Redna javna seja ljubljanske občinske uprave
bo v petek 27. novembra 1931 ob peti popoldne v mestni dvorani. Dnevni red javne seje:
1. Naznanila predsedstva. II. Odohrenje zapisnika zadnje seje. IIII. Finančnega odseka poročila: 1. o tarifi za vožnje na cestni železnici;
2. o občinski dokladi na uslužbenski davek po čl. 90 zakona o neposrednih davkih; 3. o stav-bišču za zgradbo šolske poliklinike; 4. o zgradbi delavskega azila; 5. o kreditu za napravo novih telefonskih zvez na mestnem magistratu; 6. o kreditu za vzdržavanje mestne avtomatske telefonske centrale; 7. o kreditu za adaptacijo uradnih prostorov meroizkusnega urada; 8. o kreditu za premestitev električnih ur; 9. o prošnjah za odprodajo mestnega sveta v Koleziji ob Gerbičevi ulici; 10. o kreditu za napravo podaljšanega pročelja ob glavni tržni lopi na Pogačarjevem trgu; 11. o odpisu dolžne najemnine Josipa Gorjupa; 12. o pritožbah proti prirastkarini: Zadruga »Služkinj-ski dom«, Josip Pretnar, Franc Bregar.
IV. Gradbenega odseka poročila: 1. o prošnji Ogrin Ivana za parcelacijo; 2. o prošnji Koslor
I.	zg spremembo parcelacije; 3. o prošnji Turk Rajkota za parcelacijo; 4. o prošnji Fortič V. za odprodajo mestnega sveta; 5. o razlastitvi zemljišča Terdina za otvoritev Kotnikove ulice; 6. o stavbnem dovoljenju za kiosk na vogalu Dunajske in Vodovodne ceste; 7. o pravilniku za napravo trotoarjev; 8. o prošnji Tomšič M. za odprodajo sveta.
V. Personalno-pravnega odseka poročilo: O prošnjah za zagotovilo sprejema v ljubljansko domovinsko zvezo.
Tajne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Perso-nalno-pravncga odseka poročila: 1. o pritožbi novoustanovljenega Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva Ljubljana — severni del, glede pravice gašenja; 2. o zagotovilu domo-vinstva v ljubljansko domovinsko zvezo; 3. o predlogu za sistemizacijo mesta konceptnega uradnika za finančno-davčno stroko; 4. o raznih personalnih zadevah: a) o stalni upokojitvi uslužbencev, b) o prošnji neke vdove za določitev milostne preživnine, c) o prošnji nekega uradnika za podaljšanje brezplačnega dopusta.
Proračunska seja novomeške občine
V	ponedeljek popoldne je mestni občinski zastop sklepal o proračunu mestne občine za bodoče leto 1932. Uvodoma je župan dr. Josip Režek prečital tozadevna navodila in smernice kr. banske uprave. Upoštevala se je želja po absolutnem štedenju in se od letošnjega proračuna ni zvišala prav nobena davščina, čeravno ima mestna občina velike obveznosti in sto potreb. Kot samostalna občina bo morala nastaviti lastnega občinskega zdravnika, prevzeti vojaški referat ter nastaviti za to posebno moč in še marsikaj.
Ubožni zaklad je letos pridobil hišo bivšega šolskega kuratorija. Kupil jo je od Usmiljenih bratov za 150.000 Din. Dve dobri tretjini je že plačal, ostanek bo poravnan v kratkem. Razpolaga s 148.407 Din hranilnih vlog in še nekaj denarja ima za zidanje prepotrebne mestne hiralnice, ki bo prihodnje leto menda slednjič postavljena svojemu namenu. Dohodkov ima ubožni sklad komaj 11.200 Din, stroškov za vzdrževanje in podporo številnih mestnih ubožcev doma indrugod pa 44.700 Din, kar značl primanjkljaj v višini 33.430 Din, ki se je stavil v proračun.
Vodovod je pasiven za dobrih 60.000 Din, to pa iz vzroka, ker je potekla desetletna pogodba z elektrarno »Novobor«, ki Je dajala tok za vodovod za minimalno ceno. Zdaj bo stal samo električni pogon 137.000 Din. Vsi stroški so proračunanl na 257.500 Din, kritja je pa le 194.020 Din. Pobirala se bo še naslednje leto 10'/» naklada na stanarino, uvedli pa se bodo kasneje najbrž vodovodni števci in bo vsakdo plačal potem vodarino po resnični porabi.
Redni proračun izkazuje 1,175.41650 Din Izdatkov, ki so porazdeljeni sledeče:
Za ohranitev in upravo obč. premoženje 81.866 Din, vodovod in ostala obč. podjetja 257.500 Din, občinska uprava, kamor je vštet tudi novi vojaški urad 136.668 Din, mestna policija 71.600 Din, sejmišče in kar je z njim v zvezi 8.400 Din, gasilno društvo 5000 Din, zdravstvo (obč. zdravnik) 25.030 Din, primanjkljaj ubožnega zaklada 33.430 Din, sreskl kmetijski sklad 175250 Din,
vzdrževanje cest, mostov, vodnih zgradb 119.000 Din, prosveta, šole 178.650 Din (od tega dobita obe osnovni šoli in meščanska dijaška kuhinja Din 5000, ostalo obrtna in trgovska nadaljevalna šola) in slednjič zahteva amortizacija dolgov (nova šola!) 206.520 Din.
Za kritje teh velikih izdatkov ima občina te-le dohodke: zakupnina obč. njiv in travnikov, gozd, najemnina obč. poslopij 153.620 Din, občinska podjetja: mestno kopališče vrže letnih 10.000 Din, 10'/« vodarina 194.020 Din, skupno 204.020 Din, razne takse, pristojbine za zabave, pisarniški dohodki 120.410 Din, lovska najemnina 300 Din in razni dohodki še 5461 Din, vse to vkup pa šele 483.811 Din.
Primanjkljaj Din 691.605'50 pa se bo kril s 65'/» občinsko doklado k direktnim davkom, na vino se bo pobirala kot letos 1007» naklada, na mošt 507», na pivo 50 Din na hektoliter, na žganje 15 Din od hektoliterske stopnje, od goved nad enim letom 25 Din, pod enim letom in od telet 15 Din, od prašičev in drobnice po 5 Din. Dalje se bo pobirala 5"/» gostaščina, od tujskih sob 2 Din od postelje, za table in reklame pa po lani odobrenem pravilniku finančnega ministrstva.
Tako uravnan proračun bi izkazal kvečjemu okrog 3000 Din primanjkljaja, ki bo pa že kako krit, samo da ni bilo treba nobene davščine zvišati.
£ep spozninslti večer ob 25 letnici smeti Simona Gecgoečiča v Teb ovij ah
Sinoči ob 22. uri 10 minut je preteklo 25 let, odkar je zatisnil za vedno oči veliki rodoljub, največji poljudni slovenski pesnik in nepozabni narodov ljubljenec Simon Gregorčič.
Tukajšnja organizacija Jugoslovanskih emigrantov je priredila sinoči ob 20. uri v Sokolskem domu njemu v spomin lep spominski večer, katerega se je udeležilo veliko število prebivalstva vseh slojev in stanov.
Spominsko slavje je otvorilo tukajšnje pevsko društvo »Zvon« z Gregorčičevo »Slovan na dan«, ki jo je občinstvo poslušalo z neko ganjeno pobožnostjo.
Ko se je polegel prvi aplavz, je stopil na oder, ki Je bil okrašen s pesnikovo sliko, ovito z zelenjem in trnjevim vencem, zastopnik organizacije Jugoslovanskih emigrantov, ki je v svojem govoru povedel navzoče tja v solnčno tužno Goriško v planinsko vas Vrsno pod mogočnim Krnom ob bistri Soči, kjer se je 15. oktobra 1844 rodil nepozabni naš Simon Gregorčič kot sin preprostih kmetskih staršev. Simon Gregorčič si je postavil s svojimi pesniškimi deli nezrušljlv spomenik v zgodovini jugoslovanskega naroda, kajti njegove pesmi, lirske in epske, tožne in vesele so danes tako ukoreninjene in priljubljene med našim narodom, da bo ostalo tudi pesnikovo ime med nami nepozabljeno. Pojo jih otroci v šoli, poje Jih fant dekletu, ko jemlje slovo, češ: »daj ml cvetko dete zalo, da jo na prsi pripnem, za spomin cvetlico malo, predno v tuje kraje grem«. Njegovo pesem pojo Slovenci v tujini, ko nazdravljajo domovini, kamor sl nazaj žele. Pokojnik pa ni le vroče ljubil svoje slovenske domovine, katero bi tako rad videl združeno, marveč je bil tudi goreč Jugoslovan. Saj je dejal, da Slovenci, Srbi in Hrvatje nismo le trije bratje, marveč smo trojčki ene matere — velike Jugoslavije. Kakor je bil navdušen za združitev vseh Jugoslovanov, tako je tudi vneto zagovarjal vseslovansko idejo. Ob prihodu bratov Čehov na slovenska tla jim je posvetil posebno pesem »Bratom Čehom«, v ka-
Proračunska seja Slovenj-gradca
Proračun občine zmanjšan za 20% ▼ znamenju splošne štednje
Slovenjgradec, 23. novembra.
Prejšnji teden se je vršila važna seja mestne občine z glavno točko: Sprejetje proračuna.
Uvodoma se je župan g. dr. Bratkovič zahvalil odbornikom in vsemu meščanstvu, ki se je v tako častnem številu odzvalo pri zadnjih volitvah in se tako odzvalo klicu našega kraljal Občinski blagajnik poštni upravnik Eiletz je poročal o proračunu za leto 1932, ki znaša Din 273.251'—, ki je v primeri e prejšnjimi proračuni manjši za okoli 20%.
Dohodki: gospodarstvo 56.710 Din, pristojbine 7000 Din, javne naprave 12.000 Din, rami dohodki 5200 Din, izredni dohodki 2350 Din.
Izdatki:	gospodarstvo 29.400 Din, uprava
61.208 Din, glavnice 85.800 Din, redarstvo Din 33.250, javna dela 83.700 Din, zdravstvo 22.027 Din, drugi stroški 7000 Din, socijalno skrbstvo 18.245 Din, šolstvo in prosveta 70.348 Din, kmetijstvo 1700 Din, izredni izdatki 39.573 Din. Primainjklaj se pokrije s 60% doklado na vse neposredne davke, obč. trošarina od litra vina 1 Din, od 100 litrov pive 30 Din, od hektoliterske stropnje alkohola pri špiritu, žganju _ itd. po 8 Din, od živine od glave 10—20 Din, najemninska doklada 3%, tujski promet 2 Din od osebe na noč, pasji davek 50 Din od glave.
Tekom proračunske debate se podpora zviša gasilnemu društvu od 10.000 Din na 16.000 di-
terl je pozdravil slavni rod Llbuše in Čeha hrabri rod! Kako globoka Je bila njegova ljubezen do revnega ljudstva, priča tudi njegov: »Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje« in še jasneje pride do izraza njegova globoka socljalna čutnost f njegovi: »V pepelnični noči«, kjer skoraj preteče svari: »VI, ki zaklade zbirate iz bllžnjlkov krvi, ki reveže zatirate — prah boste tudi vi! in Sedaj, ko prosto mu je dostop. Korak približa svoj, Jaz pa spoznam trpinov trop, Oh bil Je narod moji
Kakor iz sanj se Je občinstvo prebudilo po končanem predavanju. Mnogo prorokovanj Simon Gregorčičevih v njegovih pesnitvah, zlasti v »Soči« se je uresničilo. Tam šekla so že bridka jekla in Soča je krvava tekla, toda narod naš tam ob njenih bregovih še vedno Ječi...
