Ste v, 166.
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljjuhliani, četrtek, 3. avgusta 1922.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90'— Ta pol leta Din 45*—
Leto II.
uredništvo n> dornolitas * «#• oitirievi utki itev. 6 — Tsteto* uredništva štev. dO — Telefon aet opravništva štev. 328 mm
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22*50 za en mesec Din 7*50
v upravi stane mesečno Din 7* Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
SESEK
■BHBHRBOnMBBRSBSBOeiBSBBKBnii
Ponsemben
Mi načeloma ne uganjamo osebnega češčenja politikov. Videli smo pred vojno naravnost na šolskem zgledu, kako povzdigovanje posameznih vodilnih oseb stvarnim ciljem in stremljenjem škoduje. Kljub temu se ne moremo vzdržati, da ne bi posebič omenili in poudarili govor poslanca Jugoslovanskega kluba, dr. H o h -n j e c a , ob priliki razprave o zunanji politiki naše vlade v narodni skupščini dne 26. julija in to zato, ker se smernice, po katerih poslanec Hohnjec presoja ne samo zunanjepolitična, nego tudi notranjepolitična in socialna vprašanja, popolnoma skladajo z onimi, ki jih naglaša naš list kot glasilo krščanskosocialnega delavstva. Z veseljem tudi beležimo, kako zelo koristi naši stvari mirni, znanstveno globoko premišljeni, neoporečni ter jasni način, kako dr. Hohnjec opredeljuje vsako vprašanje načelnega značaja.
V	omenjenem govoru, ki je smatrati kot odgovor na plitvo poročilo ministra Ninčiča o zunanjepolitičnem položaju in smernicah naše oficijelne politike, se dr. Hohnjec, kateri je proračun ministrstva za zunanje zadeve v imenu »Jugoslovanskega kluba« odklonil, izreka za politiko moralne in gospodarske obnove Evrope na podlagi miru, človečanskega prava in socialne pravičnosti, Kar se tiče posebič naše države, označuje za njeno dolžnost, da stori vse za vzdrževanje miru na svetu, za slogo, vzajemnost in harmonično sodelovanje vseh držav za kulturo in blagor človeštva, Izredno smo hvaležni dr. Hohnjecu, da je tako določno poudaril, kar smo mi opeto-vano naglašali za cilj naše zunanje politike.
Poslanec je tudi svaril našo državo, naj se ne naslanja na militaristično politiko Pariza v toliki meri, da bi se ta gravitacija spremenila v popolno odvisnost in brezpogojno poslušnost. Postavil je našemu zunanjemu uradu za zgled Češko-Slovaško, ki po načrtu miroljubne angleške in ameriške politike odločno sodeluje pri pacifika-ciji in gospodarski konsolidaciji Evrope.
Kot krščanski socialci prav posebno pozdravljamo tiste besede dr. Hohnjeca, s katerimi poživlja našo vlado, da iskreno in odločno podpira cilje in naloge Zveze narodov, katera ima postati od vsega sveta priznani vrhovni forum za poravnavo vseh mednarodnih sporov po poti prava.
Jasno se obrača dr. Hohnjec proti velesrbskemu zamislu naše zunanje politike, ki našo državo smatra za izključno balkansko, prepušča egejsko morje Grkom, je odločno antibolgarska ter zanemarja vprašanje primorskih in koroških Slovencev, »Naša država,« pravi dr. Hohnjec, »ni samo balkanska, marveč sega s svojimi novimi deli, ki jih je pridobila, v srednjo Evropo. Težišče naše države je pravtako na severu kakor na jugu.«
Ni treba posebič poudarjati, kako popolnoma se vjema stališče govornika »Jugoslovanskega kluba« z našim zlasti v bolgarskem in ruskem vprašanju, ki smo mu vedno posvečali poglavitno pozornost, kadar smo kritizirali zunanjo politiko naše države. Dr. Hohnjec smatra za predpogoj mirnega razvoja naše države v smeri proti jugu ne antanto z Rumunijo in Grčijo proti Bolgariji, kakor to očividno delajo Pašic, Ninčič in Balugdžič, marveč nasprotno sporazum z Bolgarijo, ki tvori most od nas do Rusije.
Ravnotako nedvoumno in jasno je stališče naših vodivnih politikov napram Rusiji. »Ravno zato, ker se mi ne vmešavamo v notranje ruske zadeve« — je dejal Ninčiču dr. Hohnjec —- »priznavamo rusko vlado, kakršna postoji, ne samo dejansko, ampak tudi pravno.
