| a TWT A "W^ ^"XTX A i^r^^ioveSTiLi^l M -:r ZedinjenihdržaTah.:- M ■ ■ /m ^ 1^1; /lL ■ ■ ■ ■ H -s in the United StatesI f VeUara.v"eto...$3.00 f ^^ liliV/l/ll | Issued ev" day except f 1 fl list slovenskih delavcev t Ameriki. | ;Su^ays;nd|Holi^:- f TKLBFOW rniMl: 4487 COETLANPT. «nUr«d u «*coh< QUm Mltt« B«ptiiubii M, IMS, at tka Port Offie* at Knr York, W. T. aadar th* Act of Congr««. of March S. 1«7». TELEFON PIBABN*: MOT COamLUDT, no 196 — štev 196. new york, thursday. august 21, 1913. — četrtek, 21. avgusta, 1913. volume xxi. _ letnik ttt Mirovna konferenca. ! Trije važni sklepi.! Pogodbeni načrt je izdela', profesor Quidde it Monakova. Navdušeni pozdravni govor. BOJ MILITARIZMU. Svetovni mir se da doseči samo na en način. — Proti nemški in i . francoski vladi. Haag Nii•!trati »prejeli tri važne ! *klepe. (Hitom katerih hi se dalj zasigurmi mir med narodi cele j /> m!je. 1. Ur/avf morajo prene-j l.ati / nad.il j nO mol.il i/.a t-i jo : 2. j proti 1 «>\ jif-riiilei Za orožje, ki na i kakorsenkoli način vplivajo na I j'0>aim /ne vlado, s>> mora vlomiti ' oxter pmte*t ; .{. vs»* mirovne drn-/'»> morajo začeti s »kupnim de- i lom, da -i Hode slednjič prišlo do koiiečnega uspeha. Na prihod-1 u ji konferenci bodo morali po-: saim /Jii delegati natančno poro-' ••afi o uspehih, katere je imelo i njihovo delovanje. Ta rwfodheiii; na rt je i/delal profesor Quidde j Predno S, je .eja /ar ia. so de-j legati v navdušenih {Tovorih na-; [ ovi uovuii š oj militarizmu. Navzočih je bilo 9oO delegatov, iiled j njimi tudi več žensk. .\i/o/emski ministrski predsed"' tiik II. i i,i-Kerie jih je pozdravil v ime tin '" klasične države z ozi-i nun na mednarodno jravo". Kongresu predseduje profesor del I,outer iz I'treelitn. V svojem go-j voru je rekel, da s- .{a doseči sve-j t o Veti mir eiiiuole |H»tom razvoja . mednarodnega prava, irfej varstvom absolutne neodvisnosti in-j divitlueluih držav. hiternaci >ua-' liz.-m m patriotizem nista po ( njegovem nasprotujoča pojma. ; Vojna na Balkanu ni stvari sve- i tovnega miru popolnoma nič o-j Prof—or (Quidde je ostro ob.so-j Jal 1 ianctjo m Nemčijo. ker staj z visa J j svojo ohrani lino moč. Napad na vlak. Pert land, Ore., 'JO. avgusta. — Pet našemljenih handitov je da- i ues ustavilo vlak Soo-Spokane j proge. ko je vo/il pod mostom na ■ 12. c-e>ti Predno s. j,- ustavil j vlak, si i ga hamliti obslreljevali j od spredaj in zadaj. Nato so zbu-j dili speče potnike ter jili prisilili, da so jim iz roe il i vrednostne i predmete, Plen je hil baje zelo ; bogat. Z a aretacijo roparjev je j razpisana nagrada *20,00n. Generalni governer na Filipinih. Washington, D. <\, 20. avg. — \ Predsednik Wilson je izročil da-j nes senatu imenovanje F. B. Har-! risona za glavnega guvernerja na ! Filipinih. Ta nominacija je velike I važnosti. Harrison se je z W i I set- j nom večkrat posvetoval o filipin- 1 ^kih razmerah, toda o njegovi; kandidaturi ni nikdo ničesar ve- j del. V prihodnjih dneh bo iineno- j val člane komisije, ki bodo vodili j administracijo. ZA SAMO 1 DOLAR DOBI I VATK "GLAS NARODA" SKO ! /T 4 MFJMCCP VSAK DAN Krasni in brzi parnlk i . (Avitro-American proge) J j Kaiser Franz Josef I. j j •dplaje v sredo doe 3. septembra I vožnja do Trsta samo 13 dal. ( do Trst* ali Rek« - - $37.00 j Cena voznih listkom do Ljubljano - - - $38.18 j do Zagreba - - - - $38.08 Z> poMbo« kabine (oddelek ntd II. ia III. raxredoaO «taa« ▼•iaja fua» $4.00 tež u odraale, aa otroke polovica. Ta oddelek poeeOne draitnaaa priporočamo. k Verna je listke j* debit? pri FR. BAKSER, U Oortlaadt »t., New York. I Iz delavskega sveta. —o— Razgrajajoče štrajkarje je morala razgnati kavalerija. Resni kra-vali v Minot. Preiskava. —o— Calumet, Mich. 20. avgusta. — IVed itt^ko tukajšnjo iiišo. v kateri stanujejo neunijski delavci, se je zbrala velika množica štrajkarje v ki vo grozili, da bodo razdejali hišo in potolkli vse, .kar jima -i bo padlo v roke. Ker m* je bilo ( i bati resnih nemirov, je morala piiti |K>lieiji na pomor kavalerija. i«la je lazgnala štrajkarje. Minct, N. Da k.. 20. a vgusta. — i Pristaši "Industrial Workers" so ; .hoteli imeli na javiji ulici zboro-■ ; i vanje. to in izdal to/adevne odredbe. Nek ] uradnik delavskega departmenta ] ; in nek mož državne policije sta j odpotovala v Erie, da se bosta o- j ' sebno prepričala o položaju. i Ustaja v Venezueli. —o— 1 i Bivši dilrtator, Cipriano Oastro, • bajt sploh ni prišel v svojo domo- 1 vino. | Willemstad, Curasao, 20. avgusta. - (ilasom najnovejših poro- 1 , eii iz l'ar:u*as prevladuje tam : splošno mnenje, da bivši predsed- ' nik Venezuele, general Cipriano <'astro, sploh ni pristal v Vene- : /.ueli. dasiravno noče vlada potrditi resničnosti tega domnevanja. ' i Pora/, pripadnikov ('astra v Ma-euro in v državi Taehira bo povzročil skorajšnji konec revoluci- ' ie. Vsaj tako se domneva v vladnih krogih. Ker pa je vlada v strahu, da bi 1 general J ose Manuel Hernandez, vodja nacionalistične stranke, in • drugi v prognanstvu živeči Vene-j /.uelci ne uprizorili nove vstaje, i se je določilo, da ostane armada j še nadalje v Maraeav. Ta odredba j bo pa imela za posledico, da bodo I ostale ustavile garancije suspen-| d i rane do oktoberskih volitev, pri i katerih bode najbrž zopet izvoljen sedanji predsednik Gomez. Ameriška vojna ladia "Des Moines" je odplula v Puerto Ca-bello ter bo šla od tam najbrž v ICoro. katero mesto so, kakor zna-j no. zavzeli vstaši. a so ga vladne ; čete zopet osvojile. Ameriški kon-; zul v Puerto Cabello. Herbert R. (Wright, je bil poklican k posvetovanju z ameriškim poslanikom j v Caracas. - Za varstvo Manuela. Sigmaringen, 20. avgusta. — 1 Tukajšnje oblasti strogo nadzo-i ru je j o prejšnjega portugalskega ! kralja Manuela, ker se bojijo, da j bi ne postal ž rt'1 v italjanskih j atentatorjev. ) Afera Harry Thaw. Izgon iz Canade. Nad sodiš če v Sherbrocke, Que. je dovolilo Harry Thaw-u Habeas Corpus pove'je. ARETACIJA THOMPSONA. Newycrske oblasti skušajo doseči, da bi S3 Thaw-a izrcčilo državi New York. Sherbrooke, Que.. 2<». avgusta. Sodnik Olobenskv nadsodišča v Sherbrooke je dovodi! danes Harry Thaw-u Habeas Corpus povelje. ki zapade jutri. Vršila se ni nobena javna sodnijska obravnava. ker so zastopniki Thaw-a izročili sodniku aplikacijo v njegovem privatnem uradu. Izjavili so, da se ga pridržuje na nepostaven način ter da naj se ga na podlagi Habeas Corpus postopanja Takoj izpusti na prosto. Med tem časom pi ostane Thaw jetnik v Sher-brooke-jetnišnici. Odločno se je branil govoriti o svojem slučaju ter je poslal časnikarskim poročevalcem vest, da ne more nikogar sprejeti. A ko bo sodnik jutri odredil odgodenje, bo isto trajalo najiuanje teden dni. Vsled dobljenega Habeas Corpus povelja so tudi ustavljene de-pcrfacijske priprave naseliliške j oblasti. Danes je bil tudi aretiran neki Mitchell Thompson, ki je pomaga! Thaw-u pri begu. Danes je dospel semkaj šerif Hornbeck iz Dutchess County. N. V., v katerem okraju leži Mat-tea wan t-r je prinesel s seboj zaporna povelja proti Tha\v-u in sicer radi zarote. Čakal bo, dokler bo izreklo nadsodišče svojo razsodbo. Istotako sta dospela naselniška inšpektorja Reynolds in Williams, a sta izjavila, da ne morata ničesar opraviti, dokler ne izreče nadsodišče svojo razsodbo. Tudi nista hotela povedati, ali bosta odvedla Thav. -a v državo New York ali New Hampshire. Vprašanje, ali je Thaw blazen, nima s sedanjo aretacijo ničesar opraviti, vendar ga pa namerava naselniška oblast deportirati kot blaznega, ker nima nobenega drugega vzroka na razpolago. Vendar se je pa Thaw tudi v tem oziru pripravil, ter je najel znamenitega strokovnjaka, ki ga bo zagovarjal v tem oziru. Odkar se mudi Thaw v Sher-broke. kroži v tem mestu velikode* narja. Stanuje v prostorni bolniški sobi jetnišnice ter nikakor ne hrani z denarjem. Ko je bil aretiran. je imel pri sebi le majhno svoto, a pozneje mu je poslala mati večji znesek. Banditi oplenili hranilnico. Kodanj, Dansko. 20. avgusta.— Danes se je dogodil v Oestrogade bančni rop. ki živahno spominja na povesti iz divjega zapada A-merike. Tri zakrinkani banditi so udri i v tamošnjo hranilnico, zvezali navzoče uradnike ter nato razstrelili blagajno in zbežali v avtomobilu s 100.000 kronami, katere so našli v blagajni. Sun Tat Sen na peti na Angleško. Tokio, Japonsko, 20. avgusta. Dr. Sun Vat Sen, kitajski revolu-cijonar, ki je zbežal sem. ko je vladala na južnem Kitajskem vstaja, se je podal preko Canade na Angleško. Cena vožnja. Parnik od Anstro-Amerieaaa Drog« ALICE odpluje dne 30. avgusta 1913. Vožnja atmne is New Yorkm do t Trsta ia rek« $34.00 Ljubljen« 85.18 Zagreb« 35.08 i Vožnj« listke je dobiti pri l' Mak Bakser, [ n centa* H. um X** m± - .....- ■■ - I Žrtev velemesta. Petnajstletna Nemka padla v roke trgovcem s človeškim mesom. ZvabVjena v past. Meseca aprila je telefouično naznani J gospodar nekega kinematografa na Park Row št v. 31. pastorju V. A. M. Mortensenu, da je v gledališču zaspala neka deklica, ki je najbrže žrtev brezvestnih ljudi. Pastor je celo stvar preiskal in nazadnje zvedel, da je dekle Meta Steelier iz Bremena, ki je v Ameriki poldrugo leto in je zad- j nji čas služila v Brooklyn u. Nekega dne je šla v neko slad-j čičarno na prvi cesti v Hoboke-nu, hoteč izpiti kozarec sode. Za- i čela je govoriti z gospodinjo in | neko drugo žensko, katera jo je j slednjič peljala v svoje stanova-; nj<% kjer se je nahajalo pet mo-žkih. Ti so jo opijanili in se pre- j grešili nad njo. Nato je začela ! padati vedno nižje in nižje. V j gledališču je zaspala vsled utrujenosti in lakote. Peljali so jo v Rellevue bolnišnico in odtam nu Ellis Island, odkoder j0 nameravajo poslati nazaj v domovino. Pastor Mortensen se je z vso vnemo zavzemal zanjo, češ da ona ni nič kriva na celi stvari, ampak da zadene vsa krivda prodajalko v omenjeni trgovini. Dosedaj se še ne ve. kaj bodo ukrenili z njo. Proces Diggs-Caminetti. Diggs spoznan krivim - prestopka preti Mann-postavi. Hitri sklep j porote. San Francisco, Cal , 20. avg. —j M a nry -I. Diggs. bivši califoruij-^ki državni arhitekt, je bil spo- j znan krivim, da se je pregrešil zo- : per Mann-postavo proti "belemu! suženjstvu" s tem, da je pobegnil j iz Sacranieuto. Cal.. v Reno, Nev.. v spremstvu Marthe Warrington. V tem smislu se je izrazila porota, ki je imela odločevati o tem slučaju. Porotnikom je bilo stavljenih šest vprašanj in glede štirih so odločili porotniki, da je Diggs kriv. Predno so se porotniki odstra- j nil i k posvetovanju, so se vršili še zadnji pro- in eontra-govori. ; Zagovor je bil precej medel, pač j pa je državni pravduik kar najostreje bičal počenjanje obtoženca. ki je bil zapustil svojo ženo ter pobegnil z drugo. Roche je omenil orgije, ki so se vršile v u-radu Diggsa. številne izlete z avtomobilom. katere sta priredila Diggs in C'aminetti z Marto Warrington in Lolo Norris, ter ga dol-žil, da je spravil še druge deklice v nesrečo. Konceni govora je rekel. da čaka narod z napetostjo na izid procesa ter da zahteva, da se take može kot Diggs strogo kaznuje. Zagovornik Devlin je ?kušal dokazati, da se je Martha Warrington obešala na obtoženca ter da ie Diggs potoval v Reno le radi-tega. da se izogne javnemu škandalu. Baje ni hotel deklice niti vzeti s seboj, vendar je ona silila z njim. Sodnik Van Kleet je večkrat prekinil zagovornika ter ga opomnil, naj se drži dejstev. Ponarejeni buffalo-nikli. Harrisburg, Pa.. 20. avgusta.— Ves srednji del Penusylvanije je poplavljen s ponarejenimi buffalo -nikli. Falzifikati se razlikujejo od pristnih po. vzbočeni črti pod bivolom, ki je pri pristnih prekinjena, dočim je na falzifikatih popolno izvedena. Whitlock bo poslanik. Toledo, Ohio. 20. avgusta. — Mayor Torand Whitlock je pisal svojemu tajniku iz Toledo, da ne bode več sprejel nominacije za župana, ker namerava postati poslanik Združenih držav v Belgiji. - _ ■ ■ _____ General Orozco zavratno umorjen. Poročila pravijo, da je Zapata osebno umori1, njiga in dva druga generala. OSVETA ZAGROŽENA. Zvezni general je izjavil, da bo mnogo politikov in uradnikov obsojenih na smrt. Mejico Ciudad, Mehika. 'Jn. avgusta. — Danes se je zaznalo, da je f rovizorieni predsednik Huer-ta v resnici poslal ultimatum zastopniku predsednika Wilsona. da pa je slednji takoj hitel k Ilu-erti ier ga prosil, naj izpusti odstavek "'priznanje potom Združenih držav tekom 12 ur." Danes sem došla poročila pravijo, da so zvezne čete pod poveljstvom generalov Rosgado in Olea po dolgem boju odvzele Za-patistoru mesto Huantla. V neki stranski ulici so našli trupla Pascuala Orozco. Emilia Masari in Luis Cajiga, ki so bili odposlani kot mirovni komisarji k Zapati. Trupla je identificiral Hermosillo, tajnik Orozoa. ki se je skrival v neki hiši izv^n mesta. Generalu Rasgado je povedal. da je Zapata lastnoročno u-moril odposlance. V gorah pri Iluatla je bilo ujetih na stotine ustašev. V roke vladnih čet je padlo veliko orožja in immicije. V zapuščenem glavnem stanu ustašev .so našli vozile dokumente, ki kompromitirajo več znanih politikov in uradnikov tega dela države. Rasgado pravi v svojem ofici-jelnem poročilu na vojnega ministra: "Vsled razkritij, ki so sledila našim zmagam. I>0 tekla kri. Na podlagi dokumentov, katere sem našel, l)0m izvršil nepričakovane aretacije. Treba bo tudi izroči par smrtnih obsodb, da se napravi konec vednim zarotam. Sedaj sem prepričan, da je bil Zapata le slamnati mož celega gibanja. Nekateri pravi voditelji so poslanci, drugi pa visoki državni uradniki." . El Paso. Tex., 20. avgusta. — 1'radniki Združenih držav so danes izjavili, da so razkrili obširno u tihotapljenje orožja in mitnici je čez mednarodno mejo ob Texas in New Mexico. Orožje utihotaplja jo mehiške državne čete. Washington, I). C.. 20. avg. — Uradna poročila iz mehiškega poslaništva, ki so dospela tekom zadnjih 24 ur, pravijo, da je mehiška situacija neizpremenjena. Emile Ollivier umrl. Pari«, Francija. 