PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXII. St. 290 (6577)
TRST, torek, 20. decembra 1966
Zahteve in naloge Slovenske kulturnogospodar she RESOLUCIJA zveze, sprejete na 6. zasedanju glavnega sveta
Soglasno sprejeta resolucija - Izvolitev razširjenega 46-članskega izvršnega odbora, ki bo izvolil jutri novo predsedstvo - Govor podpredsednika Izidorja Predana - V razpravo je na zasedanju poseglo 42 delegatov in gostov
V nedeljo po 16. uri se je po večurni razpravi zaključilo 6. zasedanje Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu z izvo-
ki je razširjen od prejšnjih 34
ki je odpotovala v Rim in izročila zahteve beneških Slovencev tedanjemu ministrskemu predsedniku De Gasperiju. Takrat nismo dobili odgovora, kot ga nismo dobili na neštete druge zahteve. Nismo še dobili odgovora niti na spomenico, ki smo jo poslali 19. oktobra letos predsedniku republike, ko je ob sto-letnici plebiscita obiskal naše kraje.«
«Mnogo naših ljudi je zahtevalo spoštovanje narodnih pravic. Nekateri so to svojo ..predrznost” plačali s svojim življenjem. Mnoge zavedne beneške Slovence so ustrahovali s pretepanjem, preganjanjem, z zapiranjem. Podvrženi so bili neštetim diskriminacijam.»
«če pomeni zahtevati spoštovanje tistih pravic, ki so zapisane v zakonih in v republiški ustavi, doživeti preganjanje, diskriminacijo in če je pomenilo celo zgubiti življenje, potem moramo odkrito povedati vsem tistim, ki to zahtevajo od nas, da je po naših vaseh težko dobiti takšne ljudi, ki bi bili pripravljeni to tvegati.«
iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitfiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii
SKLEP JUGOSL. KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA VIETNAM
litvijo novega izvršnega odbora, na 46 članov in članic. Sprejeta je bila tudi obširna resolucija z zahtevami in nalogami SKGZ, ki je upoštevala predsednikovo in tajnikovo poročilo (katerega objavljamo danes na drugi strani), dalje na podlagi poročil načelnikov osmih komisij ter na podlagi razprave katere se je udeležilo izredno visoko število 42 delegatov in gostov.
Kot smo že poročali, se je v soboto prvi del zasedanja zaključil s čitanjem poročil načelnikov osmih komisij. Pred tem pa je podpredsednik zasedanja SKGZ Izidor Predan, ki je prevzel predsedstvo, spregovoril nekaj besed o narodnostni brezpravnosti beneških Slovencev in med drugim dejal:
»Prvega maja leta 1949 je na konferenci tedanje Demokratične fronte Slovencev v Čedadu 181 delegatov lz vseh krajev Beneške Slovenije zahtevalo spoštovanje ustavnih določil; zahtevali so svoje narodnostne pravice. Na tej konferenci je bila izvoljena tudi delegacija,
Danes po vsej Jugoslaviji demonstracije
Razglas koord. odbora ■ Prostovoljno zbiranje krvi za vietnamske borce - Doslej je Jugoslavija prispevala že 350 milijonov dinarjev
BEOGRAD, 19. — Jugoslovanski koordinacijski odbor za pomoč ljudstvu Vietnama je na današnji slovesni seji ob šesti obletnici ustanovitve narodne fronte osvoboditve Južnega Vietnama odločno obsodil nadaljevanje in razširitev ameriškega napada in izrazil globoko zaskrbljenost zaradi najnovejšega razvoja dogodkov na Daljnem vzhodu.
Jugoslovanski koordinacijski» odbor, v katerem so zastopani Zveza komunistov Jugoslavije, Socialistična zveza, Zveza združenja borcev Jugoslavije, Zveza mladine, Zveza študentov, Konferenca za družbeno aktivnost žena, Jugoslovanska lista za mir, neodvisnost in enakopravnost in jugoslovanski Rdeči križ, se je odločno zavzel za prenehanje vojne in priznanje pravic vietnamskemu ljudstvu, da samo, brez vmešavanja od zunaj, odloča o svoji usodi. V pozivu jugoslovanskim narodom poziva koordinacijski odbor narode Jugoslavije, naj nadaljujejo svojo pomoč ljudstvu Vietnama.
((Prepričani smo,» se poudarja v apelu, «da bodo vsi Jugoslovani tudi v bodoče pokazali svojo solidarnost z borbo ljudstva Vietnama. Jugoslovani so doslej v raznih akcijah zbrali okrog 350 milijonov starih dinarjev za pomoč ljudstvu Vietnama, ki so bili uporabljeni za nakup zdravil in krvne plazme, ki jih je Rdeči križ poslal v Vietnam«.
V brzojavkah, ki sta jih Zveza mladine Jugoslavije poslala mladini osvobodilnega gibanja Južnega Vietnama in centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije federaciji sindikata v Vietnamu, se poudarja vsa podpora in solidarnost junaški borbi vietnamskega ljudstva, odločno se obsoja ameriški napad, posebno letalski napadi na Hanoi, in se zagotavlja tudi v bodoče pomoč junaški in pravični borbi vietnamskega ljudstva.
Jutri, na dan 6. obletnice ustanovitve Fronte narodne osvoboditve Južnega Vietnama, bo Zveza študentov Jugoslavije v vseučiliških centrih organizirala manifestacijo solidarnosti jugoslovanskih študentov z mladino in ljudstvom Vietnama. Ves dan bodo množična protestna zborovanja, demonstracije proti napadu in zločinom vojakov ZDA v Vietnamu. Prostovoljno bodo zbirali kri za vietnamske borce. Nabirali bodo tudi denarne prispevke za nakup zdravil in krvne plazme za Vietnam.
B. B.
Pred pogajanji o trgovini med SFRJ in Italijo
Italija in Jugoslavija bosta v kratkem pričeli pogajanja za sklenitev novega trgovinskega sporazuma, ki se bo oslanjal na načela, po katerih je sestavljen in posluje Splošen sporazum o tarifah in trgovini (GATT). Kakor znano, je Jugoslavija pred kratkim stopila v o-menjeno mednarodno gospodarsko organizacijo kot polnopravna članica in to ji zdaj nalaga med drugim tudi določeno preusmeritev svojega zunanjetrgovinskega poslovanja. O skorajšnjem začetku pogajanj sta se načelnik jugoslovanskega ministrstva za zunanjo trgovino Nikola Djuverovič in italijanski minister senator G. Tolloy načelno dogovorila že na nedavnem zasedanju ita-lijansko-jugoslcvanskega mešanega odbora za inč v.rljsko sodelovanje.
Nikola Djuverovič je v tej zvezi omenil, da so jugoslovanske gospodarske organizacije pripravljene v prihodnje znatno povečati svoje nakupe nekaterih vrst italijanskih industrijskih izdelkov. V tem pogledu pridejo v poštev zlasti naprave za naftno industrijo, umetna gnojila, električni lokomotorjl in ladje. Nadaljnji razvoj bo novi trgovinski sporazum omogočil tudi sodelovanju med italijansko in jugoslovansko avtomobilsko industrijo, poleg tega pa bodo italijanske tovarne
lahko občutno razširile svoj delokrog v sodelovanju z jugoslovanskimi srednjimi in malimi podjetji v okviru nedavno sklenjenih sporazumov o sodelovanju na tehničnih področjih. Hkrati s tem bo jugoslovanskim podjetjem s kreditno in valutno reformo v prihodnje o-mogočeno širše nabavljanje industrijske opreme pri italijanskih proizvajalcih.
Zasedanje ZEZ
BONN, 19. — Danes se je začelo v Bonnu zasedanje sveta ministrov zahodnoevropske zveze pod predsedstvom zahodnonemškega zunanjega ministra Brandta. Italijo zastopa zunanji minister Fanfani.
Na dnevnem redu so politična vprašanja: izvedba resolucij in priporočil plenarnega zasedanja skupščine ZEZ, ki je bila prejšnji teden v Parizu, m izmenjava pogledov ter informacij med ministri o številnih vprašanjih mednarodne politike. V ospredju bo britanska pobuda za vstop v evropsko skupno tržišče.
Willy Brandt je kot predsednik zasedanja podal poročilo, ki je temeljilo v glavnem na nedavnem easedanju skupščine ZEZ. Izrekel se je proti »postopnemu in uravnovešenemu« znižanju oboroženih sil v Evropi. Prav tako je izjavil, da nasprotuje določitvi neatomskega področja Izključno v srednji Evropi ter je predlagal, naj bi podpisali sporazum o postopnem skrčenju a-tomskega orožja v vsej Evropi, da »ne bo ogroženo ravnotežje sil v Evropi.« Izjavil je nato, da je treba v organiziranju zahodne obrambe izvesti nekatere spremembe, in je dodal, da so še nesoglasja glede poti, po kateri naj bi dosegli omilitev napetosti med Vzhodom in Zahodom. S tem v zvezi je izjavil, da «teži sovjetska politika za tem, da znova odpre rane, namesto da bi jih zacelila«. Po Brandtovih trditvah hoče Sovjetska zveza «pod privlačno idejo evropske varnosti« doseči trajno razdelitev Nemčije in Evrope, izolirati Zahodno Nemčijo in uveljaviti vzhodnonemški režim«.
Zatem je izjavil, da namerava za-hodnonemška vlada navezati diplomatske odnose z državami vzhodne Evrope, kjer bodo okoliščine dopuščale, ter želi imeti s temi državami odnose dobrega sosedstva.
Mnogo mrtvih pri več nesrečah
TEHERAN, 19. — Sinoči sta se dogodili v Iranu dve prometni nesreči, pri katerih je bilo ubitih 49 ljudi, 56 pa ranjenih.
Na avtomobilski cesti, ki veže Teheran z Isfahanom, sta se trčila avtobusa, pri čemer je bilo 25 mrtvih in 41 hudo ranjenih. Druga nesreča se je dogodila, ko je avtobus spodrsnil na snegu in se prevrnil na avtomobilski cesti, ki pelje iz Teherana do Kaspijskega morja. Pri tej nesreči je zgubilo življenje 25 ljudi, 16 pa jih je bilo hudo ranjenih.
NOV ARA, 19. — Preteklo noč se je dogodila na pokrajinski cesti Olegglo - Busto Arsizio prometna nesreča, pri kateri so zgubile življenje tri osebe, dve pa sta bili ranjeni. Avtomobil fiat 850 s tremi potniki je na ovinku trčil ob fiat 1500, v katerem sta bili dve osebi. Potniki v «850» so bili takoj mrtvi, potnika v drugem avtomobilu pa sta bila ranjena.
TREVISO. 19. — Na cesti med Bacile in Conegliano sta zgubila življenje dva vojaka, pet pa jih je bilo ranjenih, ko Je avtomobil, v katerem so se vozili, na nekem ovinku zdrsel s ceste in zadel ob drevo.
BRESCIA, 19. — Na cesti med krajema Verolanuova in Cignano je avtomobil, v katerem so bile štiri o-sebe, na nekem ovinku zletel v kanal ob cesti. Trije potniki so utonili, enemu pa je uspelo rešiti se
Bodimo si na jasnem. Dokler bodo preganjali tiste, ki zahtevajo spoštovanje zakonov in ustavnih določil in ne tistih, ki te zakone kršijo, ki teh zakonov ne spoštujejo, je hinavsko vztrajati pri zahtevi, da morajo naši ljudje zahtevati svoje pravice.«
«Iz teh razlogov mislim, da ni beneški problem, problem samo beneških Slovencev. Naš problem je problem vseh Slovencev, vsega slovenskega naroda, vseh demokratičnih sil v Italiji, ker je tesno povezan z vprašanjem svobode in demokracije. Bi moral biti problem vse demokratične javnosti v Evropi in na svetu. Kajti sramotno in nedopustno je, da se nahaja v XX. stoletju v središču civilizirane Evrope neka narodna skupnost, ki je popolnoma brezpravna, ki ne uživa najosnovnejših narodnostnih pravic. Slovenci in vsa demokratična javnost bi morala napeti vse svoje sile, da se ta sramota zbriše z naše celine.«
«Naj bo naše sedanje zasedanje prežeto z duhom borbe za najosnovnejše pravice beneških Slovencev. To bratsko solidarnost prosim od tovarišev delegatov, ki so prisotni na tem zasedanju. V resoluciji, ki jo bomo sprejeli, pa naj pride čimbolj do izraza tragedija, ki jo doživlja narod pod Matajurjem.«
Nato sta delegate pozdravila predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter in predsednik Unije Italijanov iz Istre in z Reke prof. Antonio Borme. Njuna pozdravna govora objavljamo na drugi strani.
V nedeljo dopoldne se je zasedanje nadaljevalo po 9. uri v mali dvorani Kulturnega doma. Diskusija, ki je bila ob začetku manj živa, se je pozneje zelo razživela in po odmoru celo razvnela in se razvlekla čez predvideno uro. Disku, tanti so v svojih posegih iznesli mnogo dobrih predlogov, dali številne pobude za rešitev perečih vprašanj ter izrekli marsikakšno kritiko. V prihodnjih številkah bomo poleg vsebine poročil načelnikov komisij, objavili tudi obširen povzetek iz razprave.
Po sprejetju resolucije je bil izvoljen izvršni odbor, ki je takole sestavlju:
1.	Benedetič Filibert (Trst) —
2.	Bole Stanko (Trst) — 3. Cu-pin Darij (Trst) — 4. Cerno Viljem. (Videm, Beneška Slovenija) — 5. Fornazarič dr. EliO ITrst) — 6. Godnič dr. Jan (Trst) — 7. Gruden dr. Igor (Trst) — 8. Hlavatg dr. Robert (Trst) — 9. Jagodic arh. Darij (Trst) — 10. Jarc Andrej (Gorica) — 11. Randut dr. Jakob (Videm, Kanalska dolina) — 12. Kjuder Oskar (Trst) — 13.Kont Marjan (Videm, Ben. Slov.) —
14.	Kosmina dr. Igor (Trst) —
15.	Košuta Dušan (Trst) — 16.
Illllltmilllllllll|||||||||||||||||||i;;;;:;:iiti|||imi|||||||
Zasedanje odbora o jedrskem orožju
PARIZ, 19. — Odbor, ki ima nalogo razpravljati o jedrski oborožitvi NATO in ki so ga ustanovili na zasedanju v Parizu prejšnji teden, je imel danes svojo prvo sejo ter določil države, ki bodo v njem sodelovale. Za razdobje od 1. januarja prihodnjega leta do 30. junija 1968 bodo v odboru naslednje države: Kanada, Zahodna Nemčija, Italija, Nizozemska, Turčija, ZDA in Velika Britanija. Ob primernem trenutku bo Grčija zamenjala Turčijo. Kakor je znano, ima omenjeni odbor sedem članov, od katerih so štirje stalni (ZDA, Velika Britanija, Zahodna Nemčija in Italija), drugi trije pa se menjavajo vsakih 18 mesecev.
Križmančič Silvan (Gorica) — 17. Kukanja dr. Angelo (Trst)
—	18. Mermolja dr. Tanja (Gorica) — 19. Nanut Karel (Gorica) — 20. Oblak dr. Stanislav (Trst) — 21. Ota Drago (Trst)
—	22. Ota Ignacij (Trst) — 23 Pahor Nadja (Trst) — 24. Pečen ko inž. Josip (Trst) — 25. Pr e dan Izidor (Videm, Ben. Slove nija) — 26. Prešeren Simon (Vi dem, Kanalska dolina) — 27. Primožič dr. Karel (Gorica) — 28. Primožič dr. Mirko (Gorica)
—	29. Primožič Vid (Gorica) — 30. Race Boris (Trst) — 31. Radovič Sergij (Trst) — 32. Rau-ber prof. Rado (Trst) 33. Renko inž. Stanislav (Trst) — 34. Rožič Saverij (Gorica) — 35. Rupel prof. Aldo (Trst) — 36. Samsa Bogo (Trst) — 37. Sancin dr. Peter (Gorica) — 38. Svetina Vito (Trst) — 39. Škerlj dr. Franc (Trst) — 40. Švab Edvin (Trst)
—	41. Tavčar prof. Josip (Trst)
—	42. Tedoldi Vojmir (Videm, Ben. Slovenija) — 43. Vesel Gorazd (Gorica) — 44. Volk Lucijan (Trst) — 45. Vrabec Ubald (Trst) — 46. Waltritsch Marko ( Gorica).
V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni:
1. Budal dr. Andrej (Trst) —
2. Cotič Janko (Gorica) — 3. Hreščak Dušan (Trst).
Novi izvršni odbor se bo sestal prvič jutri zvečer, ko bo izvoljeno novo predsedstvo na podlagi pravil SKGZ, ki jih je glavni svet nekoliko spremenil s tem, da je povečal število delegatov posameznih včlanjenih organizacij in ustanov
Mednarodna pobuda za zrušitev Smitha
LONDON, 19.	— «Daily Tele-
graph« poroča na prvi strani, da je neka močna organizacija v Zueri-chu začela kampanjo za mobilizacijo evropske javnosti proti Smithovemu režimu in pri tem uporablja tajne sklade, ki jih dajejo na razpolago nekatere afriške države in neka važna ameriška ustanova Organizacija se imenuje «Inter-form».
List poroča, da namerava organizacija ■po zrušitvi Smithovega režima začeti podobno akcijo proti Južni Afriki in portugalskim ozemljem v Afriki. List dodala, da ima organizacija urade v New Yorku, Washingtonu, Rimu, Londonu, Frankfurtu in Bruslju.
Iz Canberre, poročajo, da je Smith pisal predsedniku avstralske vlade Holtu s predlogom, ki se tiče rodezijskega vprašanja. To je sporočil predstavnik avstralske vlade, ki pa ni povedal vsebine predloga.
sprefeta na VI. zasedanju glavnega sveta Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu 18. decembra 1966
1.Spričo tega, da spada enakopravnost posameznika, skupin in narodov med osnovne težnje sodobnega človeka, ki ima v splošni deklaraciji o človekovih pravicah svojo temeljno listino, je nezaslišano, da ni priznana beneškim Slovencem, ki žive v okviru Italije že sto let in Slovencem Kanalske doline nobena narodnostna pravica. Brezpraven je slovenski jezik na Goriškem, na Tržaškem je samo toleriran.
Današnji položaj Slovencev kot pripadnikov narodne manjšine v Italiji, ni samo daleč od sodobne zahteve, da bodi manjšina enakopravna z večino v gospodarskem, političnem in kulturnem pogledu, ampak je tudi v nasprotju s čl. 15 mirovne pogodbe z Italijo, s čl. 2 omenjene listine Združenih narodov, s čl. 3 in 6 republiške ustave, z določbami Posebnega statuta Spomenice o soglasju in čl. 3 statuta dežele Furlanija — Julijska krajina.
2.	Dosledno in popolno izvajanje Posebnega statuta Spomenice o soglasju spada med najosnovnejše zahteve Slovencev v Italiji. Dvanajst let po podpisu tega mednarodnega sporazuma se bistvene določbe Posebnega statuta še ne izvajajo, predvsem glede pravice slovenskega jezika in pravičnega zastopstva v javnih službah. Druge določbe se pomanjkljivo izvajajo. Ko terjamo, da se vse določbe izvajajo po črki, pričakujemo tudi njihovo izvajanje po duhu v skladu z dogovorom Moro-Stambolič. Slovenska manjšina se ne more strinjati z dosedanjo prakso mešanega italijansko-jugo-slovanskega odbora glede toge re-ciprocitete pri obvezah za izvajanje določb statuta. Taka recipro-
niiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii
NOVE AMERIŠKE VARLJIVE POBUDE GLEDE VIETNAMA
Ameriška vlada prosi U Tanta naj posreduje za pogajanja
Hkrati pa pošilja v Južni Vietnam nove vojake in nadaljuje bombardiranje predmestij Hanoja ■ V Pekingu pravijo, da je ameriška vojna naperjena proti Kitajski
NEW YORK, 19. — Ameriški predstavnik v OZN Goldberg je poslal glavnemu tajniku OZN U Tantu pismo, s katerim ga prosi, naj da pobude, s katerimi bi lahko prispeval k ustavitvi sovražnosti v Vietnamu.
Goldberg je davi obiskal U Tanta ----------------
in mu izročil pismo, v katerem
pravi, da se ameriška vlada obvezuje sodelovati z U Tantom za čimprejšnji začetek pogovorov in za njihov pozitivni zaključek.
V	pismu omenja Goldberg nedavni papežev poziv za božično premirje in željo, naj bi to premirje omogočilo iskrena pogajanja. Istega dne se je U Tant pridružil želji papeža. Takoj zatem pa Goldberg omenja znanih 14 točk ameriške vlade, ki naj bi bile podlaga za pogajanja. ZDA pravijo, da bi ustavitev sovražnosti lahko bil prvi argument, na katerem bi se pogajali na konferenci ali pa na pripravljalnih pogovorih. Dalje pravi Goldberg, da je «še vedno smoter ZDA konec bojev, vseh sovražnosti, vsakega nasilja v Vietnamu kakor tudi častna in trajna rešitev na tamkajšnjem področju, za katero bi ženevski spofazumi iz leta 1954 in 1962 bili zadovoljiva podlaga«. Zato se ameriška vlada obrača na U Tanta, naj bi začel korake, ki bi se mu zdeli potrebni, da se omogočijo potrebni razgovori kot uvod v premirje. Goldberg je zahteval, naj pismo ameriške vlade velja kot uraden dokument varnostnega sveta.
V	diplomatskih krogih OZN ugotavljajo v zvezi z Goldbergovim pismom U Tantu, da ameriška pobuda ne pomeni bistvene spremem-
be dosedanjega stališča ameriške vlade glede daljšega premirja. Prav tako ne kaže bistvene spremembe v ameriškem stališču na splošno, kar se tiče rešitve vietnamskega vprašanja. Glavni namen ameriškega koraka je pokazati, češ da je ameriška vlada »aktivna« pri iskanju miru.
Prav včeraj so prispele v Južni Vietnam nove ameriške čete. Blizu Sajgona se je izkrcalo 1400 vojakov, katerim se bo v prihodnjih dneh pridružilo drugih 3.600 vojakov. V Južni Vietnam nameravajo prepeljati celotno deveto ameriško pehotno divizijo, ki šteje 15.000 mož. S tem se bo število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu zvišalo na 370.000.
Ameriški bombniki so danes znova bombardirali industrijsko področje Hanoja in druge kraje. Poleg tega so bombniki «B 52» bombardirali področja južno od demilitariziranega pasu. V Tonkiškem zalivu pa je ameriška vojna ladja obstreljevala 20 sevemovietnamskih čolnov.
V Hanoju je predsednik kubanske vlade Fidel Castro izjavil sinoči na univerzi, da so ameriške bom. be padle nekaj sto metrov od kubanskega poslaništva. Zato je ameriško zanikanje o bombardiranju Hanoja gola laž.
Sovjetski voditelji so danes po-
"........II ■" Ml I " "■] II MM IM M  ..........IIIM I IM  .....11II IM Ml I illll IM IIII IM lil UM III lllllll III >11 lil II11| IM Ul m MM MIH....111II, , M 11.11 ■ I ■, 11111111 „ I, <, ■ 111..111 ■ I ■ ■ 111111111 i ■ 111
NENNI PRI SARAGATU IN MORU
Pripravljalni sestanek ministrov za bližnje zasedanje vlade
21. in 22. decembra stavka uslužbencev mestnih prevoznih podjetij in avtobusnih podjetij s koncesijami ■ Ladjedelnice spet na dnevnem redu
RIM, 19. — Predsednik vlade Moro je danes sprejel podpredsednika vlade Nennija, s katerim je i-mel daljši razgovor o trenutno perečih vladnih vprašanjih. Kasneje je sprejel Nennija tudi predsednik republike Saragat, ki ga je zadržal na kosilu.
Dopoldne Je bila v palači Chigi medministrska seja, kateri je predsedoval Moro. Minister Colombo je kasneje povedal novinarjem, da je šlo za pripravljalni sestanek za zasedanje bližnjega ministrskega sveta. Minister za državne udeležbe Bo je pojasnil, da so govorili predvsem o «defiskalizaciji» socialhih prispevkov. Poleg tega so govorili tudi o ladjedelnicah, saj je treba odobriti splošne linije razvoja in linije reorganizacije ladjedelnic v skladu s sklepi evropske gospodarske skupnosti. Niso še dokončno proučili splošnih ladjedelniških vprašanj, tako da bo v tej zvezi potreben nov sestanek. Minister za zunanjo trgovino Tolloy pa je izjavil. da bo del sredstev, ki jih bo dobila država z «defiskalizacijo» socialnih prispevkov, namenjen za finančno kritje zakona o rekah.
Z današnjo medministrsko komisijo je ponovno prišlo na dnevni red vprašanje ladjedelnic in obveznosti, ki jih je Italija sprejela v odnosu na evropsko gospodarsko skupnost. Te obveznosti predvidevajo, da se še letos predloži skupnosti načrt reorganizacije ladjedelnic, da bodo postale konkurenčno sposobne. Obveznost o predložitvi tega programa je povezana z orno-gočitvijo podaljšanja zakona o pomoči ladjedelnicam, ki zapade 31. decembra. Gospodarski skupnosti bo treba torej predložiti tako načrt o reorganizaciji kot tudi zakonski predlog o nadaljnjem financiranju ladjedelske dejavnosti. Sedaj predvideva zakon povprečni prispevek v višini 15 odstotkov stroškov gradnje neke ladje. Po proučitvah komisije Caron Je potrebno v prihodnjih petih letih ohraniti sistem državnih prispevkov, ki pa naj bi se postopoma zniževali in končno izginili. Poleg tega pa bo morala vlada odobriti tudi izredne prispevke za reorganizacijo in za modernizacijo ladjedelnic, ki je temelj celotnega procesa ureditve ladjedelske industrije.
V poslanski zbornici se je nada-
ljevala razprava o zakonskem predlogu o integraciji cene oljčnega o Ija, pri čemer je v imenu PSU posl. Curti zagovarjal pravilnost novega besedila zakonskega načrta glede člena 43 in kjer je govora o tem, da bodo olje odkupovale državne organizacija, in Federconsorzi ne bo več imel monopola.
Med organizacijo filmskih producentov ANICA in RAI je bil dosežen sporazum o možnostih predvajanja dolgometražnih italijanskih filmov po RAI-TV, s čimer bo mogoča večja udeležba italijanskih filmov, saj so do sedaj prevladovali tuji.
Uslužbenci mestnih prevoznih podjetij in avtobusnih podjetij bodo ponovno stavkali 21. in 22. decembra; mestni promet bo torej zopet paraliziran, otežkočene pa tudi zveze med kraji.
