821-863,031 5094)61. 6567 PRAŠIČE, 30 do 80 kg, možna dostavo, prodam. Telefon 5792-345 ali 031 544653, Š1268 TEllKO, staro 6 mesecev, prodom, (eno po dogovoru. Telelon 041 794-134, (03) 5795-637. eeoo PRAŠIČA, dve svinjski polovici, hranjenega s kuhano lirono, prodam.Telefon 5414-326. 6632 DVE breji krovi simentalki, (Ive teliau-križo-ni in dva bikca, stara 14 dni, prodom. Telefon 5739-044. L12181219 TEUČKOsimentolko,slaro 10 dni, prodam 10 50.000 SIT. Telefon 031 241-540. nUČKO, storo 6 tednov in brejo krovo, prodam.TelefonS739-3S6. L1221 BIKA, 180 kg, prodom za 135.000 SIT. Telefon 5813-531. 6629 TEUČKO, staro 3 tedne, in prašiče zo koline prodam.TeyDn041 793-834, 66S4 PRAŠIČE, krmljene z domačo hrano, težke od 20 do 25 kg, prodom. Telefon (03) 5888-747 6666 PRAŠIČE, težke 130 kg, domačo tirana, ali polovice, prodam. Telefon 031 221-243. Š1296 MUDE burske koze prodam. Telefon 5488-032,041747-875. 6669 i;OZO, sniosto pasma, staro eno leto, prodom. Telefon 5777-387. 6679 DVE burski kozi, stari 6 mesecev, prodorno. Telefon (03) 5771-546. 6676 rrrr SKA POSOJILA Djnajska 21, UuWJana Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan nonstop REALIZACIJA TAKOItit nEzn: KREPITI Do 7 let, no osebni dohodek oli pokoinino, do 50 % obr. Kredili Q osnovi vozilo ler leosingi za vozila staro do lOlef. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOM! Tel.: 02/252/48/26, fax; 02/252/48/23, mob: 041-750-560, 041-331-991 POTREBUJETE DENAR TILKO simentolko, pašno, ak, bejo 8 mesecev, težko 650 kg, prodam. Telefon 5739-270. L1233 KRAVO,brejo6mesereiDniedvo-lišč, bnalizocije, izdelavo >^arp<, asfaltiranje. Telefon 041 644-931, Jostss, d. n. 0., Javorjeva 4, (elje. S69S till CENE NATRŽNICIV CELJU VRSTA BLAGA CENA VRSTA BLAGA CENA VRSTA BLAGA CENA ZELENJAVA ŠPINAČA 600-700 GOZDNI SADEŽI BUČKE 1DD-300 REPA KISLA 400 GOBE SLIKE 10 dag 1500-2000 BUČNO QUE 590-1500 ZEUE PRESNO 120-200 ŠAMPIMJONI 600 BIJTVA 400-500 KISLO ZEUE 400 GOBE 4000-7000 CVETAČA 490-500 ZELENA 400-700 MED 1000-1470 ČEBULA 200-300 SADJE MLEČNI IZDELKI ČESEN 500-1000 ANANAS 39(W90 SMETANA 70OB00 FIŽOlVZRNJU 350-1000 (svež) BAMANE 300-350 SKUTA 700^00 JAJCEVCl SOCMIOO BRESKVE 200-350 MESO IN JAJCA KOLERABA 300 GROZDJE BELO KORENJE 300 JAJCA 2M2 GROZDJE RDEČE 300400 KROMPIR 150-200 GRENIVKE CENE NA EKOLOŠKI TRŽNICI OHROVT 300 KIS 1 UT 300 HRUŠKE 300450 RRSnCNI OHROVT lODO PIRINA MOKA 700 JABOLKA 150-200 PAPRIKA 250450 KORUZNA MOKA 300 DINJE PARADIŽNIK 250-300 KORUZNI ZDRDB 300 LIMONE 350 PETERŠIU 800-1000 POLNOZRNATA MOKA 300 PESA 250-300 MARELICE SUHE 900-1000 BELI FIŽOL 1000 POR 450600 Mandarine 390 JAJCA 35 REDKVICA šopek 200 OREHI CEU 700 SKUTA 800 REDKEV tRNA 300400 POMARANČE 30Ch350 PESA 300 RADIČ 400^00 ROZINE 500«)0-12«» KORENJE 300 MOTOVILEČ 3000<3500 SLM 200-300 KISLO ZEUE 400 SOLATA GWVNATA 40CWOO FIGE 990 MED 1200 ENDIVJA 400-500 SUHE FIGE 700-110 GROZDM SOK 400 MAJNIŠKA 500 NEKTARINE 400-500 DOMAČI KEKSI 900 št. S6-3.il V tišini so skrivnosti, zato je najlepši zvok zvok tišine, to je pesem duše. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in pradeda IGNACA ANDERLUHA iz Tremerij pri Celju (7. 7.1923 -18.10.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter vaščanom in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku, govorniku ter pevcem in pogrebcem. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči domači ■rojstva v celjski porodnišnici so rodUe: 20.10.: Teja TEPE iz Velenja - dečka, Minire DUG A iz Celja - deklico, Judita PODPEČAN iz Celja - dečka, Petra OCVIRK iz Šempetra - dečka, Irena BANFiC iz Žalca - dekhco, Irena SEDOVNIK iz Žalca - deklico, Valentina ŠKOBERNE iz Jurkloštra - deklico. 