НдГдшапкпБо^е Uprava Klagenfurt, Postfach 115 / Uredništvo v KJagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom KM 1,— (vključno KM o.iio za donaSalce) / Odjavo aaročb* tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno Ш le do 25. tekočega meseca / Oglasi KM 0,06 za milimeter etolpeo Stev. 58. Krainburg, 25. julija 1942. Оошеп je rob me$la Ro$low Utrjeno predmestje predrto - Britanci so od 10. do 22. julija izgnbili 189 letal - 39 sovjetskih oiclopnjakov uničenih severovzhodno od loroneša Oberkommando der Wehnnacht je dne 23. julija objavilo: Nemške in slovaške čete so predrle utrjeno mostišče pred Rostovom in v na» daljnjem napadu dosegle rob mesta. Neka skupina sovražnih sil, ki je bila odrezana od umika na Rostov, je bila razbita. Železniške naprave južno od izliva Dona in sovražnikova transportna premikanja eo bila podnevi in ponoči cilj uničujočih zračnih napadov. Severnozahodno od Voroneša so bili v hudih bojih odbiti močnejši sovražnikovi napadi. Pri tem je neka pehotna divizija uničila 39 oklopnjakov. Na ozemlju v ozadju fronte srednjega odseka se je izjalovil poskus predora razkropljenih sovražnih sil. Med številnimi padlimi se nahaja poveljnik 18, sovjetske konjeniške divizije, general Iwanowo, Na fronti ob Wolchowu in na fronti okoli Leningrada je sovražnik zaman napadal, V finskem morskem zalivu so bojna letala potopila neko sovjetsko stražno ladjo in neko drugo poškodovala. V Egiptu so nemško-italijanske čete v položaju pri El-Alameinu z učinkovito pomočjo zračnega orožja odbile v ogorče- nih bojih na nož večkrat podnevi in ponoči ponovljene napade močnih britanskih sil. Pri tem so pripeljale nad 1000 ujetnikov in uničile 131 britanskih oklopnjakov. Na angleški južni in vzhodni o b a 1 i je zračno orožje tekom včerajšnjega dneva in v minuli noči na več krajih doseglo bombne zadetke na za vojno važnih napravah. V času od 10. do 22. VII. je izgubilo bri- tansko zračno orožje 189 letal, od teh 114 nad Sredozemskim morjem in v severni Afriki. V istem razdobju smo v boju zoper Veliko Britanijo izgubili 40 lastnih letal. Ohromujoč strah pred Rommelom Ankara, 24. julija. Po naredbi angleškega agitacijskega vodstva v Kairu naj se v časopisju pod angleško oblastjo stoječih dežel bližnjega vzhoda po možnosti nič več ne imenuje Generalfeldmarschalla Rommela. Kot utemeljitev za to nekoliko nenavadno uredbo navajajo, da bi sicer Rommel utegnil postati pri narodih Bližnjega vzhoda »mistična postava« neodvratne moči in sile. Cela južna fronta razgibana * Odpor okrog Rostowa zlomljen Vzhodno od Doneča le Don prekoračen na široki fronti - V dveh tednih je bilo uničenih 829 letal Oberkommando der Wehrmacht je dne 22. julija objavilo: Načrtni sovražnikov odpor v prostoru okrog Rostowa je zlomljen.. Nemške in zavezniške čete stoj« pred utrjenim položajem predmoetja, ki je napravljen v polkrogu okrog mesta. Vzhodno od Doneča smo na široki fronti prekoračili spodnji tok Dona. Italijanskim skupinam je uspelo, v Turški noTinargi т IVemčigi Sprejem na čast gostov pri Reidtspressesdielu Dr. Dietrldio v Derllnu Berlin, 24. julija. Danes je prispela na povabilo državne vlade v svrho obiska Nemčije v Berlin delegacija turškega časopisja pod vodstvom znanega turškega politika in poslanca gospoda Meomeddina Sad-daka in generalnega ravnatelja turškega časopisja gosp. Dr. Belima Sarperja. Rreichspresaeschef Dr. Dietrich je priredil v ponedeljek opoldne na čast turških gostov sprejem, pri katerem je turškega časopisnega šefa in časnikarsko delegacijo, na čelu .z ekscelenco Saddakom, prisrčno nagovoril in pozdravil. Vodja turške časnikarske delegacije Eks-celenca S a d d a k se je nagovoru Reichs-presseschefa prisrčno zahvalil. Pri toletnem potovanju v Nemčijj, je rekel med drugim. se turška delegacija vedno zaveda, da obišče državo, ki je v vojni, morebiti v največjem boju zgodovine. Zato smatra za svojo največjo nalogo pri tem obisku, da zadobi vpogled v napore moči velikega naroda. Prijateljstvo veže nemški in turški narod, ki si nista stala sovražno nasproti, tudi sedaj. Epidemija kolere v šanghaju Šanghaj, 24. julija. V Šanghaju je izbruhnila epidemija kolere. Število obolelih je po poročilu z dne 19, julija znašalo 157. Število obolelih narašča vsak dan za 10 do 20. Sanghaj so sedaj proglasili za pas kolere in šanghajski odbor za preprečen je epidemij nujno ponavlja svoj poziv k zaščitnemu cepljenju. ivrops^o sobolevntitvo F. H. VojnB, o kateri se je prvotno smatralo, da se bo samo vršila med Nemčijo in Poljsko, je danes že daleko prekosila svetovno vojno iz leta 1914 do 1918 v svoji razsežnosti. Tudi fronte so se obrnile, takratni sovražniki so današnji prijat Iji, v kolikor še niso ostali vazalne države Anglije in Zedinjenih Držav Severne Amerike. Prijateljstvo se je sedaj sklenilo med Anglijo in Rusijo pod drugimi pogoji in njen cilj uničiti Nemčijo je bolj kot kdaj oddaljen. Na nemški strani se v tem boju le-tega udeležujejo narodi, ki so nekoč še verjeli londonskim frazam, ki niso bile nič drugega kot pri-lizovanje in premeteno hinavstvo. Odkar se Nemčija bojuje z boljševizmom, se na njeni strani vojskujejo Italijani in Finci, Romuni in Španci, prostovoljci iz Hrvatske, Norveške ter Danske, iz Ogrske in Slovaške, da celo Francozi so se priključili in stoje v zvestem tovarištvu poleg Nizozemcev in Belgijcev na fronti, koji slednji so najprej občutili ostrino nemškega meča, ko so neodgovorne vlade ščuvale svoje narode v vojno v prid Anglije. Fiihrer je večkrat v svojih govorih povdaril njih hrabrost in že precej pripadnikov tujih narodov je bilo odlikovanih z Eisernes Kreuz. Na bojnih poljanah vzhoda se tvori evropska solidarnost, ki so si jo ljudje vedno ie želeli, in ki si ј£ postavila za cilj enotnost Evrope, so pa obenem s tem nujno prišli v na- ■ sprotje z Veliko Britanijo. Besede o ravnovesju moči, ki je bila vedno na jeziku angleške diplomacije, ni bilo nikdar tako razumeti, da se ne bi pomiril evropski kontinent, temveč si je hotel ustvariti London tako ravnovesje, ki bi omogočilo neovirano zavzetje drugih delov sveta, ne da bi jo pri tem ovirale evropske velesile. To pa ni pomenilo nič drugega, kot da se narode kontinenta izigra enega zoper drugega in da se podpira vedno oni narod, ki njenim željam najbolj ustreže. Pri tem Anglija ni nikdar pozabila nato, da bi kdo postal prevelik in da ne bi bila kasneje kedaj oelo od te v svoji moči nadkriljena. Bilo je jasno, da je morala Anglija ob novem stoletju postati sovražnik Nemčije, ker je Nemčija po nem-ško-francoski vojni (1870—1871) gospodarsko tako porastla, da je bila nevarnost, kot je London mislil, da postane konkurent Anglije. Danes je Anglija sovražnica vseh evropskih narodov. Po vojni ne bo imela ničesar govoriti v na novo urejenem kontinentu. Da pa prihaja Evropa do končne pomiritve in da bo omogočen vsem narodom gospodarski in kulturni povdig, zato skrbi Fiihrer in vsi oni, ki se bojujejo z njim vred za isti visoki cilj konsolidacije Evrope. okviru pregotiskih bojev v loku Doneča dne 19. julija dobiti v roke' važni premogovni revir K r a s n i j 1 u č. Pri tem so pripeljali številne ujetnike in dobili znaten plen. V velikem donskem loku se slabejši sovražnik le malo upira. Severno in severo-zapadno od Voroneša smo se v težkih bojih ubr^ili sovražnikovih napadov in pri tem sestrelili 25 oklopnjakov. V ozadju fronte na srednjem odseku je zaključeno uničenje nadaljnjih sovražnih skupin. Južno od Ilmenskega jezera in pred mostiščem na Wolchowu se je ob visokih krvavih izgubah nasprotnika zlomilo več sovražnih napadov. Pri tem je uničila posadka moetiSča 31 oklopnjakov, večinoma v boju iz največje bližine. ' Visoko na severu so strmoglave! z uničujočim učinkom napadli sovražne baterije na Fischerjevem polotoku. V času od 8. do 20. julija je sovjetsko zračno orožje izgubilo 829 letal. Od teh je bilo uničenih 640 v zračnih bojih, 62 po protiletalskem topništvu in 9 po skupinah vojske, oetanek je bil razdejan na tleh. V istem razdobju smo na vzhodni fronti izgubili 70 lastnih letal. P.o vojaško neučinkovitih dnevnih motil-nih napadih posameznih britanskih bombnikov na zapadno nemško ozemlje je odvrgel sovražnik v pretekli noči veliko število razstrelnih in zažigalnih bomb, pred vsem na mesto in okolico Duisburga in mesto Moers. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Sest izmed napadajočih bombnikov je bilo zbitih na tla. V teku pomorke bitke v Rokavskem prelivu so naše lahke pomorske bojne sile ,poleg sovražnega voditeljskega čolna v boju na kratko daljavo z obstreljevanjem zažgale nadaljnjih šest britanskih torped« nih brzih čolnov, od katerih so se štirje pogreznili. Neki nemški lovec na podmornice je potopil nek britanski topniški brzi čoln s tem, da se je zagnal v njega. Zastava čolna je bila uplenjena in privedenih je bilo več ujetnikov. Skupina, ki jo je vodil kor-vetni kapitan W u n d e r И c h in ki je bila poslana, da varuje nek konvoj, je po izvršitvi svoje naloge brez izgub priplula v svoje namembno pristanišče. Na nizozemski obali je mornariško topništvo sestrelilo pet britanskih letal, 54. oddelek lovskega zračnega brodovja je od pričetka vojne sestrelil 2500 letal. Čete zamorcev USA v severni Irski Stockholm, 24. julija. Britanska poroče-v^alna agentura Exchange Telegraph javlja iz Londona: Prva popolnoma opremljena skupina severnoameriških zamorskih čet je dospela v severno Irsko, med njimi so tudi zamorski častniki. Te zamorske čete ustrezajo prilično britanskemu pionirskemu zboru. Ob dospetku na severno Irsko je prebivalstvo prisrčno pozdravilo ( !) črne čete. Leto 2. ReiAsminix№r dr. SeyB -Inquarl 3D let %lar Reichsministee dr. SeyB-Inquarfc Reichskommise&r der besetzten nie^ derland. Gebiete je bil 22. julija; 50 let star. To, kar je, gotova samo pod razmerami, ki 80 bile samo enkrat, že napravil za Ve-* liko Nemčijo, spada v zgodovi-. no, kajti njegovi delavnosti in energiji se je v prvi vrsti zahvaliti, da je у bivši Avstriji moral odstopiti režim, ki je bil tuj narodu in da so milijoni nemško mislečih ljudi dosegli svojo željo: povrni-i tev v Reich. Artur SeyiJ-Inquart je bil 22. julija 1892. rojen v Stammernu pri Iglauu. 2e kot učenec je doživel narodni boj med Nemci in Cehi. Po dokončanih pravnih študijah se je udeležil s tirolskimi cesarskimi lovci bojev na ruski, italijanski in romunski fronti, je bil rg.njen in radi hrabrosti pred, sovražnikom štirikrat odlikoyan. Dne 17. junija 1937. leta je dr. SeyB-Inquarta zvezni kancler Schuschnig imenoval za državnega svetnika in za zveznega moža med nacionalno opozicijo in zvezno vlado. Pripravljal je pot, ki je vedla dna 16. II. 1938. do spremembe vlade in je bil v novem kabinetu imenovan za zveznega ministra za notranje zadeve in varnost. Dne 17. februarja je imel v Berlinu s Fiihrerjera razgovor, ki je trajal več ur. Potem ko je dr. Schuschnigg. nenadoma in brez vednosti ostalih zveznih ministrov dne 9. marca v Iimsbrucku oklical ljudsko glasovanje za 13. marec, se je notranji politični položaj bliskovito poostril. Dne 10. marca je nacionalsocialistični državni svetnik dr. Jury sporočil, da naj se pripadniki njegove smeri pri volitvah zdrže glasovanja. Nato je dne 11. marca Schuschnig zahteval odpoklic dr. Jurya, 'česar pa dr, SeyB-Inquart ni dovolil. Nato je dr. Schuschnig še istega večera po radiu sporočil svoj odstop. Kratko nato je dr. Sey8-Inquart po radiu izjavil, da se nahaja še vedno kot notranji minister in minister za varnost v svojem uradu. Pozval je reditek ske in varnostne formacije nacionalnih socialistov, da skrbe za red in mir in je opozoril, da ne pride v poštev kakšen odpor zoper vkorakajoče nemške čete, za katere je Fiihrerja telegrafično zaprosil. Malo pred polnočjo je radio Wien sporočil, da je zvezn ni predsednik Miklaa pod pritiskom notranjepolitičnega položaja poveril dr. Seyl3-In-quarta z vodstvom zveznega kanclerja. Dve uri kasneje je bila sporočena nova, čisto nacionalsocialistična ministrska lista, v kateri je bil dr. SeyG-Inquart poverjen tudi z zveznim ministrstvom za deželno brambo. Dne 12, marca je imel dr, SeyJ3-Inquart ob prihodu Fiihrerja v Linz pozdravni nagovor, v katerem je istočasno svečano izja-t vil, da ne velja člen 88 st. germainskega diktata, ki je omejeval samostojnost Avstrije, Pri manifestaciji na Heldenplatzu v Wienu je 14. marca izjavil med drugim; »Kot zadnji najvišji organ zvezne države Avstrije javljam Fuhrerju in Reichskanz-lerju izvedbo zakonitega sklepa po volji nemškega naroda in njegovega Fiihrerja; Avstrija je dežela nemškega Reicha.« Se istega dne je Fiihrer dr. SeylJ-Inquarta imenoval za Reichsstatthalterja Avstrije s sedežem v Wienu. Ko je bil z novim zakonom o Ostmarki z dne 1, maja 1939 odpravljen urad Reichsstatthalterja, ga je Fiihrer imenoval za Reichsministra z, b, V. Po zmagoslavni poljski vojni in po ustanovitvi generalgouvernementa je Fiihrer z odlokom z dne 12, oktobra 1939, imenoval Stran 2. — Stev. 58. KARAWANKEN BOTE Sobota, 25. julija 1913. dr. SeyS-Inquarta za namestnika General-gouvernerja dr. Franka, Ko je bil po zasedbi Nizozemske v maju 1940 tam zopet vpostavljen javni red, je Fuhrer dr, SeyB-Inquarta imenoval za Reichskomrnlssarja fiir die besetzten niederlandischen Gebiele. Obnovitveno delo, katero je Reichskommis-sar tu v dveh letih že izvedel, je ravnotako neločljivo zvezano z njegovim imenom. Naše podmornice so potopile т štirih dneh 104.000 bri Koncentrični napad na Rostov Nagel sunek proti jugovzhodu - Obkoljene sovražnikove skupine so bile uničene Moskva pusti težko ranjene na cedilu Stockholm, 24. julija. Kako nečloveško ravna boljševiako vodstvo s svojimi četami, dokazuje pp poročilu »Aftonbladeta« iz Helsinkia znova listina, ki so jo dobile finske čete v roke. V nekem sovjetskem dnevnem povelju je zaukazano, da se smejo odslej naprej sanitejci in poljski lazareti zavzeti le še za lahko ranjene, ki jih je moči čim prej zopet poslati v bojni pas. Oskrba težko ranjenih je dopuščena le v izjemnih primerih, ker se je pri njih le redkokdaj nadejati ozdravljenja. Pod smrtno kaz-nijo je prepovedano se vdati. V povelju se glasi med drugim: »Ce te sovražnik preseneti, shrani si zadnjo kroglo zase.« Nadalje se je zvedelo, da so morale boljše viške kaznilnice v Daljnji Kareliji in v Arhan-gelsku izpustiti vse kaznjence, ki so bili obsojeni na manj kot 8 let ječe, in sestaviti iz njih skupine čet. Oberkommando der Wehrmacht je dne 21. julija objavilo: V južnem delu vzhodne fronte napadajo nemške in zavezniške čete Rostov koncentrično od zahoda, severa in vzhoda. Mesto je v plamenih. Mostovi čez Don so porušeni. Bolj proti severu prodira neka nemška armada v naglem pohodu proti jugovzhodu in se je v donskem odseku približala Stalingraduna zahodni strani na 80 km. Sovražiikove zadnje čete in razkropljene skupine sovražnih sil so bile uničene. Zračno orožje je napadalo gosto natmana pota, po katerih se umika sovražnik, in naidaljevalo svoje napade na rečne prehode in železniške naprave v prostoru okrog Rostowa. Severno od Voroneša so bili odbiti sovražni napadi. - V srednjem frontnem odseku je neka pehotna divizija uničila obkoljeno skupino sovražnih sil. V ogorčenih bojih na nož smo v naskoku zavzeli 105 bojnih postojank. Južno od Ilmenskega jezera in na fronti, ki obkoljuje Leningrad, se je izjalovilo več sovražnih napadov, deloma v o?nrč»n% bojih na nož. Moskva priznava padec Worosilowqrafla Garwin: „Najbridkejša ura je prišla" - Angleški glasovi k bitki ob Donu Stockholm, 24, julija. Sovjeti so se od« ločili, da so v noči na ponedeljek priznali padec važnega industrijskega mesta Wo-roSilowgrada. Angleška poročila naravno posnemajo sovjetski način izražanja, po katerem so to važno mesto »izpraznili«, izražajo pa na drugi strani tudi nujne moskovske pozive na Timošenkove čete, po katerih se mora sedanji nevarni sovražnikov sunek proti jugu, ki lahko postane desetkratno nevarnejši, ustaviti pod vsakim pogojem, Niso hoteli še priznati, da so nemška poročila o dosežen ju spodnjega Dona vzhodno od Rostov/a, resnična. Sedanja na-migavanja pa odkrivajo, kako velika je nevarnost in da nemške čete z veliko močjo prodirajo tako na jug kakor tudi na vzhod. Zastopnik »News-Chronicla* v Moskvi javlja nove nemške prodore in bočne napade proti številnim umikajočim se sovjetskim oddelkom, »Times« že priznava zavzetje širnih ozemelj južno od WorošiIowgrada, meni pa, da je nemško prodiranje počasnejše. Rostovska ir donska armada da se nahajata brez dvoma v resnem položaju, vendar pa nei^ jka trditev o dosežen ju južnega Dona na t -oki fronti ne odgovarja resnici. Tu je točka, kjer celo ne pomaga več taktika, da črno opisuje iz razlogov povečane potrebe pomoči. Stara iluzija se seseda, t'"^i v trditvah »Timesovega« opisovanja, da znaša tempo nemške ofenzive samo tretjino lanskega in da se Timošenkove izgube z onimi Budjenyja iz prejšnjega leta niti primerjati ne dajo. Zastopnik »Timesa« veliko upa na kavkaško armado in na oja-Čenja, ki stoje na Wolgi. Reuterjev zastopnik v Moskvi je izjemoma pošten. Po njegovem mnenju ne govori nič za zmanjšanje pritiska, ki ga izvajajo napredujoče nemške armade. Cela južna fronta je ogrožena. Dramatično in usodepolno tekmovanje je v teku. V južnem odseku umikajoče se sovjetske armade su-e-me za tem, da dosežejo zbirališče, ki ga je odredil Timošenko, Od nemške strani pa je vse usmerjeno v to, da operacijo obrez-uspešijo z odrezanjem poti za umikanje. Garvin v »Sunday Expressu« zelo črnogledo obravnava zadnje izjave ministra Lyttletona o angleški največji nevarnosti od leta 1940. sem: Naša najbridkejša ura je prišla. Vse drugo presegajoča kriza v Rusiji zadeva naše lastno življenje in stvar zaveznikov do skrajnosti«. Poziva Anglijo in USA, da spoznata nevarnost, v kateri se nahaja sovjetska Rusija. Boj na spodnjem Donu da je najgroznejši v vsej zgodovini. v Egiptu smo zavrnili sovražnikove sunke. Nočni napadi zračnega orožja so bili namerjeni proti vojaškim ciljem pri Alek-sandriji. Na Malti smo dosegli bombne zadetke na napravah letališča v Lucci. V Rokavskem prelivu so lahke nemške pomorske bojne sile potopile čoln voditelja neke britanske flotilje brzih čolnov in s topniškimi zadetki poškodovale več drugih brzih čolnov. V področju Nemškega zaliva so včeraj britanska letala, ne da bi mogla videti na tla, brezsmiselno odvrgla bombe. Zadela з6 neko šolo na kmetih, pri čemer je bilo ranjenih nekaj otrok. V pretečeni noči so posamezna sovražna letala izvršila motilne polete nad OstpreGen, ne da bi odvrgla bombe. ^ Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, BO nemške podmornice iz močno zavarovanega, z vojnim materialom za Afriko namenjenega konvoja potopile v Atlantiku severno od Azorjev sedem ladij s 38.000 brt, med njimi nek velik par-nik z municijo, ki je zletcl v zrak. Neka podmornica je prodrla v veletok sv. Lovrenca in tam iz zastraženih konvojev potopila tri ladje s 15.000 brt. Nek drug pamik s 4500 brt )e bil torpediran in ga je spravila njegova posadka na pečino. Vrh tega je bilo v amerikanskem prostoru potopljenih šest ladij s 51.000 brt in neka tovorna ladja je bila s torpednim zadetkom težko poškodovana. Vsega skupaj je s tem sovražna oskrbovalna plovba izgubila v zadnjih štirih dneh po nemških podmornicah šestnajst ladij s 104.000 brt. V angleškem in sovjetskoruskem tisku razširjene vesti o položaju pri Voronešu so prosta Izmišljotina. Pehotne divizije, ki se tam bojujejo, niso niti odrezane, niti ne beže preko Dona. One drže slej kot prej mostišče pri Voronešu, ki so ga skušale doseči, in mesto samo, ter so krvavo zavrnile vse sovjetskoruske napade. Nemški tisk bo objavil, kako poteka fronta v predmoetju Voroneša. Lclala na daljavo nad ЛПапНкот Kako deluje letalski - jabolčni mikrofon PK. Raz krmilnega krova sije toplo sonce, tako da človeka obide spanec. Utrudljivo modro je brezkončno nebo nad nami, pod nami pa mirni Atlantik. Sest ur že tako letimo,. Šest ur bomo še leteli, preden dospe naše letalo na veliko daljavo, zopet domov. Sistematično ogledujemo Atlantik. Dosedaj ni še nobenega uspeha — Anglež ima malo ladij. Ze sedma ura teče. 2e skoraj vsi imamo vsak* svojo mrtvo točko«. Vsi v letalu zde-hajo, ko se nenadno oglaai Obit. M.: »Morali bi znati Igrati klavir...!« Ne, — saj ga ne zndmo in če bi ga znali, potem bi gotovo ne igrali tukaj ob poletu nad sovražnika, pa naj bi bil Se tako velik kos. Toda pojemo, pojemo na ves glas in iz srca. Vojak mora biti šele rojen, kateremu bi pesem pregnala vse težave. Tudi nam je tako. Zato pojemo kot star razbit lonec. Ubranosti in in ne moremo nikakor napraviti basa našega l/zhodnoazijska vodovja so očiščena stockWm, 24. julija. Od japonske urad-he strani javljajo, da so vzhodno azijska vodovja sedaj očiščena od zavezniških podmornic, ker je nekako 97 sovražnih podmornic potopljenih ali poškodovanih. Pred izbruhom vojne je bilo po japonskih računih kakšnih 30 večjih severnoameriških podmornic nastanjenih v Manili, Britanci pa so imeli približno tucat podmornic v Hong-kongu in Singapuru in približno 20 nizozemskih podmornic se je nahajalo v Borneu. Neumornemu delovanju japonske mornarice in zračnega orožja pa je uspelo izločiti ne le večino nasprotniških velikih bojnih ladij in nosilcev letal, ampak pregnati tudi podmornice, ki so bile še edini tip vojne ladje, ki so ga mogli nekaj časa še uporabljati. Stiska za tonažo povzroča prošnje službe božle StoOkholm, 24. julija. Dekan Matthews je imel v nedeljo v katedrali sv. Pavla v Londonu prošnjo službo božjo za britansko vojno in trgovsko mornarico, ki se je je udeležila cela vrsta britanskih admiralov in poveljnik severnoameriških mornariških bojnih sil v evropskih vodovjih admiral Stark. V svoji pridigi je Matthews vzdihoval, da odvisi za Anglijo vse od izida bitke na morju, ali bo še mogla obetati kot na-cija. Slične prošnje službe božje so imeli pretečeno nedeljo v vseh angleških cerkvah. Potem ko so na zločinski način iz trte izvili sedanjo vojno, pričakujejo od božje previdnosti še pomoči. Bomunsld ministrski svet je odobril načrt za uporabo donavskega trsta po neki nemško-romunski družbi, ki bo iz njega izdelovala stanlCnlno. Potem ko so Študije In tehnična razmotrlvanja na donavski delti končana, ee-daj napravljajo poskuse v laboratoriju. Za pospeševanje mehanizacije orgskega poljedelstva se lahko po nekem odloku finančnega ministra brez carine uvažajo inozemski poljedelski etrojl in orodja. poveljnika melodičnejšega... sveži pa le ostanemo! Oči se zopet zasvetijo, lahko letimo naprej in prihodnje ure ravno tako brez posla zabijemo — tako enolično kot enakomerno brnenje naših štirih motorjev. Hvala »Ei-Bauu«! Onemu malemu .tehničnemu čudežu skoro v vseh letalskih tipih nemškega letalstva, ki nam omogoča, da se kljub najhujšemu ropotanju motorjev v letalu dobro in brez težav sporazumemo. >Ei-Bau« — ali izpisano: sporazumevanje samega sebe na krovu! ni samo sredstvo za namen, ni samo brezdušna tehnična iznajdba. Kdor to trdi, ni nikdar občutil onega osrečujočega občutka, ki ga ima oni, ki v daljnjih utrujajočih letalskih urah sliši tovarišev glas, če enkrat »izredno« napravi kako zabavno smeSnico ali tako kot Obit. M. v našem letalu iz jasnega neba in brez vsakega uradnega povoda začne peti pesem, ki napravi vse zopet sveže in vesele. Gotovo, za ta namen ni bila ustvarjena »Ei-Bau« vedno v prvi vrsti prenaša kratka in jedrnata povelja in javljanja od enega člana posadke do drugega. Pri napadu je pa celo neprecenljivega pomena za taktično skupno delovanje posadke letala. Naprava za lastno sporazumevanje je v načelu telefon. Brnenje motorja je pa one mogočilo, da bi se govorilo z navadnimi glasilkami. Tako ni pravi povzročitelj zvokov val iz ust, ampak nihanje jabolka pri go vorjenju. Letalska čelada ima na straneh dve slušalni školjki dobro zamašeni, na vratu pa na vrvici dva jabolčna mikrofona in zvezo s stikalom za priključne doze na boj nem sedežu v letalu. Ce govorimo, se proizvaja vsled nihanj jabolka zmenični tok, kateri se v ojačevalcu spremeni in ojača, Slušalne školjke spremene ta tokovna niha-hanja v glasovne valove: Izgovorjeno besedo se sliši! Jakost glasu se lahko regulira, Vsak član posadke je priključen, vodja letala, opazovalec m telegrafist se umevno lahko odklopijo, če to zahteva njih posel, »Ei-Bau« je vsakemu bojnemu letalcu v boju in nevarnosti kot tudi v mimUi urah nepogrešljiv prijatelj in pomočnik! Kriegsberichtei; Hems. A. Kestner. C ASA II Itihrer je Rt>lchskommlssarju fUr die besetzten nleđeriandlschen Geblete, Relch«minl-stru Dr. ArturSeyH-Inquartuza njegovo petdesetletnico poslal- v lastnoročnem pismu svoje prisrčne Castitke. Istočasno mu je poslal svojo sliko s posvetilom. _ Bolch^reesechef Dr. Metrich je določil svojega Stabslelterja Helmuta SUndermanna za svojega namestnika v svojstvu Presee-chefa državne vlade. Mestna uprava v Wienu je kot ena pjvlh v Reichiu dodelila večje število uslužbencev, v glavnem Iz tehnične In gospodarske službe, organizaciji Todt, pri kateri bodo zaposleni v smislu velikopoteznega delovnega načrta za obnovo na Vzhodu razdejanih ozemelj. Romunsko zračno orožje je v ponedeljek v okviru neke slovesne ure ob spomeniku letalcev Bukarešte praznovalo dan svojega pa-trona sv. Ilje. V tej zvezi spominja >Unlver-sul« nato, da so romunski letalci v tej vojni uničili skoro 1000 sovražnih letal. Posebno nalogo