Zatem se je izvršila predaja prapora razpuščene čitalnice v Brezovici pri Herpelje-Kozini, ki je star že preko 30 let. Prapor je predal zastopnik emigrantov tukajšnjemu sokolskemu društvu v varstvo. Ganljiv je bil prizor, ko sta Be oba prapora kakor v bratskem objemu poklonila pred sliko neumrlega Simona Gregorčiča. Zastopnik Sokola br. Pavlin Je želel jugoslovanskim emigrantom iskreno dobrodošlico z zagotovilom, da bo Sokol čuval ta prapor kot svetinjo vse dotlej, dokler ne zasije svoboda tudi našim zatiranim bratom tam preko meje.
Sledile so pesmi »Naša zvezda«, ki jo Je lepo odpel tukajšnji cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Ličarja, dalje »Pogled v nedolžno oko«, ki ga je odpel oktet Društva rudniških nameščencev pod vodstvom g. Rude Dolničarja in pevsko društvo »Zvon« pesem »Njega ni«. Po številnih recitacijah, ki so jih izvajali člani organizacije »Jugoslovanskih emigrantov« Je nastopilo 8 članov sokolskih telovadcev, ki so Izvajali na odru z uglajeno preciznostjo proste simbolične vaje po taktih »Buči morje Adrijansko, ki jo je pel trboveljski »Zvon«.
S tem je bil spominski večer v naj večje zadovoljstvo vseh, ki so se ga udeležili, zaključen.
narjev, ubožni sklad se zviša od 1000 Din na 9000 Din.
Razno. V ubožno hišo se sprejme 72-Ietna Geršič Marija, udeležencem zadnjega sokolskega pred. tečaja se odpiše davek na postelje, tule. Sokolkemu društvu ee dovoli brezplačna oddaja električnega toka za dvorano in oder.
Slučajnosti. Ureditev kopališča se z ozirom na sedanjo krizo priloži na poznejši čas, glede odkupe zemljišča, ki bi se uporabil za postavitev spomenika padlim junakoma naše občine med vojno se odstopi finančnemu odseku. Ker ni bilo drugih slučajnosti, župan zaključi zelo živahno sejo.
Poštni dom v Ljubljani
Načelstvo ga namerava začeti graditi spomladi
Zelja po svojem krovu tudi poštarskemu stanu se je porodila v vrstah poštnega osebja že kmalu po osvobojenju, toda ustanovitev zadruge, ki si je nadela morda hvaležno, torta težavno nalogo, zbirati sredstva za gradbeni fond, Je bila razmeroma kasna. Razne težave so neprestano ovirale uresničitev tega načrta. Vendar je že kmalu uspelo zadrugi, da kupi za razmeroma nizko ceno lepo parcelo na vogalu Dunajske ceste in Smoletove ulice nasproti Sv. Krištofa.
Načelstva so si po vrsti prizadevala, da pospešijo akcijo, toda že omenjene ovire, pa tudi razni nesrečni slučaji so onemogočali vsako večjo aktivnost. Sela letos se je posrečilo v načelstvu Poštnega doma združiti predstavnike
X
KOLINSKA TVORNKA CIKORIJI LJUBLJANA.
OKUSNA IN ZDRAVA
KJE
OLINSKA KAVA!
raznih smeri, pa se je takoj pokazala vse večja aktivnost, ki obeta, da se bo storil velik korak naprej. Predvsem je letošnje načelstvo razpisalo notranje posojilo, ki žal radi gmotnih razmer ni uspelo, dalje je sledil razpis izdelave idejnih osnutkov, ki je povsem uspel in so prvo nagrado dobili arh. Glanz, Kobe in Rohr-man. Naposled pa je načelstvo izposlovalo po zaslugi ministra Puclja odobrenje za prireditev efektne loterije. Za loterijo so določeni res krasni in številni dobitki ,pa je želeti, da občinstvo tudi pridno sega po srečkah, kajti žrebanje je pred vrati, ker se vrši nepreklicno že na praznik Ujedinjenja 1. decembra. Žrebanje bo javno in se bo vršilo pod državnim nadzorstvom v dvorani Delavske zbornice.
Načelstvo ima še danes trdno voljo spomladi pričeti z gradnjo doma, toda od prilik na denarnem trgu je odvisno, če bo moglo svoj načrt tudi uresničiti.
Rokoborba na Jesenicah
V	soboto in nedeljo se je vršila na Jesenicah velika in zanimiva rokoborka med najboljšimi rokoborca v Dravski banovini. Tekma se je vršila v dvorani Delavskega doma na Cankarjevi cesti. Udeležba občinstva je bila naravnost rekordna, dvorana je bik zasedena do zadnjega kotička.
Rokoborcev je bilo osem, in sicer 4 iz Ljubljane, 4 pa z Jesenic. Ljubljančani so bili: Franc Tičar, Žane Pregelj, Leopold Gorjanc in Janez Satler; Jeseničani pa: Žvan Anton, Svetlin Albin, Zupan Valentin in Andervald Silvester.
Pri sobotni predstavi, ki je pričela ob 20 uri, sta se spoprijela Fran Tičar in Žvan Anton. V borbi je jeseničan Žvan odstopil. Kot druga sta nastopila Leopold Gorjanc in Svetlin Albin. Po daljši in tehnično visoki borbi je zmagal Gorjanc nad Svetlinom. Za njima sta se zagrabila Žane Pregelj in Andervald Silveeter; po dolgi borbi je podlegel 25 kg težji Andervald Preglju, ki je imel mnogo opravka, da je zrušil toliko težjega jeseniškega nasprotnika. V zadnji točki sta nastopila zelezmi Janez Sotler in Valentin Zupan. Ta spoprijem je ostal neodločen.
Nedeljsko tekmo sta otvorila Pregelj in Andervald, ki pa je ostala neodločena kot revanžna borba. Za njima sta se predstavila Ljubljančana Gorjanc in Sotler. Prvi je bil drugemu precej trd oreh in je zmagal po dolgem času Sotler nad Gorjancem. Nedeljski program sta zaključila Zupan in Sotler. Tn borba Je trajala pet četrt ure in je končala neodločeno. Zupan se je boril mirno in se mu je poznala visoka tehnika, Sotle rje v naetop in borba sta bila zelo surova in je izvalo to precejšen žvižg in ogor-čonje publike, ki je zahtevala diskvalifikacijo Sotlerja. Sodnik je priznal rezultat kot negativen.
0 nastopu Zupana in Gorjanca je povdaritl, da je bita ta borba zelo lepa in tehnično dovršena. Podlegel je Gorjanc Zupanu.
Clara Viebig:
Habja vas
34
Roman iz Eifela
Ne, ne! Kot obupan je stiskal tolar med prsti; ni se mogel od njega ločiti. Kot svinec je ležal v njegovih rokah, kakor prilepljen. Kot bi mrtva kovina oživela, tako je rasla v njegovi roki — postajala vedno večja in večja, vedno težja in težja, popolnoma Bi ga je osvojila
z dušo in telesom, rasla je brez kraja in konca.----------------
In dobila je glas, ki je šepetal samo njemu umljivo, šepetal brez prestanka--------------.
Po Petrovi glavi so se podile čudne misli. Vrtinčile so se v glavi kot suhi listi v nevihti. Mračno je počival njegov pogled na jokajoči ženi in ubogem otroku, drsel po pustih stenah gori in doli in nemirno begal po mrzli beraški izbi.
Vedno bolj sivno mu j« šepetal zapeljivi glas, vedno bolj razumljivo, vedno jasnejše; in on mu je prisluškoval ves zamišljen s povešeno glavo.
Nekdo je potrkal; zdrznil se je iz svojega tuhtanja.
Majhen šolarček s tablico in puščico pod pazduho je vstopil; zelo važno in visoko počaščen po naročilu, je spravil na dan svoje sporočilo:
»Peterček naj pride takoj h gospodu pastorju v verkev, lestenec je padel b stropa. Zdaj leži na tleh!«
»Naj leži,« je zagodrnjal Peter. Bil je nejevoljen, hotel je biti nemoten; moral je prisluškovati, prisluško-
vati glasu, ki mu je tako razločno govoril: ,ubog, ubog
— čemu bi moral biti ubog? Vse leži v tvojih rokah
— v tvojih rokah —!‘ Da, v njegovi roki leži tolar, ta majlma in vendar tako mogočna stvar, ki je, kljub temu, da jo je ustvarila človeška roka, vendar vladala svet tisočkrat bolj mogočno kot Bog oče v nebesih.
»Kaj pa še stojiš tukaj,« je nahrulil dečka. »Tu ne boš prodajal zijal!«
»Priti morate takoj h gospodu pastorju,« je vztrajal deček.
»Da, pojdi vendar, Peterček,« se je vmešala Luca. »Nimam časa!«
»Toda za gospoda pastorja,« je rekla Lucija očitajoče, »za duhovnega gospoda? Tja pa vendar moraš iti!«
»Duhovni ali neduhovni, vse je ista pakaža! Pusti me v miru!« Dvignil je roko proti dečku: »Glej, da izgineš!«
»Pojdi vendar, Peterček,« mu je prigovarjala Lucija. Odložila je otroka in nato krepko zgrabila moža pod pazduho. »Morda boš pa dobil zdaj kaj za zaslužiti!« »E, zaslužiti! Požvižgam se na to!«
»O, Ježeš, tako sem lačna! Luca se je držala za trebuh in se zvijala. »Čreva so mi že zlezla prav skupaj
— Peterček, pojdi vendar!«
»Za vraga!« Preklinjajoč je stegnil iz postelje eno nogo, kot pšica se je pognal deček skozi vrata na prosto, bal se je, da bi bil tepen.
Lucija se je smejala za njim, potem pa je podala možu hlače: »Hlače, Peterček! Tukaj je desna hlačnica,
tukaj pa leva!« Pomagala mu je v obleko.
Kakor v snu se je pustil Peter obleči, njegove misli so bile daleč proč. Med stisnjene obrvi se je zarezala tuhtajoča brazda; tuhtal je sam vase in se ves prestrašil, ko mu je Luca s smejočim »Zdaj si gotov« poveznila čepico na lase.
Pogledal ni ne na desno ne na levo; s sklonjeno glavo, očmi uprtimi v tla, z mahedravo visečimi rokavi in mahadravimi nogami je stopal po vaški cesti. Ni se zmenil za noben »Dober dan« in noben klic; tudi ni čul krika novorojenčka, ki je glasno in močno odmeval čez Schneiderjevo dvorišče.
Predno je stopil v cerkev, je potegnil v skritem kotičku pri kropilnem kamnu s posvečeno vodo hitro še enkrat tolar iz žepa. Njegov mračni pogled se je razjasnil, ko je gledal srebrnik. Zmagoslaven smeh mu je igral na ustnicah in okoli njegovih oči so trepetale premetene gubice; bil je popolnoma zatopljen v občudovanje. Naenkrat pa je nekaj zašumelo! Stresel se je, kakor blisk je izginil tolar v njegovem žepu.
Čulo se je peketanje konja in ropotanje voza. Bližal se je voziček; potnik se je vozil mimo iz vasi. Peter je iztezal kuštravo glavo okoli ogla in gledal s posmehljivim režanjem za njim, potem je po stari navadi potopil prste v posvečeno vodo, se hitro prekrižal in stopil v cerkev.
Notri je bil duhovnik. S čez trcbuli sklenjenimi rokami, z izrazom brezmejnega obupa na obrazu, je stal pred razvalinami častitljivega lestenca.