V zvezi s to stavko pravi sindikalna organizacija CISL, da je poskusila različne poti, da bi dosegla pričetek Dogajanj, vendar pa da delodajalci nočejo niti slišati o novi delovni pogodbi, za katero zahtevajo v celoti višje breme v znesku 12 odstotkov.
slali čestitke voditeljem južnoviet-namske narodnoosvobodilne fronte ob šesti obletnici njene ustanovitve. V brzojavki se poudarja podpora štirim točkam Severnega Vietnama in petim točkam osvobodilne fronte ter se zagotavlja nadaljnja podpora v borbi proti ameriškemu napadu.
Glasilo kitajske vojske pa piše danes, da je ameriška vojna v Vietnamu naperjena tudi proti Kitajski. Zato morajo biti kitajski vojaki in državljani pripravljeni na nenaden ameriški napad in boriti se ob strani vietnamskega ljudstva. Kakor običajno, obtožuje list ameriško vlado, da sodeluje «z vodilno skupino modernih sovjetskih revizionistov«.
Brežnjev odlikovan z redom «Junaka SZ»
MOSKVA, 19. — Vrhovni sovjet Sovjetske zveze je zaključil danes svoje zasedanje ter je odobril načrt za gospodarski razvoj in državni proračun za prihodnje leto. Odobril je tudi vse zakone, ki jih je sprejelo predsedstvo v razdobju med prejšnjim in sedanjim zasedanjem.
Pred začetkom skupnega zasedanja obeh zbornic je predsednik zveznega sovjeta Splridonov v imenu obeh domov čestital glavnemu tajniku KP SZ Brežnjevu ob njegovem 60. rojstnem dnevu. Včeraj je vrhovni sovjet odlikoval Brežnjeva z redom «Junaka Sovjetske zveze« in z ((Leninovim redom«. Danes na posebni svečanosti v Kremlju je predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Nikolaj Podgorni Izročil Brežnjevu odlikovanje. Ob tej priložnosti je imel Brežnjev kratek govor in poudaril kolektivni značaj vodstva v vladi in partiji.
Glavni sovjetski časopisi so izšli danes v izrednih izdajah, da čestitajo ob 60. rojstnem dnevu Brežnjeva in da poročajo o njegovem odlikovanju.
Pred zaključkom dela obeh zbornic vrhovnega sovjeta so odobrili ukrep, ki določa 33 novih članov v komisijo, ki ima nalogo pripraviti novo ustavo. Komisijo je ustanovil Hruščov leta 1962. Skupno je v komisiji 97 članov. Predseduje ji Brežnjev. Z današnjim imenovanjem novih 33 članov so nadomestili Hruščova in člane, ki niso več poslanci, ali pa so umrli.
Pred zaključkom zasedanja sta bila dva glavna govornika predsednik ((Gosplana« Nikolaj Bajbakov in finančni minister Garbuzov. Bajbakov je med drugim Izjavil, da so v okviru petletnega gospodarskega načrta presegli predvidevanja za leto 1966.
Zemeljski usad porušil jez
RESENDE (Brazilija), 19. — Za-radi ogromnega zemeljskega usada se je jez na reki Preto v Braziliji porušil in ogromna količina vode je pridrvela v spodnjo dolino ter uničila vse, kar ji je bilo na poti, vštevši 25 hiš. Do sedaj so ugotovili 19 mrtvih. Na kraj nezgode so prišle reševalne skupine iz kraja Resende, ki je oddaljen 130 kilometrov od Ria de Janeira. Kakor poročajo, se je na tisoče ton blata in kamenja utrgalo s pobočja gore in pridrvelo v reko Preto.
citeta ni niti načelna, niti v skladu z duhom dogovorov in naši manjšini ne daje upanja za skorajšnje izvajanje bistvenih določb statuta.
3.	Slovenci v tržaški, goriški in videmski pokrajini terjamo globalno rešitev naših vprašanj. Načela, izražena v ustavi in statutu morajo postati pravno obvezna. To se lahko stori, ali s sprejetjem enotnega posebnega zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji, ali z dopolnitvijo odnosno spremembo tistih zakonov, ki bi dopolnjeni določali pravice Slovencev, ali z uzakonitvijo Posebnega statuta z razširitvijo njegove veljavnosti na vse področje, kjer živijo Slovenci. Nujno je tudi raz-čiščenje pristojnosti države in dežele v pogledu zaščite slovenske manjšine. Dežela mora s svojo zakonodajo in drugimi ukrepi — kakor tudi pokrajine in občine — učinkovito in izdatno pripomoči, da bodo Slovenci postali enakopravnejši.
4.	Nobena rešitev pa ni mogoča brez predhodnega posvetovanja in pristanka manjšine odnosno njenih organizacij. O tem, kakšnega ravnanja bo manjšina deležna mora odločati sama in neposredno s predstavniki oblasti. Manjšinsko problematiko v celovitem smislu ni mogoče reševati samo z dogovori med strankami, ker se v tem primeru manjšina spremeni v objekt in drobiž za poravnavanje medsebojnih računov in se tako tudi pri najboljših namenih politika strank do manjšine instrumentalizira.
Glasovi visokega števila Slovencev za vsedržavne stranke v nobenem primeru ne morejo biti povod za kakršnekoli sklepe o njihovi številčni moči ali celo znak, da bi se hoteli ti Slovenci izločiti iz slovenske narodnostne skupnosti. Nasprotno, v vključevanju v napredne družbene tokove vidijo tudi hitrejše uveljavljanje svojih narodnostnih pravic. Vsedržavne stranke, ki vključujejo v svojih vrstah Slovence in njihovi s slovenskimi glasovi izvoljeni predstavniki naj vztrajno tudi v naprej postavljajo zahteve v zvezi s pravicami slovenske manjšine. Lokalni politični sporazumi, naj pravtako vsebujejo obveznosti do Slovencev. Ti sporazumi niso sicer važni, toda so le komponente globalnega reševanja vprašanj slovenske manjšine v Italiji. Utemeljeno je zato pričakovanje, da bodo te stranke pomagale manjšini, da neposredno odloča o stvareh, ki so zanjo življenjsko važne in da bodo podpirale avtonomijo njenih organizacij.
5.	Slovenska kulturno gospodarska zveza je nastala tudi iz potrebe, da pripomore velikemu delu slovenske manjšine, da postane subjekt dogajanja v zvezi z njo. To pravico si je pridobila z dosedanjo dejavnostjo, ko je bila vodilna sila pri oblikovanju stališč in zahtev ter tolmač razpoloženja Slovencev v Italiji. V naporih za skupna stališča in nastope je o-pravljala vlogo povezovalca in pomirjevalca. V njej včlanjene organizacije s prosvetnega, kulturnega, glasbeno-pedagoškega, strokovno-gospodarskega in podpornega področja so si s svojo dejavnostjo, resnostjo in nepristranostjo pridobile tak ugled pri Slovencih v Italiji, da so postale nenadomestljive in večina izmed njih že splošno slovenske. Pri tem SKGZ nikakor ne stremi po monopoliziranju najedene vloge.
6.	Poleg zahteve po kompleksnem reševanju naših vprašanj imamo Slovenci v Italiji še sledeče zahteve, ki naj se vzporedno in nujno rešujejo:
— Razširiti je treba zakon o slovenskih šolah na videmsko pokrajino.
— Izpopolniti je treba šolsko mrežo na Goriškem in Tržaškem, predvsem na področju strokovnega in glasbenega šolstva ter obveznih strokovnih tečajev za vajence. šolski zakon se mora v celoti izvajati.
— Vsi deželni zakoni, ki bodo sprejeti na podlagi členov 4, 5, 6, 7 in 9 bodo morali upoštevati koristi slovenske manjšine v deželi.
— Deželni zakon o razlastitvah bo moral do skrajnosti zaostriti kriterij o javni koristnosti in učinkovito zaščititi pravice razlaščencev. Dotlej je treba povsem prenehati z razlastitvami po danes veljavnih predpisih.
— Slovenskim kulturnim, prosvetnim, podpornim in športnim organizacijam ter ustanovam je treba ne samo simbolično dati podporo iz javnih sredstev, ampak jih popolnoma izenačiti v tem pogledu s podobnimi italijanskimi organizacijami.
— Sedanje priznanje Slovenskega gledališča v Trstu s strani oblasti je korak naprej, toda mu je treba v novo se snujočem zakonu o gledališčih zagotoviti kritje vseh potreb iz javnih finančnih sredstev, da bo lahko delovalo v najmanj današnjem obsegu.
— Slovenskim denarnim zavodom je treba dovoliti razširitev delokroga na vsa območja, kjer prebivajo Slovenci in jim je treba priznati pravico odnosno širšo pravico za poslovanje z inozemstvom.
— Pri obnavljanju osebja v državnih, deželnih in lokalnih uradih ter ustanovah je treba upoštevati tudi pravično zastopstvo Slovencev.
— Pripadniki slovenske manjšine
morajo biti pravično zastopani v javnih, upravnih, nadzornih, prizivnih in podobnih komisijah ter odborih.
7.	Med najvažnejše naloge, ki stoje pred Slovenci v Italiji in našo zvezo, prištevamo naslednje:
— Ko gre za obrambo osnovnih interesov slovensk j narodnostne skupnosti, je treba opustiti vsakršno medsebojno polemiko zaradi i-skanja strankarskih koristi. Z vztrajnimi napori je treba premostiti vse morebitne razlike in najti skupna stališča, ki jih bomo potem vsi zastopali. Danes je to potrebno predvsem v zvezi z raznimi načrti za področja, kjer prebivajo Slovenci in v zvezi z razlastitvami. Posebno je potrebna poživitev delovanja šolskega odbora.
— Da bomo Slovenci bolj odporni vsakodnevnemu pritisku okolja, ki nas hoče odtujiti, mora biti dejavnost slovenskih organizacij in ustanov z vseh področij bolj intenzivna in vztrajna, po kvaliteti pa višja od povprečja pri nas.
— Slovenska javnost naj. pokaže večjo občutljivost za stvari, ki zadevajo slovensko šolo. Na ta način bo mogoče doseči zadovoljivejši vpis vanje in ozdravitev nekaterih pojavov, ki ugledu slovenske šole škodujejo.
— Potrebno je sistematično in poglobljeno proučevanje posameznih gospodarskih pojavov in situacij, ki Slovence neposredno zadevajo. Samo temeljito poznavanje problemov bo lahko osnova za realne rešitve na raznih gospodarskih področjih, pa naj gre za kmetijstvo, trgovino, turizem ali hranil-ništvo. Potrebne bodo tudi pobude za osnovanje ustanov, ki bodo pospeševale razvoj posameznih vej gospodarstva. (Turistične ustanove, zadruge in podobno.)
— SKGZ in v njej včlanjene organizacije bodo dajale pobude in podpirale vse druge pobude, ki bodo stremele k tesnejšemu povezovanju obeh obmejnih področij.
— SKGZ je v stremljenju, da bi sodeloval čim širši krog ljudi pri obravnavanju vprašanj in pri oblikovanju stališč v zvezi z raznimi vprašanji, ki zadevajo slovensko manjšino, pomnožila število članov komisij in izvršnega odbora ter dala komisijam večja pooblastila. V tem pogledu bo v bodoče še bolj odprta in poziva vse svoje člane, naj ji v tem pogledu sledijo.
— V SKGZ včlanjene kulturne, prosvetne in gospodarske organizacije na Goriškem nimajo niti primernih in dostojnih sedežev niti dvorane, v kateri bi nastopali člani teh organizacij in njihovi gostje. SKGZ se obvezuje, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da bo v Gorici čimprej zgrajen kulturni dom.
— Prosvetna društva na Tržaškem in Goriškem naj slede nekaterim zgledom in prevzamejo obveznosti do beneških Slovencev v oblikah in načinih, ki se jim bodo zdeli najprimernejši.
V	nedeljo je glavni svet Slovenske kulturno gospodarske zveze izglasoval važno resolucijo glede zahtev in nalog slovenske majšine v Italiji. Resolucija je nov dokument, ki ga bodo morale pristojne oblasti upoštevati, čeprav vnovič ponavlja vse tisto, kar je bilo v toliko spomenicah in izjavah že večkrat in skoraj vedno zaman povedano.
• • *
Med mednarodnimi novicami je treba omeniti v prvi vrsti predlog ameriške vlade U Tantu glede sodelovanja v zvezi s podaljšanjem premirja v Vietnamu, toda vedno na podlagi zloglasnih 14 točk vlade ZDA, tako da najnovejša pobuda ne pomeni bistvene spremembe ameriške vlade glede daljšega premirja. Glavni namen ameriškega koraka je, pokazati, da je ameriška vlada «aktivna» pri stvari miru, kajti prav včeraj so prispele v Južni Vietnam nove ameriške čete, in sicer 1400 vojakov, nato pa še 15.000, tako da bo vseh ameriških vojakov v Južnem Vietnamu že 370.000, kar vsekakor ne pomeni, da bi imela vlada ZDA voljo pripraviti mir.
V	Jugoslaviji pa bodo danes množične demonstracije proti ameriškemu napadu v Vietnamu, hkrati pa bodo prostovoljno zbirali kri za vietnamske borce. Vse jugoslovanske družbene in politične organizacije so objavile apel, v katerem se napad odločno obsoja.
V	Moskvi je vse časopisje izšlo včeraj v izrednih izdajah s čestitkami ob 60-letnici Brežnjeva, ki jo prejel dve najvišji sovjetski odlikovanji. Vrhovni sovjet pa je odobril gospodarski načrt in proračun za prihodnje leto.
V	Bonnu se je včeraj začelo zasedanje sveta ministrov zahodnoevropske zveze pod predsedstvom novega zunanjega bonskega ministra Brandta, ki je med drugim izjavil, da bo njegova vlada navezala diplomatske odnose z državami vzhodne Evrope, »kjer bodo okoliščine dopuščale.* Izrekel se je tudi proti »postopnemu in uravnovešenemu* znižanju oboroženih sil v Evropi ter proti neatomskemu področju izključno v srednji Evropi.
POROČILO B. SAMSE, TAJNIKA SKGZ NA 6. ZASEDANJU GLAVNEGA SVETA
o delu skgz h i uiel itianjeaih trganizacii
V SKGZ je včlanjenih 23 organizacij in ustanov - 51 sestankov predsedstva, številna zasedanja komisij in mnogo razprav o specifičnih vprašanjih - Vrsta uradnih razgovorov z vsemi strankami, stiki z Unijo Italijanov za Istro in Reko s SZDL Slovenije in z obmejnimi občinami
Delo Slovenske kulturno-gospo-darske zveze moramo deliti na dva dela: na delo v zvezo včlanjenih organizacij ter na napore izvršnega odbora, komisij in predsedstva kot skupnega imenovalca, kot izraz teženj, zahtev in potreb članic ne samo v njih ozkem organizacijskem interesu, temveč kot odraz potreb, pričakovanj in zahtev vseh Slovencev, ki živimo v Italiji. Oba elementa delovanja naše Zveze se med seboj organsko prepletata, saj si zveze in njenega realnega vpliva ni mogoče zamisliti brez realnega pomena včlanjenih organizacij, kot bi bilo po drugi plati delo teh organizacij osiromašeno in manj učinkovito, če ne bi obstajala medsebojna tesna povezava, če ne bi obstajal skupni imenovalec — Slovenska kulturno-gospodarska zveza, ki je skupni izraz njih osnovnih teženj.
To delo je bilo v vsem razdobju, odkar zveza obstaja, in tako tudi v dveinpolletni dobi od zadnjega zasedanja glavnega sveta, ki je bilo 14. junija 1964 v Trstu, usmerjeno izključno v do-drobit vseh Slovencev, ki živimo v Italiji, v njih gospodarsko, kulturno in socialno rast ter uveljavljanje. Logično pa je bilo odvisno tako od naših naporov in prizadevanj, od lastne moči kot tudi od splošnih okoliščin, saj je neizpodbitno dejstvo, da položaj narodnostnih manjšin v bistveni meri je odvisen od splošnega demokratičnega vzdušja v okolju, kjer žive.
V	obravnavanem razdobju so bili storjeni pomembni koraki naprej. Ustanovitev dežele je privedla do nadaljnjega koraka k demokratizaciji in ustvarjanja pogojev za boljše razumevanje tudi naših vprašanj. Prišlo je do odborov levega centra v Trstu in Gorici, katerih osnovna pozitivna značilnost je v dejstvu, da v njih sodelujejo in odločajo odborniki slovenske narodnostni, v tem in v drugih okvirih je bilo več javnih — odkritih razprav o slovenskih vprašanjih.
V	našem okviru pa moramo na prvem mestu omeniti otvoritev Kulturnega doma, v katerem je tudi današnje zasedanje glavnega sveta Slovenske kulturno-gospo-darske zveze, in moramo ponovno poudariti, da predstavljata ta otvoritev ter dejstvo obstoja Kulturnega doma pomembno novost ter prelomnico v delovanju vseh slovenskih organizacij, a istočasno tudi prelomnico zlasti v delovanju vseh slovenskih kulturnih organizacij.
V	dveinpolletnem razdobju je Zveza od zadnjega zasedanja v pogledu njenih neposrednih organizmov opravila obsežno delo, katerega zunanji znak so pokazatelji o "desetih zasedanjih izvršnega odbora, o treh izrednih zasedanjih izvršnega odbora, o 51 sestankih predsedstva Zveze, o številnih zasedanjih komisij, o raznih posvetovanjih, razpravah za okroglo mizo, razpravah o specifičnih vprašanjih in o podobnem.
Vsi ti napori so bili usmerjeni v boljše poslovanje Zveze same in v učinkovitejše delovanje njenih organov, da bomo lahko globlje proučili razna vprašanja in jih nato reševali po vseh v obstoječih okoliščinah možnih načinih.
V	tej zvezi je treba predvsem razpravljati o globlji reorganizaciji, ki je bila že izvršena v okviru dela izvršnega odbora, komisij in predsedstva in ki bo nedvomno predmet živahnih razprav sedanjega zasedanja glavnega sveta.
Že na zadnjem zasedanju glavnega sveta smo govorili o delu komisij in ugotovili, da z njih aktivnovstjo ne moremo biti povsem zadovoljni, pri čemer je šlo za dve negativni, med seboj prepletajoči se dejstvi: vprašanja niso bila dovolj proučena, ker pri proučitvi niso sodelovali strokovnjaki in zainteresirani z raznih področij, istočasno pa po drugi plati ni prišlo — prav iz istega razloga — do širšega sodelovanja zainteresiranih v delovanju Zveze.
Zato sta predsedstvo in izvršni odbor večkrat razpravljala o notranjem načinu dela in prišla v okviru splošnih smernic prejšnjih zasedanj glavnega sveta do zaključka, da mora delo Zveze temeljiti predvsem na delu komisij. ki vprašanja njih pristojnosti razpravljajo samostojno, sprejemajo ustrezne sklepe obvezne za Zvezo kot celoto in, torej, obvezne za vse člane. V tem okviru gre seveda za izročanje splošnih smernic glavnega sveta in izvršnega odbora.
S tem je bil ustvarjen nov o-riginalen notranji demokratični sistem in tudi na videz zapleten organizem odborov ter komisij, ki pa je organski in odgovarja našim potrebam.
Slovenska kulturno gospodarska zveza temelji na članicah, na njih interesih, ki tudi formalno prihajajo do izraza na zasedanju glavnega sveta, ko članice odnosno njih delegati izvolijo izvršni odbor, pri čemer pa velja osnovno načelo, da člani izvršnega odbora ne morajo biti nujno iz vrst dele-
gatov niti iz vrst odborov članic.
Izvršni odbor izvoli predsedstvo, ki sestoji iz predsednika podpredsednika, tajnika, namestnika in načelnikov komisij; izvršni odbor tudi imenuje na predlog načelnikov člane komisij, ki ponovno ni nujno, da so iz vrst odborov članic ali članov izvršnega odbora. V praksi gre za strokovnjake in za zainteresirane za razna področja gospodarskega, političnega, kulturnega in na splošno javnega življenja, ki zanimajo Slovence v Italiji.
Dosedanja praksa tega novega načina dela, ki je trajala šibko leto, je pozitivna, saj se je oživilo delovanje in pomen vseh komisij, ki so že globoko posegle v problematiko manjšine in kate-
rih načelniki bodo v okviru teh načel poročali na otvoritvenem delu zasedanja.
Vzporedno s tem se je pokazala potreba za ustanovitev dveh novih komisij: komisije za šport in mladinska vprašanja in komisije za doraščajočo mladino.
Spontano ustanavljanje športnih društev, veliki uspehi Bora, ki so prišli do izraza v visokem priznanju, ko so prejeli Bloudkovo plaketo, naravnost veličastni športni dnevi ter splošna zainteresiranost za razvoj športa med slovensko mladino, so izraz nujno-nosti, da se naša Zveza bolj organsko ukvarja s športnimi vprašanji in da v okviru svojih možnosti nudi tej za narodnostni obstoj tako pomembni dejav-
nosti ustrezno podporo in pomoč.
Istočasno so na dnevnem redu odprta vprašanja zaposlitve mladine, njene vsestranske usmerjenosti in skrbi za njen razvoj, za kar vse je praksa pokazala nujnost ustanovitve ustreznega organa, ki se pri Zvezi specializirano ukvarja s temi vprašanji.
V preteklosti smo zanemarjali skrb za doraščajočo mladino, za naše otroke, s čimer se sedaj ukvarja posebna komisija, v ka teri delujejo požrtvovalne žene, matere in vzgojiteljice.
Obe komisiji sta v kratkotrajnem razdobju že opravili pomembno delo, o katerem bosta poročala načelnika, in sta tako več kot opravičili upravičenost njih ustanovitve.
ZLll.	*
Delnt pogled na delegate in goste v mali dvorani Kulturnega doma
Temeljno načelo koristi slovenskega prebivalstva
Delo komisij je predvsem temeljilo na proučevanju problematike, saj morajo komisije v prvi vrsti razpravljati in proučiti razna vprašanja in na tej osnovi dati spodbudo organizacijam, ki so članice Zveze, pa ne samo njim, temveč tudi vsem političnim strankam, ki se sklicujejo na ustavo, izvoljenim organizmom in javnim oblastem. Zveza pri tem temelji na osnovnem načelu koristi slovenskega prebivalstva, sodeluje z vsemi ter pomaga vsem, ki imajo vsaj v najmanjši meri pozitiven odnos do slovenskih vprašanj. Zveza se ni in in se ne more postaviti na stališče nekega ozkega monopolizma, temveč je njeno bistvo široko sodelovanje z vsemi v cilju krepitve slovenske narodnostne zavesti, rasti in ustvarjanju boljših pogojev za Slovence, ki živimo v Italiji.
V	tem okviru predstavlja tudi pomembno novost ustanovitev u-rada za dokumentacijo pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi, ki zbira zakonske predpise ter drug potrebni dokumentacijski material.
V	okviru teh naporov je imela Zveza kot celota, istočasno pa tudi številne v njo včlanjene organizacije, vrsto uradnih razgovorov z vsemi strankami, ki delujejo na našem področju, to je na področju delovanja Zveze — v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kot tudi v vsedržavnem okviru. Prišlo je do uradnih razgovorov s KPI, s takrat še odstoječima PSI in PSDI, s KD, s Slovensko skupnostjo v Trstu in s Slovensko demokratsko zvezo v Gorici. Pri reševanju specifičnih vprašanj je bilo tudi med Zvezo vrsto razgovorov in stikov z vsemi organizacijami kulturnega značaja Slovencev in z nekaterimi organizacijami kulturnega pomena italijanskih sodržavljanov na Tr žaškem, na Goriškem in v videmski pokrajini.
Zveza je imela vrsto stikov z manjšinskimi organizacijami. Z italijansko Unijo za Istro in Reko smo priredili dve skupni zasedanji, prvo posvečeno splošni manjšinski problematiki ter načelnim stališčem glede manjšinskih vprašanj predlanskim januarja v Trstu, drugo pa lansko poletje, ko so bila na Reki na dnevnem redu šolska vprašanja. Tesni in prisrčni so stiki z Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem. Živimo in pričakujemo prav tako koristne stike z Narodnim svetom koroških Slovencev.
Živahni in plodni so bili stiki z matično domovino. Naše predsedstvo je bilo gost Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v jeseni 1965. leta, Socialistična zveza pa je vrnila pomladi letošnjega leta obisk, ko je bila pri nas delegacija, ki jo je vodila predsednica Vitja Tomšič. Plodni in prisrčni so stiki z
obmejnimi občinami: Koprom, Izolo, Piranom, Novo Gorico in Tolminom.
Prišlo je do tesnejših in prisrčnih stikov s tovariši iz Hrvaške, saj smo že imeli uradne razgo vore s Socialistično zvezo reške-ga okraja, pričakujemo pa tudi razgovore z glavnim odborom SZDL Hrvaške v Zagrebu.
Dobro se zavedamo pomenov vseh teh stikov na osnovi načelnega stališča, ki smo ga zapisali v skupnih zaključkih prvega zasedanja izvršnih odborov Unije Italijanov za Istro in Reko in Slovenske kulturno-gospodarske zveze: «Manjšina črpa moralno moč za svoj obstoj iz stvarnosti v kateri živi in iz svojega matičnega naroda.* Nič manj pa ni pomembna v isti izjavi izrečena naslednja ugotovitev: «V skrbi matičnega naroda za razmere, v katerih manjšina živi in se razvija, se zrcali njegova upravičena prizadevnost za usodo svojih rojakov.*
Pričakujemo podoben odnos in podobno prizadetost od bratskega hrvatskega naroda, ki je že v preteklosti vplival na razvoj na našem področju in ki lahko tudi sedaj bistveno vpliva zlasti glede reševanja vprašanj gospodarskega in kulturnega značaja.
Naša Zveza ima svoje jgloboke korenine in svoj idealni izvor v osvobodilni borbi slovenskega naroda, svoj idejni temelj v splošno človečanskem naporu odporniškega gibanja, v njegovih visokih idealih pravičnosti, enakopravnosti ter napredka. Zato je tudi povsem razumljivo, da ne moremo in ne smemo iti mimo pomembnih zgodovinskih dogodkov, kot je bila dvajseta obletnica osvoboditve, ko so še vedno prišli do izraza poskusi, da se zmanjšuje pomen ali da se izkrivi resnična podoba takratnih dogodkov in da se na tej osnovi v drugačni, nepravilni luči gleda na sedanji razvoj na področju, kjer prebivamo Slovenci. Zveza je zato takrat spre jela več pobud. Priredila je svečano akademijo, slovenska mladina pa je priredila veličasten spominski tek od Kanalske doline do Bazovice, znan kot spominski tek STEDO. V istem razdobju je bil postavljen spomenik na pokopališču pri Sv. Ani, kjer so pokopa ni bazoviški junaki: Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič.