je dalo romunsko naafino ministrstvo 6000 učiteljicam: razdelili jih bodo za dva poletna meseca po romunskih vaseh ter bodo tam poučevale teoretično In praktično zdravstvo in podeželsko gospodinjstvo. Eden najuspešnejših angleških lovskih letalcev, letalski Kommodore Flnucan, je bil pri nekem letalskem napadu na francoski Kanalski obali sestreljen po nemški protizračnl obrambi in je bil ubit. Po angleških napoved-bah je bil ta angleški letalec s svojimi 32. zračnimi zmagami na drugem mestu najboljših angleških lovskih letalcev in Imel visoka angleška odlikovanja. Britanska policija v Egiptu kaže vsak dan bolje na nervoznost. Po Italijanskih poročilih iz Istanbula so v pretočenem tednu zaprli v Kairu nad 300 »sumljivih« oseb. V Istanbulu računajo po neki objayl lista »Giornale d'Italla« s tem, da se hoče en del sovjetske črnomorske mornarice zateči v turške teritorialne vode. BoljševiSke bojne ladje se nahajajo sedaj v območju veliko premajhnega kavkaškega pristanišča Poti. Ce bi se sovjetske enote poskušale spraviti na varno v turških teritorialnih vodah, bi bile — po informacijah rimskega časopisja Iz merodajnih turških krogov — internirane v turških pristaniščih v Marmarskem morju. Državni departement v Washingtonn si privošči nova poseganja v pravice trgovine južnoameriških, evropskih in bllžnjevzhodnih tvrdk. Po poročilu švicarske brzojavne agenture je bilo posttvvljenih na črno listo 259 nadaljnjih južnoameriških tvrdk, nadalje 97 trgovskih podjetij, ki.Imajo svoj sedež v Španiji,, na Portugalskem. v Svicl, na Švedskem, v Turčiji, Iraku iu, Iranu.. Samovoljnost In nepazljivost WasMngtona pri sestavi teh list Je že đaVrra znana, še bolj pa razsrja miselnost, s katero postavljajo USA trgovskopolitične ovire, zlasti v južni Ameriki. Mali slovar NSDAP SA = S turmabteilung V enem predhodnih člankov smo opisali organizacijo Sturm-abteilunge (SA). V današnjem članku hočemo opisati zgodovino. SA je nastala Iz potrebe varnosti nacional-socialistlčne stranke (NSDAP)', ali da kratko rečemo: stranke. V teh Sturmabteilun-gen (udami oddelki) so se zbirali najprej kot reditelji frontni vojaki in aktivisti. Iz malih početkov so se razvili ti rediteljski oddelki kmalu v varnostne in propagandne čete stranke. "Dne 3. avgusta 1921. je bila ustanovljena kot telovadni in športni oddelek NSDAP, toda že 5. oktobra 1921. nazvana »udami oddelek«, označba, ki ji jo je Fiihrer Adolf Hitler dal kot častno ime po prvem ognjenem krstu v Hofbr&uu v Miinchenu dne 7. novembra 1921. Takrat se je zoperstavilo 46 nadonalsocialistov 800 marksistom, ki so hoteli zborovanje razbiti, ter so v kratkem času izpraznili dvorano. Ze v kratkem času so se ustanavljale stotnije povsod v Miinchenu in okolicL Na prvem strankinem zborovanju v Miinchenu leta 1923. je daroval Fiihrer takrat 6000 mož močni SA, ki je vprvič nastopila, prve standarte, ki jih je sam zasnoval. Leto za tem je SA naraščala v vedno močnejše oddelke. Vsak strankin dan je to dokazal. V marcu 1923. je prevzel Hermann GBring, naš današnji Reichsmarschall, vodstvo celokupne SA, ki jo je izobrazil za udarno oboroženo zvezo. Po 9. novembru 1923. je pa bila NSDAP in z njo vred SA prepovedana, Nato ni bila SA na zunaj videna, dokler ni bila po novi ustanovitvi stranke z novim ciljem na novo osnovana. Ustanovilo se je vrhovno vodstvo SA. Do današnje organizacije SA pelje dolga pot boja. Duh SA je ostal vedno požrtvovalen, poln žrtev In boja. SA, ki je Fiihrerju brezpogojno poslušna, je torej koe svetle zgodovine in sedanjosti nacionalsocialistične nemške de« lavske stranke. -ing Verlaet and Drnck; NS.-Gaaverlag and Drackarel K&mten GmbH., Kluenfart — Verlamlelter: Dr. Emil Heitjsn. — Hauptechriftlelter: Friedrich H^rstmann. • Zurgseit iat Anseigenlist« Nr.l glUti# O nastajanju velikega Reidia: h e&dne ipaiirje. Zopet eo poekušaii, sopei -y . _ BO dobivali vlakna iz tretove etaničnlne b Usianoritergermanskih držav EnSJtStS TMfln. Prvo obširno poročilo o domovini Nemcev »Germaaiji« je zapisal rimski pisatelj Tacitus v svojem spisu Germania. »Dežela Germanov ima samo ob Rheinu in Donavi svoje naravne meje, in sicer proti Galijcem in Retom, proti Sarmatom in Ski-tom, na vzhodu vsaj nakazujejo meje posamezna gorovja, utrjuje jih pa obojestransko ogibanje, priti drugemu preblizu. Na severu tvori mejo ocean. Germani, ki prebivajo v tej deželi, so tukaj pač od pravekov; težko da bi tukaj kdaj zahtevali vstop tuji narodi. Tuje krvne primesi Germani pač tudi nimajo od kakšnega prijateljskega plemena; nezaslišano bi bilo že od nekdaj, da>. bi se hoteli priseliti tja popotniki peš od koder koli. In od obrežij onih, ki so ljudje, kakršni smo mi, tja gotovo tudi nikoli ni plula kakšna ladja skozi mogočne valove oceana, da bi si iskala domovino; in če bi kdor koli na begu iz Italije ali Afrike hotel kedaj kljubovati strahotam oceana, ki jih ni moči popisati — v Germanijo bi gotovo ne hotel Iti, v ono žalostno deželo, kjer je nebo večinoma mračno, podnebje ostro in pokrajina brez veselja, kakor vse, kar je v njej. iV Germaniji vzdrži pač le oni, komur je domovina in očetnjava.i Potemtakem se pač vsekakor pridružujem mnenju onih, ki smatrajo germanska plemena za docela svojevrstne ljudi, ki so ostali brez pomešanja tuje krvi; zato je tudi njihova telesna prikazen tako izvrstna, čeprav jih je vendar veliko število. Pravi drzuni z žarkomodrimi očmi, rdečeplavimi lasmi in visoko zrasli; vendar je pa le mala njihova sposobnost za naloge, ki zahtevajo potrpežljivost in vztrajnost. Pri vsaki hiši doraščajo otroci brez slehernih sitnosti pri vzgoji in so potem telesno tako močni in imajo tako krasne ude, da jih moramo občudovati. Vsakega je dojila mati. Otrok gospodarja in hlapca je vzgojen na enak način na isti grudi do zrelostne dobe, ki pozove plemiča v njegove kroge, kjer se od njega zahteva več in posebne storitve Žele pozno se mladenič vdaja spolnim rečem — od tod njegova neizčrpna trajna mladostna Bila. Tudi dekletu dajo odloga; njeno mla-ln. Otroška ekupina NSDAP.) V HOfleinu se je ustanovila otroSka skupina NSDAP (KVB). Dne^mo gre Kindergruppen- leiterin z njej zaupanimi malčki na prosto, kjer se jih z Igrami in petjem v%aja v nacional-aociallstičaem smislu. HUflein. (Obisk Krelelelterja.) Ortsgruppe HOfletn, ki Jo je Kreisleiter K u Š temeljito pregledal, se laUco pokaže na zelo pomemben način pri obnovi Oberkralna. v prvi vrsti Je omeniti nemške tečaje, ki so doprinesli več kot dober uspeh tako v poglediu obiskovalcev, kot tudi v obvladanju Jezika. Fraueoechaft je močno zaposlena z vkubava-njem marmelade, ^ele pred kratkim ustanovljena Kindergruippe ima zelo velik obisk. Seeland. (Iz Ortsgruppe NSDAP.) Kreisleiter KuB lahko na svojih službenih potovanjih po krainburSkem Kreieu ugotovi, da je strankino življenje v veeh odsekih napredujoč« požlvljeno. V najsevernejši Ortsg^ruppl okrožja v Seelandu je organizacija stranke, Vključno DAF in NSV dokončana. Povsod jo pri dobrih močeh prebivalstva opaziti posledice vodstva. Seeland je posebno pri zbirkah veliko doprinesel za obnovitveno delo Ftlhrerja. Rreii Stain Llttal. (Sport.) šele letos pomladi ustanovljena telovadna In Športna skupnost v Llttal kaže na najboljSe uspehe. Dosti je Športnega duha in pred kratkim se je posrečilo k prijateljski tekmi došlo nogometno skupnost Jau-chen premagati s 13:3. larnjmo svoje domače živali (Dalje in konec.) Pri napenjanju smo torej navezani samo na pomoč, ki jo moremo govedu dati sami, oziroma bolj izkušen sosed. Skoraj v vsaki vasi je kje v kakem pozabljenem kotu shranjen trok^, to je nož za izpuščanje plinov iz vampa obolelega goveda, nava^dno tudi gobčni odpirač in požiravnikova cev, torej vse orodje, s katerim moremo govedo, ako ga napenja, rešiti. Pa je navadno zmiraj tako, da kadar bi bilo treba, ni najti niti ene, niti druge priprave, navadno celo nihče ne ve, pri kateri hiši jih hranijo. Prvo, kar moramo glede na odvračanje škode vsled napenjanja govedi storiti, je torej: skrbimo, da bo v vsaki vasi vsaj »gobčni odpirač« takoj na razpolago. Hrani naj ga najboljši živinorejec, vsi drugi kmetje pa morajo vedeti, pri kom naj ga iščejo, ako pride sila. Drugo, kar moramo storiti, je: Ne da-jajmo živini niti same, niti v mešanici preveč mlade detelje, niti sveže krme, ki se je na kupu že vžgala, niti ne ovele krme, niti na pol suhega, ali tudi svežega suhe- Službeni apci Orlšgrnppe Kralnbnrg-meslo Potem ko so se končale po Kreislelterju odrejene