 ________JUGOSLO	V	A	N
Jz Dravske banovine
ftlovmiivshi
Itozzcez?f
Na državni praznik 1. decembra bo unionska velika dvorana zopet polna. Vsakoletni novinarski koncert, ki se vrši na dan 1. decembra, je postal že tako popularen, da ga ne zamudi nikdo. Zastopani so vsi ljubljanski sloji brez izjeme, da za nekaj ur pozabijo na vsakdanje težave in se res prijetno zabavajo. Novinarski koncert bo imel kakor vsako leto tudi letos jako pester spored. Najpreje bo nastopil orkester Narodno železničarskega glasbenega društva »Sloge« pod vodstvom svojega dirigenta gospoda Herija Svetla. Odigral bo državno himno in nato Liadowe »Sinfonične slike«. Zatem bo zapel pevski zbor »Grafike« z dirigentom gospodom prof. Grobmingom Fiirsterjevega »Spaka« in nato še Adamičeve »Završke fante«. V zadnji točki pred odmorom bo nastopil slovenski vokalni kvintet z gg. Stibernik, Jug, brata Petrovčiča in šulc s Fibichovo »Tiho nočjo« ' in Savinovim »Tehtnim vzrokom« .
Po odmoru se bo predstavil našemu občinstvu mladi celjski goslač Miran Viher z jako izbranim sporedom. Igral bo Grigovo sonato »G dur op. 13) I. Lento doloroso. Allegro vivace, II. Allegreto tranquillo, III. Allegro animato. (Na klavirju ga bo spremljala ga. Mira Sancinova Nato bo nastopil pevski kvintet »Ljubljane« se-stoječ iz gg. Grobeljšek, Gril, Premelč, Plevel), Križnar. Zapeli bodo Jerebovo »Pelin-rožo« in Prelc«Hp7o »Zapoj mi pesem o dekle«. Spored bo zaključil nastop pevskega društva »Ljubljanski Zvon« pod dirigentom g. Zorkom Prelovcetn, ki ima pripravljeni dve pesmi: Pavčičevo »če na rdeče rože zapade sneg« in Gotovčevo »Barbari mi smo«.
Preskrbite si vstopnice že v predprodaji v Matični knjigami na Kongresnem trgu.
Celfe
* Koncert na praznik 1. decembra. Kakor sta se v Ljubljani in v Mariboru uveljavila stalna novinarska koncerta na praznik Ujedinjenja, tako je tudi vsakoletni koncept Celjskega pevskega društva na dan 1. decembra v Celju že postal tradicijonalen. Na letošnjem koncertu se bo izvajal sledeči spored: Jenko-Hubad: Državna himna (mešani zbor); govor o pomenu praznika Ujedimijenja; Mokranjac: II. rukovet srpskih narodnih pesmi; Kimavec: Gda smo pšenici šli orat (mešani zbor); Lajovic: Večerna pesem (mešani zbor); Česnokova ruska pe-sem za dva glasa in mešani zbor; Risto Savin: Barčica ter Stalan sem tvoj (mešan zbor). —
V	drugem delu koncerta se izvaja Foersterjeva balada »Turki na Stevici«. Solospeve pojejo sopran ga. Thalerjeva, mezzsopran g«. Rajhova, tenor g. Živko, bas-bariton g. prof. Fink. Dirigent g. Šegula. Dolžnost vsakega Celjana je, da se udeleži te proslave narodnega praznika.
* Proračunska seja mestno občinske uprave. Jutri zvečer ob 5. bo v mestni posvetovalnici javna seja mestne občinske uprave, na kateri se bo razpravljalo in sklepalo o proračunu za leto 1932.
* Miklavž celjskih gasilcev. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Celju bo priredilo v soboto 5. decembra v veliki dvorani Narodnega doma Miklavžev večer za revne otroke. Kdor pa želi za svoje otroke obisk Miklavža na domu, naj to javi v društveni pisarni v pritličju mestnega magistrata dnevno od 7. do 9. zvečer.
* Sokolski smučarski odsek. V torek zvečer se je v telovadnici mestne narodne šole vršil sestanek, na katerem je bil ustanovljen smučarski odsek Sokolskega društva v Celju. Odsek bo neposredno podrejen Zimsko-sportnemu podsavezu v Ljubljani. Doslej se je priglasilo okoli 50 članov in članic ter naraščaja. Za načelnika je bil izvoljen br. Tone Grobelnik.
* Druga pokalna tekma. V nedeljo 29. t. m. se bo vršila druga tekma za prehodni pokal LNP. Takrat nastopi SK Celje z zmagovalcem zadnje tekme SK Olimpom iz Gaberja.
* Se eno predavanje Jadranske straže. Ker je zadnje predavanje g. Crniča zelo uspelo in ker je občinstvo izrazilo željo, da bi še enkrat predaval, bo Jadranska straža priredila še eno predavanje, in sicer o katastrofi parnika »Titan ik«.
* Najdbe in izgube. V mestu sla bili najdeni davčna knjižica na ime Hrovat Franc iz Sv. Lovrenca po Prožinom ter ženska ročna torbica z različno vsebino. Oboje se dobi na policiji. — K mesarju Jakobu Urlepu v Zavodni št. 9 se je zatekel velik pes Bernardinec. Lastnik ga dobi pri mesarju — V Gubčevi ulici se je izgubila rumena bluza. Najditelj naj jo odda na policiji.
* Po pijančevanju. V nedeljo so fantje popivali pri posestniku J.u-rju. po dom. Na vinah v Novi cerkvi. Ko so bili že pošteno pijani so se spravili na 22-letnega posestnikovega sina Miho Majcena iz Zla teč pri Novi cerkvi ter ga z ročicami in palicami tako zdelali, da je dobil nevarne poškodbe na hrbtu, glavi in obeli rokah. Teško ponesrečenega Majcena so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Hrastnik
V	ponedeljek sta se poročila France Sušnik ml. iz Vod ter gdč. Mici Hofbaurova iz Hrastnika. Priči sla bili nevestin brat g. Lojze in ženinov g. Mirko, oba marljiva sokolska delavca. Živela novoporočenca, živel bodoči sokolski na raščaj!
Jesenice
Sokolsko društvo Jesenice priredi v torek 1. decembra slavnostno akademijo, kamor se vljudno vabi vse cenjeno občinstvo. Dopoldne ob K’11. uri bo svečana zaobljuba novo pristo-pivšega članstva. Zdravo!
Predavanje o »Maraži in njenem vplivu na organizem«, ki bi se imelo vršiti tudi sinoči je prloženo na sredo. 2. decembra.
Nezgoda. Tovarniškemu delavcu Reinmuller-ju je padel zaboj na levo roko in mu zmečkal drugi in tretji prst.
Vstopnice za novinarski koncert na dan 1. decembra se dobe v predprodaji od danes do torka v M at ič ni knjigarni na Kongresnem trgu.
d V petek 27. t. m. bo ban Dravske banovine dr. Drago Marušič službeno odsoten, zato ta dan ne bo sprejemal strank.
d Kraljevska banska uprava Dravske banovine opozarja na osnovi odloka gospoda kmetijskega ministra št. 55.620/H ex 1931 z razpisom No. 11.740/1 od 12. novembra 1931, na dejstvo, da nekateri brezvestni vinski producenti in trgovci v poedinih krajih države, zlasti v Primorski banovini, napravljajo in prodajajo tropinšnico, bodisi samo zase, Hndisi pomešano s pristnim vinom, navzlic temu, aa imamo tako ogromne neprodane zaloge dobrega vina pri poštenih vinogradnikih. Po § 9. zakona o vinu in čl. 28 pravilnika k temu zakonu je naprava tropinšnice potoni izluženja grozdnih tropin z vodo brez dodatka sladkorja dovoljena samo čistim vinskim producentom, ne pa vinskim trgovcem in točilcem, čeprav so poslednji obenem vinogradniki producenti, toda izključno samo za lastni domači potrošek te pijače. Na dotični posodi mora biil napis: »Tropinšnica, ni za prodajo«. Proti kršilcem teh določb se bo najstrožje postopalo. Kazni po zakonu o vinu za to so: 7 dni do 3 mesece zapora in od 300 do 30.000 Din denarne globe (§ 25), zaplemba in uničenje ali denaturiranje proizvoda (§ 28), razglas obsodbe v listih in odvzem obrtne pravice (§ 29), plačan je vseh stroškov procesa, analize, izvedenstva in izvršitve sodbe (§ 32). Vsi tudi samo sumljivi slučaji takih in podobnih kršitev zakona o vinu naj se v interesu dobre stvari nemudoma prijavijo kletarskemu nadzorniku Dravske banovine v Ljubljani, Gosposka ulica 15, ki jamči za molčenost o prijavi po službeni dolžnosti.
d Varstvo sadnega drevja proti zajcu. Kralj, banska uprava je pod vzela dogovorno s Kmetijsko družbo večjo akcijo za dobavo primernih žičnih koškov sadjarjem, in to po polovični ceni, da bodo lahko zavarovali svoja mlada sadna drevesa pred zajcem. Žične koške dobavlja Kmetijska družba v Ljubljani za ceno
8	Din za komad, polovico krije kralj, banska uprava. Koški so iz pocinkane žice, jako solidno izdelani in 130 cm visoki, ki bodo gotovo popolnoma ustrezali svojemu namenu za dolgo vrsto let. Kmetijske podružnice naj zaprosijo potom Kmetijske družbfe kr. bansko upravo za svoje člane za mreže. Ostali zanimanci pa morajo prošnje kolekovati po 5 Din in jo odposlati naravnost na bansko upravo. Akcija se bo nadaljevala, dokler bodo potrebni krediti na razpolaganje.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2
d Velika ruska loterija. Drugo, glavno žrebanje loterije Sveta uedinjenih ruskih oficirskih udruženj v Jugoslaviji se bo vršilo nepreklicno 15. decembra ob 15. pod kontrolo državnih organov. Pri tem žrebanju bo izžreban tudi dar Njj. Vel. kralja, dragoceni darovi mnogih dobrotnikov in drugi dobitki in premije v skupni vrednosti 350.000 Din. Opozarjamo imetnike srečk, ki so kupili srečke za prvo žrebanje, da veljajo te brez doplačila tudi za drugo, glavno žrebanje. Vsak lastnik srečke lahko dobi uradni seznam zastonj, če sporoči svoj pravilen in čitljivo napisan naslov pisarni Oficirske loterije, Beograd, Obiličev Venac št. 26.
d Darovi za stradajoče. Rdeči križ je prejel: Krajevni odbor R. kr. v Trbovljah Din 4358, sresko načelstvo v Kočevju Din 321*05, sresko načelstvo v Metliki Din 817, Habjan Ferdinand iz Škofje Loke 100, šola na Rudniku 43 Din.
Iskrena hvala!
d Motociklistična nesreča v Novem mestu.
Ponesrečeni častnik Branko Djukič ni bil pripeljan v javno žensko bolnico, niti ga ni mogel tamkaj obvezati dr. Gostiša, ker dr. Gostiša že od 1. novembra 1931 ni več v službi bolnišnice.
£jrii2»I#cnaci
Četrtek. 26. novembra 1931: Konrad. Pravoslavni, 13. novembra: Kovan Z.
Nočno službo imata lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi cesti. *
■ Rojaki Primorci! Starešinska družina Kluba jugoslov. primorskih akademikov v Ljubljani vabi v počastitev spomina na dr. Edvarda Slavi-ka ob tridesetdnevni« njegove smrti k maši za-dušnici, ki bo v nedeljo 29 .t. m. ob 9 30 uri v Križevniški cerkvi in na komemoracijo ob 10. uri v Trgovskem domu. — Odbor.
■ Na akademiji Ljubljanskega Sokola bosta vzbudili posebno pozornost dve novi telovadni skladbi in sicer »Ples z lamijoui«, ki ga bodo izvajale članice, ler Fau«t »Pesem vojakov«, vaje moškega naraščaja. Obe ti novi skladbi se bosta videli v ponedeljek 30. t. m. v veliki unionski dvorani. Bratsko vabimo k obilnemu posetu. Zdravo!