21.10.: Aleksandra GAGTČ s Planine pri Sevnici - dečka, Darja TRBEŽNIK iz Polzele - deklico. Irena FAJ-DIGA iz Boštanja - dečka, Simona JAKOB iz Celja - dečka, Vanja VURČER GOSAR 17. Frankolovega - dečka, Katja RECKO MESARIC iz Celja -dečka, Mojca JURKOiz Velenja - deklico, Sonja ClBEJ iz Buč - deklico, Brigita REPIČ iz Mozirja - deklico, Urška SMODE iz Celja - deklico. 22.10.: Katarina DREV iz Griž - dekÜco, Lidija LONČAR iz Šmarja - dečka, Ida MLAKAR iz Štor - dečka, Ro-sana ROZMAN iz Radeč -dečka, Mateja ŠEREG iz Loč - dečka. Maja LESJAK iz Velenja - dečka. 23. 10.: Zala MIKLAV iz Braslovč - dečka, Andreja POTOČNIK iz Rogatca - dečka, Natalija BENKO iz Dola pri Hrastniku - deklico, Polona MRVIČ iz Celja - deklico. 24.10.: BiserkaŠTEKOVlC iz Braslovč - dečka, Lidija GOBEC iz Podčetrtka - deklico, Cordana LEKŠE iz Mozirja - dečka, Vlasta KOREN iz Bistrice ob Sotli - deklici, Katja LESKOVŠEK iz Šoštanja - deklico, Nataša CRE-GORC SUKALAC iz Velenja - deklico, Lucija SLAPNIK iz Mozirja - deklico, Ama-deja LIPIČNIK iz Celja - dekhco, Simona OMERZEL iz Lesičnega - deklico, Mateja MAROVT z Ljubnega - dečka, Bernarda KOVAČIČ iz Dobjapri Planini - dečka, Ivi-ca GRAŠINAR z Vranskega - dečka, Nika STARIČ iz Pe-trovč - dečka, Barbara PŠAKER s Polzele - dečka. 25.10.: Sonja RACMAN z Ljubečne - dečka, Marjetka NOVAK 5 Trojan - deklico. 26.10.: Tatjana ZUPANEK iz Nove Cerkve - dečka, Nika COLNARIČ iz Prebolda -dečka, Simona POZNIČ z Vranskega - dečka. Celje Poročili so se: Aleksander PEŠEC in Lucija BRATINA, oba iz Celja Mca GUBERAC In SaneU MEHIČ, oba iz Celja, Damijan MIHEVC iz Vrha in Mihelca GRADIŠNIK iz Zadobrove. Celje Umrli so: Frančiška ZDOVC iz Tremerij, 86 let, Jurij lUEVEC iz Celja, 56 let, Ivan GERMADNIK iz Brezja, 75 let, Ivan TOPLIŠEK iz Olimja, 80 let, Franc KOLARTIČ iz Brega pri Polzeli, 80 let, Jožefa Zofija FUŽIR z Lepe Njive, 80 let, Stanislava CEROVŠEK iz Tabora, 86 let, Alojz BOMBAČ iz Celja, 89 let, Mirko NIKOLIC iz Pečovja, 63 let, Franc GORIŠEK iz Slane, 78 let, Ana GORUPIČ iz Žalca, 73 let, Marija KLENOVŠEK iz Kompol, 89 let, Ljubomir PAVLOVIČ iz Celja, 76 let, Berta RIBIČ iz Starih Ogeč, 76 let, Janez ŽGANK iz Za-lož, 83 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Miroslav GOLU-BOVACizJelc, 50 let, Konrad PERC iz Lažiš, 74 let. Velenje Umrli so: Marija HORVAT Iz Velenja, 84 let, Marija ARNŠEK iz Studenc. 76 let, Silva VAJDE iz Spodnje Rečice, 55 let, Jožef DEBEUAK iz Velenja, 73 let, Jožefa ŠTUHEC iz Gornjega Grada, 82, Angela REPlC iz Celja, 84 let, Marjeta ALBREHT iz Velenja, 50 let, Ana MRA-MOR iz Velenja, 82 let, Gabrijela KOTNIK iz Florjana, 82 let, Mihael OCEPEK iz Velenja, 80 let. Ob boleči izgubi drage žene. EME JELEN iz Pečovja 9 c pri Štorah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremüi na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Iskrena hvala družbi Starkom Štore, kolektivu Cetis Celje, sindikatu SKEI Štore, vsem društvom na lokaciji Štore in IL OŠ Rogaška Slatina. Hvala tudi g. župniku za opravljeno pogrebno slovesnost, govorniku Darku Bezenšku, pevcem - skupini Kompolčani, trobentačema za odigrano Tišino in pogrebni službi Zagajšek iz Šentjurja, Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Vlado, sinova Valter in Sandi ter hčerka Marüna m jutra si Kov oznanjal seje lep jesenski dan. Nihče še takrat slutil