Razume se, da vseskozi pritrjujemo govorniku »Jugoslovanskega kluba« tudi, ko graja malomarnost naše vlade, kar se tiče 'zaščite Jugoslovanov v Italiji in koroških Slovencev v avstrijski republiki. Tembolj, ker izvajanja poslanca v tem oziru niso bila nikakršno bahaško rožljanje s sabljo, ampak prožeta od duha miroljubnega načina reševanja tako teh vprašanj kakor vseh drugih, katera motijo po-ltično, moralno in gospodarsko konsoli-iacijo sveta po strašni vojni.
Govor dr. Hohnjeca nam je dokaz, da Politične smernice »Jugsl. kluba« vseskozi odgovarjajo stališču, na katerem stoje fciroki delovni sloji slovenskega ljudstva.
Zmsi prepoee&ma zgrsilsg bsiniš^c
m
Danes je stopilo delavstvo pri zgradbi palače bolniške blagajne v Ljubljani v stavko, ker sta zastopnika centrale v Zagrebu, bivši socialdemokratski minister Bukšeg in ravnatelj osrednjega urada Bauer, ki se že več kot teden dni mudita v Ljubljani, zapovedala, da se mora prenehati z delom, delavstvo pa naj se odpusti v treh skupinah, in sicer prva danes, druga jutri in ostali delavci pojuirajšnjim.
Ta nov napad na naš najbolj vzorni delavski zavod je treba odločno obsoditi.
Vodstvo naše bolniške blagajne je sklenilo, da sezida svojo zgradbo, v kateri bi bili nastanjeni vsi njeni uradi. Sedaj pa pride osrednji urad, delo ministra Žerjava, in zahteva, da naj se takoj preneha z delom, denar pa seveda pošlje v Zagreb, da bodo z denarjem, ki so ga v potu svojega obraza leto za letom zbirali slovenski delavci, delali razni »socialni politiki« mastne dobičke. Proti tej nakani mora ne samo delavstvo, nego celokupna slovenska javnost nastopiti složno in odločno!
fffii
Ml
riiirii 11 m m	prstsslcs.
24. in 25. julija so se vršila pri vladi pogajanja med trboveljsko premogokepno družbo in rudarji. Vse rudarske strokovne organizacije so nastopile složno in izvolile za svojega zastopnika g. Emila Stefanoviča.
Vsa dosedanja pogajanja so se vedno vršila na podlagi odstotnega povišanja z ozirom na rastočo draginjo, pri čemer je 6ilo delavstvo vedno prikrajšano in so v zadnjem času znašali povprečno prejemki rudarja komaj eno petdesetino onega, kar je dobil sorazmerno v mirnih časih, Kes draginja neprestano raste, so bili rudarji od dne do dne v bolj težavnem položaju in je bila ogrožena eksistenca njihova in njihovih rodbin. Vsled tega so zahtevali, da se vrše pogajanja na podlagi eksistenčnega minima. Pogajanja niso privedla do pozitivnih sklepov, ker se zastopniki družbe »niso mogli« obvezno pogajati.
mmaBBJMMmummamaamamBmummmmm
KarihafHra
O ljubljanski delavski zbornici smo že povedali svoje mnenje, na katerem nimamo ničesar izpreminjati. Vsak dan nam prinese nov dokaz, da smo imeli popolnoma prav. Začasna delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani že od vsega začetka ni to, kar bi morala biti: zastopstvo delavskih interesov, marveč je le karikatura take zbornice, ki se jej lahko smeje cel svet, najbolj pa gospoda Ribnikar in žerjav. j
Nedavno smo čitali v naših dnevnikih j vest, da se minister za socialno politiko j dr. Žerjav niti malo ne misli ozirati na i predloge delavske zbornice, da bi imenoval v okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani kandidate, ki jih je zbornica predlagala, marveč .je trdno odločen, da pošlie v ta za celokupno slovensko delavstvo tako važen zavod ljudi, ki so znani kot njegovi intimni prijatelji in zaupniki Ribnikarja. Ministru dr. Žerjavu so predlogi delavske zbornice prazna pena, ker ve, da ima ta zbornica svoje životarjenje zahvaliti le milosti demokratsko-radikal-nega režima.
Mi pa vemo še veliko več, nego poročajo tisti listi. Mi vemo, odkod in zakaj toliko zanimanje Ribnikarja in Žerjava za okrožni urad. Pa to pride še na vrsto. Za danes naj povemo samo toliko, da so ti interesi tako silni, da Ribnikar in Žerjav žvižgata celo na pariteto v odboru okrožnega urada, ki jo določa zakon o zavarovanju delavcev. Najprej je režim delavce ogoljufal za dvotretjinsko večino, sedaj jim hočejo pa še to ubogo pariteto popačiti. Bodoči odbor okrožnega urada bo sestavljen iz 8 zastopnikov delavcev in iz ravno-toliko zastopnikov delodajalcev, skupaj torej iz 16 članov. In kaj mislite, kaj si je izmislila brihtna glava Ribnikarjeva? Predlagal je nič več in nič manj, da naj se njega ali koga njegovih organov imenuje kot sedemnajstega člana! Prosimo, take predloge stavlja načelnik oddelka za socialno politiko pri pokrajinski upravi v Ljubljani! Pravimo: načelnik oddeika, katerega prva skrb bi morala biti, da ščiti zakon in varuje pravice socialno šibkejših. Minister Hribar, ki je ob svojem nastopu tako lepo pridigoval o pravu in pravici, zakonu in zakonih, bi moral takega načelnika pri priči reducirati, čim mu je predložil tak načrt.