■ V kapeli slov. staro-katoliške cerkve na Gosposvetski cesti št. 9 — pritličje levo — se vrši na državni praznik dne 1. decembra 1931 slovesna služba božja ob 9. uri.
El šentjakobski gledališki oder vprizori v soboto in v nedeljo ob 20.15 znano Molnarjevo anekdoto »Igra v gradu« v režiji g. Karusa. Molnar je znan madžarski komedijograf in se
igrajo njegove komedije po vseh večjih odrih z izredno velikim vspehom. Ena njegovih najboljših veseloiger je baš »Igra v gradu«. Sodelujejo gg. Košaik, Karus, Lavrič, Gnidovec (ki nas bo izvrstno zabaval s svojimi nastopi kot grajščinski sluga) Kunc in Petrovčič. Po daljšem odmoru bo zopet nastopila naša priljubljena igralka gdč. Ervina Wrischerjeva. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Miloša Karnič-nika na Starem trgu in od pol osme pri dnevni blagajni.
■ Večer primorske žene priredi ženski odsek delavskega prosvetnega in podpornega društva »Tabor« drevi ob 20 v društvenem lokalu v hotelu »Tivoli«. Vabljene vse primorske žene in dekleta.
■ Poroka. Sinoči ob 6. uri se je poročil v frančiškanski cerkvi g. Franjo Štolfa z gdč. Hermino Postojna, hčerko gostilničarja pri »Levu« na Gosposvetski cesti. Mladi par je iz znanih senožeških narodnih rodbin. — Obilo sreče!
■ Dve slovanski komorni deli nam bo zaigral gospod Karlo Rupel, priznano najboljši slovenski violinist v petek na svojem koncertu v Filharmonični dvorani. Tretjo točko sporeda tvori Tansmanova sonatina. Tansman je mlad poljski komponist moderne smeri, ki je napisal celo vrsto komornih in orkestralnih del. Poleg tega pa tudi več samospevov. V Parizu, kjer sedaj živi in deluje, ima stalnega založnika za vsa 6voja dela. V Parizu je zelo poznan in cenjen slovanski avtor. Kot poslednjo točko pa nam zaigra Schulhofovo sonato. Schulhof je eden najboljših živečih čeških pianistov, ki popolnoma služi propagandi moderne in najmodernejše smeri. Kot skladatelj stremi za čisto novimi izrazi ter prav rad uporablja grotesko. Kakor smo že omenili, je izvrsten pianist ter je še kot dijak dobil znamenito odlikovanje Mendelssolinovo nagrado leta 1913. Schulhofa so do 6edaj izvajali na vseh glasbenih festivalih in je stalno na programu sodobnih koncertov. Predprodaja v Matični knjigarni.
■ MOTOH kava dnevjio sveža! Kličite telefon 25—77.	1470
■ »Pomožna akcija«. Pozivamo vse meščane, ki so pripravljeni na oklic »Pomožne akcije« darovati razno obleko, perilo, čevlje, živež itd., da javijo svoj naslov v mestnem socijalno političnem uradu v sobi št. 42. Urad bo potem poskrbel, da bodo prišle iskat pripravljena darila v to poverjene osebe. Kdor pa želi svoje darove osebno oddati, jih lahko odda v zgoraj navedenem uradu in sobi med uradnimi urami t. j. od 8 lire zjutraj do 14.
■ Zveza gospodinjskih pomočnic bo letošnjo zimo priredila ciklus poučnih predavanj:	o morali in nravnosti, o gospodinjstvu in kuhanju, v delu v organizaciji in stanovski zavednosti, o higijeni in zdravstvu, o lepem vedenju, o ljudnosti in srčni izobrazbi. Vsa ta predavanja bodo vršile strokovno naobražene moči, in bo vstop dovoljen le članicam »Zveze gospodinjskih pomočnic«. Dekleta, ki vam je na tem, da se izobražujete pristopajte k naši Zvezi. Vpisnina stane 2 Din, mesečna članarina 3 Din. Prijave novih članic se sprejemajo vsako nedeljo popoldne v Prečni ul. št. 2. Vsaka članica dobiva zastonj društveno glasilo »Gospodinjska pomočnica«. V nedeljo 29. t. m. ob četrt na 18. bo že drugo predavanje v tej sezoni. Pozivamo p. n. gospodinje, da blagovolijo svoje pomočnice na to opozoriti, da bo udeležba večja, kar bo v korist ne le pomočnicam, ampak tudi gospodinjam.
■ Tatvina koles. Policiji sta bili zopet prijavljeni dve tatvini koles. Gostilničarju v Metelkovi ulici, Francu Skagnettiju je bilo izpred trgovine Tičar na Sv. Petra cesti ukradeno kolo znamke »Ewera«, vredno 2000 Din. Mestnemu delavcu Avgustu Vauterju je istotako izginilo izpred gostilne »Pri Sokolu« kolo znamke »Pax« vredno tudi 2000 Din.
■ Tatvini suknjičev. Delavcu Rudolfu Češno-vaju iz Kamniške ulice 13 je bil ukraden usnjat rjav suknjič vreden 850 Din. Neki neznanec se je splazil v nezaklenjeno kuhinjo gostilničarja Franca Stanovnika na Rimski cesti 11 in mu iz omare odnesel 1500 Din vredno suknjo.
■ Iz bolnišnice. V bolnišnico so včeraj popoldne prepeljali brezposelnega peka Antona Peskarja iz Most pri Ljubljani, ki je imel rano na desnem ušesu. Zdravnikom je povedal, da je šel popoldne okoli 12'30 čez Pogačarjev trg. Nenadoma je nekdo pritekel za njim in ga z nr že m udaril po desnem ušesu, liana ni nevarna. — OOletni posestnik v Vodicah Miha Pod-boršek je padel pod voz, naložen z drvmi, tako nesrečno, da si je zlomil desno roko.
m Odlikovanje. Učitelj in načelnik Sokola na Teznu g. Miloš Ledinek je bil te dni odlikovan z redom Jugoslovanske krone V. stopnje. Čestitamo!
m Kinomatrografi. Grajski kino: »Pozabljena materina ljubezen« (Njen prvi ples); kino Union: »Dober grešnik«.
in Sokolska akademija. Na predvečer državnega praznika, dne 30. novembra ob 20 uri, bo v dvorani pivovarne Union telovadna akademija Sokola Maribor-matica. Spored bo oblegal
9	točk, samih izbranih telovadnih skladb, med njimi tudi nekaj takih, ki bodo za mariborsko občinstvo povsem nove. Na orodju bodo nastopili najboljši društveni telovadci s prvakom Primožičem na čelu. Zaradi običajnega navala naj si občinstvo nabavi vstopnice vnaprej v trgovinah Bnreš in Majer.
m Za brezposelne. Prd Borzi dela dobe zaposlitve: 3 hlapci, 2 pastirja, pristaVnilc, poročen hlapec, 3 čevljarji, 2 krojača, kolar, več vajencev mizarske, kolarske, kovaške, mesarske, slaščičarske in pekovske obrti, 8 kmetskih dekel, kmečka gospodinja, strojna pletilja, hišna šivijja^ natakarica, servirka, plačilna natarica, orožniška kuharica, kuharica k financarjem, 2 zasebni sobarici, 4 zasebne kuharice, 6 zasebnih služkinj, 2 gostilniški služkinji, 2 postrež-nici, delavka in več vajenk šiviljske, pletijske, modiistovske in trgovske stroke.
m Pred nakupom ruma, slivovke, brinjevca, droženke, brandyja (konjaka), likerjev, špirita itd. obrnite se na tovarno Jakob Perhavec, Maribor, Gosposka ul. 9, tel. 25-80.	2280
m Mariborske mesne cene. Volovsko meso prvovrstno stane kg 12 do 14 Din, drugovrstno 8 do 10 Din, meso bikov, krav in telic 4 do 7 Din, teletina prvovrstna 12 do 16 Din, drugovrstna 8 do 10 Din, svinjina pa 8 do 20 Din.
m Aretacije. V torek sta bili izvršeni v Mariboru dve aretaciji. Jožef A. se je preselil k »Grofu« zaradi poskušane tatvine; Marija L., ki je prišla za njim zaradi vlačuganja in tajn« prostitucije, pa bo ostala tam le začasno, ker bo morala v bolnišnico.
m Neznan gluhonemec. Policija je prijela neznanega gluhonemega moškega, starega 35 do 40 let, šibke postave in 166 cm visokega, ker se je potepal po mestu. Identitete še ni mogila ugotoviti.
Novo mesto
Šolsko kopališče se je otvorilo z današnjim dnem v novem šolskem poslopju na Seidlovi cesti. Pet prh bo čistilo šolsko mladež. Vse bo lepo zakurjeno in brez najmanjše nevarnosti prehlada. Vsak učenec oz. učenka osnovna ali meščanske šole pride na vrsto na 14 dni, in to do časa. ko bo mogoče kopanje na prostem. Tako je zdaj v našem mestu poskrbljeno že z dvemi kopališči za ljudsko higijeno. Pozdravljamo!
Miklavžev semenj bo vsled državnega praznika letos naslednji dan, v sredo 2. decembra.
Koncert. Učiteljski pevski zbor JUU priredi na praznik 8. decembra v tukajšnjem Sokolskem dom uvelik koncert, na kar že sedaj opozarjamo.
Drogerija »Krka« nas je že zopet presenetila z zelo okusno in bogato izložbo Miklavževih daril. Za 1. december pa pripravlja kar celo razstavo kosmetičnih, higijen6kih in fotografskih predmetov.
Skrb za najbednejše. Pokazala se je potreba posebnega razreda za manj nadarjeno deco tukajšnjega šolskega okoliša in tukajšnji merodajni krogi se bodo pobrigali, da ga dobimo saj s prihodnjim šolskim letom.
Koliko smo pojedli in popili. V tekočem letu se je v Novem mestu popilo 2283 hi vina, 293 hi vinskega mosta in 543 bi piva. Mesa smo pojedli 582 goved nad enim letom, 757 goved pod enim letom in telet ter 1237 prašičev in Se mnogo drobnice. Kje pa je zdaj moka In zelenjava in vse drugol Dobre želodce imamo 1
Nesreči. Jaka Blažič, posestnik na bližnjem Ragovem, je obsekaval v višini gabre in zgrmel na tla ter si polomil nekaj reber. — Progovni delavec iz Malega Vrha pri Mirni peči je popravljal železniško progo. Spotaknil se je ob železniški prag in si pri padcu poškodoval levo roko. Oba ponesrečenca se zdravita pri Usmiljenih bratih v Kandiji.
Božičnico bo obhajalo Kolo jugoslov. sester letos posebno slovesno 20. decembra v veliki šolski telovadnici. Obdarjenih bo mnogo potrebnih otrok.
Zagorje
Nc samo Ljubljana s svojim tromostovjem tudi Zagorje se more ponašati s peteromostov-jem, le da ti niso tako lepo urejeni. Vsekakor pa prekaša Ljubljano nov most za nadvoz in katerega smo že pričeli uporabljati. Vsa dela še niso gotova, zlasti ne z nasipanjem in izravnavo ceste pri Mihelčiču, vendar most že sedaj služi svojemu namenu. Z gradnjo tega mostu pa je odpadel klanec od rudniške restavracije proti Mihelčiču, v katerem so zlasti brezobzirni vozniki dostikrat pretepali živino in se pridušali, ker ta zaradi strmine klanca ni bila kos bremenu. Tudi voznikom ne bo treba vedno paziti in čakati na prihod rudniške dovlačilnice, ker je most zgrajen nad staro cesto, tako da je rudniškim napravam mogoče neovirano obratovati. Zagorska občina si je tudi že zagotovila zemljišče za napravo tržnega prostora, in sicer nad 800 kvadratnih metrov. Tržni prostor se bo nahajal med banovinsko cesto in pisarno g. VVeinbergerja. To je nekako v sredini, zlasti če omenimo, da je baš okrog »Svepovne« bilo dograjenih preteklo leto precej hišic in je upati, da bodo v teni kraju še gradili.