delovne počitnice, ki so trajale od 1. do zaključno 15. julija 1942., Je Ortsgruppenleiter Kralnburg-mesto Pg. Koch sklical sodelavce Ortegruppe na prvi službeni apel. Pri delih za prihodnjo dobo zavzema prvo mesto ureditev športnega prostora na Stadionu. Orga-nizatorlčne naloge, kot tudi delo v vseh uradih se izvrSuJe v ojačenl meri. Ortsgruppenleiter Je pozval svoje sodelavce in sodelavke k Se Intenzivnejšemu delu. V okviru tega apela se Je poslovil dosedanji Ortsgruppen- Amts-leiter NSV, potem ko Je svoje delo izvršil in Je bil zopet vpeljan v svoj urad kot Ortegrup-penamtaleiter NSV Pg. Luckmann, katerega Je uvedel v delo. Tukajšnji Ortsobmaoa DAF se Je vsled lastne pro&nje tudi poslovil, ter je bil poverjen ta urad Pg. Zenger-lingu. Zengerling Je bil že od leta 1936. pa r" Dipl. Optoker €. Mtonfue I K i ■ « e B i a r I. Baiinneiitraftc is doele] zapoelen kot Ortcobzoaon DAF v Gauu Aachen In vsled tega prlnaSa vee pogoj« za to delo že s seboj. Posebno je opozarjal Orta-gruppenlelter na prihodnjo raestavo NSV »Vom Opfer zur Lelstimg« (od žrtve do uspeha), katero je Krelslelter Kuas v soboto, dne 25. Julija 1942. ob 15. url otvorll v novi šoli. Tu se prikazuje en del dela za narodno ^rb-etvo. Ob koncu tega prvega službenega apela Je pozval Ortsgruppenleiter evoje sodelavce, da ee še nadalje zavedajo svoje visoke dolžnosti kot Amtstr&gerjl NSDAP In da se še nadalje ртроШота zavzamejo za njim določene naloge. Izdala članskih Izkaznic KVB Krainburg-mesto Ortsgruppenleiter Kralnburg-mesto je za nedeljo dne 26. VH. 1942. ob 15. url v strankinem domu odredil svečanost, pri kateri bodo Izročene članske izkaznice KVB. Za to slav-nost so prejeli udeleženci posebna povabila. Tovrstne slavnostl so udeleženci doslej naj-živahnejSe odobravali. ga sena! Nadalje ne dajajmo živini preveč mladega pesnega ali zeljnega liatja, niti krompirjevke! Ne spuščajmo živine teSč na pašo na mlado travo; na deteljiščih, na mokrih, ali pa z roso, morda celo s slano pokritih travnikih pa je vsak trenutek paše za govejo živino lahko pogubonosen! Ce že moramo po rosni travi pasti, dajmo živini najprej v hlevu nekaj suhe krme, da ne žre trave tako hlastno in ker na ta način tudi zmanjšamo nevarnost napenjanja. In če so živali od paše, ali od krmljenja s svežo krmo, posebno deteljno, zelo site, jih ne napa jajmo takoj, marveč čakajmo vsaj tako dolgo, da krmo prežvečijo. Ako pa vkljub vsej previdnosti začne kako govedo napenjati, poskusimo najprej zdravljenje s polivanjem mrzle vode po vampu in hitro hojo v strm klanec. Tudi zalivanje z apneno vodo včasih pomaga. Pri hujših primerih napenjanja moramo omogočiti v vampu se nabirajočim plinom izstop. Najboljše in najhitrejše orodje, a katerim, ako pravilno postopamo, v najkrajšem času odstranimo napenjanje, je gobčni odpirač »Express«, ki naj ne bi manjkal v nobeni vasi! Pri napenjanju se namreč tvorijo iz razkrajajoče se krme v govejem vampu plini v veliki količini. Ker, kot vemo, goveji vamp nima drugega Izhoda, kot nazaj v požiralnik, moramo omogočiti, da plini skozi požiralnik izidejo iz vampa. In naloga gobčnega odpirača je vprav ta, da razgene govedu čeljusti In jih drži odprte, dokler je to potrebno, to je, dokler ne izidejo plini iz vampa, kar se zgodi že v 5 do 15 minutah. Ravnanje z gobčnim odpiračem je prav enostavno, vendar naj bi prepustili delo z njim raje kakšnemu izkušenemu sosedu, ki ima že vaje z njim in zna z odpiračem govedu hitro blizu priti, kajti govedo se aparata namreč brani v gobec in ga je treba zato tudi privezati k rogovom, da ga govedo ne iztisne iz gobca, ko je že vstavljen. Odstranjevanje plinov s požiralnikov© cevjo je bolj zamudno in težavno. Le če gobčnega odpirača ni na razpolago, ali pa če je žival požrla kak predmet, s katerim se davi, ji potisnemo v požiralnik naoljeno požiralnikovo cev, Iz katere je seveda treba prej potegniti šibo, ki v cevi navadno tičL Pri tem postopku mora govedo stati s prednjima nogama mnogo višje, kot z zadnjima! Zabod s trokarjem, to je s posebnim bodalom v vamp skozi levo lakotnico, je poslednje sredstvo za rešitev živali pri napenjanju. Ker se vamp nahaja pri govedu na levi strani tik pod kožo na lakotnici, se spozna napenjanje govedi vprav na tem, da se lakotnica napolni, pri hujših slučajih celo izboči in postane trda. Ce potrkamo nanjo s prstom, zadoni kot boben, zato se po nemško napenjanju pravi tudi »Trommel-sucht«. Ce je bilo vse drugo prizadevanje zastonj, zabodemo govedu, katerega napenja, trokar v levo lakotnico v smeri proti kolenu desne sprednje noge. Nato izvlečemo bodalce, tako da ostane v rani samo cev, skozi katero uhajajo plini žvižgaje. Ce se hoče cevka zamašiti, moramo jo večkrat očistiti s tem, da povrtamo s bodalcem po njej. V skrajni sili, ako ni trokarja pri roki, lahko žival zabodemo skozi levo lakotnico v vamp tudi z dolgim in koničastim kuhinjskim nožem, katerega nato v rani obrnemo, da morejo plini iz vampa. Vedeti je namreč treba, da bo žival, če ji ne pomagamo, v par minutah poginila vsled počenja vampa, d očim ponavadi vbod s trokarjem ali celo z nožem nima hujših posledic, ako je orodje čisto in ako rano nato razkužimo z jodom ali kakim drugim razkužilom. Vsekakor пГогато govedo, ki smo ga pre-bodli s trokarjem, par dni le pomalem krmiti in napajati. Seveda je prav, če pokličemo k taki živali živinozdravnika. Svarimo pa pred »zdravljenjem« živali s terpentinom, kolomazom itd., kajti ako moramo žival, ki ji je vamp vsled napenjanja počil, zaklati, je meso na tak način zdravljenih živali neužitno, medtem, ko sicer lahko vsaj meso prodamo! živinorejci! Varujmo svoje živali kolike In napenjanja in zdravimo jih prav! Za smeh in zabavo Meščan je Sel nekoč na deželo, da si ogleda življenje kmeta. Vstavi se pred kmetijsko zadrugo in dalje časa opazuje. »Gnoj ali umetno gnojilo«, se glasi napis na tabli. Vstopi in vpraša: »Mi dovolite neko vprašanje?« »Prosim lepo,« se glasi vljuden odgovor. »S čim pa hranite krave, da izločujejo tako čisto in okusno umetno gnojilo?« Strandgarnituren Klagenfurt, Bahnhofstr. 7 MosIotI prfko tiseh ovir 13 ROMAN , SPISAL ULRICH SANDER Zdaj kujejo in bljujejo tudi strojnice na desni. Onkraj se smelo pripelje neka baterija in strelja čez zarezo in zrno med Nemce, Konjenica ee v dolgem zaletu razhaja v rojne vrste okrog drobnega griča. Oklopnjaki pridrdrajo iz gozda. Sedaj je v nekaj minutah postala bitka na desni ostrejša In glasnejša kot na levi. Kakor klin se je polk zapognil ob obeh bokih proti severovzhodu in jugovzhodu, redka sreda z dvema stotnijama že globoko v gozdu, dva bataljona na levi so zapleteni v hudem boju, dve stotnijl na desni sta izpostavljeni hudemu napadu. Potem vod F&hnricha Sonntaga od pionirjev, ki morajo opravljati službo pešcev. Ni nobene razlike, ali ima kdo bele ali črne našitke: streljati morajo eni kakor drugi. Obupno morajo streljati, kajti vedno novi strelci vro iz gozda. Nekaj oklopnjakov je dogorelo. Toda novi prihajajo. Mnogo Poljakov obleži. Toda vedno novi prihajajo. Bitka postaja vedno bolj vroča. Na levi ne gre prav naprej in na desni bodo kmalu morali iti nazaj, če jih pravočasno ne razbremene. Vrste se redčijo. Polkovnik da na tovornih vozovih pripeljati vse, kar se le da zbrati v bližini. Letalci prihajajo tudi na desni in pokajo tVmee, zginejo, prihajajo zopet in zo,>et kro-Kjq tik pad gozdom, ki Je обЈШдо Naposled pridrdrajo oklopnjaki tudi na desni in ai krčijo pot. To pomaga in zadržuje sovražnika. Ako je sovražnik oviran, se ga je treba lotiti. Nobena teh dveh stotnij se ne da osramotiti, obe. vstajata in hrabro napadata. Vod Fahnricha Sonntaga tudi poskoči in gre zraven. Ena, dve, tri, in že gredo kakor so ee tega učili in se dovolj pogosto vadilL Kar je naučeno, je naučeno. Pionir se razume na svoje rokodelstvo, zna skoraj vse, kar znajo drugi, ki pa ne znajo njegovega dela. Kdor ima veliko opravka s sekiro, ojesom, jermenom in plugom in lopato, temu je puška prav lahka v roki. Skoraj kakor kakšno lično orodje. S svojimi nekaj funti In malo kroglo. Treba je le basati, točno pomeriti, sprožiti in potem mora zadeti. Pa tudi zadene. Napadajo vedno znova in dobro napredujejo. Oklopnjaki lomijo led. Letalci vsekajo v gozd, da ne pride preveč novega iz njega. Ostalo opravijo pehota in pionirji, stari in dobri prijatelji že izza dobe očetov, od Somme in Flanderna, od Verduna sem in iz Argonnov. Tudi iz Visle, Bzure in Rav-ke, od Lodza in Brzinia. od Przemisla in