Ribnikar se je menda sam sramoval svojega predloga, pa je sramežljivo dodal: Če ne gre, da bi z ozirom na pariteto, ki jo določa zakon, odbor imel 17 članov, naj se pa en delavec, n. pr. Anton Krajcer iz Maribora, črta, na njegovo mesto pa imenuje on, Ribnikar, ali pa kdo njegovih organov.
Pribiti je treba dejstvo, da dela družba s 140 odstotki dobička kljub temu, da izda velikanske vsote vsled slabe ekonomije. Kapitalistom delničarjem se ne bi prav gotovo nič bolj slabo godile in ne bi bilo ogroženo njihovo ne ravno skromno življenje, če bi delala družba samo s 70 ali 50 %. Vlada je kljub temu dejstvu dovolila družbi zvišanje ccn premogu, na kar je družba zvišala delavstvu plače za 30 odstotkov.
Včeraj se je pri pokrajinskem namestniku zglasila deputacija delavstva in zahtevala, da vlada posreduje, da se vrše nova pogajanja, ki morajo biti obvezna tudi za družbo. Prepričani smo, da bo vlada tej upravičeni zahtevi ugodila. O poteku gibanja trboveljskih rudarjev bomo še podrobno poročali.
V	Trbovljah se je v tej zadevi le dni mudil poslanec dr. Gosar, da akcijo delavstva z vsemi močmi podpre.
n. pr. nadkomisar dr. Anton Mrak ali pa komisar dr. Janez Legat. Zadnja dva sta v predlogu le zaradi lepšega, dr. Žerjav bi predlog že razumel, pa imenoval živino-zdravnika Ribnikarja namesto Krajcerja, ki bi se črtal. Kaj poreko k temu socialni demokratje — Krajcer je njihov pristaš — je stvar socialnih demokratov, ki naj se sami pomenijo z Ribnikarjem in Žerjavom, če jim je kaj za Krajcerjevo glavo. Za nas je pa to načelnega pomena in bomo o tem še govorili.
Minister Hribar je Ribnikarju prekrižal njegov račun, pa v polni meri vpošte-val predlog delavske zbornice. Iz Belgrada pa nam dohaja vest, da hoče Žerjav prekrižati račun Hribarju in delavski zbornici ter imenovati odbor, ki bo po želji Ribnikarja in ne delavske zbornice kot zakonite reprezentantinje delavstva v Sloveniji. Kako bo Hribar prenesel to klofuto, je njegova stvar, ni pa nam vseeno, če in kakšno stališče bo zavzela k temu delavska zbornica, četudi jo matramo samo za igračo v rokah Ribnikarja in Žerjava.
Če dr. Žerjav uresniči svojo namero, bo morala delavska zbornica iz tega izvajati vse konsekvence, v delavskih vrstah bo pa nastal vihar. To naj imajo pred očmi oni, ki mislijo, da naj bo delavska zbornica cunja-pomivalka. Govoriti bodo morale vse delavske zbornice v državi. Predsedstvo pozivljemo, da jih takoj obvesti o nameravanem atentatu. Da bo najno-vojši dr. Žerjavov čin naletel med slovenskim delavstvom na splošen odpor, o tem ne dvomimo. Prepričani smo, da bodo tudi naši poslanci storili svojo dolžnost.
ObMpea pošielsj držav-
isiii M-KiSflfeSffiCS®.
Vsled ukinjenja rodbinskih draginjskih doklad so prišli nižji državni uslužbenci v obupen položaj. S 3000 K na mesec more ob danih draginjskih razmerah za silo izhajati posamezen človek, pri večglavih družinah je pa ta znesek kakor kaplja na vroče železo. Nobenega dvoma ni, da ob taki plači družine bridko stradajo, da večjidel meseca ostajajo celo brez kruha in jedo nezabeljeno. Da bi mogle ob tej plači kupovati otrokom čevlje in drugo potrebno obleko, je izključeno. Šolske počitnice bodo kmalu minile, starši bi morali pravočasno oskrbeti otrokom obuvalo in obleko, da bi otroci mogli v šolo. Ako se bo morda šele v zadnjem hipu kaj storilo za nižje državne uslužbence, bodo morali kupovati slabo narejeno blago in bo tako velik del denarja zopet zavržen. To so nedopustne razmere za urejeno državo. Državnim uslužbencem se mora
na vsak način omogočiti, da morejo s svojimi družinami živeti vsaj v najskrajnejših mejah civilnih zahtev. To se bo brez dvoma tudi zgodilo, treba je samo, da se zgodi pravočasno. Ne moremo dvomiti, da bodo odločilni činitelji preprečili sramoto, da bi morali državni uslužbenci apelirati na javno dobrodelnost in začeti prosjačiti. Naj se požurijo z rešitvijo te pereče stvari!