V Slovensko kulturno-gospodar sko zvezo so vključene naslednje organizacije in ustanove: Slovenska prosvetna zveza Slovensko gospodarsko združenje. Kmečka zveza Trst, Kmečka zveza Gorica, Glasbena matica. Dijaška matica, Primorski dnevnik. Slovensko gledališče, Narodna in studi iška knjižnica, Ljudska knjižnica Trst, Slov. planinsko društvo Trst, Kulturni sklad. Goriška na-
bavna in prodajna zadruga, Podporno društvo za Goriško, Odbor za zgraditev Kulturnega doma, Slov. planinsko društvo Goriča, Matajur, Prosvetno društvo «Ivan Trinko* Čedad, Slovenski taborniki na Tržaškem «Rod Modrega vala*, Kmečko-delavska posojilnica Doberdob, Slovenski fotoklub, Filatelistični klub «Lovro Košir*, Zavarovalnica goveje živine Lonier.
Prav gotovo izražam zadovoljstvo vseh delegatov in vseh povabljenih gostov ko v naši sredi pozdravljan novo pomembno članico Slovenske kulturno-gospodarske zveze — Kmečko zvezo iz Goriške, ki je bila ustanovljena v razdobju med zasedanjima glav nega sveta in ki se je po lastni volji vključila v našo skupnost.
Ustanovitev Kmečke zveze na Goriškem je izraz globoko občutenih potreb po lastni, po sloven ski, kmetijski strokovni organizaciji, ki bo ščitila slovenskega kmeta in to brez kompromisov z edinim in izključnim programom njegove koristi. Kmečka zveza na Goriškem je povsem avtonomna organizacija, čeprav je glede vsedržavnih vprašanj priključena vsedržavni napredni organizaciji kmetovalcev. Kmečki zvezi želimo nadaljnji samostojni plodni razvoj, da bo v celoti izpolnila pričakovanja svojih članov — slovenskih kmetovalcev na Goriškem in s tem tudi pričakovanja vse slovenske javnosti, ki se za njene napore živo zanima.
Vse organizacije in ustanove, ki so včlanjene v Slovensko kultur no-gospodarsko zvezo opravljajo pomembno delo ob zelo težkih razmerah predvsem materialnega značaja. Načelnik komisije za kulturna vprašanja bo v svojem poročilu prav gotovo globlje posegel v to problematiko, vendar je treba v okviru, ko je govora o splošnih vprašanjih slovenskih organizacij — pa naj so ali niso članice naše Zveze — ponovno pribiti žalostno ugotovitev, da Slovenci še vedno nismo upoštevani kot enakopravni državljani, da so podpore zelo redke in, kadar so odobrene, so nizke ter v nekaterih primerih celo naravnost žaljivo nizke. Zato podčrtujemo že večkrat izraženo načelo in zahtevo, da imamo državljani, ki vestno izpolnjujemo vse državljan ske dolžnosti, pravico do ustrezne pomoči iz javnih sredstev s strani občin, pokrajin, dežele in države.
V pretekli poslovni dobi so v Zvezo včlanjene organizacije o-pravile pomembno delo pri reševanju gospodarskih vprašanj, ki je še zlasti priilo do izraza pri zaščiti slovenskega kmeta ob raz laščevanju na Tržaškem in Goriškem, pri vsakodnevni skrbi za reševanje na videz drobnih vprašanj našega kme'~ m^le^n trgovca, obrtnika ali goslilničai ja,
POZDRAVI PREDSEDNIKOV KOROŠKE ZSO IN ISTRSKE UIIR
Fr. Zvvitter: Vabimo vas na seminar A. Borme: O načelnih vprašanjih
Seminar bo spomladi na Koroškem - Osnovna važnost dvojezičnosti kot vzgojnega procesa za dosego medsebojnega spoštovanja tradicij in kulture
ki pa so v resnici bistvenega in življenjskega značaja.
S temi vprašanji sta se predvsem ukvarjali s tradicijami že 1 obogateni organizaciji Kmečka zveza na Tržaškem in Slovensko gospodarsko združenje. Na tem zasedanju lahko samo ponovimo željo in pričakovanje, da bodo napori Slovenskega gospodarskega združenja rodili ustrezne sadove, da bo prišlo do razširitve njegovega delovanja tudi na Goriškem in v okviru možnosti v Benečijo ter na Kanalsko dolino.
V strukturi naše Zveze ima pomembno mesto Slovenska prosvetna zveza, ki vključuje okrog 30 prosvetnih društev na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Uspehi, napori in pomanjkljivosti te organizacije so znani in bo o njih še mnogo govora tudi na sedanjem zasedanju glavnega sveta. Podčrtati pa je treba povsem izreden in zelo važen pomen prosvetnega društva, ki je naša osnovna celica na terenu, kjer predstavlja središče narodno obrambnih naporov, in je osrednja točka, matica, v kateri se lahko in se morajo na ustrezen način proučevati in reševati vsa vprašanja, ki zanimajo Slovence določenega področja.
Te vloge Slovenska prosvetna zveza in v njo včlanjena društva ne izpolnjujejo vedno v polnosti in še vedno včasih prevladuje miselnost čakanja na navodila «od zgoraj*, kot da bi v našem okviru sploh obstajal «neki zgoraj* in »neki spodaj* in kot da ne bi bili enotna skupnost z istimi cilji in z istimi dolžnostmi medsebojne pomoči.
Pred kratkim smo nekako mimogrede zabeležili drugo obletnico delovanja Kulturnega doma v Trstu, pri čemer smo ugotovili, da nc gre za neko zunanjo proslavo, temveč za ugotovitev novih objektivnih okoliščin razvijanja naše lastne kulturne dejavnosti, kot tudi možnost sprejemanja visokih kulturnih dosežkov od zunaj. Kulturni dom zlasti za Slovence na Tržaškem predstavlja resnično novo razdobje.
Zato pa se še zaostrujejo razlike — in to tudi v našem notranjem okviru — med položajem in možnostmi izživljanja Slovencev v treh pokrajinah ter zlasti Slovencev na Goriškem. Vedno bolj nujna je potreba izgradnje ustreznega Kulturnega doma za Slovence goriške pokrajine, da bodo imeli primeren, potrebam časa ustrezen hram kulture, v katerem bo lahko nastopalo Slovensko gledališče z vsemi deli in v katerem se bo lahko razvila splošna kulturna dejavnost.
Tu ne gre za neko konkurenco, še zlasti pa ne s goriškim katoliškim domom, saj ko govorimo o kulturnem domu v Gorici, govorimo o moderni gledališki dvorani z ustreznim ustrojem, o dvorani, ki bo odprta za vse in ki bo odgovarjala modernim zahtevam prirejanja predstav.
O Kulturnem domu na Goriškem je predsedstvo Zveze večkrat razpravljalo, ustrezni načelni sklep je sprejel izvršni odbor na svojem zasedanju, na katerem so bili prisotni tudi goriški prosvetni delavci iz našega kroga. Obravnavane so bile v tej zvezi nekatere načelne misli, sprejet pa je bil osnovni zaključek nujnosti take gradnje ter čim širšega koncepta dela za pripravo ter za bodočo upravo goriške-ga Kulturnega doma.
V delu vseh naših organizacij obstajajo tudi resne pomanjkljivosti, ki poneked prihajajo na zunaj do izraza z nerednim sklicevanjem občnih zborov, kar je vedno očiten zunanji znak neke notranje krize, pa naj bo subjektivnega ali objektivnega značaja.
Notranji demokratični mehanizmi, povezava Zveze s članicami, medsebojna posvetovanja, medse bojna pomoč, tovariško sodelova nje, človeški odnosi ,morajo biti osnovno vodilo v našem notranjem delu.
Ta načela pa morajo veljati tudi širše, med vsemi pripadni ki slovenske manjšine, ki živimo v Italiji. Povsem logično in normalno je, da se ločujemo glede ideoloških in političnih pogledov, da Slovenci pripadamo različnim strankam, da se združujemo v različnih kulturnih in drugih organizacijah. Vendar pa moramo iskati predvsem skupne točke, mo ramo ustvariti vzdušje prijateljstva, omiljevati in iskati primeren način razprav, ki morajo biti odkrite, poglobljene, brezkompromisne, toda izrečene na dostojen način.
Med pomembne uspehe naših prizadevanj lahko prištejemo dejstvo, da so ta načela medsebojnega spoštovanja že globoko prodrla v zavest nas vseh, saj smo mi vsi celo med vročo in polemično volilno kampanjo, ko se zelo lahko pozabi na razne obzi re, prišli tako daleč, da smo povsem zavrgli stari osebnostni, žaljivi način polemike in volilne propagande in da že prehajamo na način obravnavanja stališč, načel ter mnenj.
To široko človeško načelo, ta način, ki je hkrati prepleten z odločno borbenostjo za naše pravice, pa je in mora biti osnovno vodilu našega delovanja.
VI. zasedanje SKGZ v Trstu sta pozdravila dr. F. Zvvitter iz Celovca in prof. A. Borme z Reke.
Dr. Franci Zvvitter, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je v svojem pozdravu med drugim dejal:
«Skupaj iščemo pot k enakopravnosti vaše manjšine in naše manjšine istega slovenskega naroda. Kakor vi, tako se tudi mi borimo za enakopravnost, često za najosnovnejše pravice. Kakor pri vas, so tudi pri nas na delu vse sile, ki nočejo tudi danes, v času splošne integracije in splošnega dialoga, priznati, da ima tudi manjšina pravico do lastnega življenja, da le manjšina sama lahko spozna najbolje svoje probleme in da brez nje in mimo nje ne more biti za-
Dr. Franci Zvvitter
dovoljive, kaj šele pravične rešitve manjšinskega vprašanja.*
«Vi in mi,» je nadaljeval Zvvitter vsi smo del slovenskega naroda in se zavedamo, da so živi stiki z njim samoumevna pravica in hkra ti plemenita dolžnost v službi mirnega sožitja in sodelovanja med sosednimi narodi in državami.* «Mislim, da je toliko sorodnih problemov med nami in vami ter vas prisrčno vabim na seminar, ki ga pripravlja Zveza slovenskih organizacij na Koroškem spomladi prihodnjega leta o problemih manjšin. Na tem seminarju hočemo skupaj prerešetati probleme manjšine, njene odnose do matičnega naro da, njene odnose do države, v kateri živi in njene odnose do manjšin sploh. Ta seminar, na katerega bomo povabili tudi znane osebnosti, ki poznajo manjšinsko problematiko, naj bi bil nov poskus reševanja manjšinskih problemov, reševanja zlasti problemov na tej odprti meji med državo, v kateri živi naš matični narod, in sosedno državo. Ravno ta meja
spada med najbolj odprte meje na svetu in mislim, da bi tak seminar lahko služil plemenitemu smotru sodelovanja in bratskega sožitja med narodi.*
Prof. Antonio Borme, predsednik Italijanske unije za Istro in Reko, je v svojem pozdravu med drugim rekel:	i
«Problemi, ki bi po mojem mne-1 nju morali v bližnji prihodnosti strnjevati okoli sebe vse naše pobude in vso našo dejavnost, sn naslednji:
1.	Eno prvih temeljnih vprašanj je ustavno pravno jamstvo nemotenega razvoja določene skupine. Ustavna jamstva pa ostanejo lahko le teoretična formulacija, če se v določenem razdobju ne spremenijo v vsakdanjo prakso. Zato smatramo kot nujno logičnost, da se k ustavnopravnim jamstvom za določeno etnično skupnost izdajo ustrezni posebni zakonski predpisi, ki obvezujejo vse organe državnega aparata in ki zagotavljajo izvajanje teoretičnih deklaracij.
2.	Drugo temeljno vprašanje, ki velja za obe narodni manjšini, je v tem, da je treba z njima ravnati na enak način, ne glede na to, kako sta ti etnični skupnosti zemljepisno razdeljeni To načelo je treba upoštevati, kajti neupoštevanje tega načela lahko privede do razcepitve etničnih skupnosti in dosledno s tem do ošibitve vsakega njihovega napora za kulturni razvoj
3.	Nadaljnja posledica tega načela je praktična uvedba dvojezičnosti in enakopravnosti obeh jezikov v določenih krajih. Zadeva dvojezičnosti je eno tistih temeljnih vprašanj, ki služijo kot preizkusni kamen demokratičnosti določene državne skupnosti. Nemogoče si je zamisliti kulturni napredek ter svobodno izražanje nacionalnih značilnosti določene narodnostne skupnosti, če se v na rodnostno mešanih krajih ne izvaja načelo dvojezičnosti, ki pa se ne sme jemati le kot zadovoljevanje določenih zahtev formalnega značaja, pač pa kot vzgojni proces. katerega namen je, ustvariti takšno ozračje, v katerem bodo ljudje mogli premagati oviro, Ki jo predstavljajo različna izrazna sredstva
4.	Nadaljnji temeljni problem, za katerega smatram, da predstavlja eno izmed stičnih točk med našima narodnostnima skupnostima ter med našima organizacijama in ki spada med zahteve, ki se jim ne moremo odreči, je primerna ureditev predšolskih, šolskih in kulturnih ustanov vsake narodne skupnosti. Brez otroških vrtcev, osnovnih, srednjih in drugih šol. brez dejavnih kulturnih ustanov v vsakem kraju, kjer žive predstav-
niki določene etnične skupnosti, bodo vse izjave o svobodnem razvoju določene narodnostne skupin13 ostale le teoretična formulacija in kljub najboljši volji prizadetih či-niteljev ne bo moglo priti do kulturnega napredka.	,
5. Nadaljnje vprašanje, ki je skupno obema naš:ma organizacijama, je to, da morajo biti organizacije, ki narodni skupnosti predstavljata, aktivni činitelj v družbenem življenju države, kateri pripadata. V sodobnem svetu, v katerem se demokratična načela vedno bolj uveljavljajo, ne more nobena narodna manjšina služiti le kot objekt določene politike. Narodna manjšina mora v zapletenih razmerah mednarodnih odnosov služiti kot most, ki naj narode
||,
mmmm

1*1 of. Antonio Borme
zbližuje, ki naj jim posreduje to, kar jih lahko še bolj zbliža. Zato zahtevamo, da nas v vsakem primeru smatrajo kot aktiven činitelj kulturne in vse politike v deželi, še posebej kar zadeva kulturo narodne manjšine. V tem smislu odklanjamo vsakršni namen strumen-taliziranja narodnih skupnosti, Pa naj ta prihaja od koder koli. Strm mentaliziranje narodnih skupnosti je z demokratskega vidika neodgovorno in ni dostojno sodobnega č' oveka.
6. Nadaljnji problem, ki je skupen obema našima organizacijama, je problem tesne povezave narodne manjšine s kulturnimi ustanovami matičnega naroda. V zadnjem času je bilo končno smmeto gledišče, da brez tesnih kulturnih vezi z matičnim narodom ni možno govoriti o vsestranskih pogojih za nadaljnji kulturni razvoj neke narodne skupnosti. Če neka narodna skupnost noče biti obsojena na počasno vendar nujno smrt, mora črpati življenjske sile iz matičnega naroda.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar 7.30 Jutranja glasba - 11.30 Šopek slovenskih - 11.45 Popevke treh rodov - 12.00 Iz slovenske folklore -12.30 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba po željah - 17.00 Orkester Giannija Safreda - 17.20 Italijanščina - 17.35 Glasba za transistor-nik - 18.15 Umetnost in prireditve
18.30 Flavtist Pahor in kiavičem balistka Slama - 19.00 Za vedro razpoloženje - 19.10 Plošče za vas - 19.30 Zvoki, uglašeni na tčmo -
20.00	Šport - 20.35 Britten: »Noe-
tova barka* - 21.30 Motivi, ki vam ugajajo	-'*•
Trst
12.05 Plošče 12.25 Tretja stran
13.15 Juke box 13.40 I. Svevo: *La coscienza di Ženo*
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila 7.15 Ju tranja glasba - 10.15 Vesela glasba - 11.00 Otroški kotiček 11.30 Današnji pevci 11.45 Plošče -12.09 in 13.00 Glasba po željah -13.40 Operna panorama 15 00 Za oddih in razvedrilo 15.45 Slov. narodne - 16.20 Skladatelj Milan Ristič - 17.09 Tretja stran 17.15 Prijetna glasba 17.10 Pevci
18.00	in 19.30 Prenos RL 19.00 Ray Conniff
Nacionalni program
7.00, 8 00, 13.0(1. 15.00, 20.00 -Poročila - 8.30 Jutranji pozdrav
8.45 Neapeljske pesmi 9.00 O-peretni motivi - 9.20 Strani iz al
TOREK, 20. DECEMBRA
burna - 10.05 Operna antologija -
10.30	šola - 11.00 Popevke - 11.30 Jazz - 11.45 Pesmi, ki so v modi
-	15.10 Nove pesmi - 15.45 Orkester Galassini - 16.00 Spored za najmlajše - 16.30 Komorna glasba 18.10 Simf. koncert - 18.55 Znanost in tehnika - 19.18 Oddaja za delovne ljudi - 20.20 Stephane-Mori-coni: «11 destino di Rossel*
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Poje Nelli Fiora-monti - 9.20 Dva glasova dva stila • 9.40 Nove pesmi 9.55 Vesela glasba - 10.48 Detektivske uganke
-	10.58 Plošče 11.50 Skladbe za orkester • 14.05 Pevci 14.45 Glasbeni koktail - 15.00 Nove pesmi -
15.15	Vrtiljak pesmi 15.35 Koncert 16.00 Rapsodija 16.33 Najnovejše plošče 16.35 Poljudna enciklopedija 18.35 Enotni razred -18.50 Vaši izbranci 20.00 Pozor na ritem 21.00 Nove angleške plošče 21 40 N. Rntondo
III.	program
18.30	Haendlova sonata za violino in klavir 18.45 Ruska kultu ra 19.00 Schoenbergove sklad ie
19.15	Koncert - 20 40 Na sporedu Ibert in Milhaud - 21.45 Klavirske skladbe.
Sloveniia
6.00, 8.00,	10.00,	13 00, 15.00,
19 30 — Poročila 8.05 Glasbena matineja 8.55 Bolezni — naši sovražniki 9.25 Pesnu iz Bene 5ke Slovenije 9 m Tz gibčnih šol. «Zimsko veselje* 10.15 Iz popularnih oper - 11.00 Turistični
napotki - 11.15 Iz orkestralne li terature - 12.00 Na današji dan 12.10 Veseli hribovci - 12.30 Kme tijski nasveti - 12.40 «Beli osli ček* in druge lahke skladbe
13.30	Priporočajo vam... 14.05 M. Vodopivec: Striček Led 14.23 Orkestralna glasba 15.20 Zabav ni intermezzo 15.40 V torek na svidenje 16.00 Vsak dan za vas
-	17.05 Dve Mozartovi partituri
13.00	Aktualnosti doma in po sve tu 18.15 Iz naših relejnih posla.
-	18.50 Na mednarodnih križpotjib
-	19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Zbor RTV Sarajevo 20.20 Radij ska igra: Z. Posmysz: Potnica iz kabine 45 - 21.13 Pesem godal 21.35 Iz fonoteke radia Koper
22.15	Jugoslovanska glasba 23.05 Orkester Ted Henth.
Ital. televizija
8.30	12.00 Sola 17.3(1 Dnevni! 17.45 SDnred za mladino 13.45 Nikoli ni prepozno 19.10 Minia turni koncert 19.45 Športne ve sti in ital kronike 20.30 Dnev nik 21.00 Film «Un nm-ricanc a Roma* V 30 Filmske kroniki
-	23.00 pnevnik.
II lwnal
21.00	Dnevnik 21 15 Športni tednik 22.00 Zmenek z Danni Kayem.
Jug. televizija
18.15	Ob dnevu JA 18:40 Tor leov večer z Bočom Grošljem
19.00	Svet na zaslonu 19 10 Ob zornik ?n nn Mandv' - anzlešk' film 21 30 Kulturna panorama 22 10 Poročila.
OVEN (od 21 3. do 20.4.) Zelo zanimiv dan v katerem si bodi poslovnem pogledu. Udeležili se boste prijetnega srečanja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne kažite v pretirani obliki svoje oblastnosti. Svoje zadeve zaupajte samo tistim, ki so vam naklonjeni.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Poplačani bodo organizacijski napori, ki ste jih vložili v svoje delo. Ne nadzorovana domišljija bi vam ute gnila škoditi.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Zelo primeren dan za uresničitev kakega večjega načrta. Prejeli boste nepričakovano sporočilo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) če želite, da bi se naglo povzpeli, odpravite vse, kar bi vas pri tem oviralo. Bo-
HOROSKOP
dite iskreni do tistih, ki so tudi sami taksni do vas.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izre dno boste delavni in plodoviti na vseh področjih. Da bi popravili ne ko storjeno napako, ne zadostuje samo dobra volja.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne sprejmite neke naloge, ki je za vas pretežka. Lep uspeh na področju odnosov z najmlajšimi.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Navzlic perspektivi, ki ni najbolj rožnata, se boste še kar dobro
znašli. Na razna natolcevanja ne odgovarjajte nasilno.
STRELEC	(od	22.11.	do	20.12.)
Vpeljali boste novo trgovinsko podjetje. V prijateljski m pomenku poste nepričakovano odkrili nove čustvene možnosti
KOZOROG	(od	21.12.	do	20.1.)
Odpovejte se trenutno nekemu predragemu načrtu. Z odločnim ukrepom se boste rešili iz neke slepe ulice.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bodite bolj pozorni	giede	nevarnosti,
ki prihajajo	od	zunaj.	V	naravi
boste našli zdravilo za svoje živčne motnje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne zaupajte slepo svojim sodelavcem. Manjše čustveno razočaranje.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 9.6, najnižja 5,3, ob 19. url 8.8; vlaga 80 odst., zračni tlak 1018.6 narašča, veter 2 km Jugovzhodnik, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 11,8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Dane«, TOREK, 2». decembra
Svetozar
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23. Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 12.38 in zatone ob 0.00
Jutri, SREDA, 21. decembra
Tomaž
DEŽELNI PREDSEDNIK O ODNOSU DO SLOVENCEV
Berzantijeve izjave glede pravic toda le v «ne širokem okviru pristojnosti
Ustanovljen bo šele poseben urad za ^proučevanje splošnih in posebnih vprašanj v zvezi z izvajanjem čl. 3 statuta»
Na včerajšnji seji deželnega sveta so predsednik deželnega odbora dr. Berzanti, odbornik za finance Tripani ter poročevalca manjšina in večine Bosari in Mizzau odgovorili dlskutantom, ki so posegli v splošno razpravo o proračunu za le. to 1967. Se posebno je bila važna Berzantijeva Izjava, v kolikor se je tikala naše narodne manjšine.
Prvi je spregovoril poročevalec majšine dr. Bosari (KPI), ki je analiziral Stališče raznih svetovalskih rkupin do proračuna. Kar se tiče KPI, je dejal Bosari, da predlaga alternativo z bolj poudarjeno idejo deželne avtonomije, kajti med večino in manjšino se v pojmovanju o tem pota razhajajo, še posebno glede člena 50. Bosari je zavračal trditev, da ne nakazuje KPI nobene alternative. Kar se tiče večinskih strank, niso bili govori njihovih svetovalcev vedno popolnoma v skladu s stališči odbora. Zatem je dr. Bosari obravnaval razne plati proračuna.
Poročevalec večine Mizzau je dejal, da so prišla v razpravi do izraza 4 stališča; stališče večine in treh opozicij: komunistične, liberalne in misovske. Stališča večine so bila enotna in so bila v skladu s proračunom, katerega glavne smernice so naslednje: ekspanzija naložb, omejitev tekočih izdatkov in razpolaganje s proračunom za načrt gospodarskega razvoja. Glede liberalne opozicije je rekel, da je nedosledna in ne daje nobene alter-native. Misovska opozicija je bila v bistvu «tehniška» in se je osredotočila predvsem na kritiko tako imenovane birokracije. Glede komunistične opozicije je dejal, da je bila bolj dosledna in globalna. Glede samega proračuna je dejal, da so dohodki zelo togi ter da ne bo mogoče najemati posojil, preden ne bo določena politika načrta. Glede kritike o podložništvu dežele državi, je Mizzau dejal, da obstaja med krajevno in osrednjo upravo dialektičen odnos, ki ne pomeni pod-vrženostl.
Mizzau se je dotaknil tudi Izjave dr. šiškoviča o diskriminaciji med skupinami narodne manjšine po njihovi strankarski pripadnosti ter rekel, da ni nobene diskriminacije v škodo manjšini, pač pa da gre za političen odnos, torej za politične izbire, ki se tičejo strank kot celote. So to torej odnosi med politično večino in opozicijo. Na koncu je dejal, da je proračun za leto 1967 v skladu z Berzantijevimi Izjavami iz letošnjega februarja ter zato izraz skupin, ki sestavljajo večino leve sredine.
Po izčrpnem odgovoru odbornika za finance Tripanija, ki je bil pred. vsem tehniško - proračunskega zna.
OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA KRVODAJALCEV
Lani so tržaški krvodajalci darovali nad 23 hi svoje krvi
Vsak mesec v letošnjem letu povprečno 70 dajatev krvi več kot v lanskih mesecih * Potreba po krvi je vedno večja
čaja, je odgovoril razpravljalcem predsednik dr. Berzanti. Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo iz njegove izjave samo del, ki se tiče slovenske manjšine in ki se glasi:
Zaščita narodne manjšine predstavlja obveznost deželnega odbora, ker se ne more dvomiti, da je ena izmed socialnih formacij, ki se naj. bolj očitno tiče bistva človeške q-sebnosti, tista, ki se nanaša na skupnost, sestavljeno Iz posameznikov, povezanih z istimi tradicijami, z istim jezikom in z istimi običaji. Odbor se je navdihoval in se bo tudi v bodoče navdihoval ob tem načelu naravnega prava, sprejetega v ustavo naše države in v 3. člen deželnega statuta.
Ne gre torej za novo politiko, marveč za zvesto spoštovanje sprejetih obveznosti. Ker pa načelne izjave vedno ne zadostujejo za veljavno in učinkovito zaščito pravic državljana, menim, da Je treba dati nekaj bolj stvarnih pojasnil.