20. avgusta. — V visoki starosti 88 let je umrl danes v Annecv Emile Ollivier, bivši ministrski predsednik Napoleona Tli. ob času izbruha nem-I ško-francoske vojne. Pokojni se je rodil leta 1825 v Marseille ter se je nastanil po dovršenih študijah v Parizu. Leta 1857 je bil izvoljen v poslauiško zbornico ter je pripadal sprva o-poziciji. a se je pozneje vedno bolj nagibal na monarhistično plat ter je skušal v neki brošuri dokazati možnost konstitucijonel-ne monarhije. Leta 1869 mu je bila poverjena sestava novega kabineta ter se je pustil pozneje brez odpora gnati v vojno s Prusijo. Dne 15. julija 1870 je izjavil v po-slaniški zbornici, da prevzema "z lahkim srcem" odgovornost za napoved vojne. V prvem zakonu je bil poročen s hčerko slavnega komponista Franca Liszt-a, sestro Kozime Wagner. Zrakoplove« obtožen umora. Danville, Miss.. 20. avgusta. — Danes so aretirali tukaj zrako-plovea Harry Clarka iz Chicaga. katerega dolže, da je zavratno u-moril Isay A very-j a iz Jefferson County, Ind., ki se je mudil tu na nekem prostozidarskem shodu. .......-..... . ■ --_ Princezinja Luiza. ;—s—; Ona i prejšnji poročnik Matašic, njen ljubimec, sta obdolžena goljufije. Druge obdolži t v Dunaj, Avstrija, 20. avgusta. Belgijsko princezinjo Luizo, katera j«' po svojih konfliktih z upniki javnosti -že precej znana, bodo skoraj gotovo zaprli. Tukajšnji "Extrablatt" poroča, da jo toži nek hamburški inženir za pet milijonov kron, 1'red nekaj h'ti ga je pooblastila, da naj kupi zanjo krasno vilo. kar je tu-di storil. Inženirju je dal poročnik Matešič, njen ljubimec, ponarejeno menico in tako je izgubil prvi ves svoj denar. . Nadalje jo toži nek berolinski konjski trgovec za 953.000 kron. To svoto sta izvabila od njega pod različnimi lažnjivimi pr»evezami deloma Matešič. deloma j ona. Matešiča je hotel še pred ča- j som tožiti, toda ker mu je ta za- ! grozil, da ga bo ustrelil, je uma- \ knil tožbo. Matešič je pred kratkem zasta- j vil 31 Luizinih kovčegov za i 15.000 kron, kovčege je dobil na nek čuden način nazaj, toda plačal ni niti vinarja dolga. Sodišče ima proti obema veliko obtežilne-ga materiala, ki bo zadostoval, da bosta presedela nekaj časa v ječi. Dvoboj. Krvav duel na težke sablje med grofom Tiszo in mejnim grofom Pallavicinijem. Budimpešta, Ogrsko. 20. avg. Danes se je vršil dvoboj med ogrskim ministrskim predsednikom grofom Štefanom Tiszo in mejnim grofom Jurjem pl. Pallavici" j nijem. Dv.ohoj je bil naznanjen ; že 15. avgusta. Bila sta se s težki- J mi sabljami skoraj enajst minut. Oba sta bila ranj'-na na čelu oziroma na roki. nakar so zdravniki izjavili, da sta nesposobna za na-daljni boj. Sekundanti so predlagali, naj se poravnata, in res sta si segla prejšnja nasprotnika v roko. Pallavicini, ki je rezervni častnik 9. huzarskega regimenta in dedni član ogrske magnatske zbornice, je bil obdolžil ministrskega predsednika grofa Tiszo. da je najel več prič. ki so krivopri-«le proti poslancu Desy-u. Ministrski predsednik je nato imenoval mejnega grofa lažnjivca. vsled česar je zahteval zadnji od njega zadoščenje. Grof Tisza se je to leto že v tretjič dvobojeval. Mejni grof Pallavicini je bil leta 1910. v New Yorku kot gost grofa Antona Si gray-a, ki se je poročil y. Miss Harriet Holmes Daly iz Butte, Montana. Smrtni padec. Bayonne, N. J., 20. avgusta. — 53-letni Frank Ileing se je včeraj smrtno ponesrečil. Stal je sredi mosta centralne železnice in se naslanjal na ograjo. Po reki je priplul nek parnik in most so dvignili v višino, da je mogel parnik oditi naprej. Nesrečnež je padel iz višine 150 čevljev v vodo. kjer se je ubil. 500 organizatorjev. Hugh Frayne, generalni organizator American Federation of Labor se je včeraj izjavil, da bo poslal meseca septembra po državi New York in New Jersey 500 organizatorjev, ki bodo organizirali še ne organizirane industrije. Blazen samomorilec. Včeraj so našli v Raritan ore-kopn blizu Cadwalader parka truplo Gustava I^arsena, ki je u-šel iz trentonske hlaznice. Star je bil 48 let in je v blaznosti skočil v vodo. _:______._ Bolgari so se obnašali kot pravi divjaki. Ruski vladni komisar je dogna!, da so Bolgari uganjali večj* gro-zovitosti ket Turki. GROZNA POROČILA. Bolgari so ustrelili šest tisoč turških vojnih jetnikov, med njimi več žena in otrok. London, Ajiglija. 20. avgusta. Ashmead Bartlett. znan dopisnik "Daily Telegraph-a". je poslal iz Carigrada svojemu listu prepis strašnega poročila, katerega je sestavil nek ruski vladni komisar. ko je natančno preiskal, koliko je resnice na grozovitostih. ki so se dogajale v zadnjem <"*asu na Balkanu. Poročilo je tako strašno, da se nekatere stvari sploh ne smejo natisniti, in komisar zatrjuje. da podobnih prizorov, kot so se vršili v balkanski vojni, ne pomni svetovna zgodovina. Srednjeveški Iluni, Obri itd. niso bili niti senca Bolgarov v dvajsetem stoletju. — Kaj so pretrpele ženske in dekleta v Drinopolju. je nepopi-sljivo, piše komisar — Bolgarska razdivjana soldateska ni prizanašala ne stanu, ne starosti. S turškimi ženami so nečloveško postopali. nič bolje se ui tudi godilo Grkinjam in Armenkam. Divjaki so jih oskrunjevali. jim rezali prša, nosove, ušesa in glave. — Oplenili s (j vs- hiše. poklali vse. kar jim je prišlo pod roke, plenili mošeje in druga. Mohame-dancem sveta, poslopja. Kq je Mu ft i (turški duhoven > protestiral. mu j- odgovoril bolgarski ge-neral Belcev, da uiti ne misli na to. da bi zabranil armadi "to nedolžno veselje". II koncu poroča general, da so ■ Bolgari segjiali v nek, z bodečimi i žicami ograjen, prostor 6000 voj-; mh jetnikov, mod katerimi se je mih.'tjalo tudi več žena in otrok. Nato so jih obkolili in začeli streljati. Nekaterim se je sicer posre" čilo pobegniti, toda lahko se reče, da jih je obležalo samo pri tej priliki 5(>00 mrtvih. Trupla so natn polili s petrolejem in zažgali. Dober turist. I Milan, Italija, 20. avgusta. — Dr. Piaeenza, italijanski hribola-zec je dospel na vrh Mount Nun z kuni. neke gore v Indiji, ki je visoka 22.000 čevljev. Ta poskus so že večkrat pod vzeli angleški in amerikanski turisti, pa se jim je vedno izjalovil. Denarje v staro domovine po&iljamo: K. $ K. $ S--------1.10 130.... 26.64 10________2.15 140________28.6t 15________3.16 150________30.7< 20 --------4.20 160 ________32.7 < 25.... 5.20 170________34,8( 30 --------6.25 180________36.81 35.... 7.25 190.... 38.9( 40--------8.30 200________40. SK 45________9"!0 250________51.11 50.... 10.30 300.... 61.3( 55________11.35 850________71.« 60.... 12.35 400.... 81.8( 66--------13.40 450--------92.0< 70.... 14.40 600.... 102.21 75________15.46 600.... 12i7« 80.... 16,45 700.... 143.11 85.... 17.45 800.... 163.« 90________18.46 900____184,0* .00________20.45 1000.... 204.01 10________22.60 2000____ 407.0* 120.... 24.55 6000....1017.0 Poštarina je všteta pri teh svo tah. Doma se nakazane svote po polnoma izplačajo brez vinarji odbitka. Naše denarne pošiljat ve razpo iilja na zadnje pošte c. k. poštn« hranilnični urad na Dunaju v naj krajšem času. Denarje nam poslati je najpri ličneje do $50.00 v gotovini v pri poročenem ali registriranem pis mu, večje zneske pa po Posta Money Order ali pa po New Yorl Bank Draft. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, 0. _ ujV.1, "GLAS NARODA" • (Slovenk Daily.) 0«med and published by the Slovenic Publishing Co. (« corpora tioo.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BEXEDIK, Treaanrer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers : 82 CortUodt Street, Borough of Mui- hatfin. New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Can ado........................$3.00 " pol leta....................... 1.50 " leto z« mesto New York........ 4 00 " pot leta za mesto New York ... 2,00 " Evropo ca vse leto ...........4.50 " pol leta............. 2.55 "četrt leta............ 1.70 . "GLAS NARODA" ichaja vsak dan J izvzemži nedelj in praznikov. "GLAS NARODA** ("Voice of the People") . Issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. j A<>yrtUemen t on agrMmant X>opisi bres podpisa in osobnosti se ne » priobčujejo. Denar naj se blagovoli pofiiljati po — Money Order. Pri spremembi kraj* naročnikov prosimo, da »e nam tudi prejšnjo Uvaliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poiiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA** SŽ Cortland t St.. New York City. Tglefon 46^7 Cortlandt. Slabo uporabljena postava. Pred dvemi leti izdal kongres zakon, ki označuje meddržavno ligo vino z "belimi sužnjicami" kot hudodelstvo. S tem zakonom naj bi s*- povezalo roke profesijo-nelnim trgovcem s padlimi deklicami. l)a se izvede zakon, je bil ustanovljen v Washington«, urad /. neštetimi nastavi jenci. Ta urad sam požre na leto kakili 400,000 dolarjev. Kljub tem velikim izdatkom c vete trgovina z deklicami še nemoteno naprej. Pač pa so ta zakon porabili v Califomiji za to. da no stavili pod obtožbo dva ničvredna mlada moža ki sta občevala, kljub dejstvu, da sta bila oženjena. z dvema lah komisij enima deklicama. Oba človeka pa nista obtožena, da sta zavedla deklici. To bi spada lo pod državni zakon in California tii smatrala za sedaj še za; potrebno, da bi kaznovala take prestopke V zlo s,- jima pa šteje, da sta s svojima ljubimkama prekoračila meje države ter se napotila v Ren«. A ko bi b«la šla. mesto v Keno, v Siin K rane i s<* o ali Los Angelas bi se jima ne moglo ničesar Nočemo zagovarjati dejanj teh dveh tuožkih, vendar pa nima postava, ki je bila izdana v svrho preprečenja trgovine z deklicami. ničesar opraviti z njihovim slučajem. Nastopiti bi bilo treba proti njima na podlagi kak»- državne postave in ne zvezne. Družini prizadetih deklic bi pa storili boljše, a ko bi cele zadeve ne ol>e-šali na veliki zvonec. Deklici bosta že itak celo svoje življenje trpeli na posledicah tega škandala. K razmotrivanju o J. S. K. J. ■—•— Barberton, O. Dovolite mi, da tudi jaz nekoliko omenilo o prihodnji konvenciji naše J. S. K. J. Dosedaj sem />' bral veliko dobrih nasvetov in lahko rečem, da nam bodo dale nekatere točke veliko za misliti. Dobro bi bilo, če bi izplačevala Jed nota bolniško podporo, toda najprej ne mora napraviti dober sistem, potom katerega bodo društva lažje plačevala Jednoti določeno svoto za bolniški sklad. Z izvajanjem gl. tajnika se popolnoma strinjam, da bi vsako društvo vplačalo za vsakega člana $2 v bolniški sklad in da bi Jed-nota že meseca oktobra začela z izplačevanjem bolniške podpore. Ona društva, ki so na bolj slabi finančni podlagi, naj bi vplačala omenjeno svoto v obrokih. Olani naj bi plačevali v bolniški sklad po 6fx na mesec, za kar bi dobili v slučaju bolezni $1 dnevne podpore. JJratje delegati, zavzemite se za to stvar! Veliko «e nadalje tudi govori o *.dru£« nju vseh Jednot in Zvez. To j* dobra ideja, ki zasluži, da se uresniči. Če bi v tem slučaju ne zadostoval zgoraj omenjeni bolniški sklad za izplačevanje podpore, bi dali delegati gl. odboru pravico povišati prispevke. Na vsak način bi bilo potrebno v tem slučaju bolj strogo nadzorovanje bolnikov. Vsak, ki zasledi kakega simulanta, ga mora naznaniti gl. uradu, da ga po pravilih kaznujejo. Nadalje je tudi potrebno združiti društva zaradi vednega preseljevanja. Po sedanjem sistemu je prestop zelo otežkočen, ker ima vsako društvo svoja pravila in nazore, a vendar spadajo vsa k eni Jedno-ti. Večletni član kakega društva se zelo začudi, če prestopi h kakemu drugemu, ker najde vse drugačne razmere, kot so bile pri prejšnjem. Lahko je tudi, da tak človek pri vstopu v drugo društvo zboli. Ono društvo, kateremu je mogoče dolgo vrsto let plačeval mesečne prispevke, nima zanj nobenih obveznosti več. To vendar ni pravično. Pravilni odbor treh delegatov ima nalogo še pred konvencijo sestaviti Jedno-lina pravila, ker so sedanja preobširna in premalo razumljiva. Mnogo se razmotriva po časopisju o združenju Jednot in Zvez. Pred no pridejo delegati do glasovanja, naj temeljito premislijo celo stvar. Nadalje morajo eenj. delegati kaj ukreniti za stare in onemogle člane, katerih je že precejšnje število, drugi pa še pridejo za njimi. Od Jednoti jih ne moremo kar tako zagnati, ker so bili dobri in točni vplačniki. Prej se je veliko pisalo in govorilo o Slov. Zavetišču, toda stvar je polagoma zaspala. To se mora znova oživeti, da bodo že vsaj stari siromaki imeli svoj dom. Tem potom opozarjam tudi člane društva sv. Martina št. 44, da se polnoštevilno udeležijo seje dne 24. t. m. ob 9. uri zjutraj v navadnih prostorih, ker imamo za rešiti več važnih točk. Vsak naj stavi svoje predloge, ker na ta način se lahko veliko olajša delo delegatom. Ceni. deletati, delujte na konvenciji složno in imejte pred očmi samo napredek Jednote! So-bratski pozdrav vsem delegatom, uradnikom in članom! Na svidenje! Alojzij Balant, delegat. Dopisi. Mr. Frank Sakser v Mt. Clemens. Iz Mount. Clemens, Mich., nam je doposlal časnikarski poročevalec Charles W. Waring sledeče poročilo: Mr. Prank Sakser iz New Yor-ka se mudi že nekaj časa v Mt. Clemens. Mieh., kjer jemlje mineralne kopeli ter uživa v tem krasnem kraju kratke počitnice. Mr. Sakser je preskromen, da bi pisal o sebi, a se je sestal z nekim časnikarskim poročevalcem, ki je rade volje izpregovoril zanj par besedi. Mount Clemens je mičen prostor, ležeč kakih dvajset milj severno od Detroit, Mich., ter je slaven v prvi vrsti radi svojih mineralnih kopeli, dasiravno gre mnogo ljudi vsako leto tjakaj edinole radi pokrajinskih prednosti. katere se jim nudijo v poletnem času. Par minut vožnje privede človeka do Lake St. Clair, kamor vabi veslanje, ribarenje mnogo navdušenih prijateljev iz-vensobnega športa. Glavna vrlina kraja pa so mineralne kopeli, ki so kaj uspešne za ljudi, obolele na revmatizmu. Te