Mal m z želszisUiaraM-stil prvislsnl?
Iz železničarskih krogov smo prejel« Železničarji, ki smo bili povodom znanega štrajka meseca aprila 1919 odpuščeni iz službe, smo polagali velike upe na priliko kraljeve poroke. Upali smo, da se bodo merodajni činitelji vsaj ob tej priliki spomnili naše stvari in jo rešili tako, kakor zahteva pravo in pravica in posebno še človekoljubje. A varali smo se, tudi topot so nas prezrli. In vendar smo bili mi vsi odpuščeni brez vsakega dokazji kake krivde, brez vsake zakonite preiskave, brez vsakega postopanja, zgolj na podlagi denuncijacij. Na naše ugovore ilt prošnje so nam končno naznanili, naj napravimo »molbe« za zopetni sprejem v, službo. Temu pozivu smo takoj ugodili, a tekli so meseci in tečejo leta, a na naše prošnje ne dobivamo nobenega odgovora. Pomisliti pa treba, da smo prizadeti službovali pri železnici že mnogo let, nekateri že nad četrt stoletja in vplačevali pristojbine v provizijski ali pokojninski sklad. Železniška služba je težka in nevarna, pri tem pa od nekdaj nerazmerno slabo plačana. Edino, kar nagiba ljudi, da gredo v to nehvaležno službo, je nada na preskrbo v starosti, na pokojnino. Vi to svrho železničarji radi prispevajo od svoje že itak skromne plače, da le zagotove varnost svojim družinam za slučaj smrti oziroma sebi za starost ali onemoglost. Za to edino nado naj bi bili sedaj mi odpuščeni železničarji ogoljufani? Ogoljufani brez najmanjše resnične krivde? To ne bi bilo samo krivično in nesocialno, ampak naravnost nečloveško. Naj prodre torej naš obupni klic že enkrat do ušes in vesti tistih, ki imajo našo stvar v rokah in naj jo rešijo kakor zahtevata pravo in človekoljubje!
Dsrsašnia predborza*
Zagreb, 3. avgusta. (Izv.) Pesta 14, Berlin 0.41, Italija 15, London 1490, New-york ček 326, Pariz 27.80, Praga 800—817, Dunaj 0,60, Švica 73.
Curik, 3. avgusta. (Izv.) Pešta 0.175, Berlin 0.64, Italija 23,90, London 23.39, Newyork 526.25, Pariz 43.05, Praga 12.80, Dunaj 0.01, Ka 0.01375, Sofija 3.25, Zogr-reb 1.55, Varšava 0.08, Holandsko 203.15.
(Politični dogodki
+ Interpelacija poslanca J. Gostinčarja. Posl. Gostinčar je vložil 24. julija v parlamentu sledeča vprašanja: 1, Na ministra za pošto in telegraf o zadevi ureditve in varstva pridobljenih pravic poštnih računskih uradnikov. — 2. Na ministra vojne in mornarice v zadevi vojaških barak pri južnem kolodvoru (ob Resljevi cesti v Ljubljani). Na ministra je stavljeno vprašanje, ali hoče iz ognjavar-nih in stanovanjskih ozirov (tam bi se namreč zidale hiše) odpraviti te barake. — 3. Na ministra za šume in rude je stavil vprašanje, ali hoče pri rudarski oblasti v Sarajevu ukreniti vse, da se uvažuje spomenica rudarjev in da se čimprej rešt s to spomenico načeto vprašanje rudarske aprovizacije, oziroma prejemkov pri državnih rudnikih. — 4. Na ministra za pošto in telegraf o zadevi premeščenja poštnih ambulančnih uradnikov iz Ljubljane v Subotico. Ministra se vpraša, ali hoče tem ljudem dati tak položaj, da bodo mogli živeti, ali pa naj jih pošlje in prestavi nazaj v Slovenijo, oziroma v Ljubljano.
Agitirajte ib »Hov! Pas« ml moža do moža!
Stran Z
»Novi Č*s«, <i«e 3 avgusta 1922.
*t«v. 1«&
^Dnevni dogodki.