V spoštovanju ne posebno širokih meja, ki so dodeljene deželni pristojnosti, zlasti kar se tiče morebitne uporabe slovenskega jezika, je dala dežela večkrat dokaz svoje volje, da bi oportuno upoštevala pravice manjšin. To je storila s tem, da je pristala na zakonski predlog, ki vsebuje kazenske sankcije v zaščito etničnih in jezikovnih manjšin; s tem, da se je glede tega izognila vsaki diskriminaciji pri zaposlitvi osebja; s tem, da je dala prispevke podpornim, vzgojnim in kulturnim ustanovam manjšine. Se več, spodbujali smo ustanove, ki imajo za smoter ohranitev ah obogatitev določenih kulturnih tradicij, ki so lastne slovenski narodni skupnosti v prepričanju, da to pripomore k temu, da se ohrani pri življenju civilizacija, ki mora dati svoj prispevek h gradnji boljše družbe. Odbor je namreč prepričan, da če je res, da nekatera vprašanja, kot so na primer jusar-ske pravice ali razlastitve, pretežno
da bo proučeval splošna In posebna vprašanja, povezana z uresničevanjem člena 3 posebnega statuta.
V	LADJEDELNICI SV. MARKA
«Zicmia WielkopoIska» včeraj splavljena
V	ladjedelnici Sv. Marka je včeraj dopoldne brez vsakega hrupa zdrsela v morje 24.000-tonska ladja za prevažanje razsutih tovorov (iZiemia Wielkopolska», zadnja iz serije štirih enakih ladij, ki so jih CRDA zgradile za varšavsko pomorsko podjetje Centromor. Običajna slovesnost s predstavniki oblasti in povabljenci je bila v soboto, vendar je bila zaradi stavke ladjedel-niškega osebja splavitev simbolična, m je ladja pričakala na sani-šču delavce, da so se včeraj zjutraj vrnili na delo in izročili morju zad. nji izdelek obrata.
Ladjedelnica Sv. Marka ima v načrtu gradnjo še dveh ladij istih razrežnosti in kakovosti, in sicer za pomorsko podjetje iz Dubrovnika.
V NEDELJO NA OPENSKEM STRELIŠČU
Počastitev spomina Tomažiča in tovarišev ob 25-letnici njihove mučeniške smrti
Govorili so dr. Pincherle, Jelka Gerbec, Eugenio Laurenti in udeleženec takratnega procesa, openski rojak Vid Vremec, komemoracijo pa je začel in zaključil udeleženec procesa Giovanni Postogna
Govorniki na nedeljski komemoraciji Pinka Tomažiča in tovarišev
Ob 25-letnicl mučeniške smrti Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Pinka Tomažiča In Ivana Vadnala so združenja ANPIA, ANPI, FIAP Jn bivših političnih deportirancev priredila v nedeljo
TISKOVNA KONFERENCA NA GEN. KONZULATU SFRJ
Jugoslavija ukinja vizume za vse inozemske turiste
Konzul Milutinovič je obrazložil zakon, s katerim se je Jugoslavija odzvala vabilu Mednarodne turistične zveze in OZN v okviru mednarodnega turističnega leta 1967
Včeraj dopoldne je bila na generalnem konzulatu SFRJ v Trstu ti-prizadenejo interese Slovencev kot skovna konferenca, na kateri je takih, to pa ne pomeni po drugi konzul Žarko Milutinovič novinar-
strani, da gre za vprašanja, ki so	iT1	----
specifična za Slovence kot take in bi bilo zato negativno in nestvarno, izvajati ločevanja v tem smislu.
Slovenci so del deželne skupnosti in se ne smejo zapirati sami vase, marveč se morajo vključiti v razne ustroje, tako da povzročijo avtentično obogatitev v svobodnim kroženjem idej in različnih tradicij v naši družbi. Zato odbor ponovno potrjuje svojo voljo,, da, pojcje naprej po začeti poti ter da bo poglobil vsako posebno zahtevo, seveda če bo logična in uresničljiva.
V ta namen je sklenil, da ustanovi poseben urad s specifično nalogo,
V nedeljo dopoldne je bil v kino dvorani Fenice občni zbor Združenja krvodajalcev, ki se ga je udeležilo veliko število članov iz mesta in s podeželja. Poročilo o dosedanjem delovanju in o bodočih nalogah je imel predsednik Ernesto Vol-lari. Nato so člani odobrili obračun za 1965-1966 in proračun za leto 1967 ter izvolili nov odbor, v katerem so ostali večinoma dosedanji člani. Iz vsega predsednikovega poročila je zvenelo resno opozorilo in poziv za dajanje krvi. V Trstu je bila ustanovljena prva krvna banka v Italiji, združenje krvodajal cev pa je bilo ustanovljeno med zadnjimi. Zdaj ima to združenje približno 3700 članov. Podatki o dajanju krvi so razveseljivi, toda potrebe so vedno večje zaradi številnih nesreč in novih terapij, ki zahtevajo transfuzije krvi. V letu 1965 je bilo število darovanj krvi še enkrat večje kot v letu 1963 (5800 — 2900). Leta 1965 so krvodajalci v Trstu darovali več kot 23 hi svoje krvi. V letošnjem letu bo to število še večje, saj beležijo vsak mesec povprečno 70 dajatev krvi več kot lani. Vse to pa še ni dovolj. Zvišati se mora število krvodajalcev in zagotoviti je treba, da bo krvna banka imela vedno na razpolago dovolj krvi. Zato je nujno potrebna kapilarna propaganda.
Združenje krvodajalcev se zaveda te potrebe in si je nabavilo krvno banko na avtomobilu (približno 4 mil. lir). Ta potujoča krvna banka bo služila za krvodajalno akcijo na delovnih mestih in na podeželju, za nujne primere dobave krvi in za propagando. Predsednik se je zahvalil vladnemu komisarju, uslužbencem Acegata in drugim za prispevek, ki so ga dali (skupno 1.5 milijona lir). Zaradi te dobave je odpadlo nagrajevanje krvodajalcev. Predsednik združenja krvodajalcev je ponovno ožigosal nekatere bolj premožne kroge, ki mislijo, da se z denarjem da kupit tudi kri in ne nudijo nobene pomoči združenju, da ne govorilno o dajanju krvi. Razen zdravnikov, zdravstvenega osebja in študentov, ki nesebično pomagajo, imajo največje razumevanje prav delavski in revnejši sloji prebivalstva. Krvna banka ne dela nobenih razlik. Za vsakogar gre kri, ki jo potrebuje, da si reši življenje. Predsednik je omenil dva primera delodajalcev, ki sta dala kri za svoje delavce, medtem ko se veliko število delodajalcev in velikih podjetij za krvno banko sploh ne zmeni. N ‘ben zdravniški recept, nobena lekarna ne more preskrbeti krvi. Te-
jem in predstavnikom turističnih agencij obrazložil novi zakon, s katerim Jugoslavija za leto 1967 enostransko ukinja vstopne vizume za vse inozemske turiste.
Konzul Milutinovič je povedal, da je Mednarodna turistična zveza proglasila leto 1967 za mednarodno leto turizma in zaprosila vlade vseh držav, naj z raznimi ukrepi čimbolj omogočajo razvoj svetovnega turizma. To pobudo je podprla tudi OZN, ki je vsem državam-članicam priporočila naj blagohotno odpravijo vse, predvsem pa administrativne ovire, za nadaljnji razvoj turističnega prometa'in s tem za zbliževanje med državami in narodi. Jugoslavija, ki se zvesto drži načel OZN — je dejal konzul Milutinovič — se je temu priporočilu odzvala s tem, da je za leto 1967 širokosrčno odprla meje svoje države in s posebnim zakonom enostransko ukinila vstopne vizume za državljane katere koli države, ki želijo priti v Jugoslavijo kot turisti. Veljavnost tega zakona bo načelno zapadla ob koncu 1. 1967, ne bo pa zapadla za državljane tistih držav, ki bodo v teku leta sprejele to — za sedaj enostransko — pobudo Jugoslavije in tudi same ukinile vizume za jugoslovanske državljane z bilateralnim dogovorom.
V	1. členu zakona o ukinitvi vizumov za 1. 1967 je med drugim rečeno, da lahko tuji državljani prekoračijo jugoslovansko mejo, če so v posesti potnega lista ali pa kakšnega drugega dokumenta, priznanega z bilateralnim sporazumom, na osnovi katerega je mogoče ugotoviti istovetnost osebe in ki je bil izdan na osnovi zakona pristojne države. Tujci, ki pridejo v Jugoslavijo kot turisti, lahko prebivajo v Jugoslaviji do treh mesecev, če ni seveda z bilateralnim sporazumom predvideno drugače.
V	nadaljnjem razgovoru je konzul Milutinovič pojasnil, da ima Jugoslavija doslej bilateralne sporazume za ukinitev vizumov z 18 državami (med katerimi tudi z Italijo in zato novi zakon italijanskih državljanov tudi ne zadeva neposredno, ker so zanje vizumi že ukinjeni) in izrazil upanje, da se bo s širokosrčno gesto Jugoslavije z enostransko odpravo vizumov za mednarodno turistično leto 1967, število teh držav še povečalo. Poudaril je, da Jugoslavija daje veliko važnost mednarodnemu turizmu ne samo zaradi vloge, ki je
iiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiniiniMMiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiin
Zaključeno zasedanje o mestnih in medmestnih prevozih
Nasprotna si stališča o gradnji podzemeljske železnice v Trstu
Zaključna resolucija priporoča rešitve, ki bodo v skladu s koristmi prebivalstva in s celotnim deželnim gospodarstvom
ga dejstva se morajo zavedati vsi. Krvna banka mora imeti vedno zadostno količino krvi.
Ob zaključku svojega poročila je predsednik še poudaril, da ni res, da kdor je enkrat dal kri, jo mora nato dajati v rednih presledkih zaradi nekih fizioloških zakonov ali potreb. Zahvalil se je vsem krvodajalcem in zdravnikom ter osebju krvne banke in se spomnil članov, ki so umrli v dobi od prejšnjega občnega zbora, katerih spomin so prisotni počastili z enominutnim molkom. Prisotne krvodajalce je pozdravil tudi dr. prof. Nicolini.
Dr. MIRKO SALVI
zdravnik
sporoča, da bo z 2. januarjem 1967 sprejemal v
DOLINI (stara občina) od 14. do 15. ure ter v večernih urah zavarovance vseh zavarovalnih ustanov.
V nedeljo se je zaključilo deželno zasedanje o mestnih in medmestnih prevozih, ki so ga priredila mestna prevozna podjetja iz Trsta, Gorice in Vidma. Na predložena poročila v soboto, se je v nedeljo razvila živahna razprava, v katero je poseglo mnogo strokovnjakov in Izvedencev na področju mestnih prevozov ln prometa. Mnogi so tudi govorili o vprašanju rešitve mestnih prevozov v Trstu In o povezavi našega mesta z bližnjimi kraji. Profesor Pellis, ki je postavil mnogo pridržkov k predlogom gradnje nadzemeljske železnice, je predlagal, da bi bila za Trst najboljša rešitev, da bi zgradili podzemeljske tramvajske proge. Gradnja podzemeljske železnice v Trstu pa po mnenju prof. Pellisa ne bi bila primerna, ker se ne pričakuje, da se bo Trst demografsko mnogo povečal. Do tega zaključka je prišel tudi dr. Ancona, medtem ko je skupina strokovnjakov, ki jih vodi prof. Montesl, zagovariala gradnjo podzemeljske železnice, ki bi vezala
Milje s Tržičem in ki bi bila speljana med železniško progo ln obalno cesto, pri Miramaru pa naj bi se ena veja železnice odcepila proti zgornji okolici in povezovala Križ in Nabrežino.
Ob zaključku zasedanja Je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da je treba najti takšne rešitve mestnih ln medmestnih prevozov, ki bodo v skladu s koristmi prebivalstva prizadetih krajev, kakor tudi s celotnim deželnim gospodarstvom.
mednarodni turizem lahko ima za zbliževanje med narodi in medsebojno spoznavanje ter za utrjevanje prijateljskih odnosov med državami, temveč tudi zaradi velikih gospodarskih koristi, ki jih turizem prinaša državi. Dejal je, da je v 1. 1958 obiskalo Jugoslavijo 700.000 turistov, v 1. 1965 8.000.000, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa že 14.000.000. Sporedno je rastel tudi devizni dohodek od tega prometa, ki Je 1. 1958 znašal 12 milijonov dolarjev, 1. 1965 105 milijonov, letos v prvih 9 mesecih pa že 150 milijonov dolarjev.
Konzul Milutinovič je nato omenil še spremembe, ki bodo začele veljati s 1. januarjem 1967, glede vsote dinarske valute pri iznosu in vnosu v Jugoslavijo, o čemer smo že poročali in poudaril, da Jugoslavija vlaga velike napore v povečanje in izboljšanje turističnih struktur in kapacitet. Pri tem je navedel dograditev jadranske magistrale, dogovore z inozemskimi turističnimi družbami za gradnjo hotelov s tujim kapitalom itd.
popoldne na openskem strelišču spominsko svečanost, katere so se poleg nekaterih svojcev ustreljenih žrtev in nčkaterih preživelih - udeležencev zloglasna ((Tomažičevega procesa« udeležili tudi predstavniki raznih političnih skupin in organizacij ter številni meščani in o-penskl domačini.
Svečanost je začel v imenu prirediteljev eden izmed udeležencev procesa pred posebnim sodiščem, Giovanni Postogna, ki Je v kratkih besedah prikazal like ustreljenih borcev in njih borbo povezal z današnjostjo, nato pa predal besedo prvemu govorniku dr. Brunu Pin-cherleju, ki je govoril v imenu FIAP in tudi prinesel pozdrave voditelja italijanskega odporniškega gibanja Ferruccla Parrija.
Dr. Pincherle je dejal med drugim, da Je ((Tomažičev proces« pred fašističnim posebnim sodiščem združil v isti kletki slovenske obtožence različnih tendenc in italijanske komuniste in tako na najbolj zgovoren način Izpovedal, da ima najnaprednejši del slovenske mladine svoje narodnostne zahteve za sestavni del razredne borbe, za italijanske antifašiste da pa je obramba pravic slovenskega naroda postala Integralen del njihovih prizadevanj. Nato je dr. Pincherle prikazal, kako se je že med samim procesom in v naslednjih letih razplamtela oborožena borba proti fašističnemu tiranstvu, koliko žrtev
je ameriško Imperialistično poseganje v Vietnamu, kjer tamkajšnje ljudstvo bojuje osvobodilni boj, ki je v mnogočem podoben boju, ki sr:o ga bojevali na teh tleh proti nacifašlzmu, in kjer so metode ameriškega Imperializma celo hujše kot si jih je znal izmisliti nacizem. V zaključnem delu svojega govora pa se je Jelka Gerbec dotaknila tudi vseh krivic, ki se slovenski narodni skupnosti v Italiji godijo še danes, 25 let po smrti Tomažiča in tovarišev, in dejala, da je danes enoten nastop antifašističnega gibanja in skupno nastopanje z demokratičnim večinskim narodom neobhoden pogoj za izbojevanje vseh naših pravic.
Eugenio Laurenti je v svojem govoru dejal, da gre naša hvaležna misel ob spominu na Pinka Tomažiča in tovarišev tudi vsem ostalim udeležencem zloglasnega procesa in vsem, ki niso klonili, fašizmu in se na razne načine borili proti njemu. Poudaril je, da moramo iz izkušenj borbe pred 25 in več leti povzeti nekatere nauke, predvsem pa nauk, da Je treba znati zavreči vse, kar bi utegnilo razdvajati in združiti demokratične sile na skupnem imenovalcu, kot je to znala narediti takratna mladina, ki je izhajala iz tako različnih socialnih slojev in ki je prav spričo nasilja nad Slovenci znala kovati bratstvo med demokratičnimi Italijani in Slovend.
Laurenti se je nato spomnit vseh naporov, ki so Jih prestajali slovenski antifašisti in zavrgel očitke nekaterih, ki pravijo, da je imela borba slovenskih tovarišev nacionalistične osnove. Zavrgel je te o-čltke z omembo, da so tako imenovani slovenski nacionalisti bili v tesnih stikih z italijansko protifašistično koncentracijo v Parizu, da so pripadniki organizacije TIGR na skrivaj širili tudi italijanski protifašistični tisk kot na primer list «Llbertš», katerega je v Parizu urejal sedanji predsednik republike Giuseppe Saragat, glasilo «Glusti-zia e Libertš« bratov Rosselli Itd., ter da so se mnogi italijanski antifašisti rešili fašistične diktature z begom v inozemstvo prav po kanalih, ki so jih vzpostavili slovenski antifašisti.
Eugenio Laurenti je zaključil z ugotovitvijo, da borbe za svobodo in socialne ter narodnostne pravice ni mogoče uničiti z nobenim nasiljem, ker se v krvi junakov stalno
9 smrtnih kazni, od katerih 5 Izvršenih, in skupno 960 let ječe.
Govor Vida Vremca bomo zaradi njegove dokumentarne vrednosti objavili v celoti v eni izmed prihodnjih številk.
Svečanost je zaključil Giovanni Postogna, ki je pozval prisotne k enominutnemu molku v počistitev Pinka Tomažiča in tovarišev, nakar so k plošči položili venec SKGZ, katerega je položila delegacija, ki Je prišla na svečanost z občnega zbora, ki je bil tedaj še v teku, tržaške KPI, openskih partizanov, Zveze borcev NOV iz Kopra in antifašističnih organizacij, ki so to pomembno in presunljivo svečanost priredile.
vljudno vabi člane
in prijatelje na odprtje
KOLEKTIVNE RAZSTAVE SKUPINE SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV
ki bo danes, 20. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9.
Razstavljajo Bambič, Cesar, Černigoj, Faganel, Hlavaty, Lu-kežič, Saksida in Spacal.
Gledališča
Slovensko gledališče
Danes zaprto. V pripravi Je božična pastoraJka «Ta sveti dan veseli dan«.
Verdi
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za tretjo predstavo VVagnerjeve opere «Tanhauser», ki je danes ob 20.30 za red C v vseh pro. štorih. Nastopajo isti pevci kot prt prejšnjih predstavah. Dirigira Hans Wallat.
Teatro Stablle
Danes in Jutri zvečer ob 20.30 zadnji predstavi Shakespearove tragedije »Macbeth« s Tinom BuazzeHlJem v naslovni vlogi.
SAK JADRAN
V sredo, 21. dec. bo v baru Kulturnega doma govoril dr. Karel Ferluga o »zgodovini predvojnih akademskih društev in o tedanjih akademskih navadah.«
Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni akademiki in drugo občinstvo.
Odbor
uiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiMiimiiiiinii
Kje bomo
silvestrovali ?
Pogajanja za sestavo pokrajinskega in občinskega odbora
Včeraj popoldne so se ponovno sestale na sedežu Krščanske demokracije stranke levega centra, da M se dogovorile o političnem sporazumu glede ustanovitev občinskega in pokrajinskega odbora. Doslej sta bila predložena dva osnutka sporazuma, KD in PSI-PSDI. Toda tudi na včerajšnjem sestanku niso glede političnega sporazuma napravili nobenega koraka naprej, tako da Je bila razprava o tem odložena.
Da ne bi zapravljali časa izključno z razgovori o političnem sporazumu, ki je naletel na veliko oviro zlasti zaradi nekaterih pogojev republikancev, so na včerajšnji seji pooblastili demokristjana Spaccinl-ja in Savono, naj v prihodnjih dneh skličeta sestanek načelnikov skupin štirih strank levega centra v občinskem in pokrajinskem svetu, in naj skušajo sestaviti do prihodnje seje, ki bo po božičnih praznikih, vsaj osnutka upravnih programov za občino in pokrajino. Ker že sedaj predvidevajo, da spori politične narave ne bodo tako kmalu rešeni, odnosno da jih bodo baje morali najprej rešiti neposredno med tajništvi strank, bodo na prihodnjem sestanku skušali vsaj načelno sestaviti upravna programa.
1. vsedržavni shod kemikov in fizikov
V veliki dvorani tržaške univerze se je včeraj začel prvi državni shod znanstvenikov raziskovalcev na področju kemije in fizike, katerega se udeležuje nad 100 znanstvenikov iz vse Italije. Svečani otvoritvi so prisostvovali najvišji predstavniki oblasti, medtem ko je zbrane znanstvenike pozdravil rektor univerze prof. Origone.
Na shodu, ki bo trajal še danes in jutri, bodo zborovalci obravnavali nad 20 tem o kemiji in fiziki s posebnim ozirom na molekularne sestave prvin.
Prispevajte ;ca
DIJAŠKO MATICO I
ELETTR0D0MESTICI
BR US INI
TRST, Ul. C. Battlsti 20 — Tel. 761862
761872
zeli cenjenim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto !
Delegacija SKGZ polaga venec k spominski plošči
je bilo potrebnih v tem boju, v katerem se je kovala enotnost med Italijani in Slovenci. Globok humanistični in napredni značaj te borbe je govornik še posebej podčrtal s citatom iz Tomažičevega pisma nekaj dni pred smrtjo, v katerem so tako lepo označeni ideali, za katere se je neizprosno borila takratna najnaprednejša mladina. Nato pa se je govornik vprašal kolikšen del teh idealov se je danes po 25 letih od njihove velike žrtve uresničil in z obžalovanjem ugotovil, da so v italijanski državi kljub padcu fašizma in monarhije ostale še mnoge fašistične strukture ln stara miselnost, ki preveva tudi ljudi, ki se z besedami imajo za demokrate. Pri tem je navedel primer visokega predstavnika italijanskega sodstva, ki se je pred dnevi udeležil komemoracije fašističnega ministra za sodstvo Alfreda Rocca, ki je ustanovil posebno sodišče z uvedbo smrtne kazni in tako pripravil legalno usmrtitev Pinka Tomažiča in tovarišev ter drugih antifašistov, istočasno pa republikanska vlada še naprej ignorira komemoracije fašističnih žrtev Tomažiča in tovarišev, kot da ne bi tudi žrtev teh mladih Slovencev prispevala k osvoboditvi Italije izpod fašističnega jarma. Zato pa — je zaključil dr. Pincherle — je še potrebna antifašistična enotnost in zlasti mladi morajo do kraja uresničiti ideale za katere so se borili in padli Tomažič in tovariši.
Za dr. Flncherlejem Je v slovenščini spregovorila Jelka Gerbec, ki se je ob spominu na ustrelitev petih junakov na Opčinah spomnila tudi vseh ostalih žrtev v Ul. D’Aze. glio, bazoviških junakov, talcev na Proseku in v Ul. Geppa, 71 talcev na openskem strelišču in na tisoče Slovencev, Italijanov in Hrvatov ter pripadnikov' drugih narodov, ki so zgorele v tržaški Rižarni pa še vseh tistih, ki so padli na naših ulicah, po vaseh, Izdihnili na bojiščih in umrli po taboriščih smrti, če je bilo med temi največ Slovencev ni nič čudnega. Fašizem — je dejala govornica — je povsod, kjer se je zakoreninil, prizadejal veiiko političnih in socialnih krivic, slovenskemu ljudstvu pa Je prizadejal še vse kaj več: odvzel mu je Jezik, šole, kulturo, hotel ga je zbrisati z zemeljske oble. Toda nasilje je rodilo odpor in upor in v krvavi borbi tu pri nas, v Italiji, v Franclji, v Španiji in drugod se je kalilo tisto bratstvo, tisti internacionalistlčni antifašistični čut, ki je bil potreben za zmago in za dosego demokratičnih svoboščin, uzakonjenih v republiški antifašistični ustavi,
Jelka Gerbec je nato omenila, da se fašistična senca zopet širi v nekaterih državah, kot npr. v Zahodni Nemčiji in v Španiji, omenila
krepi In poganja nove klice upornosti. To so temeljne ugotovitve, ki veljajo vedno in povsod in ki bi morale izučiti tudi vse tiste, ki še danes odrekajo narodom te pravice.
Zadnji je spregovoril udeleženeo ((Tomažičevega procesa« pred posebnim sodiščem v Trstu openski rojak Vid Vremec, ki je bil obsojen takrat na 15 let zapora. Vremec je podal strnjen in lepo pregleden prikaz protifašistične borbe primorskih Slovencev od Gortana in bazoviških junakov do zadnjih žrtev narodnoosvobodilne borbe, navajal vse najvidnejše primere fašističnega nasilja in se seveda najpodrob-neje zadržal pri procesu samem in sploh pri zloglasnem posebnem fašističnem sodišču, ki je od svoje ustanovitve v novembru 1. 1926 do padca fašizma obsodilo zaradi protifašističnega delovanja 4596 oseb z območja italijanskega ozemlja na skupnih 27.735 let ječe, na smrt 42 (izvršenih smrtni kazni 31) In na dosmrtno ječo 7 oseb, na samem ((Tomažičevem procesu« pa izrekel
Ljudska prosveta
P.d. Slavko Škamperle priredi s sodelovanjem tabornikov 23. tjm. ob 17. uri v društvenih prostorih ((Mladinski zabavn, popoldan« za sveto-ivansko mladino.
Razna obvestila!
Tržaški filatelistični klub «L. Košir« bo imel v sredo, 21. t.m. od 19. do 20. ure redni sestanek v klubskih prostorih, U(l. det Montecchl 6. Vabljeni člani, ki še niso prevzeli zadnjih novosti,
• • •
Tajništvo SGZ sporoča svojim članom, da Jih bo obiskal poverjenik združenja za vnovčenje zneskov v zvezi s plačilom državnih taks za licence javnih lokalov, zlatarn ln u-rarn. hladilnikov in UTIF.
Smučarski odsek SPDT priredi smučarski Izlet 26. t.m. v Kranjsko goro skupaj z udeleženci zlmovanja Vpisovanje v Tržaški knjigarni do 21 t.m.
Darovi in prispevki
V	spomin Karla Daneva s Kontove-la daruje stric Andrej (Drejčje) 10 tisoč lir za Dijaško matico.
V	Isti namen daruje družina Ban 3000 lir za Dijaško matico in družina Volpi 3000 lic za Glasbeno matico
PEVCEM V NABREŽINI
Danes, 20. t. m. ob 20.30 bo vaja pevskega zbora «lgo Gruden« v šolskih prostorih podružnice Glasbene matice v Nabrežini. Pevovodja Ambrozet prosi za točnost in polnoštevilno udeležbo!
V KULTURNEM DOMU! - Infor.
macije in rezervacije na sede>u S. z. Bor vsak ponedeljek, sredo in petek od 21. do 23. ure.
PARK HOTEL GORICA • Nova
Gorica, tel. 21442 —21462, prireja v vseh prostorih veliko silvestrovanje. — Restavracija silvestrovski menu Din. 8.000 — Bar s programom Din. 20.000 — Sprejemamo rezervacije.