Škofja Loka
Nov grob. V visoki starosti 74 let je po daljšem bolehanju preminul na svoje kmetiji pod Ljubnikom obče poznani Franc Pintar, po domače Zaljubnikar,;ev. oča. Pogreb je bil v ponedeljek dopoldne. Blag mu spomin, prizadetim naše sožalje.
Nova slaščičarna. Pred kratkim smo dobili moderno urejen brivski salon g. Krojiča, sedaj pa se nam obeta prvovrstna slaščičarna, ki jo olvori lastnik parne pekarne v Škofji Loki g. Viktor žužek.
Kriza... Vzpričo gospodarske stagnacije, ki se tudi v Loki prav bridko občuti, nam sporoča avto prevoznik gosp. Ravnihar, da se bo vršil prevoz tovora v Ljubljano in nazaj le tiste dneve, ko bo kaj naročil. Dnevni promet se do nadaljnega ukine.
Prošfenje na Spodnjem (rgu se je pričelo v nedeljo dopoldne s slovesno službo božjo v Špitalski cerkvi, raz katere vihra državna trobojnica. Tradicijonelno žegnanje je privabilo med »Lonlržane« domačine in okoličane, ki so napolnili gostilne do nabitega. Popilo in pojedlo se bo pa vendarle mani, ker niso časi za razmetavanje. Proščenje bo trajalo po malem skozi ves teden.
Vzajemna pomoč, kateie zastopnik je m. dr. gosp. Ignac Plantnrič, razvija poslednje čase v Loki izredno živahnost. Zavarovanih je na novo lepo število oseb in višek se ni dosežen. K vpisu vabijo številni lepaki.
Neuspeh akcije za znižanje | Roparski morilec Avgusi Dobnik aretiran
Zadnji iz zločinske štiriperesne deteljice, ki je ropala po Dravski
dolini
najemnin
Poziv bana in župana dr. Juvana na hišne lastnike, da znižajo najemnine, je tudi v Mariboru ostal brez pravega uspeha. Odzvali so se samo trije gospodarji. Eden je znižal najemnino takoj, drugi je obljubil znižanje, tretji pa jo bo znižal šele 1. julija 1932.
Velika mlekarska akcija
Na pobudo kraljevske banske uprave se je prižela v Mariboru in okolici velika akcija za organizacijo nakupa in prodaje mleka, posebno pa preskrbe mesta z zares dobrim in pasteriziranim mlekom. Po vseh vaseh v neposredni in posredni mariborski okolici se bodo osnovale mlekarske zadruge, v Mariboru pa osrednja mlekarska zadruga. Ustanovitev poslednje bo dne 1. decembra ob 15. uri v Narodnem domu ob sodelovanju odposlanca banske uprave in zastopnika občine, podžupana g. dr. Lipolda. Mestna občina bo dala novi organizaciji na razpolago potrebne lokale, a razen občine bosta akcijo materialno podprli tudi banovina in država. Nova osrednja mlekarna bo potem dostavljala strankam na dom v steklenicah in t.o enotni ceni skrbno pripiavljeno pasterizirano mleko, ki bo zajamčeno pristno in zdravo. S tem bo mnogo pomagano producentom in kon-sumentom, ker bo izključeno vsako prekupčevanje in kvarjenje mleka. Po nalogu banske uprave vodi akcijo naš odlični strokovnjak g. Franjo Pavlica, ki ima po vaseh tudi poučna predavanja o tem vprašanju.
Obsodba mariborskih mesarjev
V	torek je bila pred tukajšnjim kazenskim senatom vzklicna razprava proti mariborskim mesarjem, obsojenim zaradi navijanja cen. Razprava se je vršila na obojestrankso pritožbo: obsojenih mesarjev radi previsoke kazni in državnega pravdništva radi prenizike, odnosno oprostitve. Mesarje je branilo pet odvetnikov. Razsodba se glasi: Razveljavi se oprostilna razsodba proti Francu Hohnjecu in Josipu Kirbišu ter vrne prvi instanci v ponovni pretres. Nadalje ee razveljavi prvotna obsodba v kolikor se tiče teletine, potrdi pa radi govedine in vrne prvi instanci, da odmeri novo kazen mesarjem: Fiedlerju, Filipiču, Plahuti, Pogorelčniku, Smrekarju, Solaku, Zalokarju in Bre-eočniku. Ivanu Benciku mlajšemu in Karlu Weitzlu se kazen zniža od 8 dni zapora in 400 dinarjev globe na 4 dni zapora in 400 Din globe. Na 15 do 20 zapora in 700 do 1250 Din globe obsojenim mesarjem: Bachu, Boršiču, Kličiku, Lahu, Viherju in Vlahoviču se zniža kazen na 10 dni zapora in 750 Din globe; Zo-kaliju ee zniža kazen na 10 dni zapora in 1250 Din globe; Benciku, Dobovičniku, Geel-manu, Krambergerju, Seyrerju, Lipovšku, Lobniku, Polancu, Radiju, Romihu, Žunketu, Ver-fiiču, Verbovšku, Viherju, Wulteju in Zokaliju *e potrdi prva sodba 8 dni ziq>ora in 400 Din
globe.
V Jugoslaviji so podjetja, ki razumejo samo nemški!
Celje, 25. novembra. Neka zagrebška tvrdka je razposlala številnim celjskim podjetnikom ponudbe za dobavo nekega posebnega blaga. Ponudbe so bile pisane v hrvaškem jeziku. Te dni pa je dobila tvrdka eno takih ponudb nazaj s pristavkom v nemškem jeziku: »Ne razumemoI V Jugoslaviji so podjetja, ki razmejo samo nemški!« Seveda pa je bil pisec tak strahopetec, da ee ni upal podpisati e svojim imenom.
Prijeta družba »kolesarjev«
Žalec, 25. novembra. Tatvine koles so sicer v večjih mestih nekaj vsakdanjega, zadnje čase pa se je ta nečedna obrt razpasla tudi po naših miroljubnih trgih.
ČeJna žlahta, bratje Rudolf, Franc in Alojzij Cmak, doma iz Ojstrške vasi, so vzeli »na piko« Žalec. Dva brata sta ukradla dve kolesi pred gostilno Virant in ker tudi tretji brat, ni maral hoditi peš, je zasedel kolo, ki ee je dolgočasilo pred čevljarsko delavnico g. Kerlca. Odpeljali so se proti Celju. Orožništvo jih je zasledovalo. Ujeli eo jih v Braslovčah. Kolesa s ovrnili lastnikom, brate pa oddali v zapor. Poleg tatvine koles imajo ti zgledni bratje na vesti še več tatvin kokoši in vlomov v zidanice.
Mežica
Sestanek. V nedeljo 22. t. m. dopoldne je narodni poslanec za dravograjski srez inž. Pahernik sklical sestanek akcijskih odborov iz Mežice, Žerjava in Črne, na katerem je poročal o svojem delovnem programu. Dotaknil^ se je vseh aktualnih vprašanj, ki zadevajo naš srez. Opozarjal je na raznoličnost gospodarske strukture naše doline, kjer imamo razen vinoreje zastopane vse gospodarske panoge Dravske banovine. Po poročilu se je razvil živahen razgovor, v katerem so udeležniki informirali g. poslanca o vseh perečih zadevah tako lokalnega kakor splošnega značaja. Na sestanku 30 bili zstopani delavci, rudarji, uslužbenci, nrad-niki, trgovci, obrtniki; izjemo delajo, kakor se je opazilo, le kmetovalci. Kako dolgo še?
Kresnice
Med potoma izgubljene žemlje in pecivo. Znano je, da tudi obrtniki na deželi preživljajo hude čase in zato postajajo vse bolj podjetni, da zaslužijo vsaj za najpotrebnejše. Tudi k nam v Kresnice in na Jevnico vozi g. Deržič iz Šmartna pri Litiji izdelke svoje pekarske obrti. Zjutraj je lepo naložil koš in odšel z vlakom v Kresnice. Misleč, da v vagonu ni prostora, je pustil koš zunaj na hodniku in ga je radi varnosti celo privezal z vrvico. Na vožnji skozi tunel pa mu je nekdo ali iz zlobe ali radi nagajivosti odvezal koš in ga porinil iz vagona. V Kresnicah je obrtnik nekaj časa iskal svoj koš, potem pa se je le domislil, kaj se je moglo zgoditi med potjo z njegovim pecivom. Pri povpraševanju pa je zvedel, kai se je zgodilo, dobil je koš nazaj, pecivo pa je bilo pokvarjeno, zaradi tega trpi precejšnjo škodo.
Marenberg, 24. novembra.
Jugoslovan« je že pred meseci obširno poročal o izredno nevarni in rafinirani roparski bandi, ki ee je zadrževala največ v Dravski dolini ter kradla ob meji, kakor tudi na avstrijski strani, tako da še danes niso pojasnjeni vsi številni vlomi in pa tatvine koles. Saj so v pičlem času enega meseca zmaknili samo v Dravski dolini nič manj, kakor devet koles.
Ta vlomilska štiriperesna deteljica je sestajala iz Dobnika Avgusta, Verdineka Romana, Časa Antona in nekega Mandeljca. Dočim so Mandeljca koj po prvih tavinah prijeli že avstrijski varnostni organi, se je ostalim trem posrečilo pobegniti na naše ozemlje, kjer so z vlomi in tatvinami nadaljevali. Največji njihov vlom v Dravski dolini, ki se jim je popolnoma posrečil, je bil v Iiriberniikovo rgo-vino v Breznem ob Dravi, ki je zaradi svoje drznosti izredno razburil vse prebivalstvo.
Po štirinajstdnevnem neprestanem zasledovanju se je orožnikom posrečilo, da so izsledili to nevarno roparsko tolpo. Pri tej priliki so prijeli Verdineka Romana in njegovo ženo ter Dobnikovo ženo in še nekatere druge njihove pajdaše, ki so po Kotljah in v okolici Guštanja prodajali ukradeno blago. Ostali pajdaši pa so takrat roki pravice srečno ušli ter je zmanjkala za njimi vsaka sled. Muzikant Čas Anton in pa brezposelni in delamrzni Dobnik Avgust sta takoj, ko sta čutila, da so Jima orožniki za petami, pobegnila, seveda ne peš, ampak na izposojenih kolesih, ki sta jih pozabila vrniti. V začetku se je domnevalo, da sta pobegnila v Avstrijo, kakor je čas Anton pred pobegom tudi izjavil. Ker pa jih v Avstriji naiso mogli izslediti, se je uvidelo, da se morata vlomilca skrivati še kje v naših krajih.
Obmejno orožništvo je zopet začelo z energično ponovno preiskavo, pa brez uspeha.
V	začetku oktobra pa je policija v Osjeku prijela sumljivega neznanca, ki ni hotel povedati in izdali svoje identitete. Ta neznanec, ki je drugače dober znanec orožništva in sodišč, ni bil nihče drugi, kakor že dolgo vsepovsod iskani evedrovec muzikant Anton Čas. Pri zasliševanju ni hotel izdati svojega tovariša in poglavarja Dobnika Avgusta. Po zasliševanju so ga oddali v zapore okrožnega sodišča v Mariboru.
Te dni pa je prispela vest iz Križevcev, da se je tam posrečilo prijeti nevarnega vlomilca, člana štiriperesne deteljice, ki je kradla in ropala po Dravski dolini.