- Kakšna zakonita določil* veljaj« glede
shodov. Pokrajinska uprava nam pošilja sledeči dopis: Z oziroui na različno tolmačenje člena 14. Vidovdanske ustave prosim, da objavite v eni prihodnjih številk Vašega cenjenega lista nastopno uradno pojasnilo: Glede prijav shodov politični oblasti pravi člen 14. naše ustave, da predpiše natančnejše odredbe o pravici zborovanja zakon. Ta zakon še ui izšel in veljajo tedaj še stari zakoniti predpisi o zborovanjih, kolikor ne nasprotujejo ustavi sami. Ko je ustava stopila v veljavo, je stari zborovaini zakon iz leta 1867. avstr. drž. zak. 135 veljal v toliko, kolikor ni bil izpremenjen s točko 3. naredbe ministerskega sveta * dne 20. maja 1.919, o izjemah od veljavnih zakonov. Ta naredba se je pravočasno predložila zakonodajnemu odboru v pregled in ima tedaj v zmislu člena 130 ustave moč zakona. Glede shodov določa ta naredba nastopno: s Shodi katerekoli vrate, bodisi splošno pristopni, ali omejeni na povabljene goste, bodisi v zaprtih prostorih, ali pod vedrim nebom, se smejo prirejati proti predhodni prijavi politični oblasti. Shode pod vedrim nebom sme politična oblast iz razlogov drž. interesa ali javnega miru in reda zabranifi. Ta predpis ureja le nekatera načela o shodih, nima pa raznih podrobnih predpisov. Glede neurejenih vprašanj velja z ozirom na zgoraj navedeno tedaj pač še stari avstr, zborovaini zakon iz 1.1867. To velja posebno glede rokov za prijavo shodov. Za prijavo shodov je zborovaini zakon iz leta 1867 določil glede obče pristopnih shodov rok treh dni. S členom 14. ustave se je ta rok skrajšal glede zborovanj pod milim nebom na 24 ur in vsled tega pač tudi glede ostalih zborovanj. S tem predpisom je ustava edino le določila, 1. da tudi za zborovanja pod milim nebom ni treba oblastvenih dovolil in '2. da celo za zborovanja pod milim nebom zadošča prijavni rok 24 ur. Nikakor pa ni ustava oolo-fiila, da za druga zborovanja sploh ni treba pri-nega roka. Kjer pa zborovanja pod milim nebom zadošča prijava 24 ur poprej, tedaj se seveda za druga zborovanja ne more zahtevati bodisi daljši rok, bodisi morda celo kako oblastv. dovoljenje.
— Spremembe v slovenski Irančiškanski pro-vinciji. Na provincijalnem kapitelju slovenske frančiškanske provincije so bili premeščeni, ozir. nastavljeni sledeči č£. pp. Ljubljana: P. Regelat Čebulj,’ gvardi jan; P. Hugo lin Sattner, vikar; P. Rupert Suhač, kaplan. Novo mesto: P. Adolf Čadež, gvardijan; P. Krizostom Sekovauie, prefekt. Kamnik: P- Vincenc Kunstelj, gimnaz. učitelj: P. Mihael Pribožič. M. Nazaret: P. Adilo Hajnsfek. Gorica: P. Kerubin Begelj. Maribor: P. Matevž Vidmar, gvardijan. Sv. Trojica v Slov. goricah: P. Ciril Bračko, gvardijan in župni upravitelj; P. Lambert Ramšak, pridigar in spovednik. Brezje: P. Emerik Landergott, P. Maks Brelih. Nova Štifta: P. Severni Fabiani.
Iz Zagorja ob Savi. Ta mesec bo menda oni mftsec, v katerem preneha liberalna stranka
našo občino vladati. Od nje ostanejo našim občanom le spomini na vojno aprovizacijo in vse mogoče druge prijetnosti. Korbarjev Karoi, ki tako lepo vlada iz svojega grička našo občino, bo. kot trdijo nekateri vsega vedi, zadnji liberalni župan zagorske fare za to stoletje. Res, svet je nehvaležen! Trudiš in penaš se zanj. a oni te ne marajo in nočejo upoštevati tvojih muk In to celo lastni somišljeniki! Lista, ki so jo komaj z vsemi silami in prošnjami sestavili liberalci za volitve, je tako prirejena, da gospod Kori po prihodnjih volitvah ne bo imel kaj iskati v občini! Z veseljem pozdravljamo korak onih značajev, ki so se otresli liberalnega jerobstva, vi volivci pa pokažite dne ‘20. avgusta, da ne marate več liberalnega gospodarstva v občini.