Kino
Nazlouale 14.30 21.45 «11 dottor Ziva-go» Metrocolor iz romana Borisa Pasternaka. Geraldlne Chaplin, A-lec Guinness, Omar Sharif.
Excelsior 15.30 «L’inafferabiile Mur-ray» Zabavni film.
Fenice 16.00 «Un milione di anni f4» Technicolor. Raquel Welch.
Eden 16.00 «Questo e 11 mondo delle donne« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «La truffa che pia-ceva a Scotland Yard» Technicolor. VVarren Beatv, Susannah York.
Rltz (UiMa San Trancesco -10) 16.00 «Un uomo a meti« Jacques Perrin, Lea Padovanl, Gianni Garko, Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.00 »Operazione tre gattl gialli« Colorscope. Tony Kendall, Bred Harris.
Filodrammatico 16.00 «Matrimonlo al-1’ltallana« Technicolor. Sophia Loren, Marcello Mastroianni. Prepovedano omladinl pod 14, letom.
Cristalloo 15.30 «La mia terra« Tech-nicolor. Rock Hudson.
Aurora 16.30 «Beau Geste«.
Garibaldi Danes počitek. Jutri ob 16.30 «La pattuglia invisibile«.
Capitni 16,00 »Tutti lnsieme appassio-natamente« i odd A-O Technicolor Juhe Andrevvs.
Impero 16.30 ((Paradlso Hawaiiano».
Moderno 16.30 «Per il gusto di ucci-dere« Technicolor. Craig Hill, Dana Martin. Fernando Sancho.
Vittorlo Veneto 16.00 »Caccia aha vol. pe» Technicolor. Peter Sellers.
Ideale 15.30 «E1 Cid« Technicolor. — Charlton Heston, Sophia Loren, Raf Vallone.
Astorta tul. Zorutti. fllobus št. 1) 16.00 «L’onorata societa« Franco Franchi, Clcclo Ingrassia.
Astra 16.30 «La vendetta di Ursus«.
Abbazla 16.00 «Soldati a cavallo« — Technicolor. John Wayne, Wihi»m Holden
HOTEL CENTRAL RIVIERA -
Portorož - vas vabj na prijetno silvestrovanje, ki bo tudi v GRIL BARU — Rezervacije sprejema recepcija.
HOTEL SLON
" Ljubljana prireja ibra 1966 VELIKO
dne 31. decembra SILVESTROVANJE v vseh prostorih restavracije, kavarne, v klubskih prostorih in v baru. Za razpoloženje ob koncu leta 1966 bodo skrbeli štirje plesni ansambli, v baru pa še posebej mednarodni artistični program. Informacije po telefonu 20641 do 20645. Priporočamo se za obisk!
HOTEL «MANT0VA» -
prireja silvestrovanje. Informacije tel 70120.
Vrhnika
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKb
18. in 19, decembra 1966 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 20 oseb.
UMRLI SO; 62-letni Cattaneo Sora, 68-letni Domenico Zanon, 75-letnaSte-fania Visnovlch por. Franco, 80-letna Teresa Crlsman por. Vogrini, 73-letni Giovanni Vicich, 77-letna Antonia Za-nettl por. Stecchina, 70-letni Giovanni Mihalich, 83-letna Diomira Neri, 57-letna Luci a Orlando por. Ceschia, 56-letna Amalia Cotar por. Cesaria, 77-letni Emilio Tommasini, 68-letni Bruno Possetti. 66-letna Aliče Franco, 59-letnl Giuseppe Chiriaco, 42-let-ni Dino De Zanet, 76-letna Giovan-na Ebbling vd, Nadalin, 80-letna Car-mela Eckhardt vd. Brlzzl, 88-letni An. ton Logar, 854etni Giovanni Pellegri-na, 58-letnl Armando Minittl.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 1.30)
Barbo-Camlel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26;Viel-mettl, Trg delila Borsa 12; G. Papa, Ul. Fehuga 46 (Sv Alojz),
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Ali’Alabarda, Ul. dellTstria 7; Al Galeno, Ul, S. Cillno 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 3; Mlzzan, Trg Venezia 2.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235.
HOTEL SIDRO - RESTAVRACIJA
PUNTA - in n0{ni bar «TRI PAPIGE« prirejajo silvestrovanje s programom" — Bogat silvestrovski menu. Rezervacije sprejema recepcija hotela SIDRO PIRAN.
R0TEL «LEV> • Ljubljana prireja veliko silvestrovanje — Informacije tel. 310555.
Restavracija LA MARINELLA
vošči cenjeni klienteli prijetne praznike ter priporoča pravočasno rezervacijo za veliki silvestrovski ples.
PRIJETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE POČITNICE NA SNEGU IN SONCU BOSTE PREŽIVELI OB VZNOŽJU SLOVENSKIH KAMNIŠKIH PLANIN
NA JEZERSKEM
— (906 m) —
Edinstvena gorska klima, idealni tereni za smučanje ter sankanje. Smučarska vlečnica
Ob sobotah, nedeljah in praznikih zabava in ples v hotelu «D O M NA JEZERSKEM«. Odlična kuhinja z domačimi specialitetami. Vsi hotelski prostori so centralno ogrevani. Kurjene privatne turistične sobe. Udobne avtobusne zveze z Ljubljano.
Informacije vam nudita TURISTIČNO DRUŠTVO JEZERSKO in hotel «DOM NA JEZERSKEM« Jezersko.
RESTAVRACIJA FURLAN
REPENTABOR — Tel. 227-125
Veliko silvestrovanje
Prijetno okolje —
Bogat silvestrovski menu
Odlična pijača
Igra orkester THE JAGUAR
Rezervirajte pravočasno!
Mali oglasi
URARNA ln zlatarna Plsoa, Via Ta* rabocchla l — prodaja zlato 18 kara-tov-člstina (tltolo) 750
SOŽALJE
Kolegu Lucianu Ceschii, novinarju dnevnika «11 Gazzettino« in občinskemu svetovalcu, je nenadoma umrla mama v starosti komaj 57 let. Novinarji Primorskega dnevnika mu izrekamo Iskreno sožalje.
ŽAtlVAL A
Vsem, ki so e nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega nepozabnega očeta In nonota
JUSTA KALCA
(Mežnarjev)
se Iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala d. g. župniku, pevcem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin.
Žalujoče družine Kalc In Grgič
Padriče, 20. decembra 1966
Enotna stavka pristaniških delavcev
I, 9
$ - .
K** -	•'

: ; -.s i slm » =± • ■
s
■mmif JggHf' _ LZZi
Em * ■
• - :•
" /**	’	! -f	y>.	-
. ti ■ , kuž. i
■ .....
•Hiiiiiiimimmiiiimiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminniiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiimmiii
ODMEV OKTOBRSKIH DOGODKOV PRED SODIŠČEM
Tonutti preklical žaljivke Vidali pa je umaknil tožbo
Glasilo KD «11 Popolo», katerega odgovorni urednik je deželni tajnik KD Tonutti, je Vidaliju očitalo, da so njegovi «rdeči gardisti» razbili sedež ACLI pri Sv. Jakobu
Pred tržaškim kazenskim sodiščem 1 cesto, jo je z lambreto TS 30465 irnHsivlnilr F.Hpl tožilec Franzot, J podrl Oskar Zlobec iz Boljunca št.
(predsednik Edel, zapisnikar Cicearelli, obramba Mor-gera, zastopnik zasebne stranke odv. Battello) se je včeraj zjutraj zaključila sodna obravnava, ki jo je senator Vidali sprožil proti deželnemu tajniku KD Tonuttiju, ki je tudi odgovorni urednik demokristjan-skega 15-dnevnika «11 Popolo*.
Kot smo že poročali, je senator Vidali tožil demokristjanskega voditelja zaradi razžaljenja časti v članku svojega glasila.
Dogodek, ki je sprožil ta postopek pred kazenskim sodiščem, se nanaša na znane dogodke v oktobru letos ob priliki protestnih akcij zaradi ladjedelnice Sv. Marka, med katerimi so neznanci opustošili se: dež demokristjanske organizacije ACLI na Trgu sv. Jakoba. Demo-kristjansko glasilo «11 Popolo* je pozneje objavilo sliko opustošenega sedeža ACLI ter zapisalo, da so razdejanje povzročili Vidalijevi «rdeči gardisti*. V obrazložitvi podnapisa objavljene slike se je govorilo tudi o prokitajskih težnjah tržaškega komunističnega voditelja.
Senator Vidali je menil, da je bilo pisanje demokristjanskega glasila žaljivo za njegovo osebo ter je zato tožil glavnega uSšdnika Tonut-tija zaradi žalitve časti, sklicujoč se na obstoječi zakon o tisku, ki predvideva v teh primerih hitri postopek. Na obravnavi, ki je bila pred enim tednom, je obtožencev zagovornik zahteval, naj sodišče odj loži obravnavo, ker se mora pač pripraviti na zagovor. Sodišče je ugodilo tej zahtevi tudi zato, ker je odv. Battello (iz Gorice), ki je zastopal senatorja Vidalija, pojasnil, da se bo njegov varovanec utegnil udeležiti obravnave šele teden po zneje, se pravi včeraj zjutraj.
Tako se je tudi zgodilo. Včeraj zjutraj so prišli na sodišče senator Vidali ter drugi predstavniki tržaške avtonomne federacije KPI. Med demokristjani je bil prisoten Colo-
Do obravnave dejansko ni prišlo, | ker je deželni tajnik KD Tonutti | izjavil pismeno, da s svojim pisanjem v listu «11 Popolo» ni hotel žaliti komunističnega predstavnika. Pred zapisnikarjem sodišča pa je senator Vidali podpisal izjavo s katero umika obtožbo.
Spričo tega stališča prizadetih ni preostalo javnemu tožilcu, kot da zahteva, naj se ukine kazenski postopek proti Tonuttiju, ker je pač obtožba odpadla. Sodišče je potem sklepalo v tem smislu ter obsodilo obe stranki na skupno povračilo sod-nijskih stroškov. Pri tem pripominjamo, da je splošna praksa, da sodnijske stroške plačuje v teh primerih tožitelj, ki je preklical tožbo. Včerajšnji primer se nekoliko razlikuje od te prakse.
podrl
3, ki je po omoti čni ulici vozil proti središču. Na lambreti se je peljal tudi 19-letni Enrico Urbani iz Ul. delle Docce 15. vendar se lam-bretista nista poškodovala. Sturni-chevo so z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti 30 dni zaradi verjetnega zloma leve noge.
Stepli so se
Trije mladeniči so se sinoči pred barom v Ul. D’Alviano 3 zaradi malenkostnih razlogov sprli in stepli. Vsem trem in sicer 26-letnemu Ne-viu Carbiju iz Ul. Cherubini 5, 33-letnemu Guglielmu Crismancichu iz Ul. della Guardia 15 in 22-letnemu Antoninu Marchioju iz Ul. Puccini 4 so v bolnišnici dali prvo pomoč zaradi udarcev in ran po obrazih in pijanosti. Marchio je celo imel verjetni zlom nosne kosti. Pretepače so v bolnišnico odpeljali karabinjerji, ki so prihiteli v Ul. D’Alvia-no. Vse tri so aretirali zaradi tepeža in pijanosti in jih bodo prijavili sodišču.
Trčenje mr Trgu Belvedere
Predvčerajšnjim popoldne so na opazovalni oddelek bolnišnice sprejeli 60-lftnp "JtozalUb... Pahor por. Stoka s Furlanske ceste 515, ki se bo morala zdraviti 5 dni zaradi udarcev po hrbtu. Pahorjeva se je peljala v avtu TS 80174, ki ga je
Včeraj je bila v Trstu splošna stavka delavcev vseh pristaniških družb, ki so se najprej sestali na skupščini, nato pa šli v povorki po mestu. Zaradi tega je bilo tudi ustavljeno delo v pristanišču in niso nakladali in razkladali ladij. Stavkali pa niso uslužbenci Javnih skladišč.
Delavci so stavkali v protest proti ministrstvu trgovinske mornarice, ki ni hotelo sprejeti njihovih zahtev. Vsekakor se bodo danes ponovno začela v Rimu na omenjenem ministrstvu pogajanja o delavskih zahtevah. Tako je služila stavka tudi kot opomin.
Na sliki vidimo povorko stavkajočih delavcev po mestu.
Sestanek občinske svetovalske skupine KPI
Včeraj se je v navzočnosti organizacijskega tajnika stranke Clau-dia Tonela in odgovorne za krajevne ustanove dr. Laure Weissove, sestala komunistična svetovalska skupina v občinskem svetu. Skupina je soglasne, izvolila vodstveni odbor, v katerem so inž. Antonino Cuffaro, Arturo Calabria, Lino Cre-vatin in Franc Gombač. Za načelnika svetovalske skupine KPI je bil prav tako soglasno izbran inž. Cuffaro, za tajnico pa je bila imenovana Jelka Gerbec.
Po izčrpni razpravi je skupina odobrila dokument, ki bo objavljen kasneje, in ki vsebuje oceno sedanjega položaja v zvezi s sestavo ob-činskega odbora, kakor tudi zahtevo za takojšnje sklicanje občinskega sveta.
Skupščina združenja stanovanjskih upravičencev
V	dvorani CGIL v Ul. Pondares je bila v nedeljo skupščina Združenja stanovanjskih upravičencev, na kateri je bil izvoljen nov 19-članski odbor.
Skupščine se je udeležilo veliko število članov, ljudi, ki se obračajo na to združenje, da jim pomaga najti stanovanje, da jih brani pred hišnimi lastniki zlasti v sporih glede najemnine, ter da jim nu. di pravno in drugo pomoč, ko jih hišni lastniki hočejo izgnati iz stanovanja.
Obračun delovanja združenja, ki ga je podal tajnik D’Agosto, je bil hkrati tudi žalostna slika stanovanj, skega vprašanja v našem mestu. Na tisoče družin, ki živi v neprimernih in nehigienskih stanovanjskih prostorih, čaka leta in leta na boljše stanovanje. Združenje je v mnogih primerih, zlasti najbolj žalostnih, posredovalo pri pristojnih oblasteh in ustanovah, da so jim poskrbele vsaj začasno stanovanje. To pa seveda ni nobena rešitev, saj vselijo po več ljudi v eno sobo ali pa jim ponudijo nekaj prispevka za plačevanje visokih najemnin v zasebnih hišah, ki jih večina ne more plačevati.
V	razpravi je bilo postavljeno tudi vprašanje odprave blokiranih na. jemnin, ki je bila za sedaj odložena do 30. junija prihodnjega leta. Ko bo ta namera uresničena, bo na tisoče, zlasti delavskih družin, zgubilo stanovanje, ker ne bodo mogle plačevati visokih najemnin.
Preklic stavke v podjetju SAP
Po proglasitvi 24-ume stavke u-službencev avtobusne prevozne družbe SAP, ki bi morala biti danes, je posredovalo deželno odbor-ništvo za delo in urad za delo je sklical včeraj ob 10.45 sestanek, da bi v zadnjem trenutku dosegli sporazum. Razpravljanje na uradu za delo se je zavleklo do 14.30 in je privedlo do zadovoljive rešitve. Spričo tega so sindikalne organizacije sklenile, preklicati stavko. Zato naj gredo uslužbenci redno na delo.
Ostaja pa v veljavi sklep o vsedržavni stavki uslužbencev avtobus, nih podjetij, ki bo trajala dva dni, to je jutri in pojutrišnjem. Namen stavke je, da se doseže začetek pogajanj za sklenitev vsedržavne delovne pogodbe.
Jutri ob 10.30 uri bo v Ul. Pondares št. 8 skupščina delavcev podjetja SAP, na kateri bodo sindikalni predstavniki orisali delavcem doseženi sporazum.
NEKAJ VESTI IZ PODGOIIE
Lani obljubljena nujna javna dela po 13 mesecih še niso niti začeli
Kako je z izplačevanjem odškodnine za odvzeto zemljo pri namakalnih kanalih?
Mm samopostrežna trgovina Snp«r-Coop
Ob prisotnosti najvidnejših predstavnikov oblasti je bila sinoči svečana otvoritev nove samopostrežne trgovine «Super Coop» v Ul. P.P. Vergerio, ki je 19. samopostrežna trgovina Delavskih zadrug. Nova trgovina je največja med tovrstnimi poslovalnicami «Super Coops> in razpolaga tudi z oddelkom za pre-konfekcijo živil. Na otvoritveni svečanosti je predsednik Delavskih zadrug Giuricin omenil, da je že polovica trgovin Delavskih zadrug preurejena v samopostrežne trgovine.
Lambretist podrl žensko
Ko je sinoči 61-letna gospodinja Violetta Sturnich por. Rizzi iz Ul. dellTndustria 32 na začetku UL Co-logna pri javnem parku prečkala
njen 34-letni ze; Viktor Zuljan vozil po Ul. Udine proti središču. Na Trgu Belvedere se je Zuljan ustavil, da hi dal prednost pešcu, toda v tistem trenutku se je v zadnji del njegovega avta zaletel 32-letni Benito Antonicelli iz Ul. Bortolettl št. 4, ki je za njim privozil s fiatom 600 TS 71948. Zaradi sunka se je Pahorjeva pobila po hrbtu in nekaj minut kasneje so jo v rešilnem avtu odpeljali v bolnišnico.
imiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiilHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiifiii
SMRTNA PROMETNA NESREČA NA OBALNI CESTI PRI BR0IENCI
Avtomobilist podrl pešca ki je za ovinkom prečkal cesto
Nesrečnež je zaradi prebitja lobanje in drugih poškodb umrl v bolnišnici 12 ur po nesreči
V nedeljo zvečer okrog 19. ure je bila obalna cesta pri Brojenci prizorišče hude prometne nesreče, pri kateri se je smrtno ponesrečil 42-letni delavec Dino De Zanet, ki je nekoč stanoval na Trgu della Liberta in bil zadnje čase brez stalnega bivališča. De Zanet je po o-menjeni cesti hodil iz Sesljana proti Trstu. Hodil je po levi strani, tako da so mu avtomobili prihajali nasproti, na širokem ovinku nad Brojenco pa se je namenil prekoračiti cestišče. De Zanet se je morda
KllO «1K1§» PROSEK
predvaja danes, 20. t. m. ob 19.30 uri dramatični film:
LA DOPPIA VITA Dl SYLVIA VVEST
(DVOJNO ŽIVLJENJE SYLVIE WEST)
Igrajo: CARROLL BAKER in GEORGE MAHARIS
Mladini pod 18. letom vstop prepovedan
BOŽIČNO DARILO najlažje nabavite v
TRŽAŠKI KNJIGARNI
UL. SV. FRANČIŠKA 20


kjer imate na izbiro lepe slovenske knjige in izdelke
jugoslovanske folklore
V nedeljo 28. novembra lani je bil v župnijski dvorani v Podgori sestanek domačih volivcev z občinskimi predstavniki krščanske demokracije, s katerimi sta bila tudi slovenska občinska svetovalca dr. Bratina in dr. Bratuž. Ob tisti priliki so domačini našteli odborniku za javna dela Lupieriju vrsto nujnih javnih del, ki bi jih morala občina izvesti v Podgori.
Med temi so priporočali pogostejše vožnje mestnega avtobusa zlasti ob urah, ko delavci prihajajo ali odhajajo na delo, boljšo ureditev odvoza smeti, kanalizacijska dela po tistih ulicah, kjer še niso izvedena. Med nujna dela so našteli tudi ureditev Ulice Attimis vštevši kanalizacijo in popravila mostička proti Stražicam.
Odbornik Lupieri je takrat zagotovil, da imajo potrebna sredstva za ureditev kanalizacije v Ul. Attimis že na razpolago ter da bodo to delo uredili najkasneje prihodnjo spomlad (se pravi spomladi 1966 op. ur.). Tudi glede mostička proti Stražicam je zagotovil, da ga bodo v kratkem popravili in zopet odprli za promet.
Od takrat je prešlo celih 13 mesecev. Ulica Attimis še vedno čaka na obljubljeno kanalizacijo, da ne govorimo o asfaltiranju in med tem je voda s Kalvarije zopet poplavila spodnja dvorišča in celo hiše. Tudi mostiček čez Sočo stoji pozabljen in zaman čaka, da bi se kdo spomnil na njegovo popravilo. Cas bi vsekakor bil, da se občinski upravitelji spomnijo teh in drugih nujnih javnih del, katerih izvedbo so takrat obljubili kot nujno.
Poleg tega pa se upravičenci spra. šujejo tudi, kdaj bodo prizadetim zemljiškim lastnikom izplačali odškodnino za razlastitve in škodo, ki
so jo napravili pri izboljševalnih delih za krminsko - gradiško namakalno področje, zlasti pa za glavne kanale. Radi bi tudi vedeli, če bodo prejeli za tako dolgo zavlačevanje tudi zamudne obresti in če bodo upoštevali zvišanje cen, do ka. terega je prišlo med tem časom. Prav bi bilo vsekakor, da bi tudi to zadevo v pospešenem tempu in pravično uredili.
Volitve notranje komisije v pokrajinski umobolnici
V petek so bile v pokrajinski u-mobolnici v Gorici volitve nove notranje komisije, pri katerih so bili doseženi naslednji rezultati:
Volilnih upravičencev 198; volilo 165; veljavnih glasov 148; bele 3 in neveljavnih 14. Za listo CISL je glasovalo 106 uslužbencev, za listo CGIL pa 42. Prva bo imela v novi notranji komisiji 3 in druga enega zastopnika.
Smrtne posledice padca z zidarskega odra
Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice je včeraj okrog poldne izdihnil 54-letni tesar Antonio Sain iz U-lice Baiamonti 22, ki se je 26. novembra letos ponesrečil na gradbišču gradbenega podjetja «Zelco in Lucatelli* v Ul. Carli. Tistega dne je Sain na 4 metre visokem zidarskem odru opravljal tesarska dela. Nenadoma je izgubil ravnotežje in padel z odra ter hudo ranjen obležal na tleh.
Saina so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi lobanjskih poškodb. Nastopile so komplikacije in Sainovo zdravstveno stanje se je zadnje dni poslabšalo. Včeraj je podlegel zadobljenim poškodbam.
Podpora za zgraditev spomenika odporniškemu gibanju v Vidmu
Predstavniki bivših partizanov včlanjenih v ANPI in Osoppo, organizacij bivših političnih preganjancev, deportirancev v nacističnih taboriščih ter udeležencev v osvobodilni vojni vključenih v vojaške sile so pri videmskem županu prof. Ca-detu izrazili svoje ogorčenje nad manifestoma dveh političnih strank, objavljenima v Vidmu, v katerih stranki nasprotujeta postavitvi spo-
menika odporniškemu gibanju. Delegacija je izrazila svojo solidarnost e občinsko upravo, ki hoče izpolniti svojo obveznost.
Zveze so objavile skupen manifest, v katerem javno podpirajo ob. činsko pobudo, zakaj spomenik bo v čast domoljubom vse Furlanije in vsega prebivalstva, ki jih je vzpodbujalo v borbi in jih podpiralo.
V nekem drugem manifestu pa so organizacije objavile utemeljitev, s katero je bila Vidmu podeljena zlata medalja za vojaške zasluge.
Prispevki za pomoč poplavljencem
Pri škofijski ustanovi ODA v Ul. Seminario in pri Rdečem križu v Ul. Codelli v Gorici še vedno zbirajo prispevke v denarju za pomoč poplavljencem. Do včeraj popoldne so zbrali pri ODA 9.750 tisoč lir in pri Rdečem križu 2.103.155 lir ali skupaj 11.853.155 lir. Pri ODA še vedno sprejemajo tudi darove v blagu, živilih in oblačilih ter so prav te dni odposlali pomoč v blagu v S. Donš di Piave, odkoder so zaprosili za določeno blago. Na ta način skušajo poslati v posamezne kraje tisto blago, ki ga najbolj nujno potrebujejo.
Mnogo prispevkov pošiljajo darovalci tudi neposredno na predsedstvo vlade na poštni račun 1/95.000. Tako so upravni, tehnični in drugi uslužbenci in delavci pri civilni bolnišnici v Gorici zbrali za poplavljen-ce 257 tisoč lir in jih položili na ta l račun.
aillllllllimiilllllllllllllllllllllllllllllllllMIMIIIIfUlllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllIlHM*
ZA SKLENITEV DELOVNE POGODBE
Jutri in pojutrišnjem stavka v podjetju RIBI
Vozni red pomožnih civilnih in vojaških vozil
V sredo in četrtek 21. in 22. decembra bodo v Gorici stavkali šoferji in sprevodniki avtobusnega podjetja Ribi, ki se skupno z ostalimi pripadniki kategorije v državi borijo za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. Omenjena dneva bodo vozili poleg civilnih tudi vojaški avtobusi odnosno tovornjaki, u-sposobljeni za potniški promet.
Vojaški tovornjaki bodo vozili na progi Gorica, Oslavje, Grojna, štever-jan z odhodom iz Gorice ob 7.30, 10., 13.30 in 19.45 Na progi Gorica, Doberdob, Tržič z odhodom iz Gorice ob 7. in 13.30, iz Tržiča ob 7.44 in 17.30.
Na mestnih progah v Gorici bodo vozili vojaški tovornjaki po temle voznem redu:
imiimiiHiiiiiimiiiinmiiiHiHmuiiimiimiimiiimiiimiiiiiiimuiiimmiiiiiimiiiimiMiimmiitumimmiiHmmMmmmimimiiiiHmiiniumiimmmHmm**
V NEDELJO POPOLDNE MED 8-URNIM DELOM
Vlomilci v zlatarno v S. Giovanniju odnesli za 2 milijona lir dragocenosti
Trgovina, ki so jo odprli pred 5 meseci, je last dveh urarjev iz Krmina
prepričal, da ne prihajajo avtomobili in je v diagonali šel čez cesto, da bi dosegel ozek pločnik na obrežni strani.
Prečkanje pa je za nesrečnega De Zaneta bilo usodno. Bil je nekaj metrov od pločnika, ko je iz Sesljana z avtom fiat 500 TS 68985 privozil 20-letni Angelo Friolo iz Ul. Tiepolo 7. Šofer je pravkar privozil izza ovinka in v zadnjem trenutku opazil senco sredi cestišča. Hitro je zavrl avtomobil, toda nič ni pomagalo, ker je trenutek nato z vso silo treščil v De Zaneta. Pešca je vrglo na prednji del avta, da je z glavo prebil vetrobran, avto pa je v divji vožnji zavozil na desno na pločnik. Zaradi protiudarca je De Zanet hudo ranjen padel z avtomobila na pločnik.