Dobnik Avgust pa je že tudi tamošu.jiin orožnikom delal preglavice, ker so ga tudi oni zasledovali radi vlomov, ki jih je izvršil tam doli. Izsledili so ga pred par dnevi v Križevcih, ko je popival po tamošnjih gostilnah tor plačeval tudi za druge svoje pivske bratce. Pri njem so našli precej zlatnikov in srebrnikov. O njihovem izvoru trdi, da sta jih ukradla skupno z Antonom Časom v Mariboru. Pri natančnem zasliševanju so dognali, da ima tudi po drugih krajih na vesti vse polno težkih deliktov.
Varnostni organi so v njem tudi spoznali že dolgo iskanega roparskega morilca.
Tako so po večmesečnem iskanju in zasledovanju prijeli tudi zadnjega člana štiriperesne deteljice. Po zaslišanju bo ta nevarni morilec in vlomilec odpremljen v Maribor, kjer ga že za za m reže* 111 i okni pričakuje zbrana vsa tolpa. Za obravnavo že sedaj vlada po vsej Dravski dolini veliko zanimanje. Prebivalstvo si je po vesti, da je Dobnik prijet, oddahnilo.
Poglavje h tragedije v kmetskem domu
Prvi mož umrl zaradi pijače — drugi postal pijanec po poroki
Obup mlade kmetice
Šoštanj, 24. novembra.
Stranke, kt so Imele te dni opravka pri sodišču, so bile priče nenavadnemu prizoru. Iz sodišča Je prišel mlad kmečki mož. Ko je srečal pred poslopjem kmetico, ki je bila namenjena v urad, ji je rekel, da je že vse opravljeno in da je sodnik naročil, naj gresta domov. Kmetica je sicer neverjetno gledala, pa se Je le udala vsiljivemu prigovarjanju in se vrnila z možem. Cez nekaj časa pa se je premislila in hotela nazaj. Tedaj jo je mož zagrabil za roke ln jo vlekel po cesti proti Zavodnji. Sele zunaj mesta se Je ženski posrečilo, da se Je Iztrgala možu iz rok in stekla nazaj k sodišču, kjer Je bila zaslišana.
V	stvari gre za slučaj, ki v jarki luči razsvetljuje, koliko tragike se godi po kmečkih domovih, ne da bi se kdo zanimal zanje. Marija K. se Je kmalu po vojni omožila na lepo posestvo v Zavodnji. Mož, ki je bil nekaj let starejši od žene, Jo Je kmalu začel zanemarjati in popivati po gostilnah. Po vojni se je zapravljalo kaj lahko! Posekal si par dreves z gozda, pa si pil celi teden. Ko je žena videla, da gre vedno več lesa možu po grlu in da jim preti propast, je bila primorana iskati pomoči pri sodišču. Ko je bil možu postavljen kurator, se je začel v hiši pravi pekel. Kreg in tepež je bil na dnevnem redu. Niti radi obdelovanja zemljišča se ni doseglo soglasje, tako da sta za-
konca morala dati lepo posestvo v najem ln sta nato živela na njem kot užitkarja od tega, kar jima Je moral po pogodbi dajati najemnik. Ne enemu ne drugemu pa še ni bilo 30 let! Lansko leto pa je mož na posledicah alkoholizma umrl.
Uboga vdova s štirimi malimi otroki — kljub kreganju so se otroci vendarle rodili — Je prevzela posestvo in dobro gospodarila. Zdelo se Je, da se začenja zanjo boljše, čeprav nazorno, pa vsaj rednejše življenje brez prepirov.
Toda sedaj se pričenja te resnične zgodbe drugo poglavje. Začetkom letošnjega leta je prišel k njej za hlapca mlad, zastaven moški J. 6. Bil je zelo priden ln se tako zanimal za gospodarstvo, da ga je bilo veselje gledati. Kaj čudo, da se je začelo vdovlno srce topiti in pozabljati slabe Izkušnje prejšnjih let. Ko je prižel prekrasni mesec maj, se Je vdova ž njim poročila, čeprav ga je poznala komaj par mesecev in ga vzela na soposest. Sedaj se je veter nenadoma obrnil. Že štiri dni po poroki je mladi mož odšel od svoje novoporočene žene in par dni po Šoštanju popival. Drugi mož je počenjal isto kot prvi. Kljub stiski za denar, je v par mesecih zapravil par tisočev. Prevarana žena, ki je zopet noseča, spet išče pomoči pri sodišču. V hiši pa spet jok in kreg in prepir in tepež. In kako se bo dejanje te tragedije naprej razvijalo, ni težko uganiti.
Ali je Vildor Debevec zagonetni morilec
iz Radomelj?
Aretirali so ga v Žalcu — Izvršil je vlome v kamniškem okraju Pobegnil |e iz prisilne delavrcce
Žalec, 24. novembra.
Tukajšnjemu marljivemu orožništvu ee je posrečilo po napornem zasledovanju prijeti nevarnega tatu in vlomilca Debevca Viktorja, ki je dne 17. septembra ušel iz prisilne delavnice v Novi Gradiški. Je to mlad fant, rojen 1. 1912. in pristojen v Koroško Belo. Navzlic svoji mladosti pa ima že neverjetno veliko število vlomov in -večjih tatvin na vesti. Je za svoja leta zelo krepko razvit in prijetne zunanjosti.
Priznal je sledeče tavine n vlome: Ukradel je v Dobu pri Domžalah novo kolo, s katerim se je pripeljal v Žalec. V noči od 21. na 22. novembra je vlomil v obratno pisarno tovarne upognjenega pohištva Remec & Comp. v Duplici pri Kamniku, kjer je odnesel 1 pisalni stroj znamke »Remington«, 3 suknjiče, razne štampiljke, samokres in 2 delavski knjižici, s katerima se je celo orožništvu legitimiral. V
Prekopi je ukradel	neki Zenski 1	zlato in 1
erebrno uro. —	To	eo	tatvine, ki	jih	je pod
težo dokazov priznal že tukajšnjemu orožništvu, Gotovo pa ima na vesti še več, do sedaj še nepojasnjenih tatvin. Ko ga je orožništvo v Žalcu zasledilo,	se	je	na ukradenem	kolesu
izmikal ves dan	in	se	jim je šele	po	dolgem
in napornem zasledovanju posrečilo ga areti-rati.
Po begu iz prisilne delavnice v Novi Gradiški se je potikal po Celovcu in tudi drugod po Avstriji, največ pa po Tirolskem, Verjetno je, da se bodo za prijetega uzmoviča zanimale tudi avstrijske oblasti. Oddan je bil v zapore sodišča v Celju. Tukajšnje orožništvo e svojo marljivostjo in sposobnostjo zasluži vse priznanje, ker je spretnega nepridiprava prijelo že en dan po vlomu.
Lovski blagor in z njim združena smola
Dolsko, 24. nov.
V	nedeljo zjutraj rano je pribrnel avto gospoda Koma iz Ljubljane in kaj kmalu je bilo zbranil nad 20 lovcev, ki so usmerili pot proti Senožeti, kjer ima Korn svoje lovišče. Komaj so se dobro razvrstili po svojih »štan-tih«, že so pričele pokati puške in je obležala tu srna, na drugem mestu zajec. Prebrisani srnjak je lovcu srečno odnesel zdravo kožo, lovca pa je uprasnilo po roki, ker je naboj »udaril« nazaj. Ker poškodba ni hujše narave, je g. G. ostal v domači oskrbi, kajti 011 pozna (testi zdravilnih zelišč.
Podrli so vsega skupaj pet srn in tri zajce in je ena sama srna imela 40 kg. Lovci so svoj plen in orožje lepo naložili v avto in jo mahnili k »Kraču«, ki je daleč po okolici poznan, da ima dober prigrizek in izvrstno pijačo. Nič jih ni motila tudi mala nezgodica, bili so res Židane volte, a na koncu so doživeli presenečenje. Ko so bili lovci na toplem pri dobri kapljici, se je moral zunaj priplaziti k avtomobilu neki »raubšic«, ki je odnesel najboljšo puško, vredno 2700 Din. Tega lovci niso opazili takoj, ampak
Šele v Ljubljani. Možnost, da bi se puška med potjo izgubila, je izključena, ker je bil avto zaprt.
Zadeva je javljena tukajšnji žandarmerijski postaji in je upati, da bo podjetni »raubšic« imel mesto sreče dvojno smolo.
Divjaški napad na šoferja
Celje, 25. novembra.
V	ponedeljek zvečer je kakor običajno vozil avtobus iz Celja v Vitanje. V Novi cerkvi sta vstopila brata Alojzij in Martin Kotnik z Velike Ravni pri Dobrni, ki sta se peljala do Socke Ko sta izstopila, je zahteval šofer Josip Avguštin, naj plačata. Brata, ki sta bili nekoliko vinjena, pa sta trdila, da sta že pri vstopu plačala. Na ponovno zahtevo sta napadla šoferja in ga podrla na tla, Martin pa ga je z nožem parkrat zabodel v glavo. Šele ko je neki sopotnik ustrelil s samokresom v zrak, sla divjaška napadalca pobegnila. Orožniki pa so ju že drugi dan izsledili ter ju aretirali in odvedli v zapore celjskega okrožnega sodišča. Pri vseh nesrečah in napadih zadnjih tednov pa je krivo vino.
pTežka telesna poškodba. V nedeljo 22. t. m. je bila pri sv. Bolfenku v Halozah veliko slavje. Ivana Mesarič, posestnica ln mlada vdova, js obhajala svoj rojstni dan. K tej slavnosti je povabila tudi več fantov. Iz početka so se prav dobro imeli in šele ko so se fantje napili šmarnice, je nastal prepir in končno pretep. Med pretepači sta bila najhujša posestniška sinova Janez Kopša iz sv. Bolfenka in Alojz Marinič iz Janškega vrha pri Ptujski gori. Ker jima pesti niso zadostovale, sta segla po nožih. Ni trajalo dolgo, ko se Kopša zgrudi in obleži v mlaki krvi; Marinič mu je zasadil nož pod levo pleče in ga težko sunil. Prepeljan je bil nemudoma v bolnico. Napadalec je ovaden sodišču. Zabave pa je bilo predčasno konec in to radi preveč zavžite šmarnice.
p Nezgoda. Martin Vidovič, pos. sin v Velikem Okiču, je v gozdu podiral drevje. Vsled neprevidnosti pa mu pade debela veja na desno nogo, ki mu povzroči tako težko poškodbo, da so ga morali prepeljti v bolnico.
p K revolverskemu napadu v Galušniku. Janez Kosec, pos. sin iz Smolinci, ki je bil — kakor smo že poročali — napaden od trgovca Josipa Holca in s tremi revolverskimi streli težko ranjen, je 22. t. m. umrl v bolnici. Storilec je izsleden in se nahaja v zaporih okrajnega sodišča sv. Lenart v Slov. goricah.
p Smrt zaradi strela. Pred dnevi smo poročali, da se je Franc Primožič, posestnik iz sv. Marka, težko ranil na levi nogi s puško, ki se mu je pri padcu sprožila. Kljub regorozni negi v bolnici ga zdravniki niso mogli rešiti in je na posledicah — zastrupljenje krvi — umrl. Pokopan je na ptujskem pokopališču. Pogreba se je med drugimi udeležilo tudi gasilno društvo sv. Marko in corpore, kojega član je bil pokojni.
p Smrtna kosa. Vsled prehlajenja je umrla v bolnici Milka Gorenc, bolniška strežnica v ptujski hiralnici, 20 let stara, doma iz Studenca, okraj Krško. Pokojnica je bila pridna in marljiva ter zanesljiva bolniška strežnica. Naj v miru počiva.
p Iz policijske kronike. Kakor običajno, te policija revidirala hotele tudi 23. t. m. in pri tej priliki zasačila v hotelu Osterberger neko elegantno damo M. M. iz Maribora, ki se je nahajala v hotelski sobi s svojim ljubimcem. Policija je elegantno damo aretirala radi suma tajne prostitucije in jo odvedla na policijsko stražnico, kjer je prenočila. Drugo jutro 24. t. m. je policija izročila aretiranko okrajnemu sodišču, ki je odredilo še isto uro razpravo. — Pri razpravi Je nastopila neka priča (en gospod, ki ima v stražnici večkrat posla) s trditvijo, da je z ono damo na nolicijski stražnici spolno občeval ob času, ko se je stražnik za nekaj časa odstranil. Sodnik Je vsled tega pričevanja bil primoran razpravo prekiniti in zadevo predložiti državnemu pravdništvu. Kako bo cela afera iztekla, se ne more sedaj ničesar prerokovati. Ako bi sodišče postopalo po 9 287 k. z., pride oni kavalir iz policijske stražnice tudi na svoj račun. Ker ona dama energično oporeka trditvi priče in trdi, da je bila priči le prijazna, to pa le radi tega, da jej ta izposluje prostost, ni izključeno, da se cela zadeva zasuče tako, da ga dama obtoži radi klevete.