ni, da to bo dan, ko zamrl bo tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj. ZAHVALA Tiho se je poslovila od nas naša draga teta PAVLA ČETINA (26.12.1924-17.10.2006) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalja, darovali sveče, cvetje, za svete maše ter denarne prispevke za obnovo cerkve. Hvala tudi duhovniku za opravljen obred, govornici Ivanki za besede slovesa, pevskemu zboru in pogrebni službi Ropotar za opravljen pogreb. Sestra Vera z družino in mala Nina n ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, brata in strica JOŽETA wm SMREČNIKA [14.6.1951-20.10.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu KZ Celje, dijakom in razredničarki 4. c Gimnazije Celje-Cen-ter, moškemu in mešanemu pevskemu zboru Nova Cerkev ter vsem ostalim za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše, izražena sožalja in pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala tudi gospodu dekanu Alojzu Vicmanu za opravljen obred in Katici Pešak za besede slovesa. Hvala vsem. Žalujoči vsi njegovi iWiw.novit6iiik.i:tii d Minevajo štiri let Naj lepša hvala Vi V SPOMIN JANEZU JOHANU SALOBIRJU izTVobnega Dola (11.5.1925-3.11.2002) iS je za vedno zapustil dragi mož in 1 ZAHVALA K Bogu in večnemu počitku je v 87. letu tiho odšla naša preljuba mama, tašča, sestra, teta, babica in prababica FRANČIŠKA ZDOVC iz Tremerij (1.10.1920-2L 10.2006) V trenutkih notranje bolečine se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna sožalja in tople besede ob maminem slovesu ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju endokrinološkega oddelka bolnišnice Celje za vso pomoč pri lajšanju bolečin. Zahvala tudi dr. Petru Lipovšku. Iskrena zahvala kolektivu Libele Elsi za izkazano po-zoraost- Zahvaliti se želimo gospodom patrom Marjanu, Jaroslavu in Rafaelu iz cerkve sv. Cecilije za lepo opravljen pogrebni obred in sv. mašo. Hvala g. Mastna-ku in g. Polancu za odigrano Tišino, pogrebni službi in pevcem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Božo, Rudi, Danica in Majda z družinami Veliko bilo je cvetja in sveč ob tebi. mnogo, oj, mnogo solza potoienih, a luim se srčna želja ni iipolnila. da tebe bi. dragi, v življenje obudila. Le. pridi, le pridi f mislih nazaj in brani in varuj nas kot do sedaj. ZAHVALA 22, oktobra 2006 je po hudi bolezni, mnogo prezgodaj prenehalo biti plemenito srce ljubega moža, aüja, dedija, sorodnika, prijatelja, soseda in znanca MARTINA KRAJNCA 8 Ceste v Šmartno 15 a, Vojnik (29.10.1948-22.10.2006) Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za izražena pisnain ustna sožalja, darovanega toliko lepega cvetja, ogromno sveč, ki mu bodo svetile na zadnji dom, za pogrebne maše, hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala medicinskemu osebju ORL Splošne bolnišnice Celje, ORL Onkološkega inštituta Ljubljana, osebnemu zdravniku dr. Igoiju Prazniku in sestri Tamari, Iskrena hvala vsem sosedom za nudeno pomoč, hvala upokojencem Šmart-nega v Rožni dolini. Iskrena zahvala vsem bivSim sodelavcem Splošne bolnišnice Celje in zalepe poslovilne besede. Hvala Dušanu Zgajnerju za molitev. Posebej in iskrena hvala g. Antonu Pergerju za zadnjedarovane trenutke svoje bližine, stiska rok ob iztekanju njegovega življenja ter za lepo opravljeno sv, mašo in pokop. Hvala pevskemu zboru iz Oplntnice za lepo odpete pesmi ob slovesu. Hvala trobentaču za odigrano Tišino, posebej hvala pogrebni službi Raj. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. n Katja z družinama Žalujoči; žena Jožica ter hčerki Ii Št. 86-3. n 30 f^VODNIK KINO PRIREDITVE KinemstoQTSfi si pridriu}6jD pfavicti do spreni^n pjograma. Hudičevka v Predi vsakdan: 16.40,19.00 aelf1ek,pelBk, sobota, nedelja: 13.30 M ti in nadiosa Dupr» vsak dan: 1B.00,18.2D, 20.40 četrtek, petek, sabete. ned^ia: 13.00 petek, sahma: 22.50 petek, sobota; 22.20 Kralji hitrosti: Zgodba . vsak dan; 16.10 četrtek, petek, sirota, nedelja; 12.00 ?.30,20.30 potek, sobota, nedelja: 14.00 23.30 I Lovec na lakorda: Uganda o niatai)u SREDA ) Bilka v nebesih 9.00 do 12.00 Dom II tabora Žalec Počitniši«iist ce za otroke vsakdan: 15.50,16.20,18^0,20.10 ponedeljek, torek, četrtek, petek, sobota, nedelja: 19.70.21.30 četrtek, petek, sobota, nedelje; 10,00,12.10, 16.30 Muzej novejše zgodovine Celje Demonstracija obrtnika - zlatar Miroslav BahCič demonstracija obrti 17.00 Galerija Likovnih del mladih Celje_ Likovna dela otrok iz Vrtca Šmarje pri Jelšah odprtje razstave ponedeljek, torek, sreda, čemek sobota, nedelja; 16.40 petek: 55.50 Borat Učeni« o «neifška kattura za kra- odprtje razstave 20.00,PlanetM~^, , , Old school resurrection premiera proega slovenskega dokumentarca o breakdmceu SOBOTA, 4.11. 3.00 dO 12.00 Tržnica v Žalcu 8.00 do 12.00 SrediSče Gotovelj KmeCka tržnica s predava o kolinah Mi flisn» angeli 3 ponedeljek, torek, sreda, četrtek petek, sobota, nedelja: 16.40,20.50 petek, sctiBta; 22.40 Dvojna igra 12.00.15.00, 18.00,21.00.0.00 Borat Učenje d ametiška kultura zs kra- 8.D0 Kulturni domgkofjavas Branislav Nušič: Sumljiva o iO SLG Cdje _ J, Masteroff, F. Ebb, J. Kander: Kabaret izven abonmaja 12.40. 14.30.16.20.18.10, 20.K), 21i0, 23.40 Kralji hitrosti: Zgodba o Rickno Sobbyju U20. 16.50 Žag* III 11.50. 14.00. 16.10.18.30 Jaz, 6 in nadloga Dtipree 20.40,23.00 pfsilsave so »peiet in sobota Univerza za lU. življenjsko obdobje RadoslavZlatan Dorič: Kako smo ljubili tovariSa Tita gledališki abonma ponedeljek in nju z Arhivom RS pripravil Državni arhiv LR Kitajske. OsrednjaknjižnicaCelje - avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: Spomeniško varstveni posegi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, do 11.11. Galerija Mik Celje: likovna dela -slike (fragmenti iz narave in zgodovine umetnosti v olju in mešani tehniki na plamo) akademske slikarkeA4ydeZorto i2NotranjthGoric,do9.U. Račka - galerija eroUke: večmedij-ska razstava Pičke, do 26.11. Galerija Nikca Celje: ottoška dela društva Otroci otrokom, narejenavke-ramiki, glini, emajlu, bmšenem steklu. Celjski mladinski center: razstava fotografij »Fotomodni vikend 2006 -izb ornajboljših fotografij, do 15. II. Pokrajinski muiej Celje: V eno roko vzamem pušMco, v drugo svetlo sab-Ijico, avtorica Tatjana Badovinac, do 30. 11. Kulturni dom Gornji Grad: razstava hroščevMenine planine, do 5. II. Galerija Ottoäkafja vas: likovnadela, slike (olja na platno) Vesne Fiäpic, do 30.11. Pokrajinski muzej Celje bo zaradi dezinsekcije depojev zaprt za oglede do 6.11. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 20.12. Muzej novejše zgodovine Celje -Občasni razstavni prostori: Podobe družabosti, do konca januaija 2007 STA RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifniik in njegovi zakladi. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev - trenumo ni na ogled. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Galerija Vlada GerŠaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tn-pexCdje, gostiščeHochferautlVemerje in restavracija na celjski železniški postaji: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskaija Kogoja ter grafik Ruddfa Španzla na temo Celj ski grofi. Razpisuje natečaj za pravljico. Pravljice morajo biti poslane najkasneje do 31. januarja 2007 na naslov; Društvo Šmocl, Mestna ulica 2, Uško ah na mail: tanja@smod.com, informacije na tel. 051425 953. Petek ob 20.00 Iskanje izgubljenega časa ali To je hard sXta ob 18.00 Projekcija izdelkov video delavnice+ projekcija kratkih filmov z Busho 2005 Ogledali si bomo projekcijo izdelkov, ki bodo nastali v okviru \ideo - izobraževalne delavnice »Nikoli premladi za gledanje TV«, ki bo 3. in 4. 11. Sledi projekcija kratkih filmov z Busho 2005 (Budapest short film festival]. Ob čemkih in sobotah ob 20.00 - Onik večeri, pogovori o sedmi umemosti - četrtkovi francoski filmi - sobotni glasbeni dokumentarci Fanzin Flašzin - nismo še hin: k sodelovanju vabimo vse tekstopisce, striporisce, fotografe in druge. Informiranje in izobraževanje: Evropska prostovoljna služba: postani evropski prostovoljec Neäks: indeks neformalnega izobraževanja Šmoclove urice Vsak dan od 9.00 do 12.00, za najmlajše pripravljamo projekcij o risank, dmženje ob igranju namiznih iger, branje pravljic, kuharsko delavnico Lon-čekkuhaj, izlete v naravo in še mnogo drugih zanimivih stvari. TV-oddaja Izpod korenin Iščemo sodelavce za TV-oddajo Izpod korenin (scenske delavce, statiste, asistentko ali asistenta kamere, zvoka in režije, igralce, scenariste). Pridružite se mladi, ustvarjalni ekipi in se preizkusite v svetu zvezdništva. planinski kotiček Planinsko društvo Celje Matica; vabi v nedeljo, 5. novembra, na 7. tradicionalni pohod po južnih obronkih Šmart-nega v Rožni dolini. Odhod ob 9.00 izpred Kulturnega doma [cerkev sv. Martina) Šmartno v Rožni dolini. www.radiocelje.com Savinov likovni salon Žalec: fotografije Jožeta Su/mdoteitai, do 8.11. Galerija sodobne umetnosti Celje: kiparska razstava Dragice Cadež Les Prostor Glina, do 23.11. Galerija Volk Celje: likovna dela olja na platno gospe Trstenjakove, do Söll. Avla Splošne bolnišnice Celje: razstava Preprečevanje odvisnosti, gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole Celje. do 15. n. Galerija Mozaik Celje: likovna dela XIV. Mozaikove slikarsko - kiparske kolonije 2006. do 2S. II. Špesov dom starejših občanov Voj-nik: hkovna dela olja na platno Rajka Bogataja iz Kranja, do 6.11. Galerija likovnih del mladih: likovna dela Umetniške šole Adhi Cita iz Ban-dunga. Vzhodna Java, Indonezija. Zgodovinski arhiv Celje: Biseri kitajskih arhivov. Razstavo je v sodelova- www.novitednik.com www.radiocelje.com Jesenske podtoiške kreativne delavnice: Petekmed 10.00 in 13.00: delavnice z likovnim motivom jesen, tema asemb-laž in inštalacija V naši info pisarni tahko dobite: - nefiks - indeks nefonnalnih izobraževanj, kartica EURO 26, informacije o evropski prostovoljni službi - vstopnice preko eventima, info o izobraževanjih, seminarjih in ostalih dogodkih - dostop do Interneta, na voljo so mdi igre za prosti čas -fotokopiranjein vezava Večinfo: www.mc-celje.si OS 490 87 40 in 040 756 009 Redno dogaianie v dvorani: tae do - šporma rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00, vodja Grega Kud Superstar - ples: torek ob 16. in 20. urLVodiCvetana. Breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17 uro. Vodi Dejan Gregi Kud Oesanka Maksimovič: ob sobotah med 14. in 16. uro VS Styling - modne delavnice: srede ob 17 uri in sobote ob 10. uri Društvo za planetarno sintezo: četrtki vsakih 14 dni ob 19. uri. Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (špoitni park), petki od 13. do 15. ure. ŠPORT ANJE Vadba pilates joge: Objekt Tojnko v obrtni coni. Torki in petki ob 18.00. Rekreacija: Telovadnica OŠ F. Malgaja. Sobota 14.30, košarka KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel,: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Tülefuii 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 SENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajart življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje te!.: 03/548 6011 ah 051/ 418 446 Podjetje NT&RC,d.o.o. DireklorSrefkoŠrot Podjetje opravlja aasnpisno-založniško, radijsko in agen-ciisko-lržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, JOOO Celje, telefon (03] 4225190. fax; (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvudaje 150 (€0,03), petkovega pa 300 tolarjev (€1,26). läinica: Tea Padpečan Veler. Naročnine: Maida Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolariev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolaflev (€170,26). Številka tran.sakcijskega računa: 06000 Ü026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografi, -čamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode,; katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije; Gregor Katič. Račun, prelom: Igor Sarlah, ■-'- Urednica informativnega programa: Janja Intihar Telefon studia (za oddaje v živo); [03) 49 00 880, [03) 49 00 881. Izlakar. Oblikovanje; Milena Brečko-Pokli E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt Ska Selišnik, Branko Si trženje o^asnega prostora • n tedni kuir Pomočnica direktorja in vodja Agencije; Vesna Le- jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: V«^ Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Täefan: [03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt, pošti: agencija@nt-rc.si Nagradna križanka AMTIČNO RAČUNAK S Nagradni razpis 1. nagrada: monografija Lev Menaše: Marija v slovenski umetnosti 2. nagrada: iriutna vstopnica za kopanje v Termah Oli-mia in knjiga V kraljestvu kondorjev in neviht 3. - 5. nagrada: vstopnica za bazen s savn( Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 9. novembra 2006. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 27. oktobra. Rešitev nagradne križanke iz št. 85 Vodoravno: ISTRAN, OKVARA, SLOGAN, AR, KU, FIDEL, TH, CAR, CES, UROK, PASAJIA, STAGIRA, LENS, KRT. OTOMAN, ARETE, OREL, CALI, NOTRANJSKA, HRON, TP, ORA, ORKA, ALO, LOSOS, AVANS, ŽAGA, SANI, VETER, ANTL, KES,.AZEMA, EVO, ATOL, NIK, MORALES, VERA, ZET, MAMI, NAAB, MODRAS. IDIOLATRIJA. KARLO, TALAR. Geslo: Veliki nasprotniki politike ZDA. Izid žrebanja 1. nagrado - dve vstopnici za bazen s savno na Rogaški Rivieri in knjigo Guya Gilberta Alba in kavbojski škornji, prejme: Štefka Drame, Podgaj 1, 3232 Ponikva. 2. nagrado - triiuno vstopnico za kopanje v Termah Oli-mia in knjigo Ivana Sivca Mojster nebeške lepote, prejme: Franci Kmetič, Kolenov graben 2, 1433 Radeče. Om: Čas boste večiTumiapos-vetäi svojemu srčnemu, izvoljenca, ki bo nad to odločitvijo več kol navdušen. Povedala si bosta veliko stvari, ki so bile do sedaj neizrečene, in si tako oba olajšala svojo dušo. On: Nastopil je idealen čas. da si opomorete od preteklih poslovnih naporov, saj se vam bo ponudila priložnost za prijeten izlet v dvoje in' to z osebo, ki vam že dalj časa buri domišljijo. Ona: Krasno se boste zabavali. saj boste spoznali osebo, ki je kar ne boste mogli izpustiti izpred oči. Izkoristite leden do