Ponesrečenca so nekaj minut kasneje z rešilnim avtom nemudoma odpeljali v bolnišnico in ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi prebitja lobanje. Zdravniško osebje se je trudilo, da bi De Zanetu rešilo življenje, toda vse je bilo zaman in včeraj zjutraj, dvanajst ur po sprejemu v bolnišnico, je nesrečnik podlegel zadobljenim poškodbam.
Truplo tragično umrlega De Zaneta so prenesli v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Še ena nesreča na obalni cesti, pri kateri sta se ranila zakonca Giu-sto iz Sesljana 83-3, ki sta se proti domu peljala na vespi TS 32537. Bilo je v nedeljo okrog 17.30, ko je 56-letni Giuseppe Giusto vozil proti Sesljanu vespo, na kateri se je peljala tudi 53-letna žena Maria Ver-bich. Zakonca sta prispela do približno pol poti in sicer do km 13 v bližino lokala «Tenda rossa», ko se je nenadoma z avtom «opel» TS 44095 zaletel v zadnji del vespe 40-letni Mario Žarko Macinovich iz Ul. Capodistria 15, ki je pravkar prehiteval neki avtomobil. Posledica sunka je bila, da sta se zakonca prevrnila z vespe in se pobila in ranila po glavi rokah in nogah. Z zasebnim avtom so ju odpeljali v bolnišnico in ju sprejeli na nevrokirurški oddelek. Oba se bosta morala zdraviti po dva tedna.
PRED SODIŠČEM V TRSTU
Pogojna obsodba goriškega zdravnika
Včeraj se je moral zagovarjati pred tržaškim porotnim sodiščem go-riški zdravnik dr. Pausi Tristano,. star 38 let, ki opravlja svojo zdravniško službo v Žagraju v okviru u stanove INAM, a ima v Gorici svo jo zasebno ordinacijo.
Dr. Pausi je prišel navzkriž z jav . nimi oblastmi 30. januarja 1964. > Zvečer tistega dne je prišel skupaj z nekim dekletom v lokal «Whisky Gogo* v Nabrežini, kjer se je sprl z lastnikom.
V prepir so posegli policijski funkcionarji, ki so zdravnika prijavili sodišču. Res pa je, da je večina obtožb odpadla zaradi lanskega odloka predsednika republike o amnestiji in pomilostitvi. Odpadle so obtožbe, ki zadevajo sramotenje i-talijanskega naroda (ta obtožba je edina, ki pogaja obravnavo pred porotnim sodiščem), pijanost, žalitev javnih funkcionarjev in dejstvo, da se prizadeti ni hotel legitimirati. V bistvu je ostala samo obtožba upora proti javnim funkcionarjem. To tudi zato, ker je sam obtoženec zahteval, naj se uveljavi v njegovem primeru predsedniški u-kaz o amnestiji.
Porotniki so v bistvu sprejeli tožilčeve zahteve ter so obsodili dr. Pausija na 6 mesecev zapora. Kazen je pogojna ter je ne bodo vpisali v kazenski list.
Okoli dva milijona lir škode sta utrpela urarja iz S. Giovannija ob Nadiži, ki so ju v nedeljo obiskali vlomilci ter jima odnesli ure in dragocene predmete. Karabinjerji so uvedli preiskavo, da bi prišli na sled nevarnim vlomilcem, vendar zaenkrat niso znana njihova imena, ampak samo njihovo delo in bolj ali manj točen potek vloma. Oškodovanca sta urarja Leghlsa in Nardin iz Krmina.
Vlomilci so svoj podvig začeli na dvorišču kmečkega posestva v Ul. Roma, ki meji na zgradbo, v kate-
ri Je trgovina. Najpoprej so razbili pisarniško okno ter skozenj prišli do stranišča. V njem so skopali luk-njo v zidu ter prišli v stranišče zlatarne. Ko so bili v lokalu, so imeli ves zlati čas, da so delo temeljito in preudarno opravili. Vse kaže, da so zanj porabili približno 8 ur dela in da so si prinesli s seboj tudi nekaj sadja in hrane, da bi jih ne premagala lakota.
S polic, predalov ter omar so pobral! vse ure in zlatnino v skupni vrednosti okoli dveh milijonov lir. Niso se zmenlii za budilke, ki nima-
uiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii
OBMEJNI BLAGOVNI PROMET
Oktobra nad 641 milijonov lir uvoza in izvoza na Goriškem
Od lega je bilo uvoženega za nad 321 in izvoženega za nad 320 milijonov lir blaga
PRED SODIŠČEM V PADOVI
Razprava proti poročniku Remondiniju
Danes zjutraj se bo začela pred vojaškim sodiščem v Padovi kazenska obravnava proti poročniku italijanske vojske Rodolfu Guiscardu Remondiniju, ki je obtožen poskusa umora. Obravnava bo trajala, kot predvidevajo, tri dni. Obtoženca zagovarjata odvetnika Marsico in Morgera iz Trsta.
Kot se naši čitatelji dobro spominjajo, je Remondini na predpustno nedeljo zvečer oddal na Trgu Tom-maseo več strelov iz pištole proti bivši zaročenki Marielli Del Toso in proti njenemu tedanjemu zaročencu. Streli so ranili oba. Policijski organi so aretirali poročnika ter so ga potem prepeljali v vojaški zapor v Peschieri.
Poročnika Remondinija dolžijo poskusa umora ter raznih drugih kršitev kazenskega zakona ter se posebej vojaškega.
V preteklem mesecu oktobru je pokrajinski urad trgovinske zborni, ce v Gorici izdal eno uvozno dovoljenje za blago v okviru videmskega sporazuma za mali obmejni promet, za znesek 2.5 milijona lir; v istem mesecu so izdali 89 izvoznih dovoljenj za skupno vrednost 321.258.746 lir. Na carino pa je bilo v omenjenem mesecu uvoženega za 817.736.558 lir blaga. Skupaj je torej dosegel blagovni promet na go-riškem področju v obeh smereh o-krog 641.5 milijonov lir.
Z dovoljenjem so uvozili samo mleko in mlečne Izdelke. Na carino pa so uvozili največ drv, industrijskega lesa In lesnih izdelkov za skupno nekaj nad 160 milijonov lir. Sledijo meso in goveja živina za okrog 113 milijonov lir, dalje cementni izdelki za 16 milijonov itd.
Med izvoženim blagom naj omenimo: za okrog 72 milijonov tekstilnih izdelkov, za 21 milijonov električnega in hidravličnega materiala, za 26.5 milijona nadomestnih avtomobilskih delov, za 17.5 milijona raznega drugega orodja in strojev, za 45.6 milijona železnine, za nad 38 milijonov amijanta, za skoro 20 milijonov hišnih potrebščin, za 18 milijonov papirnih in kartonažnih izdelkov itd.
Odobreni sklepi krajevnih ustanov
Pokrajinski urad deželnega odbor nlštva za krajevne ustanove je na svojih zadnjih sejah odobril med drugim tudi naslednje sklepe:
SOVODNJE; Povračilo v sklad občinskega ekonomata za 1966.
ŠTEVERJAN:	Izplačilo stroškov
za vzdrževanje občinskih cest. — Izplačilo stroškov občinskega ekonomata.
CAFO: Gradnja vodovodne napeljave na področju Debele griže pri
Vrhu na Krasu, na račun vojaške u. prave. — Blagajniški predujem 25 milijonov lir za finansiranje gradbenih del v konzorcijskih občinah.
GORICA: Načrt za gradnjo ceste od Kraške ulice do novega naselja Ises Gradnja novega pokopališča v Pevmi s predvidenim stroškom 50 milijonov lir. — Prispevek za cestna dela v predvidenem iznosu 613 milijonov lir. — Povečanje glavnega mestnega pokopališča s stroškom 150 milijonov lir. — Modemi, zacija mestne klavnice za 125 milijonov. — Prispevek za razna kanalizacijska dela 1.009 milijonov. — Gradnja novega pokritega trga za 250 milijonov. — Prispevek za V. mednarodno tekmovanje pevskih zborov. — Okrepitev in dopolnitev ulične razsvetljave za 150 milijonov.
jo vrednosti, in tudi srebrnino so pustili na svojem mestu, ker bi jo stežka prodali, vsekakor pa bi se z njo izpostavljali nevarnostim. V lokalu je bila tudi varnostna blagaj na, ki se je sploh niso lotili; ker je bila zadnji model, bi se Jim prav gotovo ne vdala.
Urama In zlatarna v S. Giovanniju ob Nadiži je last dveh krmin-skih urarjev, Giovannija Nardina starega 52 let in Luciana Leghisse, starega 34 let. Nardin ima svojo urarno v Krminu ter je bil sprva Leghrssa pri njem za delavca. Pred petimi meseci pa se je Nardin odločil, da odpre novo trgovino v tem furlanskem kraju ter jo Je zaupal Leghissi, ki je bil dober delavec. Tako je nastala nova prodajalna, v kateri si dobiček delita napol.
Pri žaganju drv se je porezal v Števerjanu
Sinoči nekaj pred 18. uro so prepeljali v goriško civilno bolnišnico 38-letnega Alberta Gravnerja iz šte-verjana Na dvoru štev. 9. Zdravniki so mu ugotovili rano na palcu in kazalcu desne roke z zlomom ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Gravner je povedal, da je okrog 17. ure žagal drva na domačem dvorišču. Ker pa mu je kos drva spodletel je po nesreči prišel z roko pod žago ter se porezal.
Trčenje vozil brez ranjenih
Včeraj okrog 13. ure Je Gugliel-mo Lozej iz Ul. Lunghisonzo 40, vo-zil traktor tipa Scanel po Ul. Boc-cacdo v Gorici. Pri trgovini agrarnega konzorcija je hotel premakniti fiat 750, last Marina Zlanija iz Ul. Boccaccio 45 ter povzročil trče nje med obemi vozili. Na srečo je pri tem povzročil le neznatno škodo na obeh vozilih, ne da bi bil kdo ranjen. Tako je ugotovila tudi izvidnica cestne policije iz Gorice.
iiiiiiiitiiiiimiiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiimiiiimii
V NEDELJO DOPOLDNE
V Čedadu počastili spomin osmih ustreljenih partizanov
Med njimi so tudi slovenski partizani iz Brd in s Krasa
Proga št. 1: odhodi iz štandreža ob 5.45 ter ob 5., 25. in 45. minuti v vsaki uri do 19.45, nadalje ob 20.25 in 20.45.
Izpred svetogorske postaje bodo odpeljali ob 5.20 ter ob 15., 35. in 55. minuti vsake ure do 20.15 ter ob 20.55 in 21.15.
Na zunanji črni krožni progi bodo odpeljali izpred glavne pošte ob 7., 7.40, 9.10, 10.20, 11.30, 13.05,
13.50,	15.05, 16.10, 17.20, 18.30, 19.10 in 20.10.
Na notranji črni krožni progi bodo odpeljali izpred glavne pošte ob 7.30 (*), 8.05 (*), 8.20, 8.40, 9.50, 11., 12.10,	12.40,	13.35,	14.40,	15.40,
16.50,	18.
(*) ne peljejo k bolnišnicam.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi
SILVESTROVANJE
v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13.
Pričetek ob 21. uri
Igral bo Cosmarov orkester
•
Vabila bodo razdeljevali poverjeniki po vaseh in v Gorici.
Pridite, prijetno bo!
PD .BRIŠKI GRIČ* ŠTEVERJAN
NA STEFANOVO, 26. DEC. ob 15.30
priredimo tradicionalno
tekmovanje v briškoli
za bogate nagrade
1.	100-kilogramski prašič
2.	50 litrov tokaja
3.	in 4. salame.
Tekmovanje bo v «Dvor»
gostilni
Darovi in prispevki
Preko Podpomga društva daruje N.N. 5000 lir v prid otrokom slovenskega vrtca v Podgori ob priliki božičnih praznikov.
Kinb
V Čedadu so se v nedeljo spomnili osmih partizanov, ki so jih Nemci ustrelili 18. decembra 1944. leta ob zidu športnega igrišča in kjer so po vojni namestili spominsko tablo z imeni ustreljenih. Med njimi so tudi tile Slovenci: Franc Pahor iz Opatjega sela, Anton Marinič iz Dobrovega in Stojan Ter-pin iz Vipolž.
Nekaj po 10. uri so se v loži občinske hiše v Čedadu zbrali zastopniki partizanskih organizacij, med katerimi so bili učitelj Bront za federalni odbor odporniškega gibanja, Vincenti, pokrajinski predsednik ANPI, Ruffino predstavnik političnih preganjancev; svečanosti
so se udeležili nadalje številni svojci padlih. Občinsko upravo je zastopan gen. Olivieri, pokrajino za geometer Namor.
Sprevod, ki so pred njim nosili občinski prapor, je odšel na kraj ustrelitve, kjer so položili občinski venec, prof. Luciano Morandini pa je imel govor, v katerem se je spomnil žrtve osmih partizanov kakor tudi vseh ostalih padlih za svobodo.
Se pred to svečanostjo Je občinsko zastopstvo skupno s predstavniki partizanskih organizacij položilo cvetje k spominski plošči ob mostu Rugo Emiliano in k spomeniku padlih.
Gorica
VERDI. 17.00: «Lo strangolatore di Baltimora«, C. Danova in L. Devon, ameriški barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO. 17.00:	«1 criminali della
galassia«, T. Russel in Gastoni; kinemascope v barvah.
MODERNISSIMO. 17.15—22.30: «Un milione di anni fa», Raquel Welch in John Riccardo, ameriški barvni film.
VITTORIA. 17.15—21.30: «Un minuto all’ora zero«, Robert Mitchum in Richard Egan, ameriški film.
CENTRALE. 17—21.30: «1 due fuori. legge (Doppio giuoco)v>, B. Lan-caster in Yvonne De Carlo. Ameriški film.
Tržič
AZZURRO: «Misslli in giardlno«. P. Newmann in J. Woodward, ter F. Collins. Barvni film.
EXCELSIOR. 17.30—22.: «La valile degli orsi». Western v barvah.
PRINCIPE. 16,—22.: 38.0 parallelo«. Gregory Pečk in G. Peppard. Barvni film.
SAN MICHELE. 20.30: «11 dottor Stranamore«. Za Klneforum.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku, tel. 29-72.
TEMPERATURA VCER”
V Gorici najvišja 9,6 stopinje ob 13.20 in najnižja 0,6 pod ničlo ob 7.40 uri; povprečna vlaga 90 od sto.
ZMAGA PROSECANOV V NEDELJSKEM DERBIJU
Primorje-Vesna 3-1
Strelci: Verginella, Babudri in Zužič za Prosečane, Osvaldo za Križane
VESNA — Cah, D. Sulčič, Finotto, Osvaldo, Canazza, Rener, Z. Košuta, Michellini, R. Košuta, De Michele, S. Sulčič.
PRIMORJE — Scheriani, Babudri, Delise, Stinko, Bartole, Sardoč, Depase, Fragiacomo, Zužič, Verginella, Živec.
KOTJE 7:2 za Vesno; sodnik — Millo iz Milj.
OPOMBE; lepo vreme, igrišče, čeprav nekoliko blatno, v dobrem stanju. Gledalci — približno 400.
Nedeljski slovenski derby tretje
amaterske kategorije Primorje-Vesna se je končal z zmago prose-ške enajsterice 3:1. V uvodnih minutah je bilo jasno, da si enajsterici iščeta taktični sistem, ki bi jima najbolj koristil. Trenerja sta poslala obe enajsterici na igrišče s prostima igralcema: za Vesno je bil prost Canazza, stoperja je igral Osvaldo, ki je stal ob Zužiču, Sul-
Izidi nedeljskih tekem
III.	KATEGORIJA	
GIrone	L	
Vesna -	Primorje	1:3
Coop - Libertas Pros.		0:1
Libertas	Bare. B - Roianese	1:2
Vlani . Tecnoferramenta		0:0
Aurisina	- Primorec	3:2
Girone	M	
Rosandra	- S. Sergio	3:0
Muggesana B - Breg		4:0
S. Anna	- Union	6:2
Virtus .	Esperia	4:0
Flaminio	. Don Bosco	2:0
	JUNI0RJI	
Arsenale	- Union	2:1
Ponziana	- Aurisina	6:1
S. Anna	- Libertas	0:1
Triestina	-	Campanelle	odlož.
Breg - Primorje	1:0
Roianese S. Sergio	0:0
NARAŠČAJNIKI
Libertas - S. Giovanni	2:0
Ponziana	B	- Ponziana	C	4:0
Triestina	B	- Roianese	3:0
Muggesana - Breg	1:2
Ponziana	A	- Fortitudo	1:0
Tergoste	. Cremcaffe	2:4
Triestina	A	- Esperia	8:0
poslal proti Cahu silovit strel. Kriški vratar je bil ponovno premagan, vendar ga je tudi tokrat rešila vratnica. Nenadni protinapad Vesne z Renatom Košuto, ki pa ni imel sreče, ker mu je prečka odbila žogo. V 25’ lep osebni prodor Zmaga Košute, ki je preigral celo vrsto branilcev Primorja, ni pa mogel Scherianija, ki je bil na mestu. Takoj nato si je Primorje s protinapadom izsililo dva kota in v 29’ je Depase preigral Finotta in tudi Caha. Finotto je žogo rešil na gol-črti in jo odbil v polje, kjer je postala last Zužiča, ki jo je z razdalje 15 m 'neubranljivo spravil v mrežo. 3:0.
Medtem ko so se Prosečani zadovoljili z rezultatom, katerega so v nadaljevanju igre hoteli le braniti, je Vesna napela vse sile, da bi
_^mnnišnln fonlilrn
Zaradi tega je izvedla silovit for-ring ter z vseh strani strahovito napadala, zaradi česar je imel Scheriani polne roke dela. V 36’ si je Vesna izsilila kot, vendar je Scheriani ustavil žogo, ki jo je Finotto usmeri! v vrata. Eno minuto kasneje je Osvaldo silovito streljal z razdalje 20 m: Scherianiju ,ki je bil pokrit, ni preostalo drugega kot da je pobral žogo iz lastne mreže. 3:1. še ena priložnost za Vesno v 41’, ko je De Michele preigral Sardoča ter streljal naravnost v prečko.
Jasno Je, da je zmaga pustila vid. ne posledice v vrstah Prosečanov, ki so veselo razpoloženi zapustili igrišče, medtem ko so bili Križani potrti. Pohvaliti pa je treba obe enajsterici za korektno igro. Zmaga je zasluženo pripadla Primorju, medtem ko je Vesna napravila vse, da bi to preprečila. Vesni bi lahko napravili opazko, ker je poslala na igrišče poškodovanega Renerja ter D. Sulčiča, ki je bil do sobote z vročino v postelji. Vsekakor pa moramo pohvaliti kriške igralce za njihovo agonistično igro, posebno v zadnjem delu tekme.
B. R.
V OKVIRU PRVENSTVA IH. KATEGORIJE
Pekoč poraz Brežanov v tekmi z Muggesano B
V slovenskem derbiju mladincev zmaga Brega - Uspeh naraščajnikov ■ Trije Brežani za pokrajinsko reprezentanco
vsaj nekoliko zmanjšala razliko.
ZARADI NEPOPOLNE POSTAVE PODLONMSKE ENAJSTERICE
S. Anna-Union 6:2 (2:0)
Premalo discipline v vrstah Uniona - Slab dan vratarja
V nedeljo se je prvo moštvo Brega vrnilo iz Milj s pekočim porazom 4:0, ki je bil popolnoma zaslužen, čeprav ne s tako visokim izidom. Ob tem ponovnem neuspešnem nastopu prvega moštva se zaskrbljeno vprašujemo, kaj se pravzaprav s to ekipo dogaja. Jasno je, da nekaj ne gre, da moštvo nima čistih idej ter da igra neorganizirano ln se povrh na igrišču večkrat prepusti malodušju. Poprej smo se Izgovarjali s smolo, sedaj pa jasno vidimo, da je vzrok globlji. ŽJ_asti moramo pri tem obsojati ravnanje letošnjih nakupov Bubnicha in Ba-loša, ki sta s svojim vedenjem že večkrat škodovala moštvu s tem, da sta se dala po nepotrebnem izključiti. Bubnlch pa je vrh vsega v nedeljo zaigral zelo slabo in je s svojim neodgovornim ravnanjem na igrišču moštvu samo škodil, če sedaj povzamemo zaključek, bi bilo prav, da trener izvede v prihodnjem kolu nekaj zamenjav z rezervnimi igralci, pa čeprav z mladinci, obenem pa bi moralo vodstvo društva strogo poseči ter z ostrimi od-
č;č Danilo se je prilepil Verginelli, Finotto pa Depaseju. V vrstah Primorja pa je bil Štlnko proti, Bar-tole stoper na R. Košuti, Delise pa je bil varuh Z. Košute. Najtežje delo je imel Zabudri in sicer zasledovalca Silvana Sulčiča, ki, čš-prav nosi majico številka 11, igra vlogo režiserja skupaj z Michcll-niiem. Slednjemu je Fragiacomo postavil za pete Živca. Prav ti dve potezi sta prinesli svoje sadoVe, ker se je Primorje polastilo prerpo či na sredi igrišča, kier je Vesna po navadi prevladovala. Živec in Babudri sta vedno sledila Michelli-niju in Silvanu Sulčiču, Fragiacn-mo pa je ostal osamljen na sredi, kier je z lahkoto narekoval igro, ki je bila najbolj primerna. Vesna 'je seveda s tem, da je pustila Fra-giacomu proste roke, zgrešila največjo taktično napako.
Prvi napad je nosil podpis Vesne, vendar ga je Z. Košuta v 8’ zaključil brez uspeha. Nekaj minut kasneje je Primorje odgovorilo z Zužičem, ki je preigral Osvalda, Vi nuar se je znašel pred Canazzo, ki je rešil. Odgovor Vesne ni izostal, vendar Bartole ni dovolil R. Košuti, da bi šel preko črte kazen-s <ega prostora. V 17’ lepa kombinirana akcija Primorja Fragiaco-mo-Verginella-Depase, ki je visoko zastreljal. Primorje je vztrajalo v napadu, vendar je Vesna vedno odbijala, posebno s Canazzo, vsakršno nevarnost. V 25’ je R. Košuta ušel Bartoleju, a izredne priložnosti ni znal izkoristiti. Zužič je odgovoril, vendar brez uspeha in isto je storila Vesna z dvema prodoroma S. Sulčiča in De Michelija ter kasneje z R. Košuto, katerega j strel je Scheriani s težavo ustavil. Vesna je bila v tem delu igre ze- I lo nevarna, vendar se je kai kma-1 lu položaj obrnil v korist Proseča-] nov, ko je Depase podal Fragia-! comu, ki je žogo visoko predložil v sredino kazenskega prostora Križanov. Cah je skušal ustaviti žogo, ki se mu je izmuznila iz rok do Verginelle, ki je usnje brez oklevanja z glavo usmeril v mrežo. 1:0. Vesna se ni mogla niti zbrati ko je sodnik dosodil kazenski strel. Delisč je žogo''predložil Verginelli, ta pa jo je podaljšal do prostega Babudrija, ki je še enkrat presenetil Caha 2:0. Po tem golu je Vesna ostro odgovorila ter si izsilila v 36’ in 37’ dva kota. V 41’ je imel Rener izredno priložnost za dosego gola, vendar je bil Scheria ni hitrejši in mu je s parado pod noge odvzel žogo.
Oba gola sta moralno potrla Vesno, kar se je jasno videlo že v začetku drugega polčasa. Primorje je hotelo polažaj izkoristiti in je že v 2’ izvedlo akcijo Depase-Žu-žič-Verginella, ki pa je ostala brez uspeha. V 4’ ponovna prilika za Primorje. Verginella je podal De-liseju, ki se je pojavil v napadu. Njegov strel je Cah kratko odbil ponovno do Deliseja, ki tokrat ni zgrešil. Cah je bil premagan, vendar ga je spodnji del vratnice rešil gola. V 6’ zopet lepa priložnost za Primorje z Zužičem, ki je preigral svojega nasprotnika in se sam predstavil pred Cahom. Njegov strel pa je bil preveč sredinski in vratar Križanov je brez težave ustavil žogo. V 15 je Babudri po premoči Primorja predložil žogo Verginelli. ki je diagonalno
S. ANNA — Coslovich, Zanutel, Mervar, Pittoni, Cimolino, Rocco B., Pastorini, Basiaco, Forti, Leban, Rocco T.
UNION — Furlan, Morabito, Camassa F., Bisulli, čač, Mačehi, Crevatin, Ožbolt, Roženkranc, Camassa A., Petrič.
Trener — Costanzo Enrico
Sodnik — Bistron.
Stranska sodnika — Pussini (S.A.), Maver (U.).
STRELCI — p.p.: Pastorino v 3’, Rocco T. v 10’ — d.p.: Forti v 8’, Mervar v 20’, Mačehi (U.) v 23’, Ožbolt (U.) v 24’, Leban v 37’, Basiaco v 43’.
Opombe: Izključena Pastorino zaradi protestov in Crevatin, ker je udaril nasprotnika.
V nedeljo je na igrišču v Ul. Fla- --------------
via ekipa S. Anne premagala pod
lonjerski Union s precej visokim rezultatom. V Unionova vrata so namreč gostitelji poslali nič manj kot šest žog, medtem ko je bil Union le dvakrat uspešen.
Igralci S. Anne so zasluženo zmagali, saj ni Union nudil skoraj nobenega odpora in je zmedeno taval po igrišču. Nekaj igre- je pokazal le v prvem polčasu, ko je organizirano napadal in večkrat spravil v zmedo obrambo S. Anne.
V arugem polčasu pa je popolnoma odpovedal. Čeprav je igral v številčni premoči, ni znal tega izrabiti in si je podajal žogo le po sredi igrišča. Največkrat pa se je moral umakniti v obrambo, kjer je nizal napako na napako in je šestkrat klonil. Večino golov je prejel po nerodnosti, ker je puščal proste nasprotne napadalce. Unionovi igralci niso bili niti senca ekipe, ki je igrala proti Don Boscu neodločeno. Takrat smo že upali, da bomo vendarle videli Union zmagovati, po današnji tekmi pa je to upanje splahnelo. Namesto da bi napredovali, so igralci vedno bolj zmedeni. Nekateri igrajo slabo zaradi utrujenosti, saj nastopajo v vseh tekmah, drugi pa se ne posvečajo dovolj treningu.