— Žrtve »vagonariev«. Na državnem kolodvoru v Zagrebu ie železnica zahtevala med družinami tamošnje vagonarske naselbine zavet dvoje žrtev. Tekom par dni sta prišla pod kolesa vlakov en deček in ena deklica ter bila povožena. Ako bi bila država pravočasno začela graditi stalne domove za že-lezničarie, bi ji bili vagoni, ki služijo za stanovanja, ako bi bili v prometu, že davno povrnili gradbene stroške. Sedaj nima država nič, a družine gorje in žrtve-
— Alkoholna prepoved za mladino v Avstriji. Avstrijska narodna skupščina je sklenila zakon, ki ostro prepoveduje vse alkoholne pijače za mladoletne.Kdorkoli v kakem javnem lokalu proda, naroči ali ponudi mladoletni osebi kakršnokoli alkoholno pijačo in bodisi tudi sadjevec, se kaznuje od 1000 do 100.000 kron ali na 14 dni zapora. Kaznuje se tudi lastnik ali najemnik koncesije ozir. njegov namestnik. Ako se v kakem obratu alkoholna prepoved za mladostne opeto-vano prekrši, se odvzame koncesija.
— Gradba malih stanovanj na Dunaju. Dunajska mestna občina gradi ozir. prezidava več hiš za mala stanovanja z 1 sobo in kuhinjo ozir. z 1 sobo, kabinetom in kuhinjo. To jesen bo gotovih 500 takih novih stanovanj. Socialno zanimiv poizkus je velika hiša v Meidl.ingu, ki bo štela 211 stanovanj. Dvorišče obsega 1500 m'-, tako da bo za vse stranke dovolj luči in zraka. Za otroke sta določena dva posebna skupna prostori, katerih arkade vodijo na dvorišče. V podzemlju je skupna z modernimi stroji opremljena pralnica, v kateri more osem strank Istočasno prati. Zgrajene so tudi posebne naprave za sušenje perila. Hiša bo stala 1 milijardo kron m bo do 1. novembra t. 1. popolnoma gotova. Podobno, le nekoliko manjšo hišo zida občina na Šmelci.
— Kongres za socialno riravstro se ,ie minole dni vršil v Florenci.
— Draginja v Berlinu vsled padanja marke hitro narašča. Do nedavna se je v Nemčiji precej ceno živelo, sedaj stane meso od 140 do 280 mark, zelenjava 30—40 mark, sadje 60—80 mark kilogram; jajce 7-50 mark, liter mleka 15 mark itd.
— Zvišanje taks. Delegacija ministrstva linanc opozarja občinstvo na spremembe taksne tarife, katere vsebujejo čl. 5—7 zakona o proračunski
dvanajstini za mesec julij (glej Uradni list kos 76 štev. 225 iz leta 1922.). M. d. je zvišana taksa /.a vloge, carinske prijave in deklaracije od 2 na 3 Din, za priloge od 0.50 na 1 dinar, za spričevala iu potrdila, administrativne odločbe in pritožbe od 5 na 10 Din, igralne karte iii domine od 30 na 50 Din, za kupne pogodbe o premičninah od 1 na 2 odstotka, o nepremičninah od 5 na 6 odstotkov in za zakupne pogodbe od l na 2 odstotka. — Te takse se pobirajo v zvišanem iznosu izza 1. avgusta 1922. Znižana je in sicer izza 1. julija 1922 samo taksa za stave pri športnih tekmah od 20 na 10 odstotkov.
PoSožal v Stalili.
Poizkus, da bi prevzele vlado samo socialne stranke in obrnile državno krmilo v čisto novo smer, se tudi topot ni posrečil. Po vseh mogočih poizkusih je kralj znova poveril vlado dosedanjemu ministrskemu predsedniku De Facti, ki je sestavil ministrstvo iz ljudskn stranke, reformnih socialistov, demokratov in nekaterih desničarskih skupin. Fašisti in skrajni socialisti niso zastopani. Morda bi se bila sestava vlade še zavlekla, da niso socialistične organizacije napovedale za dan 1. avgusta generalni štrajk. S tem so hotele pritisniti na odločujoče činitelje, da bi poverili vlado levičarskim stranicam. Takoj nato so pa odgovorili fašisti z napovedjo splošne mobilizacije ter povso-di nastopili s svojo znano brezobzirnostjo. Generalni štrajk se zato ni nikjer popolnoma razvil; tudi v Trstu se je izjalovil. Nova vlada hoče baje pokazati močno roko nn desno in levo. Na uspehe moramo počakati.
Nterijborsfos novice«:
Izlei krščansko socialnega delavstva ise vrši prvo nedeljo meseca avgusta in sicer v Kamnico pri Mariboru. Popoldne ob 3. uri bo v župni cerkvi pridiga priznanega cerkvenega govornika, zatem pete litanije. Po cerkveni pobožnosti vrši na prostem pred cerkvijo delavsko zborovanje.
