št 16 Cena 15 din Ptuj, 28. apfilíi 1961 Letnik XIV Ptuiska Panorama ima vedmo mnogo mladih gostov Program proslave prvega m afa v Ptuju Delovni ljudje ptujske komune bodo mednarodni delavski praznik — prvi maj — slovesno proslavili s centralno proslavo na velikem prvomajskem zborovanju v Ptuju na predvečer prvega maja, v nedeljo,, 30 .aprila 1961, z naslednjim pro-i gramom: 1. Ob 16.30 slavnostna seja Občinskega sindikalnega svetal Ptuj, pos>vcčena mednarodnemu delavskemu prazniku — prvemu maju — in razvitju prapora Zveze sindikatov ptujske komune; 2. od 17. ure do 17.30 prihod članstva sindikalnih podružnic in prebivalstva na Trg mladinskih delovnih brigad; 3. ob 17.30 pričetek prvomajskega zborovanja; 4. prvomajski govor; 5. razvitje prapora Zveze sindikatov ptujske komune; 6. pozdravni govori in pripenjanje darovanih spominskih trakov na prapor; izvajanje programa spremljajo godbi DPD Svobodo Ptuj in DPD Kidričevo in pev.=;ki zbor; 7. povorka bo krenila s Trga mladinskih brigad po Lackovi ulici, TrstenJakovi ulici, čez Srbski trg, po Bczjakovi ulici, čet Slovenski trg mimo spomenika narodnega heroja Jo- žeta Lacka po Murkovi ulici, preko Trga mladinskih brigad, po Kremljevi ulici, čez Trg svobode in preko novega mostu. Na novem mostu in preko mostu se povorka ustavi: 8. ko bo povorka prispela preko novega mostu, bo izvršen ognjemet — v prvomajski pozdrav in čestitko vsem delov- nim ljudem za mednarodni delavski praznik; 9. po ognjemetu se povorka vrne na Trg mladinskih brigad, kjer se zaključi proslava; 10. ob 20.30 prireja sindikalna podružnica ^^Moda«, Ptuj. tretji tradicionalni prvomajski ples v Narodnem domu. Za raz- vedrilo bodo poskrbela gostinska podjetja, da bo letošnje prvomajsko praznovanje potekalo v prijetnem razpolo- ženju; 11. v ponedeljek, 1. maja 1961 zjutraj budnica. DELOVNI LJUDJE! Želimo vam srečen prvi maj! Ta praznik naj vam poteka radostno in kot vsako leto v svobodi, naj vam prinese veselje, srečo in največje zadovoljstvo. Občinski sindikalni svet Ptuj Ob 20 letnîci ustanovitve Osvobodi lue f roívle Zgodovinska odločitev jugoslo- vanskih narodov pod parolo: »Bolje rat nego pakt«, »Bolje grob nego rob« — je pred 20. leti zelo razkačila Hitlerja. Bila je povod za napad nacistov na Jugoslavijo. Kraljeva vlada se je zaman trudila, izogniti se vojni s pri- stopom k Trojnemu paktu, s či- mer so se strinjali skoraj vsi čla- ni vlade. Vojna je že visela nad Jugo- slavijo. Tudi pučistična vlada je tiščala glavo v pesek, »taktizi- rala« in popuščala izdajalcem in petokolonašom. Država, razma- jana od notranjih sporov, sploh ni bila pripravljena na vojno; armada ni imela niti ene oklop- ne ali motorizirane divizije, niti zadosti protitankovskega in pro- tiletalskega orožja, letalstvo pa slabo. Napad, ki ga je po izkušnjah na Poljskem, Holandskem. Bel- giji, na Norveškem in v drugih državah lahko tedaj nričakoval vsak, je »presenetil^' ii'goslovan- Riko vrhovno poveljstvo in kra- ljevsko vlado, da je že prvega dne vojne zavladal splošen kaos, ki so ga potem še povečali s svo- jimi napadi in prodori sovraž- niki, ustaši, petokolonasi itd. Vrhovno poveljstvo tako ves čas neslavne vojne sploh ni poznalo točnega položaja vojaških enot. Razen tega pa se je jugoslovan- ska vojska moderno opremlje- nemu sovražniku upirala z zasta- relo taktiko iz prve svetovne vojne: zasedla je vrhove, komu- nikacije in mesta pa je prepu- ščala sovražniku. Tako se je predaprilska Jugo- slavija pred 20. leti v pičlih dva- najstih dneh neslavne vojne zrušila. KPJ je začela organizirati boj proti okupatorju in njegovim domačim hlapcem. Takšen po- men je imel tudi sklep CK KPJ o ustanovitvi vojaškega komi- teja z generalnim sekretarjem partije tovarišem Titom kot vo- diteljem. Ta sklep potrjuje, da je boj proti okupatorju prišel na pi4'o mesto vse aktivnosti KPJ. Je še nekaj, kar je označevalo globoke spremembe, ki so na- stale v aprilski nacionalni kata- strofi. To je, da je delavski raz- red s svojo avantgardo postal (NadnlievaniP na 2. a^^rarn) Praznik dela, 1. maj, bo delavski razred z vsemi državljani naše socialistične domovine zopet proslavljal zadovoljno in ponosno, ko bo pregledal rezultate svojega dela na vseh pod- ročjih našega družbenega življenja. Delavski razred Jugoslavije praznuje vsakoletni praznik dela — 1. nmj — v svobodi, kakršne nima noben drugi delavski razred na svetu, v zavesti, da smo dosegli v najvišji meri izpolnitev vseh tšsiih ciljev proletarske revolucije, za katero so dali ìivijenja naši najboljši sinovi. 16 let že praznujemo naš veliki dan svobodni in srečni. Ob vsakem prazniku dela pregledamo predvsem, kaj smo dosegli kot proizvajalci in upravljalci v našem gospodarstvu, kakšni so naši uspehi v proizvodnji, v družbenem in delavskem upravljanju ter napore za splošni napredek naše dežele, v veličastnem revolucionar- nem dogajanju, ki vsakodnevno spreminja sliko naše domo- vine. Uspehi naše revolucije so rezultat neutrudljivih delavskih rok, ki kujejo novega človeka, novo deželo, drugačno, kot so bile njene predhodnice na istem ozemlju, v kateri je bil prvi maj praznik tlačenih in rdeči nagelj simbol neutešljive sile po svobodi in pravičnosti. Slavni so spomini na velike demonstracije, ki so ob tem dnevu v veliki zgodovini delavskega gibanja vzniknile po naši širni domovini, izbruhnile v velikih svetovnih središčih in pokazale trdo pest kapitalističnim izkoriščevalcem. Letošnji prvi maj prihaja v našo deželo na krilih velikega optimizma in mncgih upov, da bo proletariatu vsega sveta uspelo ustvariti mir med narodi ter miroljubno sožitje. Aktivni boj za pomiritev v svetu in sodelovanje med narodi sta po- stavili našo državo še višje v vrste tistih, ki so vselej dosledno zastopali svoje pravice in se upirali tuji nadvladi, zastopali interese enakopravnosti miru in svobodnega razvoja vseh za- ostalih in kolonialnih držav. V zadoščenje nam je, da smo prav mi tisti, ki smo se za- vzemali vselej za velike ideale miru in svobodnega napredka. Prav danes stoji človeštvo na veliki prelomnici. Socialistične sile v svetu so dosegle ogromen razvoj in velikansko moč. Pri nas je 1. maj praznik vsega ljudstva, ki je s svojimi velikimi uspehi kronal težke napore narodnoosvobodilnega boja in povojnega vzpona. Zrasle so nove tovarne, zrasli so novi kadri, ki prevzemajo in nadaljujejo delo starih prekalje- nih delavcev, ki so preživljali težke čase stavk, kapitalističnih odpustov in surovega izkoriščanja. Priborili smo si ljudsko oblast, imamo družbeno delavsko upravljanje, imamo možnosti reševati vse probleme od tovarne, kmetijstva do najvišjega organa ljudske oblasti. To pomeni, da moramo vsi pomagati in sodelovati pri razvoju našega novega gospodarskega sistema in uvedbe še bolj decentraliziranega samoupravljanja, t. j. ekonomskih enot in poslovnih enot naših gospodarskih orga- nizacij. Naš delavski razred ima danes možnosti, razpravljati in odločati o pravičnem razdeljevanju vseh ustvarjenih ma- terialnih dobrin; ima pravico, razpravljati o povečanju pro- izvodnje, štednji, racionalnem izkoriščanju velikih rezerv, ki šc obstojajo v tov^arnah, kmetijstvu itd. To so tudi nadaljnji pogoji za izboljšanje našega življenjskega standarda. Danes je vrsta na nas vseh, da pri uvedbi novega gospo- darskega sistema, novega nagrajevanja po delu, pri uvedbi novih gospodarskih oziroma ekonomskih enot dosledno iz- vajamo naš program nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja v naši razširjeni socialistični demokraciji. Delavski razred Jugoslavije pod vodstvom tovariša Tita s ponosom gleda na uspehe, ki jih je dosegel v svojem dolgo- letnem boju. Edina opora nam je vedno bila in nam je še danes opora na lastne izkušnje in sile delavskega razreda. Nihče nam ni dal uporabnih receptov, kako naj gradimo socia- lizem in vlogo delavskega razreda Л' njem. Rezultat naših uspehov je odraz enotnosti vseh jugoslovanskih narodov, ker prav ta enotnost je bila skovana v največjih dnevih naše ljudske revolucije, ki je postavila temelje našemu nadalj- njemu razvoju in dodelila vodilno vlogo prav delavskemu razredu pri nas. Delavski razred je danes sam gospodar in upravljalec vseh materialnih dobrin, ki jih sam ustvarja. Po zaslugi organizacije ZK in SZDL se naši ljudje vedno bolj zavedajo, da sami odločajo o svoji usodi, o materialnih in lolitirnih razmerah, ki v njih živijo in k ibodo v njih živeli. Prvi maj ,ie dan dela. obračuna in prevzema nadaljnjih nalog kakor ludi napotkov za prihodnost. Tudi prebivalci ptujske občine bomo praznovali 1. maj v delavski solidarnosti. Ob tem prazniku bomo tudi mi skupno s svetovnim delavskim gibanjem v prvih vrstah boja za lepšo in svetlejšo bodočnost vscîa človeštva. BRANKO GORJl P predsednik Občinskega odbora SZDL Ptuj Stron 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE 28. APRILA 1961 OB 20 LETNICI VSTAJE Za hlicem; „Smrt fašizmu - svoboda narodu" Nov pomemben datum, ki ga je zapisala Komunistična partija Slovenije v zgodovini sloven- skega naroda, je bil 27. april 1941, ko so na njeno pobudo in pod njenim vodstvom ustanovili v Ljubljani Protiimperialistično fronto. Dne 22. junija so jo pre- imenovali v OF slovenskega na- roda. Osvobodilna fronta je zbi- rala pod svoje okrilje vse za- vedne Slovence, voljne stopiti v boj proti okupatorju, za novo jugoslovansko državo, na teme- lju samoodločbe jugoslovanskih narodov. Glas OF se je začel širiti po vsej Sloveniji. Na Štajerskem so se maja začela snovati v večjih krajih žarišča upora. Ze za prvi maj je KP organizirala napisno in trosilno akcijo v Mariboru. Na letakih je pisalo: Živela Slo- venija, Smrt fašizmu — svoboda narodu in podobna gesla. Sko- jevci so v Mariboru zažgali nem- ški policijski avto pred hotelom Orel. Dne 22. junija 1941 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Glavno poveljstvo slovensikih partizan- skih čet, to je na dan, ko je Nemčija napadla SZ. Mesec dni pozneje so počile prve partizari- ske puške v kamniškem okraju, zato je 22. julij — dan slovenske vstaje. Sredi septembra so na pobudo KP ustanovili SNOO (Slovenski narodni osvobodilni odbor), naj- višji politični organ v Sloveniji. To je bil prvi korak k slovenski eu veren osti. Udarci, ki so jih dobivali fa- šisti od partizanov od pole4:ja dalje, so zelo vznemirili nemške in italijanske oblastnike. Na Štajerskem so Rev irska, Pohorska, Savinjska in Celjska četa napadale sovražnikove po- stojanke. Oktobra so se združile v I. štajer-ski bataljon, ki je štel okoli 300 borcev. Komandant te- ga bataljona je bil narodni heroj Franc Rozman-Stanc. In okupator? Dan pred ustanovitvijo OF je pn.se! H;t!er v Manhr.r. .