popolnosti, saj bo za resne zadeve čas tudi kdaj kasneje. On: Prijeten dogodek vam bo popestril »vroče« dneve, ki so pred vami. Potrebno bo karprecq spretnosti in znanja, da vam bo uspeb pripekati stvari na svoje mesto. Nikar se ne zanašajte Ona: Še vedno obstaja možnost za uspeh! Partnerje zašel že počasi zgubljaä potrpljenje, zalo mu posvetite malo več pozornosti. drugače se boste za-pletä v nepomembne prepire, ki prav nikomur nič ne koristijo. On: Tudi vam bo končno posijalo sonce. V prihodnjih dneh se vam obeta ugoden razplet poslovne avanture in tudi finančni učinek ne bo izostal. Tako naprej in ne ozirajte se na nasvete nasprotnega spola. DVOJČKA ^ Ona: Če boste hoteli prisiliti partnerja, da bo živel po vaših pravilih, ga boste kaj kmalu izgubili. Poskusite biii vsaj malo strpnejšiin muponudäe kompromis. Zadnja beseda pa bo On: Vsi okoli vas se bodo ču-diU vaši zagnanosti in delavnosti. kar ni ravrw vaša prirojena navada. Pazite, da-ee ne boste s takim ravnanjem preveč oddaljiü od stare dražbe, ki vas že rahlo pogreša. Ona: Postorili boste še zadnje poslovne obveznosti, nato pa se boste docela posveüli partnerju, ki že kar nestrprw čaka na realizacijo obljub, ki ste mu jih dali. Pa tudi vas že kar razganja od nestrpnosti. On: Zamdi nepričakovane ljubezenske i^ave boste sprva ogorčeni, nato pa vam bo vse skupaj začelo ugajati. Prijatelji bodo sicer začudeni, vendar pa si bodo kar hitro uspeli razjasniti novonastalo situacijo. mm Ona: Preživeli boste prijeten teden v družbi^prijateljev, proti koncu tedna pa boste spoznali neznanca, ki vam bo pošteno vznemiril srce. Prepustili se boste prijetnemu vzdušju in pozabili na vsakdanje skrbi. On: Make si boste odpočili od preteklega žuriranja, saj ste v zadnjih dneh skoraj malo pretiravali. Vseeno pa vam ne bo prav nič dolgčas, saj boste sebi podoživljali dogodke iz preteklih dni. Ona: JYeba bo razčistiti določene zadeve na poslovnem področju, saj imate že počasi dovolj tega zavlačevanja s strani sodelavcev. Zahtevali boste pojasnila in pri tej zahtevi tudi trmasto vztrajali. On: Lahko bi malo bolj popazili na svoje zdravje, saj se vam lahko zaradi bolezni izjalovi prenekateri načrt, ki bi ga sicer z lahkoto uresničili. Poslušajte nasvet starejše osebe -obrestovalo se vam bo. KOZOROG Ona: Dmatni partner se bo izkazal za čudovitega življenjskega sopotnika, zalo se vam obetajo zelo prijetni časi. Poskusite se mu čimbolj oddolžiti, to pa bo še najlažje tako. da skušate uganiti njegove skrite želje. Idejo že imate! Otv Prijateljica vam bo na začetku sicer make nagajala. vendar boste kaj hitro spoznali njene prave namene, ki pa bodo več kot prijetni, še posebej kar se tiče ljubezenskih zadev. Le- pov nbo. 5. - 5. nagrado: knjigo Mire Dobravec Rep mavrice, prejmejo: Ana Gregom, "n-ubarjeva 53 a, 3000 Celje, Marjeta Kuhar, Celjska cesta 48, 3252 Rogatec, Drago Esih, Žiče 70 f. 3215 Loče. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. LEV VODNAR ^ Ona: Če bo za vse skupaj izvedel partner, bo še najbolje, da se mu za nekaj časa skrijete. Bodite rrmlo bolj previdni pri svojih avanturističnih izletih. Kdor se z ognjem igra. se lahko z njim tudi opeče. On: Ujeh se boste na sladke besede, ki pa ne obljubljajo kdo ve kakŠTU) zanesljivost. Premislite še enkrat, predm se podate y nekaj, iz česar ni videti zanesljivega izhoda. Predvsem pa pazäe na svoje načeto zdravje. Ona: Odkrili boste, da vam je nekdo v zadnjem času prirasel k srcu bolj, kot ste pripravljeni priznati. Prepustite se čustvom