Katoliški shod se rši v nedeljo, dne 20. avgusta v Mariboru.
Poselsko gibanje. Koncem julija se je vršil za članice Poselske zveze redni mesečni sestanek ob številni udeležbi. Govorili so p. Pavel, tov. Stabej in Krepek.
!.: občnega zbora Krekove posojilnice. Koncem julija se je vršil redni občni zbor Krekove posojilnico v Mariboru. Po izčrpanem dnevnem redu je načelnik poročal o zadnjem stanju zadruge, ki je povsem povoljno. Delovanje zadruge se vedno bolj razširja. Člani J. Stabej, I. Bogovič in A.
Bračko priporočajo zadrugo vsem članom, da naj delajo zanjo. Sedanji odbor obstoja iz sledečih članov: A. Krepek, načelnik, J. Stabej, podnačelnik, I. Bogovič, I. Ekart J. Vokač, V. Filipčič in Jerica Jančič, kot odborniki. Nadzorstvo: F. Breznik, A. Bračko, V. Bauman, M. Mesarič in dr. J. Jeraj. Posojilnica uraduje vsako soboto od 3.—5. ure popoldne ter vsako nedeljo od 9.—11. ure dopoldne. Začasni prostori se nahajajo v frančiškanskem samostanu.
Članom Prometne zveze skupina Maribor se naznanja, da naj tekom teh dni izroče svoje članske izkaznice pri svojem predsedstvu zaradi izdaje novih izkaznic. Opozarjamo zlasti one tovariše železničarje, ki imajo še članske izkaznice od Jugoslovanske strokovne zveze, da se oglase ter oddajo svoje izkanice. — Za skupino France Lajh, predsednik.
Jujubljanstd dogodki.
li Smrtna kosa. V Leonišču v Ljubljani je umri g. Hrovat Kašper, učitelj v Šoštanju. Pogreb bo iz Leonišča jutri v p„etek 4. avgusta ob 6, uri popoldne.
lj Mestni posredovalni urad v Ljubljani za spravne obravnave, bo radi preureditve novih uradnih prostorov — v času od 2. do 16. avgusta sprejemal tožbe le dne 8. avgusta dopoldne v mestni posvetovalnici.
Jfaša dmštv
d Krekova prosveta. Zveza uradnic in trg. nastavljenih priredi v nedeijo dne 6. avg. izlet k sv. Trojici pri Domžalah. Za sv. mašo je preskrb-IjcDO Odhod ob S. uri zjutrai z južnega kolodvora. Peljemo se do Domžal. Vse članice in prijatelji društva se iskreno vabite, da se zopet malo poveselimo v prosti naravi. — Predsednica.
d Kedna mesečna seja Zveze uradniških vdov in sirot se vrši v petek 4. t. m. ob 3. uri popoldne v navadnih prostorih. Vse odbornice se naprošajo, da se seje zanesljivo udeleže. Vabljene so tudi vs» članice.
d .šišenski Orei vabi vse prijatelje orlovske organizacije na telovadbo in veselico, ki jo pri redi v nedeljo, dne 6. avgusta ob 4. uri popoldni na vrtu gostilne Reininghaus. Cene prostorom; s* deži 3 Din, stojišča 2 Din, za veselico 1 Din.
Odgovorni urednik Jožel Rutar.
Izdaja konzorcij >Novega Časac.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Arhitekt iu mestni stavbenik
: VILJEM IRE0 :
Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 Telef. inter. št 103. Ustanov, leta 1850. se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
F. BRUMA¥ Ljubljana
nhM,ri,\U ailllti,Br“
po konkurenčni cani.
Mestni trg 35. I.
Kdor uporablja
GAZELA MILO
ta štedi perilo In novec.
Za pleskarska in ličarska dela
se najtopleje priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
enot Jone Malgaj g»g*
pleskar in ličar :: Ljubljana :: Kolodvorska ulica 6.
*3sr Sšaoensita bsnha i. i. LiMfoSfasasf1
Zagreb	Beograd
Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac.
Agencija: Buenos Aires (Argentina).
Afilacije:
Budapest: Balkan Bank r. t.
Split: Jugoslavenska industrijska banka. Wien: Bankhaus Milan Robert Alexander.
Delniška glavnica in rezerve ca 200.000.000 K.
Izvršuje vse bančne posle najknlantneje.
Oblačllnica za Slscenijo r.z.ze.z. u Ljubljani.
Zadružna centrala za manufakturo en gros en detail.	Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki.
Sk2as§2££e o „^resiii“, Liugarj&sis nflica 9, pran natisftropie. Protiagalna m dro2siso u SHrUarlevi nllci št. 5. isg -m
Upoštevajte pri nakupih!	Patirufrnica	d Somboni (Bačka), Rfeksandraua ulica Si. 11.	Upoštevajte	pri	nakupih!
