SLOVFMSKI VESTNIK CELOVEC ČETRTEK 30. JUNIJ 1994 Letnik XLIX Štev. 26(2761) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt P. b. b. /> rt Hudo neurje v Sloveniji Po vročih in soparnih dneh je v noči od torka na sredo centralni del Slovenije zajelo silovito neurje, kakršnega ljudje ne pomnijo. Najhuje je bilo v zasavskem rudarskem mestu Trbovlje, kjer se je utrgal oblak, povzročil veliko povodenj in sprožil plazove, ki so mesto v dolini dobesedno odrezali od sveta. Zelo hudo je bilo tudi na področju Celjskega, najhuje na Vranskem, kjer so morali zaradi poplav in naplavin zapreti regionalno cesto Ljubljana-Maribor. Povsod v teh krajih so z veliko angažiranostjo ukrepali ob-štinski štabi civilne zaščite, vključil pa se je tudi republiški štab. Otroški popoldan pri Cingelcu Na otroški popoldan pri Cingelcu na Trati sta v soboto, 25. junija, vabila SPD „Borovlje“ in KKZ, ki je omogočila gostovanje lutkovne skupine Mohorjeve ljudske šole. Skupina otrok in nastopajoči, ki so kljubovali vročini in so se namesto v hladne valove na Resnici podali na Trato, so doživeli prijetne trenutke z lutkami in raznimi igrami. Po opravljenem delu pa je vse čakala zaslužena „mav-žna“. Uradna Avstrija priznava pomen partizanskega boja „Slovenskim borcem za svobodo na Koroškem velja zahvala Republike Avstrije za vaš prispevek v tistem najtežjem času nemške zasedbe, ki je končno privedel do osvoboditve Avstrije. Velja pa vam tudi priznanje, da ste ohranili tradicijo upora in tako dragoceno pripomogli k avstrijski identiteti.“ To so besede avstrijskega zveznega ministra za socialo Josefa Hesouna, ki jih je na nedeljskem tovariškem srečanju demokratov in antifašistov pri Peršmanu ponovil vodja oddelka v ministrstvu dr. Kurt Wegscheidler. Seveda je s tem vsaj moralno potrjena vloga slovenskega odporniškega gibanja, hkrati pa je dobrodošla provokacija za koroške nacionaliste in Slovencem sovražne kroge. Glavni govornik dr. Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij, je s smiselno vsebino govora berlinskega župana ob nedavnem odhodu ruskih vojakov iz Berlina dokumentiral miselnost sodobne Evrope. Taje namreč dejal, da je takratna sovjetska armada osvobodila nemški narod, odprla koncentracijska taborišča in omogočila, da je nemški narod lahko začel graditi bodočnost na demokratičnih načelih. Tako demokratična Evropa ocenjuje protifašistični boj, nekateri krogi pri nas pa gonijo svoje in poskušajo z relativiranjem odpora oprati fašizem. Po neuspehu komunističnega bloka pa je ta tendenca postala še bolj očitna. To se dogaja pri nas v Avstriji, zelo izrazito v sosednji Italiji, v mnogih deželah pa je fenomen fašizma zamenjal šovinistični nacio- nalizem. ki sc poslužuje enakih nasilnih sredstev. V nadaljevanju je Marjan Sturm spregovoril tudi o povezovanju z demokratičnimi silami, kajti le humanizacija politike in javnega mnenja je lahko ustrezna alternativa šovinizmu in nacionlaizmu. V tej zvezi, je dejal, se ZSO prizadeva za alianso demokratičnih sil, za sodelovanje z narodom sosedom, proti izključevanju in torej za konstruktivno mirno sožitje na enakopravnih osnovah. (Več na 3. strani) J.R. Baza koroške VP proti veljakom V koroški VP je v okviru strankinih predvolitev prišlo do nemajhnega punta baze. Večina strankinih članov, ki so se udeležili izbire kandidatov za prihodnje državnozborske volitve, se je namreč posmehnila v brk deželni centrali in za prvo kandidatk postavilo žensko, Beljačanko in poslanko Edeltraud Gatterer. Na drugo mesto so izvolili bivšega klubskega vodjo stranke v deželnem zboru in župana občine Simitz, Wurmitzerja, ki je predčasno odstopil predvsem zaradi nesoglasja z deželnim glavarjem in predsednikom deželne stranke Zernattom v zadevi odnosov do Haiderjeve FPÖ. Wurmitzer je bil med prvimi, ki so spoznali nevarnost pakta s svobodnjaki za ljudsko stranko in je v pomenku s piscem teh vrst dejal, da tudi do neslavnega 48-urnega pakta med Svobodnjaki in ljudsko stranko ’ ne bi prišlo, če bi on vodil pogajanja. Jasno, da je v strankinem predsedstvu glasoval proti temu paktu. Sele na tretje mesto, in to je pikica na i, so strankini člani uvrstili Huberta Pirkerja, predsednika koroškega ÖAAB, poslanca v državnem zboru in govornika zvezne stranke v varnostnih zadevah. Preberite: str. 2 - Frasnelli proti neofašizma str. 3 - Zborovanje pri Peršmanu str. 4 - Zbirka pesmi Andreja Kokota Zelo dober letni nastop Glasbene šole Glasbena šola je v šestnajstem letu svojega obstoja priredila v četrtek, 23. junija, v Kulturnem domu v Šentjakobu svoj redni letni nastop. Koncert je pričelo nekako 40 učencev 3. in 4.r. nauka o glasbi, ki so pod vodstvom letošnje absolventke zborovodske šole Vere Sadjak zapeli Liparjevo „Mi ptič’ca zapoje“ in Ipavčevo „Veseli otrok“. Nato je na kitari, klavirju, kljunasti in prečni flavti, diatonični in kro-matični harmoniki, violini, violončelu, trobenti in klari- Ena na kitari, druga na citrah - sestrici Blažejevi netu nastopilo 30 učencev iz čič. Andrej Kelich je na diato- z Radiš Francija Ogrisa. Pia-osmih oddelkov šole. Po nični harmoniki razgibal publi- nistka Katja Kernjak uspešno splošnem mnenju številne pu- ko s polko „Skozi Rož“ našega nadaljuje glasbeno tradicijo blike in po mnenju učiteljev so učitelja Hanzija Ogrisa, har- Kernjakovega rodu, zelo do-letni nastopi iz leta v leto bolj- monikar Albert Korenjak je pa ber je bil tudi trio klarinetov, ši. Čeprav ni bilo slabega glas- v duu z Mario Olip ravnotako Vidica Sodja na klavirju in benika, bi kljub temu posebej odlično odigral ritmični Fox- Marko Kassl na harmoniki sta pohvalil že zelo suverenega trott. Simpatično je nastopil uspešno zaokrožila solistični malega pianista Romana Ein- duo violini, Smilja Pörtsch in del koncerta, katerega je za-spielerja, muzikalno pianistko Michael Kassl. Violončelistka ključil ansambel (prečne flav-Alenko Oraže- in flavtistko Nadja Merkač se je uspešno te, klavir, kitare, in bobni) iz Kristino Klemenjak ter zelo spoprijela s Prevalovo Sonato, Borovelj, pod vodstvom dober klavirski duo Boštjan- uspešen je bil tudi trio trobent Romana Verdela. S priredba- mi in dobrim ritmičnim (manj pa tonskim) izvajanjem dveh popularnih ameriških skladb so navdušili publiko m dodali še eno skladbo. Publiko, med katero so bili tudi tajnik NSKS Franc We-denig s soprogo in namestnik župana občine Šentjakob Johann Obiltschnig, je pozdravil predsednik Glasbene šole Urh Kassl, ki je na kratko opisal letošnje uspešno šolsko leto. Pedagoški vodja prof. Lovro Sodja je podelil harmonikarju Albertu Korenjaku diplomo za 1. nagrado na letošnjem deželnem tekmovanju Koroške in čestital Marku Kasslu, kot prvemu učencu slovenske glasbene šole, ki je zaključil 10. razred na tej šoli in sicer na harmoniki, poleg tega pa še šesti razred klarineta. Posebne čestitke je prejela tudi njuna učiteljica Majda Golob. Lovro Sodja je ostale mlade glasbenike vzpodbudil, da vztrajajo na naši šoli, kljub morebitnim krizam, katere bodo s pomočjo učiteljev lažje premagovali. L.S. Pogodba med Evropsko unijo (EU) in Avstrijo je slovesno podpisana in zapečatena. Kot kameniti gost - kakor v Mozartovi operi Don Giovanni - je avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil opazoval protokolarno proceduro v bivši Sissijevi palači na grškem otoku Krfu, ko so kancler Vranitzky, zunanji minister Mock ter - že zdaj se mi smilijo učenci zgodovine čez pri- či r. Francija Zwittra Podpisana je hodnjih deset, dvajset let, ki se bodo morali učiti še ta imena - poslanik Scheich in uradnik Stracher s po-membnostno raztegnjenimi obrazi zapisali imena v debelo knjigo, ki naj bi odločala o evropski zgodovini prihodnjih desetletij. Državna sekretarka Brigitte Ederer, kateri domala vsi pripisujejo pomembno in tehtno vlogo pri bruseljskih pogajanjih, je prvič socialdemokratka in drugič ženska - torej dva do-voljšna vzroka - se je morala zadovoljiti z vlogo gledalke na stoječem parketu. Po velikokoalicijskem podpisovanju - pa tudi že poprej - se je začel volilni boj v Avstriji: ÖVP bi Mokka rada prodala kot Figla devetdesetih let, zato ga ne sme ■zasenčiti socialdemokratka, ki ga je v Bruslju rešila iz zagate zaradi njegovih zdravstvenih problemov; Vranitzky si od zunanjega ministra seveda ne da vzeti svojih zunanjepolitičnih kompetenc, pri tem že raje žrtvuje svojo strankarsko tovarišico. In povrh vsega se začenja bahati še zvezni predsednik Klestil („Oblast zahteva kontrolo“) in dan za dnem gnjavi politike vseh strank, zlasti svoje, z ustavopravnimi ekspertizami, ki naj dokažejo, da je pravzaprav on edini upravičeni avstrijski politik, ki lahko podpiše mednarodnopolitične pogodbe. In prav tu se neha avstrijska notranjepolitična komedija, kdo kdaj kaj podpiše; Klestila gre za predsedniško republiko (Präsidialrepublik) in veljavna avstrijska avtoritarna ustava daje predsedniku te pravice; v drugi republiki se teh pravic doslej še noben zvezni predsednik ni posluževal - kar ustavo-pravniki imenujejo razliko med „realno“ in „zapisano ustavo“; samo socialistični predsednik Theodor Körner je v petdesetih letih enkrat izkoristil svojo ustavno moč, ko je preprečil koalicijsko vlado med ljudsko in svobodnjaško stranko, z namigom, da ne dovoljuje vstopa bivših nacistov v avstrijsko vlado. Dejansko avstrijska ustava, ki je bila v letu 1929 proti volji socialnih demokratov revidirana in ki je kot taka še danes v veljavi, zveznemu predsodniku moč in oblast, ki jo je mogoče primerjati le še z oblastjo francoskega ali ameriškega predsednika: on imenuje vlado, jo lahko razpušča in razpušča lahko tudi avstrijski parlament; sam pa je skoraj neodstavljiv; tako Waldheim kakor tudi njegov naslednik Klestil sta oz. še mižegujeta z uporabo svoje ustavne moči; Waldheim jo iz znanih razlogov ni mogel izkoristiti in tudi Klestilu so zaradi osebnih problemov, ki mu jih v prvi vrsti zamerijo njegovi lastni strankarski prijatelji, vezane roke v tej zadevi. Zato to ta čas še ni aktualna nevarnost; pri tem predsedniku še ne, toda pravne ekspertize, ki jih naroča, ohranijo svojo veljavnost. In če ne Waldheim in ne Klestil - njun naslednik bo lahko segel v predal s temi ekspertizami in se jih morda poslužil. Pot v tretjo republiko ne vodi samo preko Haiderja, temveč bi lahko vodila tudi preko častihlepnega novega zveznega predsednika. Sama ÖVP ne računa z vladnim predsednikom (kanclerjem) po prihodnjih volitvah;, z novim zveznim predsednikom pa že. Dobro se še spominjam doživetja, ki se mi je vtisnilo v spomin: pred približno osmimi ali devetimi leti sem bil priča enemu zadnjih nastopov bivšega predsednika avstrijskih socialistov Bruna Kreiskega, takrat v zvezi z Waldheimovim volilnim bojem za zvezno predsedstvo. Kreisky je zgodovinsko orisal nastanek avstrijske Kelsenove ustave in njene revizije leta 1929 in tako skiciral tudi možnosti in oblast plebiscitarno izvoljenega zveznega predsednika, če jo le želi izkoristiti. Njegovo predavanje - bil je že težko bolan -se je končalo s tihim, pa vendar pretresljivim glasom: „Seid wachsam, Genossen!“ - „Bodite budni, tovariši!“. Spektakel na Krfu, ki ni bil samo špektakel, me je spet spomnil na te njegove besede. Potreben je duhovni upor proti neofašistom Klubski predsednik južnotirolske zbirne stranke SVP, Hubert Frasnelli, je pretekli torek v Celovcu zahteval duhovni upor in budnost demokratov in humanistov proti vsem pojavom neofašiz-ma,^sovraštva, netolerance in nacionalizma. Poudaril je, da sodelovanje neofašistov v vladi Berlusconi ni le italijanski, ampak vseevropski problem. S tem, da je novi italijanski premier Berlusconi vzel v vlado tudi neofašiste, ki se sedaj skrivajo pod krinko Alleanza nazionale, je prelomil povojni evropski tabu izmejevanja političnih skrajnežev od oblasti. Vrhu tega Berlusconijeva vlada z argumenti, daje potrebna „harmonizacija med pravosodjem in novo politično realnostjo“ hoče dobiti totalen nadzor nad še neodvisnim sodstvom in s pritiskom na državno televizijo ter časopise tudi kontrolirati javno mnenje. Po mnenju Frasnellija so od vladne trojice Forza Italija, Alleanza nazionale in Lega nord prav neofašisti edina stranka z jasnim političnim programom in profilom ter ideološko prekaljenimi kadri. Neofašisti so nadpoprečno zastopani med uniformiranimi enotami države, to je v vojski, pri karabinjerji v tajnih službah, kar pomeni, da so sedaj zasidrani tudi v realni oblasti in s tem njihova politična navzočnost dobiva nove razsežnosti. Svojih nevarnih zunanje in notranjepolitičnih načrtov niti ne skrivajo. Dr. Hubert Frasnelli Tako zahtevajo revizijo ustave iz leta 1945, osimskih sporazumov in pa maastrichtske pogodbe oziroma spremembo EU v strogo centralistično zvezo ter seveda spremembo določil južnotirolskega paketa, se- veda v škodo Južnih Tirolcev. Dan vojne napovedi Italije avstroogrski monarhiji leta 1915 pa naj bi bil novi državni praznik Italije. Do nasilne spremembe meja s Slovenijo in Hrvaško zaradi Istre in Dalmacije in tudi južnotirolskega paketa po mnenju klubskega vodje zaradi evropskih varnostnih mehanizmov ne bo prišlo, možna pa je postopno izvotljevanje paketa in revizija osimskih sporazumov. Neofašisti danes ne nastopajo več v črnih srajcah, ampak v ekskluzivnih Armanijevih oblekah. Frasnelli je na kratko zavzel stališče tudi do evropske oz. avstrijske manjšinske politike in izjavil, da njegova stranka brezpogojno podpira zahtevo po posebnem slovenskem parlamentu na Koroškem in zastopstvu koroških Slovencev v deželnem zboru. V tem vprašanju naj bi koroške stranke pri spremembi volilnega zakona bile velikodušne. Predstavil je tudi predlog evropskega manjšinskega prava in kot model nacionalnega sožitja navedel prostor Alpe-Jadran in Trenti-no-Tirol. Potrdil je, da se Južni Tirolci pravici samoodločbe niso odrekli in da bojo trenutek njene veljavnosti sami določili. Franc Wakounig Srečanje v Selah in Globasnici Dr. Heide Schmidt in dr. Vladimir Topler v družbi selskega župana E. Wasnerja, podžupana N. Olipa ter slovenskih obmejnih županov in župana Savodenj Med obiskom na Koroškem je tretja predsednica avstrijskega državnega zbora dr. Heide Schmidt obiskala v torek tudi koroško „evropsko metropolo“ Sele in se tam srečala z domačimi politiki, obmejnimi slovenskimi župani in podpredsednikom slovenskega državnega zbora dr. Vladimirjem Toplerjem, ki se je spet zahvaljeval Avstriji za vso njeno podporo Sloveniji. Tudi pred zastopniki medijev v Globasnici, kjer je zvečer sodelovala pri diskusiji o Evropi regij in o kulturni raznolikosti, je Schmidtova podprla idejo o evropskem manjšinskem pravu in zahtevala spremembo ko- roškega volilnega zakona brez procentnih ali številčnih ovir. Po njenem mnenju naj bi bil 37. sedež v koroškem deželnem zboru virilni mandat kot določen za zastopnika koroških Slovencev, ideje o narodnostni zbornici pa ni podprla, ker da vodi v geto in s tem v nacionalizem. Topler je zagovarjal slovensko manjšinsko ureditev in pristavil željo Slovenije po skorajšnjem včla-njenju v EU. Na vprašanje, kakšne izboljšave si želi za koroške Slovence, pa je navedel le zastopstvo v deželnem zboru in o tozadevnih izjavah Schmidtove dobesedno dejal: „Obljubila je, da bo našo pod- poro, ki jo že sama podpira, vsestransko podprla“. Zastopnik Jadranke Sturm-Kocjan, predsednice zunanjepolitične parlamentarne komisije, poslanec Tonč Partljič je vse koroške Slovence, ki niso podprli tako imenovanega temeljene-ga glasovanja preteklo jesen, podcenjujoče imenoval „tisti slovenski subjekti“ in zelo grobo zahteval poenotenje organizacijskih struktur manjšine. Ni pa povedal, kako naj to poteka brez dialoga, brez novih travm in v vzdušju odrivanja drugače mislečih, torej bistvenega dela narodne skupnosti. w.f. Peršmanovina - spomin in opomin! V nedeljo proti drugi uri popoldne so se proti Peršmanovi domačiji v Podpeci nad Železno Kaplo pomikale kolone udeležencev, večinoma starejših borcev, med njimi pa ni manjkalo (razveseljivo!) tudi mladih demokratov in antifašistov. Za soparen in zelo vroč dan kar presenetljivo velika množica. Stiski rok, pogovori, vprašanja po zdravju - kakor vedno ob takih srečanjih. Nekoliko tudi preštevanja. Zveza koroških partizanov je tudi letos priredilaa srečanje demokratov in antifašistov. Nov naslov prireditve nagovarja tudi nove obiskovalce. Antifašistov in demokratov pa je na srečo še nekaj. Predvsem na slovenski t. im. levici, desnica, ki pa se ima za najbolj demokratično, pa se takih srečanj skoraj dosledno izogiba. Je pač tako. Program pred nekdanjim moriščem pri Peršmanu so začeli borci s polaganjem vencev pred spomenikom žrtvam in vsem borcem za svobodo. Predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc je v uvodnem nagovoru orisal razvoj uporniškega gibanja na Koroškem, ki se je razmahnilo po nasilni izselitvi koroških Slovencev v letu 1942, nase vezalo prek 10.000 nemških vojakov, ki bi bili Hitlerju še kako potrebni na drugih frontah. Opisal je tudi šikaniranje povojnih nacionalsocilaistov in blatenje antifašističnega boja. Recitatorji iz Železne Kaple so v besedilu predstavili pomor pri Peršmanu, k temu pa se je prav prilegla ubrano zapeta pesem „Na oknu glej“ mešanega zbora SPD „Danica“. Po pogovoru predsednika ZSO dr. Marajna Sturma (o njem več na 1. strani) je v programskem delu srečanja udeležence pozdravila še predstavnica Republiškega odbora ZZB Ela Ulrih-Atena, sama borka na Koroškem, Janez Kocijančič, predsednik Združene liste socialdemokratov Slovenije, pa je dejal, da nihče ne more prevrednotiti zgodovine, kajti obstajajo dokazi, ki današnji generaciji pripovedujejo resnico o včeraj. Recitator Tonči Schlapper je občuteno recitiral Borovo pesem o partizani Nini, neumorni Lojze Eržen z Jezerskega pa partizansko O, ho-ste... Največ pozornosti in odobravanja pa je sprožil govor dr. Kurta Wegscheidlerja, vodje oddelka v zveznem ministrstvu za socialo na Dunaju. (Izvlečke njegovih misli objavljamo v okviru.) Z izraženim zadovoljstvom nad prireditvijo, izrečenimi vzpodbudnimi besedami, nad sodelovanjem SPD Danica in drugih nastopajočih je uradni del srečanja zaključil podpredsednik ZKP, domačin Peter Kuchar. Kapelski aktivisti so za srečanje pripravili odličen golaž in osvežilne pijače in tako je prireditev izzvenela v prijetni družabnosti. Jože Rovšek Septembra v novih prostorih Boroveljska posojilnica z novim vodstvom Pod novim pomlajenim vodstvom bo odslej delovala Posojilnica Bank Borovlje: Na rednem občnem zboru v petek, 24. junija 1994, pri Cingelcu na Trati je namreč zaslužni predsednik upravnega odbora Janko O jel oddal to funkcijo, za njegovega naslednika so člani soglasno izvolili dr. Franca Wuttija, zdravnika v Borovljah. Novi predsednik nadzornega odbora je Melhijor Verdel iz Doli pri Borovljah, nasledil je Valentina Goričnika iz Glinj. Kot njeno trenutno delovanje je tudi občni zbor boroveljske Posojilnice Bank bil v znamenju gradnje in skorajšnje otvoritve novega bančnega poslopja na glavnem trgu 16 (bivši Scholzev areal). Gradbena dela naj bi bila zaključena to poletje, septembra pa bojo prostori slovesno predani njihovemu namenu. Nakupni in gradbeni stroški za novi sedež banke bojo znašali okoli 23 milijonov šilingov. Posojilnica Bank-Borovlje je preteklo poslovno leto zaključila z uspehom, čeprav je tik pod poslovnim poprečjem drugih posojilnic. Bilančna vsota znaša 425 milijonov šilingov in je s tem za 6 odstotkov višja od leta 1992 ) (407 mio šil.), letni promet znaša 4 milijarde in čisti dobiček 140.()()() šilingov. Iz poročila višjega revizorja Franca Krištofa je bilo razvidno, da so predvsem menjalniški posli zelo nazadovali, kar je posledica gospodarskih in političnih sprememb v Sloveni- ji. Hranilne vloge so v skupnem seštevku narasle za 4,9 odstotka na 400 milijonov, iz-posojila pa za 17,9 odstotka. Okrepiti bo treba razmerje med izposojili in naložbami, vsekakor pa bo tudi zaradi gradnje novega bančnega centra treba zvišati izposojila in s tem dodatno okrepiti uspeh. Vsekakor je PoBo v preteklem letu dosegla predvideni Skupinska slika z damo: predsednik NO Melhijor Verdel, poslovodji Franc Kelih in Traudi Kraxner, častni predsednik Janko Ojcl, dir. Joža Habernik in predsednik UO dr. Franc Wutti Es sind viele Opfer für die Freiheit Österreichs und die Freiheit der anderen Völker Europas gebracht worden. Noch bevor der sogenannte längste Tag in der Normandie anbrach, war bereits die Riesenfront der Roten Armee ein und ein halbes Jahr im Vormarsch und auch Nordafrika und der Süden Europas war schon vom Faschismus befreit. Wenn man aber aus Millionen namenloser Helden eine Gruppe besonders herausheben wollte, dann würde meine Wahl auf die fallen, die ohne staatliche Pflicht alles aufga-ben, was Menschen glücklich macht: ihre Familie, ihr Heim, ja vielleicht auch Freunde, denen der Schritt in den Widerstand nicht möglich war. Und die dies alles lediglich aus einem Wunsch heraus aufgaben, dem Wunsch, den Nationalismus zu zerschlagen und die Freiheit wiederzugewinnen. Meine Wahl würde daher auf das Millionenheer der Partisanen fallen, jenes Millionenheer, von dem viele von ihnen die österreichische Abteilung darstellten! Sie haben bereits für Österreich gekämpft, als dieses Österreich noch gar nicht existierte. Sie sind daher mit Recht auch als die ersten Waffenträger und Wegbereiter den neuen Republik anzusehen und anzuerkennen. Ihr längster Tag hat schon lange vor jenem Juni in der Normandie begonnen und er hat für sie - wie für alle Demokraten - auch nicht 1945 sein Ende gefunden. Es ist dies die große Lehre aus der Zeit des Faschismus: Wo immer rechtsextreme Tendenzen aufleben, müssen ihnen die demokratischen Kräfte geschlossen entgegentreten. Dr. Kurt Wegscheidler Zu Ihnen muß ich sicher kein Wort der Ermunterung sagen. Sie haben damals in der schlimmsten Zeit der Unterdrückung,. der jahrelangen Knechtung Ihre Hoffnung und Ihren Glauben an eine Zukunft in Freiheit nicht aufgegeben und sich mit Ihrem Leben dafür eingesetzt. Sie werden daher auch heute nicht wankend werden. Aber für die jungen Generationen werden Sie immer ein Vorbild von unschätzbarer Bedeutung sein. Und wenn der eine oder andere von uns Jüngeren einmal meint, daß ihm ein Engagement für die demokratischen Errungenschaften vielleicht ein zu großes Opfer abfordert, dann mag er nur einmal hierher nach Südkärnten kommen. Er wird dann vielleicht einem oder einer begegnen, die viel mehr als er für Österreich geopfert haben! Bundesminister Josef Hesoun hat es in seinem Schreiben an Sie folgendermaßen ausgedrückt: „Den slowenischen Freiheitskämpfern in Kärnten gebührt der Dank der Republik für ihren Einsatz in jener schweren Zeit der deutschen Besetzung, der schließlich mit zur Befreiung Österreichs geführt hat. Es gebührt ihnen aber auch die Anerkennung dafür, daß sie die Tradition des Widerstandskampfes fortleben lassen und so einen wertvollen Beitrag zur österreichischen Identität leisten.“ poslovni uspeh. Njen pomen, ne samo za regionalni gospodarski, kulturni in tudi športni razvoj, ampak tudi za slovensko koroško zadružništvo, potrjuje tudi dejstvo, da prispeva kar 21 odstotkov k skupni bilančni vsoti vseh naših posojilnic in je s tem za pliberško posojilnico na drugem mestu. Tendenca gre navzgor. Izvolitev novega upravnega in nadzornega odbora je bila soglasna: Upravni odbor: predsednik: dr Franc Wutti, podpredsednik: Mirko Kunčič; odborniki: Hanzej Čer-tov, Hanzi Millonig, mag. Peter Waldhauser, Hannes Schaschl, Lene Čertov, Lori Müller, Traudi Kraxner in Franc Kelih. Nadzorni odbor: predsednik: Melhijor Verdel; podpredsednik: Hanzi Oraže; odborniki: Andrej Kunčič, Valnetin Goričnik, Miha Hafner in Hubert Ogris. Za častnega predsednika Posojilnice Bank Borovlje je bil soglasno izvoljen Janko Ojcl. Kot je njegov naslednik dr. Wutti v svoji in zahvali poudaril, je Janko Ojcl že od leta 1939 član zadružništva, od 1. 1949 pa v raznih funkcijah. Prvič je bil predsednik boroveljske posojilnice v letih 1974-1979. Zaradi izkušenj in človeških vrlin je bil v času težav, v katere je takrat posojilnica zdrknila, leta 1986 ponovno izvoljen za predsednika. Z modrim in preudarnim vodenjem in v sodelovnaju z ostalimi odborniki in s poslovodstvom mu je uspelo posojjilni-co postaviti na nove trdne temelje. Šentjanški tamburaši so občni zbor posojilnice olepšali in zaokvirili s svojim kvalitetnim nastopom. Franc Wakounig Zveza slovenskih žena, Krožek žena iz Železne Kaple, Frauenrunde Eisenkappel in Fara Železna Kapla vabijo na dobrodelni koncert sakralnih in klasičnih pesmi Poje mezzosopranistka Sabira Hajdarevič, na orglah in flavti jo spremljata Marija in Ada Holcar v soboto, 9. julija 1994, v farni cerkvi v Železni Kapli po dvojezični maši ob 18. uri Prostovoljni prispevki so namenjeni za pomoč otrokom beguncem iz Bosne in Hercegovine Ponovitev koncerta Sabire Hajdarevič bo v nedeljo, 10. julija, ob 10. uri v farni cerkvi v Šentilju Namen koncerta isti. Medkulturne počitnice v Droboljah na Baškem jezeru „Kärntner Kinderfreunde“, Slovenska prosvetna zveza in Zveza prijateljev mladine-Ljubljana center tudi letos nudijo dvojezične počitnice v Droboljah ob Baškem jezeru. Termin: 30.7. -12.8.1994 Cena: 3.480,- (možno je dobiti podporo bolniške blagajne, ki znaša pribl. 100 šil. na dan) Prijavite se čimprej pri Slovenski prosvetni zvezi, kjer boste dobili vse podrobne informacije (tel. 0463/514300-13 ali 22). Medkulturne počitnice 1994 v Piranu „Kärntner Kinderfreunde“ in Slovenska prosvetna zveza letos nudita otrokom iz Koroške poseben počitniški program v Piranu na slovenski obali. Otroci lahko izbirajo v skladu s svojimi interesi in nagnjenji. Za otroke bodo skrbeli sodelavci in sodelavke „Kärntner Kinderfreunde“ in Slovenske prosvetne zveze, ki se bodo za svoje naloge pripravili na posebej v ta namen pripravljenem dvodnevnem vzgojnem seminarju. Termin: 12. 7.-26. 7. 1994 Starost: 9-15 let cena: 4.500,- (za člane slovenskih prosvetnih društev) Podpore: Možnost je dobiti podporo bolniške blagajne, ki znaša približno 100 šil. na dan. Storitve: V ceni je prevoz z avtobusom, polni penzion, program, oskrba in zavarovanje. prijava: Prijavite se lahko takoj pri Slovenski prosvetni zvezi (tel. 0463/514300-20), kjer boste prejeli tudi prijavnico in jo poslali na naslov Kärntner Kinderfreunde, 9020 Klagen-furt/Celovec, Bahnhofstr. 44. Prosimo za pravočasne prijave (po možnosti takoj!), število udeležencev v počitniškem domu je omejeno. Slovenska prosvetna zveza Pedagoški inštitut, Inštitut za šolsko in sociaano pedagogiko celovške univerze in Mreža za ionterkulturni razvoj prirejajo intenzivni seminar za dvojezične učitelje Dvojezično alfabetiziranje Nova spoznanja in novi metodični pristopi v kulturnem domu SPD Borovlje pri Cingelcu na Trati, v petek, 8.6. ’94, od 8. do 20. ure in v soboto, 9.6. ’94, od 9. do 12. in od 14. do 18. ure Referentka: Edeltraud Karayoli/Berlin Namen seminarja je na osnovi novih pedagoških in lingvističnih izkušenj izdelati primere koordiniranega dvojezičnega alfabetiziranja za koroške razmere. Dvojezične učitelje pozivamo, naj izkoristijo to enkratno priložnost nadaljnjega izobraževanja. Odkrivanje dolgo odrinjenega „Pozabljena moderna“ je naziv razstave v celovški mestni hiši, v celoti namenjeni pozabljenemu oz. odrinjenemu slikarju Karlu Steinerju. Umetnik, ki ga danes povsem upravičeno prištevajo med najvidnejše in avtentične predstavnike avstrijske moderne, je zaradi svoje neupogljivosti, izrazite osebnosti in zaradi svojega zavestnega in odločnega antifašizma oz. antitotalitariz-ma doživel usodo številnih pokončnih avstrijskih duhov: odrinjen je bil v nič, v pozabo in s tem je nehal eksistirati kot umetnik, kot vest in glas vpijočega. Šele leta po njegovi smrti 1. julija 1981 v gradu Blanc pri Brestu v Bretagni ga avstrijska umetniška družina, muzeji, razstave in galerije spet odkrivajo in mu vračajo tisto mesto v avstrijski umetnostni zgodovini, ki mu je vselej pristajalo: namreč sam vrh moderne. Karl Steiner se je rodil leta 1902 v Neunkirchnu v Nižji Avstriji in se tam izučil za ključavničarja. Doraščal je v delavski družini, v kateri je bila dobra knjiga samoumeven del vsakdana in s tem podlaga izobrazbi in duhovnemu razvoju. Knjige so bile stopnice, po katerih je ušel usodi številnih proletarskih otrok, namreč neukosti in vklenjenosti v ojesa težaškega dela. Kot 22-leten se je vpisal na umetniško akade- Prejšnji teden so otroci, ki radi berejo, spet dobili bralne značke in za darilo seveda knjige. Akcija bralnih značk je postala tudi na Koroškem pomembna in nepogrešljiva, mladini približuje tiskano besedo in da branje ni nenačrtno, za to skrbijo mentorice (mentorjev letos ni bilo). Kakor je akcija hvalevredna in njen vodja iz Slovenije Jože Zupan zavzet zabralno kulturo, pa ne morem mimo tega, da ne bi izrekla kritike na program, ki je spremljal prireditev. Medtem ko je ena največjih slovenskih dramskih igralk, lanska Prešernova nagrajenka Milena Zupančič, mijo in že kmalu, predvsem v Franciji, sodeloval na umetniških simpozijih. Poleg tega se je zelo uspešno ukvarjal z uporabno in reklamno grafiko I ter z modo. Steiner je kmalu zaslovel, z anšlusom in s prihodom nacistov na oblast pa se je začel njegov osebni in socialni križev pot. Dobil je prepoved ustvarjanja, za umetnika brezdvom-no najhujšo kazen, in bil leta 1944 obsojen na suženjsko kopanje obrambnih jarkov v okolici Dunaja. V bistvu ga je le prihod Rdeče armade rešil gotove smrti. Po osvoboditvi je Steiner oblikoval vrsto spome- znala pritegniti mladino z branjem, pa je bil skoraj enourni glasbeni program srednje glasbene šole iz Slovenije za otroke več kot neprimeren. Sumim, da je nekdo (kdo, ne vem) izkoristil priložnost in „priskrbel“ sicer dobrim glasbenikom možnost nastopa ... Kaj bolj zabavnega, kar je povezano s knjigo, bi bilo bolj na mestu, tako rekoč za nagrado otrokom. Tako pa so bolj ali manj dokazovali svojo dobro vzgojo in zdržali do konca. Ob tem ne oporekam kvaliteti klasičnega programa, a potrebno je več občutka za mlado publiko! nikov in s svojimi grafiti in predlogi olepšal številna poslopja na Dunaju in tudi v Neunkirchnu. L. 1979 se je Karl Steiner preselil v Francijo, kjer je po dveh letih umrl. Da Karl Steiner tudi danes pomeni ločnico duhov, je pokazala otvoritev razstave prejšnji teden. Prišli so slikarji, pisatelji, pevci, žurnalisti, pač osebe, ki jim je kultura resnično srčna stvar, manjkala pa je tista celovška jarogospodna smetana, ki o sebi meni, da je višek stvarstva. S to zvrstjo pa Karl Steiner že svoje dni ni vedel kaj početi. Razstava je odprta do 31. avgusta 1994. wafra 98. Rock ob meji Open air Na dvorišču Mohorjeve je pretekli petek, 23. junija, Koroška dijaška zveza organizirala 98. Rock ob meji. Zbrala se je velika množica mladih in malo starejših obiskovalcev. Poslušalci so navdušeno prisluhnili skupinam Deaf and Dumb iz Celovca, ki po mojem niso bili uspešni, 4 Problems iz Celovca, ki so mlade zelo navdušili in simpatično predstavili rock, Lili put, put, iz Maribora, ki je izvajal zelo trdi rock, in skupino Ego Multifunktion iz Ljubljane. Nastopili sta tudi Funeral March z Raven na Koroškem in pa Skunky Bastards z Dunaja. Za zaključek koncerta pa je nastopila skupina Läufer iz Zagreba, ki je bila višek tega večera. Simpatični pevci in igralci so privabili mladino na oder. Izvajali so samo hrvaške skladbe in pesmi. Nekatere od teh skupin so igrale tudi satanične pesmi. Zato še nekaj besed o tej zvrsti: ta v pesmih preveč vpliva na človekovo ppdzavest. Zaradi te glasbe je že veliko rrtladih storilo samomor. Mislim, da naj bi bili satanični komadi, če so že dovoljeni, krajši. Vpitje v pesmih satanizma normalen človek ne zdrži dolgo. Točno ob deseti uri so morale skupine svoje igranje končati. To pa je bilo zelo škoda, ker se je ob devetih vzdušje šele prav začelo. Pokrovitelj tega rock koncerta je bil Dr. Kurt Ostbahn. S.W. Pridni bralci so si zaslužili nagrade ŠIRITE SLOVENSKI VESTNIK Bralne značke - spodbuda k branju Sin Bertram K. Steiner pred deli očeta M.R. Še 30. 6., 1. in2. 7. julija, vselej ob 20.00, si lahko ogledate novo predstavo „Der Stiefel und sein Socken“ avtorja Herberta Achternbuscha, ki jo uprizarja „klagenfurter ensemble“ v gledališču na Südbahngürtel 24 v Celovcu. Z občudovanja vredno natančnostjo je režiser Hans-Jürgen Theiss postavil na oder dialog nekoliko starejšega para in spretno uporabil suverenost Angele Aretz, ki igra družico pesnika (Uwe Ohnesorge), ki je bil napisal eno samo pesem. Aretzova skrbi za dinamiko, humor in duha predstave. Likovna kolonija v Vuzenici Slovenska prosvetna zveza tudi letos skupaj z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije prireja likovno kolonijo, ki bo od 21. do 28. avgusta 1994 v Vuzenici za otroke od 10. do 15. leta. Ves teden bodo otroci ustvarjali skupaj s priznanimi umetniki, vključena pa so tudi družabna srečanja in ekskurzije. Prijave sprejema Slovenska prosvetna zveza, 9020 Celovec, Tarviserstr. 16, tel. 0463/514300-13, 21,22. Jezik je duša Janko Messner Je res možno ohraniti slovenščino? Komentatorka H. S. 20. 5. t. 1. v Našem tedniku pravi, da ji, jaz pa sem že najmanj desetkrat zapisal, da ni, ker je na Koroškem - lepo po domače - ali mogoče ali pa nemogoče. Zakaj le ta preprosta resnica pišočim v naši javnosti ne gre pa ne gre v glavo? Zato, ker niso povezani s svojim ljudstvom in njegovim jezikom. Počasi pa bojo s svojim opipanim tedenskonovinarskim izrazoslovjem tudi še zadnje bralce iz tega ljudstva pokvarili. Prav tako sem ponovno razlagal in razložil pomen in nesmisel 'pogojev’. Takole je zapisala: „Na južnem Koroškem imajo otroci najboljše pogoje, da se naučijo dva jezika. “ Pogoj, pravi Janez Gradišnik, je nekaj, kar mora biti uresničeno, da se lahko izpolni nekaj drugega. In navaja za takšno pravilno rabo tale primer: Službo je dobil s pogojem, da ne bo zamujal. Tako bi tudi o komentatorki lahko zapisali: Službo slovenske novinarke bi morala dobiti šele s pogojem, da bo skrbno pretresla vsak stavek, preden ga bo zapisala, kajti Slovenski pravopis na straneh 605/606 ne-doumno prepoveduje rabo 'pogojev’ v pomenu razmer, okoliščin in možnosti. Tudi za Nemce veljajo ista pravila, saj pravi Brecht „doch die Verhältnisse, die sind nicht so“, ne pa: die Bedingungen. Slabi delovni pogoji so pravilno slovensko slabe delovne razmere, težki življenjski pogoji pa težke življenjske razmere. V takšnih pogojih ni možno ohraniti slovenščine se reče po slovensko: v takšnih okoliščina h, v takšnih razmerah ni mogoče ohraniti slovenščine. Dalje pravi: Pot do tega, da otrok enakovredno obvlada oba jezika, je naporna in 'zgleda', da je to v mešanih zakonih bolj izjema kakor pravilo. Ta nemarni 'zgleda' je čist nemčizem: es sieht aus, es schaut aus... Slovenski pravopis priporoča za frazo izgleda, da bo dež celo vrsto izrazov: k a -ž e, p o d o b a j e, v i d e t i j e, z d i s e, da bo dež! Torej naj si novinarka izbere po mili volji enega izmed teh izrazov, na primer kakor (vse) k a ž e, je to v mešanih zakonih ... Praznik lužiškosrbske poezije V Lužicah izšla zbirka pesmi Andreja Kokota Lužiškosrbska narodna skupnost, ki živi v vzhodnem delu Nemčije, tudi po združitvi obeh Nemčij skuša ohraniti svoj jezik in kulturo. Toda politični prevrat, ki je za prebivalce bivše vzhodne Nemčije pomenil veliko spremembo, za Lužiške Srbe, kar zadeva njihove narodnostne pravice, ni bil korak v smer napredka. Kar je bilo prej določeno od centralnega državnega vodstva, danes v marsičem ne velja več. Lužiški Srbi se morajo še bolj boriti za svoje narodnostne pravice, zlasti za finančno podporo, ki je za obstanek narodne manjšine življenjsko pomembna. K poslabšanju položaja Lu-žiških Srbov doprinaša tudi dejstvo, da jih je združitev „razdelila“ v dve deželi (Saško in Brandenburško), ki vsaka po svoje tolmačita in obravnavata problem manjšine. Kar velja za Srbe na Brandenburš-kem, ne velja za tiste na Saškem ali obratno. Poleg tega se v teh dežalah borijo z veliko brezposelnostjo, ki zajema tudi predele, kjer živijo Lužiški Srbi. Taka situacija pa - to poznamo tudi iz naših razmer -pospešuje asimilacijo. Poleg slabih socialnih razmer se morajo boriti še proti oženju njihovega življenjskega prostora, kajti tam so ogromna nahajališča rjavega premoga. Kopanje tega pa ne povzroča le hudih ekoloških problemov, za Lužiške Srbe to pomeni tudi odstranjevanje njihovih vasi in s tem njihovega jezika in kulture. Naj v ilustracijo navedemo podatek, da je bilo v zadnjem stoletju zaradi kopanja premoga porušenih 79 lužiškosrbskih vasi, kar pomeni tudi izgubo ti-sočev rojakov, ki so se v novih okoliščinah hitro asimilirali. S kopanjem premoga nadaljujejo tudi v združeni Nemčiji, kar povzroča hude politične konflikte. K temu je treba še dodati, da so Lužiški Srbi razdeljeni na dve jezikovni in dve konfe- sionalni skupini. Dodatne probleme pa jim povzročajo nove strankarske formacije, ki imajo tudi, kar zadeva manjšinsko vprašanje, različna stališča. Toda kljub orisani skoraj neizgledni situaciji, Lužiški Srbi razvijajo svojo kulturo. Posebno pozornost posvečajo kulturi svojega jezika. Zelo častijo in so ponosni na svoje be- nxismahnjemch \\I)UI J kOKOl Naslov zbirke: Nebo bledih sanj sedne ustvarjalce. V spomin na svoje pesnike in pisatelje Združenje lužiškosrbskih pisateljev vsako leto, tokrat že 16. po vrsti, priredi Praznik srbske poezije. Letos so se spomnili besednih umetnikov Fryca Fo-bowa in Fryca Roche. Praznik je potekal v času od 16. do 18. junija v Turnowu, Turjeju in Sejnejdu v nižjih Lužicah. Poleg domačih pesnikov so k sodelovanju tudi tokrat povabili pesnike in pesnice iz drugih dežel in s tem prazniku lužiške poezije dali mednarodni okvir. Letos je v Lužicah sodeloval tudi koroški pesnik Andrej Kokot z branjem svojih pesmi ter slovenskega prevoda pesnitve „Moj Turjej“, ki jo je napisal pesnik Fryca Roche; ta v* svoji pesmi izraža ljubezen do rojstnega kraja ter zvestobo do rodne grude. Njegovo pesnitev so prevedli in prebrali tudi ostali udeleženci iz Poljske, Češke in Slovaške. Poleg branja del Fobowa in Roche so o njunem delu in prispevku k lužiški književnosti spregovorili znani literarni zgodovinarji. Prireditev so popestrili z nastopi pevskih, glasbenih in folklornih ansamblov. Letošnji praznik lužiške poezije pa je bil tudi osebni praznik našega pesnika Andreja Kokota. Založba Domowina je namreč javnosti predstavila in Kokotu izročila zbirko njegovih pesmi, ki jih je v lu-žiško srbščino prevedel Jurij Koch. V knjigi gre za izbor Koko to vih pesmi, ki govorijo o naši narodni stiski, o pesnikovi ljubezni do materinega jezika ter iz njegove ljubezenske lirike. Kot je povedal prevajalec Jurij Koch, je do zbirke prišlo na osnovi dolgoletnih stikov med koroškimi in lužiškimi pisatelji ter skupne usode - biti narodna manjšina. Jurij Koch je v besedi Kokotovim pesmim na pot zapisal: „Zakaj sem pesmi Andreja Kokota prevedel v srbski jezik? Andrej Kokot je prvi koroški Slovenec, ki sem ga spoznal. Ljudstvo, iz katerega izhaja in katerega bodočnost ga skrbi, ima z mojim, iz katerega izhajam jaz, za katerega bodočnost skrbi tudi mene, mnogo skupnega. Andrej je v mojih letih, njegovo politično gledanje je podobno mojemu. Andrejevega starejšega brata je SS v koncentracijskem taborišču Mauthausen obesila, jaz vem iz zadnjih dni vojne v Hor-ki, kaj lahko povzroči sovraštvo med ljudmi. Oba želiva ohraniti, kar sva odnesla od doma, in oba sva v stanju jeziti se na lastne ljudi. Sedaj, ko vsak lahko gre v Avstrijo na dopust, ne zado-tuje vedeti, da se Klagenfurtu po slovensko reče Celovec. Če želiš pogledati v dušo malega ljudstva, potem poglej v poezijo njegovih pensikov!“ Čar pravoslavne glasbe Trije moški zbori, in sicer Janeza Zlatousta in v uniats- besedah zborovodij Boža „Foltej I Lu tman“ iz Pliberka, kerm ritu. Nekaj skladb je še iz Hartmana in Romana Verdela „Valentin Polanšek“ z Obir- časa kijevskega dvora, ostale bo premierno bogoslužje pred-skega in moški zbor SPD „Bo- pa so delo velikih ruskih glas- vidoma v začetku decembra rovlje" so se odločili za izvedbo benikov, na primer Čajkovske- letos. Predviden je tudi nastop pravoslavne maše po liturgiji ga in Rimskega-Korsakova. Po na Dunaju. Zbori na sobotni skupni vaji v Šentprimožu Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Četrtek, 30.6. 19.00 v Kulturnem domu Redni občni zbor Posojilnice-Bank Podjuna v Dobrli vasi Petek, pri Cingelcu A. T. Linhart: Županova Micej; SPd „Borovlje“ 1.7. 20.00 na Trati pri Borovljah gostuje Oder 73 iz Pliberka Petek, v kulturnem domu Koncert ob slovesu pevovodje Marjana SPD „Srce" 1.7. 20.00 v Dobrli vasi Berložnika; nast.: MePZ „Srce“ in Mladinski zbor z Raven na Kor. Sobota, vhumški Koncert Silke Ronjak in Kristijana Filipiča KD Peter Markovič 2.7. 20.30 cerkvici pri Rožeku (prečni flavti) Sobota, na dvorišču Slavnostni koncert MePZ „Podjuna Pliberk“ MePZ „Podjuna“ 2.7. 20.45 Pliberškega gradu ob dvajsetletnici Nedelja, v Mladinskem Jubilejni občni zbor ob 30-letnici Kluba prijate- Klub prijateljev lova 3.7. 10.00 domu v Celovcu Mikschallee Ijev lova Nedelja, 3.7. 7.30 izpored gostilne Riepl v Podpeci Pohod na Peco SPD „Zarja“ Nedelja, pri farnem domu Selško žegnanje s kulturnim programom 3.7. 15.00 v Selah (Slovenski oktet); po 18.00 igra ans. „Igor in Zlati zvoki“; v ponedlejek, 4.7. ob 20.00 igra ans. „Obzorje“ Torek, v Mladinskem Svinjski pastir-lutkovna predstava ABCČ; ABCČ 5.7. 16.30 domu v Celovcu Mikschallee 4 mentorstvo Vaška T robec, glasba Aleš Žepič Sreda, v Mohorjevi 100 let Mohorjeve hiše v Celovcu Mohorjeva 6.7. v Celovcu 9.30 šolarska maša s škofom Kapelarijem, 10.30 Polde Bibič predvaja zgodbo Krpana, 11.30 proslava 100-letnice in podelitev Slomškovih nagrad, 19.30 open air koncert Sreda, vrt Mohorjevega Koncert „Wiener Tschuschenkapelle“ Mohorjeva 6.7. 19.30 doma v Celovcu prireditev ob 100-letnici Mohorjeve hiše v Celovcu Sobota, v telovadnici Kulturni večer SPD Edinost 9.7. ljudske šole sod.: MePZ „Danica“, Smrtnikovi fantje, MGV 20.00 v Škofičah Schiefling, Kvartet Rož Sobota, pred občinskim Poletna noč SPD „Zarja“ 9.7. 20.30 kopališčem v Železni Kapli igrajo Fantje treh dolin“ Sobota, gostilna Tradicionalno kresovanje; SPD „Vinko Poljanec“ 9.7. 20.30 Picej-Tedl na Zg.Žamanjah gostuje TRIO iz Kamnika Sobota, na Zg. Rutah Felix Mitterer: „Munde“; SPD „Radiše“ 9.7. pri Kučniku režija Nuži Wieser; nastopa igralska skupina 20.30 (na prostem) SPD Radiše Sobota, v li. šoli Večer slovenske pesmi in folklore; SPD „Trta“ 9.7. 20.30 v Žitari vasi nast.: MoPZ Atomske toplice, Mlad. PZ s Prevalj, folkl. skupina in MoPZ „Trta" Sobota, na travniku 3. rock open air „The Gang Melpot“; SPD „Bilka" 9.7. 20.30 pred šolo v Bilčovsu vstopnina 100 šil., predp. 80 šil. Nedelja, v farnem domu Miroslav Košuta: „Štirje fantje muzikantje“; KPD Sele 10.7. 20.00 v Selah režija Franci Končan, nastopa mladinska gledališka skupina KPD Sele Nedelja, v Kulturnem domu Prireditev ob zaključku delovne sezone; SPD „Radiše" 10.7. 14.00 na Radišah sod.: MePZ KUD „Ivan Novak Očka" iz Tacna (Slovenija) Nedelja, Pohod na Komelj; ZKP, 17.7. 9.00 zbirno mesto pri Apovnikuob9.uri,pri Pistotniku ob 11 .uri, ob 13. uri svečanost pri spomeniku SPD „Edinost“ od 25. v Mladinskem Teden mladih umetnikov za otroke do 30.7. centru na Rebrci od 6. do 12. leta r Kučan in Peterle pri SE v. V torek sta se zasedanja parlamenta Sveta Evrope v Strasbourgu udeležila tudi slovenski predsednik Milan Kučan in zunanji minister Lojze Peterle, oba pa na povabilo predsednika parlamenta Marti-neza. Med predstavniki dvaintridesetih držav članic SE je Milan Kučan predstavil Slovenijo, njen demokratični razvoj, zavzel pa se je tudi za zmanjševanje pregrad med evropskim Vzhodom in Zahodom, kar bi v veliki meri pripomoglo k politični umiritvi v Evropi. Minister Peterle pa je predsedniku Martinezu predal od Slovenije ratificirano Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki jo je Slovenija podpisala prva, veljati pa bo začela, ko jo bodo potrdile vse države članice SE. Svečanosti ob 3. obletnici Pretekli konec tedna je bila Slovenija v znamenju proslavljanja. 25. junija leta 1991 je namreč slovenska skupščina sprejela akt o osamosvojitvi, zato je ta dan razglašen za največji slovenski praznik, Dan državnosti. Naj se spomnimo takratnih dogodkov: prihodnji dan, 26. junija zvečer, je bila v Ljubljani na tedanjem Trgu revolucije velika proslava z razglasitvijo neodvisnosti in razvitjem slovenske zastave. Že tega dne so Slovenijo in predvsem Ljubljano preletavala letala tedanje Jugoslovanske ljudske armade. Proti jutru 27. julija pa so iz kasarn krenile kolone tankov z nalogo, da zasedejo in „obvarujejo“ mejo celovite Jugoslavije. Armada je zasedla letališče Brnik in večino mejnih prehodov in ob tem napravila ogromno materialno škodo. Slovenska teritorialna obramba se je skupaj s policijo odločno upirala in to je obdobje največje enotnosti slovenskega naroda. Po desetdnevni vojni je bil na Brionih po posredovanju trojke zunanjih ministrov Evropske skupnosti (Van den Broek) podpisan memurandum, ki je predvideval trimesečni moratorij na osamosvojitvena dejanja Slovenije, slovensko vodstvo pa je v tem času ob angažiranem sodelovanju dr. Janeza Drnovška, takratnega slovenskega člana jugoslovanskega predsedstva, doseglo sporazum z armado o umiku njenih enot iz Slovenije. Pred praznikom je predsednik republike Milan Kučan v Ljubljani sprejel diplomatske predstavnike in tudi predstavnike Slovencev v zamejstvu, državni zbor je imel slavnostno sejo, na kateri je govoril njegov predsednik Herman Rigelnik, osrednja proslava pa je bila v Vipavi, kjer je veliki množici spregovoril predsednik vlade Janez Drnovšek. Večje slovesnosti med njimi tudi praznovanje slovenske policije, pa so tudi sicer potekale po vsej Sloveniji. Obisk delegacije avstrijskih manjšin Prejšnji teden se je na povabilo slovenskega zunanjega ministrstva v Sloveniji mudila delegacija predstavnikov avstrijskih narodnostnih skupnosti, ki so vključene v Center na Dunaju. Vodil jo je predsednik Karel Smolle. Poleg razgovorov na republiški ravni je obiskala tudi Primorsko, kjer se je srečala s predstavniki italijanske narodnosti v Sloveniji, in v Prekmurju, kjer žive Madžari in Romi. Na tiskovni konferenci v Ljubljani je predsednik Centra avstrijskih narodnosti Karel Smolle ocenil pravni položaj manjšin v Sloveniji kot zgleden, še posebej pa njihovo zastopstvo v organih na občinski in republiški ravni. Manjšine v Avstriji se morajo zavzemati za podobno rešitev, je menil Smolle. Italijani v Istri pa so avstrijski delegaciji izrazili tudi zaskrbljenost, saj jih je meja med Slovenijo in Hrvaško razdelila na dve državi. Manjšinske pravice na Hrvaškem pa ne dosegajo tistih v Sloveniji. Nadalje na njihov položaj negativno vplivajo zahteve nekaterih italijanskih krogov (predvsem neofašistov) po spremembi Osimskega sporazuma in s tem tudi meja med Italijo in Slovenijo. Po njihovem mnenju Italija ne ravna v smislu interesa italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, ko manjšinsko vprašanje uporablja kot sredstvo pritiska. Zavzemati bi se morala za čimprejšnji sprejem obeh novih držav v Evropsko unijo, s tem pa bi olajšala sodelovanje obeh delov italijanske narodnosti ne glede na državno mejo in pospešila izenačenje njenega pravnega položaja po slovenskih manjšinskih normah. Delegacija Centra avstrijskih narodnosti se je v Ljubljani pogovarjala tudi s slovenskim zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom. DAnin lauhč ivni/iv iiv/nvüi S L O V E N S k E O 1) I) /_ četrtek, 30.6. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 1.7. Kulturna obzorja Sobota, 2.7. Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 3. 7. 06.30-07.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel 18.10-19.00 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 4.7. Evropa regij in kulturne raznolikosti - samo še vizija? Torek, 5.7. Partnerski magazin. Sreda, 6.7. Društva se predstavljajo Večerna 21.0&-22.00 Jubilejni koncert v Pliberku: 20 let Meš. pevskega zbora Podjuna Galerija Rožek Sikoronja vabi na odprtje razstave Pepi Maier/ Uwe Bressnik v soboto, 2. 7. ’94 ob 18.30 v Rožeku-Semislavčah Razstava je odprta do 31. 7. med sredo in nedeljo od 15. do 19. ure Dober dan, Koroška Nedelja, 3.7.1994, ORF 2,12.50! Ponedeljek, 4. 7.1994, TV SLO 1,16.20 Predvidoma s temile prispevki - Mednarodno srečanje oktetov: Na Suškem gradu so nastopili okteti iz treh držav - Iz zgodovine se učiti za boljši jutri: Tradicionalno srečanje partizanov pri Peršmanu - Kreativno in smiselno oblikovanje počitnic v duhu medsebojnega spoštovanja. Medkulturne počitnice v Drobo-Ijah, Piranu in na Opčinah - Izobraževanje za življenje z 98-letnimi izkušnjami: Strokovna kmetijsko gospodinjska šola v Šentrupertu v Velikovcu - Imenitna retrospektiva del Valentina Omana v cerkvi na Kostanjevici - Šport: Nogometni klub iz Globasnice si je z izvrstno serijo zmag zagotovil napredovanje v podligo Velik Gasserjev praznik v Bilčovsu Kako je Tesarstvo Gasser pomembna in priljubljena firma v Bilčovsu in tudi v širšem koroškem prostoru, je pokazala množična udeležba občanov, občinskih in deželnih politikov ter poslovnih prijateljev preteklo nedeljo ob odprtju upravne stavbe in dnevu odprtih vrat. Prostor pred novo stavbo in še daleč proti obratu je bil dobesedno poln obiskovalcev. Seveda je bilo največ Bilčovščanov, tistih, ki so z Gasserjevo firmo najbolj povezani, bodisi prek dela v njej ali pa ob koriščenju njenih uslug. Udeležili pa so se tudi bilčovški športniki, katerim podjetje Gasser izdatno finančo pomaga- Slavnost je dvojezično začela gospa Gasserjeva mlajša, sedanji šef Franc Gasser ml. je predstavil delovanje podjetja, v katerem je zagotovljeno delo za 50 zaposlenih, ustanovitelj podjetja Franc Gasser st. je opisal težak začetek pred štiridesetimi leti in postopen razvoj firme in pri tem poudaril pomembno vlogo delavcev v obratu, na deželne politike, predvsem na deželnega agrarnega referenta, pa je naslovil poziv za večje vrednotenje lesa in lesarske obrti. (Žal sta oba Gasserja pozabila spregovoriti kak stavek tudi v slovenščini.) Med slavnostnimi gosti je podjetju čestital prvi namestnik deželnega glavarja dr. Michael Ausserwinkler, deželni agrarni referent inž. Robert Lutschou-nig pa je poudaril uspešnost Gasserjevega podjetja in menil, da imajo take firme vse možnosti tudi po priključitvi Avstrije Europski uniji. Bilčovška županja Štefi Quantschnigova je v dvojezičnem pozdravnem nagovoru poudarila pomembno vlogo Gasserjevega tesarstva za rast in razvoj občine, za njeno komunalno ureditev, saj preko ustvarjenega prometa prispeva tudi pomemben delež v občinsko blagajno. Gasserju je čestital tudi namestnik deželnega glavarja dr. Michel Ausserwinkler V kutlurnem programu sta nastopila domača zbora MGV in moški zbor SPD Bilka, upravno hišo je blagoslovil domači dekan Leopold Kassl, nato pa so bili udeleženci povabljeni k bogatem žaru in hladnemu pivu. Bilčovški praznik se je nadaljeval tudi popoldne, mnogi obiskovalci so si ogledali prikaz računalniško vodene vezave tramov, otroci so se risarsko pomerili, za dobro razpoloženje pa je praznovalcem igral Trio Drava iz Borovelj. J.R. Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal. V globoki žalosti sporočamo, da je v 79. letu življenja umrl naš oče, dedi, brat, tast in stric, gospod Nuži Wieser Šubernikov oče z Zgornjih Rut pri Radišah Dragega pokojnika bomo pospremili k zadnjemu počitku v četrtek, 30. junija, ob 14. uri na pokopališču na Radišah. Žalujoči: Joži, Hanzi in Nuži, sinovi z družinami Hanzi, brat v imenu vseh sorodnikov Zveza slovenskih žena sporoča, da bo letos letovanje otrok v Poreču od 20. julija do 31. julija Prijavnice in informacije lahko dobite pri ZSŽ Milka Kokot, Tarviser Str. 16, 9020 Celovec, tel.: 0463/514300-40 Pismo bralca Še enkrat „SAK in Kumer“ Začudenost ni prava beseda, ne, prav obmolknil sem, ko sem bral o pogledih g. M. W. o delovanju SAK in njegovega tajnika g. Silva Kumra. Sploh ko piše, da je govoril s precejšnim delom SAK-ovih navijačev. Če se spomnim pretekle sezone in seštejem igre, katere sem spremljal kot navijač z vso družino, ter odštejem „derbije“ in avstrijski pokal, sem mnenja, da o navijačih v tej sezoni skoraj ni mogoče govoriti. Menim, da smo bili prav mi navijači poraz za SAK v sezoni 1993/94. K odvzemu naslova kapetana L. Sadjaku bi dodal, da sem bil istega mnenja kot odbor, ki je to storil. Spominjam se še, ko je vodil moštvo M. Kreutz, človek, ki je moštvo priganjal, vodil, to je bil zame kapetan, ne pa človek, ki je to sezono igral pod svojimi zmogljivostmi. Ali se je pogajal z Spitalom, ne vem, vem samo, da je bil ob začetku sezone edini „zavedni Slovenec“ ki proti WAC še ni igral, vzrok pa je tudi vsem poznan. Če bi bili vsi slovensko govoreči igralci tako zavedni, kakor govori g. M. W., potem Spitta-la, Pliberka itd. ti ne bi potre- bovali. K napadu na g. Silva Kumra pa bi dodal, da me je odbor razočaral, kajti prav on bi moral reagirati na takšne napade. Gotovo ima g. Silvo Kumer dosti napak, preveč samovoljno vodi SAK. Najdite človeka, ki si 24 ur na dan vzame čas, da dela s in za SAK, pa mu bo zagotovo odstopil svoje mesto. Organiziral je uspešne centre naraščaja. Ko slišiš kritike celovške Austrie: „Od kod imate pa te fante, mi pridemo v najboljši postavi pa nas gladko premagate“, si kot oče igralca ponosen. Ponosen na sina, ekipo, SAK in tudi na tajnika g. Silva Kumra, kateri s svojim vztrajnim delom pomaga k takemu uspehu. Zato bi še izkoristil priložnost in se mu v imenu igralcev in staršev centra naraščaja v Vidri vasi zahvalil za trud in uspešno sodelovanje. Gospodu M. W. pa želim, da mojih morda precej trdih besed ne zameri, pač nimamo vsi enakih pogledov na uspešno vodenje edinega slovenskega nogometnega kluba na Koroškem. Jože Partl, Bistrica pri Pliberku Posojilnica-Bank Pliberk usposobljena za Evropsko unijo Občni zbor Posojilnice-Bank Pliberk, ki je potrdil bilanco za poslovno leto 1993, je potekal prejšnji četrtek pri Loserju v Šmihelu. Posojilnica Pliberk namreč obsega področja Pliberk, Žvabek, Šmihel in Globasnico in zato upošteva regionalni princip s tem, da občni zbor vsako leto prireja na enem izmed teh področij. Preko 80 zainteresiranih zadružnikov je poslušalo poročila upravnega in nadzornega odbora ter poslovodij. Predsednik Lipej Kolenik je na občnem zboru pozdravil tudi nekaj častnih gostov iz politike in gospodarstva, med drugimi podžupana občin Globasnica ter Bistrica nad Plibekrom, predstavnike prosvetnih društev, zastopnike bank iz Slovenije, zastopnika Skupnosti južnokoroških kmetov, predsednico društva upokojencev, prejšnje sodelavce posojilnice, predsednika pliberške zadruge ter direktorja Zveze slovenskih zadrug v Celovcu. Nasproti letu 1992 je bilančna vsota narasla s 462 na 538 milijonov šilingov, hranilne vloge pa so se povečale s 340 na 390 milijonov. Precejšen porast je bil zabeležen tudi pri odobrenih posojilih in kreditih. Knjižni promet banke se bo povzpel s 5,2 na 6 milijard šilingov. Za leto 1994 pričakujejo, da bo bilančna vsota prekoračila mejo 600 milijonov. Tako je Posojilnica-Bank Pliberk največja zadružna posojilnica v okviru slovenskega zadružništva na Koroškem ter zavzema v Avstriji med 730 kreditnimi zadrugami po sistemu Raiffeisen častno 287. mesto. Tudi pri računu dobička in izgube je bil dosežen precejšen uspeh, saj je delni obratni uspeh znašal 1,4% bilančne vsote. Večji del so ga namenili rezervacijam za možne rizike, izkazali pa so tudi dobiček v znesku 600.000 šilingov, ki so ga namenili v rezervni sklad. Zastopniki iz politike, gospodarstva in kulture so se zahvalili poslovodjema in odbornikom za vse podpore njihovi dejavnosti v letu 1993 in jim čestitali k odličnemu rezultatu. Predstavnik Zveze slovenskih zadrug je poudaril, da bodo tudi v EU posojilnice imele svoje mesto v domačem gospodarstvu, ker imajo podporo članov, se hitro prilagajajo, poznajo gospodarsko situacijo v domačih krajih in svoje poslovne stranke. Sicer bančna zakonodaja, ki je bila v Avstriji že prilagojena zahtevam EU, omejuje kreditno dejavnost posojilnic na področju velikih kreditov, toda v EU ne bodo propadali manjšj obrati, veliki pa preživeli, ampak se bo dogajalo tako, da bodo preživeli hitrejši, počasnejši velikani pa zašli v težave. Strokovni revizor Zveze je predstavil revizijsko poročilo, ki je bilo od članov Posojilnice-Bank Pliberk potrjeno. Poslovodji sta obrazložila gradbeno dejavnost posojilnice v Pliberku in prosila stranke in člane za razumevanje, če bo poslovanje nekaj časa prostorsko bolj omejeno. Ob pliberškem sejmu pa bo posojilnica že poslovala v razširjenih prostorih. Naj še omenimo ugotovitev poslovodje Jožka Nachbarja, da se Posojilnica-Bank Pliberk Evropske unije ne boji, ker danes v Pliberku in okolici res nekaj pomeni. OPILKI Jože Partl Novo na Bistrici V bistriškem občinskem svetu nad Šmihelom je zadnje tedne prišlo do nekaj bistvenih sprememb. Doslejšnji podžupan in kulturni referent Jože Partl, ki predseduje tudi slovenskim izseljencem, je odložil vse javne, beri komunalne funkcije in odšel v zasebno življenje. Jože Partl je bil brez dvoma eden najbolj profiliranih komunalnih politikov na južnem Koroškem in odločen zagovornik samostojnega političnega gibanja narodne skupnosti. Partl, ki nikoli ni ločeval, ampak združeval, je bil dolga leta občinski odbornik in mestni svetnik v Pliberku, kjer si je pridobil velike zasluge za oskrbo občine s pitno vodo. Njegov naslednik kot podžupan v bistriškem občinskem svetu je postal Andrej Wakou-nig z Dvora, ki je bil že doslej član občinske vlade, to je pred-stojništva. Andrej Wakounig je pred razdružitvijo občin Bistrica in Pliberk bil tudi član skupnega občinskega sveta in je poleg tega predsednik Enotne liste. Njegovo mesto v občinskem svetu bo zavzela Valentina Kušej iz Šmihela. Andrej Wakounig SLOVENSKI VESTNIK Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/-Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30, 33, 34 in 40, telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Uredniki/Redakteure: Jože Rovšek, Sonja Wakounig, Franc Wakounig Izdajatelj in založnik/ Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, telefaks 0463/51430071. SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT Globasnica v podligi. Čestitamo! V kvalifikacijskih tekmah je Globasnici uspelo, da je napredovala za razred više v podligo. Ta uspeh je rezultat trdega dela, kot je to po tek- Pepi Pasterk Globasnica: Matavž, Kreutz, G. Sadjak, Fera, Silan, Dlopst, Hren, Kert, Kordesch (Mi-cheu), Pasterk (P. Sadjak), Pleschgatternig Levji delež proti Ge-gentalu so Globašani mi izjavil trener Maks Pučelj, ki pa v prihodnje ne bo več trener v Globasnici. Brez dvoma je svoje prispeval tudi libero Mi- opravili že v prvi tekmi, ko so ga z vrhunskim nastopom premagali s 4:2. Izkazalo se je, da so v gosteh igrah bolj sproščeno in učinkovito, doma pa je bil rezultat vedno bolj tesen. Seveda je tudi dcjst- ha Kreutz (ki se ponovno vrača k SAK), katerega so Globašani lani dobili prav zato, da jim kot izkušen igralec pomagal pri uresničitvi tega cilja. vo, da so v gosteh tako gladko zmagah, prispevalo k temu, da je napetost v veliki meri popustila. Kljub temu, da je bilo po rezultatu iz prve tekme nekako jasno, da bo zmagovalec Globasnica, so po prvem golu (v 9. minuti) za goste, Globašani postali nekoliko vznemirjeni in zapravili nekaj lepih priložnosti. Še pred koncem prvega polčasa pa je Pleschgat-ternigu uspelo izenačiti. V drugem delu igre pa so Globašani pokazali, da so vendarle boljše moštvo in ko je Micheu iz enajstmetrovke povedel na 2:1, je bilo vse jasno. Globasnica je uspešno končala to sezono, za novo, prvo v podligi, pa ji želimo vse najboljše. Eden najuspešnejših napadalcev Globasnice pa je mladi Pepi Pasterk (19 golov v prvenstvu, 3 goli v kvalifikaciji), ki namerava ostati v ekipi tudi v podligi, saj se v njej zelo dobro počuti. „Prej sem igral že pri Dobrli vasi, Šmihelu, pri SAK, sedaj pa že drugo leto pri Globasnici in reči moram, da je tu vzdušje enkratno. To pa je tudi eden od vzrokov, da smo se s tretjega mesta še uspeh povzpeti na drugo, sedaj pa še za razred više. Pri tem so nam pomagali tudi navijači, ki so nas močno spodbujali, predvsem v zadnjih tekmah. Mislim, da bomo v podligi brez večjih težav lahko zasedli mesto v sredini lestvice.“ Piše Eda Velik Slovensko prosvetno društvo „Zarja“ vabi na pohod na Peco v nedeljo, 3. julija ’94, odhod ob 7.30 izpred gostilne Riepl v Podpeci Svetovno nogometno prvenstvo ’94 izreden nogometaš Uspeh prinaša igralcem slavo in veliko denarja. Finalista, Los Angelesu si bosta nagrabila kup denarja, kajti kdor bo zdržal do konca, lahko računa na približno 7 milijonov nemških mark (pribl. 50 milij. šil). Po podatkih generalnega sekretarja FiFA dobi vsako moštvo za tekmo 840 tisoč nemških mark. V primeru, da Nemčija osvoji naslov, bo samo za premije igralcem porabila 2,75 milijona mark. K temu je treba Sistem tekmovanja: 1. Prva dva iz vsake predtekmovalne skupine se uvrstita v osmino finala (12 moštev), nadaljna štiri moštva bodo izbrali med najboljšimi šestimi tretjeuvrščenimi ekipami. 2. V osmini finala, prišteti še 132 tisoč mark na tekmo za odškodnino klubom, iz katerih prihajajo reprezentanti. Tako bodo Nemci v tem primeru lahko veseli, če bodo 8 milijonov mark težko naložbo preživeli brez izgub. četrtfinalu in polfinalu, kakor tudi finalu in tekmi za tretje mesto bodo tekme na izpadanje. Če se tekma po 90. minutah konča neodločeno, se igra podaljša in zmaga tisto moštvo, ki prvo doseže gol. Eden izmed nadpovprečnih nogometašev na letošnjem svetovnem prvenstvu v ZDA je Alain Suttner, član švicarske reprezentance. Kot vezni igralec igra pomembno vlogo v svojem moštvu in veliko pripomore k presenetljivim uspehom Švice na tem prvenstvu. Prihodnjo sezono bo igral pri Bayern München. Suttner pa ni samo izvrsten nogometaš, marveč ima za današnji čas prav idealistič- ne presenetljive poglede na življenje. Tudi v tem je vsaj za korak pred našimi nogometaši. Ekstravagantnih avtomobilov ne mara, pravi, da je človek lahko srečen tudi brez elektrike in telefona. Bolj važna da je dobra knjiga in pa prijetna glasba. Naša družba je po njegovem mnenju preveč zapisana delu in denarju. Denar pa pokvari srce, pravi Suttner - izredne besede izrednega nogometaša. J.W. SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT 40-letnica smrti zaslužnega planinca ZA NAŠE PLANINCE Pred 40 leti, 4. julija leta 1954, so se slovenski planinci na Koroškem za vedno poslovili od zaslužnega koroškega planinskega funkcionarja, prvega predsednika Ziljske podružnice Slovenskega planinskega društva, 84-letnega Janeza Miloniga p.d. Korena iz Zahomca. Svoje poslednje počivališče je našel na pokopališču v Maloščah. Nazadnje je živel pri svojem sinu, dekanu Milonigu v Maloščah. Milonigove poslednje poti se je udeležila velika množica. Ob odprtem grobu se je od pokojnega poslovil domačin, predsednik nadzornega odbora Slovenskega planinskega društva Celovec dr. Franci Zwitter in mu izrekel iskreno zahvalo za vse storjeno delo za slovensko planinsto na Koroškem. Malo pred smrtjo Janeza Miloniga mu je Planinska zveza Slovenije na predlog SPD Celovec izročila priznanje, srebrni častni znak. Pri izročitvi so bili prisotni zastopnika PZS, predsednik in tajnik SPD Celo- vec, Lubo Urbajs in Danilo Küpper, šef jugoslovanskega urada za zvezo v (Jelovcu Dušan Bravničar in njegov sin dekan Janez Milonig je še istega leta ob pomoči slovenskih planincev začel na Zahomški planini graditi planinsko postojanko, Korenovo kočo, katere otvoritev je bila ob množični udeležbi leta 1901. Da pa bi prišli do svoje lastne koče, so v Zajzeri v Kanalski dolini kupih zemljišče, vendar so gradnjo preprečile tedanje ohJasti. V času obeh podružnic - Ziljske in od leta 1907 naprej Celovške do prve svetovne vojne - je bilo veliko storjenega za slovensko planinstvo na Koroškem. Njuni člani so gradili in markirali planisnka pota in jih opremljali z dvojezičnimi napisi, skrbeli so za ohranitev domačinske nomenklature gorskih, ledinskih in krajevnih imen, se ukvarjali s fotografijo (razstave) itd. Vsa ta pestra dejavnost je potekala ob skromnem številu največ 70 članov. Zato naj nam bodo ti takratni vrh možje vsem za zgled. Njihovo obdobje obeh podružnic danes imenujemo zlata doba planinstva na Koroškem. Naj še poudarimo, da je imela njihova dejavnost pomemben narodnoobrambni značaj.. Ko se že spominjamo teh naših vrlih mož. med njimi Jane-/. \l«'i>ui:,a motamo povedati, da je bil prav on edini ustanovni planinski funkcionar, ki je leta 1953 dočakal obnovo naše planinske društvene dejavnosti, kar mu je bilo, kot je povedal, ko smo mu izročali priznanje, v veliko veselje in zadoščenje. Korenova koča na Zahomški planini, ki je mnogo let dajala streho našim tedanjim planincem, ima danes sicer drugo ime - Schönwipfel Schutzhaus - kar pa naj nas ne moti, saj je ta planinski dom za nas koroške planince še vedno spomin na gradnjo enega vodilnih pionirjev organiziranega slovenskega planinstva na Koroškem. Brez Miloniga in takratni srčnih in zagnanih planincev obeh podružic danes verjetno ne bi imeli slovenske planinske organizacije na Koroškem. Prav zato gre Milonigu in njegovim tovarišem zahvala, da homo lahkoprihodnje leto obhajali častljivo 95-letni-co rojstva našega društva na Koroškem, enega najstarejših slovenskih planinskih društev. Ob 40-letnici Milonigove smrti se hvaležno spominjamo njegovih zaslug za slovensko planinstvo na Koroškem. Zato se ga spominjamo in ga bomo ohranili v častnem in nepozabnem spominu. L.U. Igre pod streho Prvič v zgodovini igrajo tudi pod streho in sicer v Pontiac Silvredome stadionu, 22 kilometrov od središča Detroita. V tej dvorani, ki sprejme nad 80.000 gledalcev, bodo odigrali pet tekem. John Rogers, profesor z michiganske univerze, ki je specializiran za posevke, je po dveh letih in pol neprestanega dela, ki je stalo dva milijona dolarjev, prepričan, da je lažje zgraditi pokrit stadion, kot pa vzgojiti travo, ki bi uspešno rasla v zaprtem prostoru. Dva milijona dolarjev za pet tekem je račun, ki se lahko izide le v Ameriki. Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo Jepa Baško jezero vabita na izlet na Säuleck (3085 m) odhod oz. zbirališče: 16. 7. ’94 pri Pušniku v Ločah Peljali se bomo z osebnimi automobili v Mallnitz. Po pešpoti po dolini Dösen na kočo A. v. Schmit (2272 m). Tam prenočitev. V nedeljo 17. 7. se vzpnemo na Säuleck (3085 m - zelo lahek tri-tisočak). Stroški za prenočitev in zajtrk približno 200 šil. Prijave do 13.7. tel.: 04254/4329 (Lesjak) ali 04254/2995 (Wrolich)