Zlonima. Obe kompaniji, že redki, a nezlomljeni, naskakujeta s svojimi pionirji dalje. Prideta tudi naprej. ' Ze BO tik gozda. Tu nalete pionirji na nekaj strojnic, W stoje, dobro skrite, za grmovjem nekega rova. Tod« Ffthpricb Stoatag, ||д Z. Ц, Sosuk taga iz Ceste na brod, je ravnokar poskočil, skoči še tri, tudi štiri korake, toda pri petem se prekopicne. Z ravno tolikimi streli kot je bil napravil korakov. Pet strelov eden tik drugega v mladih prsih. Mrtev. Doma pa v tej uri ravno sedajo za mizo in ne slutijo ničesar. Vesele se še zaradi zadnjih dobrih vesti in uspehov na fronti, ki jih je ravnokar objavil radio. Povsod napredujejo. Za smrt ni nobene druge tolažbe, kot čas, veliko časa, ki mora preteči preko tega. Dobro je, da ljudje to vedo. Razen časa lahko le še ljubezen premosti vse ovire. So to vedno težki mostovi, ki jih mora graditi veliko časa in veliko IjubeznL Pa vendar so to le mostovi preko zeva-jočih praznin. Narod, ki prebiva sredi Evrope in se lahko drži in uveljavlja le v neprestanem boju, mora imeti s seboj svoje orodje za most. Ničesar mu ne podarijo. Vse si mora pribojevati. In nič se ne da pribojevati brez zgub. Narodu niso le padli sinovi v vojni, ampak poginili so tudi v stiski in na ulicah so jih ubili in zabodli. Nežni otroci so zgodaj umrli in nerojeni niti niso zagledali luči sveta, v tem nenavadnem, čudnem in izredno težkem svetu. Zato je ta narod postal trd in potrpežljiv, zato dela in se bori, ker zanj ni drugega ko delo in boj, ako se hoče držati. Zato je pa tudi ostal korenjaški in se nI dal ne agreniti ne omehkužltl ali zdelati, najmanj pa ugnatL Ffthnricha Soontftga м i mnogimi goviml pionirji pokopali na istem mestu, kjer so bili padli. Padli v enem izmed onih bojev, ki jih mora narod tako pogosto prevzeti nase. Padel, Se preden ga je mogla dohiteti vest o njegovem ravnokar izdanem povišanju. Sel kolesar je bil že spotoma. Ko je dospela brzojavka domov v Cesto na brod, nobena izmed obeh hiš ni vedela, kdo je bil zadet, ali Leutnant Hans Sonn-tag, ki mu vendar ni bilo ime Heinz, ali Fahnrich Heinz Sonntag, ki vendar ni bil Leutnant. Tako so se oboji zgrozili in s sključenim hrbtom vzeli nase hrupni zamah smrti. Sele druga brzojavka je pojasnila, da gre za ravnokar povišanega Leutnanta Helnza Sonntaga. Ne pomaga nič. NIČ drugega kot čas. In časa je treba tem več, čim več je bilo ljubezni. Toda čas je potem vendar močnejši. Olajša mu ponos zmage. ^ 3. To, kar je zgorelo ali razpadlo, je treba zidati vedno znova in tokrat boljše. Komur je bol napravil globok jarek, ta mora narediti most iz časa in ljubezni v daljno in veselejšo bodočnost. Smrt Fahnricha' јб potresla celo, tako mimo Cesto na brod. Štiri možje. Sest mož Ir. še več Iz Ceste na brod, Iz tesališča, iz "pisarn in kašč je stalo T božjih rokah. KDalje pdhodnjl&a Stran в. — Štev. 88. KARAWANKBN BOTE BoWta, 18. Wfa 19A Najvišje cene ка tuzomeko zelenjavo In sadje, Z veljavnostjo od 27. Julija 1942. se s tem določijo sledeče najvišje cene za pridelovalce ta trg, ti.oče ee tuzemsikega sadja In zelenjave. Cene veljajo do prihodnjega razglasa. K cenam ee ne smejo pribiti kakršnikoli stroški. Za vse zelenjadne vrste, ki niso navedene, veljajo krajevne cene istega lanskega razdobja kot najvišje cene. Področje cen I obsega področje Landrata Krataburg ta Stein. Področje cen П obsega področje Landrata Radmannsdorf. „ „ ,, . Ceoe T Reiaiepf«nnifih najTlSja najvišja cena tržna pridelkov cena področje cem I П Zelenjava vrtno korenje brez Ustov za kg...... korenje v Šopkih (1 Šopek = 10 kosov, premer kosa najmanj 20 mm), za šopek , , . BplnaCa, za kg . , . . iplnača (novozelandska), za kg...... IpeterSllj, zelen 1 šopek = 2 dkg ..... zedenjava za Juho, 1 Šopek = 10 dkg . . . drobnjak, Šopek = 2 dkg Čebula brez pora, za kg SalQtke brez pora, za kg česen, mladi, brez pora, za kg ...... por, luk, za kg. . , . hren, za kg . ... . kumare, poljske, za kg kumare za vlaganje, do 9 cm, za kg ... . koper, za Šopek = 2 dkg redkvica, za šopek =; 15 kosov ali 10 kosov večje vrsto..... glavnata salata A, za kg glavnata salata B, za kg ©ndlvlja, za kg . , . glavnata salata, bra- zllianka, ledenika A, za kg , . . braz.,ledenka B, za kg . koleraba, čez 7 cm premera, za kos . . . . koleraba 4 do 7 cm premera, za kos . . , redkev, za kg . . . . karfljola A, za kg . . П 20 22 24 26 U 12 14 15 22 2i 28 30 34 SS 42 44 — — 4 4 6 6 — — 4 4 — — 26 28 — — 40 44 40 44 52 56 SO 32 38 40 65 65 80 80 18 20 24 26 46 GO 58 62 — — 5 6 4 5 5 6 19 21 25 27 15 17 21 23 30 32 40 42 22 24 28 30 18 20 24 26 B в 7 8 4 5 6 7 14 16 18 20 46 50 58 62 П karfljota B, ва kg , . karfljola za Juho, ea kg fižol, zeleni, za k|g . . fižol, rumeni, za kg . . užitne buče, za kg . . ohrovt, za kg . . .. . grah v stročju, za kg , sladki grah, za kg. . . grah oluščeni, za kg . pesa brez listov, za kg zelje (kapus), za kg . zelje, rdeče, za kg , , paprika, za kos . . . paradižniki, za kg , > Sadje, Jagode In gobe: ribez, za kg..... ribez, čm, za kg . , , kosmulje, za kg . , , borovnice, za liter , . maline, vrtne, za kg. . maline, za kg ... . jagode ....... čreSnje hrustavke, erčlce, plsanke, svetle, temne, za kg...... črešnje vodene, drobno-sadežne In siceršnje vrste (divje črešnje), za kg...... hruške, posušene (žlahtne hruške), za kg . hruške, posušene, za kg marelice, za kg . . . rlnglotl In mlrabele, za kg........ breskve, za kg. . . . sadje namlKHo, neeortl-rano (jabolka, hruške), za kg ... . lisičke, za kg . , , , . Če pridelovalec proda neposredno potrošniku 1 z vrta ali kmetije, sme zaračunati samo ceno pridelovalca. Vse cene veljajo, če ni posebej označeno, za najboljše blago v za trg očiščenem stanju, če je blago mokro In neočiščeno, je odtegniti od teže 20%. Prodajalci morajo napisati na cenike, ki Jih je postaviti pri blagu, vrstno označbo veliki A in veliki B kvalitete. Pri neposredni prodaji koščičastega sadja po pridelovalcu potrošniku, se smejo cene za 30% povišati. Za koSčičasto sadje (jabolka, hruške) veljajo cene prolzjvajalcev naredbe o najvišjih cenaJi za pridelovalce ka koščlčaeto sadje letine 1941. Klagenfurt, 20. julija 194Д. P. n. Dr. Schmidt 1. r. M 40 4в » 20 22 26 28 — — 50 бв — — 56 62 13 13 16 IT 15 16 20 20. 2в 28 96 38 30 33 40 42 60 66 80 88 14 16 18 20 15 16 20 21 20 22 26 28 9 10 12 13 62 66 82 88 36 36 48 48 40 40 52 52 40 40 52 52 — — 36 se — ■ — 100 100 60 60 80 80 72 72 96 96 42 42 55 55 36 36 48 48 45 45 60 60 30 30 40 40 70 76 90 96 44 4в 56 60 66 72 86 92 26 28 34, S6 40 40 52 52 Bombaž Iz jagovzhodne Eirope Pred vojno le bilo že 89.400 ton pridelka Bombaž so začeli v zadnjih letih pridelovati v vedno večji Izmeri v jugovzhodni Evropi. Danes je eno izmed najvažnejših poeebnih gospodarstev tega prostora. Sliši ee, da tudi Ogrska in Hrvatska poskušata nasaditi bombaž. V zadnjih letih pred vojno 80 pridelale jugovzhodne države 89.400 ton izluščenega bombaža, od česar gdpade 66.300 ton na Turčijo, 14.600 ton na Grčijo, 6900 ton na Bolgarijo, 1200 ton na Jugoslavijo in 400 ton na Romunijo. Teh pet jugovzhodnoevropskih predelovalcev bombaža je imelo 416.000 ha z bombažem posejane zemlje. 2e v letih pred 1939. so se obdelovalne površine bombaža v jugovzhodnih državah skokoma povečale. Posebno je narasla obdelovalna površina v Grčiji, kjer je bila do 1940-41 povečana na 97.000 ha. Razmeroma bolj je narasla v Romuniji, ki je izkazala leta 1940-41 18.000 ha obdelovalne površine. Bolgarska obdelovalna površina je leta 1940-41 dosegla 50.000 ha, takratna jugoslovanska 6000 ha in turška je poskočila na 3323.000 ha. Donosi so bili v produkcijskih letih 1939-40 in 1940-41 zaradi slabe letine zelo majhni, kajti čeprav se je obdelovalna površina od 416.060 ha 1938-39 povečala na 426.000 ha 1939-40 in 494.000 ha 1940-41, je žetev padla 1939-40 na 86.500 ton in 1940-41 celo-na 72.8000 ton. Da pa strokovnjaki za bombaž tudi pod vtisom tega padca niso izgubili vere na bodočnost bombaža v jugovzhodni Evropi, izhaja iz tega, da se je obdelovalna površina bombaža 1941-42 zopet pomembno povečala. Začasno je samo nekaj številk. Po romunskem obdelovalnem n^rtu se je obdelovalna površina povečala za 200 odstotkov, t. j. od 18.000 ha na 54.000 ha. Turčija tudi hoče Se povečati površino. Tako hočejo samo v okolici Adena obdelovalno površino povečati na 100.000 ha. Bolgarija si je z Macedonijo in zapadno Tracijo pridobila izredno donosno ozemlje za pridelovanje bombaža. V novih ozemljih bodo zasadili samo