kopeli so razkrili pred kakimi štiridesetimi leti, ko so nekateri kopali globoko solno jamo. Ko je prišel sveder kakih tisoč čevljev globoko, so našli posebno mineralno vodo, ki ni vsebovala le soli, temveč tudi veliko drugih mineralnih snovi. Zdravilno vrednost te vode je spoznal konj, ki je pomagal kopati jamo. Povest pravi, da je bila to stara žival. Ker pa je bila dobro premočena vsaki dan z mineralno vodo, je polagoma izgubila vso okorene-lost v sklepih ter je bila koncem dela povsem zdrava in čvrsta. Ljudstvo je nato pričelo poskušati t odo proti okorenelosti v sklepih in proti revmatizmu in sedaj jih pride na tisoče vsako leto v Mount Clemens. Mount Clemens je malo mestece ter šteje kakih 10,000 prebivalcev. Nima skoro nič to varen in dima in Mr. Sakser pravi, da se je v resnici odpočil od vsakdanjega napora velemesta. Hew York, N. Y. Iz urada Slovenskega samostojnega bolni- škega podpornega društva za Greater New York. — Člani in članice gori označenega društva se vljudno vabijo k mesečni seji, katera se vrši prihodnjo soboto dne 23. avgusta v društvenih prostorih v Beethoven Hali, 210 5. ulica. New York, zvečer ob 8. uri. Na dnevnem redu je več važnih stvari. Zajadno se naznanja eenj. članom, da smo dobili dne 2. avgusta t. 1. od državnega zavarovalnega oddelka inkorpora-cijski charter, kakoršnega zahteva oblast od vseh tukajšnjih podpornih društev. Pričakujoči Vaše zanesljive udeležbe pri prihodnji seji, ostajamo z bratskim pozdravom — Odbor. Mt. Clemens, Mich. — Mt. Clemens je prijazno mestece kakih 20 milj severno od Detroita. Vse mestno prebivalstvo se zgolj preživlja od tujcev, kateri iščejo tukaj ljubega zdravja. Na revmatizmu bolni hodijo sem v kopeli, da si prekuhajo svoje telo, dalje dohaja sem tudi obilo ljudi iz južnih držav ter si zdravijo malarijo. Te kopeli so zelo dobre, a tudi dobra kristalna mrzla voda je tu dobiti. Med mnogimi obiskovalci se nahaja tu tudi obilno število potomcev Izraela, dasi ti ljudje uživajo le kar je "košer", vendar jih obilo trpi na revmi. Ženske teh potomcev so zelo obilega telesa in je videti, da jim <4košer" hrana zelo ugaja in to celo preveč. Šopirijo se taKO kakor povsodi. kjer se le ogrejejo in delajo svoj business. Zato je tudi tu dobiti židovske hotele in boarelinghouse. Življenje je tu zelo različno, ceno in drago, kakor si kdo zbere; enako je s kopeli. V nekaterih kopelih velja kopel 50e, a treba je dati možu, ki te oddrgne, tudi 50č, ker drugega plačila nimajo. V obče velja tudi tu pregovor: kdor maže, se dobro vozi. Čudni so pa nekateri ljudje; od daleč prihajajo sem z namenom si ozdraviti rev-matizem, a že pri zajutrku uživajo meso in jajca, kar ni v soglasju z zdravljenjem. Revmatikar mora zelo dijetno živeti, ne sme uživati jajc, ne juhe, ne mesa, najmanj rdeče meso, to je steak itd., a tudi ne sme piti pive in vina, za kar se pa žalibog le malo-kateri zmenijo ter upajo, da jih že kopeli ozdravijo, kar ni mogoče. Revmatizem se zgolj dobi od zavživanja ali preveč pive, vina, ali pa mesa in jajc; tu menim na akutni revmatizem in ga dobi bogat- človek ali siromak, seveda ni vsakdo podvržen tej bolezni, ker mnogo jih je, ki lahko vse prebavijo brez vsakih nasledkov, revmatikar pa, ako se točno ne drži dijete v pitju in jelu, pa zopet dobi to bolezen čez dalj ali manj časa. Zdravilstvo zelo napreduje in je tudi za revmatikarje izumilo dobra sredstva in dandanes velja za najboljše takoimenovani atophan. To sredstvo sem sam poskusil in z zelo dobrim uspehom; import irano je iz Nemčije in se bode kmalu udomačilo tudi tu. Xa kakega rojaka do danes še nisem naletel, dasi sem tu že skoraj teden dni, toda gotovo se kateri tu nahaja in zdravi. Tukaj se ljudje skoraj nič ne zanimajo za politiko, ker mnogo jih je iz drugih držav in go je lokalno politiko zase. Mnogo pa je tu ljudi le zgolj za šport, ali za kaj takega je dobiti boljših krajev, kjer ni videti toliko bolnikov, toda ti gospodje sportsmen imajo že svoje vzroke, zakaj so tu in ubijajo čas kakor vedo in znajo, na een način nikakor ne. Dalje je tu videti tudi zelo mnogo avtomobilov; no, saj v državi Michigan izdelajo največ teh "me«ii" (kakor Židje pravijo). Videti je tu avto najnovejšega izdelka in pa tudi zelo stare "eize". da se je bati vanjo v sest i, češ ako bi taka "eiza" zadela v malo večji kamenček, da se ne bi razbila v kose in koščke. Tudi farmerji iz tukajšnje okolice imajo avtomobile in to bolj starega forma in včasih jih je že od daleč čuti, ko cvilijo po mazilu. Kaj ponosno pa sede Židje v "mešini"' in to taki, ki le na svete čase kedaj vozijo in ti sportsmen tretje vrste so posebno veseli. če dobe kak "free ride", ker to je najceneje in najbolj ugaja "izvoljencem". — Danes (18, avgusta) je rojstni dan cesarja Frana Josipa I.; raz naše mestne hiše vihra ameriška zastava in to gotovo njemu v proslavo, ker naši hotelirji, trgovci itd. so zelo kozmopolitieni. In zakaj ne bi bili? Dolar je dolar, naj ga zapravi Ainerikanec, Nemec, Francoz ali Avstrijec; saj se vse vrti okolu "košere mensume". (Židovski izraz: za gotov denar.) Vročina tudi nas zelo pritiska in jo tem bolj občutimo, ker se Se vroče kopljemo; pa ker je vsake stvari en- krat konec, bode tudi vročine, naših kopel in mojega dopisa. — F. S. Milwaukee, Wis. — Z delom gre še zadosti dobro, samo plače so majhne. Po tovarnah se malo slabše dela, na polju je dela dovolj. — Sedaj moram sporočiti o nesreči, ki je zadela rojaka Goloba. Delal je pri neki tvrdki, ki pokriva strehe. Dne 12. avgusta je revež padel iz 6. nadstropja in obležal na mestu mrtev. Doma je bil nekje z Gorenjskega. Tukaj zapušča ženo in več nepreskrbljenih otročičev. Lahka mu bodi tuja žemljica! Naše iskreno sožalje. Ivan Vodovnik. Ravenwocd, Colo. — Naša kempa stoji še na precej lepi ravnini, premog je visok od dveh do dveh in pol čevljev. Zaslužek je odvisen od delavca. Premog je zelo trd. Ce želi kak rojak sem priti. naj le pride, ker se delo zelo lahko dobi. — Dne 9. avgusta je ubilo rojaka Jakoba Vičica. Spatial je k dvema društvoma, ki sta mu priredila lep pogreb. Doma je bil iz vasi Jevše pri Kastelnovu na Primorskem. V starem kraju zapušča mater, brata in d Ve sestri. tukaj pa ženo in tri male o-tročiče. Rodbini izrekamo naše iskreno sožalje. Lahka mu bodi svobodna žemljica! — Mat. Lu-kežič. Chehalis, Wash. — Vreme imamo še dosti dobro, kmetje hitijo z zaostalo košnjo in žetvijo, letina dobro kaže. Pred kratkem je zasulo v premogokopu Superior Coal Co. Ivana Zavelovška. Star je bil 36 let in doma nekje blizu Gornjega Grada na Štajerskem. Tukaj zapušča mater, dva brata in sestro. Truplo so našli šele po preteku štirih dni. Ponesrečil se je, ko je podiral podporne kole. Pozdrav! — Jurij Perušič. -1-• ■ m Kosti junakov — gnojilo. Mesto Gdansko na zapadnem Pruskem je bilo ob Napoleonovih časih dvakrat pozorišče krvavih bojev. L. 180C so oblegali Fran-eozje to mesto, branili so je pa Prusje in Rusi in leta 1813, ko so bili Francozje Branitelji, a zavezniki napadalci. Mnogo, na tisoče vojakov je obležalo obakrat mrtvih in v mestu in okolici je grob teh junakov do današnjih dni. U-trdbeno zidovje so deloma podrli že pred leti, letos pa je mestni magistrat kupil od države še o-stalo zidovje. da ga podere, prav v spomin stoletnice junakov, ki so s krvjo in smrtjo osvobodili domovino. Sedaj podirajo zid in prikopali so seveda tudi do okostnjakov onih, ki so padli leta 1806 in 18LJ. Silne množine je teli kosti, a magistrat nima toliko spoštovanja do braniteljev domovine, da bi napravil obširen grob, kjer bi jih zakopal. Kupčija nad vse. Žene in otroci pobirajo z dovoljenjem magistrata te kosti in jih prodajajo po 1 K 68 vin. stot trgovcem, ki prihajajo z vozovi na prostor, kjer podirajo zidovje, in da ne zadene kupčije nobena zamuda, pripeljejo tudi tehtnico s seboj. To gre zdaj že teden za tednom, stot za stotom kosti junakov so že odpeljali v tvornico za umetna gnojila. Socialno-de-mokratični list v Gdanskem je takoj, ko se je pričela ta ostudna kupčija, poučil mestne očete, kaj da je pieteta in povedal tudi gospodom, da mrtvaške kosti niso kupčijski predmet. Tudi na nevarnosti je opozoril magistrat, ker kaj lahko bi se zgodilo, da se zvali zemeljska plast na otroke, ki pobirajo kosti. Tudi so morda med razvalinami še nerazstreljene patrone ali druge eksplozivne snovi in zgodila bi se lahko nesreča, enaka oni pri podiranju utrdb v Kraljevcu. Ali protest tega lista je zaman. Dan za dnem prihaja na stotine otrok, ki pobirajo zemeljske ostanke svojih pradedov in junakov iz leta 1806 in 1813. in voz za v^zom odropoče obložen s človeškimi kostmi v — tvornico za gnojila. To in ono. Nevesta honveda. Honvedui infanterist Gabor je dobil v Varaždinu pred par. dnevi petdnevni dopust. Obiskal je svojo nevesto v Kisvaru. V družbi je šel nato v gostilno. Komaj so se vsedli, pride neki Doeme, ki se je bab al, da je zapeljal Ga-borjevo nevesto. Gabor je obledel, ni zinil niti besede, potegnil bajonet in ga Doemeju potisnil do ročaja v sree. Doeme se je mr--tev na tla zgrudil. Gabor je spra- vil bajonet nazaj v nožnico in drl iz gostilne ter takoj odpotoval v svojo garaizijo, kamor je doše! ponoči in se takoj podal k polkovniku Banff v ju, ki so ga morali zbuditi, ker je spal. Vojak je pokazal polkovniku še krvav bajonet 'i j" polkovniku javil: "Gospod polkovnik! Najpo-kornejše javljam, da pridem naravnost iz Kisvarde, kjer sem u-smrtil Aleksandra Doemeja, ker je mojo nevesto zapeljal. Nevesto sem čez vse ljubil in ker se je lopov s svojim dejanjem hahali sem ga zabodel. Nisem hotel, da me orožniki ali policisti aretirajo. Prišel sem, da me moja vojaška oblast kaznuje. Prosim, odpustite. da sem Vas ponoči motil Vas prosim, ki ofieiozi so sumljivo rezervirani in ne podajajo nobenih izjav, niti ne store nobenih korakov, da bi se solidarnost med Avstrijo in Nemčijo nazunaj kaj bolj pokazala, časopisje pa je naravnost. srbo- in grkofilsko. Nekateri sodijo, da Nemčija s Srbijo simpatizuje zato, ker so njene zahteve nujno zvane z grškimi, grške pa podpira iz ozirov na dinastijo. To je res, a ne zadene bisvta stvari. Nemčija s? iz stvarnih razlogov nagiba na srb-sko-grško plat in natihem koke-tnje tudi s Turčijo. To pa zato. ker se ji ne zdi v in^resu nemške trgovine in gospodarstva, da l>i bilo vse egejsko obrežje in Marmarsko morje kdaj v rokah ene same države, to j" Bolgarije. Nemčija pa Bolgariji tudi sicer ne zaupa, ker jo smatra za jako nezanesljivo in zato za nerabno kot zaveznico. Od Srbije Nemčija pričakuje, da bo ena njenih najboljših odjemalk in da ho Makedonijo kmalu kultivirala Nem ški ofieiozi bodo Avstrijo sicer podpirali, kadar se bo šlo zares, toda iz srca ne, in to je slabo znamenje za bodočnost. Posojilo. V '»ai-L'u je iv od kratkim u-inria g >-pa Cnrpe.iuxova, vdova kiparja, ki je bil ljubimec cesarja Nap j. cona III. Kiparjeva vdova je kaj rada pripovedovala spomine iz onih časov, najrajše pa je pripovedovala, kako je Carpeaux "posodil" cesarju Napoleonu sedem in pol frankov. Enkrat je bila na dvoru družba, katere se je udeležil tudi njen mož. Z njem pa tudi več njegovih prijateljev, ki so bili zčlo presenečeni, ko je cesar, ki je bil kar najboljše razpoložen, prijel kar naenkrat svojega ljubljenca Carpeauxa pod pazduho ter ga od vedel k zaupnemu pogovoru v sosedno sobo. Ko se je Carpeaux zop-t pojavil v dvorani so hiteli vsi prijatelji k njemu, da bi izvedeli, kaj je cesar z njim govoril. Kipar je dal prst na usta, boječe pogledal po sobi ter zašepe-tal, ua tega nikdar ne izda. Toda k.°. l)rijate,ji vendarle v njega silili, jih je povabil v skrit kotiček. kjer so mu morali s častno besedo obljubiti, da tega ne povedo naprej. Nato je vendarle stvar izdal: "Cesar si je od mene izposodil!" je zašepetal tajnost-no. "Kaj si je — ?" — "Izposodil cd mene denar. Toda, pst! To se sme nihče izvedeti! K nesreči sem imel s seboj samo petnajst frankov, toda bratovsko sva si jih razdelila." Toda naj so mu prijatelji že verjeli ali ne, gotovo je bilo, da stvari niso zamolčali temveč jo hitro naprej povedali, samo da je cesar izvedel. Toda čudno: eesar se ni razjezil, temveč se je odpeljal drugi dan h kiparju, da si v njegovem ate-lijeju ogleda njegova najnovejša dela: Pri odhodu je veselo rekel-Da ne pozabim, Carpeaux! Danes sem pri denarju, tu imate nazaj onih 7 frankov in pol, kar ste mi včeraj posodili" Kipar je obstal, kakor bi v njega udarila strela, hotel se je izgovarjati: "Izborno je to bilo-, izborno! Kmalu bi z Evgenijo počila od smeha. Toda nekaj mi morate vendar obljubiti. V svojem lastnem interesu! Drugič mi posodite vendar več!" ----- - - ....... . LISTNICA OTRAVNIŠTVA. , Mnogokrat smo že naglašali na j tem mestu, da ima vsak naročnik napisano poleg svojega imena na naslovu lista, do kedaj je naročnina poravnana. Kakor hitro ke-do naročnino obnovi, se dotične številke pri naslovu spremene, i/, česar lahko sleherni naročnik takoj razvidi, ako smo naročnino 1 sprejeli ali ne. Mnogi naročniki še vedno tega ne vpoštevajo ali pa nočejo razumeti, vsled česar ' ponovno opozarjamo vse naročnike: Prva številka je MESEC, druga DAN in tretja pa LETO. do kedaj je naročnina poravnana. ( kar je dovolj razumljivo. Kdor 1 torej to vpošteva in naročnino 1 pravočasno obnovi, tudi list red- * no sprejema. Izgovor, da ta ali \ oni ni vedel, kedaj mil je naroč- ' nina potekla, je torej popolnoma " odveč! Kdor pa naročnine ne poravna. tudi ne more pričakovali. ? da bode list sprejemal. Držimo se ' izreka: "Vsakemu svoje", pa bo- ? de za vse prav! I .