O nekavalirskem postopanju onega gospoda na stražnici pa govori celo mesto. — p Aretacija. V zvezi z zverinskim umorom v Jablovcih je razen šmigoca, aretiran tudi Janez Drevenšek, daljni sorodnik in sosed umorjenega Matevža DrevenSeka. Pričakujejo se še nadaljnje aretacije. Izgleda, da je Smigoc imel pri svojem zverinskem poslu pomagače. — p Tatvina. Orožništvo je aretiralo in spravilo v sodne zapore Martina L., delavca iz Gorišnice radi tatvine kolesa. Fant je šele 18 let star, ima pa že 10 kazni radi tatvine.
p Radi krošnjarenja s pleteninami brez dovoljenja, je bil naznanjen oblasti Mirko Merf iz Vel. Nedelje.
Poljčane
Strogi pasji zapor. Po vsej bližnji okolici kot tudi pri nas so oblasti odredile strog pasji zapor.
Knjižnica tukajšnje Čitalnice se stalno spo-polnjuje. Zadnje čase si je nabavila tudi več novih knjig. Te dni pa ji je velikodušno darovala iz svoje knjižnice poštna uradnica gospodična Rozi Wagner 16 dobro ohranjenih knjig različne vsebine. Posnemanja vredni darovalki se odbor najlepše zahvaljuje. — Knjige se iz-posojujejo vsako nedeljo od 13. do 14. ure. Segajte pridno po njih!
Nenavadno početje po-divjanca
Škocijan, 23. novembra.
Pred dnevi se je vrnil z dnine domov na bratovo posestvo J. Bartole z Breznika. Z domačini je že precej časa navzkriž, ker ni dobil posestva. Zategadelj mrzi V6e. Takoj, ko je prišel do hiše, je pograbil motiko in pričel z njo udrihati vse vprek. Že v veži je razbil vrata grozil tudi drugim domačim Nato ee ;e
obrnil proti hlevu in tam tolkel živino, da je žalostna mukala. Vedel se je kot besen. Potem se je odpravil proti bližnjemu gozdu ter tu srečal neko dekle. Udaril je tudi n o po nogi in je vsa sreča, da ji ni zdrobil noge. Vendar mu to vse še ni bilo dovolj. Napotil se je še k vdovi-posestnici Jamnik, ter tudi tu razgrajal in razbijal vsevprek. Naletel je na 0 mesecev staro svinjo in počel po nji udrihati ter ;i zlomil nogo in križ Morali eo jo takoj zaklali tako da ima posestnica občutno škodo. Potem se je obrnil proti hiši. Tudi tu je razbil, ka mu ie prišlo	pod roko.	Razbil je vse šipe	in
zdrobil vrata.	Tolkel je	po klopeh in	mizi.	Na
mizi je	bil putrh	poln vina. Tudi ta 11111	je b’l
na poti	in	je udaril po njem. Takoj ga je	zdro
bil ter	je	žlahtna	kapljica stekla po tleh.	Žen
ske so	v	strahu	pred njim pobegnile	in
skrile v gozd. ker sicer bi se nasilnež gotovo tudi njih loti!!
To je znan nasilnež in je že večkrat dela! na ta način škodo. Ljudje se ga bo e in hi bik umestno, da	dobi za ta	surov napad	zasluž?r.<
kazen. Kajti,	da bi kdo	na tak surov	način	i7
našal svojo nevoljo nad nedolžno živino, »e v našem kraju še ni primerilo.
Hranilnica Dravske banovine
—Ljubljana — Celje — Maribor —	•	-.-.
Nalaganje prihrankov na hranilne knjižice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji in popolnoma varno. Za vloge in vse obveznosti jamči dravska banovina z vsem premoženjem in z vso davčno močjo.
9
9
i
i
e*c> ©
E2e«s®l@2aJEZaEZaE2aE2eIBS§JraraE2eJME0e«§2eI
Proti gospodarskemu imperijalizmu
Šah
Včeraj smo objavili številke jugoslovanskega izvoza za mesec oktober. Pri podrobni analizi uspehov našega izvoza se nam zrcali tendenca prav vseh evropskih držav, zabarikadirati se proti vsakemu tujemu uvozu. Nazadovanje našega izvoza ima baš v tej novi gospodarski miselnosti Evrope svoje izhodišče. Uvoz v posamezne evropske države se v trgovinsko-politični dialektiki smatra danes kot najopasnejše strašilo vsakega gospodarskega snovanja.
Gotovo imajo vsi ti najraznovrstnejši ukrepi proti uvozu v posameznih evropskih državah svoj zakaj, ki je večkrat tudi razumljiv in posledica samoobrambe. Predvsem bojazen za lastno proizvodnjo, bojazen oslabljenja domače veljave i. dr. Vsi ti ukrepi so več ali manj obrambnega značaja proti famoznemu sovjetskemu dumpingu, ki je gospodarskemu mišljenju diktiral nove smernice. Dumping, to je parola držav ^sodobnega« modernega merkan-tilizma.
Čudovito, kako se v naši prosvitljeni dobi vrstijo prav vse faze trgovinske politike. Po svetovni vojni smo bili polni blagoslovov naj-raznovrstnejših izvoznih zaprek. Po suksezivni normalizaciji gospodarskega življenja je nastopila doba liberalizma. V časih visoke konjunkture je gospodarstvo od dneva v dan pro-speriralo in optimisti 60 napovedovali izredno dobre čase. Vendar kako kratko je trajala ta doba. V prenovljeni, zmodernizirani obliki se uveljavljajo načela najstarejše dobe modernega narodnega gospodarstva. Gospodarska zgodovina je dospela do kaotične dobe. Agrarni protekcionizem, ki se je porodil pri naših severnih sosedih, se Je pričel uveljavljati v vseh industrijskih državah. Obramba se je izvršila s pospeševanjem industrijskega protekcionizma v agrarnih državah. Seveda so agrarne države s svojo samoobrambo v velikem zastoju. Poljedelstvo se upostavlja takorekoč preko noči, industrija potrebuje nebroj predpogojev, tradi-
cije, lastnih surovin, izvežbanega delavstva itd. Zato je samoobramba agranih držav več ali manj iluzorna.
Evropske države pa se niso zadovoljile samo z visokimi carinskimi pregrajami. Zopet je bil sever prvi, ki je pričel izigravati trgovinske pogodbe. Nova krilatica kontingentiranja se je pojavila na obzorju. Tudi to ni bilo dovolj. Sever se je maščeval za svoje poraze v svetovni vojni. Devizna zapora, nov izum, je bil podarjen svetovnemu gospodarstvu. Izumitelji so bili dobro nagrajeni. Edina država v Evropi, ki izkazuje za 9 mesečno poslovno dobo 2-3 milijarde mark prebitka v trgovinski Bilanci, je s svojo trgovinsko politiko dosegla svoj namen. Politični imperijalizem predvojne dobe se je umaknil gospodarskemu.
Političnemu imperijalizmu je Evropa razumela odstriči grabežljive tipalke, kaj pa gospodarskemu? ... Tudi tu je potrebna nujna in temeljita operacija. Kakor so padale med vojno vojaške barikade in trdnjave, tako morajo pasti danes carinske pregraje, devizne zapore in vsi oni skrajno egoistični manevri držav, ki jim je gospodarsko ravnovesje Evrope na jeziku samo pri zeleni mizi.
V	Franciji se že oglašajo resni opomini, ki opozarjajo evropsko javnost na nova gospodarska nasilia. Jugovzhodna Evropa doživlja pritisk, ki ga bo le težko vzdržala. Tu je potrebna nujna ventilacija. Gospodarsko življenje je treba postaviti na solidno bazo. Taka baza pa je mogoča le s solidarnostjo prav vseh držav, ki morajo predvsem imeti pred očmi interese skupnosti. Gospodarska Panevropa ni več utopija. pač pa ono edino lečilo, ki bo Evropo obvarovalo sigurne propasti. Z gospodarskimi konferencami evropskemu gospodarstvu ne bo ničesar pomaganega. Potrebno je realno delo, tako delo pa je edino mogoče v medsebojni pomoči in razumevani širokogrudnosti prav vseh členov evropskega kontinenta.
Šahovski turnir za prvenstvo ljubljanske univerze
V	torek se je vršilo prvo kolo turnirja za šahovsko prvenstvo ljubljanske univerze. Glede udeležbe je treba omeniti, da Je Vogelnik odpovedal sodelovanje in je mesto njega nastopil Skerlak.
Potek turnirja bo brez dvoma izredno zanimiv, kajti že prvo kolo je prineslo dvoje presenečenj. Zidan je izgubil z Asejevom. Branil se je s sicilsko Igro, zašel radi ekstravangantne igre v slabšo pozicijo, iz katere se ni mogel več rešiti. Se večje presenečenje je vzbudil poraz Rupnika po Preinfalku zlasti za tiste, ki so partijo videli; Rupnik Je namreč imel že dva kmeta več pri enaki poziciji. Toda z eno samo težko napako Je prepustil nasprotniku dobljeno partijo. Gabrovšek Ludvik je Rupniku Ivanu že v 14. potezi ujel figuro in je partijo kljub daljši eksekuciji prvi končal. Takoj za njim je dobil Milan Vidmar proti Severju, ki Je v damskem gambitu neutemeljeno žrtvoval kmeta. Šorli Je v francoski partiji z efektno žrtvijo konja spravil Gabrovška Julija v obupno pozicijo, iz katere ni bilo več pomoči. Gerželj sl je bil radi boljše končnice skoro svest zmage, je pa radi nepreciznega nadaljevanja prišel ob kmeta In tudi ob točko, tako da Je njegov nasprotnik Sikošek tudi v glavnem turnirju pričel z uspešnim startom. Po razburljivih peripetijah je dobil Zupan proti Sherlaku.. Ciiič pa je v solidni pozicijski igri izgubil proti Krulcu, prvaku Celja. Drevi ob 20. se bo igralo drugo kolo.
SpCFl
Gospodarske vesti
X Obnova sovjetskega izvoza. Sovjetska trgovinska družba v Berlinu je ponovno obnovila pogajanja za uvoz žitaric na Nizozemsko. Istočasno pa je bilo naročeno sovjetskim trgovinskim zastopstvom v Londonu, Parizu in Rimu, naj pričnejo z intenzivnejšo propagando potrošnje ruskega žita.
X Gospodarska literatura. Uzorni vrtljar i gospodar. Prejeli smo najnovejšo številko praktičnega in poučnega zagrebškega mesečnika, ki vsebuje kopico člankov in razprav narodnogospodarske in vrtnarske vsebine. Priporočamo našim čitateljem list, ki nudi mnogo dobrega in koristnega. Naslov: Zagreb, Masary-kova 28 a.