Vsi napori trenerja ne pomagajo nič, ker se nekateri, ki so pozvani na tekmo, ne odzovejo in ne držijo obljube, da bodo prišli. Potem ko
je ekipa že sestavljena in bi mo rala nastopiti, se izkaže, da manjka polovica igralcev. Tedaj ne preostane drugega, kot da se vključijo v moštvo rezerve, ki niso vedno pripravljene za nastop. Pridejo le kot gledalci, naenkrat pa se znajdejo na igrišču. Trener je tedaj prisiljen v naglici spremeniti program in postaviti igralce na mesta, kjer se ne znajdejo. Tako so v nedeljo manjkali titulami igralci Nacinovič, Martini in Gombač. Njihova mesta so morali prevzeti čač, Petrič, Roženkranc. Ob koncu tek-
PO ZASLUGI ODLIČNEGA BERTOIE
S 3 goli odpravljena enajsterica S. Sergia
ŠD BREG
priredi v četrtek, 22. t. m. oh 20.30 v šoli pri Domju predavanje prof. B. Pavletiča
»MLADINA IN ŠPORT*
Ob tej priliki bomo predvajali filme tekem in izleta v Velenju,
Po enominutnem molku, s katerim so počastili spomin tržiškega sodnika Piemonteja, je Rosandra prevzela vajeti igre v svoje roke in prisilila obrambo gostov na trdo delo. V 18’ je bil gol skoraj gotov: Bertoia je predložil prostemu Baz-zaru, vendar je ta preveč okleval in priložnost je splahnela. V 20’ močan prosti strel Bertoie, ki ga je obramba odbila, v 22’ prodor Bertoia- Bazzara . Denich s strelom, ki ga je Scopinich ustavil na tleh. Po 30 minutah igre prvi gol: izmenjava Bertoia - Vignali s pred-ložkom Vascottu, ki je zgrešil žogo. Ta pa postane plen Bazzare, ki je premagal vratarja S. Sergia. V 38’ silovita žoga Bertoie, ki jo Scopinich s krasno parado ustavi in si zasluži ploskanje občinstva. Tudi S. Sergio je proti koncu ogrožal Karlicka in sicer v 43’ s Co-slovichem, ki je zadel vratnico in v 44’ z Mininom, ki je v obratu za las zgrešil cilj.
V 9’ je Ceodeck poslal v kazenski prostor zelo nevarno visoko žogo, ki jo je Karlicek s težavo ustavil. V 16’ je prišlo do hude zmede v kazenskem prostoru Rosandre. Karlicek je Mininov strel kratko odbil do D’Orsa, ki je ponovno streljal, Kocjančič pa je žogo odbil s prsmi do Coslovicha. Medtem ko so rumeno-rdeči zahtevali e-najstmetrovko, je sodnik odredil nadaljevanje igre, ker je Coslovich izrabil, da je še enkrat poslal žogo proti vratom Rosandre, kjer je Gio-vannini rešil in odbil do Bazzare. Ta je predložil Vascottu, ki je na črti kazenskega prostora ponovno podal Bazzari. Scopinich je zapustil vrata, Bazzara pa je usnje poslal na sredo Bertoi, ki Je z močnim strelom še enkrat premagal nasprotnike. Gostje so se začeli razburjati in eden od voditeljev
ločitvami popraviti disciplino in moralo ekipe.
Tretja kategorija MUGGESANA «B» — BREG 4:0 (4:0)
MUGGESANA — Ellero; Monta-nari, Marchesan; Benvenuti, De Grassi C., Degrassi E.; Apostoli, De-grassi B., Dilena, Borronl, Rozzo.
BREG — Ota; Kozina, Petaros; Maver, Zoccni, Bertesina; Valentič, Švara, Grahonja, Bubnlch, Žerjal. KOTJE 17:6 za Breg.
Takoj po sodnikovem žvižgu so domačini pritisnili in Benvenuti je že v 1’ z ostrim strelom premagal Oto. Le 1’ kasneje je Muggesana ponovno napadla in Ota je strel Borronija odbil samo do Dilene, ki je tako drugič pretresel mrežo pla-vlh. Po ogorčenih napadih Brega se je v nenevarnem napadu približal vratom Brega De Grassi C., ki je poslal v vrata šibak strel. Oti pa se je žoga Izmuznila iz rok ter končala v mreži. Le 4’ kasneje je Muggesana z Grassijem C. iz kazenskega strela ponovna zvišala rezultat. Nato so Brežani napadali celo tekmo brez uspeha. Nevarnejše so postale akcije samo ob koncu tekme, ko je v 30’ Ellero lepo ubranil strel Kozine. V 42’ pa je v protinapadu Benvenuti zadel drog, v 43’ pa je vratar Ellero ponovno lepo ubranil strel Valentiča iz bližine.
Mladinci
BREG — PRIMORJE 1:0 (0:0)
BREG — Rapotec, Maar, Hrvatič, Petaros D., Metlika, Opara, Samec, Mik uš, Rodella, Petaros V., Bandi PRIMORJE — Štoka, Husu, Špan ger, Rebula, Paoletti, Pertot, Da nev, Rustja, štrekelj, Germani, Hro. vatin.
V	slovenskem derbiju mladinskih ekip so v Boljuncu Brežani s tesnim rezultatom premagali uporno ekipo Primorja. Tekma je bila zanimiva In agonistično na precejšnji višini. Zmaga Brega je zaslužena, čeprav si je tudi Primorje zapravilo nekaj priložnosti.
V	začetku prvega polčasa so prevladovali Prosečani, ki so v 5’ z Danevom zadeli prečko. Po krajši premoči Brega je Samec v 15’ iz ugodnega položaja streljal ven, kot je streljal ven tudi Petaros D., ki se je v 20’ znašel sam pred vratarjem. Igra se je nato ustalila na sredini igrišča z lahno prerhočjo Primorja, ki se je nadaljevala tudi v drugem polčasu, ko je moral Rapotec takoj v začetku dvakrat z lepimi posegi rešiti svoja vrata. V 33’ pa si je Breg izsilil kot, streljal ga je Petaros V., Rodella je žogo prestregel ter streljal v vrata, kjer jo je ustavil branilec. Tega je Samec prehitel ter žogo dokončno spravil v mrežo. Primorje je nato prevladovalo do konca tekme, a zaman.
Primorje se je predstavilo s precej dobro ekipo, čigar moč sloni na sredini igrišča, kjer prevladujeta Rustja in Germani, ter s precej dobro obrambo, v kateri je bdi v nedeljo najboljši Rebula.
Naraščajniki
MUGGESANA — BREG 1:2 (0:2) MUGGESANA — Stefanini; Ba-bich, Zorzon; Mauro, Gerin, Rlva; Flego, Perini, Frausin, Sandrin, Delise.
BREG — Žerjal; Kuret, Slavec, Berdon, Bandi, Kocjančič; Veljak, Lovriha, čuk, Zahar, Krmec. KOTJE 2:1 za Muggesano. Naraščajniki Brega so z lepo igro premagali domačine ter povsem zasluženo odnesli obe točki domov. Predvsem smo opazili, da so Brežani mnogo bolj odločni in zato ne puščajo nasprotniku pobude.
Po začetni premoči domačinov so Brežani takoj prevzeli vajeti Igre v svoje roke ter prevladovali ves prvi polčas. V 2’ je Krmec z lepo akcijo prvdč resno ogrožal vrata Muggesane, rešil je na beli črti branilec, ko je bil vratar že premagan. Po še nekaj zamujenih priložnostih je končno prišlo do gola v 16’ po zaslugi Veljaka, ki je s prisebnim strelom premagal Stefanlnija iz bližine. Muggesana je poskusila z napadom, ki se je ponesrečil, in 20’ je čuk prestregel dolg predložek Lo-vrihe ter z zelo lepim strelom drugič premagal Stefanlnija.
Muggesana je v drugem polčasu pričela prevladovati, medtem ko so
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiifiniiiiiiiiiiiiiiiiii
V NEDELJO NA ŠTANDREŠKEM IGRIŠČU
Neodločeno 2:2 v tekmi Juventina - Risanese
	u i J		1 1
Fiorcnzo Navone Caronte Miss Moffo Villaglori Rani Bahuino Marradi Roccamurina Sano di Pietro Cararalla 2. Sbaloton
KVOTE
12 — 8.619.151 lir 11 —	673.039	»
10 —	34.616	»
2. —
3. —
4. —
5. —
6. —
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
X
2
1
X
X
X
1
1
2
1
2
2
samo nadzorovala igro ter je večkrat izvedla hitre protinapade. V 29’ se je zopet Bertoi posrečilo po izmenjavi z Vascottom premagati Scopinicha. Slednji je moral v 32’ zaradi žalitve sodnika zapustiti igrišče, medtem ko je njegovo mesto prevzel Minin. Kotje 4:1 za Ro-sandro.
S. B.
me pa se je izkazalo, da je bil prav čač eden najboljših na igrišču.
V	tej tekmi sta od Unionovih igralcev vredna pohvale le čač in delno tudi kapetan Camassa A., ki pa ne moreta napraviti vsega sama, brez pomoči tovarišev. Nasprotno pa je treba pohvaliti brez izjeme vse igralce S. Anne, najbolj pa kapetana ekipe Lebana.
Kronika tekme je kaj revna, saj razen golov ni bilo večjih akcij. Le kdaj pa kdaj je prišlo do napetosti, iz česar pa se ni nič izcimilo.
Rrvi gol je padel že po 3’ igre. Pastorino je streljal od blizu in Furlan ni mogel nič. Kmalu nato je za S. Anno podvojil rezultat Rocco T. Žoga je letela proti levemu kotu in če bi se vratar le malo potrudil, bi jo prav lahko ustavil.-
Po teh dveh golih je Union začel pritiskati in ves prvi polčas ni dovolil, da bi se nasprotni napadalci približali vratarju Furlanu. Roženkranc in Camassa A. sta večkrat resno zaposlila vratarja Coslovicha. V 43’ poda Camassa Roženkrancu. Bilo bi dovolj, da bi se ta dotaknil žoge, pa bi potolkel vratarja, ki je bil na drugi strani vrat.
V	drugem polčasu igra Union z igralcem več, ker je bil Pastorino zaradi protestov izključen. Toda tega ne zna izrabiti. Namesto da bi napadal, dobi kmalu še dva gola. Enega je 8’ zabil Forti, potem ko je ubežal čaču in izvabil iz vrat Furlana. V 20’ pa je po vratarjevi krivdi prišel še en gol. Namesto da bi odbil žogo na sredo igrišča, jo je Furlan kratko podal in Mervar je izrabil priložnost ter četrtič premagal nekoč odličnega, a sedaj popolnoma zmedenega vratarja U-niona.
V	23’ pa je Macchiju uspelo, da je za svoje moštvo zabil gol. Po lepi akciji, ki sta jo začela brata Camassa, je Mačehi z močnim strelom poslal žogo v desni kot Coslo-vicheve mreže.
Minuto kasneje je bil uspešen Ožbolt. Sodnik je prisodil Unionu enajstmetrovko in Ožbolt je z lan-koto poslal žogo za vratarjev hrbet.
Ker je Union še vedno pritiskal, so nekateri upali, da mu bo morda uspelo izenačiti. Toda v 37’ je prišel peti gol S. Anne. Leban, ki je bil med najboljšimi na igrišču, je z glavo poslal žogo v vrata. Vsi igralci so bili na miru in mu pustili, da je streljal prav nad Furlanovo glavo, tako da bi ta prav lahko branil. V 40’ je sodnik žvižgal konec. Mislil je, da sodi tekmo juniorske kategorije. Toda po protestih voditeljev ekip je zopet poklical igralce na igrišče. Zadnjih pet minut je bilo dovolj, da je bil Crevatin izključen in da je Basiaco še enkrat potolkel Furlana.
Radi
jl	čudovito držal ln onemogočil mar-
JUVENTINA — Tomasin, Paškulin, Costelli, Žezlin, Ferfolja, Ta-baj, Montico, Ghiotto, Petejan, Klaučič, Batistič.
RISANESE — Gubaro, Zanuttini, Pezzarini, Dorigo, Cosatto, Bo-nini, Fantin, Lucca, Pittilinl, Romano, Lucca G.
Vsa kronika nedeljske tekme v Štandrežu med Juventino in Risanese se da izraziti z nekaj besedami: domača ekipa Je vseh 90 minut igrala na nasprotnikovi polovici igrišča, vendar, kakor se mnogokrat zgodi, v zaključnih akcijah ni imela mnogo uspeha. Izenačenje 2:2 je Risanese dosegla z edinimi tremi protinapadi, ki jih je izvedla, in od katerih le eden ni bil uspešen. Za srečen izid pa se ima furlanska ekipa mnogo zahvaliti tudi svojemu vratarju, ki se je ves čas
stirati pri sodniku, je moral zapustiti prizorišče tekme. Rosandra se je zadovoljila z rezultatom In je
sikateri gol Ghiotta, Ferfolje, Ta-baja, Batističa, Klavčiča, Costellija,
Zezlina, ki so mu stalno ogrožali vrata. Goli so sl sledili takole: v 34’ prvega polčasa za Juventino Klavčič, v 37’ izenačenje Doriga, v 21’ drugega polčasa Fantin privede Risanese na 2:1, v 35’ pa je Žezlin s pomočjo Tabaja in Ferfolje spet izenačil rezultat, ki je ostal 2:2 do konca igre.
Tekma je bila živa do zadnjega, le končala je nekaj minut pred časom, verjetno zaradi pomote sodnika, ki pa ni upošteval opozorila obeh kapetanov.
Pretekla nedelja je torej prinesla Juventini le eno točko, ne pa dveh, kakor bi Jih uigranost in borbe-
nost Marsonove enajsterice tokrat zaslužila. Vsi igralci zaslužijo pohvalo za res prisebno skupno igro, le Petejanu se pozna, da premalo trenira. To ni prav, kajti neredno obiskovanje vaj kvari disciplino tudi pri drugih igralcih in se potem pozna med tekmami, kjer včasih drugim zmanjka pomoč sicer dobrega igralca, kot Je Petejan. Take stvari Je v bodoče treba odpraviti, če se hoče, da bo ekipa iz Stan-dreža uspešna in nam še dalje kazala lepo igro, upajmo z večjo srečo, kakor Jo je imela z Risanese.
Juventina išče ekipo, ki naj bi odigrala z njo prijateljsko tekmo 6., 8. ali 22. januarja 1967. Ce bi katera to želela, naj se javi pismeno še v tem tednu.
D. K.
Brežani parili bolj na obrambo rezultata kot pa na napad. Sandrlnu se je vseeno posrečilo, da je v 15’ premagal Žerjala. Brežani so se še bolj zbrali ter kljub grobi Igri domačinov zmagovito zaključili srečanje.
Na koncu naj še dodamo, da so bili Veljak, Cuk in Mikuš povabljeni na izbirni trening za sestavo pokrajinske naraščajniške reprezentance.
K. V.
KDOR SE PRVIČ NAROČI NA
PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1967
prihrani 3.300 lir
podari družini lepo darilo
bo prejemal lisi zastonj ves december 1066
prejme v dar se lepo slovensko knjigo
Telefonirajle na Sl. 37-338 f ali pa izročile vaš riaslov ra/.iiašalru |
PRIMORSKI DNEVNIK Ul. sv. Frančiška 20
Želim si hladilnik, ki bi bil moderen, prostoren, avtomatičen...
z vsem hladom,
ki je potreben
tudi za globoko
zamrznjevanje
in ki bi trajal vse življenje!
zahtevam
mar
preveč?
« Grandfreezer» ZOPPAS je res velik hladilnik. Ima največjo hladilno površino, da bolj ohladi vaša živila, tudi za globoko zamrznjevanje (v freezerju -12°). « Grandfreezer» ZOPPAS ima zelo prostorno celico iz jekla, prevlečenega s porcelanom, avtomatično taljenje ledu, zapiranje vrat z magnetičnim priključkom.
3°PP
		
H ^ ‘Sp ==-=	A	BZ.I6JL
IZIDI		IZIDI
•Bologna — Brescia	2-0	•Catania — Alessandria	1-0
•Foggia — Roma	2-2	•Genoa — Varese	2-0
•Vicenza — Mantova	2-2	•Messina — Potenza	4-1
•Lazio — Inter	1-0	Sampdoria — ‘Palermo	1-0 •Catanzaro - Reggina	1-1
•Lecco — Spal	1-1	•Livorno — Novara	0-0
•Milan — Atalanta	0-0	•Modena — Piša	2-2
•Napoli — Cagliari	1-0	•Reggina — Salemitana	3-1
•Torino — Fiorentina	2-2	•Verona — Padova	0-0
Juevntus — *Venezia	2-0	•Savona — Arezzo	3-2
LESTVICA		LESTVICA
Juventus	12 831	17 4 19	Sampdoria 14 6 8 0 17 6 20
Inter	12 912	23 6 19	Varese	14 8 3 3 16 6 19
Cagliari	12 6 4 2	14 2 16	Modena	14 6 6 2 17 15 18
Napoli	12 7 2 3	12 6 16	Catanzaro	14 7 3 4 19 16 17 Potenza	14 6 4 4 15 13 16
Bologna	12 7 2 3	20 12 16	Catania 4	14 6 3 5 14 12 15
Roma	12 6 3 3	12 10 15	Piša	^	11	3 9 2	7 6	15 Messina	!	13	4 6 3	14 10	14
Fiorentina 11	5 4 2	21 10 14	
Mantova	12 19 2	9 11 11	Reggina	14 4 6 4 10 10	14
Torino	12 2 7 3	12 11 11	Salernitana 14 5 4 5 13 14 14 Padova	14 3 8 3 12 13 14
Spal	11 3 4 4	9 10 10	Genoa	4	14	4	5 5	13	12	13 Livorno	V	14	4	5 5	13	14	13 Palermo	)	14	4	5 5	8	10	13
Milan	11 2 6 3	12 13 10	
Atalanta	12 3 4 5	12 23 10	
Brescia	VI 2 6 4	7 10 10	Regglana j 13 3 6 4	10 13 12
Vicenza	11 2 5 4	9 11	9	Novara j 14 3 5 6	9 13 11
Lazio	12 2 5 5	8 15	9	Verona	# 14 2 7 5	6 15 11 Arezzo	14 4 2 8 18 18 10
Lecco	12 147	6 16 6	Savona	14 3 4 7	9 16 10
F'oggia	12 3 3 8	10 27	6	Alessandria 14 2 5 7 14 22	9
Venezia	12 0 5 7	8 24	5	Messina ln Regglana s tekmo
Fiorentina, Spal, Milan	Vicenza	manj.
s tekmo manj.		Prihodnje tekme
Prihodnje tekme		(v soboto 24. t.m.)
(v soboto 24. t.m.)		Modena - Verona; Novara -
Atalanta - Bologna;	Brescia -	Messina; Padova - Genoa; Pa-
Lecco; Inter Cagliari	; Ju ven-	lermo - Reggiana; Piša - Cata-
tus • Milan; Vicenza	- Vene-	nia; Potenza - Alessandria;
zia; Mantova - Lazio;	Napoli •	Reggina - Arezzo; Sampdoria-
Foggia; Roma • Torino; Spal-		Catanzaro; Savona - Livorno;
Fiorentina.		Varese - Salernitana.
štvu, ker mu je društvo priskrbelo delo. Porcelli ni bil samo odličen v napadu, kjer je bil kot strelec neustavljiv, ampak je tudi razumno vodil vse protinapade svoje ekipe in je predvsem v obrambi «kradei» nemogoče žoge. Zasluga za zmago pa gotovo ni samo Porcellijeva. Videmsko moštvo ima predvsem izrednega trenerja, jugoslovanskega tehnika in trenerja ljubljanske O-limpije, Kristančiča, ki je takoj uvidel šibkosti tržaške peterke in jih znal več kot uspešno izkoristiti. Lloyd igra namreč s sorazemerno nizkimi košarkarji in v glavnem skuša presenetiti nasprotnika v ritmu in s protisapadi. Na odbitih žogah pa so Marinijevi igralci precej šibki in prav slednjo hibo je Kristančič izkoristil. Poslal je na igrišče tri «dolgine» in tako so Vi-demčani ulovili vse odbite žoge ter so nato sprožili silne protinapade s Porcellijem in Polijem (tudi iz Trsta). Kristančičev taktični poseg_ je bil enostaven, toda toliko bolj učinkovit. Zaman je skušal Brumatti nadoknaditi razliko v koših proti
_______	koncu tekme s prodori in lepimi
V KOŠARKARSKI B LIGI
Snaidero v Vidmu Llovfl Adriatico
odpravil
77:73
Tržačan Porcelli med najboljšimi Videmčani
Tržačan je pokopal Tržačane. Ni paradoks. Zgodilo se je v košarkarski tekmi Snaidero-Lloyd Adriatico, kjer je bil Porcelli nedvomno najboljši element na igrišču in je poleg tega tudi dosegel obilen osebni izkupiček 23 točk. Porcelli namreč stanuje v Trstu, toda že več let nastopa v videmskem mo-
NOGOMETNO PRVENSTVO C LIGE
Katastrofalen poraz Triestine v Legnanu
A SKUPINA
CL
IZIDI
•Cremonese	— Trevigliese	1-0
•Legnano —	- Triestina	6-1
•Marzotto -	- Mestrina	1-0
•Monza — Piacenza		4-0
•Rapallo —	Biellese	1-0
•Solbiatese	— Pro Patria	1-0
•Treviso —	Entella	1-0
•Udinese —	Como	0-0
•Verbania -	- CRDA	2-0
Prihodnje tekme (1.1.1967)
Blellese - Marzotto; CRDA-Rapallo; Como - Cremonese; Entella - Verbania; Mestrina -Monza; Piacenza - Legnano; Pro Patria - Udinese; Trevl-so; Triestina - Solbiatese.
LESTVICA
Monza	13	10	2	1	19	3	22
Como	13	7	4	2	15	S	18
Rapallo	13	6	5	2	15	8	17
Udinese	u	5	6	1	11	6	16
Treviso	13	5	6	2	12 12		16
Biellese	13	6	4	3	17	12	16
Entella	13	5	5	3	12	8	15
Verbania	13	5	5	3	11	8	15
Legnano	13	6	3	•4	21	13	15
Marzotto	13	5	3	5	13 11		13
Trevigliese	12	3	4	5	14	16	10
Piacenza	13	3	4	•	10	11	10
CRDA	13	2	6	5	6	15	10
Cremonese	13	3	2	8	10 21		8
P. Patria	13	3	2	8	9	16	8
Triestina	13	•	8	5	5	19	8
Mestrina	13	1	<	•	5	11	8
Solbiatese	13	2	3	8	•	13	7
Udinese in Trevigliese s manj.						tekmo	
LEGNANO — Castellazzi, Taiarini, Bosco, Valdinoci, Ferrari, Ta-celil, Capelazzo, Marchioro, Mascheroni, Tomy, Brenna.
TRIESTINA — Colovattl, Martinelli, Kuk, Del Plccolo, Sadar, Ferrara, Rldolfl, Scala, Ive, Beorchla, Gentlli.
SODNIK — D’Amlco (Loreto).
STRELCI —• V 10’ Mascheroni, v 16’ In 21’ Tomy, v 43’ Mar-chloro, v 74’ in 77’ Brenna, v 89’ Beorchla (T).
Triestina je doživela nov neuspeh negativni
se je nj<
ln vrh tega še negativni rekord te golov), s čimer se 'je njen že tako
slab položaj še zaostril. Zadnji nastop na lastnem igrišču je zopet vzbudil upanje, da se bodo rdeči končno prebudili iri spravili iz res neznosnega mesta na lestvici, saj je moral vodeči Monza res garati, da se Je izognil porazu. Ti upi so v Legnanu spiabneli takoj v začetku tekme. Po 20’ so domačini spravili v tržaško m.ežo že tri žoga in vse je kazalo, da ne bodo odnehali. Obramba gostov, v vrstah katere Je tokrat manjkal D’Eri, ni bila zmožna ustaviti hitre prodore Tonija in ostalih. Edini Kuk Je marljivo izpolnjeval svojo dolžnost ln se celo spuščal v napad, a to je bilo premalo. Prednja vrsta rdečih je še nekam zadovoljila: Rldolfl in Gentlli sta v nekaj primerih prišla pred vrata in za malo zgrešila cilj, toda vsakemu napadu Tržačanov je sledila cela vrsta napak njihove obrambe. Colovattl je bil precej nezanesljiv, čeprav nosi pri tem porazu še najmanj krivde: logično je, da ni mogel biti kos vsem napadom domačinov. Na sredini igrišča so domačini popolnoma gospodarili: Del Plccolo je senca igralca, ki je bil lani steber tržaškega moštva, Ferrara pa je koristen samo v napadu.
Tudi gol, ki ga je Triestina dosegla po tolikem času ne more zadovoljiti navijačev moštva: dosegel ga je Beorchla 1’ pred koncem, ko je bila tekma praktično že končana in je Legnano popolnoma popu-I stil, vrh tega pa je največ krivde | pri zadetku nosila obramba domači-
nov, ki Je preveč ležerno pričakovala kornfef. Nll£ad ni v resnici pokazal nobenega napredka. Ive je še vedno popolnoma statičen, Beor-chia in Scala pa nista zmožna razvijati igre kot delata na lastnem igrišču, kjer Je moštvo prisiljeno k napadu. Ridolfi je kot vedno požrtvovalen toda izredno neprecizen v odločilnih trenutkih. Edino Gen-tili Je zadovoljil in bi zaslužil osebno zadoščenje, toda vratar Je s krasnimi posegi branil njegova stre-la v drugem polčasu.
Položaj Je zdaj že nevzdržen. Triestina je na predzadnjem mestu z osmimi točkami v 13 tekmah in z eno samo točko prednosti nad Sol-biatesejem, ki bo nastopil na tržaškem igrišču v naslednjem kolu. Caciagli ima dva tedna časa, ker bo prvenstvo počivalo, zato lahko upamo, da bo izrabil ta čas zato, da pripravi moštvo, ki bo končno podarilo svojim navijačem prvo, toliko zaželeno zmago, če bo moštvo odpovedalo tudi v tej priložnosti, bo potrebna radikalna sprememba v vseh njenih vrstah z namenom, da si društvo zagotovi vsaj obstanek v C ligi in nekaj mladih sil, ki bi v bodočnosti branili tržaške barve.
Naj omenimo še razvoj akcije, ki se je končala z golom Triestine: vratar Castellazzi je odbil v kot lep strel Rldolfija. To je bil osmi kot za Trlestino: izvedel ga je sam Ri-dolfl, ki Je poslal pred vrata. Valdinoci je kratko odbil in s tem poslal žogo do Beorchie, ki je usnje preusmeril v zgornji kotiček vrat in dosegel častni gol za goste.
uk
meti s skoka. Poraz je bil neizbežen. Poleg tega pa sta tudi sodnika precej prikrajšala tržaške predstavnike, ki so v sredi drugega polčasa imeli skoro vsi po štiri osebne napake in zato niso mogli igrati z isto vnemo predvsem v obrambi.