Šefu ci- vilne uprave za Sp. Štajersko je takrat ukazal, naj p>onemči te deželo. Avstrijca dr. Uiberrei- therja je imenoval za štajerske- ga gaulajterja (pokrajinskega vodjo). Ze 14. aprila je gaulajter izdal prvo okupacijsko odredbo, s katero je postavil v Mariboru, Celju in Ptuju politične komi- sarje in izvedel zamenjavo di- narja v marke. Blokiral je de- narne zavode in določil prestop- ne kazni. Likvidacijski komisar- ji so zapi en j ali slovensko imo- vino. ' Zelo pomembna je bila organi- zacija Heimatbund, ki jo je Uiberreither ustanovil 10. ma- ja 1941. Njen član je postal vsakdo, ki se je brezpvogojno iz- rekel za firerja in za rajh. Za voditelja te organizacije so ime- novali Franca Steindla. HB je nadaljeval z delom kulturbunda. Na propagandnih mitingih je Steindl poudarjal, da je potreb- no izseliti vso inteligenco in one, ki so se na Štajerskem naselili po 1. januarju 1914. S selitvami zavednih Slovencev, predvsem inteligence, so si obetali Nemci hiter korak v germanizaciji. Ma- ja se je vpisalo v HB 95 "/o šta- jerskega prebivalstva; k vcvma- nom, vojaški formaciji HB je pristopilo 66.566 moških, k »Deutsche Jugend'< pa 33.463 mladincev. Najbolj zanesljivi člani HB so dobili rdeče legiti- macije, zelene tisti, ki so jih smatrali za germanizacijsko spo- sobne, člani z belimi legitima- cijami so bili politično nezanes- ljivi. Osvobodilna fronta na delu Okupatorjevo poiujčevanje je zajezila Osvobodilna fronta. Od maja dalje se snujejo povsod po Sloveniji postojanke OF, ki zbi- rajo orožje in ^-^ne prispevke za partizane, razpcčavajo tisk OF, izvajajo manjše sabotažne akcije in pošiljajo prve borce k partizanom. Udarci, ki so jih dobivali fa- šisti od partizanov pozimi na le- to 1942, so prisilili italijanske vojaške oblasti, da so januarja 1942 razglasili »Ljubljansko p>o- krajino« za operativno cono. Kljub sovražni premoči so slo- venski partizanski odredi že spo- mladi 1942 osvobodili velik del ozemlja na Kočevskem, Notranj- skem in v Suhi Krajini. Dne 17. maja 1942 je SNOO izdal od- lok o ustanovitvi ljudske oblasti na o.svobojenem ozemlju. Partizanski odredi Partizanske vrste so se mno- žile, zato je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet usta- novilo 1., 2., 3. in 4. grupo od- redov. Druga grupa je morala z E>olenjske na Štajersko. Zaradi Čedalje močnejših in številnejših partizanskih napadov je začel okupator divjati nad civilnim prebivalstvom. O tem nam go- vore lepaki o streljanju talcev, F>osebno na Stajer.skem. Na sto- tine ljudi mora v koncentracij- ska taborišča. Belogardizem Ko je divjala velika italijan- ska ofenziva, imenovana roška ofenziva, ki se je začela 16. ju- lija 1942 in je trajala 3 mesece, se prvič pojavi partizanom so- vražno politično gibanje, ki je pri ljud.stvu dobilo ime — belo- gardizem. V letu 1943 so se belo- gardisti povezali s četniki ali plavogardisti. Ko je jeseni 1943 kapitulirala Italija, sta četništvo in belogar- dizem doživela hud udarec s strani partizanskih brigad, ki so po 8. septembru 1943 razorožile tri italijanske divizije. Dvoje pomembnih uiostavil temelje novemu razmahu OF po Slove- niji. Pomembni dogodki let«i 1944 Ker je na Štajerskem pri- manjkovalo vojaških in politič- nih kadrov, je Glavni štab po- slal 11. januarja 1944 iz Bele Krajine preko Hrvaške na Šta- jersko XIV. divizijo. Z nemškimi enotami je imela največje boje na Paš.kem Kozjaku in Graški gori. Na premiku z Graške gore proti Mozirskem planinam je pa- del član kulturniške skupine, pesnik Kajuh. Po prihodu na Štajersko ras¡te moč partizanskih sil, posebno v Gornji Savinjski dolini in na Pohorju. Slandrova, Zidanškova in Tomšičeva brigada so avgu- sta in septembra 1944 osvobodile vso Gornjo Savinjsko dolino ter Ribnico in St. Lovrenc na Po- horju. V drugi polovici aprila in v začetku maja 1945 je jugoslo- vanska armada osvobodila vse slovensko etnično ozemlje s Go- rico, Trstom ter Koroško s Ce- lovcem. Dne 5. maja so v Ajdovščini sestavili I. slovensko vlado s predsednikom Borisom Kidri- čem. Dne 9. maja je kapitulirala Nemčija. Od ustanovitve OF so pretekla dobra štiri leta, ko je 9. maja kapitulirala Nemčija. Štiri leta hudih bojev .širom po Sloveniji so prenehala in praznovali »mo osvoboditev z drugimi jugoslo- van.4kimi deželami. V nedeljo, 23. aprila 1961 položen lovor-jev venec na spomenik Ob 20 letnici ustanovitve Osvobodilne fronte (Nadaljevanje s 1. .strani edina družbeno-politična sila, poklicana, da vzame usodo jugo- slovanskega ljudstva v svoje roko, da prevzame nase zgodo- vinsko odgovornost za nadaljnji razvoj jugoslovanskih narodov. Pozivu KP, kot organizatorju narodnoosvobodilnega boja so sledile delovno množice, zbrane v Osvobodilni fronti, z novo vero v lastne moči, trdno odločene, napraviti zgodovinski prelom, kakršnega slovenski narod prej še ni pomnil. Fašistični teror ni zmogel ne- uničljive žilavosti ljudstva v boju, ki je na mah pokopal zgo- dovinsko tradicijo ix>nižne po- trpežljivosti jugoslovanskih na- rodov. V skupnem boju z ostalimi na- rodi Jugoslavije je nastala ve- lika bratska, Ijudsko-demokra- tična in popolnoma enakopra\ma skupnost jugoslovanskih naro- dov, katere prihodnost temelji na razvoju neposredne sociali- stične demokracije. Ustanovitev OF je bila zavoljo tega velikega zgodovinskega po- mena. Kot sestavni del Ljudske fronte Jugoslavije, ki je med revolucijo povezala borbene množice za boj proti sovražniku, po osvoboditvi dežele za obnovo domovine in za ustvaritev mate- rialne osnove bolj.šega življenja delovnih ljudi, je bila OF Slove- nije šo nadalje potrebna. Z družbenim razvojem so se spremenile tudi njene organiza- cijske oblike in metode dela. Zaihteva po tej spremembi je po- stala še bolj očitna spričo uve- ljavljanja številnih oblik druž- benega samoupravljanja, ki so bile uvedene, brž, ko so nastali ustrezni pogoji. Z uveljavljanjem socialistične demokracije, kot družbeno-poli- tičnega sistema, ob pogojih na- glega in bujnega gospodarskega razvoja so se začeli porajati tudi številni pereči problemi, ki smo jih lahko uspešno urejali samo ob nenehni idejni, politični in organizacijski p>omoči te vse ljudske politične organizacije. Zategadelj sta vloga in pomen dejavnosti Ljudske fronte Jugo- slavije, oziroma OF Slovenije terjali tudi preimenovanje le-te v Socialistično zvezo delovnega ljudstva. O nalogah, uspehih, pa tudi problemih SZDL v sedanjem ob- .spodarski sistem, na še bolj po- dobju, ko prehajamo na nov go- globljeno družbeno upravljanje po delovnih ljudeh, je bilo za- vzetih mnogo smernic in stališč na obeh V. kongresih in na II. plenarnem zasedanju SZDL. ТУо danes so sproščene ljud- ske sile bistveno spremenile tudi nekdanji pojem o času. V 20. letih je bilo ustvarjene- ga za našega človeka več, kot prej cela stoletja. Ce bi pred 27. aprilom 1941. leta kdo govoril našemu halo- .šikemu viničarju ali brezposel- nemu sezoncu, ki je danes za- poslen kot kvalificiran delavec na Agrokombinatu ali kot stro- kovnjak svojega dela v Tovarni avtoopreme ali kot visoko kva- lificiran delavec, tehnik ali in- ženir istočasno kot proizvajalec in upravljalec v našem največ- jem gigantu v Kidričevem itd., bi takrat deja: »Ne, to ni mo- gočo!« Vendar je bilo potrebnih od vstaje samo nekoliko let in vse se je uresničilo. Vsa dejavnost naše najmno- žičncjšo organizacije, Socialistič- ne zveze je danes učinkovito usmerjena zla.sti k skrbi za člo- veka in k spodbujanju in uspo- sabljanju doloxmih ljudi uspe- šen raz'voi flosipodensl va raz- širjenje materialne osnove go- spodarskih organizacij m komu- ne, za krepitev socialističnih družbenih odnosov, posebno pa Se za zbolj&an.ie življenjskih razmer delovnega človeka. Posebno skrb p>os\'eča Socia- listična zveza delavskemu in družbenemu samoupravljanju, predvsem proij^vodnosti in de- litvi sredstev v p>odjetjih in ko- muni ter uvedbi novega gospo- darskega sistema. Bistveni smi- sel novega gospodarskega sitste- ma je čimpreje ustvariti čimbolj- še œnove in pogoje za realno zboljšanje standarda; konec- krncev je to tudi stvar zaupan.ja v socializem, v socialistične si- le naše skupnosti in v sociali- stično p>olitiko našega vodetva. ki ne bo storilo nečesa, kar bi moglo p>oložaj naših delovnih ljudi poslabšati. Da danes živimo v takšni druž- beni ureditvi, ki v njej ne pozna- mo izkoriščanja človeka po člo- veku, da živimo v miru in v so- cialistični družbi veeh jugoslo- vanskih narodov, se moramo zahvaliti vsem borcem NOB, tu- di vsem borcem in sodelavcem nekdanje Sloven j ego risk e čete, ki je zrasla predvsem po zaslu- gi narodnega heroja Jožeta Lac- ka. Lackova domačija v Novi va- si — hiša, kjer je živel narodni heroj Jože je danes zgodovinski spomenik, kjer so se pred 20 leti, t. j. leta 1941 shajali prvi organizatorji odpora proti oku- patorju. Pomembni spomeniki, kot so Krambergerjeva, Anželova, Vo- dova, Frasova, Lovrenčičeva, Osojnikova, Potrčeva, Cehova, Toplakova, SpindUerjeva, Megli- čeva, Koželjeva, Cvahtejeva in Hreničeva domačija so tudi zbi- rališča prvih slovenjegori.ških partizanov. Upokojenci, pozor! Društvo upokojencev v Ptuju bo iimeo v soboto, dne 6. maja, ch 15. uri v dvoram obč. kom teja s\x>j redni letni občni zbcr. O tem obveščamo vse članstvo z željo, da bi se tega zborovanja udeležili člani v 6m večjem šte- vilu, ker .so na dnevnem redu važne zadeve, ki so v interesu vseh upokojencev. J. D. Delovni ljudje! Udeležite se prvomafskega zborovanja in slovesnega razvitja prapora Zveze sImJIkatov ptulske komune v Ptuju na Trgu mladinskih brigad v nedeljo, 30. aprila 1961, ob 17.30. S polnoštevilno udeležbo bomo najlepše proslavili naš mednarodni delavski praznik prvi maj in 20-letnico ljudske vstaje in socialistične revolucije! OBČINSKI SINMKALNI SVET PTUJ PTUJ, DNE 21. APRILA 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 stran PTUJSKI TEDNIïC PTUJ, DNE 28. APRILA 1961 Pozdravljen, tovariš TITO Predsednik Tito s premstvcm v PiiJi) Modri vlak je včeraj 27. apnüa 1961 v zgodnjih jutranjih urah vozil predsednika Tita In nje več kot dveh mrsecih potovanja po prijateljskih afriških državah vrnifl v dcimovóno. Ko je modri vlak ob pol osmih počasi pripeljal na ljubljansko železniško pa'^tajo, se je z mest- nega gradu v enakomernih pre- sledkih oglasdo zamolklo bobne- nje zaporednih topovskih strelov. Deset ti.soči Ljubljančanov, ki so se zbrali na Trgu osvobodilne fron e pred železniško postajo, so navdušeno pozdravljali dragega gosta. Predsednik Tito se je po- zdravil s predsednikom Ljudske skupščine LRS Miho Marinkom, podoredsednikom Zvezne ljudske skupščine Fran com Leskoškom, predsednikom izvršnega sveta Slovenije Borisom Kraigherjem in drugimi najvidnejšimi državnimi in p>olitični osebnostmi glavnega mesta Slovenije, ki so ga spre- mili na govorniško tribuno na Trgu OF- Med viharnim vzklikanjem množice se je predsednik Tito zahvalil Ljubljančanom za prisr- čen sprejem. Ko je govoril o vti- sih s poti po prijateljskih afri- ških deželah, je dejal, da narodi teh dežel žele mir, se borijo za enakopravnost vseh narodov ljudske skupnosti — in zahteva- jo, naj se ukine diskriminacija med belimi in črnimi ter naj jim dovolijo nemoten in svoboden razvoj. Vznemirljivi dogodki v Alžiru so doživeli hiter konec, ker je ge- neral de Gaudle tokrat spoznal, da je vsako nadaljnje pcpuščanje desničarskim krogom nevam'OS' za nur, za položaj v Franciji in za O'zemeijsko vprašanje. Po tridnev- nem priičakovanju napada in po I dokončni utrditvi svoje oblasti je de Gau.le udaril. Zvesti vojsk: je zaipovedal, da je zasedla mesta, raizgnala padalce in legicnarje ter poskušaila ujeti uporniške vodite- lje »upokojene« generale. Še pren- den so se uporniki zavedali, so iz- gubt'i oblast, pcdiporo vojske in množice ter ostali osamljeni na begu pred sodnim preganjanjem. Tclcrai^n; in kot kaže zadnji po- skus Uitrašev je pokazal razmere v franoc&kem vladajočem razredu, ki je vedili politiko popuščanja, da ne bi zaostril sporov v sami Fran- ciji in da ne bi г mć'dsebojnim obračunavanjem utrdid alžirskega osvobodilnega gibanja. Zato je de Gaulle popušča', gladil, povzdi- goval desnčarje, da bi jih nato :ahko upokojil in podcbno. Tri leta je takšna politika bila velika co- kla pri reševanju alžirskega атрга- šanja. Uporni generali so spregledali vrsto dejstev. Najprej so zame- njali de Gaul'.ovo popuščanje in polovčarstvo za njegovo slabost in nezmožncst odločnejših akcij. Pcleg tega niso računali, da bo franocska množica talko odločno pcdipra de Gau Ila in da Fran- cozi niso privrženci desničarske politike »francoskega Alžira«. Upor »upckojeniih« generalov je bila dokaj klavrna zadeva. Štirje generali so se znašli v Alžiru, Ora- nu in Constantinu ter z crožjem v roki prevze'i oblast. Pripravljali so napad na metroipdlo. Po načrtih naj bi padalci v Franciji pridrveli v Pariz in s h tro akcijo pozaprli vse voditelje ter zrušili de Gaulla. Zadeve so se razvijale drugače. De Gaulle je pozval narod na obrambo dicmovine ter obsodil upornike za izdaja'ce. Tcikret ni pristal na paktiranje in na polo- viičair&ko politiko. Do ui{x>ra je pršlo zato, ker je de GauUe kljub bombnim atenta- tom in nespretni Joxovi izjavi, da bedo vodili pogajanja še z drugo alžirsko stranjo, pokazal priprav- ljenost, da se začno v Evianu po- gajanja z začasno alžirsko vlado. To so hoteli preprečiti. Ker je to v treh letih že tretji upor, se uprav.čeno vprašamo, za- kaj de Gaul'.e ni z njimi obračunal že prej in zakaj je dovoljevali vrsto desničarskih akcij ? Osnovna slabost de Gaul love politike je v njegovem zavlačevanju, :xiipjšča- nju, čakanju in v polovičarstvu. General se je znašel v budem precepu. Če udari po desničarjih, utrdi alžirsko fronto, ki v pcga- janjh ne bi pokazala voljo do komiprcmisniLh rešitev. Z ultraši je jtorei izsiilljeval Alžirce. Če tokrat ne bi udaril po njih, je bil pred nevarnostjo, da se bo- do levičarske sile toliko utrdile, da bi. same skušale opravit, z des- nico. To bi šlo na škodo ve'eka- pitalistov, lastnikov saharskih vrelcev oziroma de GauUa same- ga ter desničarjev, in nenadoma bi ostali samo dve strani — Jevir carska Francija in uporn ška vla- da v Alžiru, ki bi hitro našle stič- ne tcčke De Gaul'.e je moral tcikrat od- ločati ostreje še zaradi ene ne- varnosti. Nihče ni prekrival dej- stva, da so desničarji zagovorniki Obsežnejšh akcij proti Maroku in Tunisu. Z vpadem desničarskih elementov v te deželi bi alžirsjci spor nenadoma- intemaciona'tziraái in v Sredozemlju bi se preko ncčt pojavile številne nove nevarnosti. Najprej bi interveniralo VI. ame- riško ladjevje, češ da hočejo pre- prečiti kitajsko ali sovjetsko po- moč. Na drugi strani bi pritetkM • Alžircem na pomoč iz vzhodnega blcka. Spor v svetc-vni:h merilih bi izbruhnil zaradi kratkovidnosti in zagrizenosti nekaj generalciv. To je morai de GauUe preprečiti, če je hotel zadržati oblasit in mož- nost sporazumevanja z A'ž irci. Sedaj je njegova doižncst. da bi- tro zakl.fuči mr tn prepreči mo- rebitne nove nevšečnosti desnic шош._______— Na Ljutomerski cesti 41 bomo odkrili v nedeljo spominsko ploščo v tej hiši je bil ustanovljen osrednji odbor OF. Zadaj Kramhor- gerjeva blša V hiši na Ljutomerski c. 41 je stanoval železničar Karel Koren, član KP. K njemu je zahajal na- rodni heroj Jože Lacko, glavni organizator OF v ptujskem okoli- šu. Korenov sostanovalec je bil inženir Cvahte, zaposlen pri regu- laciji Drave. Lacko je v Korenovem stanova- nju ustanovil prve dni oktobra 1941 osrednji odbor OF za ptujski okoliš. Na ustanovni sestanek je po izjavi tov. Korena prišel Jože Marn, aktivist OF, ki se je zdr- ževal pri Krambergerjevih v Novi vasi. Sekretar osrednjega odbora OF je bil Jože Lacko, člani pa Karel Koren, Ferdo Šentjurc, predmetni učitelj in Sokol iz Ptuja, ter inže- nir Cvahte. Odbor naj bi povezoval postojanke OF v ptujskem okoli- šu in ustanavljal nove. Člani so si delo med seboj porazdelili. Koren je z osrednjim odborom OF pove- zoval železničarje Hercega, Čar- mana, Kristoviča, Frankoviča, Žnidariča, Vogrinca, Korošca in Vodo. Cvahte se je povezal z zane- sljivimi delavci pn regulaciji Drave in z nekaterimi kmečkimi prebivalci. V njegovi skupini so zbirali prispevke za OF: Peklar, pred vojno policijski stražnik v Ptuju, Zemljarič iz Zabovec, Ogrizek iz Sent. Janža, Munda iz Frankovce, Toplak z Mostja in še nekateri. Šentjurčevo skupino so sestav- ljali: bivši aktivni poročnik Pe- vec, uslužben pri gradbenem pod- jetju Stuag, bivši aktivni nared- nik Borovinšek, uslužben tudi pri Stuag, profesor Stiplovšek, uradnik hranilnice Pahemik in podjetnik Vrabič. Za OF je delal učitelj Klenovšek iz Lancove vasi, ki je pridobil za upor nekaj zanesljivih vaščanov. Glavni organizatorji Prvi glas o OF jo prinesel v Ptuj že prve dni maja 1941 Miloš Zidanšek, član PK KPS za Štajer- sko. Oglasil se je pri Milki Ko- želj, ženi Mirka Koželja, člana okr. kom. KPS za ptujsko okrož- je, ki so ga že aprila zaprli. Milka je stanovala nad sedanjo trgovino »Slavica« v Ptuju. Miloš je orga- niziral tedaj več sestankov, prvi ,ie bil sestanek okr. komiteja z Lackom, Sagadinom Zvonkom, Olgo Meglic in Rudijem Žnidarši- čem. Na sestanku je pojasnil vlo- go OF. Dne 21. maja sta odšla v Ljubljano Franta Komel in Saga- din Zvonko, kakor poroča Komel v .svojih spominih. Člani okr. ko- miteja so prenesli vest o OF do vsakega komunista. Vsi so bili pri- pravljeni, da organizirajo OF med zavednim slovenskim ljudstvom. Tov. Zinka Čuček omenja v svojih spominih, da je njen mož Franc Čučok oddal pisalni stroj za tisk OF, hodil je na sestanke, ki jih je prirejal narodni heroj Jože Lacko. Nekaj sestankov so imeli tudi pri Čučkovi materi na Zrinj- sko-Frankopanski cesti. Č^čku, članu KP od leta 1933, so poverili organi.zacijo OF v tistih prvih dneh zgodovine OF v ptujskem okolišu — na desnem bregu Dra- ve. Ker so ga mobilizirali za ve- terinarsko službo, je mnogo hodil na teren in to delo bi lahko opravljal, če bi ga ne prekinil okaipator, ko ga je 22. julija iz- selil na Hrvaško. Nežka Kramberger iz Novo vasi je v svojih spominih napisala, da je k njim prišel maja 1941 iz Ce- lja Rudi Finžgar-Fidži, da bi or- ganiziral mladino OF in da bi vo- dil SKOJ. Pod njegovim vodstvom so mladinci izvedli nekaj napis- nih akcij in sabotaž. Pomagala mu je mladinka, vajenka Anica Kau- čevič, sekretarka SKOJ za ptujsko okrožje. V hiši komunista Franca Kram- bcrgerja v Novi vasi je bila prava postojanka OF. Tu so se zadrže- vali ilegalci, med njimi tudi Zvon- ko Sagadin po vrnitvi iz Ljublja- ne junija 1941. Krambergerjevim je poslal književnik Ivan Potrč radioaparat, ki so ga hodili poslu- šat Miha Anžel, Osojnik in dnjgi pobomiki za svobodo. Rudi je od- šel k partizanom julija 1941. pri železničarjih Zidanšek se je maja oglasil tu- di pn Alojzu .Amušu. komunistu v železniških delavnicah v Ptuju, ki je stanoval v Rogoznici. Drugi dan so na Zidanškovo željo sklicali sestanek, na katerem je govoril Zidanšek o ustanovitvi OF in nje- govih nalogah. Sestanka sta se udeležila poleg Amuša še Koren in Kosec. Železničarji so začeli navezovati stike z znanci po ptuj- skem okolišu. Koren je odšel v Lovrenc na Dr. polje k mlinarju Ivančicu, kjer so kmalu utrdili važno postojanko OF. Dalje prihodnjič Te dni v občini Temeljite priprave mi letošnje prvomajske praznike Po vseh organizacijah !n društvih v Ptuju in v občini so se odbori do podrobnosti dogo- vorili o pripravah na letošnje prvomajsko praznovanje. Prebi- valstvo po mestu in vaseh je po- zvano, da izobesi zastave in da nadomesti dotrajale zastave z novimi. Po šolah so pripravili skupen program za 20 letnico ustanovitve OF in 1. maj. Za Ptuj je občinski odbor ŠZDL skupno z gimnazijo in učitelji- ščem pripravil akademijo v sre- do, 26. aprila t. 1. Tudi sindikalne organizacije po podjetjih so pripravile po kolektivih manjše slovesnosti. Tereni SZDL so imeli te prosla- ve skupno s šolami. V nedeljo, 30. aprila 1961. bo ob 16.30 v sejni dvorani na Ma- gistratu slavnostna seja Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj. ki bo posvečena mednarodnemu delavskemu prazniku in razvit- ju prapora Zveze sindikatov ptujske komune. * Na predvečer prvega maja, v nedeljo, 30. aprila 19R1, bo ob 17.30 v Ptuju na Trgu mladin- skih delovnih brigad veliko tra- dicionalno prvomajsko zborova- nje in slovesno razvitje prapora Zveze sindikatov ptujske komu- ne v počastitev mednarodnega delavskega praznika in 20-let- nice ljudske vstaje in socialistič- ne revolucije. * V nedeljo, 7. maja 1961, bo v Narodnem domu v IHuju, Ja- dranska 13/1. — Vošnjakova 5/1. VI. Občni zbor Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj. ki bo pri- ' čel s svojim delom ob 8.30. Obč- nemu zboru bo prisostvovalo nad 200 izvoljenih delegatov iz sindi- kalnih podružnic in številni vab- ljeni gostje. * Preteklo eredo, 26. aprila 1961, so se v Delavskem klubu v Ptu- ju sestali na prvo redno posve- tovanje novoi7!voljeni predsed- niki sindikalnih podružnic. Na posvetovanju je bila razprava o najaktualnejših nalogah sindi- kalnih podružnic v letu 1961 in v zvozi s praznovanjem 20-let- nice ljudske vstaje in socialistič- ne revolucije. Nadalje je bila razprava o pomenu mednarod- nega delavskega praznika in programu praznovanja prvega maja, ki bo tem pomembnejša, kar bo ob tej priliki slovesno razvit prapor delavsikega raz- reda ptujske komune. Vabilo v NEDELJO, DNE 30. APRILA, BOMO OB 10. LRI NA LJUTOMERSKI CESTI 41 ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO. KER JE V TEJ HiSl NARODNI HEROJ JOŽE LACKO UST.\NOVIL OKTO- BRA 1941 OSREDN,TI ODBOR OF ZA PTU.ISKI OKOLIŠ. - PREBIVALCI PTUJA IN OKOLICE, POČASTITE S SVOJO UDELEŽBO SPOMIN NA TA DOGODEK IZ PRVEGA LETA UPORA PROTI FAŠI- STIČNEMU OKUPATORJU NAŠE ZEMLJE! РТШ, DNE 2в. APRILA 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 PRED TURISTIČNO SEZONO V OBČINI Leset leí letovišča grad Bori Ko se je pokojni pesnik Oton Župančič 1939. leta na vabilo v Haloze odzval in jih obiskal, je za- pisal v spominsko knjigo gostite- lja »Novi kraji, nova čuda. Prijaznt ljudje. Prijetno presenečen nad slikovito pokrajino Haloz.« Ko smo takrat v njegovi družbi odšli na krajši izlet po bližnjih vrhovih Slatine in Okiča, smo še gledali z najvišjega vrha Pohorja v Halozah izpred prijazne Kokolo- ve hiše sončni zaton in čudovito lep pogled na Bori, ki blišči ob sončnem zahodu iz zelenja kot pravi biser. Izrekel je besede, ki so mi ostale v živem spominu in so me vedno bodrile, »Ti borlska trdnjava, ki si nekoč zapirala pot Turkom, da niso ropali po Halozah odpri sedai vrata na široko, da te lahko pridejo obiskat naravnih lepot željni turisti!« Prišla je vojna in okupator je grad Bori spremenil v koncentra- cijsko taborišče, v katerega so za- pirali rodoljube in zavedne Slo- vence. Tu so jih zasliševali, mučili j in ubijali ter pošiljali naprej v ¡ Dachau, Auschwitz itd., nekatere pa v pregnanstvo v Srbijo in na Hrvatsko. Obiskoval sem znance in prija- telje, ki so bili internirani na Borlu. Nikoli ne bom pozabil so- vražnih, drznih okupatorskih straž. Vedno sta stala po dva na straži pred prvimi vhodnimi, težko oko- vanimi grajskimi vrati. Dolgo je bilo treba čakati, preden so pri- peljali zaželenega, da sva potem največ pet minut govorila — se- veda v navzočnosti straže. Pri ti- .stem mučnem čakanju sem se vsakikrat spomnil Župančičevih besed in si mislil: »Bori, kdai se bodo tvoja vrata svobodno odprla? Sedaj so tako močno zastražena. Grad je ograjen z bodečo žico. V njem ječi na stotine nesrečnih rodoljubov, ki si želijo svobodo. Kako prijetno in lepo bo takrat, ko ne bo več teh sovražnih straž in ko te bodo že pri vhodu prijaz- no sprejeli mladi in vljudni go- stinski uslužbenci kot vedno do- brodošlega gosta!« Bori je bii že zapisan zobu časa. Z osvoboditvijo mu je zasijalo lepše in toplejše sonce. Ljudska oblast je na pobudo domačinov in turističnih delavcev sklenila, da se grad adaptira in usposobi za razvedrilo ter odmor delovnih îjndi. »Novi kraji, nova čuda« Na pomlad 1951 so gradbeni de- lavci prijeli za lopate in začelo se je delo pod vodstvom marljivega in vztrajnega arhitekta inž. Sta- neta Lovšeta iz Maribora ter nje- govih sodelavcev. Ogromno dobre volje, truda in ljubezni je bilo vložene v to, da bi Bori čimprej odprl na stežaj vrata turizmu. Prišli so šolarji in učitelji iz Cir- kulan čistit park in okolico gradu, prišli so mladinci, bližnji in daljni sosedje pomagat s prostovoljnim delom. Kmetje s Ptujskega polja so brezplačno vozili gramoz za popravilo ceste do gradu, ki je bila takrat skoraj nerabna. Vsi so z veseljem pomagali in pozneje tudi radi vsako nedeljo prihajali za nekaj uric na Bori, da so sc ob zvokih prijetne godbe razve- selili in si nabrali novih moči za naslednje dni. S podporo takrat pristojnih turističnih organov in takratnega Okrajnega ljudskega odbora Ptuj je bil dosežen zaželeni cilj. V maju 1952. leta so se ures- ničile besede Otona Župančiča, Od takrat naprej »so grajska vrata Borla na široko odprta«. Turisti in letoviščarji prihajajo v vedno večjem številu. Ni ga, ki bi bil prišel samo enkrat. Leto za letom obiskujejo devet sto let stari grad dijaki in kolek- tivi za dan ali dalje. Na domove so VTača.jo z željo, da bi se ob prvi priložnosti zopet vrnili. Da bodo Haloze in okolica še ' bolj privlačne, mora TurisOčno društvo Bori izpolniti dano oblju- bo na ustanovnem občnem zboru pred 5 leti, da bo postavilo raz- gledni stolp z dobro založeno okrepčevalnico na bližnjem Vrban- šku in da bo odprlo na bivšem Švabovem manjše gostišče, v kate- rem bi točili samo tisto vino, ki dozori in zraste na tem gričku, to se pravi pristno haloško kapljico. . Društvo bi moralo tudi marki- rati pot do Trakoščana in do pla- ninskega doma na Ravni gori prek izredno pestrega Paradiža, Pohor- ja in naprej ob slovensko-hrvaški meji čez Visine, ki nudijo vsako- mur izredno lep pogled daleč tja do večno zelenega Pohorja. Mari- bora in Slovenskih goric. Oba, Bori in Trakoščan. bi s tako mar- kacijo samo pridobila. Nadalje bi moralo društvo skr- beti, da bodo ob glavni cesti po- vsod na oknih hiš in v vrtovih celo poletje cvetele rože v tako lepo in vzorno urejenih cvetličnih in ostalih nasadih kakor jih ima šola v Cirkulanah. Tako bi naj bilo povsod v Halozah. Potem bi vsak turist dejal, kot je pesnik Oton Župančič: »Novi kraji, nova čuda. Prijazni ljudje in prijetno presenečenje nad slikovito ркзкга- jino Haloz.« Ob desetletnici obstoja letovišča Bori želim, da bi se še naprej uspešno razvijalo v korist in raz- vedrilo delovnim ljudem, posebno pa še Halozam samim. ^___^—SiaidŒL F.... Kdcir želil oddih in razvedrilo po hiti na Boirl Novoizv®!ienl zadružni sveti se bodo resno lotili svoiih nalog v nedeljo, dne 23. aprila 1961, so bile v ptujski občini volitve v zadružne svete. Za 6 večjih kme- tijskih zadruR je bilo skupno 80 volišč. Glede na volilno udeležbo med 96 in lOO^/n jc lahko reči. da so sc v vseh kmetijskih zadruRah in krajih, v Cirkovcih, Hajdini, Gorišnici, Lovrencu, Moškanjcih, v Ptuju in pri Vidmu na volitve resno pripravili in tako sestavili kandidatne liste, da so se volivci radi udeležili volitev. Te volitve so tudi potrdile, da se članstvo kmetijskih zadrug dobro zaveda važnosti odločne- ga in sposobnega zadružnega sveta, od katerega je v veliki meri odvisen razvoj in nai)redek zadruge in njene gospodarske moči ter njenega vpliva na socia- listične odnose v kmetijski pro- izvodnji. V okviru priprav na volitve je bil tokrat močun poudarek na slo\esnosti volitev. Vsa volišča so bila okrašena. Kmetijske za- druíTC so določile nekaj sredstev za nasrade v zvezi s sloves- nostjo in udeležbo na volitvah. Uslužbenci Kmetijske zadruge Ptuj so dosledno izvedli vse sklepe v zvezi s pripravami na volitve, tako da so bile volitve na njenem območju ob 100"/o udeležbi priznanje vsestranske- mu napredku te zadruge in pri- pravljenost članstva, da bo tudi v bodoče podpiralo delo zadruž- nega sveta. Na območju KZ Haloze jc bilo skupno 17 volišč, volilni rezultat pa je bil 96.6^ o. Na Rodnem vrhu v Halozah so končale volitve ob 100" o udeležbi do pol devete ure dopoldne. Tekom priprav na vo- litve je bilo članstvo dobro se- znanjeno z vso zadružno proble- matiko in z vsemi uspehi ter na- črti, zato se je tudi zavedalo važ- nosti praktično in politične pod- pore novemu zadružnemu svetu. V Doleni se jc na volišču iz- kazalo, da je bilo premalo časa po združevanju zadrug tudi za ureditev volilnih imenikov, ki ni.so bili popolni. Na območju KZ Hajdina je bil dosežen volilni rezultat 96"/o. Priprave na volitve, politične in tehnične, so bile dovolj skrbne in pravočasne. Volišče jo bilo okrašeno in zadržanje volivcev jo potrdilo, da želijo imeti v za- družnem svetu resne in preudar- ne člane. Na območju KZ Lovrenc-Cir- kovci je bil dosežen 96'"o uspKîh pri volitvah. Na območju bivše KZ Cirkovci je bila volilna ude- ležba 100",'n. Te volitve so jasen in odkrit odgovor članstva za- druge ,da več ne dovoli, da bi poskušali zadružno gospodarstvo in skupno prizadevanje članstva ovirati in onemogočati posamez- niki, kot n. pr. Lorger in da se morajo njihovemu pohodu umaikniti izpod kolesa časa in družbenega razvoja. KZ Cirkulane so se tudi do- bro pripravile na te volitve. Bilo je dovolj predvolilnih sestankov in priprav ter tolmačenja na- črtov, uspeirov in probleonov za- druge in resnosti dela novega za- družnega sveta, 96"/o udeležba pa več kot zadovoljiva. V vseh na- povedanih točkah so tudi tukaj tekmovali z drugim: zadrugami glede volišč in volilne udeležbe. Rezultati volitev v Moškanj- cih in Gorišnici bodo objavljeni prihodnj-ič. Zemeljslia tfela za graditev tovarne ^-^"Ш krmil Buldožer »Agrotransporta« planira teren za novo tovarno V začetku prejšnjega tedna je Aačelo Ptujsko podjetje »Agro- transport« z zemeljskimi deli na RTadbišču Tovarne močnih kr- mil ob Zagrebški cesti. Z bxzldozerjem je odstranjena Zemlja s trase za industrijski tir 5z'Smeri Ptuja z odcepom od pro- ge Ptuj-Pragcrsko. Podjetje »Gradiš« je že posta- vilo nekaj barak za pisarne, skla- dišče in delavnice ter navozilo les in drugri gradbeni material ob veliki gramoznici pri tem cradbišču. Ptuj Stavba novega hotela v Ptuju gotova do pritličja Od lanske jeseni je zrasel iz precejšnje globine do pritličja betonski del zgradbe novega ho- tela v Ptuju, na oglu med Masa- rykovo in Trstenjakovo ulico. Delo so bila precej komplici- rana, ker je bilo potrebno zaradi kotlarne betoniranje temeljev izpod vodne gladine. Tudi ta zgradba ima dragoceno svincolo izolacijo, da ne more ob nobenih pogojih v notranjost kletnih pro- storov vdreti talna ali druga vo- da. Kapi nove navožene zidne ope- ke kažejo na vse priprave na pospešeno zidavo ostalega dela zgradbe po obsežnih temeljnih delih. Gradbeno podjetje »Drava«, Ptuj gradi, s to stavbo že večjo stavbo na ožjem mestnem ob- močju, ki ima temelje in kle^tne prostore zaščitene pred talnioo, kar razmeroma podražuje zgrad- bo. Ob istih pogojih je grajena no- va zgradba zraven gostišča »Be- li križ«, ki jo gradi gradbeno podjetje »Remont« Ptuj. Grajski hrib v Ptuju vedno privlačnejša turistična točka s 1. majem 1961 bo lahko spre- jela restavracija na gradu v Ptu- ju goste v 4 gostinskih prostorih. Podjetju »Slovenske gorice^, ki ima nekak patronat nad to restavracijo, octkar je postala samostojen obrat, je uspelo nov prostor — kmečko izbo — v ce- loti dovršiti. Z notranjo ureditvijo te izbe sta se z izvršitvijo zamisli tov. Mrgoletove izkazali ptujski pod- jetji »Remont«, »Mizarstvo in žaga«, soboslikar Neubauer in pečar Hernja. Notranja ureditev in oprema kmečke izbe ustvarita pri gostu vtis domačnosti. Po izjavi direktorja »Sloven- skih goric« Franja Krivca se bliža ta del grajske stavbe kon- cu urejanja. V načrtu je še шге- ditev vzhodnega stolpa. Potem pa bo potrebno misliti še na ure- ditev dela zgradbe nad južnim vhodom v grad, ko bodo seda- njim stanovalcem dodeljena druga stanovanja. V tem delu gradu bo potem vsaj 15 sob za lujcc in eno skupno ležišče za vcč-je skupine izletnikov. S tem bo tudi ptujski grad po zgledu gradov Bori in Štatenbcrg v ce- loti služil turističnim namenom poleg dragocenega muzeja. Potem še preostane vprašanje ureditve zgradbe žitnice in lepe- ga prostora izza nje, kjer so bila nekdaj izkopavanja. Za ta nadaljnja urejanja graj- skega hriba bodo potrebna večja sredstva, kot jih premore restav- racija in Turistično društvo Ptuj. Slednjo je poskrbelo za ureditev parkirnega prostora pri žitnici. Ima še nadaljnje načrte v okviru svojih omejenih mož- nosti. Po dokončni ureditvi celotne- cia grajskega hriba bo ta del Ptu- ja med najlepšimi in najprivlač- nejšimi za vsakogar, ki ga bo pot skozi Ptuj ali v Ptuj pri- vedla na ta lepi razgledni hrib. Za letošnjo turistično sezono je napovedanih več večjih turi- stičnih skupin iz vseh evropskih dežel, pa tudi iz Amerike, ki se bodo vsaj za en dan zadrževale v Ptuju in si ogledale njegove za- nimivosti ter lepo okolico. .□□□□□□ППППППППППППППП: Prvomajska proslava v Rogoznici Prosvetno društvo Rogoznica bo za 20-letnico vstaje in za prvomajske praznike priredilo v nedeljo, dne 50. aprila, ob 16. uri v Zadružnem domu Rogoznice proslavo z naslednjim dnevnim redom: 1. referat o {xxmcnu vstaje, ka- tere 20-letnice letos slavimo; 2. ponovitev Marin Držičeve ve- seloigre »Tripče de Utolče«. Ta igra prikazuje odpor žene proti možu-pijancu in tero- ristu, ki ženi ni dal svobode pa si jo je začela sama je- mati z nočnim begom na veselice; 3. po igri družabni večer za vse člane Prosvetnega društva in njih svojce. V. K. stran 6 PTUJSKI TEDNIK РТШ. ONE 28. APFTLA 1981 Pevski zbori iz Kidričevega, Lovrenca in 2etal bodo peli tudi v Mariboru No nedeljskem občinskem JesH- valu 14 pionirskih pevskih zborov v Ptuju v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger pod pokrovitelj' stvom DPD »Svoboden Ptuj na dvorišču minoritske zgradbe 23. 4. 1961 je strokovna komisija dolo- čila, da se bodo okrajnega pev- skega festivala v Mariboru 7. maja udrležili pevski zbori iz Kidriče- vega, Lovrenca in letal. Vsem pionirskim pevskim zbo- rom in zborovodjem tov. Branku Rajšterju, Manci Terbuc, Hildi Pucko. .Avgustu Benediku, Tatjani Tomšičevi, Rajku Burqu, Mileni Pivko, Štefanu Vugrincu, Borivoju Svetelu, Vidi Tos, Ivanki Vogri- nec. Irmi Pirš in Mileni Moravec so številni poslušalci in strokovna komisija iz 4 članov iz Maribora izrekli vse priznanje za trud in r,";-;.o'r,D',;j oe""a ро'п nedpljki popoldne, ko se je po programu zvrstilo vsaj 40 pesmi. Občinski festival v Ptuiu je po- kazal velik napredek pionirskih pevskih zborov od lani kljub raz- ličnim pogojem obstoja in dela, samega izbora pevcev ter njihovih glasov. Izbor in izvedba pesmi sta potrdila sposobnost zborov in zborovodij. Komisiji je bilo glede na visoko kvalUeto vseh zborov tczkn odločiti, kateri zbori bodo letos na okra wem festivalu za- stopali pionirske pevske zbore iz ptujske občine. Poleg tov. Jožeta Gregorca kot predsednika ocenjevalne komisije je izrekel zahvalo zborovodjem za vse nastopajoče tudi tov. Stane Stanič kot predsednik občinskega sveta Ziveze Svobod in prcsvetmh društev, ki je v imenu te tudi razdelil zborovodjem skromne na- grade kot spodbudo tudi za bodo- čo pevsko vzgojo pionirjev in mladine v šolah v ptujski občini. Za posebno prizadevanje za uspeh občinskega festivala se je tov. Stane Stanič v imenu Sveta Zveze Svobod in prosvetnih dru- štev zahvalili tudi tov. Dargu Ma- slu. Slednji je dirigiral združenim ffevskim zborom in godbi na piha- la DPD »Svobode« Ptuj pesem Mladinskih delovnih brigad in Deca rada. Obia\e rezultatov festivala se je udeležila tudi predsednica Občin- skega ljudskega odbora Ptuj tov. Lojzka Stropnikova, ki se je tudi o samem festivalu, o zborih in zborovodjih zelo pohvalno izrazila. V. J. Festival pionirskih pevskih zboro v v Ptuju Po poteh Sloveniegoriško cete z nedeljo, 23. IV. 1961, si je Ptuj pridobil novo dragocenk) iz- kušnjo s pohodom po poteh Slo- venjeg(M"iške Lackove čete v zvezi s praznovanjem 20-letnice OF, vstaje in praznovanjem 1. maja. Pripravljalnemu odboru je uspe- lo ob sodelovanju in p>omoči agil- nih članov SZDL, ZB NOV, Parti- zana, pionirskih in drugih organi- zacij in društev v občini in izven nje (Fram, Lenart) pridobiti za pohod 112 pionirskih, 45 mladin- skih in 60 članskih ekip po 5 čla- nov. Za nagraditev najboljših skupin je dobil odbor od gosfX)- darskih organizacij, SZDL in dru- štev 16 pokalov ter vrsto prak- tičnih nagrad v vrednost: od 1000 do 15.000 din. Ta pohod je bil športnega in političnovzgojnega pomena in se bo ponavljal vsaj ob večjih oblet- nicah v enakem obsegu in obliki ter ob enaki nagraditvi najbolj- ših skupin- Pripravljalni odbor nam je si- cer dostavil razvrstitev vseh ekip po doseženih uspehih, vendar moramo objavo teh podatkov pri- hraniti za prihodnjo številko gle- de na pretesen prostor v tej šte- vilki. Pohod je začel z otvoritveno slovesnostjo na Titovem trgu, kjer so se zbrale ^se prijavljene ekipe in vodje ekip, na tribuni pa predstavniki oblasti, organi- zacij in društev. O namenu po- hoda in praznovanja je govoril zbranim predsednik občinskega ndbora SZDL tov. Branko Gorjup, ki je tudi želel vsem ekipam najboljši uspeh na pohodu. Pohod je končal popoldne, ko je bila razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad. Nejasnosti v zvezi z nekaterimi ekipami so bile naknadno razjasnjene in rezultati upoštevani v poročilu o končnem rezultatu. Pripravljalni odbor, reditelji in ocenjevalna komisija so organi- zacijo, potek in uspeh pohoda pohvalili in izrekli udeležencem pohoda, sodelujočim in pamoč prispevajočim prisrčno zahvalo. Zelja vseh je, da bi na letoš- njih izkušnjah prihodnja leta na- daljevali p>ohod ter njegov poli- tični in š{X)rtni pomen še izpopol- njevali, kar bo toliko lažje, koli- kor bo ob takih prilikah ugod- nejše vreme kot je bilo to oblač- no in hladno nedeljo. VJ Uspela prireditev „Polcaii Icaj znaš" v Bulcovcih Prosvetno društvo v Bukov- cih je v nedeljo, 23. aprila, ob nabito polni dvorani v Bukovcih izvajalo zanimiv glasbeni prft gram pod vodstvom mlajšega tov. Smigoca Franca. Imenovani je za svoj kvartet napisal sklad- be, ki so bile prvič izvedene na našem odru, v splošno zadovolj- stvo občinstva. Tri njegove pe- smi sta ob spremljavi kvarteta odpela Ferčič Janez in Forštna- rič Matilda. Gledalce sta presenetila dva mlada glasbenika, in sicer 10- letni ,Ja!Tp/. Šm.goc s karinetom in 12-letni Bezjak Janez s trom- bo. Učil ju je Smigoc Franc. V program je bila vnesena tudi otroška igrica »Sovraštvo«, ki jo jc napisala 14-letna učenka 7. razreda osemletke v Markovcih, Markovič Neža. Igrica je bila v treh dejanjih in je navdušila gle- dalce. Vsebina igre jc: Mačeha jc grdo ravnala z otroci in očetom. Sklenili so. da odidejo svoji ba- bici. Ko jc macchina hči to zve- dela, je ž-elela iti z njimi, oče pa jo jc odvračal, češ, da je mačeha ne bo sovražila. Ko .so sc odpra- vili na pot k babici, mačehina hči ni šla z njimi. Z jokom jih jo mačeha vabila nazaj, vendar to ni nič pomagalo. Takoj za njimi se je odpravila Sonja, nje- na prava hči, mačeha je tud' njo vabila k sebi, ona pa za to ni nič marala, ampak je odšla. Ma- čehi je bilo težko pri srcu, saj je spoznala, da je ona kriva, da so odšli. ,Ko je prišel oče z hčerkama k babici je kmalu za njimi orišla mačehina hči. Sprejeli so jo ze- lo veselo. Potožili so babici, da .ЧО pri mačehi imeli slabo hrano. Nedolgo za njimi je prišla še ma- čeha, pokleknila in jih prosila odpuščanja. Sprejeli so jo. ko jim je obljubila, da jih ne bo so- vražila. Nadalje sta ob spremljavi kvarteta odpela dve pesmici 10- letna Smigoc Mari.ia in 15-letni Veršič Martin. Gledalci so bili z celotnim programom nadvse za- dovoljni, saj je kvartet moral na željo občinstva tri točke glas- benega programa ponoviti. Za uspelo prireditev' gre naj- več zaslug tov. Smigoc Francu, starejšemu in mlajšemu, ki sta za ta program vložila največ tru- da. Prav tako gre zahvala vsem ostalim, ki so sodelovali pri pro- garmu, ter Bukovčanom omo- gočili preživeti tako lep večer. Navzoči so vsako točko sporeda nagradili z močnim aplavzom, ter .so želeli še več sličnih pro- gramov. N. M. Mestni kino Ptuj predvaja od 28. do 50. aprila 1.1. ameriški barm. film »ŽlŽl«, 1. in 2. maja t. 1. jugis ovan.ski film »SIGNALI NAD MESTOM«, 3. in 4. maja t. I. »POJMO V DEŽJU«, od 5. do 7. maja t. 1. francosko- italijanski fiim »ČRNI ORFEJ«. Kino »Svobodatt Kidričevo pirtdvaja 29. apnla t. I. ameriški barvni film »PONOS IN STRAST«, 3. maja t. 1. sovjetski fiim »NE- POSLANO PISMO«, 6. maja t. I. ameruski barvn film »MAGIORE MORNTNGSTAR«, 10. maja t. 1. frcncosk; f;;m »NATAI.I.IA«. Kino Zavrč predvaja 50. aprila t. i. mehiški fi m »NE TAJIM SVOJE PRETEK- LOSTI«, 7. maja t. 1. ameriški barvni f:Im »RANČ PREKLETIH«. Iz programa RTV Ljubljana NEDELJA, 30. APRILA 6.00—6.;ш Nedeljski jutranji pozdrav — vmes oh б.О.т—6.10 Poročila, vre- menska napoved in dnevni koledar. 6.'!0 Reklame. 6.40 Veselo na pot! 7.00 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved it\ objava dnevnega spo- reda. 7.15 Jakov Gotovac; Suita iz opere Morana. 7.30 Radijski koledar in pri- reditve dneva. 7.3.') Ljubiteljem zabavne glasbe. 8.0O Mladinska radijska igra. 8.40 ,\fladi prsti pri klaivirju in na vio- ls». 9.00 N'aši mladi pevci zabevne Klasbe. 9..';o i:dvard Grieg: Koncert za klaviT in orkester v a-mol^. 10.00 Se p«t,Tiniite. tovariši . . . 10.30 Novi po- snetki Koroškega in Ljubljanskega ok- teta. 11.00 Zvočna abeceda. 11.30 Ma- riborski kolektivi v ilomovih ob jezeru HC Mariborski otok. 12.00 Naši poslu- šalci če-stitajo in pozdravljajo. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasbe. 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe. 14.15 De- loTOi kolektivi čestitajo za Prvi nwj. l.'i.OO Napoved časa, poročila in vremen- ska napoved. 15.15 Adolphe Aden: Gi- selle, balet v dveh dejanjih 15.00 De- lavsko gitianic v svetu. 16.20 Pozdravi iz Zagreha in Reograda, 17.00 Veliki zabavni orkcstrj z vedrimi melodiiami. 17.30 Športno poiioldnc. 18.30 Perpe- tuum mobile :íi nekai drugih skladh Viccoloia Paganiniia. 18.45 Dobri znanci 7 novimi melodijami. 19.00 Obvestila. 19.05 Lahka glasba jugoslovanskih av- torjev. 19..30 Radijski dnevnik noved. objava dievnega sporeda in prireditve dneva. 7.15 Pesmi jugoslo- vanskega prolctariata. 7.40 Y ritmu ko- račnic. 8.00 ,,Vesel 1. maj". 8.20 Naše pesmi. 9.00 Rezervirano za prenons prvo- majske parade. 11.00 Uro z jugoslovan- skimi skladatelji, dirigenti in orkestri. 12.00 Veseli akordi ob prazničnem dne- vu. 13.00 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 ,,Poite z nami, otroci!" 14.00 Melodije iz jugoslovanskih filmov. 14.20 Za vsakogar nekaj. 15.00 Napoved časa, poročila ;n vremenska napoved. 15.13 Z domačimi ansambli v prvomajsko raz- položenje. 16.00 Pomladni divertimento. 16.30 Športno popoldne. 17.30 Borut Lesjak m Boris Kovačič predstavljata svoje nove domače popevke. 18.00 Pesmi raznih dežel z raznih kontinentov. 19.00 Obvestila. 19.05 Drejčnik Andrei govo- ri.. . 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Pol ure razvedrila in zabave. 20..30 Ra- dijska igra. 21.30 L. van Beethoven: Leonora, uvertura št. 2. 21.45 Vedri zvo- ki. 22.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 — 23.40 Vabimo Vas na plesi — vsem ob 23.00—23.05 Poročila. 23.40 Božidar Kune: Tri ei)izode za klavir in godala. 24.00 Zednja poročita in za- ključek oddaje. TOREK, 2. MAJA 6.00 7.00 Z veselimi melodijami v praznično iutro! — vmes ob 6.05—6.10 Poroičla, vremenska napoved :r dnevni koledar. 7.00 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in objava dnevneg.a sporeda. 7.15 Antonin Dvorak: Trije slovanski plesi. 7.30 Ra- dijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Od Istre do Splita. 8.0O Mladinska ra- dijska Igra. 11.00 Kulturne diagonale. 11.40 Zvocnimir Ciglič: Mala suita. 11.45 Kaj je novega pri Veselih plan- .šarjih in Zadovoljnih Kranjcih? 12.00 Lepe melodije. 12.15 ..Prvomaisko da- rilo otroškega 'п mladinskega pevskega zbora RTV Liubliana ieseniškim železat- jem". 13 00 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved in ob:«va dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestile in zabavna fflasta. 13.30 Se poslednjič: čestitke in pozdravi za 1. maj. 19 00 Obvesfiila. 19.05 Pesmi svo^чklГ!h ljudi nre^eva Paul Robeson. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 ..Večer Gershwinovih skladb". 21.30 Se vedno jih radi poslušate. 22.00 Napoved časa, P>OToči'a vremenska nat)oved in pregled sporeda za naslednj; dan. SREDA, 3. MAJA 6.00—6.30 Polke, valčki in koračnice — vmes ob 6.05—6,10 Poročila, vre- menska napoved in dnevni koledar. 6.30 —6.40 Reklame. 6.40 Dalmatinske na- rodne. 7.00 Napoved časa, poroičia, pre- gled tiska, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Interoacioalne pihalne godbe. 7.30 Rad.jski koledar in prireditve dneva. 7.35 Po slovenskih picninah m zelenih dolinah. 8.00 Godala in naši vokalni ansambli. 11.00 Pesem m čas. 11..30 Darjan Božič: Humoreska za rog in godalni orkester. 11.35 Radovan Gcbec: Planinska roža, 12.00 Četrto de- janje Puccinijeve opere La Boheme. 12.30 Orglice in orgle. 12.45 Se nekaj naših domačih skladbic. 13.00 ^'apoлcd čase, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Otrve- stiJa in zabavna glasba. 13.30 Spevni in plesni zvoki na klavirju. 18.40 Kvintet breton' Avsenik. 19.00 Obvestila, re- klame in zabavna glasba. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 Blaž Arnič: Vojna in mir. peta simfonija. 21.00 Lepe me- lodije. 22.00 Na'poved časa, poročila, NTemenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK. 4. MAJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisen glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni «roledar. 5.10—5.30 N'ekaj domačih. 6.00—6.15 Napoved če- sa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved In obvestila. 6.30—6.40 Rekla- me. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in radiiski koledar. 8.00 Poroičla 11.00 Ruski tečai za za- četnike — 17, lekci'ia (ponov.j.l 1.15 Dve ruski popevki. 11.20 Simf. orkester Ju- goslovanske radiotelevizije: Boris Pa- pandopulo: Amfitrion, uvertura; Johan- nes Brahms: Simfonija št. 4 v e-molu. 12.00 Valsili 1(vintet s pevci. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Kckaj opernih uvertur. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved objava dnevnega sporeda in prireditve dneva. 13.15 Ob- vestila in zabavne glasba. 13.30 Orke- ster Franck Pourcel. 13.50 Zbor Pri- morskih študentov poje Beneške narod- ne pesmi. 19.00 Obvestila, reklame in zabflvna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkom večer domačih pesoii in na,pevov 20.45 Literarni večer. 21.25 l7 francoske simfonične literature. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska na- nnred in pregied spoieoved časa, poročila, тте- menskc napoved in radijslti koiedai. 8.00 Poročila. 11.00 Odlomki iz Leoe- cavallovih GlunMčev. 11.30 Človek in zdravje. 11.40 Zvočne panorama. 12.00 \eseli hribovci so spet prüli . . . 12.15 Kmetijski nasveti. 12.45 Kitara :n har- fa. 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohona 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, objava dnevnega sporeda in prired tve dneva. 13.15 0*- vestiia In zabavna glasiba. 13.30 Pet pevcev — pet popevk. 13.45 Od ra«i do vasi . . . 19.00 Obresti-la. reklame in zabavna glasba. 19.30 Radiiski dnev- nik. 20.00 Geoff Lo^e s s^oiim orlte- strom. 20.15 Tedenski zunanje^iolitičiii pregled. 20.30 Z violino skozi čas — XV. oddaja. 21.15 Oddaja o morja in pomorščakih. 22.00 Napoved časa. po- ročila, vremenska naporved in piaflad sporeda za naslednji dan, SOBOTA, «. MAJA 5.00—R.oo Dobro jutro! (pisar clw- beni spored) — vmes ob 5 05—5.10 Poročila in dnevni koledar. 5.10—5.30 Nekaj domačih. 6.00—«.15 Napwverkestri in 1Лчт\ an- samît'i 21.00 ..Postašaj fn ротеј nam!" 22.00 Neooved čas-a. poroíila. vremeasfca n^noved in preelMl #tNti ш алелОаЏ PTUJ. DNE iS. APHILA 1981 PTUJSKI TEDNIK Stran 7 Več pazi IvostI pri pod ranju dreves ob električnih vodih Pofiavljajo se primeri, da posest- niki flozdov ali flozdini de a voi pn samovoljnem tn nestrckovnem po- diranju dreves poškodujejo elek- trične daljnovode. Vsaka poškod- ba daljnovoda, bodisi pretrganja zie ач porušenje drogov, poško- dßrvanje elektr. iizo'atorjev, ma za poeded'ico daljši izpad dobave ener- qi.ie velikim in malim potrošni- kom, za distributivno podjetje pa velike težave pri popravi.u poško- dovanih naprav. Često se komaj po dokončanem pcpraviiu poškodovanega daljno- voda in ko ie treba poravnati de- jansko škodo, ki je nastala zaradd Jipada energije ter stroškov po- prfiivMl. ti nsodgovorni podiralci dreves zavedo, kaj so s svojim neodgovornim dejanjem povzročili. Distributivna podjetja so več- krat O'pozarjala cocine in krajev- ne urade, naj poučijo gozdne po- sestnike o ravnanju pri sekanju in podiranju dreves ob električnih vodih, vení'iar to nekaterih še n: iizučiio. Gczdn' izseki ob dailjnovodih in omrežjih so sicer sorazmerno ozki Tjaradi zaščite gozdov, vendar to- liko, da obs'toječa drevesa ne ogrožajo elektnčnih vodnikov in pn strokovnem m previdnem po- diranju ne padejo na daljnovode. Seveda se je treba pn tem delu držati pra-zila, da je pred vsakim podiranjem dreves ob električnih omrežjiih potrebno obvestiti naj- bližjega rajonskega aii nadzor- nega monterja al; najb'ižje obra- fovodstvo podjetja Eiektro-Mad.- bor okolica. Pod nadzorstvom monterja se šele sme podirati drevje ob električnih omrežjih. V kolikor se lastniki gozdov ne bodo ravna i po naveden h napot- kih in povzročali še nadalje slič- ne okvare na električnih napravah, bodo kot dosedaj dolžni poravnati povzročeno .škodo v celoti, poleg Tega pa bodo prijavljeni še sod- niku za prekrške zaradi ogroža- n.ja javne varnosti. ELEKTRO-MARIBOR OKOLICA Velika Nedelja praznuje Za 20-letnico vstajo je v nedeljo, 23. aprila osnovna šola Velika Ne- delja priredila slavnostno akade- mijo. Že teden dni so jo napove- dali lepi plakati in mesece dolgo so se pionirji in pionirke zbirali k vajam. Starši in sorodniki, mlajši in starejši, člani šolskega odbora in predstavniki krajevnih organiza- cij, sploh vsi prijatelji mladine so prostorno dvorano zadružnega do- ma do zadnjega kotička napolnili. Pet minut po napovedanem času se je rdeča zavesa prvič razmaknila in himna je zadonela iz mladih pri. Slavnostnemu govoru tovariša šolskega upravitelja je sledilo 18 dobro izdelanih točk. Otroci so nastopal; z rajalnimi vajami, reci- tacijami, s petjem, z igrami in s prizori. Popolna tišina med izvaja- nji in navdušeno ploskanje po vsaki točki sta bila dovolj glasen dokaz odobravanja in zadovolj- stva. Slavnostna akademija ob 20-let- nici vstaje je živo odkrila veličino zgodovinskih dogodkov in orisala napore delovnih ljudi za boljši ju- trišnji dan. Pionirji, ki so tako vztrajno ho- dili k vajam in tovarišice učitelji- ce, ki so se kljub celodnevnemu pourcu odtrgale k pr.pravam, ter starši, ki so vsak pri svojem otro- ku pripomogli k lepšemu nastopu, vsi prav vsi so pokazali veliko za- vzetost. Slavnostna akademija ob 20-let- nici vsta.ic jo pri Veliki Nedelji dosegla svoj namen Prireditev, ki je tako resno poveza.*^ z našo stvarnostjo, se je i/kazala kot zelo umestna, ker gledalcem širi ob- zorja in jih tudi vzgaja. V zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolniš- nici naslednji ponesrečenci: Janez Solina, Maribor. Dravska 2 — nekdo ga je napadol in mu poškodoval desno roko; Adolf Per- nek, Strajna 42 — nekdo ga je na- padel in mu poškodoval hrbtenico; Rudolf Janežič, Krčevina 6 — s sekiro se je vseka! v roko; Alojz Miklošič, Koračiće 32 — padel je s kolesa in si poškodoval glavo in roko; Marija Rižner. Tibolci 13 — padla je s podstrešja in si poško- dovala glavo; Marija Pavič, Lukov_ sčak 23 — padla je in si poškodo- vala levo roko; Terezija Medved. Staroš'nci 32 — pri delu si je po- škodoval rebra in desno nogo; Eli- Ziibeta Plajnšek. Makole 7 — padla j3 in si pošlJožeta Lac- ka« v Ptuju 2. cepljenje otrok proti otroški paralizi. Ob 1. cep- ljenju prod 6 tedni je bilo v Ptuju cepljenih okrog 2100 o^rok. Cez šest tednov bodo cepljeni tretjič. Ob tem cepljenju ni več solz- nih oči in kričanja otrok, ker je cepljenje po načinu, ki pa je proučil sovjetski znanstve- nik Sabin s cepivom v mali- novcii v žlički enostavnejšo in brez ig\e v kožo. Otrok použijc z žličke, ki jo prinese mamica s seboj, z nialinovcem primer- no dozo cepiva proti otroški paralizi in trikratno cepljenje zadošča, da jo otrok zaščiten proti tej in (Ini.çim boleznim. Zanimivo je, da se za ceplje- nje proti paralizi po novem na- činu prislašajo tudi odrasli. Konec maja turistična razstava v Ptuju V muzeju v Ptuju bo od 21. maja do 3. junija 1961. turistična razstava, ki jo pripravljata Tu- ristična zveza Maribor in Turi- stično društvo Ptuj. Na tej razstavi bodo poleg tu- rističnih slik z motivi iz tega de- la Slovenije razstavljena tudi umetni.ška dela ptujskih slikar- jev Oeltjena, Mežana in Luga- riča. Z upravo Mestnesa kina Ptuj je dccovorjeno. da bodo v času razstave na dan 22. maja 1961 tri kinopredstave za otroke in odrasle. Namen razstave je prikazati s fotografijami in z umetniškimi slikami lepote tukajšnjih krajev in turistične znamenitosti. Kmetijski strokovnjaki bodo obiskali Makedonijo Na zadnjem sestanku partij- skega aktiva kmetijskih inženir- jev in tehnikov, ki je bil, 21. aprila t. 1. in so bili nanj povab- ljeni upravniki kmetijskih za- drug ter predsedniki in pod- predsedniki zadružnih svetov in drugi je bila med drugim raz- prava o delu novih kmetijskih strokovnjakov, ki so sedaj kon- čali šolanje in o perspektivnem planu kmetijstva v ptujski obči- ni. Dogovorjene so tudi bile podrobnosti o strokovnem izletu v Makedonijo maja 1961. Organizacija RK se pri- pravlja na cvetlični dan Mestna organizacija Rdečega križa Ptuj pripravlja za 11. ju- nij l!)(jl cvetlični dan in družab- no prireditev za popoldne tega dne. Del sredstev cvetličnega dne je namenjen kot .prispevek »Mladiki« za nabavo televizorja. Tako bo otrokom iz mesta pri- hranjeno gledanje televizijskih prenosov v dvoranah gostišč. Ostali del sredstev pa bo porab- ljen za nabavo kinoprojektorja za predvajanje poučnih in za- bavnih filmov po šolah in orga- nizacijah Rdečega križa v obči- ni. .Na zadnji .seje odbora, 17. ¡ipri- la t. 1., je odbor določil 9 iiomi- sij, ki botlo organizirale dejav- nost organizacij Rdečega križa v občini. Po sklepu te seje bo ob torkih in petkih od 10. do 12. ure dežurstvo v pisarni v Lacko- vi ulici. Odiiorniki so si ob tej priliki razdelili delo tudi v zvezi z zbi- ranjem prostovoljnih prispevkov za sročolov na prireditvi 11. ju- lija, ki bo tudi v dobrodelne na- mene. Trgovci so se pomerili v nogometu Preteklo soboto je bila v Ormo- žu nogometna tekma med enajsto- ricama trgovskih podjetij Pano- nija v Ptuju in Zarja v Ormožu. V prVem polčasu je bila boljša Panonija, ki jo dosegla 4 zadetke. Zarja pa nobenega, kljub temu. da si je močno prizadevala. V druci^m polčasu pa jo bila slika obratna in se je ta del tekme končal z zmago Ormožancev. Končni rezultat je bi! 4:2 za Pa- nonije. Povratna tekma bo ma*a v Ptuju. Končan šoferski tečaj v Ormožu v lanskem decembru so začeli v Ormožu s šoferskim tečajem za kvalificirane in visoko kvrilificit kvalifikacijo. Tečaj je vodil Konrad Žunec, predavali pa so predavatelji iz Ormoža in Maribo- ra. 24. t. m. je bil tečaj zaključen- Društvo je priredilo predavateljem in tečajnikom majhno zakusko. VAZNi PREHODI ČEZ PESNICO Mnogi potniki in vozniki, ki se vozijo z vozovi ali bodisi drugače gredo iz Mezgovec preko Pesnice in dalje preko večjega poteka v Strejacih naprej v Slov. gorice in ki ga domačini imenujejo Brnica, so vprašujejo, kaj neki bo s tema dvema mostovoma? Oba mostova sta namreč zelo obremenjena, saj gre tod čez pretežni del prometa vseh poljanskih lastnikov — ko- ristnikov gozdov, kakor obrat- no vseh goriških kmetov in drugih prebivalcev, ki si razni material, pridelke i. dr. prevažajo s polja in tudi z železniške posta- je v Moškanjcih. Tako je n. pr. most na Brnici močno poškodovan — izrabljen, ker mu manjka približno 2 kv. m poda oziroma mostišča in je celo brez ograje — branika na spodnji strani. Sočasno so trhla tudi bru- na — nosilci, kar je zelo nevarno, zlasti v noči, ker lahko povzroči veliko nesrečo, kakor vozniku, tako pešcu. Za traktorje in druga poljska obdelovalna motorna in ostala vozila je pa most sploh neuporaben. Nič kaj boljši pa ni tudi most na Pesnici v Mozg.v- cih. Tudi na tem so že velike luk- njo skozi mostnice, da obstaja večja nevarnost, da si vprežna ži- val zlomi nogo, tem bolj, če je močno obremenjena z vleko. Zato ni čudno, če mnogi to malomarnost grajajo, mnogi pa dajejo koristne pripombe in sicer, da bi n. pr. most v Strejacih na Brnici zbetonirali, ker je tam v neposredni bližini dober gramoz in bi tako bilo to vprašanje re- .šeno za dolgo časa. Prav tako pa mnogi težko pričakujejo, da bi se popravilo že kmalu začelo, sicer se bo most na Brnici prej zrušil v potok. B. J. Obvarujmo se nesreč tudi doma Nesreče ne groze samo na cesti ali pri dolu v tovarni in na polju; tudi doma smo izpostavljeni naj- različnejšim nesrečam. Posebej velja to za gospodinje, njihove pomočnice in pa otroke. V seda- njih časih, ko gospodinjska dela opravljajo stroji, je nesreč v go- spodinjstvu vedno več. V Ameriki se več ljudi ponesreči doma kot pa pri delu ali na cesti, pri nas pa So nesreče v gospodinjstvu že tudi na visokem mestu. Glavni krivec za večino nezgod v gospodinjstvu je nepremišlje- nost. Le poglejmo: Stopnice v klet in podstrešje so največkrat slabo ali pa sploh ne- razsvetljenc. Če razen tega niso zavarovano z ograjo ali pa je na njih nekdo pustil vedro umazane v«Hle, metlo, uP^^zanc čevlje, sme- tišnico ali kaj podobnega, se kaj hitro lahko prekucnemo in zlomi- mo roko ali nogo. Zgodi se, da včasih na kako stopnico pozabimo ali jo prezre- mo. V slabo razsvetljenem hodni- ku se kaj lahko zgodi, da stopimo v prazno ali zadenemo ob stop- nico in že smo na tleh. Hudo je lahko že, če smo praznih rok, kaj pa, če nosimo vedro vroče vode v pralnico ali kako težko breme? V klet in podstrešje pa gremo radi zgolj iz lahkomiselnosti z ne- zavarovano svetilko. Ta nam slabo sveti in se lahko prekucnemo. Če se pri tem svetilka razbije in petrolei razlije po tleh, je požar neizbežen. Precej stanovalcev si je že po- lomilo noge ali pa jih je doletela kaka druga, tudi hujša nezgoda na mokrih tleh ali na pološčenem parketu. Poso^bno v pralnicah se ženam to rado zgodi, starejšim pa na sveže pološčenem podu. Raz- lito vodo v kuhinji je treba takoj pobrisati, če se polije olje ali mast po tleh prav tako, vsako odlašanje je lahko uscKÌno. Če je preproga ali tekač slabo razprostrt po sobi, se obenj lahko spotaknemo. To se najraje zgodi, kadar nesemo lonec vrele vode ali pa servis, ki smo ga dobili za poročno darilo. Pri tem seveda ne gre samo za črepinje, huje je, če smo se pri tem porezali ali pa polili z juho. Na pološčenem par- ketu se kaj hitro popeljemo s preprogo vred po sobi, pa tudi predpražniki imajo včas:h to lepo lastnost. Zato pozor! Pritrdite preproge na tla, predpražnike pa opremite z nedrsljivo podlogo. Lunine spremembe in vremenska napoved ZA Č.AS OD 29. APRILA DO 6. M.\JA Polna luna bo dne 30. apt-ila 1961 ol; 19.11. Suho in hladno vreme, od 4. maja dalje toplo. Stran 8 ?TUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 28. APRILA 1961 OSEBNA KRONIKA Rodile so: Klaneček Angela, Njiverce 12 Ido; Borjan Hedvi- ka. Vrazova 7, Ormož — Boženo; Muzek Angela, Sela 18 — Vilje- ma; Ambrož Jožefa, Manborska 50 — Alenko; Vernik Ingeborga, K dričevo 7 — Tanjo; Feguš An- gela, Zabovci 10 — Majdo; Mo- horič Jera, Podvinci 9 — Marijo; Janežič Ljudmila, Veličane 53 — Ivana; Petek Otilija, Sred šče 179 — Valerijo; Gabrovec Ivanka, Vel. Vamica 29 — Zdenko; Lo- zinšek Marija, Krčevina 47 — Ru- dolfa; Saboti Terezija, Iljaševci 37 — Jož.co; Arsič Kristina, Jur- čičeva 7, Maribor — Leonide; Ja- vernik Štefanija, Sp. Jablane 34 — Adolfa; Korošec Marija, Za- mušani 35 — Ivana; Sakelšek Marija, Zakl 15 — Marjana; Oz- mec Angela, Loperšice 3 — Iva- na; Ranogajec Katica, Brdo 54 — dečka; Učakar Terez;ja, Sp. Hajdina 139 — Jelka; Žnidarič Elizabeta, Hardek 9 — Milenko; Kocuvan Klara, Hvaletinci 11 — Jožico; Krničar Otilja, Grabe 2 — Anico; Gole Rozaiija, Hrasto- vec 161 — Janka; Vrečko Jože- fa. Ormoška 28 — Ino; Lipič Jo- žefa. Podlehnik 23 — Mirana; Rajh'Danica, Mhovci 10 — Iva- na; Jagušič Alojzija, Predava 22 — Alojzijo; Kamprej Ivana, Čr- na 172 — Ireno; Smolinger Neža, Marjeta na drav. polju — dečka; Gomilšek Lizika, Dragovič 11 — deklico; Novak Genovefa, Kidri- čevo 39 — Mirana; Šanjug Ane Slatina 32 — deklico; Intiha Alojzija, Kungota 10 — Slavico Verzel Marija, Vičavska pot 2: — Natalijo; Sluga Marija, Miklo- šičeva 4 — Marjana; Kostanje- vec Ivana, Kovača vas 71 — Zin- ko; Pečnik Marija, Braclavci 7 — Angelo; Zaje Marija, Apače 11 — Albino; Kelc Elizabeta, Po- horje 44 — Antona; Murko Kri- stina. Majšperk 37 — Dragomi- ra; Vučina Ana, Grajena 25 — dečka; Erjavec Elizabeta, Stojnci 24 — Silvo. Umrli so: Šimenko Marko, Mostje 8, p. Juršinci roj. 4. apri- la 1899, umrl 11. aprila 1961; Rus Rozaiija, Spolenjakova 2, roj. 23. avgusta 1888, umrla 12. apri- la 1961; Golnar Marjana, Slavšina 11, roj. 13. januarja 1929, umrla 15. aprila 1961; Raven Alojzija, Zamušani 62, roj. 16. junija 1903, umrla 17. aprila 1961. Stirelci »Petovie« in »Mlekarne« med tekmovanjem Strelci »Petovie« in »Mlekarne" so tekmovali V petek, dne 21. aprila, je bilo strelsko tekmovanje med strel- skima družinama »Petovie« in »Mlekarne« v zvezi z 20-letnico ustanovitve OF in 20-letnico vstaje ter s praznovanjem 1. maja. Zmagala je skupina »Petovie«. Največ krogov so na obeh stra- neh dosegli Boris Urbančič, Ste- fan Lavra, Franc Korošec, Jože Kranj C in drugi. Tekmovanje je bilo na dvori- šču »Mlekarne«. Obe strelski družini se redno udeležujeta strelskih tekmovanj med druži- nami v Ptuju in sta doslej do- segli že več nagrad. Mladi pevci tudi v Desterniku Dne 16. IV. 1961, je bil v De- sterniku mladinski pevski fe-' stivai. Nastopali so pevski zbo- ri osnovnih šol Trnovska vas, Juršinci, Polenšak in Dester- nik. Vsi pevski zbori so prav lepo zapeli. Poslušalci so bili zelo zadovoljni. Istočasno je bila v Desterniku razstava pod naslovom >Moj kraj včeraj«. Na tej razstavi so sodelovali pionirji iz vseh tistih šol, ki so nastopali v mladinskem pev- skem festivalu. Razstavo si je prišlo ogledat mnogo ljudi. Dva najboljša pevska zbora našega festivala sta se na po- ziv Občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev Ptuj udeležila mladinske pevske re- vije, ki je bila 23. IV. 1961 v Ptuju. Tako smo šli v nedeljo y Ptuj na festival, pevski zbor osnovne šole Trnovska vas ii; pevski zbor osnovne sode De- steruLk. Tudi na ptujskem odru smo še kar lepo zapeli ш dosegli prav lep uspeh. Po končanem festivalu so nas povabili v Mladiko, kjer smo oili primerno pogoščeni. Ogle- dali smo si tudi razstavo pod geslom ^íMoj kraj včeraj«. Po- tem smo se poslovili in odšli na avtobus, ki nas je odpeljal domov. Z mladinsko pevsko revijo v Ptuju smo zelo zadovoljni in želimo, da bi tudi v prihodnje organizirali kaj takšnih revij. Organ izaitor jem te revije pa iskreno čestitamo in se jim za- hvaljujemo. Lešnik Marija 8. razred Osnovne šole Desternik SPORED cepljenj proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju za območje Zdravstvenega doma Ptuj Obvezno cepljenje predšolskih in šolskih otrok bo po sledečem sporedu: v šoli Grajena 3. maja 1961, ob 8. uri; v šoli Desternik 3. maja 1961, ob 13. uri; v šoli Trnovska vas 4. ma- ja 1961, ob 8. uri; v šoli Vitomarci 4. maja 1961, ob 13. uri; v šoli Juršinci 5. maja 1961, ob 8. uri; v šoli Polenšak 5. maja 1961. ob 14. uri; v šoli Domava 6. maja 1961, ob 8. uri; v gostilni Pacinje 6. maja 1961, ob 11. uri; v gostilni Podvinci 6. maja, ob 13. uri; v Zadružnem domu Rogoznica 6. maja 1961, ob 15. uri; v šoli Markovci 8. maja 1961, ob 8. uri; v šoli Sela 8. maja 1961, ob 14. uri; v šoli Videm 9. maja 1961, ob 8. uri; v šoli Leskovec 9. maja 1961, ob 14. uri; v šoli Podlehnik 10. maja 1961, ob 8. uri; v šoli Gruškovje 10 maja 1961, ob 11.30; v šoli Rodni vrh 10. maja 1961, ob 14. uri; Cepljenje otrok v območja mesta Ptuj 1. Predšolski otroci (letnik 1959, 1960): v šoli Mladika Ptuj 3. maja 1961, ob 14. uri; 2. Šolski otroci (prvih in zad- njih razredov): v šoli Mladika Ptuj 4. maja 1961, ob 14. uri, za II. in IV. osem- letko Ptuj; v šoli Mladika Ptuj 5. maja 1961, ob 14. uri za I. in III. osem- letko Ptuj, Obvezno cepljenje letnika 1960 proti davici, oslovskemu kašlju in tetanusu bo po navedenem sporedu. Opozarjamo starše, da morajo prinesti na cepljenje tudi tiste otroke tega letnika, ki iz katerega koli vzroka niso dobili prve injekcije. Istočasno bodo cepljeni otroci iz letnika 1959 ne gled na to, ali so dobili vse tri injekcije ali pa samo eno ali dve. Cepljenje je strogo obvezno, docopljevanja za zamudnike ne moremo vršiti zaradi vmesnega cepljenja proti otroški paralizi. Šolarji prvih in zadnjih razredn bodo istočasno cepljeni. Posebno opozarjamo starše in skrbnike, naj prinesejo s seboj otrokovo zdravstveno knjižico socialnega ali kmetijskega zava- rovanja. Kompletno obvezno cepljenje plačujejo prizadeti skladi in zato se mora vsak zavarovanec iz- kazati z zdravstveno knjižico. Higienska postaja Ptuj Letošnji Jurjev sejem je zmotilo deževno vreme V ponedeljek, 24, aprila 1961 je bil v Ptuju »Jurjev sejem«. Na sejmišču je bilo ogromno ži- vine in tudi Miklošičeva ulica ter Titov trg sta bila polna sejmar- jev, prodajalcev domače robe, od kuhalk do obleke in obutve. Kupcev ni bilo mnogo, ker jih je zmotilo deževno vreme. V primerjavi s sejmom ob Ka- tarininem je bil Jurjev sejem slabo obiskan in tudi razmeroma slab promet na stojnicah in v trgovinah. Tudi »starinarna« ob Dravi zapadno od novega cest- nega mostu ni imela toliko pro- dajalcev kot sicer. Cene so bile zmerne in so šle v prodajo le večinoma nove stvari. Kljub temu pa je bil na vse avtobuse, ki vozijo v Ptuj iz smeri Slovenskih goric, Haloz, Varaždina in Maribora močan pritisk potnikov, zlasti popol- dne. V ORMOŽU PRIMANJKUJE VODE Zopet ni vede! To so pogoste l>esede ormoških gospodiTij. Or- mož še nima javnega vodovoda in v celem mestu so samo trije res dobri javni studenci. Nekatere starejše večje zgradbe sicer ima- jo hišne vodvode iz svoj h vod- njakov. Tudi novozgrajena bloka imata lasten vodc^vod, vendar je premalo vode in si pogosto moraijo stanovalci vodo nc&iti v drugo ali tretje nadstropjj. Lansko '.eto so napravili po- skusno vrtanje jugovzhodno od Ormoža, pri Drav:, kjer bo stala sladkorna tovarna. Našli so dobro pttno vodo, vendar niso mogii vskladiti črpalndh naprav z načrti bcdoče tovarne. Zato so letos pri- čeflii iskati vodo zapadno cd mesta, v Mihovcih pri Vel ki Nedelji. Se- daj je to poskusno vrtan.je uspeš- no zaključeno. Voda je dobra in dovolj je bo ttidi v sušna dobi. Vodovodna napeljava bo potekala nekaj sto metrov ob Dravi, nato pa v cstrem kotu na bližnji hrib Hajndl, kjer bo rezervoar. Med Hajndlom in Ormožem je 36 me- trov višmske razljke in bo pritisk zadosten tudi za najvišje zgradtbe. Sedaj so potrebni še pcdrchni na- črti iza zbirne vodnjake, črpalno oziroma tlačilno postajo, rezer- voar in mestni vodvod. ter se- veo poteh Slovenjegoriške čete se prav prisrčno zahval.juje vsem, ki so sodelovali in pomagali pri tej množični manifestaciji, zlasti se zahvaljuje %-sem ptujskim pod.jetjem, ki so prispe- vala za vse izmagcvalne ekipe lepa, praiktična darila. Uspehi in izkušnje s I. pohoda naij bodo spodbuda za vsa- koletne pohode po poteh S lovenjgoriške čete. ODBOR. SPORT Spomladanski kros v Vidmu v soboto, 22. aprila, je TVD Partizan organiziralo v okviru pionirskih iger spKMnladanski kros v Vidmu. Na telovadišču v Vidmu so se zbrali učenci iz Vidma, Hajdine, Leskovca in Podlehnika. V krosu sta od moških dosegla prvo mesto Hajdina (Selinšek 1,15 min.) in Videm (Belšak 1,15 min.). Od žensk je prva prispela na cilj Leskovec (TopK>lovec 1,28 min). V teku na 6Ò m so dosegli prvo mesto Videm (Belšak 0,7 min.), od žensk je na prvem mestu Haj- dina (Svenšek 0,9), sledita Pod- lehnik in Leskovec. V skoku v daljino so dosegli prvo mssto moški Hajdina (Širov- nik 4,60 m) in ženske Hajdina (Pogelšek 3,40 m). Zmaga Drave v Prevalfah Drava : Korotan (Preva- lse) 2:1 (1:0) v Svečini so (xligrali prven- stveno nogometno tekmo pio- nirji Drave in premagali do- mačo ekipo s tesnim rezulta- tom 1:0 (0:0). V nedeljo l>o v Ptuju prven- stvena nogometna tekma med Grafičarjcm iz Murske Sobote in domačo Dravo, Aluminij : Sever (Sladki vrh) 2:1 (1:0) v Kidričevem je bila v ne- rleljo prvenstvena nogometna tekma med Severjem iz Slad- kega vrha in domačim Alumi- nijem. Zmagali so domačini brez velikih težav, vendar s tesnim rezultatom 2:1. Slaba igra Drave med tednom Drava : Rudar (Velenje) 1:1 (0:0) Ded te- vosti. Želijo še več p>ođobnih sre- čanj. T. L tehnično mnogo boîjsa ekipa, vendar je bil dconači vratar stalno na svojem mestu in vse ostro streljane žoge obdržal. Igra je bila precej ostra. Do- mačini so želeli iti s terena z zmago, kljub temu pa so ^oet- je osvojili dragoceni točki. S to zmago ima Drava veliko upanje, da bo osvojila v skup- nem plasmanu drugo mesto ter se zapet borila v kvalifikacij- jah za višjo slovensko ligo. Go- le v Prevaljah sta dala Kovač mlajši in Sirec. ROKOMET Drava : Rudar (Trbovlje) 10:1 (6:0) V nedeljo je v Ptuju prvič na- stopila ženska ekipa Rudarja. To je mlada, perspektivna ekipa, ki letos prvič tekmuje v repu- bliški ligi, bo pa verjetno kmalu sledila svoji moški ekipi, ki sodi med najmočnejše. Drava, ki je v tem delu prvenstva nastopila prvič pred svojim občinstvom, je sicer zmagala z visokim rezul- tatom, je pa igrala precej slabo. Igralke so bile prepočasne, kom- plicirale so igro in vse preveč grešile v kontranapadih. Niso izkoristile tudi nekaj zrelih pri- ložnosti za dosego gola. Drava bo morala igrati s slabšimi eki- kapi bolje, ker nrmogokrat ravno »mali« odločajo o prvaku. Tekmo je dobro sodil Trbuc iz Maribora, golo za Dravo pa so dosegle: Potočnik, Fric, Silak in Korenjak 2, Go j kovic in Botolin po 1. Po odhodu štafete s stadiona Drava 20. aprila so se v roko- metu pomerile najprej vse ptuj- ske osemletko, nato pa moštvi Drave in JNA. III.:rV, osemletki (pionirji) 3:6 III.:rV. osemletki (pionirke) 5:1 I.:II. osemletki (pionirke) 3:4 Drava:JNA (moški) 24:6 (8:3). Pomlajena ekipa Drave je v zadnji tekmi katastrofalno po- razila ekipo JNA. Igra ni bila lepa, ker je vročina ovirala hitro in lepšo igro. R. ATLETIKA 20. aprila so pionirji vseh šol tekmovali v prvem pomladan- skem krosu, ki je bil obenem tu- di nekak.šcn trening za pohod po partizanskih poteh: Rezultati: mlajši pionirji (1300 m) 1. Carli S. (I. os.) 6,54; 2. Ra.šl (I. os.) 6,58, starejši pionirji (1100 m): 1. Krajne (IV.) 7,0, 2. Korenjak (II.) 7,10, mlajše pionirke (800 m): 1. Majcrič (I.) 4.23, 2. Princi (IV.) 4,28; starejše pionirke (1300 m): 1. Cestnik (IV.) 7,17, 2, Tcrpinc (IT.) 7,22. R. OBVESTILO Prihodnja številka » Ptujskega tednika« izide glede na prvomajsko praznovanje 12. maja 1961. UREDNIŠTVO.