X Nova odkritja pri dunajski Kreditanstalt. »Arbeiter Z«itung< priobčuje načine, s katerimi je vodstvo dunajske Kreditanstalt poskušalo pomiriti javno mnenje. Nekaterim dunajskim listom in časuikarjem je Kreditanstalt izplačala 300.000 šilingov honorarja za molčečnost. Velike zneske je prejemalo tudi zastopstvo neke inozemske poročevalske agencije.
X Konverzij* dolgov romunskega poljedelstva. Komunska vlada pripravlja zakonski osnutek konverzije poljedelskih dolgov.
X Denarna nakazila v inozemstvo. Uradno »e poroča, da znaša najvišji nakaznični znesek za inozemstvo Din 3000, oziroma protivrednost v tujih veljavah. Ta odredba velja tudi za one države, za katere je bil določen znesek Din 5000.
Borzna poročila
dne 25. novembra 1931.
Devizna tržišča
Ljubljana, 25. novembra. Amsterdam 2273 78 do 2280 62, Bruselj 787 04 do 789 40, Curih 1098-45—1101-75, London 205-26—212-76, New-vork 5641-89—6658-89, Pariz 221-78—222-44, Praga 168 06—168-56, Trst 288-80-294-80.
Zagreb, 25. novembra. Amsterdam 2273-78 do 2280-62, Bruselj 78704—78940, London 205-26 do 212-76, Milan 288-80—294 80, Newyork kabel 5663-89 do 5680 89, Newyork ček 5641-89 do
5658 89, Pariz 221-78—222-44, Praga 168 06 do 168-56, Zttrich 1098-45-1101 75.
Beograd, 25. novembra. Amsterdam 2273-78 do 228062, Bruselj 787 04 do 78940, London 205-26 do 212-76, Milan 288 80 do 294 80, Curih 1098 45 do 1101-75, Newyork 5641 84 do 5658 89, Pariz 221-78 do 222 44, Praga 168 06 do 168 56, Berlin 184750 do 18 7450.
Curih, 25. novembra. Beograd 905, Pariz 20 1850, London 19, Newyork 515 50, Bruselj 71-65, Milan 26-5250, Madrid 43 60, Amsterdam 207, Berlin 122-35, Stockholm 100, Oslo 100, Ko-penhagen 100, Sofija 3 73, Praga 1528, Varšava 57-80.
Vrednostni papirji
Ljubljana, 25. novembra. 7®/o Bler 59, 8°/o Bler 67, Stavbna 40, Ruše 125.
Zagreb, 25. novembra. 7% inv. pos. 65—66 (67), vojna škoda ar. 275 50-276-50 (274-276), kasa 275 50-276-50 (274-275), dec 275 50 do 278, 4°/o agr. obv. 30—31, 7% Bler ar. 55-50 do 57 (57), kasa 56-57 (56), 8°/o Bler ar. in kasa 63—65, 7'/• pos. hipot. banke 62—65, 6°/« begi. obv. 43—44.
Dunaj, 25. novembra, d. Bankverein 12-50, Dunav-Sava-Jadran 14-10, Prioritete 101-50, Trbovlje 2910, Leykam 1-75.
Žitna tržišča
Novi Sad, 25. novembra. Pšenica: doljnebač. 79 kg 2°/o 245. — Vse ostalo je neizpremenjeno.
— Tendenca: neizpremenjena. — Promet: 82 vagonov.
Budimpešta, 25. novembra. Tendenca: čvrsta. Promet: živahen. — Pšenica: dec. 12—1216 (1213 do 1215), raarc 1310 do 13-34 (1331 do 13-32). - Rž: marc 14-26-14-40 (14 30-14 32).
— Koruza: maj 15-50—1590 (15-90—15-92).
Chicago, 25. novembra. Pšenica: marec 57 25,
maj 5850, julij 58-25, dec. 55. — Koruza: marec 52-625, maj 44-85, julij 46-85, dec. 40-50. — Oves: maj 28125, julij 27-625, dec. 25-76. - Rž: maj 51125.
Winnipog, 25. novembra. Pšenica: dec. 61-50, marec 66, maj 6650.
Ljubljansko lesno trtišč«
Tendenca neizpremenjeno slaba, promet: 1 Vagon tesanega lesa, 1 vagon bukovih desk, 1 vagon bukovih drv.
Zopet nov predlog za lige
Neki inž. Fedor Pucek je objavil v »Jutar-njem listu« svoj predlog za odigranje državnega prvenstva.
Klube je razdelil v dve veliki skupini: v za-padno ln v vzhodno ligo po naslednjem redu: Zapadna liga: Zagreb I, Zagreb II, Zagreb III, zmagovalec iz tekme Zagreb IV: prvak province LNP, Split, Ljubljana I, Ljubljana II, Osjek I, Sarajevo I, zmagovalec lz tekme Osjek II: Sarajevo II.
Vzhodna Uga: Beograd I, Beograd II, zmagovalec z tekme Beograd III: prvak province BLP, zmagovalec iz tekme Beograd IV: prvak banatskega podsaveza, Subotica I, Novi Sad I, zmagovalec iz tekme Subotica II: Novi Sad II, Skoplje I, zmagovalec iz tekme Skoplje II: prvak niškega podsaveza.
Igralo bi se po dvojnem sistemu na točke, prvi del bi se odigral v Jeseni, drgul spomladi.
V	1. 1932, bi se Igralo prehodno samo Jesensko prvenstvo tako, da bo vsak klub Igral polovico tekem doma.
V	finale bi prišli po štirje prvoplasirani iz vsake lige. Finalne tekme bi se igrale po dvojnem cup sistemu (srednjeevropski cup). Žrebanje parov bi se vršilo tako, da bi se vedno srečala klubu lz zapadne in vzhodne lige.
Predlagatelj pravi, da se Je pri svojem predlogu oziral na naslednje točke:
1. V državno prvenstvo mora priti čimveč klubov.
2. Število tekem, katere bi moral igrati bodoči prvak, mora biti po možnosti čim manjše.
3. Razdelitev klubov v lige se mora ozirati na zemljepisne in prometne prilike.
4. Po možnosti naj bo način tekmovanja tak, da bo izključil možnost, da bi se že v prvih kolih odločilo vprašanje prvaka — potrebno Je. da vlada do zadnjega kola negotovost (glortus uncertainy) kdo da bo državni prvak ln kateri klubi se bodo plasirali v finale.
5. Finalne tekme se morajo odigrati v čim krajšem časovnem razdobju (ako traja finalno tekmovanje predolgo, so oškodovani klubi, ki se ne bodo plasirali v finale; letos Jugoslavija ln Hašk), kajti dokler trajajo tekme za državno prvenstvo, Je zanimanje za druge tekme znatno manjše.
Beograd : Dunaj
Na državni praznik 1. decembra se bo vršila v Beogradu medmestna tekma Beograd : Dunaj. Reprezentanci nastopita v postavah:	Dunaj
Franzi (Admlra), Jastrab (Wacker), Janda, Klima (Admtra). Wldner (Wacker), Urbanek (Admlra), Brosenbauer (Vienna), Wesselik (Rapid), Walzhofer, Horvat (Wacker). Pilwein (Šport-klub); rezervi: Spechtl in Bilek (Austria). Beograd: Spasič, Dlmttrijevič, Toslč. Arsenljevič, Jovanovič, DJoklč, Timanič, Marjanovič, Miloševič, Vujadlnovlč, Zečevld
Novice iz sveta
Evropska prvakinja Marija Braun (Holandska) se Je pred kratkim poročila in se piše sedaj Philippsen. Na račun tega dogodka Je postavila v plavanju na 200 m prosto s 2:40'8 nov evropski rekord.
V Parizu se je pred 20.000 gledalci vršila med Francijo In Češkoslovaško tekma v hokeju na ledu. V francoskem teamu Je sodelovalo 5 Kanadčanov ter je po njihovi zaslugi dosegla Franclja časten rezultat 1 : 1.
V Bazlu se bo vršila v nedeljo tekma za evropski pokal med Svlco in Avstrijo. Avstrija pošlje v boj svoje standard moštvo Hlden, Rainer, Blum, Braun, Hoffmann, Luef, Zischek, Gschweldl, Sindelar, Schall, Vogel.
Sokolstvo
Lep sokolski praznik na meji
Preteklo nedeljo je otvorll Sokol v Guštanju novi Sokolski dom. Dopoldne se Je vršila slavnostna otvoritev, ki jo je otvorll starešina guštanjskega Sokola, pozdravil sreskega načelnika g. dr. Hacina, zastopnika Saveza br. dr. Fornazariča, zastopnika »Koroškega Sokolskega okrožja br. dr. Železnikarja in druge. Slavnosti se je udeležil tudi grof Thurn, ki je bil prisrčno pozdravljen.
Sokol v Guštanju je bil ustanovljen 1. 1919. in je Imel svoje prostore v baraki, ki ni odgovarjala svojim zahtevam. Zato je odbor z vso agilnostjo priči! delovati na to, da bi čimprejo postavil lastni Sokolski dom.
Hvalevredno moramo pripomniti, da je tudi krajevni šolski odbor spoznal veliko važnost sokolske vzgoje ln daroval znesek 50.000 Din za dom, v katerem se bo vršila tudi šolska telovadba.
Popoldne se je vršila akademija, ki je dokazala, da se Sokol v Guštanju zaveda važnosti Sokolstva na meji. Vse točke so bile najskrb-neje pripravljene.
Novi Sokolski dom ustreza popolnoma svo-svojemu namenu ln Ima tudi kopališče. Novi dom naj bo dokaz, kaj premore agilno ln požrtvovalno članstvo, kateremu presrčno čestitamo k velikemu uspehu z željo, da bi bil novi dom žarišče prosvete ln nacljonalnega dela v prijaznem obmejnem Guštanju. Tako ima »Koroško Sokolsko okrožje« že dva doma v Guštanju ln Slovenj gradcu, ki bosta stala kot sokolski trdnjavi ob naši severni meji.
Manica Komanova: Krst Jugovičev
Sestra Manica Komanova, znana po svojih ljubkih igricah Je izdala v založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani igro v treh dejanjih s posebnim ozirom na Sokolstvo. Zdrav nacijonalni duh preveva to delce od začetka do kraja. Igralcu daje možnost, da z besedo in Igro pokaže svoje zmožnosti, gledalca pa navdušuje od dejanja do dejanja. Knjižica ima 72 strani ln velja 8 Din. Pričakujemo, da bodo naši sokolski gledališki odri radi vprlzorill to igro, zlasti Je primerna za državne ln nacljonalne praznike. Igra sama bo zapustila velik moralen vtis.
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
Iz lekarne Dr. G. PIC-COLI-ja v LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam.
K ONCESIONIRAN A PRIKROIEVALNA
Sola za „ ŠIVILJE.«KROJAČE
Krojni vzorci se Izde-ljnjejo točno po jour-nalu in meri.
Pojasnila daje lastnik
T. Kunc, Liub!jana
Sv. Petra cesta št. 4/iI 2084
£3000000000000
OglaSuffo
♦
»Jugoslovanu!«
Nogavice, rokavice, volna in
bombaž
najceneje ln v veliki izbiri pri KARL PIKLOa
Ljubljana, Židovska ulica ln Stari trg
Trajno vodno ondula-cijo izvršuje t najnovejšim aparatom z delovanjem toka 8 do 10 minut, ki ne peče. — Garancija podana. Cena solidna. Sq najtopleje priporoča cenj. damam frizer CIRIL VA9EL Ljubljana, Novi trg (Turjaški trg itev. 2.
1703