finejše bombažne vrste, dočim so večje bombažne vrste doeedaj že v Bolgariji pridobivali. Bolgarija je jugovzhodna država, ki ee bo v doglednem času sama preskrbovala z bombažem, da celo postala izvoznica. Zaenkrat zamore samo Turčija izvažati pomembne količine bombaža. O hrvatskih poskusih za pridelovanje bombaža še ni nič pobliže znanega, toda zdi se, da se bo predvsem v Dalmaciji na primernih mestih lahko gojilo bombaž. Ogrski načrti za pridelovanje bombaža so v zvezi z ižsušitvijo in namakanjem velikanskih ozemelj ogrske nižave. Na teh ozemljih, na katerih se vrši namakanje, ne bodo samo razširili pridelovanja riža, ampak tudi poskusili gojiti bom« baž. Po skušnjah imajo take namakanju namenjene površine najbolj gotov donos. Zelo dobro kaže za romunsko pridelovanje bombaža z zopetno pridobitvijo Be-sarabije in z zasedbo Transnistrije. Ti dve ozemlji nudita bombažu izvrstne razvojne možnosti. Prvovrstna kakovost Kakovost jugovzhodnoevropskega bombaža je v zadnjih letih mnogo pridobila z gojitvijo domačih in talnim razmeram prikrojenih vrst. Najboljše kakovosti prinaša danes pač Turčija, toda tudi vse jugovzhodne države se trudijo, da pridelujejo kar naj« vrednejše bombažno tkivo. Razni pospeše-« valni ukrepi so usmerjeni na to, da poljedelcem olajšajo nabavo strojev in orodja za oskrbovanje bombažnih polj in požetev, hi v mnogih ozemljih obstoje tudi organizacije in zadruge, ki pridelovalcem bombaža zelo olajšajo prodajo žetve in jim dajo na razpolago seme in stroje za obdelavo. Iz vsega tega je razvidno, da je pridelovanje bombaža zelo veliko obetajoče in v razmahu, posebno v jugovzhodni Evropi, da še daleko ni na vrhuncu in bo še nadalje pridobivalo na pomenu v evropski goapo« darski enoti. Dr. F. J. Lukas Ausschneiden! Aufbewahren! 21 G)ejitSjeJt meib&diSfh and ptakfi9ek 92. STUNDE Wichtige Wdrter in gebr^uchlichen Satzverbindungen 1. Der Fremde hatte sich so anstdeig benommen, daU er aus dem Saal ver« wiesem werden muBte. 2. Der jomge Mann strebte die Stella seines Vorgangers an. 3. Das alte Haus wurde neu angestrichen und sieht wieder wie neu aus. 4. Das Afrikakorps stilrmte unter der Fiihnmg des Generalfeldmarschalls Roomnel gegen die Festung Tobruk an und eroberte sie. 5. Das Ansuchen um einen Obertritt« Bchein muBte aus verschiedemen Griin« den vom Landrat abgewiesen werden. e. Als der Vater starb, bekam jeder der Sohne den gleichen Anteil vom Ver-mogen. ,7, Jeder verniinftige Menseh ist Anti-eemit. 8. Wenn Sie eine Fischerkarte wollen, miissen Sie vorher einen Antrag an die zustandige Behorde machen. Nachtdienst der Apotheken In Kraln-burg: Apotheke zur Hlg. Drelfaltlg-keit W. Schawnlk 25., 26., 29. und ЗИ. Juli. — Apotheke Mr. Ш. Rauch 27., 28., SO. JuU und 1. August. 9. Ich ging,zweimal ins Kaffeehaus, aber ich habe keinen Bekannten an-getroffen. 10. Der Ritterkreuztrager trieb durch aein leuchtendes Beispiel die Soldaten zu neuen Taten an. 11. Werden Sie die Reise noch heute oder erst morgen antreten? 12. Die Antrittsrede des r.euen Gauleiters wurde mit groBem Beifall aufgenom. men. 13. Das ist leider eine Frau, der man kein Geheinmis anvertrauen kann. 14. Die Schulden dieses schlechten Ge« schaftsmannes waren so sehr an-gewachsen, dali er Konkurs ansagen muBte. 15. Der junge Anwalt vertrat bei Gericht seinen Standpunkt in vorbildlicher Weise. 16. Ich bitte Sie, mir einen guten Sitaplatz anzuweiseot. 17. Das Geld kann nur gegen Vorlage einer Anwelsung ausbezahlt werden. 18. Sie besaB ein kleines, aber nettes An-wesen. 19. Das Benehmen dieser Frau widert einen auf die Dauer an. 20. Wenn wir Ihnen den Eisschrank reser* vieren sollen, miissen Sie eine An« zahlung leisten. Die Anziehungskraft des Magneten war so groB, daB er Eisenstiicke bis zu 5 kg Gewicht anzog. 22. Seine Bemerkungen waren sehr an> zUglich. 23. Die HJ hatte zweimal in der Woche Appell. 24. In diesem Gasthaus werden die Speisen.' sehr appetitlich zubereitet. 25. Dieser Beamte hat ein groBes ArbeitS' feld. 26. In Deutschland gibt es keine Arbeits-losigkeit; arbeitsscheue Elemente wer» den in ein Arbeitslager gebracht. 27. In jedem Beruf hat man manchmal seinen Arger. 28. Argern Sie sich doch nicbt iiber jede Kleinigkeit. 29. Hat Sie jemand ge^rgert, weil Sie jetat so miirrisch sind? 30. Die slowenische Sprache keaat keine Artikel. WSrter anst&ndig — dostojen, spodoben anstreben (etwas) — stremiti, težiti za čim anstiirmen (gegen) — naskočiti (kaj) Anteil (m) — delež Antrag (m) — predlog, prožnja antreffen — naleteti antreiben (zu etwas) — spodbosti, priganjati anwaehsen — množiti se, narasti Anwalt (m) — odvetnik, zagovornik anweisen (einen Platz) — nakazati, od- . kazati Anwesen (s) — posestvo anwidern — protiviti se, presedati Anziehungskraft (w) — privlačnost алZiehen (an sich Ziehen) — pritegniti, , privlačiti anzUglich — žaljiv, zbadljiv Appell (m) — apel, poziv appetitlich — tečen, slasten Arbeitsfeld (s) — področje arbeitsscheu — delomrzen Festung (w) — trdnjava Hitler.Juge.nd (HJ) (w) — Hitlerjugend (nacionalsocialistična mladina) Magnet (m) — magnet verweisen — zavrniti, izgnati zustandig — pristojen Redewendungen sich anstoBig benehmen — nedostojno se vesti eine Reise antreten — na pot se odpraviti Konkurs ansagen — konkurz napovedati einen Standpunkt vertreten — svoje sta-- ližče zagovarjati arbeitsscheue Elemente — delomivzni elementi sich Uber etwas argim — jeziti se na kaj ! Kleine Damen-, Herren- u. Klnderbekleiclung, Wascfie, SirićJc-waren und Sporfbakleidung aus gutem Tiroler Lodan Stefan (^СаШгеГ Vlllach, Plab der Saarpfalz 3 R u F 13-86 Hauswasser-Pumpenanla« gen Sdiragrollc^nlager'' Adisen samt R&dcfm fiir Gespannwagen—< Wasser«« Industrie" und , PreBluli« sdilćiudie ATWTON GSCMIEL Spezial« IJniernehmen fiir Bereifungen und tedinisdie Waren KLAGENFURT, OTTO-PLANETTA^PLATZ 1 / RUF 1101 VILLACH, RINGMAUERGASSE 11 / RUF 4757 Naprave črpalk za vodo т hiii ' Osi s poševnimi valj« čnimi tečaji in l&olesa za vozove z vprego • Cevi za vodo, industrijo in stis" njeni zrak [L 'mam KLEiDERHAus ftuutk ' НСаден§нН Hler ipridit die Deutidie Rrbeitifiontl Achtung! Sprechtage der Rechtsberater der Deutschen Arbeitsfront In den Monaten August-September 1942 werden in den Kreisen Kralnburg, Radmannsdorf und Stein an den angegebeften Tagen und zu den angefUhrten Zeiten Sprechtage durchgefuhrt! Krainburg: Jeden Donnersfp - und Samstag in der Dienst-stelle Wart ' DAF-Kreiswaltung in der Zeit von..............9 bis 11,00 Uhr Radmannsdorf: 18. August in der Zeit von.......14 bis 16,00 Uhr Neumarktl: 26. August in der Zeit von 10 bis 12,00 Uhr Stein: 5. August in der Zeit von......8 bis 10,00 Uhr Domschale: 4. August (Mehlhandlung Ossolin) in der Zeit von.............15 bis 17,00 Uhr Die Sprechtage finden in Radmannsdorf und Stein in der Kreiswaltung, in Neumarktl und Laak in der Ortsgruppenleitung und in ABling, Domschale und St. Veit in der Dienststelle der Ortswaltimg der Deutschen Arbeitsfront statt. Die DAF-Mitglieder, Gefolgschaftsmitglieder und BetriebsfUhrer, erhalten bei alien Sprechtagen Auskiinfte und allenfalls Vertretung vor Gericht und Behorden in alien arbeits- und sozialversicherungsrechtlichen Angelegenheiten. Der Leiter der GaurechtsberatungssteUe gez.: Dr. Raggam Die Einschreibimgen in die Staatliche Meisterschule des deutschen Handwerks iu Klageniurt, Strutzmanngaaae 19 (frUher an der Staats-gewerbeschule in Villach), fUr daa Wintersemeater 1942/43 finden in der ersten Woche September statt. Fachabteilungen: 1. Meisterschule und Berufsfachschule dea deutschen Holz- und Steinbild-hauerhandwerks. 2. Meisterschule und Berufsfachschule des deutschen Tischlerhandwerks (Raumgestalter). 3. Meisterschule des deutschen Malerhandwerks (Maler, Schriftenmaler, Werbezeichner). 