Tnnel.	95
Roman. Spisal Bernhard KeBcrmann. — Poslovenil Peter Mlakar.
V	juniju se jc začela revizija procesa.
Velikanski proces se je spel razvil. Sodba pa je osi«la nelaknjena in Allaa sr. je vrnil v Atlanto.
Stvar je šla na Supreme Courl — najvišje sodišče, ie čez tri nadaljne mesece sc je vodil zadmi proces. Poslulo je resno in šlo Allanu za glavo.
iinancijelna kriza je bila med lem upadla, trgovina, promet, industrija je začela okrevali. Ljudslvo ie svoi fanatični srd pozabilo. Iz stoterih znakov si videl, tla jc nekdo na delu, da Allanovo stvar spravi v red Trdili so, da ie Ethel l.loyd. Listi so prinašali ugodneje barvane članke. Porota je bila čisto drugačno sestavljena.
Ko je Allan slopi! pred Supreme Courl, je njeqov izraz napravil neugoden vtis. Njegovo lice je bilo upadlo in nezdravo, čelo so mu razorale globoke brazde. IMesk oči je ugasnil. Včasi se je zdel čisto
brezbrižen.
Razburjenja zadnjih mesecev, procesi ga niso mogli oplašili. Toda zapor v Atlanti mu je nagrizel zdravje, lzlrgan iz življenja in dela je moral mož Allanovega kova poginiti; kakor se stroj sesede, če dolgo stoji Poslal je nemiren ter slabo spal. Grozotne sanje so sc ga lolevale, da je zjuiraj ves izmučen vstajal. Tunel ga
je preganjal s strahovi. V njegovih sanjah je grmelo in morje je udarilo v rove ter lisoče gnalo kakor utop-liene živali proti tunelskemu uslju. Tunel je sesal kakor lijak: požiral je strojevne in hiše, tunelsko mesto fe /drselo v žrelo, parniki, voda in zemlja, Ne\v York se je začel nagibati in pogrezati. Ncw Yorl< je goret v plamenih in on je bežal preko streh topečega se mesta. Videl ie S. Woo!fa razsekanega na tri kose in vsi trije deti so živeli ter ga prosili milosti.
Supreme Courl je Altana oprostit. Oprostilna sodba je bila sprejeta z velikim navdušenjem. Ethel Lloyd |c mahala z robcem kakor z zaslavo. Altana so morali s siražo spremiti v voz, sicer bi ga bili raztrgali na kosce, da bi imeli kaj za spomin. CcsSc okoli poslopja so odmevale:
»Mac Allan! Mac Allan!«
Veter je vel od druge strani.
Allan pa je mislil le še eno misel, ki jo jc drža! z zadnjim ostankom energije: samota, nobenega človeka ...
Odšel jc v Mac City.
ŠESTI DEL.
1.
Tunel je bil mrtev.
Korak je odmeval daleč po pustih rovih in glas se je razlegal kakor v kleii. Na postajah so dan in noč
enakomerno liho peli stroji, ki so jih ravnali molčeči, čemerni inženirji. Posamezni vlaki so rožljali noter in ven. Le v podmorskem brezdnu so še vedno rili delavci Piitsburg Refining aud Smelling Co. Tunelsko mesto je bilo pusto, zaprašeno in izumrlo. Zrak, ki je sicer vetril od mjenja betonskih mešalccv in klopotanja vlakov, je bil miren, zemlja se ni več tresla. V luki so ležale vrste mrtvih parnikov. Strojevne, ki so se prej svetlikale ka^ kor vilinski gradovi, so, izvzemši posamezne, stale v noči temne kol razvaline in brez življenja. Mežikajoči žar svetilnikov v luki je ugasnil.
Allan je stanoval v pelem nadstropju pisarniškega nadstropja. Okna so mu gledala na morje tisov, ki so se prožili prazni in zaprašeni. Prve tedne hiše sploh zapustil ni. Potom je par lednov preživel v rovih. Občeval ni z nikomur drugim kot s Slromom. Prijateljev v Mac Cit v ni imel. Hobby jc bil že davno zapustil svoio vilo. Pustil je bil svoj poklic ter si kupil farmo v Maini. Novembre je imel Allan triuren pogovor s starim Lloy-dom, ki je pokopal njegove zadnje upe. Poparjen in pobit ic odšel še istega dne z enim sindikatovih parnikov na morje. Obiskal ie pomorske in evropske postajo in listi so prinesli kratke vesti. Toda nihče jih ni bral. Mac Allan je bil mrtev kakor tunel.
Nova imena so se blestela nad svetom.
Ko se je spomladi vrnil v Mac Ciiy, se ni živa duša zmenila zanj. Samo Ethel Lloydl
(Dalje.}