in videli boste, da se bodo tudi ostale stvari uredile na najboljši možen način. On: Ne verjemite govoricam, ampak se postavite na stran osebe, ki vas v preteklih obdobjih še ni razočarala. V njisprotru;m primeru se vam lahko kaj hitro pripeti, da boste na koncu ostali sami in razočarani. DEVICA jrflRIRI C Ona: Obremenjeni boste čez vsako mero. kar vam bo šlo vse bolj na živce. Deba si bo privoščiti neke vrste oddih in poskrbeti tudi za kaj drugega, kot pa sanw za garanje in pridobivanje materialnih dobrin! Otu Upoštevali boste prijateljev nasvet in tako postavili trdne temelje za uspeh na poslovnem področju. Težave bodo počasi pozabljene in tudi finančne težave se bodo začek počasi postavljati na pravo mesto. Ona: Je že res. da je samota včasih prav prijetna stvar, vendar vam s tem ni treba ravno pretiravati. Pojdite raje malo v družbo! Vesela družba koristi splošnemu počutju, pa Še na probkme boste pozabiä. On: Prepričani ste, da vam mora sreča samapasti v rmroč-je, vi pa jo potem le Še realizirate. Pazite, saj se vam obeta boleče razodetje, ki vas bo v hipu prepričalo v nasprotno. Seveda bo resnica nekje v sredini. rac še 76 dni do žrebanja avtomobila Getz Hyundai med naročniici Novega tedniica Peklar {na sliki), ki je zmagala na 8. FCDT, je predstavUa skladbo Loosing control, ki je prav tako njena prva lastna skladba. Nastopili sta tudi lanskoletni zmagovalki Sara Pihler in Klara Boršič s skladbo Drugarice, s katero so lani navdušile občinstvo na javni finalni oddaji Full Cool Demo Top in bosta zato lastno skladbo snemali prav te dni v glasbenem ateljeju Coda v Celju. Nastopila je tudi Tajana Stres, prav tako uspešna FCDT-jevka. Kot mladi mane-keni so se predstavili plesalci Studia za ples Igen Celje. Foto: ALEKS ŠTERN Pevski in maneicensici talenti Na Modnem Full Cool Demo Topu v Citycentru Celje je nastopilo nekaj uspešnih mladih pevskih talentov iz akcije Radia Celje. Manuela Brečko se je predstavila s skladbo Dan za najino ljubezen, ki je njena prva lastna skladba, ki jo je posnela za nagrado po zmagi na FCDT. Aljaž Ba-stič se je predstavil s skladbo Otroški svet, ki jo je po zmagi prav tako posnel v glasbenem ateljeju Coda v Celju, Patricija Navdiili Tradicionalni Modni navdihi so pred dnevi Celjanom predstavili jesensko-zimsko modo in napolnili dvorano Celjskega doma. Postavne manekenke, druženje znanih in manj znanih, pri^izki v belem... Če nič drugega, je bilo zanimivo izvedeti vsaj to, da se glavna organizatorica Vladimira Skale pripravlja na še en pomemben dogodek, ki pa verjetno ne bo deležen tako številne publike ... Foto: GREGOR KATIČ Veliko dobrih glasov Da imamo na našem območju veUko dobrih pevcev, so na koncertu Ota Pestnerja dokazovali tudi Uroš Perič s spremljevalnimi pevkami Sandro Feketija iz Celja. Nuško Draš-ček iz Radeč in Suzana Labazan. Pivo ali vino? Ni ga čez dobro vino, je Drago Medved razložil Tomažu Domiclju, ki pa še vedno prisega na dobro pivo. Duet Gre za uglašen ali nekoliko razglašen duet Jožeta Zagožna, generalne^ direktorja HSE in nekdanjega prvega moža slovenske policije Marka Pogorevca? Priče se niso mogle povsem odločiti. Foto: NATAŠA MÜLLER 041/651 OS® in 03/490 0222 -T" Preverite, kako so stoplfem kilogrami spremenili zniljenje nasih hujsarjev. PRED ZAČETKOM AKCIJE KUJŠAJMOI NOVIM «DNIKOM IN RADIEM CEUE Danes ob 17. uri V Citycentru Celje. Kalorije bomo kurili sinp» z WenMiinn in Brigito Šuler! OB ZAKUUCKU AKCIIE HUlŠAJMO I NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CEUE