4. Meisterschule dee deutschen Schmiedehandwerks (Kunstschmiede und Metallbildhauer). Vorbedingungen fUr die Aufnahme: a) Berufofachschulen (8 Semester): Beendigung des 14. Lebensjahres Im Jahre 1942. b) Meisterschulen (4 Semester): Mit Erfolg abgelegte Gesellenpriifung oder Abgangszeugnis einer Berufsfachschule. Aufnahme von Gastschlilem zulKssig. Nahere AuskUnfte erscheinen demnfichst in der Tagespresse. Schriftliche Voranmeldungen sind einzuschicken an das Berufs-erziehungswerk des deutschen Handwerks in Klagenfurt, Handwerks-kammer (Bahnhofstralle Nr. 40). » ^udolfWidmar MECHANISCHE WEBEREI 3 sctkevnuts€tk' 9ost !Doms€haie Baumwollspinnerei u. Weberei Neumarktl Ed. Glanzmann & And. Gassner Spinnerei, Weberei, Garnforberei u. Bteiche, Stilckblciche und Appretur j j j j HATHEYER P/IHJli y/ Ke r n S e i f e П ^ / WaschpuIver Ш / / Einheifsseifen Ш / Rđ s i erseilen Ш / Kri st a'llsoda Ш / Olaubersalz Ш / В i f f e r s a 1 z Ш klage^FIRT PAPIER- UND PAPPENFABRIK (^. - So^H KOLITSCHOU BEI DOMSCHALE Sammell Zbirajte Altpapier! star papir! Wir kanlen jede Menge! Hapn|emo vsako množino! Karntnerische Landes-Brandsćhaden-Versicherungs-Anstalt betreibt Feuer«, Einbrodli-, Diebsiahl«, Glas" und Glodken« se peča ж хатаготапјет proti požara, vlomu, tatvini, prc" brudi' sowie WasserleitunKssdiiiden « Veriidierungen lomu mtckla in жтопот « kot tudi proti TodoTodntn škodam Klagenfurt, Alter Platz 30 - Fernruf Nr. 1846-1847 £i€M§piete Allgemeine Filmlreuhand 6.m.b.H.-ZwelgstelleVelde$ A s s L I N G Sonntag, den 26. VH. Montag, den 27. VII. rienstag, den 28. VD. Irrtum des Herzens FUr Jugrendllche nlcht zugelaseen! Donnerstag, den 30. Vn. Freltag, den 3d. VH. Ein Robinson FUr Jugendliche zug-ilaesen! DX)MSCHALE SanMtag, den 25. VII. Sonntag, den 26. VIL Das andere Ich FUr Jugendliche nlcht zugelaseen! MIttwoch, den 29. VII. Donnerstag, den 30. VH. Der arme Million&r FUr Jugendliche zugelassen! KRAINBURG 24. vn. um 17 Uhr 26. vri. um 14 imd 17 Uhr 26. vn. um 14 und 17 Uhr 27. VII. um 17 Шг Heimat FUr Jugendliche ab 14 Jahre zugelaeeen! 2«. VII. um 17 Uhr 29. vn. um 17 Uhr 30. vn. um 17 Uhr Das unsterbliche Herz FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 31. vn. um 17 Uhr 1. Vm. um 17 Uhr Heitnaterde FUr Jugendliche ab 14 Jahre zugelaeeen! S T E I N « Samatag, dep. 25. Vn. Sonntag, den 26. Vn. Montag, den 27. Vil. Die Kellnerin Aiuia FUr Jugendliche nlcht zugelaeeen! MIttwoch, den 29. Vil. Donnerstag, den 30. Vn. Du und ich FUr Jugendliche zugelassen! MIESS Samstag, den 25. Vn. Sonntag, den 26. VIL Der Mc...uldbauer Jugendliche unter 14 Jahren nlcht snigfclaeeen LITTAI Samatag, den 26. VIL Sonntag, dem 26. Vn. Das andere Ich FUr Jugendliche nlcht zugelassen! Donnerstag, den 30. Vn. Verdacht auf Ursula FUr Jugendliche nlcht zugelassen! N E U M A R K T L Samstag, den 25. VII. Sonntag, den 26. VH. Frau am Scheidewege FUr Jugendliche nlcht zugelassen! S A I R A C H Samstag, den 25. VU. Sonntag, den 26. VU. Der Meineidbauer Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelaesen ST. V E IT Samstag, den 25. VU. Sonntag, den 26. VU. Was eine Frau im Frtihling trfiumt FUr Jugendliche nlcht zugelassen! .MIttwoch, den 29. VU. Donnerstag, den 30. VU. Die F ah rt im Leben Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelassen v E L D E s Samstajg, den 2i5. VU. Sonntag, den 26. VU. Im Schatten des Bergee FUr Jugendliche nlcht zugelaeeen! MIttwoch, den 29. VU. Donnerstag, den 30. VU. Der arme Million&r FUr Jugendliche zugelaeeen! RADMANNSDORF Samstag, den 2i5. VU. Sonntag, den 26. VU. Quax, der Bruchpilot fHlr Jugendliche zugelaeeen! MIttwoch, den 29. VII. Donnerstag, den 30. VU. Donauschiffer FUr Jugendliche nlcht zugelaeeen! WOCHEIN-FEISTRITZ Samatag, den 26. VIL Sonntag, den 26. VU. • Der Meineidbauer Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelaesen WART 2б. vn. шп 16.30 Шг 26. vn. um 13.30 und 16.30 Uhr Zwei Welten Ftlr JnitendHche zuK«lassen! Xudtvii ЈКажж AKTIENGESELLSCHAFT DOMSCHALE жтш M^iTZ OHen# Hancl*lsge$*llscliaft — Lebansmltfalgro^lianJ*l Klagenfurt, Sf. Ruprediferstralje 17 G«grQncl«f 1882 - Fernrul 2464 Cro^lager in Klagenfurt, Villach, Kiihnsclorf-Treibach-Allliofan Die Oberschule fUr Jungen In Kralnburg wlrd Im konunenden Schuljahr nlcht vvelter-aefUhrt. Amneldungcn fiir die Aufnahme eriibrigen slch daher. Direktor Dr. Gatterer Službo dobi Soicrja za tovorni avtomobil na pogon z lesnim plinom, 6'/2 ton, Bussing, samo prvovrstno moč za takoj išče Hans Uhlsdimied, Sagewerk Villadi, St. Johannstr. 25. FoloqraKki vajenec (ka) .se sprel-nip. — l'redpo(|oi dober risar. Fulo |ui), lirainltnrq. 1П40 1 Elnlge 100 Kublkmeter Flchte«-Bchnlttliolz, trockene Ware, 0.—IV. Klasšr oder sagefallend kivuft g'egei' sofortlge Kasse. Erwtinsch' ware VersandniOglichkol mehrerer Waggons von elnoi Verladestatlon. Bezugschelnc vorhanden. , . HANS TRANINGER Klagenfurt, VSlkermarkter Str Bahnllbersctzung SENF Fabrik C.Wenger Klagenfur' MEDOPHARM Arzneimittel sind treue Helfer Ihrer GesundheitI Medopharm-Arzneimittel sind nur in Apotheken erhalflich. MEDOPHARM Pharmazeutische Praporaie Geselischaft m.b.H. MOnchenS Uilcrf meh und taubarj Theodor Rabitsch St. Veit an der Sawe Franz Schramek Ornamentenspengler Installateur Kupfersdimied Ornamentni klepar Instalater Kotlar IVeumarhrl, Oberhrain iiijniainirarskcye Vfljcnca, zdravega in poštenega, takoj sprejmem. Kupim tudi klavialiirsko olrošku harmoniko, — Javiti pri Markitsch Franz, Schlosserei, Wan Nr. Ill bci Kra-inburg. 1057—1 liuliarico, ki bi opravljala tudi ostala gospodinjska dela, sc sprejme takn| k dvema osebama. -Savnik Martin, Kaufmann, Laak-Zaier. 1943—1 Kupim Neka) sto kubičnih raeiiov rcxsnega smrekovega lesa, suho blago 0. do 4. razreda ali kakor pade od žage sc kupi proti takojšnemu plačilu. Zaželena je odpo-Šiljatev več vagonov iz iste nakia-dne postaje. Nakaznice so na raz-Ipolago. Ilans Tra-nlnger, Klagenfurt VolkermarkterStr. Bahniiberstzung. lTa9—7 KAFFEE^ATZ Fabrik C.Wenger Klagenfurt Kupim redno vsa zdravilna zelišča cvete in korenine proti takojšnjemu pldčiiu. Walter Gremse Kriiutergrolihandlung Graz, Garlengasse 22 Kompletno fOlO-qrahko pripravo s stojalom in lolo-aparal na plošče ali film, kupim. Kupim tudi qra-niolon s ploščami. Ponudbe: Dolenz in Prevodnik, So-potnitz Nr. 9, P. Laak Zaier. 195.1-7 Malt loluqralski a pa ra I po mož nosti LHCA takoj kupim. Ponudbe s ceno pod 2223 -7 na Karawanken Bote, Klagenfurt (lunilnl niulor z istosmernim t"" kom-240woltov" kupim. - Goniln® moč 4-7 konjskih sil in uporabnost, Dogoj. - Ponudbe na Karawanken— Bote, Kiainburg, pod „Molor". LiMnali rezani les bukov, hrastov, jesenov, javorov, iel-šev,' orehov, kupim. Ponudbe na Hans Traninger Klagenfurt, Vol-kermarkter Strafie Bahniibersetzung. Nakup zlata - srebra, starega nakitja tudi briljantov in biserov. B. Sdioft- mann Juvclier Villach. 1795—7 I.(lin (sandolin) brezhiben in dobro ohranjen kupim Ponudbe pud na Karawanken Bote, Klagenfurt Mar srebrn denar staro zlato, staro srebro, stn nakit itd. kupi vedno trgovina z urami in lepotičjein O. Habenicht Kla-genturt, Bahnhof-stralše Nr. 24. — Nr. 27 Ank. Gen. A 41/42^6 1491 - -7 Menjam Kom t on no stanovanje v Domscha-lah zamenjam za primerno stanovanje z dvema sobama v Krainburgu. Zusdiriften na Karawanken Bote Krainburg, pod šifro „Takoj". Ne preudarjajte veliko — naročite „Mali oglas"! tkUkael АшАшЉ BACKEREI Neumarktl • Neuhauigasse 3 ftOMt ЈоџШнЈк Heiligenkreuz , , Gaithaus und Lederhandiung ОрпШтпг lovarue Uporabne stroje kupi KDRT FRICK Klagenfurt Salmstrafie Fernruf 1486 Ausblldiingsslatte fllr den Gymnasfjjd^^ des brenzlandkonservatoriums del Reidisgaues K«irntin Leltung: Martha Dome- nig, Klagenfurt Aniskiinfte: Klagenfurt, MieBtaler Strafie Nr. 8, Femnif 1990. ESSIG Fabrik C.Wenger Klagenfurt /K Globoko užaloščena naznanjam tužno vest, da je po dolgem trpljenju za večno v Bogu zaspala moja ljubljena teta Hafner Frančiška v 79. letu staroetL Pokopali smo Jo v četrtek ob 17. uri na domačem pokopališču v Leesu. Lees, dne 21. julija 1942. Žalujoča nečakinja Maria • Manufakfurwaren • Modewaren • Galanteriewaren "T" ffUitiiHSwtlik LAAK/ZAIER /K Veem sorodnikom, prijateljem ta znancem sporočamo žalostno vest, da je naš ljubljeni, dobri soprog In oče, gospod MIdiael Sagreisdiek Jetničajr pri Amtsgerlchtu v Krainburgu, po kratki to mučni bolezni, star 46 let, dne 22. julija t. 1. preminul. • Pogreb ee vrši v petek, dne 24. Vn. 1942, ob le. url Izpred hiše žalosti na pokopališče v Kralmburgru. Krainburg, 23. VU. 1940. Žalujoča žena Maria la otroci: Emet, Frledrich, Martha, Sllverla, Hieophlle, Darinka, Wladlslawa. аа-£х DIE ARZKEI FliR WSXCHE UNO liLEIDUiVG verlSngert die Lebens-daiuer von Textlllen, frlscht Farben auf und beseltigt die sch&dliahe Elnwlrkung dep Korper- schwelBes In Waschmlttel fUhren-den Greachaftenzu40Pfg. erhaltlich. ClCt'£x ZDRAVILO ZA PERILO IN OBLEKO podaljša življenjsko dobo tekstillj, osvežuje barve In odstranja kvarne vplive telesnega znoja. Dobi se po ceni 40 Pfg. v prodajalnah, ki proda-■ jajo pralna sredstvai. BRGDER ОкшШе Lederweren-E rzeu g u n g Domsdiafe Ufb«cher 5(глђв 55 0 b e 1 k 11 1 n