___ 1 SVARILO. > Varujte se rojaka FRANKA | MEDVED. Doma je iz Rudclfo- ' vega na Dolenjskem. Prvega junija 1908 je odšel od mene. ostal dolžan na hrani in stanu in poleg tega pa še ženo s seboj odpeljal. Bil je par mesecev bolan, da je imel čas svoj sklep dobro prevda-riti. On je srednje postave, črnih oči in črnih brk ter star kakih 30 let. Govori dobro angleško. Ona je srednje postave, kostanjevih las, ima eno sivo in drugo rjavo oko. Na rjavem očesu ima malo sivo progo. Nje ime je Terezija Mišjak, rojena Kobe. Zadnjič sem ju videl na Heilwood. Pa. Prosim cenjene rojake, če kedo izve za ta vesel parček, da mi naznani, za kar dobi $5 nagrade. Frank Mišjak, P. O. Box 209. Edenborn, Pa. (21-23—8) Kje je moj prijatelj JANEZ OLIKO, po domače Štonelov iz Be-ča, fara Št. Vid pri Zatičini pod Ljubljano. Pred par meseci je bival v Collinwood, Ohio, in potem je ne vem kam odšel. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se mi pa sam javi. ker mu imam nekaj važnega poročati iz starega kraja. Louis Omahen, 14."»17 Saranac Road, Collinwood, Cleveland, Ohio. Kje je ANTONIJA BALANČ ? Pred šestimi leti je bivala v Chicagi, 111. Ce kedo izmed rojakov ve za nje naslov, naj mi ga javi, ali naj se pa sama (»glasi, poročati ji imam nekaj važnega. — Frančiška Pintar (rojena Florjančič), Frog Lake. Alta, Canada. (21-23—8) Rad bi izvedel za naslov od svojega brata ANTONA DOY-GAN. Pred tremi leti je bil v Verona, Pa., in kam je potem odšel, ne vem. Slišal sem. da se še vedno nahaja nekje v Pennsylvaniji. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njega, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. Frank Dovgan, Box 21. Oak mont, Pa. (21-25—8) Iščem svojega brata VALENTINA ŠETINA. Pred dvema letoma se je nahajal v državi Kansas. Doma je iz vasi Zbile (Svi-Ije) h. št. 14, Gorenjsko. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, da mi ga javi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Šetina, Box 138. North Chicago, 111. (21-23—8) Kje je MIHAEL POŽAR? Doma je iz Kožane pri Št. Petru na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kedo ve, kje se sedaj nahaja, naj mi naznani, ali naj se sam oglasi. — George Režek. R, F. D. 2. Box 129. Irwin, Pa. (21-25—8) VABILO NA VESELICO, katero priredi društvo Delavec št. 59 S. S. P. Z. v Conemaugh, Pa., v soboto dne 23. avgusta v S. D. Domu. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje, da se te naše veselice udeležiti blagovolijo. Začetek veseliee je ob 7. uri zvečer. Obenem se naznanja onim, kateri se niso udeležili zadnje seje. da smo sklenili, da mora vsaki član plačati $1 v društveno blagajno, ako se veseliee ne udeleži, in to v pokritje stroškov delegata. Za možke vstop $1, dame so vstopnine proste. Za vse drugo bode skrbel ODBOR. (20-21—8) —_______ Kje sta brata JOŽEF in ANDREJ R1IITARŠIC * Doma sta i/, vasi Vešter pri Škofji Loki. Kedor izmed rojakov ve za nju naslov, naj ga naznani, ali naj se na sama javita svojemu očetu. ker njima ima nekaj važnega poročati. — Andrej Kihtar-šič, vas Vešter. pošta Skofja Loka. Kran'sko. Austria. 21-23—^ KAKO JE KONČAL CE3ARJE-VIČ RUDOLF Ta veleza ni m i v spis vsebuje '"Slovenski lluslrovani List", edini te vrste v Ameriki. Razun tega najdete v novem listu št* do _!-"> drugih zanimivih spisov, zabavnih. poučnih, gospodarskih, gospodinjskih, spisov za zdravje itd. Nad 30 slik ler več strani ilu-strovane Šal«-. '"Slovenski lluslrovani Lisi " stane na h-to samo ^li."'". na pol leta $1.25. četrt leta G5c. Pošljite svoj natančni naslov in 2~»c za poštnino i. dr., pa se vam pošljeta številka na ogled. Lepa darila za celoletne predplačmke. Naročila naslovite: Bert P. Lakner, 1595 3rd Ave., New York, N. Y. DOKAZANA RESNICA. Če ste že gledali za svet vsepovsod, zakaj bi ne prišli pogledat tje, kjer je danes že veliko slovenskih farmerjev! Tam vidite na svoje oči, kako lepa polja so. Tam govorite s svojim, rojakom farmerjem, pa ga vprašate 0 vsem. Tam se lahko na svoje oči prepričate, kako lepa polja so si napravili farmerji v teku enega ali dveh let. Tudi tisti, ki so se naselili letos gori, imajo že polno obdelanega iu vse raste, da ne 1 dobite zlepa takega polja, pa greste lahko kamor hočete. Pridite zdaj pogledat, pa se bodete čudili, kakšna polja so napravili naši pridni farmerji v teku par mesecev. In skoro vsi so začeli s tako majhnim denarjem, da bi ne shajali nikjer kot shajajo tam, kjer v resnici raste vse, da človeka veseli, kamor pogleda. Tam se boste lahko prepričali, da je polno studencev, zdrav, gorak kraj, ki nikdar ne trpi od suše. Pridite in prepričajte se sami! Mi ne pošiljamo veiikiii hval v javnost, ker veljajo veliko denarja, pač pa sporočamo javnosti, da bo vsi naši farmerji zadovoljni in to je glavno. O vsem drugem pa se prepričate sami lahko, če pridete do nas, pa gremo skupno pogledat. Tam lahko pogledate iu po-izveste vse od svojih rojakov farmerjev, pa se bodete kmalu prepričali, da se ne hvalimo Bami, nego da nas hvali zemlja, kraj in naši farmerji. Pridite, dokler je prilika, dokler morete še kaj kupiti! Ne odlašajte na jesen in pomlad, ampak pridite zdaj, da ne pregledate samo zemlje, ampak tudi, da vse izvrstno raste in vse bogato obrodi. Krže Mladič Land Co., 261G S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Pišite in pridite vselej na ta naslov in nikamor drugam ne. ROJAKOM v Pennsylvaniji in W. Virginiji NA ZNANJE. Rojakom v Pennsylvaniji in West Virginiji naznanjamo, da jih obišče naš novi potnik g> I18 F ' JM ■ f^^^H^t SHE »9 Mr. LEO ŠTRUKELJ, ki je zastopnik Slovenic Publishing Company in pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda'"', kakor tudi druga naročila. Sedaj je v Forest City. Pa. Vedno in povsodi so šli naši rojaki na roko našemu potniku in ga lepo sprejeli, zato smo uver-jeni. da bode tudi novemu potniku na prvem potovanju tako. Rojaka našega nove£a potnika kar inajtopleje priporočamo. ' Slovenic Publishing Co. _____________________________________ Stric Ivan. Dr. Ivan Šorli. T« m gori v koei med krast jem j** živel. Prav sedi gozda si je bil sezidal svoj stan. Kmetje imajo radi svoje hiše bolj na planem, da se vidi na vse strani: najprej malo polja s sadnim drevjem, na to njiv.- in šele tam zadaj kje gozd. No, strie Ivan je bil drugačen nego sosedje okrog. .. Dobro mu je bilo, ko so vršeli vrhovi prav nad njegovo streho. Moral je čuti butanje teh veličastnih orgel, teh bajnih, nevidnih strun tam gori med vejami, naj jih je že ubirala mehka, gladka, božajoča roka pomladi. ali drevila na njih poletna nevihta svojo himno moči in sile, ali se jih je dotikala slabotna, drhteča, medla jesen... Pozimi pa, ko so bile vse potrgane in še kon-ei za mrzli, je prišel njegov prijatelj vihar pa se mu dohrikal o-krog ogalov... Prav sam je živel v gozdu stari Ivan. Malokdaj je prišel kdo k njemu v vas; le njegov tovariš izza mladih let Mnren je včasih pogledal k njemu, da sta pokadila oh starih spominih pipo tobaka, seveda Ivanovega tobaka. Boljši prijatelji pa nego M aren smo bili Ivanu mi otroci iz bližnje vasi. Prihajali smo vedno proti večeru. Tedaj je sedel stric, kakor smo mu dejali vsi, pred svojo hišico z onimi starimi, črnimi citrami in nam zaigral vsakrat po dve tri. In počasi so mu trepetali okorni prsti črez strune... nad njim pa so vršeli vrhovi... Mi smo pa silili: ' Bolj hitro, stric; ne tako počasi; polko dajte!"'... Samo tako pred nevihto smo bili popolnoma zadovoljni z njim,.. Ah, bilo nam je tako čudno pri srcu, ko je začelo bobniti tam v dalji, ko so zadrevili oblaki tako divje drug proti drugemu kakor pošastne vojske, ko so zašumela drevesa tako plaho in nemirno, ko se je jelo nebo lomiti nad nami, in ko je zadišalo iz njegove ko<*-e po oljičnem dimu... Skakali smo in kričali, neka sladka, omotična razuzdanost se nas je polastila in vendar nam je duša trepetala od tajne groze... Tedaj j«- prišel stric Ivan počasi i/ hiše. In vihar je bučal, vrhovi so se bičali in mrmrali, vrtinci pa so drevili v divjem plesu pač davne slike Ivanu pred dušo. In roke so mu oživele, prsti So hiteli črez strune kakor da trepeče pod vsakim strto srce... Mi pa smo M*isknli in skakali in plesali, kakor da nas je obsedel duh tajin-.stvene poezije vzkipelega gozda. Jeziti pa ga nismo smeli, strica Ivana. Ondan mu je neki paglavec skril klobuk, zato pa ga je pretepel tako, da se nismo upali več časa v bližino njegove hišice. Sam j«- moral priti po nas. Potem pa nam j«* govoril: "Otročič-ki, uikar me ne jezite, ker sem tako hude krvi. Le lepo pametni bodite, in za Veliki teden vam naredim lepe ropotače". Da. hudo kri je moral imeti stari Ivan. Ljudje so pravili, da je bil vedno najboljša duša: če si ga pa razjezil, se mu je zabli-Miil celo nož v roki. .. Hudo kri je moral imeti stric Ivan nekdaj, gor ko. strastno. In lep fant je moral biti in nikakor ne onih ljudi, ki jih iuiajo matere rajši nego hčere. Pote« pa je začela Petrova Tirnica bledeti, in rožice njenih lic so se osule, in oči, te velike modre oči, so dobile oni prestrašeno vprašajoči izraz, kakor bi slutile nekaj strašnega, a neverjetnega... In gledale so žalostno okrog sebe in prodirale vsakomur prav na dno duše, da vidijo, ali mislijo vsi isto, kar ji je rekel grdi konjederec Luka — da mola umreti že na pomlad... Takrat. vzklikujejo rože na njenem vrtu, da bodo imeli s čim oviti njeno spečo glavico... In ozrle »o »e te vpraša joče oči tudi v Ivana ... In njeni pogledi so se omotaii kot mehki, svileni, tožno-modri trakovi okrog njegovega src«, pa ga stiskali bolj in bolj da se »nu je hotelo včasih zapreti grlo od mrtvaške tesnobe, neizrečen*' l>oli... In nikdar jih ni mogel zabiti, teh oči; in ko so jih zaprli in ji ovili glavico z rožami, je postal čudak, samotar tam gori za goro v gozdu. Jaz sem se zopet začel zanimal ti zanj kot ostnošolee na gimnaziji. Nekdaj sem prišel skozi gozd mimo njegovega doma. Prisedel sem k njemu in začela *va se pomenkovati. Tako dobro mi je bilo pri njeni! Naslikala sva si — \ * «-i. še se spominjam — kako bi bilo, če bi imeli ljudje peruti kakor ptiči. S čudovito fantazijo mi je orisal, kako bi on poletel najprej k japonskemu cesarju pa mu odrezal onih sedem dolgih dlak ko-i nec brade, kakor jih ima v gostilni 4 "Pri pošti", kjer so nasli-. kani vsi vladarji sveta. One ko-i cine, je rekel, da ga vedno jeze, > češ: Japonski cesar naj si pusti > brado, ali pa naj se obrije, ono > s tistimi sedmimi ne* velja nič. . Potem bi šel še tja in tja, reci-- mo na zvezde, kjer žive tudi lju- * dje, in bogve še kam. .. L Od tedaj sva bila prijatelja. O . počitnicah sem ga posečal po i večkrat na teden. Donašal sem i mu raznih listov in mu jih razla-i gal. Pesmi je čital posebno rad. . Celo sam je zložil kdaj kako i stvarco in mi jo pohvalil. Včasi , je strmel po več minut tako pred-. se, kakor bi gledal globoko dol v , svojo dušo. .. Potem pa se je . stresel — in bil je zopet šega v i, . dovtipni stric Ivan... Nosil je . nekaj težko v srcu, a tožil ni. Takrat, ob njem, mi je prišla i večkrat na um trditev nekega : našega profesorja istega leta, da . je smešno, ako sej najnovejšem . času govori toliko o "ljudstvu" i in ako mu pesniki in pisatelji , pripisujejo vsa mogoča čuvstva, misli, izkratka dušo. To "ljud-i stvo" da je temuč bedast, sirov . tepec, ki živi edino po svojih , temnih, nezavestnih instinktih. . "Dvanajst jih stori tucat ', je re-[ kel, " in vseh dvanajst jih je po-. dobno drug drugemu kakor jajce jajcu.,. " . * * Bil sera zopet doma, in takrat me je presenetil s prvo svojo to-, ž bo. "Vedno bolj se staram", je . rekel, "in meči pešajo. Včasi, ko > se vrnem truden s polja, bi tako : rad, da bi bilo kaj gorkega že pripravljeno, a človek šele ku- 1 haj. Pa se mi ne da, in navadno ■ grem brez večerje spat. A to me , še bolj slabi... In potem pridejo • oni dolgi zimski večeri, pa mi , prihaja vsako leto bolj samotno. ( ... In ti pridejo na um take in take misli, pa nikogar, da bi se ■ kaJ pogovoril z njim. Še pred desetimi leti, ko je umrla rajna se-stra mi ni bilo tako pusto. Ko bi . mogel dobiti primerno žensko!" In pogledal me je boječe od strani, ali se mu ne zasmejein. Kako bi mu se bil smejal, ko se . mi je tako smilil!. .. "Res, najbolje bi bilo, če dobite kaj pravega. Ali pa prodajte tu in pojdite stanovat k dobrim ljudem v vas, da vas postrežejo in operejo!" "Tega pa že ne!" se je zavzel odločno. "Tu vun iz te hiše me samo poneso nekdaj! Tu je najlepše! In potem bi čakali tam doli v vasi, da se uganem in da pograbijo za mano! Ne, le tu bom ostal!" Od takrat ga je začel obisko-vati njegov dobri prijatelj Ma-ren vedno bolj pogostoma. Ma-jVn je imel namreč nečakinjo. Bila je to tridesetletna, velika ženska z nerodno, konjsko hojo. Obraz ji je bil tak, kakršne vidite pod rubriko 'kdo ve kaj?' . .. Ne, da bi ji mogel brati V o-čeh kake ovce; tudi so bila njena usta taka, da si mogel sklepati po nji dober tek, ki je naj-gotovejši dokaz mirne vesti. Sploh ni govoril obraz Marenove nečakinje niti za njo niti proti njej. Proti njej bi bila morda govorila edino ona dva fantička, ju ji je baje poklonil dninar Baloh v znak svoje ljubezni v dveh obrokih; a tema dvema fantičkoma so bili že lani zaprli usta s }>la&oslovlj<'»o zemljo... Nič ni torej govorilo proti njej, a vendar sem pohitel k stricu Ivanu, ko sem zvedel, kaj se plete. Maren je bil pri njem... Jeza me je zgrabila... No, za to se Maren ni zmenil, nego mirno mi je zaeel pripovedovati, kar sera bil slišal že stokrat — kako je cesarja stražil, ko je prišel v Trst. "Kaj so ga hoteli ukrasti ?" : sem ga vprašal jezno. Tu je bil Maren ranljiv. Smel j si mu reči vse, a zasmehovati njegov najlepši spomin!.. Dejstvo, i da je stražil cesarja, ga je držalo v vseh mnogobrojnih nevih- ' tah, ki so se vršele i nad njego- J vim zlvlejnjem, to dejstvo mu je 1 bilo višje nego sam sveti evangelij — kaj čuda, da me je divje ] pogk-dal po izginil takoj. ] To sem hotel. i "Stric, vi se torej res ženite?" 1 Ona opekobarvna rdečica, ki j« ] lastna starim ljudem, mu je šini- 1 la v liee. < Saj sem ti že rekel... Tako pozimi ---- bi rad imel ko- i g* poleg sebe tu na peči.. ko..", 2__JU._______ -.......feL— ___:............ • ... , je začel jecljati. r "A za božjo voljo, stric! Ce j vzamete to žensko sploh ne boste j sedeli več na peči, nego zunaj v - snegu! Ta vražji Maren vas je - preslepil, da ne vidite več, kaj - delate! To sirovo osebo bi vze- - li!" Gledal je predse iu molčal... , Počasi mu je pritekla težka solza i iz očesa in se izgubila v bradi... 0 "Stric meni se smilite! Verja-mite, da vam hočem dobro. Ta - Maren hoče le svojo nečakinjo - spečati; ali ne vidite tega ? Morebiti bi vas vzela Seljanova t Ta > je starejša, a dobra ženska!" 3 "Noče me!" je vzdilinil ubo- ii gi Ivan. "Tako? Čudno! Pa ta Mareno-L va Zalka, ali je že bila kaj tu?" a "Že dvakrat..: Saj morebiti ;i ni vse res, kakor pravijo lju-1- dje..." v- "Se premalo pravijo! Tistega e Baloha ima tudi še vedno___" i, "Obljubila je, da ga pus... e pusti— da bo skrbela zame... da..." , a Zopet mu je zdrknila solza črez a razkavo lice. a Bal sem se, da se ne bi tresel a glas tudi meni, zato sem malo po-' molčal, potem pa sem rekel: ji "Jutri moram oditi! Morebiti mi ne bo mogoče govoriti več o L tem z vami. Prosim vas, premisli-ir te dobro, preden storite tak ko- 1 rak. Hudo bi mi bilo, če bi vas . videl nesrečnega___ Če le nio- rete..." Vstal je naglo in stopil k me-i. ni pa mi podal roko. "Bog ti povrni! Nikdar ti ne pozabim..." t Beseda se mu je zopet ustavila. ... Stisnil sem mu roko pa na-e glo odšel. o Ko sem šel zunaj mimo okna, o sem se ozrl še enkrat v sobo. Bil e je sklonjen nad mizo in obraz si . je skrival dlani... , a Drugi dan sem odšel. e C rez mesec dni so mi pisali z 0 doma, da se je stric Ivan poročil 1 z Marenovo Zal ko... * * • 1 Crez dolge mesce sem se vrnil e domov in drugi dan sem ga po- - setil. 7 Nisem ga našel doma... Ob \ ognjišču je stalo ono ženišče, ki je bila sedaj njegova žena, lia i stoleu poleg nje pa je sedel Ba-■ loh... Smejala sta se glasno, ko e sem vstopil, z onim smehom, iz katerega so se še režali umazani, - pohotni fauni, otroci podlega e dovtipa, ki ga nisem več cul... 1 Pogledala sta me neprijazno. > in ženska mi je odgovorila na vprašanje po stricu, da je že tri 1 dni "za robom", kjer žge oglje-e nico. Stopal sem počasi po trdi ka- - meniti poti iu za visoko struio - skalo, preko katere je držala le i ozka pot, sem zagledal slednjič ogljenico. Gost. dim se je vil iz - kope proti grabrovim vrhovom - okrog nje, ki so rumeneli bolj in - bolj... Ob strani je sedel on. Brada mu je popolnoma osivela. i ... Male, še lani tako žive oči, so - mu strmele, nekam v daljo... Bil ? je odkrit, in ustne so se mu preslikale — molil je... Stopil sem bliže in zakašljal. - Zdrznil se je iu se naglo ozrl. Po- - gledal sem mu naravnost v oči. - Kaj takega še nisem videl, te . bliskovne izpremembe človeških ; oči... Najprej le hiter, navaden i pogled ... potem pa se je nekaj i zasvetilo v njih... in zopet se je , umirilo... in videlo se je globje - ... in zopet se je vsa ta globina zaprla... in iz nje so privrele - solze... i Stric Ivan je ihtel kakor otrok. Mojo roko je držal v svoji... i Hipoma pa se je nejevoljno - stresel, obrisal solze in se na-? smehnil. "Kdaj si prišel?" me je vpra-i šal, kakor da se ni zgodilo prav ' nič. i "Včeraj. No, kako pa vam, i stric? Kako se vam godi sedaj?"' - "Kako se mi godi?" Zagledal se je za hip predse.. "Ceinu bi mučil še tebe s tem! Kar je, je! Bog že ve, kaj dela!" Počasi si je zopet prižgal uga-[ slo pipo. ; "A kako, da ste tu sedaj, v tej , samoti?" ] " Saj je lepo tn! O, tu je lepo! i Vedno sem bil rad v gozdu! Tako lepo oglje bom napravil, da i bo veselje!"... < O svojih težkih križih prav nič! Crez dve uri sem ostal pri < njem a ni besedice ni zinil več o ] tem. Jaz pa seveda tudi nisem I hotel nadlegovati. Prav enake i i pogovore sva imela kakor tedaj, ; ko se mu še ni tožilo po ženi... s Celo smejala sva se kakor tedaj. J Potem sera zopet odšel in se vr- < nil o Božiču. i Spal sem prav sladko zopet) i ■ -« - * - ......... .. pod domačo streho in se zbudil : šele pozno, ko je soluce že skoraj raztopilo one ledene cvetice na okenskem steklu... ! Moja mati je vstopila... Bita i je vsa bleda in prestrašena. "Kaj je mati?" sem jo vprašal t skrbeh. "Velika nesreča se je zgodila i snoči gori v gozdu", je odgovorila počasi. Vedela je, kako sva • si dobra z Ivanom, i "Pri Ivanu?" Kaj je? Ali je > bolan?' sem vprašal hitro. "Huje!... Nič se ne ustraši! t — Tisti Baloh je bil snoči gori pri njiju, pa so se nekaj sprli... - Saj veš, Ivan je nagle jeze in u-daril je Baloha s sekiro po gla- - vi...' ' "Moj Bog!" i "Pravijo, da umrje..." Pozajtrkoval sem naglo nekaj malega in odhitel potem tja gor i v gozd. Na poti sem že dohitel komisijo; adjunkta iz trga, zdravnika, župana, domačega župnika iu pisarja. : Gospodje so mi dovolili, da jih spremljam, in pomikali smo se l počasi navkreber. Govorili smo - seveda le o Ivanu. Tiho je stal gozd... Solnce ga i je obsevalo, in počasi se je topilo > i v je na njegovih vejah... In - kaplja za kapljo je padala poča- - si z njih, kakor bi se gozd sol-» zil, da mu odženo železni možje - neločljivega prijatelja... C"rez vrhflve je počasi letela črna vra- ■ na.. Dospeli smo do hiše. \ V veži je sedel Ivan... Dva orožnika sta slonela ob vratih___ Gospodje so odšli v sobo. jaz ■ sem stopil k Ivanu. Nič me ni videl ... Oko mu je bilo uprto v , tla... [ Dotaknil sem se mu ramena, i in ozrl se je name s praznim pogledom. Pokimal je z glavo, ki se mu je pa koj sklonila zopet na ! prsi in zastrmel zopet v tla. Ob ' kolena se mu je drgnil lep, velik maček in začuden gledal gospodarja, zakaj je danes pač tako I tih. Prvi se je vrnil iz sobe župnik. •"No, Ivan, nikar se tako ne > udajte obupu! Bog je usmiljen, in ljudje tudi ne bodo sodili prehudo vaše naglice!" ga je tola- ! žil. , "Ubil sem ga", je odgovoril zamolklo Ivan, kakor da še vedno ne vidi nikogar. "Ne! Saj še živi! Morda še o-zdravi! Le potolažite se!" Zdaj so prišli še ostali gospodje iz sobe. Pogledal sem skozi odprta vrata. Na postelji je ležal Baloh. bled, z zavezano glavo. Oči je imel zaprte. Ob mizi je pospravljala Zalka neko platno. Od duri do postelje je ležala polstr-jena mlaka krvi sredi nje pa krvava sekira.. . Obrnil sem se k Ivanu! Vsi gospodje so stali okrog njega. "Povejte sami, kako je bilo! To je najbolje!" mu je prigovarjal adjuukt, "Ubil sem ga!" je zastokal revež i znova. "Ne! Ubili ga niste. Morda celo ozdravi. In zdaj povejte lepo ve kako je prišlo!" Treba je bilo še malo prigovarjanja, potem pa se je streznil nekoliko. Začel je pretrgano: "Snoči ob šestih sem prišel iz vasi... V mlin sem bil nesel... Pa sem dobil zopet onega notri v hiši... Vkup sta sedela..." Stresel je z glavo in zopet molčal— Župnik ga je prijel za ramo. "Le dalje. Le povejte! Ti gospodje tu so namestniki božji, ker varujejo pravico na zemlji, zato morate biti odkritosrčni kakor pri izpovedi. Le nič ne za-molčite! Sedela sta skupaj, pravite. .. " Vzdihnil je težko in nadaljeval : "Sedela sta skupaj... iu grdo sta govorila..." "Ni res! Kaj lažeš tudi še, razbojnik?" se je oglasila na vratih Zalka. Prav tako vsakdanji je bil njen obraz kakar vedno... Adjunkt se je ozrl strogo tja, I in obrnila se je zopet v sobo. J 'Zalka! Pa ti povej gospodom, ' ti!... Ti veš bolje— jaz ne vem J ničesar... Oh, moj Bog, Zalka! ] Prijel se je za glavo in zopet < molčal. Treba ga je bilo na novo « opominjati. J '' In norčevala sta e z mano.. j Jaz pa sem le molčal... Gor k * peči sem sedel... Onadva sta le- 3 gla na peč... In on mi je držal { noge prav v obraz... Zadel me J je dvakrat v lice... a molčal J sem... Potem me je sunil še dva- J krat z vso silo s škornji v obraz, ' da sem padel z zapeeka... Po- J tem pa me je prosil odpuščanja, J in smejala sta se... Sedel semi| .-.i- .. . . iiKafcw fe- -11 . ;; -At, --.In . tja k mizi... Hudo mi je bilo... Gnadva pa sta govorila še dalje tako grdo, čeprav je sveti ad-ventni čas... Nazadnje je prišel še dol k meni... Jaz sem bil vzel mašno knjigo pa bral sem nekaj pri luči... Upihnil mi je luč in šel zopet na peč. A jaz sem iznova prižgal luč... ,V svoji hiši sem jaz gospodar!...' sem rekel. Bolje bi bilo da bi ostal v te-mij Kar sem videl na peči, mi je začelo netiti mojo nesrečno jezo. ... On pa je zaklel in prišel zopet k meni... Sunil me je v prsi. ... Vstal sem... HSotel sem oditi iz hiše... Bal sem se samega sebe... Odprl sem vrata in stopil v vežo... Tudi tu sem odprl, a zunaj je bilo mraz... Iz svoje lastne hiše moram vun v to burjo!.. Ne, sem rekel, in vrnil sem se... Sedaj pa je stopil on k meni... Tam v kotu je stala ona sekira. Vzel jo je in me potisnil s toporiščem črez prag... Potem ne vem, kako je bilo... Hotel sem menda nazaj v hišo, a on me je zopet sunil s toporiščem v rebra... Jaz pa sem mu iztrgal sekiro... in udaril... Tema je bila... Jezus Marija!... Zakričal je in telebnil na tla... Spravila sva ga potem v sobo z mojo in mu zavezala glavo.. Potem sem liitel pa po vas, gospod župnik, da ste ga deli v sveto olje... O. ti moj Bog!___" Sedaj šele se je začel jokati. Komisija je ostala še nekaj časa, da je odpravila svoj posel, župnik pa je stopil k ranjencu, da ga pre vidi... Potem smo se odpravili. Ivan je stopal prvi in mi tiho za njim. ... Jokal se je ves čas... Drevesa so stala nepremično iu z vej je padala počasi kaplja za kapljo... Bajoneti so se bliskali v mrzlem, zimskem svitu. * * * Baloh je visel dolgo časa med življenjem in smrtjo. Obrnilo se mu je bilo slednjič ee!0 na bolje, a po neprevidnosti se je prehladi!. in šesti dan so ga pogrebli. Ivana so obsodili na šest mesecev ječe. Govorilo je pač vse za kolikor možno rahlo sodbo, opor-stili pa ga vendarle niso, ker si je sam škodoval s preveliko odkritosrčnostjo. Ko sem prišel domov je bil že prost. Zalko je gledalo vse težko. Kakor okuženki ji je hodilo vse »s poti. In dva dni preden so spustili Ivana je izginila iz našega kraja. Tako je bil Ivan zopet sam. Ogibal se je ljudi in nič več ga ni bilo videti. Če se je kdo bližal njegovi hišici, so pravili, da se vselej zaklene, ker sani« moli in moli.. . Jaz sem šel res trikrat gor, a vselej sem našel zaprto. Samo še k maši je prihajal vsak dan. Počasi, počasi je stopal. in noge so se mu premikale z vidno težavo. Videti je bil ves trd kakor iz stekla. Če bi ga bil zadel le malce premočno, se je zdelo, da bi bil se razsul. Ko se je vračal iz vasi domov je držal v rokah včasi nekaj v modrem robcu zavitega. Malo kave in sladkorja je vzel v štacuni — na premoženje, kakor se je govorilo — in ob tem je živel. Nekaterekrati sem pohitel za njim in ga ustavil, a gledal je v tla in mi odgovarjal le na kratko: potem pa se je je podvizal Še bolj, kakor bi upal da ga ne bom mogel dohajati. Ko sem moral zopet v tujino, sem naprosil svojo mater, naj skrbi zanj Če bi obolel. Zdelo se mi je pa, da ne bo potreba, ker bo kar tako zaspal... In zgodilo se je tako. Našli so) ga mrtvega na poti iz vasi... MT gtffOTM ■ iUtllU "H; M. rOOOULO 29 a, Maduoa 81 — Boom 11U. j Ohloafo, UL Opomb*: Pazit« na »*]«■ t H botauh feUvilkak. ^^^^Sr I $ ^ S Z Krasne stroje prav poceni. # # Pošiljamo naravnost iz tovarne. S 9 Novi sloreiuld rekordi. S S 12 pesem zastonj. f* J Pišite po krasen cenik. # Transatlantic Co, S 78 CertlMMift St. N«w York. N. Y.f Za smeh in kratek čas. DELITEV. — "Kako se je pa vršila ločitev zakona med mladim baronom in njegovo ženo?'7 — "Krivdo je preveztl nase baron: — dolgove pa njegova lo čena žena. Spretna roka. Zvit šolarček. letni učenec, v šoli: '"Gospod učitelj ! Ali zasluzi človek tudi kazen /n kako hudo delo, katerega sploh ni izvršil y — "'Nikakor ne." — "Torej prosim. in<' ne •:o>i ■ !;aznovi! 1 i. k.nisem naredil domače naloge." Pri nopredovalru za ženitrvaie. «> U/ — 'Temu se pa tako čudite go-' spod "7 .T . j | — \ asi spretni roki, ker ni- i kakor ne umejem Vaše slike, je li ! to portret ali pokrajina.'" Jnrčka. < H čja ('reva so muzi kalna." ' --Ako.denete žabo v kako ste-! j klenieo. vam bo prorakovala vre-|| me." 'j 'V tropičnih deželah so najbolj ji krvoločne zveri najbolj krotke." 1 "Kadar se naveličajo žabe suhe h zemlje, poskačejo v vodo." 1 Višek zakonske zvestobe. Gospod: "-laz bi pa najraje vi- damo, da Iti se pre-| pričal o njeni lepoti." j Posredovalec: 'Saj jo bost'- po-j tem itak lahko celo življenje gledali in opazovali". I Hitro pomagano. Go.si natakarju: ' Imate li kaj j je.je pečenke !" — "Ne ravno: — a isto se hi-j tro pripravi. ~ i Ona: ""Dragec, jaz se bojim, sti in veliko.*' _____ ._____ ... Tedenska pisma. Pil« Mike Cegar*. / / Na Itičvutu, 8. 1 0. li>13. | Huda bila je vročina, Tu v Ntu Vorku zatlnje dni; Pot nam j«- gost s čelu tekel, Težko vsi .smo dihali. Zjutraj že smo kar zijali, Tarnali tako čez dan: "Blagor suhim", — si je mislil ■MarsiuUii Frank in Žaii. Dosti je ljudi /daj spalo Kar na strehah in na "porč"; Na haikouih, v kletih, parkih, (nI -i klice te: " B v 4»eorge! ' "lee I'ream", lemonada, pivo, Vo čem pa morc.t" vi delati pesmi ?'" "<> ljubezni... o čuvstvih... o vaseh očeh... samo eno '»i pre-čitali— pa bi bili ob pamet. Solze j bi vas polih ! In če vam jiapišem i pesem, ali vam bom smel poljubiti roko?" "Prava reč! Nate jo. magari precej Sčupkin je poskočil in se z iz-I buljeniini očmi vrgel na velo ro-j čico, dišečo po jajčnem milu. "Snemi podobo!" je hitel Pe-i plov dregnivši s komolcem svoje ženo ves bled in prepaden! "Poj-diva! Hitro!" In v tistem hipu je odprl Pe-j plov vrata. " Deca . . . " je pričel. jrazik se um je zapletal, prekladal i**-Toke j in solsljivo je trepal z očmi. I ee moja... Živita... plodita se ... iu množita..." "Tudi... tudi jaz vaju blago-! slavljam— ' * je spregovorila ma-j mica prelivaje solze od prevelike ! sreče. "Bodita srečna, 1 jubčka' moja! O, vi jemljete moj edini zaklad!" se je obrnila na Ščup-kii a. "Ljubite mojo hčer, vara j-j te jo... " Sčupkin jt na široko odprl lista cd od presenečenja in strahu. Oče in mati sta biia vstopila tako nenadno in smelo, da sta mu zaprla sapo. Niti besedice ni mogel spraviti iz sebe. "Vjel si se*tiček! Imajo te!"j je mislil in strah mu je jemal zavest. "Pokrovček, je padel, bratec! Ne uideš več!" In poslušno je podstavil svojo glavo, kakor da bi hotel reči: zvežite me, zmagan sem!" "Bla . . . blagoslavljam ..." je nadaljeval papa in tudi njemu so silile solze v oči. "Nnstenka, hčerka moja, vstopi se zraven... Petrovna, ilaj mi podobo. Pri tej priči pa je oče prenehal točiti solze in srd mu je izpreme-nil obraz. "Klada!" je zakričal jezno nad ženo. "Kje imaš svojo neumno glavo? Kaj je to sveta podoba.'" "Oli, Mati božja in vsi svetniki!"' Kaj se je bilo zgodilo? 1'čitelj letopisja je strahoma povzdignil oči m videl, da je rešen. JVIama je bila v naglici snela s stene m'*:sto svete podobe portret pisatelja Laži čnikova. Starec lVplov in njega soproga Kleopatra Petrovna sta s portretom v rokah stala vsa zmedena brez besed in nista se mogla geniti. 1'čitelj lepopisja pa je poslužii le prilike iu u-bežal. Po veselici A: "Koliko vrčkov piva si ja spil včeraj na pikniku?" B: "Niti enega. Ker je znianka-lo kozarcev, sva ga spila jaz in moj prijatelj cel sodček, kar iz klobuka." MAi OOiPODAB.- e dimi iloveaski magazia t Ame riki. Izhaja ma 32 straneh vsak meaee in velja za vse leto samo $1.00. Prinaša podučne članke zs gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o malih gibanjih in zanimivosti ia celega cveta. Pošlji denar na: Naš Gospodar, 2C1I S. Law*dal« Avemas, 10-8 v 2 d) Chisago. TLX NE OZIRAJTE SE na to. kar drugi povedo, ampak pridite in prepričajte se sami, kako letino imajo farmarji na farmah, katere smo mi prodali, ne samo v Wausaukee, Wis., ampak tudi v sosedni slovenski naselbini Crivitzu in vsej tej okolici. Vincenc Petrovčič iz Johnston City, 111., kateri je bil tukaj v sredi meseca julija in se na lastne oči prepričal, kako letino imajo tukajšnji farmarji v primeri z o-uimi iz južnega Illiuoisa, se ni mogel načuditi rodovitnosti te zemlje, dobremu in ugodnemu podnebju in zdravi in čisti vodi. Navdušen je vzel s seboj nekaj vzorcev, da jih pokaže svojim prijateljem. In prejeli smo pismo od njegovega prijatelja Josipa Re-mitz, v katerem nam piše med drugim sledeče: "Dam Ti vedet, da sem govoril s stricom in Petro včičem in sta mi pravila, da sta prav zadovoljna. Tudi sem videl stvari, ki sta jih prinesla iz Wausaukee in kar nisem se mogel dovolj načuditi, da je tako dobro zraslo in obrodilo v takem malem času, zatorej Ti povem, da sem res zadovoljen..." (Remitz je od nas kupil farmo v aprilu.) SEDAJ JE CAS, da ši pridete ogledati ta svet, ravno sedaj, ko je malo žito v klasju, ko je druga košnja skoro zrela, ko vidite kako drevesa rode in koliko.krompirja sme farmar pričakovati. Južne države so uničene od prevelike suše, vsa letina izgleda slabo. V Marinette County smo imeli dosti dežja celo leto. Letina dobro izgleda in farmar se veseli obile žetve. Pašniki so lepi, zeleni. koruza je temno zelena, žitna polja izgledajo kot morski valovi. Take rejene in debele živine malo kje najdete, kot ravno tu. Kdor misli kupiti farmo, divji svet ali pa žc obdelano s poslopji, naj pride sedaj ali pa piše za natančna pojasnila. ADOLF MANTEL, 113.1 W. Washington St., Room 1007, Chicago, ftL Telefon: Iranian 1800. 1 i — : t_i__ _ Slovensko katoliško j B • B . podp, družtvo svete Barbare b a asodlnjcnc države Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. •DBORNIKTi FraSaadnlk: MAHTIN GERCMAN, Boa m. Far—I OHi, m. Podpredsednik: JOSEF PETER.NEL, Bos fS WUlodL ft* L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City. Pa. H. tajnik: JOHN OSOLIN, Bos 4»*, FoTMt City, aa Blacainlk: MABTZN MUHIC, Boa U7. Foraet Oli*. NADZORNI KI t Predsednik nadsornesa odbora: KAROL iat aS, Boa K4T. Persrt City, 9% L nadsornlk: IGNAC POPVA6NIK, 47*4 Hatfield St-, PlttokWA Pa. n. nadsornlk: FRANK SUNK. KO Mill St, Losara«, Pa CL aadaornlk: Al^OJZ lAVCAH, S»l C or M — tr« •«.. Baak »nI—i, «**-= POROTNI IN PR1ZIVNI OOMRi Fradaednlk porot odbora: PAUL OBREOAR, Boa Ml Wta OL. I. porotnik: MAHTIN OBER2AN, Box «1, Mineral, Kana. II. »oratnik: ANDRBJ SLAK., 7711 laalar It. CkvalanC mm. VRHOVNI ZDRAVNIKI dr. j. M. BBLUSAa, 1117 It CUlT At«., antfui OHh Dopu Mi M SoHlJaJ« L tejalks IT AN VRLBAJI. a. O, mm m • 9—mm City, Pa. OnritriH dailla f HQUf SABOM"- Iz urada glavnega tajnika združenih društev sv. Barbare s sedežem v Forest City, Pa. Dolžnost ni • veže, da p-'Tdam združenim sobratom združenih društev sv. Harhare nekoliko podatkov o delovanju združenih društev in o delovanju gl. urada od zadnje konvencije, oziroma od 1. .septembru l!»lO. do .'JO. junija 19Ki. Kakor pri vsaki organizaciji, tako tudi pri naši ni smrt počivala zadnja tri leta. Iz prvega, možkega oddelka, smo izgubili 102 krepka slovenska rojaka, iz drugega, ženskega oddelka 15 članic, iz tre- j tjega, itli otročjega oddelka pa 44 deklic in dečkov. Vseh skupaj to-,iaj 161 (reci: stoeuainšestdeset), kar je vsekakor precej visoko :tevib>. Omeniti moram, da se je t<* izplačalo samo do :J0. junija 1913. Za temi so prišli št* oni meseca julija in avgusta, nekaj jih pride tudi mesee i septembra na vrsto. Vsi ti bodo omenjeni v prihodnjem polleteum računu. V finančnem oziru smo lepo napredovali, blagajna se je podvojila. 1. septembra 1910. smo imeli v blagajni .$10.975.87, 30. junija .1fJl:'. pa $21.836.78. Da bode stvar malo bolj pregledna, sem sklenil predočiti finančno stanje vsakega posameznega oddelka. Dohodki: I. razred: Možki cdde.ek je imel v tem času, to je od 1. septembra do 30. junija 1!»13. • ' $153.502.57 denarja je bilo v blagajni 1. septembra 1910. G.J149.88 »oraj dohodki in denar s 30. j tin. 1913 $160.452.45 Stroški: {'smrtnimi, bolniška podpora in drugi postajni stoški $135.979.14 Stroški za glavni urad 10.345.28 Skupaj $146.324.42 Specif icirani stroski za glavni urad so sledeči: plača glavnemu tajniku od sept. 1II10. do 30. jun. 1913. $ 2.720.00 konvencija je stala v septembru 1910. 1.639.78 "laea olagajuiku od 1. sept. 1910. do 30. jun. 1913. 510.00 CI. Amerika Puhl. Co., tiskovine in pravila 481.44 !Tentergast Seranton Pa., knjige in pisalne potrebščine 81.18 predsedniku in tajniku za vožnjo v Cleveland in nazaj 61.00 John Ward Co.. New York, knjige # 146.69 pošta, Expres in drugo 552.75 Gorniku, Zabricu in Jaiovecu za sestavo pravil 58.00 fotografije od delegatov v Clevelandu • 18. jO društveno glasilo g- 225.00 Slovenic Publ. Co., '"Cilas Naroda", tiskovine 1.232.78 vrhovnemu zdravniku J. M. Seliškaru 1.044.65 regalije 62.24 pregledoval ne mu odboru vožnja in dnevnina 246.12 poroštva Security Co. za vse uradnike 495.00 društveni znaki 200.00 pomožna delo v glavnemu uradu 23.60 društveni odvetnik 57.00 gospodarskemu in porot, odboru, kakor je v pravilih 340.00 •dodatek za pisalni stroj, k"r je stari z novim zamenjan 56.05 Forest City News, tiskovine in koverte 93.50 Teb stroškov je natančno 10.345.28 Prenos stroškov za postaje $135.5)79.14 Toraj so vsi skupni stroški skupaj $146.324.42 Prenos dohodkov $160.452.45 ako odštejemo stoške $146.324.42 ostane za t,*i oddelek gotovega $ 14.128.03 Ta oddelek ima napredka $ 7.178.15 Opomba. Tem potom naj omenim, da se je nekaj denarja sprejelo tudi nazaj in sicer: za knjižice $710.00, za vrhovnega zdravnika $1.045.00. za društvene znake $450.00 in za društvene certifikate $125.00. Ako se ta denar odšteje od skupne svote, ostane pravih stroškov s krnveiieijo vred, ki se je vršila v Clevelandu leta 1910. $8.915.25. Ce se povprečno izračuna pride na vsakega člana povprečno na fri let;j po en dolar in en cent). II. razred: Ženski oddelek. Stroški za vs- postaje skupaj $ 5.730.70 denarja v blagajni 1. sept. 1910. 2.257.12 dohodki iu denar skupaj 30. junija 1913. $ 7.987.82 vseh stroškov skupaj $ 4.797.95 toraj gotovega denarja v blagajni $ 3.189.87 Ta oddelek je napredoval za $ 932.75 m. razred: Otročji oddelek, dohodkov v goriomenjenem času $ 6.278.71 denarja v blagajni L sept. 1910. 1.768.87 denar in dohodki 30. jun. 1913. $ 8.047.58 če odštejemo stroške 3.528.70 ostane v v biagajni gotovega denarja • $ 4.518.88 napredka toraj $ 2.750.00 Prirastek k denarju: ?a prvi razred, uiožki oddelek $ 7.178.15 za drugi razred, ženski oddelek 932.75 i.a tretji razred, otročji oduelek 2.750.01 prirastka skupaj $ 10.860-91 1. sept. 1910. je bilo celokupnega denarja .$ 10.975.87 skupna*svota 30. junija 1913. $ 21.836.78 Ta denar je naložen v Farmers in Miners Nat. Bank v Forest City, Pa., kakor sledi: na obresti $ 20.103.04 na čekovnem pnmetu 1.733.74 sk»P«j $ 21.836.78 1. septembra je bilo vseli postaj skupaj 67. do junija 1913. se jih je osnovalo še 21, tako da itr.imo vseh skupaj 88 postaj Članov je bilo 1. .septembra 1910.: v možkeni oddelku 4(j;{ v ženskem »oddelku 287 v otročjem oddelku S27 skupaj 4.577 30. junija 1913. v možkeni oddelku ' 4.866 v ženskem oddelku 770 v otročjem oddelku 2.343 Toraj jih je bilo več v moškem oddelku 1403, v ženskem 483, v ot ročjem 3.402. Te številke s ■ seveda nanašajo samo na čas od 1. sept. 1910. do ;>0. junija 1913. V tem času, ko to pišem, se je zopet vstauovila ena postaja in članstvo se je pomnožilo za kakih 300 članov, kar je vsekakor lep napredek. Številke kažejo, kaj se zamore v treh letih napraviti člantsvu in kolike koristi je društvo v slučaju bolezni ali smrti. Marsikateremu rojaku je bilo pomagauo in to najbolje vedo oni.ki so bili bolni. Vsak zaveden eiovek mora biti pri društvu, boljše je seveda, če je pri dveh, samo ako 11111 razmere dopuščajo. Zakaj po nepotrebnem zapravljati denar, maii naj se uporabi za plačevanje mesečnih prispevkov, pa ima že elo vek v slučaju bolezni kako korist. Kujaki. ki se niste pri društvih, ne delajte izgovorov, ampak pristopite. Na tem mestu bodi izrečena najlepša hvala vsem članom in uradnikom, ki so pri vsaki priliki gledali za napredek društva. Razen par izjem je v splošnem vladal najlepši mir pri postajah, ee je slučajno nasta? kak spor. se je vedno mirnim potom poravnal. Živeli sohratje! Četrte konvencije, ki se bo začela 22. sept. v Pittsburgh Pa., se bode cdel-žiio precej delegatov. Vsak naj se pri svoji postaji natančno informira n razmerah in naj upošteva, kar mu je postaja naročila, da bo mogoče sestaviti pravila, ki bodo v vseh ozirih odgovarjala. Na konvenciji naj se dela složno in brez predolgih debat, ki niso nikomur v korist. — ('as je zlato — ta resničen pregovor pride posebno na konvencijah do veljave. Nekateri sicer mislijo: — Saj je vseeno, saj gre denar za stroške konvencije iz glavne blagajne, ne pa iz naše. Ta misel ni na ine>tu. ker morajo v glavno blagajno prispevati vsa društva. Dragi bratje delegati, pripravit- se dobro, da bomo zainogli napraviti res kaj dobrega. S sobratskim pozdravom vsem združenim sobratom, bratom delegatom pa kličem na veselo svidenje v Pittsburgu, Pa.! JOHN TELBAN, gl. tajnik. j CaliloiDijsKo domače vino. j ! Cenjenim rojakom Slovencem ia Hrvatom priporočam najboljše S domače Californijsko vino in tropinjevec (Grape Bi an- a dy) kakor Port in Sherry vino. Belo vino po 50c. gal. z posodo vred. Črno vino po 40c. gal. z posodo vred. ^ V Port vino po 70c. gal. najmanj 10 gal. z posodo vred. 2 Sherry vino po 70c. ga!, najmanj 10 gal. z posodo vred. f| JI Tropinjevec po $2.50 do $3.00 z posodo vred. £ 2 Zero raj omenjene cene za vino ee zastopijo za ne manj kot 28 gal ft # Pri večjih naročilih n. pr. 5 barrelnov dam popust, celi voz (Car * V Load) pa po jabo nizki ceni po dogovoru. £ 2 Prosim gg. naročnike da priložijo pri naročilu denar, oziroma ^ # U. S. Money Order. £ 1 Postrežba to^na. » J Za obilo naročila Be priporočam. J NICK RADOVICH, l f WHOLESALE LIQUOR DEALER * 1 594 Vermont St., San Francisco, Cal. | ZA SAMO 1 DOLAR DOBIVATE "GLAS NARODA" SKOZI 4 MESECE VSAK DAN__ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ■ ....... Phone: Canal 1631 , m n v i v. ■ Denar mecete proč! ^PE ^JIHHI ako ne podpirate svojega rojaka. jfl^HP^H^^^H Pri meni dobite jj izvrstno domače vino SHU *H galon po 75c. in več. ^Pllll jm" aH Pri cxljemu več kot 10 galon dajem pc-j^B pust, ter se posebno priporočam slavnim JHoLmF^ ^^m ilovenskim diu£tvam ob priliki kake ve^e-.. lice, tudi onim za svatbe. V zalogi imam izvrstne domrče klobase ^BRfln. ^H in vsakovrstno grocerijsko blhgo, k ate repa ljubi naš narod. Pošiljam denar na vae strani sveta in parobrodne listke za vse proge. Zastopam "Glas Naro Nazoaiilo ia priporočilo. > -: j Braddock, Pa. j K« r dobivam več pisem od krajevnih društev, da so volili < ri- . « /a d» v# to glavno zborovanj«* -J. S. K. J., da pa niso ime- ž I. j vila triih s.-lih članov skozi <-<*lo leto in vsled tega niso opra- s . • i»a poslati delegata, naznanjam tem potom vsem društvom. ' t!,1 Im . I,- moralo tako društvo samo plačali stroške ali ]>a delegat v - ,1 'i'., naj si zapomnijo vsi, da ne bode potem nepotrebnih sit-im-oi. toliko v prijazno pojasnilo! J. A. Germ, gl. preds. J. S. K. J. * o ______v DOSED A J PRIGLAŠENI DELEGATI ZA DEVETO GLAVNO s ZBOROVANJE J. S. K. JEDNOTE. s n Ime delegata: Društvo: Mesto in država: 11 .! . ip Kpn iUer 1. Ely, Minnesota. Josip .J. 1 Vse lie 11 1. Ely, Minnesota. John Merkur 2. Ely, Minnesota. " Ab.j/ Pogorele 2. Ely, Minnesota. p John Vogrieh 3. La Sale, 111. V m« tun Vo/elj 4. Bridge vil le, Pa. Anton Štefani«* 5. Tower, Minn. * Matija Simšič 6. Lorain. Ohio. John lb nit- i).- Calumet, Mich. SI Mihael Zunich 9. Calumet*, Mich. ~ John oskrbovana, da je voda enkrat k vroča kot krop, drugič pa je 1111-zla, da je ne moremo rabiti. O- s skrbnik, kateremu je kopelj v o-skrbo izročena, oskrbuje poleg naše kopelji še uradniško kopelj in poleg tega še polno drugega v dela. Potrebno bi bilo. da se na- I1 stavi še en oskrbnik, da bo gledal v na retI. Vse hujše pa smo pri tem u prizadeti mlajši delavci kot ko- F pači, ker nas nočejo in nočejo po p enakih stopinjah mezde pridelje- š vali k delu. Starejši kopač s pla- u čo 4 K 30 vin. dela skupaj z mlaj- si šim s plačo 1 K 20 v., to je dnev- e 110 torej razlike 1 K 10 vin., pri 25 šihtih pa 27 K 50 vin. pri ena- k kem delu. I)a je to krivično in da > pov/.ročuje nesoglasje med delav- I r-i. je čisto jasno. Nismo krivi de- p lavci, če nastaja med nami neso- u glasje, ampak rudniški erar, ker S nas s tem zavaja v nepotrebno ji sovraštvo. Pravilna uvrstitev, ali ju pa enako delo enako plačevati, to In zahtevo moramo uveljaviti. sj Samomor. V St. Petru na Kra- e; su se je ustrelil 181etni trgovski li sot rudnik Fran Besman pred go- o; stilno Amalije Kocmur. Resman tt je doma iz Zabreznice na Gorenj- J skem. Zadel se je v prsi in bil ta- c; koj mrtev. Vzrok samomora ni h znan. Govore pa. da se ustrelil t< najbrže zaradi tega. ker je bil ne- 01 nadoma odpuščen iz službe. b Iz ljubosumnosti je v Ljubljani zabodla omožena tovarniška de- li lavka Rova 11 svojega domačega o prijatelja samskega tovarniškega ž| delavca Osmeea. Težko ranjenega n so prepeljali v njegovo stanova-1 p nje. Več o tej ljubavni aferi bode j< govorilo sodišče. či Nezgode. 161etni kovaški uče- v nec Anton Maceroh je ponesrečil k med delom v Keršičevi tovarni v n Spodnji. Šiški. Iskra mu je prile- g tela v oko. Rana v očesu je težka, j« — V Osredku pri Dolskem se je k igral 12letni Ivan Peterka s pa-trono. ki jo je bil našel. Patroua mu je eksplodirala v roki. Na o-beh rokah ima deček prav težke g poškodbe._— 471etni hlapec Ant. v Zupan iz Črnuč je padel z voza in h se na glavi prav nevarno poško- d doval. ri Z vrelo vodo ga je pelila. V p Prevojah, okraj Brdo, sta se sprla neka zakonca. Prepirala sta se 1 p v kuhinji in med prepirom je za- si gnala žena možu lonec z vrelo vo- si do v obraz. Mož je dobil težke o- r< pekline. n Ciganska nadlega. Tolpa ciga- k nov, dva moška 30 do 40 let stara, 301etna ženska in dve mlajši r< ženski, je na Primorskem in v po- ii stojnskem okraju vlomila na raz- z1 ličnih krajih. Prišli so tudi v Sp. š< I dri jo in odnesli mnogo ženske o-fn bleke, okradli cerkven nabiralnik, j» poizkusili več vlomov in končno k so iz zlobe razbili varnostne na- jt pise pri neki zgradbi. 0 Dva pretkanca. V Spodnjih k Pirničah so orožniki zaprli radi beračenja in potepuštva dva dva II postopača, ki sta najbrž doma iz I j kamniške okolice. Da bi zbudila 1 pri prebivalstvu večje usmiljenje, 11 se je eden izdajal za slepca, do- le čim je bil drugi vodnik in sprem- k ljevalec. Oba so izročili pristoj- a nemu sodišču. K Jeseniške novice. Delovodji Ču-bru je priletel železni drobec v desno oko in mu razklal punčico. Prepeljali so ga v celovško bolnišnico. — Te dni zjutraj ob petih je trčil iz Beljaka prihajajoči vlak ob tovorni vlak. ki je bil namenjen v Ljubljano. Beljaški vlak je imel vsled tega trinajst voz prav močno poškodovanih, sedem voz je manj poškodovanih. Od osobja ni nihče poškodovan. Vzrok nezgode v pomanjkanju prostora na jeseniškem kolodvo- . ru. Postaja je vse premajhna za vel i ki promet. Kamenje je metal na tovorni tlak št. 118 neznanec v noči na ►rogi med Verdom in Logatcem. . sprevodnik, ki j«- sedel ob zavori, ie dobil dva kamenja v glavo in ie ranjen. Zagonetna smrt. V Dvom pri 'olhovem Gradcu so našli v svoji ipainiei mrtvo z dvema ranama 1 ia vratu 33ietno Terezijo Kobil-'O. Poleg postelje je ležal velik tuhinjski nož z zlomljeno klino. ' sa, last gostilničarja Goričarja Libiji pri Mozirju, mu odrezala 1 išesa. razbila nos in iztaknila oči. 1 *sa sta še povrh tega razrezala 1 >0 celem telesu. Ko so reveža na-li. je Še živel. Osumljena sta dva : tiesarska vajenca. Zaslužila bi ! uro veža, ki sta to zakrivila, pač J ksemplarično kazen. Iz Rajhenburga. V potoku tu- j :«jšnjega trga blizu Save je opa-il učenec mizarja Rajmunda >anka utopljenca. Ftopljenec st iiše Fran Lozer. doma i/. Št. Jer-icja na Kranjskem, star 28 let. Služil je pri tukajšnjem tržanu ' lartinu Miklavžiču. Zvečer se je apil, potem je zadremal, našla- . jajoč se ob škarpo mosta in se v ! panju prevrnil v potok. V tem'" asu je vedno deževalo in ga v ve- | iki kalni vodi niso mogli poprej K paziti. Nesrečno žganje! — V f em času je znorela tudi žena Fr. H azbeca i/. Leskovca. občina Blan- jt a. Grozila je, da bo svoje še 111a- I 1 otrok" razsekala in spekla. Na- I o so hitro poskrili otroke in njo 1 dstranili. Govore mnogo o rod- h inski bedi. fc Grozen samomor. 65Ietni Kodo- I ičev viničar v Kagu v ormoškem I kraju Martin Zoreč je bil hud I ganjepivec. Zadnja dva dni mi- I lulega meseca je neprestano po- I ival po gostilnah. Dne 31. julija B e prišel zjutraj domov, šel v ko- K 0 za streljanje proti nevihti, V zel možnar in ga prinesel pred I •očo. Ko ga je nabil, se je sklo- I il nadenj in vžgal. Učinek je bil R rožen; razneslo in razmetalo mu H e glavo in prsi na tisoč koscev, V 1 so ležali krog po vinogradu. % a primorsko. g Ponesrečil je 53letni Pavel Pod- C ornik iz Vrtovina. Padel je pod L oz v klancu, ko je peljal domov I z gozda les in voz mu je šel čez £ esr.o nogo. Prepeljali so ga v go- E iško bolnišnico, kjer je umrl na g oškodbah. jI: V škafu vode utonil. Iz Trsta I oročajo: V nedeljo 3. avg. d op. I" f je v Rocolu dogodila težka ne- P leča. Dvainpolletni Bruno Vito-pj ec je ])adel v škaf votle ter uto- w il, čeprav ga je neka ženska ta-J oj potegnila iz vode. M. Nesreča z ognjem. lx Trsta po-očajo: Neka petletna deklica z t m eno m Skrabole je ostala 2. avg. I večer sama v stanovanju. Ko je I el otrok z gorečo svečo 11a stra- II išče, se je nžgala obleka. Takoj E e bila vsa v plamenu. Neka de- E lica, ki je prihitela na pomoč, e z lastno obleko pogasila ogenj. >trok se je snirtnonevarno opeci. Samomor. \z Trsta poročajo: >ne 3. avg. ob 8. zjutraj so našli Judje, ki so šli iz Katinare v rst, blizo vile Sartorio neko llado žensko, ki je nezavestna ?žala na tleh. Bila je iz boljših rogov. Reševalna družba jo je v vtomobilu odpeljala v splošno olnišnico, kjer je čez eno uro u- MMMMaiREHtaiHiaiMia j mrla. Tzpila je fenilovo kislino. jDozdaj je še niso identificirali, j Preprečena nesreča na morju. j Iz Trsta poročajo: Ko je dne 3. j avg. zvečer odplul parnik " Pri-' micro" paroplovne družbe Istria-i Trieste, na katerem je bilo polno j izletnikov, je zatlel ob parnik l'*Quieto" iste paroplovne družbe. tPasažirji so se zelo prestrašili. 'Ko pa se je izkazalo, da se parni-' ka nista poškodovala, so se pasa-žirji pomirili. 3 Izvcz vina iz Istre. Iz Poreča I poročajo: Meseca julija so izvozili na parnikih družb "lstria-Trieste" in I'ngaro-Croata" 3531 hI vina. Poskusen samomor. Z Reke poročajo: Dne 1. avg. so privedli iz Opatije v tukajšnjo bolnišnico 28 let starega Antona Vordraica. u-raduika Živnostenske banke. Pognal si je iz revolverja dva strela v čelo. Njegov položaj je zelo nevaren. Obsojen zaradi hudodelstva proti nravnosti. Iz Goriee poročajo: Pred kratkim so aretirali zaradi hudodelstva proti nravnosti podzdravnika v tukajšnji moški bolnišnici Jožeta Krasna ka-' Ronhala. Sodišče ga je zdaj obsodilo 11a 6 mesecev ječe. Najden ponesrečenec. V skalovju Črne prsti so našli truplo pastirja Mihe Drola. ki se je pred par tedni ponesrečil. KOROŠKO. j Nevarna epidemija. Iz Celovca 1 poročajo: V Žihpolju j,- začela! med ondotno šolsko mladino raz-j sajati prav nevarna epidemija — j oslovski kašelj. Ondotna šola je ; skoraj popolnoma prazna. V prvem razredu je 60 odstotkov o-trok bolnih, v drugem razredu pa 50 odstotkov. Merodajni krogi pal še niso ničesar ukrenili, toda saj J gre večinoma za slovenske otroke.; Samomor, Pri Milštatu je 17let-i na Katarina Grehenik. zelo lepo j dekle, vsled nesrečne ljubezni iz- ! pila steklenico lizola ter umrla. j Neurje, V Lavantinski dolini j so imeli silno neurje. Potoki so' prestopili na več krajih bregove in preplavili polja in travnike, i >'trela je zanetila na več krajih 1 požar. Zvečer so se videli v oko- j lici ognji kot bi goreli kresovi. I Neurje je napravilo precej ško- j re. ki pa se še ne da ceniti. Utonila je pri Paternjanu de- ' lavka Eva Nagele. Našli so trup- \ lo popolnoma golo ob obrežju, o- i tleka pa je visela na veji bližnje- ! ra drevesa. Iz tega sklepajo, da i je utonilo tickle pri kopanju. ).! Samomor. Tz Kotarč poročajo: Dne 30. julija se je vrtnar Viktor L j Kuinmcr s flebertko ustrelil v le-{. j vo sence in bil takoj mrtev. Pri-i-jšel je pijan -domov, vsled česar i-iga je žena oštela. oj—--- k i Išče se J 1" L K A X.. sedaj baje o-možena nekje v Pennsylvaniji. i. < >na je bila pred več leti nata-i- kariea pri Jalenu v Ratečah na 1- Gorenjskem. Kedor ve /a nje S setlanji naslov, naj ga blagovoli a naznaniti uredništvu tega lista. 121-23— S'; HARMONIKA! Izdelujem vsakovrstne harmo-z nike prav po kranjskem načinu uglašene. Naredim kakor kedo že-j j li. Za vsa dela jamčim. Cene i "nizke. j John Weiss. ' 233 Hopkins St.. Brooklvu \ Y I (21-23—8) Kadar se hočejo možki pomla-liti.. si obrijejo brke in osrri:: 'o ase; ženske si pa nadevajo pri em razna rutb-čila in praške na iea. CONEMAUGH DEPOSIT BANK East Conemaugh, Pa. 54 Main St. Najsigurnejša banka z vlož-no glavnico so, 000.00 Hranilne vloge obrestujemo i pO Se priporočamo Slovencem in Hrvatom. Cyrus W. Davij, predttJiu W. E. Wissiager, blaga;: "V. SlWIMMMMtMMIWMIMMWMM««!«/ ^r-^ V-----^ & Jlk. fc. <.. I, ^ Prijetna vest l| ZA VSAKO SLOVENSKO DRI*- I. ŠTVO V ZJEDINJENJH DRŽA-I VAH OB TEM ČASU SPLOŠNE U rt DRAGINJE JE DA NAŠA :-: slovenska unijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovili, nam je velik dokaz, da smo ust- , regli že tisočim društvom. Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vspre-jem, plačilne knjižice, vse tiskovine za veselice. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam. in od nas dobite točen odgovor, koliko stane, delo je narejeno v najkrajšem času v ' vašo popolno zadovoijnost. Pišite po cene. Prva slovenska unijska tiskarna CLEVELANDSKA AMERIKA, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ^MB^MH^HMžMBBŽBfiBSBSIiB '^WWIOfctUsBiiS iSft fltfiMBHfttfiBuiijSliBMi FRANK SAKSER 1 82 Cortlandt Street, ^ ^ New York, N. Y. J ■ ■ ■ ■ PODRUŽNICA : ■ m m m i 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, O. I I ________I J =^=11=11=,^=! § 1 Stara, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka. \ . Pošilja najhitreje in najceneje 1 I denar v staro domovino, j 1 Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. | j Prodaja parobrodne in železniške 1 ^ listke po izvirnih cenah. T I V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo 1; tvrdko in vedno bodete bratsko postreženi. F=^=1F=1=^=1 I; IPri pošiljanju denarja vedno pazite KOMU ga izročite, ker marsikdo je že skusil, da se denarja p ne more vsakemu zaupati. || Ded Arhip in Ljonka. > (Nadaljevanje.) *"A!i pojdeta l><-račit 1" se je "- j, brni I k njima Kazak, opazovaje I preko rame njiju z?rhlj»-ni po-stavi. v, .,S<»\vda, milost ljivi gospod,! um je odgovoril z vzdihom tanujnn, | a pridita prenočit k s| meni!" si l)f>d je poizkušal vstati, toda z. pal je nazaj t.t j«* udaril z bokom 0 oh rol> voza, <|a j»' zastokal zamol-klo. g1 "Kh, ti staree!" j«- vzkliknil „ Kazak sorntno. je vseeno, ni ti treh« gledati. Vprašaj na večer jj po ('oriiera, — po Andreju Cornea), — rio »»-ni j;iz. — pa j<*. A p sedaj zlezi doli! Z Bogom!" ;j D»d in vnuk >ta stala prod sku" j, pino topolov in vrh; izza njihovih \y vrhov so svetlikalo strehe in Ofrraje, povsod — na levi in na po t««j poti. litru-jena, s težkimi koraki, kakor sto-pajo ljud je, ki »o že mo^o hodil i. I o« "Nu, kako pojdeva. Ljonka. — n; skupaj ali vsak zase/" je vpra- ni šal d -d, in ne čil kaj" odgovora, je (>; pristavil: "Skupaj bo boljš** — ,jf tebi dajo tako tnalo. Ne znaš pae Sl. prositi..." |0 "('emu nama je tudi treba toli-ko.' Vsega tnko no moreva sne- ni sli.. je odgovoril mraeiio I^jon-ka, oziraje s>» naokrog. j "< '«'inu ? Ti eudak!... Kaj oe ,,,, bi pri.v-l nakrat kdo in hi hotel knj iti .' No. vidiš zaiO. Dal bi na- k, ma denar. A denarje velika stvar, s,, ee ga imaš, te no bo konee, kadar ^ umrjem jaz. " In ljulieznivo nasmehnivši, je b;; pomladil vnuka z roko po glivi. |{1 "Ali veš, koliko denarja sem nabral na potovanju?" br "Koliko.*" je vprašal malo- z inurno Ljonka. I L, " Minijsi in pol!. . . Vidiš M" 'i oda na Ljonka ni napravila mi vtipka ta svofa. niti radostni de- šn dov tflas. "Kh. ti, otrok, otrok!" je |,j| vzdihuil ded. "Toraj pre v a no vsak zase." ,-ni "Wiik zase... " "!)olu-o! l»obiš me potom pri j.o eerkvi". yHy v- i i * > . o,( Ded s" je obrnil v nlieo na bvo, m Ljonka je naprej. Ko je I j f« prestopil kakih des.*t korakov, je io zaslišal irrme.'i gin*: "Dobrot- pa niki in reduiki!. . . " Ta klic jo tili bil nlieen zvokom, ki jih zasliši*. s]ii ako potegneš / dlanjo jh» naj tanj- je si s'runi razglašeno harfe. Ljonka po je VZtrepetal iti je ] m tspeši 1 ,s v o - j t o 1 je korake. Vsakokrat, kadar je ga hli-al to dedov > taoltniovaiije. snu v je poslalo tako tesno in otožno, a eri kadar so zabranili ded u milošči-lpo n », je bil ves v strahu, prieakovo. vsi je, da zaeiije zdajzdaj silno rjove- si . nje staro a. i Se s laj so dohajali njegov žal sluh tre*tM-i otožni zvoki de- poi dovejura glasu, ki j.- plaval v za- *<• spauetn. vro.'em zraku nad vasjo, vri Naokrog jo bil > vm» tiho kakor in ponori. Ljonka s«- j,- približal plo- sp< tU ill je \ sedel v senco, ki so jo vej delalo preko | lota na ulico vise- se ee veje erešnje. Tam nekje je votlo brnela čebela... .NfjH ha. Ljonka je vrgH malho z ra- ijio meri, položil nanjo glavo, in z roe Ke nekoliko časa skozi listje nad nje- j<-govim obrazom v nebo, je krop- j ko zaspal. Pred pogledi mimoido- nin oih ga je zakrival gost plevel in bm mrežasta senea plota... vi«I < inlni, po zraku kolehajoči zvoki so zoj et zbudili dečka. Bližal sni ae je večer. Nedaleč »hI njega je di! plafcal nekdo; plač je bil otroški in — uporen in nestrpen. Zvoki jo- ne ka >o že zamirali s tankim glasom I v mol,i, toda nakrat so privreli rai iznova z vso silo na dan ter so se * bližali vedno bolj. Ljonka je dvi- del gnil glavo in pogledal preko ple- svr »oIh na cesto. 4 Po njej je šla kakih sedem let zai stara deklica, lepa in čisto opra- čc{ vljena. z rudečiiu iti od solz za- ! buli lil m obrazom, ki si ga je bri- sta *ala zdajpazdaj z robom belega siti homhažast"ga spodnjega krilca. I'd Sla je počasi ter je vl«kla bose je noge za seboj, da so se dvigali za vel njo oblaki gostega prahu; in oči- pr vidno ni vedela, kaoi gre in zakaj. Imela j«' velike črne oči, se- ra; daj užaljene, otožne in vlažne, in izr majhna, tanka in rožnata ušesca ao glodala tako poredno izza raz- mi puŠeenili kostanjevih las. ki so padali po čelu. licih in ramih. V splošnem se je zdela Ljonki ! jako smešna — ako ni mislil na njene solze — smešna in vesela : "; in morda je bila celo predrzna.. "('emu pa jokaš?" jo je vprašal ; ko jo prišla do njega, je vstal. Vztrepetala je, se ustavila ter ' takoj nehala plakati, ihteča samo še potiho. Ko ga je gledala nekolik.) sekund, so s" ji iznova stre-; sle ustnico, oluaz se je smešno skremžil. zatlrgetale so jej prsi in 1 zajokala je zopet na ves glas ter 1 odšla. Ljonka je začutil, kako mu je stisnilo nekai srce, in stopil je na-• i .i 1 »Io za njo. 1 "Nikar ne plakaj! Saj si že velika... Sram bi te moralo biti!" • • • jo je pogovarjal, še preden je 1 priš,-l do nje. in ko jo j" došel i je pogledal v obraz, skomijrnil je z rameni in jo je začel iznova 1 izpraševati: "No. zakaj si pa ta-1 ko rjnia?" 1 "Da-a!" je oilgovocila zate-' p njen > deklica "ko bi tebi". . . in > nakrat s,- jes pustila na tla v prah, 1 zakrila si je obraz z rokami in je ■ obupno zajokala. "Nu!" je mahnil Ljonka za- ■ ničljivo z roko. "Baba!... Pra- ■ vil baba! Fej!" Toda to ni pomagalo niti nje-1 mu. niti njej. Ko je gledal Ljon- ■ kn. kako j>olze med tankimi rož- ■ natimi prsti solzice, druga za dru-i go. se mu je tudi milo .storilo in najrajše hi bil š > sam jokal. Sklonil s.- je nad deklico ter je dvignil nalahno njeno roko, jedva. se dotikajoč njenih las; toda takoj se ji* zopet zdrznil nad svojo smelostjo in j" odtegnil roko. A deklica je plakala in ni odgovorila ničesar. ".Mi slišiš?" je začel Ljonka I > kratkem molku, čuteč v sebi nevzdržno potrebo pomagali ji. "Cilj. kaj je to.' Ali le je topel kdo?. . . Saj to pivide zopet! Ali se ti ji- nionla zgodilo kaj druze-ga Povej vendar, deklo., a? Povej rni. kaj ti je. pa ti bo takoj lažje. .Morda si kaj izgubila ? Iskala bi lahko skupaj..." Ne da bi odstranilo roke od o- 1 h raza. je pokimalo dekle žalostno z glavo in je odgovorilo končno I očasi sk iz i plač: "Robec... izgubila!... Atek mi ga je prinesel z bazarja... višnjev. ^ cvetkami, a jaz sem si ga d.-la na glavo... in sem ga izgubila." In zajokala je iznova sil-n jše i i glasnejši- in ihteča je s čudnim glasom ječala: "O-o-o!" Ljonka je čutil, da nima moči, [omagati jej. obrnil se j.- boječe v stran ter j«- d nje in je i pomislil, da jo hode doma oče po- ( tovo kaznoval zaradi izgubljenega robca. In takoj si je predstavil v mislih, kako ji p ret epi je velik J črn Kazak — njen oče, kako ee potaj lja deklica v solzah in se v>a trepetajoča od strahu in bole- 1 si zvija na tleh pred njim... ' Vsi al je in je odšel pobit in raz-žaloščen v zavesti, da jej ne more pomagati z ničimer; toda oddaljil j *e ji- I,- za pet koraka v ter se hitro vrnil; .istavil se je njej nasproti, in oprijem- i s,- plota, se je trudil j spomniti se nečesa zelo ljubeznivega in dobrega... Toda dosislil J se ni nikakih laskavih besed. "Pojdi s poti, deklica! In ne- i liaj že; kaj bi jokala! Pojdi do-ijiov in povej vse. kako je bilo. Keci. da si ga izgubila... Ali ti je tako hudo zanj ?. .. " Začel je govoriti s tihim, sočutnim glasom ter je končal z. razburjenim vzklikom, vzradoščen, v'deč, da je deklica vstala. "Tako je prav!" je nadaljeval smehljaje in živahno. "Kar pojdi! Ali hočeš, da grem jaz s teboj in povem vse? Zavzamem s« zate, ne boj ce!" In Ljonka je ponosno dvignil raiue, ozrši se naokrog. "Ni potreba...", j,» zašepetala deklica t -r ihteča strepala prah s svoje obleke. "Ce pa grem?" jo dejal samozavestno Ljonka ter si pomaknil čepico nn uho. Stal je sedaj pred njo ter razstavil široko noge, da so se pono-sito napele uborne njegove cunje. ' daril je trdo s palico ob tla in je uporno gl»«lal dekle; njegove velike in otožne oči so se svetile pri tem ponosno in smelo. Deklica je pogledala postrani, razmazala si je solze po ličkih in iznova vzdihnivsi, je odgovorila: "Ni potreba... ne hodi... mama nima rada beračevi" ^ŠPis^ Slov. samostojno oodo društvo IS.S.P.DR. 3 r r femjftttJ "EDINOST" V UA SALLE, ILL,. (^Hjp?^, UrtuvTljca« 9. Maja 1903. !akorp«riraao ime 18. iffiiU 1911 ^ly v driavi IUinoi«. Glavni odbor: Predaednlk: Ivan Novak. Box 173, La Salle, m. Podpredsednik: Lavoslav Zevnik, 1037 2nd St. La Sail* UL Tajnik: Fran Lepieb. 1165 3rd St., La Salle. IU. Hlajrajnik : Jos. barboriek, 1 jut! 1st St.. IA Salle, 111. Zapisnikar: Majk Fr. KoLal. 1C26 — 1st St., l a Salle. Ill Zastopnik za OfflesbV: Fran Jerina at.. Box Ofleabr, UL NADZORNIKI: Franc Petek. 147 Union St., La Salle, 111. Tom Golobič. 2at Union St.. La S.Ue. 111. Matevž Urban iia, 1326 - ;:rd St, La Salle. III. Bolniiki odb*r: Joe Nuk Jo- Fr. Grg-les, 1227 - 3rd St.. La Salle. Ill, Vine. Kiausek Poslanec: Janez Golobic, 203 Union St.. La Salle. Ill Zastavonewa: Anton Štrukelj, 202 — 1st. St.. Ia Salle. III. Redne mesečne seje ee vršijo vsako drugo nedeljo ▼ mesecu ob anl mr popoldan v dvorani sobrata Mat. Kom pa. Rojaki v La Salle In okolici so vljudno vabljeni k obilnemu pristopu. Ljonki pa je postalo tako otožno. Neopazno, s počasnimi kretnjami je premenil svojo t—šitelj-s ko izzivajoče vedenje, zgrbil se je zopet in pohulil, vrgel malho,« Ki jo je imel doslej na roki. pr"-ko hrbta ter zaklical za deklico, ko se je že skoraj skrila za voglom ulice: "Z Bogom!" V sen n okrog je postajalo turo-h-nejše in mračn"jše. Približal se je večer, in v zraku je plula ona posebna, težka, soparica. ki ozna-nja nevihto. Solnee je bilo že nizko in vrhovi topolov so se lahko pornderili. Ver-erne sence so jih j delale gostejše in višje; Ljonki sej je zdelo, kakor da razmišljajo nekaj tet- pričakujejo nekaj strašnega .. . < Dalje prihodnjič, j ■ ■" ft—#—ft—ft—_ft_f f ■! n Josip Scharabon p blizu Union postaje ^ 415 West Michigan St., •! J Duluth, Minn. J Pošiljam denar v staro do- n j movino in prodajam paro- f j brodne in železniške listke. j» ———_*_& Koledar za leto 1914 p se že marljivo tiska in bode letos ; obširnejši nego je bil dosedaj. - Obsezal bode razne zanimive kratke povesti, obilo slik in dru- - gih zanimivosti. Cena mu bode kakor dosedaj 30 centov ■ poŠto vred. Upravništvo Glaa Naroda. e 18* * VSi—$—\°i———^—■jo« :1 ---------- _ Iščem svojega brata ANTONA - ZALAR. Doma je iz vasi Ver-i bičje, fara št. Jurij j>ri Grosup-i 1 jeni. Pred štirimi leti sva bila i'| skupaj v Minnesoti in v Združenih državah biva že nad de-vet let. Prosim eenjene rojake, če kedo \e za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — John Zalar. Box 551. Ely. Minn. <21-22—S) K: ----- NAZNANILO. > Pczcr, rojaki v Jchnstown, Pa.! sem Slovencem v Johnstown. I Pa., in okolici naznanjamo, da bo-*|d< dne 2:{. avgusta ob 8. uri zve-^ • čer seja, jiri kateii bomo določili radi občinske zemlje. \ ahimo vse, ► da se gotovo udeležiti blagovolijo, ker določiti imamo, koliko i zemlje s«> naj proda. ODBOR, i (21-22—8) Na prodaj nove Li^basove harmonike 3vrstne, dvoglasne. cena..............$50.- 3vrstne, trikrat uglašene ..............$65. - S. -1 vrstne dvakrat ugla- šene..............$70,- Vse te harmonike so nem tja ško uglašene, glasovi ni aluminijevih ploščah, pr fflgi basih zvonček, za zapreti y kar najlejiše izdelane in vs< s, -" zelo lahke. Dobiti jih je pr Alois Skulj, P. 0, Box 1402, New York IIViii ----ir>i n if|||| n ,| Phona 346. | j ® FRANK PETKOVSEK, ' javni notar - Notary Publit, 719-720 Market St., WAUKeQAN, ILU ' PRODAJA fina rina, najbolje Jganje te iivrstne smo tke — patentov ana xdrs . \ vila J t PRODAJA vofne Ilttac vseh preko«« r lkth Crt. POŠILJA denar v star kraj sanesljlvs In poSteno ' UPRAVLJA vse v notarski posol spada-, joCa dela._ 1 Zastopnik "GLAS NARODA", 83 Cortlandt St..NewYork. I 111 mM "m • -n -m -ii* \mt HARMONIKE bodisi kakorfnekoli vrste itdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj vtem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St. Cleveland. O. Hamburg-American Line. Edina direktna proga med NEW Y0RK0M in HAMBURGOM, PHILADELPHI0 im HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM oskrbljena e parniki na dva vijaka: CaiMris Aifiit* Victoria, Amerika, Presided Graat, Prendcat Liacoia, Clcvelud, Ciariasati, Pretoria, Patricia, Penaylvaaia, Graf Valderae«, Priai Oskar ia Prim Adalbert, katerim eledi v kratkem nov parnik na štiri vijake in turbino IMPERATOR 919 Čevljev dolg, 50.000 ton, najveCji parnik na svetu. Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. — Dobra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite se na: Hamburg-Americas Line, 41-45 Broadway, New York City ali lokalne agente. VAŽNO ZA VSAKE OA SLOVENCA 1 Vsak potnik, kteri potuje akozi New York bodisi v etari kraj ali pa iT etarega kraja naj obiščt P£VI SLOVENSKO HEVAT«K2 H OT EL AUGUST BACH, 145 Washington St., N«w York, Corner Cedar St Na razpolago so vedna ibie sobe in dobra domača hraaa po nizkih cenah. Pozor, rftjalcl! J^Vjjp Wash kartona i Sana ae ml'i« ^ooareiDo Is lajti pravo ___vipon tlnktn- ro In Pomado ^^■■PK^^^H^^Ppa orool lm«ri«. I ija io u rut i .j. uilo. od kate- ro hw«. im in itnirtm kwu to Joia > laijo reaoK-bo popiilnaiis Inutajo in no bodo veC lapadali, ter am oelvofl. Ravno tako BolldB ▼ fi. tednlfe kraanl brki pODOtoocna s rastejo. Biamattaemv rokah nanh Ia krilL5ah v 8 dnafa popolnoma oo-diBTbakujaote« bradaviea. poena nore pa oao-bllna ao nnfiolnoinaodatranlio. Dajete r sanira IHUB! ******* *™nl* JAKOB VAHCiC P. O. Bas n CtaHkai a Zemljevid balkanskih drŽav je dobiti po 15c. komad. Slovanlo Publishing Company, 83 Cartlandt Street, New York RED STAR LINE. ' Plovitba med|New Yorkon in Antwerpom. i Redna tedenska zveza potom poštnih pamikov i T brzoparniki na dva vijaka. m ■ .. • ZEELAND 13,760 to» 11,904 ton v a A 13,017 torn - -^JL^Ia n • -j FINLAND - MTTilOO« ' . 11,760 ton . VADSEULNB LAPLAND 18,694 ton. Kratka in udobna pot za potnike ▼ Avrtrijo, &a Offreko, Sle-| feneko, Hrvatako, im Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza. Poeebno ie io skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, cene in vozne liatke obrniti ee je nni '__RED star UNE — rife^ifc' N-w^c„TcimwHVK3^' , 84 State Street, I36S "F" Street. M. W. -MAN - BOSTON. MASS. WASHINGTOWN.D.C. SA^ ' ^o^tut EOJAKJ, NAROČAJTE SE NA "GLAS NABODA". NAJ-* VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna družba« Direktna 6rta do HAVRE, PAKIZA, iVICE, INOMOSTA in LJUBLJANE. PoAtn] Ekapre« parniki aoi' j LA PROVENCE" 'LA SAVOIE" '.LA LORRAINE" "FRANCE" M šwm vUafca aa«nvliakB >*CnvlU> »a Catirl rliaJka t I-- - ....._ .... • " -• J -^ tr ,- - 1 | ^ ' ^ '^ijjj^lj^ J ! PoAtnl parniki aoi , "CHICAGO" * LA T0URANE" ''20CKAMBEAU'' "NIAGARA" QIavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Chesebroofh Rnlldla[. Parniki o£pltieio od sedaj naprej vedno ob četrlkili a pristaniiča ikav. 57 'Nortfc River in eb sobo lib pa iz pristanišča 84 Nortb Rirer, N. T. •LA TO l'RAI NE 27. aug. 1913 * L A SAVOIE dne 17. sept. 1013. *LA PROVENCE 3. sept. 1913 °LA PUOVENCE 24. sept. 1913. : tFRANCE 10. septembra 1913. +FRAXCK tliu- 1. okt. 1913. I posebna plovitba v haves: •CHICAGO odpl. s poni. št. 57. dne 30. augusta 1913. ob 3 popol. •LA TOUR Al NE odpl. s pom. št. 57. dne G. sept. 1913. ob 3. popol. •NIAGARA odpl. s poni. št. 57. dne 13. st*pt. 1913. oh 3. popol. ^CAROLINE odpl. s pom. št. .">7. diir 24. sept. !!>!:{. o'» popol. Haraikl i ivezdo sataamoTasl imaj« p»<4ti vijaka. Paraiki * križem iaijo pa štiri vijaka Avstro-Aiiierikanska črta (preje bratje Cosulich) Najpripravnejša in najcenejša parobrndna črta za Slovence in Hrvate. JSf Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Cena rožnih listkov iz New YorkaJ|za III. razred so'do: V«| spodaj navedeni novi par* tusta taodi na dva vijaka ima ja ? iVrif r ixm" * * - -^r^r.. ^^d. I34.H brezžični brzojar: »t^ 35.1i ALICE, IiAUBJC, frSS84.0# MARTHA W A SHINOTON, nlvTnvn ----------—35.0§ ARGENTINA. ^ J^tI ^^^^------------------8ft.U OCEANIA/ Martha Waabington in Kaiser Franz Josef L stane $3.06 re*. rum vbanz jona t JL d0 rmSTA ali REKE: Maicha Washington in Kaiser Frani Joaaf a #65.00, drngi$60 do *6S. * Pbelps Bros & Co^ Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK Pozor slovenski farmerji! [ I Vsled občne zahteve, smo tndi letos naroČili večje Število 1 pravih domačih Jf | I V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose m so izdelane iz najboljšega jekla r znani tovarni na Slajerskess. Iste se pritrdijo na kosiŠče z rinkcami. *- Cena 1 kose je 9 1.10. ?■-* Kedor naroči 6 kos, jih dobi p« $1.00. V zalogi imamo tudi Uepalne ore^je iz finega jekla; Pristne "Bergamo" brasihe kane po30c.koe. i Pri naročitvi nam je naznaniti poleg poštne postaje s tudi bližno železniško. j Naročila priložiti; je denar ali Poeta! Meaey Order. S Slovenic Publishing Co. I 82 Cortlandt Street, » New York, N. Y.