Prvi polčas so Marinijevi igralci celo zaključili v svojo korist (35: 33) in številni tržaški navijači, ki so sledili ekipi v Videm, da bi bodrili svoje «mule» na tem težkem gostovanju, so že upali v nemogoče. Toda Porcelli je s celo serijo lepih prodorov in metov strl vse upe Tržačanov, ki so proti koncu tekme izgubili živce, tako da so se domačini dokončno oddaljili in zmagovito zaključili srečanje s petimi točkami razlike.
Od posameznikov so med Tržačani poleg Brumattija zadovoljili še Fortunati in Tarabocchia, ki je od nedelje do nedelje vedno bolj gotov. Oba trenerja, tako Kristančič kot Marini, sta se poslužila za tekmo le od osem do deset igralcev, ki so jima bili na razpolago. V vrstah Lloyda nista stopila na igrišče Fran-ceschini in Bicci (oba centra), med Videmčani pa nista zaigrala Bulzi-co in Triches. Snaidero je imel na razpolago 26 osebnih metov, realiziral jih je 13; Lloyd pa je bil prav tako 13-krat uspešen, toda imel je na razpolago 4 osebne mete manj, in sicer 22. Kar 6 igralcev je predčasno zapustilo igrišče, in sicer med najboljšimi, za Lloyd Schesgat, Fortunati in Bianco, za Snaidero pa Fiorini, Musetti in Me-lilla.
IZIDI 7. KOLA
Ramazzotti - "Italsider 62-54 "Becchi Forli - Fides Bol. 90-85 "Algor Var. - Termoshell 70-62 "Faema - Elettroplaid	54-52
"Snaidero - Lloyd Adr.	77-73
Benati ni igral.
PRIHODNJA SREČANJA (8.1.1967)
Elettroplaid F. - Ramazzotti
Fides Bologna - Benati Imola
Algor Varese - Snaidero Ud.
Lloyd Adriatico - Termoshell
Becchi Forli - Faema C. M.
Italsider Genova bo počival
Ramazzotti Lloyd Adriatico Faema Cas. M. Becchi Forli Fides Bologna Termoshell R.E. Snaidero Ud. Algor Varese Italsider Gen. Elettroplaid F. Benati Imola
LESTVICA
Vig. 6 5 1 404 323 10 7 4 3 510 477 8 7 4 3 456 468 8
5	3 2 365 334 6
6	3 3 434 401 6 6 3 3 404 387 6
5	3 2 357 353 6
6	3 3 400 396 6 6 3 3 352 359 6 6 1 5 323 396 2 6 1 5 370 466 2
NA POTI V GENOVO
Vaterpolisti
beograjskega Partizana v našem mestu
Beograjski vaterpolisti so se na poti v Genovo ustavili v našem mestu, kjer so imeli sinoči trening v občinskem pokritem bazenu «B. Bianchi».
Vaterpolisti Partizana bodo danes odpotovali v Genovo, kjer jih v četrtek čaka povratno srečanje s Pro Reccom.
PLAVANJI

REKA, 19. — Rari Nantes iz Bologne bo 7. januarja prihodnjega leta gost reškega Primorja. Na sporedu je prijateljski plavalni dvoboj. V prejšnjem srečanju, ki je bil februarja v Bologni, so zmagali Italijani 79:73.
VATERPOLO
ZA EVROPSKI POKAL
Partizan premagal v prvi finalni tekmi Pro Recco s 5:3
ZAGREB, 19. — Vaterpolisti beograjskega Partizana so v nedeljo premagali v prvi finalni tekmi za evropski pokal prvakov v vaterpolu genovski Pro Recco 5:3 (0:1, 2:0, 1:1, 2:1). Tekma je bila večkrat razburljiva in živčna. Italijanom se Je
že posrečilo izenačiti, ko je Sandič začel ostro ofenzivo, s katero so Jugoslovani prisilili Italijane k predaji.
Prvi gol so dosegli Italijani s Piz-zom, potem ko sodnik ni priznal zgoditka Beograjčanov. Ti so se
KOŠARKARSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Edera (Pordenone)-Bor 65:50
EDERA PORDENONE — BOR 65:50	(32:20)
BOR — Čermelj, Borut Spacal, Ambrožič (2), Zavadlal (5), Ru-dež (6). Fabjan, Savo Spacal (13), Prinčič, Kafol (2) in Lakovič (22).
EDERA PORDENONE — Caprari (21), Mazzocco (10), Franco (14), Scuccato, Vaccari (8), Gemona, Moro (2), Bertolissi (4), Pignin (6) in SDessotto.
SODNIKA — Sclauzero in Tonzlg (oba iz Gorice).
Nedeljska tekma Je jasno poka- ---------------
zala mere Borove košarkarske pe-
terke. Ekipa plavih je še neizkušena za promocijsko prvenstvo, da bi lahko mislila na vstop v višjo ligo. Prejšnjo nedeljo proti Servo-lanl so prišle na dan vse individualne pomanjkljivosti in predvsem skupna igra plavih je bila zelo slaba. Tokrat, proti Ederl, smo lahko opazili le majhen napredek glede na skupno igro, dosti, preveč napak pa so zagrešili posamezniki. Najbolj otipljiv dokaz za to so izredno število zgrešenih osebnih strelov, ki v neki meri dokazujejo tehnične sposobnosti in predvsem koncentracijo posameznikov. Borovci so od 34 metov na razpolago zadeli le 9-krat. Skoraj neverjetno! Poleg tega pa sta tudi sodnika precej favorizirala domačine ln tako sl lahko ustvarimo jasno sliko nedeljskega poraza plavih.
Edero sestavljajo v glavnem mladi igralci, ki pa že dolgo let gojijo košarko, kajti precej solidno obvladajo žogo in poleg tega znajo zaigrati tudi s kakimi res preprostimi, toda uspešnimi shemami. Njihovo najnevarnejše orožje pa so meti iz razdalje in prav s slednjimi so popolnoma pokopali borovce. Na odbitih žogah niso nikaka sila ln
V ITALIJANSKI A LICI
JUVE DOHITEL INTER NA VRHU
Poraz Cagliariju v Neaplju
Zopet presenečenje v A ligi: v nedeljskem zavrtljaju je moral In-ter poražen z igrišča, Juventus pa si je z zmago nabral dve točki, s katerimi je dosegel na vrhu milanske bratrance. Milančani niso mogli ničesar proti Laziu, ki se je v nedeljo poslužil tipičnega orožja
Heleni a Herrero: v obrambi so bili Rimljani nepremagljivi, s protinapadi pa so skušali ogrožati Sartija, dokler ga niso v 35’ d. p. tudi spravili z D’Amatom na kolena.
Presenečenje predstavlja tudi neodločen izid brez gola, ki ga je gostujoča Atalanta vsilila bolj kvo-tiranemu (vsaj na papirju) Milanu. Tokrat pa je Torino za las zgrešil zmago, pa čeprav je imel v gosteh v nedeljo ne preveč nevarno Fiorentino. Prav zaradi tega predstavlja neodločen izid za
Florentince še kar lep uspeh.
Tudi Bologna je pobrala celotni izkupiček v tekmi z Brescio, ki je hotela prisiliti gostitelje na delitev točk. To pa se je posrečilo Rimu v Foggi in Mantovi v Vicenzi. Tudi Lecco in Spal sta se poslovila z eno točko v žepu, medtem ko je Napoli, po sicer trdi borbi, vendar zadal presenetljivi enajsterici iz Cagliarija poraz z edinim golom, ki ga je v 13’ igre dosegel Orlando in katerega so gostje kratko-malo sprejeli brez vsakršne volje, da bi prišli do izenačenja.
plavi so jih prav na odbitih žogah večkrat presenetili in si skoro vedno pridobili osebni met, katerega so na žalost zapravili.
Kot smo rekji, so borovci le napredovali, če primerjamo nastop s dervolano. Od posameznikov se je povsem oddolžil za sorazmerno slab nastop proti Servolani Rudež, ki je poleg treh lepih košev z razdalje povsem umirjeno zaigral in izvedel tudi nekaj lepih podaj. Srečanje pa Je dalo Borovemu trenerju Savu Spacalu dober napotek. Poslužlti se za dalj časa Boruta Spacala in Kafola. Prvi je bil na odbitih žogah zares soliden in bi bil lahko za bodoča srečanja neposredno pod košem neobhodno potreben. Kafol pa se je delno uigral z ostalimi soigrai-cl m tudi razumno porazdelil lepo število žog s točnimi podajami. O-stali pa so igrali pod standardom.
Statistika nedeljskega srečanja je bila za borovce zares porazna. Plavi so namreč dosegli najnižje povprečje metov v tem prvenstvu, in sicer 28 odstotkov. Najboljše povprečje Je tokrat dosegel Kafol 50 odst. (2 meta, 1 koš), sledi Rudež 37 ods. (8 metov, 3 koše), Spacal 35 odst. (13 metov, 5 košev). O prostih metih smo že omenili, povprečje je bilo 26 odst. Borovci so v tej tekmi izgubili z največ jo razliko v štirih tekmah in sicer 15 točk (50 proti 65). V drugem polčasu pa so bili le za tri točke slabši od nasprotnikov (30:33).
Prva peteirka Bora (v obrambi cona 2-3): zadaj Savo Spacal, Ambrožič ln Fabjan, spredaj Zavadlal ln Lakovič. Edera se je postavila v obrambo s sistemom 3-2, tako da bi lahko čimbolj izkoristila protinapad. Ta sistem igre je bil povsem primeren tudi glede na telovadnico, ki je bila zares prekratka in so se igralci s sorazmerno lahkoto in brez velikega truda vrgli v protinapad. Začetelk tekme je povsem v korist domačinov, ki so v 3’ vodili 5:1. Borovci so nekoliko reagirali, toda nikoli tako, da bi resno ogrožati vodstvo nasprotnikom. Tudi menjavi, ki Ju je izvedel Savo Spacal nista dali zaželenega rezultata (Prinčič je namreč zamenjal Zavadlala, Rudež pa Fab Jana). Serija rezultatov v prvem polčasu: Bor . Edera 1:5, 3:9, 8:11, 8:16, 10:20, 15:24, 19:30 in 20:32.
V drugem delu igre so takoj v začetku domačini ponovno odločno povedli in popolnoma zmedli tržaške predstavnike, ki niso pričakovali tako hitrega tempa nasprotnikov. Razliko 12-15 točk so nato domačini ohranili do konca tekme. V drugi|n polčasu je bilo v vrstah Bora nekaj menjav, ki so v glavnem dale pozitivne rezultate (že omenjena Borut Spacal in Kafol).
Serija rezultatov:	Bor - Edera
20:32, 21:38,	29:40, 33:46, 36:54,
40:59, 49:63 in 50:65. In s tem rezultatom se je tudi zaključilo srečanje.
Za pet osebnih napak je predčasno zapustil igrišče borovec Rudež, med nasprotniki pa Pignin.
Po nedeljskem srečanju bodo promocijsko prvenstvo trenutno prekinili. Tekme se bodo zopet začele prihodnje leto, 8 januarja. Borove* bodo morali v Gorici igrati proti favoritinji prvenstva, nepremagani Ardltl, ki je daleč najboljša ekipa prvenstva in bo po vsej Verjetnosti neovirano prešla v višjo ligo.
—edson—•
kmalu opomogli, izenačili s čukva-sem ln tudi prešli s Tedeschijem v vodstvo. Genovčanl so ponovno izenačili s Cevascom, Tedeschi pa je zopet povedel Beograjčane v vodstvo. Ponovno izenačenje po zaslugi Pizza in nato še dva gola odličnega Sandiča, ki je zagotovil domačim barvam dragoceno zmago.
Jugoslovani bodo odpotovali na povratno tekmo, ki bo v četrtek, skozi Trst, kjer se bodo ustavili dva dni.
Bologna — Brescia	(2-0)	1
Foggia — Roma	(2-2)	X
Vicenza — Mantova	(2-2)	X
Lazio — Inter	(1-0)	1
Lecco — Spal	(1-1)	X
Milan — Atalanta	(0-0)	X
Napoli — Cagliari	(1-0)	1
Torino — Fiorentina	(2-2)	X
Venezia - Juventus	(0-2)	2
Catanzaro — Reggina	(1-1)	X
Palermo — Sampdoria	(0-1)	2
Udinese — Como	(0-0)	X
Spezia — Maceratese KVOTE	(1-1)	X
13 — 12 —
28.279.000 lir 673.300 »
fiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiimimmimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHinii
V KOŠARKARSKI A LICI
Za Simmenthal derby z Ignisom
Poraz Spiiigen Braua v Cantuju
SIMMENTHAL — IGNIS
92-86 (50-41)
SIMMENTHAL: Iellini 3, Vianel-lo 10, Pieri 12, Mašini 23, Riminuc-ci 4, Ongaro 2, Chubin 38.
IGNIS: Flaborea 13, Bufalini 8, Cescutti 8, Vittori 6, Bovone 12, Villetti 10, McKenzye 28.
V najvažnejši tekmi prvenstva Simmenthal - Ignis je zmagala milanska peterka, ki je imela v Chu-binu daleč najboljšega moža celotne ekipe in sploh najboljšega elementa na igrišču. Američan je bil v prodorih neustavljiv v svojim se-cond-time in je tako dosegel kar 38 točk, nekoliko manj pa je napravil McKenzye, ki je vsekakor dobro igral, toda bi lahko napravil marsikaj več. Tekma je bila po mnenju mnogih kritikov naj-lepša in kvalitetno najboljša v zgodovini italijanske košarke in tudi končni visoki rezultat 92:86 v korist Milančanov, jasno kaže visoko kvaliteto igre.
ORANSODA — SPLDGEN BRAU
65-56 (32-24)
ORANSODA: Burgess 16, Merlatt 2, Barlucchi 4, Recalcati 18, Sarti 6, De Simone 9, Frlgerio 10.
SPLtfGEN BRAU: Medeot 2, Tur-ra 2, Rossi 10, Ponton 9, Del Ben 6, Kristančič 1, Pozzecco 4, Green 20.
Goričani so po predvidevanjih klonili močnejšim in tehnično bolj pripravljenim igralcem Oransode, ki imajo poleg tega kot tehničnega vodjo odličnega jugoslovanskega pripravljalca Stankoviča. V vrstah
Spiiigen Br&ua je bil v prvem polčasu dobesedno neustavljiv in Je st&Ino spravljal v težavo nasprotno obrambo z lepimi podajami na Rossija Green, ki je tudi s točnimi streli na koš dosegel izkupiček 20 točk. V vrstah Oransode je kot vedno zablestel Recalcati, ki sicer ne doseže več toliko košev kot v začetku prvenstva, je pa vedno zelo učinkovit v organizaciji igre.
ARAMIS — NOALEX
70-55	(32-25)
ARAMIS: Nightingale 13, Casta-gnetti, Pizzichem: 9, Fattori 6, Ovi 19, Tarantino 20, Calvino 3, Matas-soglio, Celoria, Polzot.
NOALEX: Cedolini 14, Calebotta 14, Guadagnino 1, Vaccher 8, Bot-tan, Ferro 4, Lessana, Albonlco, Djurič 9, Zamarin 5.
BUTANGAS — FARGAS
70-65	(40-27)
BUTANGAS: Bertini 16, Wemer 19, Marchionetti 24, Paolini, Lesa, Scrocco 6, Cavallini 3, Pulin 2, D’0-razio, Rossetti.
FARGAS: Chirico 18, Andeo 5, Natallni 1, Pozzilli 2, Marcacci 6, Nanni 5, Cempinl 10, Garibaldi 4, Bernardini 2, Guantini 12.
PETRARCA - ALL’ONESTA’
61-57	(29-26)
PETRARCA: Moe 27, Varotto 2, Pizazti, Formenti, Tonzlg 8, Stefa-nelll 3, Peroni 9, Danleletto, Jes-sl 12, Tonlolo.
ALL’ONESTA’: Vatteroni 16, Ma-socco, Galletti, Bulgheronl 7, Zanat-ta 4, Vescovo 2, Gattl 9, Ossola 1, Isaac 16, Dal Fozzo 2.
IVO JUVANČIČ	5.
PRED ŠTIRIDESETIMI LETI...
(Izredni fašistični zakoni, diktatura, obkroževanje Jugoslavije...)
.............
Iz italijanskih objavljenih dokumentov pa le ugotovimo, da se je beograjska vlada upravičeno razburila. Dokumenti (1. c., n. p dok. 512 str. 401) le povedo, da bi Italija ne «smela ustvariti privilegirane in specialne situacije v Albaniji«. Zdi se, da je najbrž že ob Rapallu, ali pa pozneje moralo priti do tihega ali pa ustno domenjenega, če že ne tajno podpisanega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, da ostane glede Albanije položaj in odnos do nje: status quo. Ali mogoče, da sta se domenili za nekak 50:50, da se izrazim s terminom zadnjih let. Novi fašistični pakt, ki ga je tudi od Albanije, kot smo videli, Mussolini izsilil, je pa to stanje uničil. Franco Catalano (LTtalia dalla dittatura alla democrazia 1919—1948), ki diplomatskih italijanskih virov še ni poznal, še piše, «da se je zdelo, da je pakt naperjen proti Jugoslaviji«. Ocena, ki jo paktu daje A. Guariglia je ista, dela pa napačne zaključke iz pakta ko meni, «da je Albanija postala razsodnik« balkanske situacije in bi Italijo lahko pripeljala v vojno proti Jugoslaviji, kar ne drži. Bil je Mussolini, ki je imel Zoguja na vrvici, in ne obratno. Drugače pa Guariglia, ki je poznal vsaj deloma situacijo v zunanjem italijanskem ministrstvu jasno zapiše: «Akcija v Albaniji je bila enostranska in v popolnem nasprotju s politiko sporazumov, ki smo jo v Jugoslaviji zasledovali«.
Koliko je bilo tu prizadeto slovensko in hrvaško vprašanje, bolje vprašanje manjšin v Julijski krajini? je odgovor težak. Ali je, kot nekje od daleč nakazujejo publicirani italijanski dokumenti, bila res tista Ninčičeva «želja» po izboljšanju situacije Slovencev ob Jadranu in Hrvatov v Istri, kar
je sprožilo pri Mussoliniju akcijo v Albaniji? Težko je odgovarjati na to.
Lažje je odgovoriti o posledicah pakta z Albanijo. Tu ne bom citiral italijanske literature, memoarov tistih fašistov in nefašistov, da bi koga ne užalil, ki so takrat delali v Albaniji. Samo bistveno ugotovimo. To, kar je sosede in svet razburilo je bilo: začela se je reorganizacija albanske vojske, žen-darmerije. —■ Pri tej je sodeloval polkovnik, ali kaj je že bil, Gambara, poznejši general in poveljnik XI. a. z. v Ljubljani 1942—1943. Seveda pomeni reorganizacija vojske vedno boljšo oborožitev in to proti nekomu. Po drugi strani se je pa začela eksploatacija albanskih zemeljskih zakladov z italijanske strani (nafte itd.); še angleški kapital so nekje izrinili.
Omeniti pa moramo še neposredno razburjenje zaradi podpisa pakta tudi po svetu. Ni nam treba iskati izven diplomatskih dokumentov italijanskega zunanjega ministrstva, ti povedo vse. Napetost v Franciji je bila tolika, da so se ob meji zbirale francoske čete; pozneje, ko se je valovanje umirilo, so izjavili, da je šlo samo za čete, ki so se vrnile iz Maroka in so jih pač morali nekam poslati. Razburila se je, pod jugoslovanskim pritiskom in seveda vplivom Francije, Mala antanta. Mussolini sam daje direktive svojim poslanikom v Prago, Bukarešto, da preprečijo sklic zasedanja Male antante (Documenti 1. c. dok. 506 str. 423). December 1926 je bil še napet in napetost se ni polegla niti v januarju 1927.
Prav zadržanje Mussolinija v zimi 1926-27, ko so druge sile poskušale najti kompromis, je zanimivo: ni popustil. Slo je za to, da bi se namreč tudi Jugoslavija nekje pridružila italijansko-albanski pogodbi, prav to dejstvo nam potrjuje zgornje mnenje o 50:50. Pobude v tej smeri je dala tudi Velika Britanija, toda duče jih odklanja «a limine« kot pravijo diplomati; noče niti slišati o tem (Documenti 1. c. dok. 531, 533, 545 na str. 412-414). Poslaniku v Lodon, kjer so Jugoslovani iskali stike, daje direktive: z Beogradom nikakih razgovorov (Documenti 1. c. dok 572 str. 448). Istočasno pa sporoča v Albanijo, da ta ne more z nobeno državo sklepati podobnih paktov kot je italijanski. ker to bi ne 'bilo v skladu s paktom samim (prav tam dok 574 str. 449).
Italijanska diplomacija je bila zelo agilna zlasti v Budimpešti. Madžari so se prav v tem času pogajali z Jugoslovani, da bi našli neko ureditev odnosov, ki so bili napeti še od I. svetovne vojne. Razumljivo je, da so po podpisu pakta Italija — Albanija svoje zahteve pri pogajanjih pomnožili in svojim koncesijam Jugoslaviji dali višje cene. Italijanska diplomacija je takoj posegla vmes, toda smernica v Budimpešto in Sofijo je le bila, da je treba delati «brez videza, da Jugoslavijo obko-ljujejo«, saj je Romunija celo pomirjevalno vplivala na Jugoslavijo kot njen partner v Mali antanti (Documenti 1. c dok. 464 str. 666). Interesi balkanskih držav, pa čeprav so bile zaveznice, niso bili usklajeni, Romunija in Jugoslavija sta bili trdno druga ob drugi le pri vprašanju odnosov do Madžarske, ki je gojila do obeh revanšo in nekje grozila z vrnitvijo Habsburžanov.
To je vedel tudi Mussolini. In tu je zastavil svojo akcijo in dosegel nov uspeh. Aprila (5. 4. 1927) je sklenil z Madžarsko, ki je decembra .1926 «odložila pogajanja z Jugoslavijo« pogodbo, ki je že podprla nekje madžarski revanšizem (Documenti 1. c. dok. 521 in 555 str. 406 in 431). Svoje geslo, da «pakti niso večni« je Mussolini razglasil sicer šele 1928, ali začelo se je pa po diplomatski poti že tu (glej tudi Salata, «11 patto di Mussolini« in drugod). Ta pogodba, ki je Jugoslavijo ogrozila tudi s severa, je nujno vznemirila Češkoslovaško in Romunijo, sosede Madžarske, ki so od nje po I. svetovni vojni dobile odrešene Slovake in Romune v Banatu in pod Karpati.
Leto prej še je Romunija precej gledala v Rim, na vladi je bil general Avarescu, ki se je trudil, da bi Italija priznala aneksijo bivše ruske Besarabije. Mussolini je sicer takrat poslal na obisk savojskega princa in generala Badoglia. Ta je v Kubiševu sprožil svoj govor o «latinskih mejah«, ali priznanja Besarabije s tem le ni dal; duče ni hotel razkačiti Sovjetske zveze, s katero je imel kar dobre trgovinske stike. Sedaj pa je pogodba z Madžarsko izzvala odpor tudi v Romuniji in tako se je zgodilo, da je Mala antanta na sestanku v Jahimovu dala kar «oster odgovor« na vsako možno madžarsko revanšo. Tudi v Grčiji Mussolini ni uspel tako, da je Jugoslavijo držal le s treh strani, s strani Bolgarije, o čemer bi bilo tu preobširno poročati, Madžarske in Albanije. Publicirani italijanski doku-
menti o tem jasno govore.
Ne bi odpiral polemike, pred seboj imam tržaško «Porta Orientale« letošnja jan.-aprilska številka, članek, ki ga je Bruno Coceani posvetil Carlu Galliju; gre za njegovo predavanje, ki ga je imel 29. januarja letos v Biblioteca Civica. Coceani trdi (str. 6.), ko je omenil jadranski pakt in r‘unske konvencije, ki jih Jugoslavija ni hotela tri leta ratificirati, do 1928, da je Mussolini «ci6 nonostante... continub a praticare una politica di amicizia nei confronti della Jugoslavia«. Samo temu bi oporekal, ker sem prepričan, da Coceani ali ne pozna že več let izšlih «Documenti diplomatici italiani«, ali, naj mi oprosti, če mu to pade pred oči, da jih noče poznati. Ti govore jasno, in o tem je pisal že, kot smo videli tudi Gauriglia (Ricordi), da Mussolinijeva politika med 1925 tja do 1933 ni bila prijateljska. In še ofenzivno politiko proti Jugoslaviji in proti Balkanu je začel duče. Končal jo je pravzaprav pod pritiskom nacizma, svojega poznejšega zaveznika Hitlerja, ki je s svojim «Ein Reich ein Volk« («En imperij, eno ljudstvo«) ogrozil Avstrijo, pritisnil na Brenner, vrgel pogled na Trst. S tem je ogrozil italijanske pridobitve prve svetovne vojne: Trento — Trieste. O tem pa mogoče kdaj pozneje nekaj besedi. Gre za vprašanja, ki niso samo zanimiva, so še aktualna, kot priča Južni Tirol — Zgornje Poadižje in še marsikaj. Sedanjost ima le korenike v preteklosti ... Tudi Trst
KONEC.
LITERATURA
Omenim le najvažnejše vire.
Janko Pleterski, Italija in Jugoslavija 1920-1941. (Študija v rokopisu, deloma priobčena v TT 1958).
Franco Catalano, LTtalia dalla dittatura alla democrazia, Milano, 1962. Nino Valeri, D’Annunzlo davanti al fascismo, Firenze 1963.
Carlo Sforza, Jugoslavia, Rlzzoli, 1948. Panorama Europeo, Roma 1945. Ugo OJettl, Tacuini, Firenze 1945,
I documenti diplomatki Italiani — Mlnlstero degll affarl ester! — Serie 7, zlasti 3. In 4. zvezek ___ Roma.
R. Guariglia, Rkordl Napol! 1950. (Spomini podkrepljeni s poročili, ki jih je dajal Grandiju, Članu),
E.	Radetič, Istra pod Italijo, Zagreb 1944.
F.	Sailata, II patito dl Mussolini, Mondadori 1933.
Dl Nolfo, Mussolini e la politica estera 1919-1933.
Salvemini Gaetano, Mussolini diplomatko.
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6. II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur-vnaprej, četrtletna 2.250 lir, polletna 4 400 lir celoletna 7 700 lir — SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADJT, JŽS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22 207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 503-3-85 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upraral 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi tržaške ln
goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicltk Italiana« — Odgovorni urednikž STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst