Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 65.	V ijMiani. v so&ofo. 21. marca (914.
Leto XL11.
~ Velja po pošti: =
Za celo leto naprej . , K 26*— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'—
za ostalo inozemstvo
35'-
V	Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*70
= Sobotna izdaja: =
za celo leto....... T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12*—
Inserati:
Enoatolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat...... 13 „
za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice iti :
enoatolpna rctitvrsta po 2 J vin.
Poslano: _
enoatolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemal nedelje in praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Tozni red
gor Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/III. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi uliol št. 6. — Račnn poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-horo. št. 7503. — Upravniskega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 16 strani.
Organizacija ameriških Slovencev
Slovenci v Ameriki se precej razvijajo kulturno in gmotno. Imajo cerkve, šole, društva, podporne enote, liste, sploh vsa sredstva, brez katerih kulturen narod no. more obstati. Ali v vseh teh stvareh ni bilo dosedaj nobenega sistema, nobene centralizacije, Vse je v kosih, vsak je zidal, kakor je vedel in znal in kjer je bilo najbolj potrebno. Amerikanski Slovenci kot taki nimajo nobene skupne organizacije, nobene centrale, nobenih skupnih vezi. Zlasti je obžalovanja vredno, da so prevzeli ponekod vodstvo slovenskih izseljencev v roke napolizobraženi ljudje, ki so bili na Slovenskem prave duševne, večkrat tudi moralne ničle. V Ameriki igrajo ti ljudje prvo vlogo in so ponekod duševni vodje naših izseljencev.
Zlasti je kvaren vpliv njihovega časopisja. Ta nadutost, napihnjenost in psevdo-učenjaštvo, kakor je najdete v teh ameri-kanskih listih, je brez primere. Članki, ki jih prinašajo nekateri amerikanski slovenski listi, bi delali vso čast prononsiranim bogatajcem in anarhistom. Razen »Ameri-kanskega Slovenca« so slovenski amerikanski Usti deloma versko indiferentni, deloma katoličanstvu sovražni. Izrazito katoliškega lica vsaj nima nobeden drugi. Sicer se pa na izseljencih samih, ki pridejo nazaj, takoj pozna vpliv dobrega ali pa slabega lista, ki ga je v Ameriki bral.
Druga stvar, ki je v Ameriki med našimi ljudmi zelo razvito, so slovenske podporne enote, neke vrste strokovna društva, ki podpirajo delavce v slučaju bolezni, nesreče in smrti. Teh enot je veliko. Niso samo podporne organizacije, ampak imajo tudi vpliv na verske razmere. Pri društvenih sejah se govori več ali manj o verskih vprašanjih. Sklepa se o cerkvenih pogrebih, z denarjem teh organizacij se pospešuje časopisje tako, kakoršna je pač enota.
Kar se tiče verskega stališča teh enot, je žal večinoma zelo slabo. Organizacija »Slovenska Narodna Podporna Jednota« s sedežem v Chicagu je po svoji načelni izjavi svobodomiselna. Leta 1909. je štela 104 podružnice z blizo 5000 člani. Ima tudi nekaj ženskih podružnic in izdaja svoje mesečno glasilo. S tem še ni rečeno, da so vsi člani te organizacije svobodomiselci, vendar pa je ta jednota poleg svojega človekoljubnega namena: gmotna podpora v slučaju bolezni, nesreče in smrti, odtrgala že marsikaterega rojaka od cerkve. Ogromna večina članov te organizacije se ne zmeni več za cerkev. Središče slovenskih
svobodomiselcev v Ameriki je Chicago. Tu je sedež »Slov. Narodne Podporne Jedno-te«, tukaj se tiskajo lib. časopisi. Večji del chikaške naselbine ima popolnoma brez-verski značaj.
O tem se bere v »Svobodni Mis'i« (leta 1909.) št. 5 in 6, stran 84: »Poročamo se civilno, umrle pokopavamo civilno, otroci rastejo, ne da bi jih kdo oblival s kakšno krstno vodo. Mlad naraščaj pošiljamo v javne šole, kjer nimata Bog in vera nič opraviti. A to je samo začetek. Upamo, da pridejo do nazorov svobodomiselne misli tudi rojaki po ostalih ameriških naselbinah, da vržejo od sebe verski oklep. Naj se rimski zmaj še tako oteplje in riga strupene sline (!), razvoj človeškega razuma gre naprej in se ne ozira na pasje lajanje v dolini. Motijo se tisti, ki mislijo, da bodo stare preperele verske bajke vedno flikali s hitečim napredkom razuma. Čas je, da se našemu ljudstvu očitno pove resnica na glas, da so ljudje ustvarili boga, ne pa nasprotno, da je vera v nadzračna bitja tisto zlo, ki ga še priklepa na staro barbarsko dobo, na dobo suženstva in pasjega po-daništva. »Svobodna Misel«, le naprej!«
Spričo velike nevarnosti, ki preti Slovencem v Ameriki od strani teh bogo-tajskih organizacij, je ameriška slovenska duhovščina sklenila se organizirati v »Zvezi slovenskih duhovnikov« in začeti veliko društveno akcijo, da se vsi ameriški katoliški Slovenci združijo okoli svoje edine izrecno kato'iške organizacije, Slovenske Katoliške Jednote«. Poleg »Amerikanskega Slovenca« bo zastopal katoliško misel pred vsem tudi mesečnik »Ave Maria«. »Slovenska Katoliška Jednota«, ki ima svojega duhovnega voditelja, bo skrbela, cla izvršujejo njeni člani svoje verske dolžnosti, bo zlasti podpirala Rafaelovo družbo in poiskala v vsaki naselbini zanjo zastopnika, bo naprosila duhovščino v domovini za izkaznice za izseljence, da bodo prišli v Ameriki takoj z duhovnikom v dotiko in bo seveda tudi lajike za dobro stvar zainteresirala.
Tako je trdno upati, da sc bodo katoliški Slovenci v Ameriki obvarovali dušnega in moralnega zla, ki jim preti od strani ondotnega svobodomise'stva in da nam Amerika ne bo več toliko duš pogoltnila.
Izseljevanje in nase ageniovsivo.
(Nadaljevanje.)
Obžalujemo, da o tem ne moremo reči drugega nego, da so te besede zapeljevanje ljudi k izpovedanju neresnice v svrho varanja ameriških oblasti. Dolenc je tudi »od c, kr, deželne vlade potrjeni zastopnik.«
LISTEK.
iz dnevnika sirskega inrlsia.
Spisal V. Kolorenko. Poslovenil Fedor Ale^sejevič.
II. Belemnit.
Na poštni postaji* * do katere sem prišel zvečer, ni bilo mogoče dobiti konj.
»Oh, ljubi Ivan Semenovič,« mi je rekel postajni nače'nik, obilen, star gospod, katerega sem vsled pogostega potovanja spoznal in se z njimi spoprijatljil, »ravnajte se po mojem nasvetu, ne vozite se ponoči dalje, denar naj nekoliko počaka! Lastno življenje je vendar več vredno, kakor tuji denar. V okolici sto vrst je vaš proces dnevni pogovor; ravnotako govori skoro ves tukajšni svet o veliki vsoti denarja, ki jo vozite s seboj. Ptice roparice bodo gotovo zapustile svoja gnezda... Vi bi jim bili prav dobrodošel plen ... Ostanite tukaj čez noč.«
Sicer se mi je zdel ta nasvet zelo pameten, vendar se nisem mogel ravnati po njem,
»Jaz sc moram odpeljati... Prosim, ukažite pripeljati konje.«
»Oh, vi trma! Potem vam bom pa pre« skrbel vsaj voznika, na katerega se bodete lahko zanesli. Peljal vas bode do B., lam
pa morate prenočevati. Tamkaj pelje pot mimo »Be'emnita«. Mračna in divja okolica je in ljudje niso nič boljši... Potrpite vs.aj toliko časa, da postane svetlo!««
Čez pol ure sem že sedel na vozu in se peljal dalje, spremljale pa so me želje in prijateljevi nasveti. Peljali so mc čili konji in voznik je podil vso pot, kar je mogel, ker je upal na dobro plačilo. Hitro smo prišli do kraja B.
»Kam me pelješ?« sem vprašal voznika, ko sva sc pripeljala do prvih hiš.
»K mojemu prijatelju, gostilničarju; je zelo dober kmet.« Peljala sva se mimo več napol podrtih gozdnih koč in se naposled ustavila pred vrati neke hiše, ki je bila očividno bogatejšega kmeta. S svetilko v roki nama je stopal nasproti star mož s sivo brado, zelo častitljiva postava. Vzdignil je kvišku svetilko, me pogledal s svojimi slabimi očmi in rekel mirno: »Oh, Ivan Semenovič. Torej so ljudje, ki so se nedavno peljali tod mimo, vendar le prav povedali: ,tod mimo se bode peljal iz mesta pooblaščenec Kudinova. Preskrbi mu konje!' ,Kaj vas to briga?' sem jih vprašal. .Morebiti bo hotel prenočiti. Ponoči se nikdo ne vozi rad'.«
»Kakšni ljudje so pa bili,« ga je prekinil moj voznik.
»Kdo jih pozna? Gotovo so roparske ptice! Ravnolaki so bili. Zdelo sc mi je, da so bili meščani, kdo pa so bili, nc vem.
V kratkem tiskanem pismu E. Šmarde, »oblastveno potrjena potovalna pisarna«, se označuje čas vožnje 6 do 7 dni. To je malce reelnejše nego v oglasu, velja pa seve le za eden, dva najbrzejših parnikov, medtem ko se le prepogosto prigodi, da sc naši ljudje vozijo 12 in še več dni. Iz Hav-ra! Pa o tem malo več pozneje!
Nadalje stoji istotam: »Bolje pa je, ako se vozite na parniku v II. razredu, ker ne plačate takse in v Newyorku ne pridete v Kaselgard (kako nežno obzirno popačeno ime nekdanje izseljeniške postaje v New-yorku Castle Garden, kamor pa izseljencev že davno več ne transportirajo, nego na Ellis Island!)« Na eni strani obsegajo te besede zapeljevanje ljudi v prevaro ameriških oblasti, na drugi strani pa niso resnične. Noben potnik, niti I. razreda namreč ni varen, da ga ne pošljejo na izselje-niški otok Ellis Island, najmanj pa tisti naši ljudje, ki se jim že na prvi pogled bere, da so navadni izseljenci. Pripeti se sicer včasih, da je najti med ameriškimi priseljeniškimi uradniki nekatere, ki so »iz tehtnih vzrokov« jako popustljivi (pozneje navedemo en zanimiv slučaj), a s tem ni mogoče računati.
Od »Austro - Američane« žal nimamo na razpolago »prospektov in navodil«, ki jih pošilja njen glavni zastopnik, pač pa prvo tiskovino, ki jo poslednji pošlje kandidatom. V njej je posebno zanimiv navedeni odlomek, v katerem, kakor Seunig in Tavčar, svari pred sleparskimi agenti! Glasi se: »Amerikanski potniki postanejo večkrat žrtve sleparskih agentov, kateri skušajo si z obljubami in različnimi nasveti pridobiti zaupanje potovalca z namenom, izvabiti mu včasih težko prisluženi denar. Da torej ne pridete takim ničvrednežem v roke, vam svetujem, da se pred odpotova-njem obrnete do zanesljivega, za ta posel od avstrijske oblasti pooblaščenega zastopnika, kateri vam bo dal potrebna pojasnila.« V resnici imenitno je, kako ljubez-njivo skrb imajo ti agentje za »težko prisluženi denar« in kako očetovsko svarijo pred sleparskimi agenti! Za božjo voljo, kdo pa so ti sleparski agentje?! Znano je, da drugih agentov ni pri nas, nego od c. kr. vlade potrjenih, kateri imajo svoje priga-njače in lovce, ali lepše »pooblaščene namestnike« in »uradnike«. Že iz tega je jasno, da agentje drug drugega nazivljajo sleparske; kdor pa je kdaj imel priliko in-timneje občevati ž njimi, izve o tem več nego dovolj. Namen vseh teh zvijačnih sleparskih svaril pa je begati potnike ter jih preparirati, da verujejo samo dotičnemu agentu, kojega svarilo ravno dobe, kojemu ravno padejo v roke.
Še marsikaj bi lahko navedli iz teh le-
Kdo pa tudi pozna vse. Ti, gospod, boš vendar prenočeval, ali ne?«
»Ne! Preskrbi mi, prosim, konje, in sicer kolikormogoče hitro!« sem rekel, popolnoma nezadovoljen z govorico, ki je hitela pred menoj.
Starec jc premišljeval.
»Stopi v sobo, kaj stojiš v veži! . . . To je, ravno, ravno sedaj ni konj. Pred tremi dnevi so odšli zadnji v mesto. Kaj naj storim? Čuj, gospod, prenoči pri meni!«
Zadeva mi resnično ni ugajala. Napočila je noč, in sicer tako gosta in temna, kot morejo biti noči le v Sibiriji v neprijazni jeseni. Nebo jc bilo prepreženo s temnimi oblaki, da jc bilo komaj možno razločevati, kako so sc valile zgoraj v temnem prostoru mogočne, preteče, neoblikovane mase, medtem ko jc vladala spodaj neprodirna tema; skoraj bi ne mogel videti človek roke pred očmi. Mrzle deževne kaplje so padale na zemljo in premikaje skrivnostno šumljaje malo množino listja na drevju. V gostem gozdu je nastal skrivnosten, tih šepet in šumenje.	....
In vendar sem se moral odpeljali. Stopil sem v sobo in prosil gostilničarja, naj mi dobj takoj konje in krepkega voznika.
»Gospod,« jc stresel ta s sivo glavo, »ti drviš v nesrečo in vrhutega v taki noči! Prav egiptovska tema!«
V sobo jc stopil moj voznik in sc pri-
takov in tiskovin, vendar mislimo, da smo vsaj za zdaj dovolj navedli v osvitljenje kupčijskih načinov naših agentov, da bo znala javnost primerno ceniti reelnost ir poštenost teh ljudi. Le glede are 20 kron. ki jo vsi agentje brez izjeme zahtevajo, moramo pojasniti celo zadevo, in javnost bo zopet videla, kako malo reelno in pošten^ sc ravna z ubogimi nevednimi ljudmi.
V tem pogledu stoji v letaku od »Ai> stro-Americane«: »Vsled izvanrednega zanimanja za potovanje v Ameriko po naši progi (!) svetujem vam, da si pravočasno zagotovite prostor na tisti ladji, s katero želite potovati, kar dosežete s tem, da nakažete po poštni nakaznici 20 kron za X vožnjo v III. razredu.« Podobno zahtevajo vsi agentje od izseljeniških kandidatov 20 kron are, da si »s tem pravočasno zagotove prostor na ladji«; nekateri obljubljajo tudi »dober prostor«.
Resnica je, da je naravno treba plačali aro za kabine I. in II. razreda, ker so numerirane in si potnik v resnici z aro zagotovi poljubno izbrano kabino na poljubni ladji, katere mu potem nihče drugi prevzeti nc more. Agent tako kabino po prejemu are brzojavno naroči pri glavnem uradu v odhodni luki. Za medkrovje pa vse to ne velja. Zakaj tukaj dobi potnik prostor šele takrat, kadar stopi na ladjo, kjer jih kar po vrsti razdeljujejo po prostorih, kakor ravno nanese. In če agent vrh tega obljublja še dober prostor, je to zgolj hum-bug. Prepogosto se zgodi, da potniki niti ne pridejo na tisto ladjo, za katero so ko-nečno agentu plačali vozni list, da pridejo po navadi na slabšo, mesto na brzo, za katero so plačali, na počasno. Naši Ameri-kanci vedo o tem sleparstvu — ki ga v enem slučaju še posebno osvetlimo — cele knjige povedati.
Zakaj pa agentje vzlic tem dejstvom od človeka, ki ga mika iti v Ameriko, pred vsem in najprvo zahtevajo aro?
Oni dobro vedo, da mu za to aro ne morejo zagotoviti prostora na določeni ladji in ga po prejemu are pri glavnem uradu nikdar ne naroče niti pismeno niti brzojavno. Šele kadar je plačalo gotovo število potnikov celo voznino, šele tedaj brzojavi agent glavenmu uradu število potnikov, a nič drugega nego število. Pismeno sicer poročajo tudi imena potnikov, a za te še davno ni gotovo, da potem v resnici odpotujejo z ladjo, za katero so po ogentovem prigovarjanju plačali. Zbok tega vsakdo vpraša: zakaj agentje od izseljencev v prvi vrsti zahtevajo aro vzlic navedenim, njim predobro znanim dejstvom? Raditega, da priklenejo kandidata nase, da jim ne uide k drugemu agentu; za agenia ni hujšega, kakor če drug agent dobi pot-
čel šepetaje pogovarjati z gospodarjem. Še enkrat sta se obrnila oba k meni s prošnjo, naj ostanem, Vendar sem vztrajal. Šepetala sta, imenovala razna imena, pogovarjala se.
Dobro,« je rekel, voznik, ki jc očividno nerad ubogal gostilničarja, »preskr-bel ti bom konje v bližnji vasi.«
»Ali jih ni mogoče dobiti bliže? , . ■ Trajalo bode zelo dolgo.«
»Ne,« je rekel voznik, in gospodar jc mrmraje pristavil: »Kaj tako hitiš? Ali ti ni znan pregovor: Hiti počasi! Potrpi!«
Voznik jc odšel za zastor, ki jc deli! sobo v dva dela in sc preoblekel. Gospodar je stopil k njemu in mu pričel nekaj pojasnjevati s svojim lihim hripavim glasom. Zadremal sem.
»No,« sem zaslišal glas že pri vratih", reci .Ubijalcu', naj pobiti... Saj nima nič potrpljenja!
Kmalu nato sem zaslišal odmev podkve oddaljujočega sc konja.
Zadnje starčeve besede so prepodile moj spanec. Sedel sem k ognju in premišljeval. V temni noči na tujem kraju med tujimi ljudmi, to nerazločno govorjenje, končno ta skrivnostna beseda — moji živci so bili razburjeni.
Čez eno uro so sc oglasili v bližini zvonci trovprege, ki se jc kmalu nato ustavila pred vrati. Vzel sem svojo malo prtljago in stopil ven.
nika, Ri bi ga on lahko privabil k sebi. Marsikateri človek, ki ga je mikalo v Ameriko, bi se še po plačanju are premislil in ostal doma. Marsikateri bi sc rad potem iz enega ali drugega vzroka raje vozil z drugo progo. Pa ara sili vse take, da se drže agenta. Zgodilo se je pa že, da je nekaterim prišlo na misel obrniti se do odvetnika in Rafaelove družbe, in medlem, ko na svoje lastne prošnje in zahtevo are niso dobili nazaj, je šlo s posredovanjem zadnjih čudovito gladko in hitro — agentje so aro vrnili. Povsem naravno, kajti ara je z ozirom na neresnične pretveze glede zagotovitve prostora na ladji nedopustna in nereelno pridobljena. Kolikorkrat so tekom let agentje na podlagi teh pretvez tako aro prevzeli, tolikokrat so zakrivili goljufijo. Tudi to kupčijsko metodo naših agentov prav toplo priporočamo pozornosti pristojnih oblasti,	(Dalje.)
KršConsko-socioino zmago no Dunaju.
Te dni se vršijo občinske volitve na Dunaju. V četrtem volivnem razredu, ki je najbolj delavski, so se vršile le nekatere nadomestne volitve, pri katerih je ostalo pri starem, — V tretjem volivnem razredu, kjer se zahteva 8 K pridobitnega ali 20 K dohodninskega davka in kjer se je število delavskih volivcev vsled deloma zboljšanih plačilnih razmer povišalo, so se vršile volitve na celi črti in so si krščanski socialci priborili vseh 48 mandatov, dočim so jih imeli tu dozdaj 47. Iztrgali so namreč socialistom Ottakring, kjer so socialisti pred dvema letoma z malo večino krščanskim socialcem to posest odvzeli.
Pomen teh volitev je ta, da so liberalci zopet strašno padli, tako da bodo sčasoma čisto izginili. Socialni demokratje so po številu volivcev narastli, absolutno in relativno pa so poskočili najbolj krščanski socialci, in sicer v vseh okrajih brez izjeme, najbolj v delavskih.
Številni volivni izid v tretjem razredu v primeri z volitvami iz leta 1908., oziroma 1912. je sledeči:
Krščanski socialci leta 1908., oziroma 1912.: 32.039; leta 1914. 39.749 (+ 7710). Nemški nacionalci leta 1908., ozir, 1912.: 552; leta 1914. 1386 ( r 834). Socialni demokrati leta 1908., oziroma 1912.: 7275; leta 1914. 12.028 (+ 4753). Liberalci leta 1908., oziroma 1912.: 3432; leta 1914. 2365 (— 1067). Čehi leta 1908., oziroma 1912.: 152; leta 1914. 1025 (+ 873), Nemški cen-trum leta 1908., oziroma 1912,: —; leta 1914. 8 (-i- 8). Knapitscheva stranka leta 1908., oziroma 1912.: —; leta 1914. 33 (-f- 33). Avstrijska ljudska stranka leta 1908., oziroma 1912.: —; leta 1914. 77 (+ 77). ,
Kakor se vidi, so liberalci komaj v Šestih letih padli za 40 odstotkov!
Sonje o razdelitvi evropeiskiH držav.
Vse časopisje se bavi z odkritji »Novega Vremena«, kako se nekateri ruski državniki bavijo z mislijo »razdeliti« Avstrijo. Iz teh izvajanj se razvidi jasno, da sta v Rusiji dve struji, ena bi rada Avstrijo s pomočjo Nemčije in Francije »razdelila«, druga bi pa to raje izvršila s pomočjo Francije in Anglije, tako da bi bila tudi Nemčija udarjena.
Francozi tudi niso v tem oziru enih misli. Dočim nekateri Avstrijo sovražijo, pa je večji del samo Nemčiji nasproten. Lahko se reče, da je pretežna večina Fran-
cije za Avstrijo, ker se Francozi zelo boje, da Nemčija v kakem svetovnem konfliktu mogoče ne bi biia poražena, ampak bi le zelo uarastla.
To so seveda le sanje, a značilno za mišljenje, ki v Rusiji in Franciji vlada. Zaradi zanimivosti omenjamo, da se nekateri Francozi, dočim »Novo Vreme« v duhu razdeljuje Avstrijo, bavijo z razdeljevanjem Nemčije.
V Parizu je nedavno izdal poročnik francoske armade Colonel de R. nov zemljevid Evrope in k njemu komentar z naslovom:
Le partage de l'Allemagne.
L' échéance de demain.
^Razdelitev Nemčije. Dejstvo najbližje bodočnosti«. Pripojen je zemljevid Evrope primerno popravljen. Na levi strani je rdeča lisa z napisom »Francija«. V njej so mesta Strassburg, Metz, Koün, Frankfurt, Stuttgart. Na desno zgoraj je rumena lisa z napisom »Rusija«. To so mesta Berolin, Štetin, _ Draždane. Na jugu zelena barva «Avstrija«, ki se stegne proti severozapadu in objame vse Bavarsko, mesti Nürnberg in Monakovo sta njeni- Anglija dobi Olden-bu rške in Hanoveransko. Dansko se stegne k jugu in Vismar, Wittenberg in Devin tvorijo mejo med njo in Rusijo. Turinško ostane «amostojno, Saško dobi Rusija. Belgija in Nizozemska ostaneta samostojni, seveda pod francosko milostjo in materinim varstvom.
Pisatelj slika predigro in postop vojne. Izmed isker, ki vznetijo požar, ni najposled-nejša savernska afera. Povod boju da nemški prestolonas'ednik, ki zahteva, naj Francija razpusti legi:o tuicev. Francija, ki se že dolgo boji, da bi je Nemčija brez napovedi vojne ne napadla, je dobro pripravljena, in že po treh dneh odkorakajo francoske čete v boj. Sreča, odločnost, aero-plani in novo iznajdena razstreliva poklanjajo Franciji zmago za zmago. Francoske zračje ptičice ničijo nemške zračje obre. Francoski zrakoplovi mečejo tisoče in tisoče sulic na nemško vojsko — ne streljajo — zrakoplovi uničijo kraljevi grad v Pots-damu; tu je ranjen nemški prestolonaslednik. Zbrano umre. Italijani medtem vzamejo FÄncozom Nico, Francozi pa pobijejo v odločilni bitki na Durinskem Nemce, kjer nemški cesar umrje junaške smrti. Alzacija in Lotaringija sta takoj na začetku z radostjo sprejeli Francoze, zdaj jih povabijo še Bavarci. Rusi stoje pred Berolinom. Balkanske države porazijo Avstrijce pri Temešvaru in so hitro pred Budimpešto. Spojena avstrijsko-laška mornarica je zni-čena, nemška od angleške zbita. — Z veliko slavo vhaia francoska vojska v Berolin. General Mirabel vodi armado in poveljuje s častnimi mečem, ki ga je leta 1806. njegov prednik prejel od Berolinčanov in na katerem se blesti napis: »An général Mirabel, guverner de Berlin, la ville reconnaisante.«
Tako, Finis Germaniae! In Avstrija, njena sestra? Dobi Bavarsko, a Ogrsko postane samostojna republika.
Tako bojeviti francoski častnik.
Takih senzacij se bo še veliko pisalo. Države pa se bodo oboroževale, kakor da bi res bila katastrofa neizogibna in pred durmi. In vendar bi se čisto lahko pošteno sporazumele, ker kakih nujnih razlogov za evropsko vojsko ni, ne med Avstrijo in Rusijo, ne med Nemčijo in Francijo, ne med Francijo in Anglijo. In če bi se mi z Rusijo in Francijo sprijaznili, bi tudi Lah mir dal.
Da bi zmagala pamet!
V DOBI ABSOLUTIZMA.
Današnja »Wiener Zeitung« objavlja cesarjevo odredbo, ki določa, da se v zmi-slu postave z dne 5. julija 1912, člen L, § 13., odstavek I. poviša število vojaških novincev v letu 1914 za 5600 mož in da odpade od tega povišanja na Avstrijo 3212 mož glede na skupno armado, število vojaških rekrutov za deželno brambo se pa poviša leta 1914. za 4580 mož. Potrdili bodo zato letos za skupno armado 49.694, za deželno brambo pa 28.297 mož. Nadalje pa določa cesarjeva odredba, da se poviša število rekrutov leta 1915. za 11.300, leta 1916. za 17.000, leta 1917. za 17.500 in leta 1918. in za nadaljnih pet let za 18.000 mož. Od tega števila odpade na Avstrijo 1. 1915. 6481, 1916. 9750, 1917. 10.037, 1918. in nadaljnih pet let pa vsako leto 10.324 mož. Število rektrutov za deželno brambo se poviša leta 1915. za 5785, 1. 1916. za 6749, leta 1917. za 6845, za leto 1918 in za nadaljnih pet let pa za 7038 mož.
POMANJKANJE ČASTNIKOV PRI AVSTRIJSKI DEŽELNI BRAM.BI.
Avstri'ski deželni brambi primanjkuje zdaj približno 350 subalternih častnikov. Deželno brambno ministrstvo je zato proglasilo, da sprejema do preklica vsako leto iz rezerve v aktivno stanje gotovo število častniških aspirantov. Sposobni prosilci, ki niso nad 24 let stari in ki so za službo sposobni, se pripuste na stroške erarja k šestmesečni poizkusni službi. Tisti, ki bi vstopili v poizkusno službo do konca majnika in ki napravijo uspešno častniško izkušnjo septembra, pride'o že novembra v poštev, da postanejo aktivni poročniki, Aspiranti, ki se podvržejo preizkušnji od 1. junija do 17. avgusta in napravijo častniško izkušnjo aprila 1915, postanejo lahko poročniki dne 1. majnika 1915 kakor tudi tisti enoletni prostovoljci, ki zdaj služijo.
NAPADI NA DR. KRAMAÜA.
Prosniški narodno-socialni list piše o dr. Kramaïu: Vsak pošteno misleč človek je danes na dr. Kramafa ogorčen. Ni li bila dr. Švihova lumparija dovolj velika? Ali je moral dr. Krama? Švihov zločin v svet raztrobiti? Dokazano je, da dr. Kramar ni dobival zaman denarja od vlade.
OGRSKE NARODNOSTI.
V seji ogrske zbornice 20. t. m. je Tisza naglašal, da mora vsak delati na to, da se upravičene želje in zahteve nemažarskih državljanov uresničijo in da želi narodni mir. Upa, da bo pouk v materinem jeziku odstranil nezadovoljnosti.
OBSODBA V RUSKI VOHUNSKI ZADEVI NA DUNAJU.
Na Dunaju se je 20. t. m. zaključila večdnevna razprava proti ruskim vohunom. Dvao btoženca so oprostili, ostali so obsojeni v ječo od treh mesecev do 5 let.
GROF BECK 85 LET STAR.
Danes, dne 21. marca je dovršil gardni kapitan grof Friderik Beck 85. leto svoje starosti.
ZLOČIN MADAME CAILLAUX.
20, t. m. so pokopali glavnega urednika »Figara«, Calmetteja, ki ga je, kakor znano, ustrelila žena francoskega finančnega ministra Caillauxa, ki je zato moral odstopiti. Pogreb je bil nadvse sijajen. Udeležili so se ga bivši predsednik francoske republike Loubet, bivši ministrski predsednik Briand in veliko prejšnjih ministrov. ro pogrebu so .uprizorili pogrebci demonstracijo proti sedanji vladi. Klicali
so: Proč s Caillauxom! Proč ze Doumer-guejem! Pristaši vlade in njeni nasprotniki so se stepli. Policija jih je s sabljami razganjala. Več oseb je ranjenih. Velikanske demonstracije proti vladi so bile tudi na trgu Chlichy in pred zaporom St. La-zaire, kjer je zaprta morilka madame Caillaux. Morilka simulira zdaj živčno razburjenost, ker hoče, da bi izjavili zdravniki, da ko je streljala, hipno ni bila pametna, Figaro« pa piše, da hoče dokazati, da je Caillauxova hladnokrvno in premišljeno Calmetteja ustrelila. Neki Caillauxov uradnik je namreč v neki gostilni izblebe-tal, da je Caillauxova napovedovala, da namerava Calmetteja ustreliti. Več prič j« tudi Caillauxovo videlo, kako se je učila streljati.
TITTONI DVOMI NA OBSTANKU FRANCOSKE REPUBLIKE.
Italijanski poslanik Tittoni je priredil sprejemni večer, ki se ga je tudi veliko francoskih poslancev poleg diplomatov udeležilo, Razgovarjali so se o zločinu madame Caillaux, Tittoni, ki so ga obdajali diplomati in politiki, je pripomnil: ■Vse kaže, da obstaja zdaj tako za Francijo kakor za Evropo sledeče važno vprašanje, kdo ima več upati, da postane francoski vladar, Filip ali Viktor Napoleon?« Tittoniju ni nihče odgovoril, a navzoči so to opombo ze'o komentirali, ker italijan* ski poslanik dvomi, da francoska repub« lika ostane.
NOVI FRANCOSKI MORNARIŠKI MINISTER.
Senator Gauthier je imenovan za mornariškega ministra.
V MAGEDONIJI SE PRIPRAVLJA VSTAJA?
» Temps« poroča iz Peterburga, da macedonski odbor podpiran po bolgarski vladi pripravlja v Macedoniji vstajo. Turki podpirajo stremljenje Bolgarov in so odposlali v zahodno Tracijo 20.000 preoblečenih vojakov, ki čakajo le na povelje, da vpadejo v srbsko ozemlje. Vstaški odbor je plačal za orožje ogrski tvrdki Roppe 720.000 frankov, Avstro-Ogrska je pa Bolgariji darovala 80.000 pušk in 20 topov. V Sofiji poro-čilo Tempsa dementirajo.
RUSIJA.
Demonstracije Poljakov proti Nemcem v Varšavi. — Ustanovitev nove artilje« rijske šole. — Protestna stavka v Peterburgu.
Dne 19. t. m. ob 7. zvečer so demonstrirali v Varšavi poljski dijaki pred nemškim konzulatom. Razbili so več šip in obmetali stene s črnilom. Demonstrante, 60 dijakov, so zaprli. Demonstrirali so proti postopanju berolinske policije, ki je, kakor smo poročali, izgnala Poljake v Berolinu iz cerkve sv. Pavla. — Duma je sklenila, da se ustanovi v Kijevu 4. arteljerijska šola. — Delavci več tvornic v Peterburgu stavkajo, da protestirajo, ker vlada ostro nastopa proti delavskemu časopisju.
OBJAVLJENJE DOKAZOV PROTI SVIHI.
Ker dr. Sviha ni proti Narodnim Listom vložil tožbe, objavijo Narodni Listy ves dokazilni niaterijal proti dr. Svihi.
ANGLIJA PRED IZBRUHOM DRŽAVLJANSKE VOJSKE.
V Ulstru je položaj zelo napet. Straže v taboru Cutragh, grofija Hildare, so po-
Nebo se je nekoliko razjasnilo. Oblaki so hiteli, kakor bi hoteli priti preje na varno. Dež je prenehal; le zdaj pa zdaj so trdo padle velike kaplje na zemljo — gozd je šumel. Proti jutru je vstal mrzel veter.
Starec me je spremil s svetilko in tako sem si mogel ogledati voznika. Bil je kmet visoke rasti, močan, plečat, cel velikan. Njegov obraz je bil miren, resen in na njem je bil oni izraz, kakor ga vtisne globoko čustvo, in težke, temne misli marsikateremu obrazu. Oči so gledale mirno, trdo in resno.
Odkrito priznam, da mi je prišla takrat v srce misel, odpustiti orjaškega voznika domov in ostati pri starem čez noč — toda le za trenutek. Prijel sem za samokres in se vsedel na voz. Moj voznik je uredil odejo in stopil počasi na voz.
»Čuj, Ubijalec,« je rekel še starec, »pazi! Saj veš sam ...«
»Že vem,« je odgovoril in izginili smo v temni noči.
Še je trepetalo nekaj luči skozi temo iz raztresenih koč, mimo katerih smo sc peljali; že je bilo mogoče razločevati temne mase velikega gozda, ki so se dvigale iz teme, ki nas jc obdajala; končno je ostalo zadnje poslopje za nami, in obkrožali so nas le temni obrisi gozda in črna. neprijazna noč.
Konji so tekli enakomerno in hitro in so nas prinašali z vsakim trenutkom bliže oni usodepolni pečini; vendar je bilo do tja približno še pet vrst pota in imel sem dovoli časa premisliti svoj položaj. Kakor
je navadno v takih trenutkih, sem spoznal moj resni položaj popolnoma jasno. Spominjal sem se moških postav, onih »ujed«, ki so mi sledile nekaj časa tako sumljivo, skrivnostnega trgovca, ki jih je spremljal, in prepričal sem se, da me brezdvomno čaka pri oni pečini nevarnost. Vloga, ki jo bo igral moj voznik v tej nevarnosti, mi je bila še uganjka.
Ta uganjka jc bila kmalu rešena. Na nekoliko svetlejšem, a še vedno zelo temnem horizontu sem ugledal dolgo črto višin, na katerih je šumel gozd in pod katerimi je šumela reka. Na enem mestu je štrlela velika, črna pečina v zrak — to je bil »B e 1 e m n i t«.
Pot je peljala po obrežju reke v gore in pri > Belemnitu« skozi sotesko. To je bil najnevarnejši kraj, znan vsled več napadov vitezov sibirskih noči. Po ozkem, kameni-tein potu ni bilo mogoče hitro voziti in gosto grmovje ob polu je zabranjevalo, da bi bilo možno že vnaprej zapaziti napad. Bližali smo se tej soteski.
Belemnit se je bližal bolj in bolj, rastoč v višino, strmeč v temni prostor. Oblaki so pluli nad njim in zdelo se je, kakor bi sc dotikali njegovega vrha.
Konji so pričeli iti počasneje. Srednji konj se je vzravnal in pozorno gledal na stezo, stranska pa sta silila proti ojesu in prhala. Zvončki so se neredno oglašali in njihovo lahno zvonenje, odmevajoč nad tiho vodno gladino reke, sc jc žalostno prelivalo in umiralo v širnem prostoru,
Nenadoma so konji obstali. Zvonci so
ostro zazvonili in utihnili. Vstal sem. Na potu med temnim grmovjem se je premikalo nekaj črnega. Bilo je, kakor bi grmovje oživelo.
Voznik je ravno ob pravem času ustavil konje; ušli smo napadu od strani, vendar je bil naš položaj še sedaj zelo resen. Nazaj obrniti je bilo vsled ozkega pota nemogoče. Že sem hotel kar na slepo oddati strel, toda nenadoma sem obstal.
Ogromna 'Voznikova postava, ki se je dvignila pred menoj, je zastrla pogled na grmovje in na pol. »Ubijalec« je vstal, mi dal vajeti in stopil z voza na tla.
»Stoj,« je rekel, »ne streljaj!«
Govoril je mirno in z glasom, katerega mora vsakdo ubogati.
Nisem mislil, da ga ne bi ubogal; moje sumničenje je izginilo. Zgrabil sem za vajeti, orjak pa se je bližal grmovju. Konji so sledili sami pametno gospodarju, ki je šel pred njimi.
Vsled ropotanja koles nisem mogel slišati, kaj se je godilo v grmovju. Ko smo prišli do onega mesta, kjer smo videli prej premikajoče se postave, je »Ubijalec« obstal.
Vse je bilo tiho, le daleq. od pota, v smeri proti vrhu, je šumelo listje in slišala sva pokanje lomečih se vej. Očividno so si delali ljudje tamkaj pot. Zdelo se je, da prvi teče,
- Kostjuška, lurnp, beži pred vsemi,« je rekel »Ubijalec«, ko je slišal hrum. »Hej, eden je pa vcndar-le zaostal.«
V tem trenutku se je dvignila v grmovju, zelo blizu nas, visoka postava in sramujoč se izginila v gozdni goščavi, sledeč onim pred seboj. Sedaj sva razločno slišala na štirih krajih šumenje od pota od-daljujočih se ljudi.
»Ubijalec« je mirno stopil k svojim konjem, uredil opravo in stopil na Voz.
Nenadoma je vzplamtel pod Belemni-tom na neki skali plamenček, in padel je strel, napolnjujoč ozračje z odmevom. Ni zadel.
»Ubijalec je najprej hitel kakor zdiv« jana, besna zver proti pečini, pa je nenadoma obstal že na sredi pota.
»Čuj, Kostjka,« je zaklical z močnim, razburjenim glasom, »ne uganjaj neumnosti, to ti svetujem jaz! Če si mi pohabil nedolžno žival, potem se me varuj! Pojdi, kamor hočeš, in našel te bom!« . . •
»Ne streljaj, gospod!« je rekel mrmraje in se obrnil k meni.
»Varuj se tudi ti, Ubijalec!« sem zaslišal nenavadno slab glas. »Kaj se meša? v tuje zadeve?«
Zdelo se je, kakor bi se govoreči bal, da ga ne bi oni spoznal, kateremu je govoril.
Nikar naj ne preti, vaše blagorodie,* je voznik zaničljivo odgovoril. »Vas se resnično ni treba bati; bojazljive ujede ste!«
Čez nekoliko minut je ležala ozka pot pod Belemnitom za nami. Srečno smo dospeli na prosto pot.
dvojili. V Dub'inskem zalivu sta dve vo;ni lad;i vsidrani. Sir Edvard Carson je izdal oklic, ki poziva pristaše, da naj ostanejo mirni in dostojni. Nacionalisti javljajo, da bodo v nedeljo priredili parado prostovoljcev v Londonderryju. V lopah pri New-Bridyeju so bili spopadi. Napetost v Dub-linu je vedno večja.
SEVERNO - AMERIŠKI SENAT PROTI ŽENSKI VOLILNI PRAVICI.
Senat je dne 19. t. m. odklonil s 34 proti 35 glasovom predlog, da se dovoli ženskam volilna pravica. Da bi bil predlog obveljal, bi bila morala zanj glasovati dvetretjinska večina.
SODNI ŠKANDAL NA FRANCOSKEM.
Prijatelji odstopivšega mornariškega ministra Monisa izjavljajo, da hoče Monis izpovedati, da je glede na nervoznost denarnega trga z ozirom na zunanje dogodke res opozoril višjega drž. pravdnika Fabreja, da bi kazalo proces Rochette odgoditi. Caillaux je izjavil, da mu je Fabre zaupal, da mu je Briand naročil, da naj ne govori resnice pred prvo komisijo. Generalni pro-kurator Fabre je izpovedal preiskovalni komisiji, da mu je Monis res naročil, da naj dela na to, da se zadeva Rochette odgodi.
i Več samostojnosti!
Misli k sedanjemu dijaškemu štrajku.
>
V Ljubljani se je našel človek, morebiti tudi nekaj ljudi — bližnja bodočnost bo ja posvetila v vso zadevo — ki se mu je iz gotovih razlogov, o katerih še izpregovorimo pozneje, zdelo potrebno, uprizoriti med našim dijaštvom štrajk. Težko je bilo pa dobiti povoda. O preveliki strogosti profesorjev ni bilo govora, ker so razmere na šolah dandanes take, da javno mnenje ne graja prevelike strogosti napram dijaštvu, ampak preveliko prizanesljivost. Povod «c je pa našel kljub temu: Dne 18. marca mora biti prosto radi 5001etnice usto-ličenja-koroških vojvod! Samo tiho je bilo treba stvar narediti, ker, če bi kdo opozoril pravočasno šolske oblasti na zadevo, bi te itak dale prost dan — in štrajka bi ne bilo. Štrajk je pa danes tako modem! Povzročitelje štrajka ni čisto nič motilo dejstvo, da je bil v šolskem svetu že stavljen tozadeven predlog prej kot so se oni spomnili na to slovesnost — morebiti tega niso niti vedeli —, tudi ne dejstvo, da na šolsko slavnost ni mislilo ne naše časopisje, ne naša društva.' Glavni povzročitelji so dobili na svojo stran najprej nekaj ljudi, ki pri štrajku ne riskirajo niti šolnine — saj jo plačajo itak vslecl neuspehov v šoli — niti dobrega imena v šoli. Za te bi človeku tudi ne bilo posebno žal, če ostanejo doma. Gotovo pa se je dalo pregovoriti tudi dosti boljših dijakov, na katere so vplivale tirade na zatiranje Slovencev potom vlade; Schil-lerjevo slavnost in lipsko slavnost ste morali praznovati, domače slavnosti vam pa ne 'puste proslaviti. Seveda so hujskači pri tem previdno zamolčali, da je lipsko in Schillerjevo slavnost naročilo ministrstvo in da so naše šolske oblasti izposlovale že prav toliko domorodnib praznikov: Gajevo in Slomškovo, pred leti Prešernovo slavnost. Ti početniki so potem vzdignili velikansko agitacijo, terorizirali druge, ki niso bili na stvar pripravljeni, jih zmerjali s strahopetci, vladinovci in vsem, za kar se pač boji mlad človek veljati med drugovi. Pametno dijaštvo je na svojih zborovanjih sklenilo, da ne štrajka. A izkazalo se je, da sta na skupnih zborovanjih nepremišljenost in nesramnost prevpili pamet.
Posledica je bila štrajk v sredo, dne 18. marca, katerega se je udeležilo okrog 300 dijakov, med njimi noben dijak iz prve državne gimnazije in noben iz slovenske trgovske šole. Od teh jih je štrajkalo 95 odstotkov s težkim srcem, nemirno vestjo, v prepričanju, da štrajk ne more roditi tudi narodu ne nlkakih koristi, samo vslecl strahu pred organiziranimi povzročitelji.
Naglasiti pa moramo to žalostno dejstvo, da ti povzročitelji niso imeli namena, prirediti clomorodne slavnosti. Ce bi bili imeli ta namen, jim je bilo dovolj legalnih potov na razpolago, to doseči. Nobenega takega pota niso niti poizkusili. Namen jo bil pač, vzre-volucionirati dijaštvo, napraviti razdor med profesorji in dijaki in jih tako navezati nase ter preparirati za svoje cilje. Teh namenov pa seveda zapeljani dijak ni videl, v čegar srcu je sijala samo slika manifestacije za zatirane narodne pravice, da ' mu je pravila pamet, da ta metoda > pravic tudi ne bo pomogla. To mnenje med dijaštvom je vpošteval tudi del občinstva, ki mladini njenega koraka sicer ni opravičeval, česar storiti ni mogel, a si ga vsaj na dobro stran razlagal. Z odsotnostjo od štrajka pa je ogromna večina dijaštvu pokazala, da poti štrajkuiočih ne
odobrava. Kar je pri tem žalostno, je to, da je nad neorganiziranimi pametnimi dijaki zmagala organizirana masa s svojimi nepostavnostmi. Parolo »Sloga vsega dijaŠtva!« so izdali prireditelji in s tem potegnili za seboj tudi pametno dijaštvo, ki ni čutilo, kako nesramno ga hujskači izrabljajo, ki ni čutilo, da je štrajk obrnjen v glavni vrsti tudi proti njim — dostojnim dijakom — samim, ki so jih hoteli po sili spraviti v spor z učitelji in pripraviti do tega, da pusto pot, po kateri so doslej oni prednjačili dijaštvu in nekaj časa tvorijo štafažo onim, katerih dejanja so doslej in bodo odslej obsojali z besedo in dejanjem.
Najlepše pa šele pride. Prvi poizkus štrajka v sredo se je ponesrečil in zapustil v prirediteljih strah: Kaj bo pa sedaj? Zapeljivci mladine so pričeli premišljati kazni. Videli so, da stoji njih stvar zelo slabo in so se izkušali rešiti z blazno idejo: Pomagajmo samim sobi s tem, da potegnemo s seboj v nesrečo vse dijaštvo! Izdajmo parolo, da štrajka vse dijaštvo, a ko se uvede preiskava glede povzročiteljev prvega štrajka. Stvar kaže velikansk pogum in občudovanja vredno značajnost zape-ljivcev. Kaj naj pa rečemo o onem dijaštvu, ki je tem limanicam, tako neverjetno naivnim, nasedlo? Kdor ima še zdravo pamet, mora uvideti, da je tak štrajk blaznost. Ustvariti si hočejo potom štrajka razmere, ki niso samo v urejeni državi nemogoče, ampak ki morajo upropastiti vsak, tycli najmanjši organizem. In upanje na uspeh? Človek bi bil prej prisegel, da tako slepo dijaštvo ne more biti, da bi od odločilnih faktorjev pričakovalo, da se v tej točki vdajo le za las —- ako bi ne videlo, da so se tudi tu uresničile Schillerjeve besede: »Unsinn, du siegst!«
Z mislijo, da doprineso žrtev na oltar domovini in slovenstvu, so nekateri prav maloštevilni pričeli štrajk. In žrtve ne bodo izostale, nosili jih bosta — domovina in slovenstvo. Še bo plačevala žuljava roka pristradane krone za šolnino sina, ki je imel premalo poguma, da bi branil pravdo svoje vesti in svojih staršev. Ali je dobro za Slovence, če se porajajo pri nas razmere, kakršnih noben kulturen narod ne more prenašati! In univerze vlada tudi ne bo postavila v mesto, kjer že mladina hoče vladati vso javnost! Posledice štrajka bosta nosili domovina in slovenstvo . . .
O dijaštvu niti ne govorim. Čez par dni bo vse mirno; štrajk bo minul, ostala pa bo pekoča vest in maček, silen moraličen maček, in bojimo se, da bo marsikak dijak, ki je enkrat skočil preko ojnice, ne bo našel tako hitro nazaj svojega ravnotežja.
Samo en dol dijaštva bo z izidom štrajka lahko zadovoljen: Tisti, ki jih ni teroriziral klic »šuft«, »baraba« od strani ljudi, ki bi s tem imenom bolje zaznamovali sami sebe, ampak ki so kot pravi junaki svojega prepričanja šli za svojo vestjo, ne pa za furorjem mase.
Dotični od štrajkujočilL pa, ki jim bo ta štrajk utrdil notranje prepričanje in jih enkrat za vselej osvobodil sužnosti mase, bodo prejeli nekaj, kar je zanje odločilnega pomena za njih značaj in vse življenje v bodočnosti. Ponesrečena akcija takega »narodnega dela«, ki prinaša narodu in posameznikom samo ncclogledno škodo, naj rodi tesnejšo zvezo onih, ki jim je narodov blagor v resnici na srcu in naj se ta del naše mladine emancipira enkrat za vselej od vsakega, tudi najmanjšega vpliva od strani teh »dclavcev«. !
Dnevne novice.
+ Občni zbor S. K. S. Z. za Koroško
se vrši 2. aprila ob 1. uri popoldne v veliki dvorani hotela Trabesinger v Celovcu. Na občnem zboru govori o ustoli-čenju koroških knezov načelnik državno-zborskega hrvaško-slovenskega kluba dr. Korošec.
-f 5001 — 50! Pod tem naslovom piše ■-Gorenjec«: Preteklo je dne 18. t. m. 500 let, kar je bil v slovenskem jeziku vmeščen zadnji koroški vojvoda na Gosposvetskem polju Prav te dni pa listi poročajo, da bode v kratkem za vselej zapustil koroški deželni zbor zadnji slovenski deželni poslanec, ker ne bo več izvoljen. Strahoviti napredek nemštva proti jugu bi moral Slovence prignati do treznosti in do edinosti vsaj v narodnih in kulturnih zadevah. To pa ni mogoče, ker svobodomiselna strast tudi te zadeve izrablja v svoje namene. Zadnjo nedeljo je imela v Ljubljani občni zbor Slovenska Matica«. Praznovalo je to kulturno društvo svojo petdcsctletnico. In kako? Ali se je /.nabiti ta občni zbor hvaležno spomnil slovenskih duhovnov, ki so »Matico« pomagali ustanoviti in ki so jo z agitacijo in peresom bolj podpirali, kakor vsak drugi stan? Kaj še! Pometli so iz od-
bora dva duhovna, dr. Debevca in dr. Jos, Grudna ter njuna somišljenika dr. Mantua-nija in dr. Tominška, torej štiri može, "ki sip proti liberalcem skrajno obzirni, doktorje, ki niso bedaki, štiri profesorje in lite-rate, l<i žive le za prosveto naroda. A tudi ti slovstveniki niso našli milosti in so jih pognali za Koblarjem, ker niso — liberalci. Dr. Gruden, ki piše »Zgodovino slovenskega naroda«, je bil naprošen od koroških Slovencev, da jim je šel dne 18. t. m. v Celovec predavat o petstoletnici. Govoril je koroškim trpinom pod vtisom petdesetletnice onega kulturnega društva, ki obhaja svoj jubilej s palico. Po poti je pa lahko čital »Grazer Tagblatt«, ki v dojeni članku strupeno prijema slovensko duhovščino, da je preveč narodna. Tudi ta moment tedaj pri naprednih narodnjakih ne drži. Njih geslo je: Naj gre vse na dvoje! Čez 500 let bodo pa Nemci lahko pisali, da so Slovenci — bili tudi na Kranjskem.
Kako so liberalci v dejanju proslavili SOOletnico vstoličenja koroških vojvod v slovenskem jeziku. Pred leti je bil podpredsednik kranjske trgovske in obrtne zbornice Slovenec Ivan Kregar. Sedaj pa so liberalci tik pred 500letnico vstoličenja koroških vojvod, za katero imajo tako dolge jezike, izvolili za podpredsednika kranjske trgovske in obrtne zbornice Nemca Pammerja. Zbornični svetniki S. L. S. so. izvoljeni le za preglednike zapisnikov. Beležimo to slovensko dejanje liberalne stranke ob slovenski zgodovinski stoletnici, ob spominu na veljavo slovenskega jezika. Pammer govori in poroča dosledno le nemški in zastopa nemške interese. In ti ljudje se navdušujejo za — štrajk šolske mladine!
-¡~ O politični polemiki »slovenske« narodnonapredne stranke piše v današnji »Zarji« dr. Henrik Tuma: »Iz gnilega mozga se ne more izcejati druzega nego gnojnica. Narodnonapredna stranka po svojem razumništvu, kateremu je poverila politično vodstvo, kaže, da je gnila do mozga.«
-¡- Za »Slovensko Stražo«! Slovenski Straži so darovali; Fran Krošelj, kaplan v Šoštanju, 10 K. — Ivan in Fanica Gustin, Trst, v spomin 500 letnice vstolič. kor. voj. s srčno željo, da bi v Korotanu v najkrajšem času prijaznejše zvezde kot sedaj sijale, 10 K. — Alojzij Kokelj, župnik, Vur-berg pri Ptuju, v spomin 500 letnice vstolič. kor. voj. 3 K. — Podružnica v Podlagi, , p. Št. Vid pri Vipavi, prispevek, 28 K 20 vin. — Slovensko ljudsko samoobrambo organizira naše obrambno društvo Slovenska Straža-. Najlepše in najuspešnejše praznujemo 500 letnico vstoličenja koroških vojvod v slovenskem jeziku, ako vsak izmed nas nabere ali daruje »Slovenski Straži« znatnih darov!
-f- List za ljudstvo. Slovenski Dom«, napredno kmetsko glasilo št. 12, 21. marca leta 1914. piše med dolenjskimi novicami: »Tržišče. Pod goro, kaj pa tam? En čukec bo zopet več na svetu. — Oče je pa ptič! Ja, kaj pa, ko bi — veste kaj? Čukov zmanjkuje. Kaj, ko bi bil gospod župnik, ko je | tako kunšten in politiš človek, naročil temu j klerikalcu, naj bo za plemenjaka, ki naj | skrbi za to, da se čuki pomnože?!« Med I notranjskimi novicami piše o g. kuratu Bo-; jancu: »Iz Otrožnega brda: Dobro znaš računati Tonček! Nos si si privihal za več kot 4000 kron. Sedaj v zadnjih letih si nekako vrtoglav in se vedno pritožuješ, da ti v glavi šumi. Res nisi prav zdrav sem od Babičevc ohceti, ko si si bučo prav pošteno razbil.« Poleg tega napada kmetsko glasilo v tej številki ravno 12 duhovnikov. List izdaja Narodna tiskarna, odgovoren za pisavo je pa državni poslanec dr. VI, Ravnihar! Ali se je čuditi, če gre slava o surovosti in pro-palosti političnega miljeja na Slovenskem čez devet dežel! Tako se piše za hleve, pa ne za ljudstvo!
-1- Kako so liberalci znali gospodariti z deželnim denarjem. Ko so bili liberalci gospodarji v kranjskem deželnem zboru, niso imeli nikjer nič pokazati, kar bi bili koristnega storili v deželi, blagajnico so pa znali dobro posušiti. Kam je šel denar? Tudi za nepotrebne in protinarodne stvari so izmetavali visoke vsote, V misel naj vzamemo samo to, da so za nemški »Theaterverein« v Ljubljani Nemcem, za katere je itak dobro skrbela »Kranjska hranilnica«, dajali vsako leto po dvanajst tisoč kron podpore. Poročevalec pri predlogu za to podporo Nemcem je bil nekoč veliki Slovan Ivan Hribar, župan ljubljanski, ki je bil tudi načelnik kluba narodno-naprednih poslancev. Ko sta poslanca Povšc in Kalan izrazila željo, da naj se sklepanje o tem predlogu odloži, ker bi bilo želeti skupnega posvetovanja slovenskih poslancev, je rekel Hribar: Na oni strani, kjer .odi poslanec Kalan, sem gluh,«
Za dopolnilno državnozborsko volitev na Notranjskem nameravajo liberalci kandidirati postojnskega župana Lav-rančiča.
v Delo Siidmarke. Nemški listi poročajo, da je Sudmarka v letošnjem letu v Slov, Goricah na novo naselila 3 kmetske
družine z 20 družinskimi člani; zemljišča vseh treh družin znašajo 63 oral. Zadnje tedne je Sudmarka iz slovenskih rok na novo kupila 2 posestvi v Slov. Goricah in eno na južnovzhodnem Koroškem v skupni izmeri 99 oral; dve drugi posestvi v obsegu 51 oral ima pa tudi že ?agotoljeni in išče primernih naseljencev. Neki nemški posestnik je pa z izdatno pomočjo Siidmarke iz slovenskih rok kupil posestvo 9 oral v Slov. Goricah. Sedaj snuje Sudmarka tudi kolonialno banko. Odbor »Slovenske Straže« je sklenil posvetiti temu delu posebno pozornost in sklicati v kratkem enketo mero-dajnih slovenskih faktorjev.
-j- Šviga, švaga, čez dva praga! Dr. Tavčar pred mestnimi volilci v Kranju dne 11. marca: »Deželni zbor hoče škodovati mestom. Nikakor ne gre, da bi mesta plačevala vse . . .! Nikakor ne gre, da bi kmet živel izključno samo na stroške meščanov. Treba torej, da povzdignemo vsi mestni volilci klic: Odreti se ne damo!« — Dr, Tavčar pred kmečkimi volilci v Slovenskem domu št. 12 dne 21. marca: »Klerikalci streljajo kmeta. Od vsega boš moral ti ubogi kmet plačevali. Kako boš ti kmet vztrajal? Najbrže bo naložen davok še na zrak in vodo! En vinar na en liter čiste vode, bo djal ta mal far. Že sedaj smo mi kmetje komaj dihali, pod takimi razmerami ne bomo mogli shajati! Klerikalci hoč.ejo z nas odreti vse! Eden se bo že vjel, aH meščan ali kmet!
-j- Propad svobodomiselstAra. Na Italijanskem se je osnovalo novo ministrstvo pod predsedstvom Salandrc. Pri tej kabinetni krizi je najbolj značilno, da v novem ministrstvu niso več zastopani radikalni svobodomiselci in da jc^.;sled tega načrt razporoke in prednosti civilnega zakona pred cerkvenim zopei pokopan. Sicer Sa-landra ni »zaveznik klerikalcev«, kakor trobijo iramasonski bratci, poseben prija-lelj slednjih pa tudi ni in ga celo Osser-valore Romano« kot dobrega moža hvali. Cela reč nas uči, da celo v Italiji radikalni liberalizem, ki je enak svobodomiselstvu, več ne uspeva. Na Šoanskem so zmagali pri volitvah za parlament konservativci z ogromno večino in to celo v Barceloni, kjer so svoičas svobodomisclci neovirano divjali kakor jakobinci. In kaj opažamo na Francoskem? Smrad in gnjiloba svobodomiselnega radikalizma je zbudila odpor cclo pri najnavdušenejših republikancih in liberalci so si sami v laseh, tako da zdaj opozicijo proti vladi vodi pravzaprav znani Briand! Svobodomiselci nimajo danes na Francoskem niti večine časopisja več ^ svojih rokah in ravno največji in najuglef nejši listi so proti njim. Zoper Cerkev divjali, da bi človek mislil, v par letih na Francoskem zadnjemu katoličanu z\ niio — »Slovenski Narod« je svojčas celo zapisal — zdaj pa s» gospodje med st boj koljejo in Cerkev se jim lahko smeje Saj se danes majejo žc stebri republike. V Nemčiji so liberalci pod Biilowom v zvezi s socialnimi demokrati tudi mislili, da bodo centrum pozobali, pa centrum stoji še danes trdno kakor je stal. Za Dunaj so liberalci pred par leti pisali, da pade kakor zrelo jabolko v kratkem času zopet njim v naročje, toda krščanski socializem zmaguje naprej, kakor smo te dni videli. O Belgiji so pisali liberalni listi, da bo tam »klerikalizem« brezdvomno pobit, pa se ni izpolnilo in se noče, Ko je bil Ferrer kot povzročitelj črnega tedna v Barceloni obsojen, kako je svobodomiselno časopisje frazarilo, češ, ta smrt bo porok zmage ateizma in protikrščanstva. Pa je ravno narobe; svobodomiselstvo rapidno propada.
—	Romanje v Rim priredijo letos V mesecu septembru koroški Slovenci. Prosimo vse tiste, ki nameravajo letos potovati v Rim, naj se pridružijo koroškim Slovencem.
—	Iz Tržiča. Pretekli torek je preda« val v društvu načelnik Jugoslovanske Strokovne Zveze Franc Vidic o delovanju te najmočnejše delavske organizacije in o njenih podporah delavstvu. Predavanje, ki je bilo osoljeno z mnogimi dobrimi dovtipi, je obilno zbranim vrlo ugajalo. — Jutri, v nedeljo, 22. marca, bo ob 8. uri zvečer s k ioptično predavanje o misi« jonih na Balkanu. Pokazalo se bo 65 naj-raznovrstnejših slik z Balkana.
—	Slovenec — izumitelj — v Ameriki. Amerikanski listi poročajo, da je izumil Slovenec Martin Pančan, čevljar v Eve-lelhu, Minn., čelado in obleko za ognje-gasce, ki varuje popolnoma pred ognjem. Tozadevni poizkusi so se ¡zborno obnesli. Pančana so opravljenega v njegovo iznajdbo vrgli v ogenj, ki je bil tako vroč, da so stali gledalci 20 do 30 čevljev daleč, Pančan je ostal v plamenu nad pet minut, nakar je počasi in mirno popolnoma zdrav prišel zopet iz ognja.
— Smrtna kosa. Iz Št. Lamberta. V vasi Mošenik je umrl dne 12. marca daleč okoli poznani in spoštovani bivši posestnik Urban Kosmač v 88. letu starosti. Bil je brat bivšega gosp. župnika na Sv, Gori. Mož jc bii odločnega in odkritosrčnega značaja, zvest pristaš S. L. S. Bil je mnogo let občinski odbornik, vsled starosti jc pa odložil lo mesto. Bil jc tudi Radeckijcv veteran,
— Uravnava Sore. Po sedemnajstletnem čakanju se je vendar zgodilo to pomlad, da so pričele pokati mine, ki lomijo kamen za uravnavo Sore. Delo se je pričelo ob dolenjem teku za Rakovnikom (pod Senico). Tu je voda od zadnje obravnave leta 1908. odnesla mnogo parcel in napravila velik lok v plodno zemljo. Zato je prav tu nevarnost največja, da pretrga polje in ob eni sami nagli povodnji lahko uniči še ostalo polje in travnike. Smer struge je že izkoličkana in že bi se vozilo kamenje, ko bi nc bilo nepričakovano treba graditi zasilnega mostu čez reko. Ob obhodu se je sodilo, da se dobi za levi breg kamenje na levi strani, ali poskušnje so pokazale, da ta kamen ni za rabo. Zato se bo moral ves prepeljati čez vodo od sorske plati. Ker se bo še letos potrebovalo okrog 10.000 kubičnih metrov kamenja, bi dobri minerji lahko dobili takoj tu dela v kamenolomu. — 8. marca je v šoli predaval sadjarski nadzornik Hilmek o sadjereji in o napravi jabolčnika. Udeležba je bila velikanska.\Po predavanju nam je pokazal, kako se z dinamonom kopljejo jame za drevesca in kako se izrujejo što-rovi. Žal, da zaradi pomanjkljivega materiala ni eksplodiralo razstrelivo in je mogočni Stor obtičal v zemlji. No, kar ni, se še morda zgodi. — Na sv. Jožefa dan je predaval g. tajnik Puh»r o kralju alkoholu in ob takisto natlačeno polni sobani demonstriral tudi s skioptikonom. Predavanje je bilo stvarno in je silno učinkovalo. Glavna ost je bila obrnjena na mladino, da bi ta ostala trdna v treznosti, omahljivci pa da bi dobili strah pred tem trinogom in pogum V boju zoper njega. Pred sklepom šolskega leta se priredi še eno predavanje specieln?» za šolsko mladino.
—	Kat. slov. izobraževalno društvo v Mekinjah pri Kamniku priredi dne 29. t. m. popoldne ob pol 4. v društvenem domu štiridejansko pasijonsko predstavo: »Klav-dija Prokula, soproga Poncija Pilata, rimskega poglavarja«. Pohitite ta dan v obilnem številu v društveno dvorano v Mekinjah, da se ob pretresljivih prizorih te nove igre vnamete v ljubezni do trpečega Zveličarja!
—	Ljudski oder na Vrhniki uprizori v nedeljo, dne 22. t. m. »Dekle z biseri«, igrokaz v petih dejanjih. Igra je zelo zanimiva in je povzeta po lepi povesti »Dekle z biseri«, ki jo je svojčas prinašal »Domoljub«. Gotovo bo nudila občinstvu izredno lep užitek. Nastopil bo tudi mešani zbor pod vodstvom g. Franc Zabreta ter zapel nekaj lepih pesmic. Vljudno vabimo vse prijatelje in prijateljice vrhniškega odra na svidenje v nedeljo v »Društvenem domu«!
—	Narodne pesmi iz beneške Slovenije, o katerih se je že poročalo, izidejo v par mesecih. Zakasnila se je izdaja zbog tega, ker je imela »Glasbena Matica« že drugo zastano gradivo in sedaj so prišle te na vrsto. Opozarjamo prijatelje glasbe in petja na to velezanimivo zbirko. Prirejene so za moški zbor. Vseh z rezijanskimi je nad 70.
—	Razdor med bosanskimi Hrvati?
Znano je, da sta se »Udruga« in »Zajed-nica«, dve hrvatski politični organizaciji v Bosni, pred časom združili in sprejeli kot skupen list »Hrvatski Dnevnik«. Slednji poroča zdaj, da se dela na to, da bi »Hrvatska Zajednica« zopet izhajala, katera naj bi pisala v Srbom prijaznem smislu.
—	Kotorski škof Uccellini je imenovan za škofa-asistenta papeževega prestola in rimskega plemiča, skof Uccellini je vnet Jugoslovan in je znan po lepi prestavi »Divine Comedije«.
—	Prijatelji so grdo potegnili brivca Gabriela v Beljaku. Povedal jim je bil namreč, da si je kupil srečko razredne loterije ter jim povedal tudi številko srečke. Minoli petek je poslal eden prijateljev Gabrielu iz Celovca brzojavko, v kateri mu naznani, da je njegova srečka zadela 50.000 K. Gabriel je takoj pustil delo in začel popivati in šampanizirati po kavarnah, kjer so mu radi dali na kredo — tem raje, ker je bil znan kot skrben in varčen človek. Čez dva dneva šele mu je padlo v glavo, da bi šel dvignit denar v banko; šel je in na svojo grozo zvedel, da ni ničesar zadel. »Šaljivemu« prijatelju Gabriel menda ni posebno hvaležen za »šalo«, ki si jo je dovolil z njim.
—	Spomenik zrakoplovcu vrh Triglava. Ponesrečenemu vojaškemu avi-atiku Elsnerju, ki je lani kot prvi avi-atik preletel Stol in Triglav, nameravajo njegoiv prijatelji postaviti ob obletnici njegove smrji spomenik vrh Triglava. Elsner je preletel naše gorske velikane brez pomoči zemljevida.
—	Razpis gradbe železnice Knin — Pribudič. C. kr. železniško gradbeno ravnateljstvo na Dunaju je razpisalo oddajo del za gradbo železniške proge Knin — Pribudič. Podrobni načrti, proračun in druge tiskovine sc morejo vpogledati pri navedenem ravnateljstvu na Dunaju VI., Gumpendorferstrafie 10, in pri c. kr. železniškem gradbenem vodstvu v Splitu. Tiskovine in načrti za nadtalne stavbe se dobe proti plačilu pri navedenih c. kr. železniških oblastvih. Rok za vložitev po-
nudb je določen najkasneje do 27. aprila t. 1. 12. ure opoldne. Razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—	Poročil se je 19. t. m, v Novem mestu trgovec Franc Kenda z gdčno; Marijo Zupančjč iz Višnje gore.
—	Začetek astronomične pomladi. Danes ob 12. uri 11 min. popoldne stopi solnce v znamenje ovna, s čemur se prične astro-nomična pomlad.
—	Nepošten najditelj. Včeraj je are-tovalo orožništvo v Tacnu 23 letnega mesarskega pomočnika Jožefa Jagriča, ki je našel damsko uro, vredno 160 K, ter pri-držal zase. Oddali so ga okrajnemu sodišču.
—- Napad v gostilni. Posestnika Franca Sirca v Dupljah je neki delavec v gostilni napadel dejansko med prepirom ter mu z nožem prizadel več nevarnih poškodb na hrbtu.
—	Padanje rojstev se opaža, kakor poroča »Hrvatska Misao«, tudi v Šibeniku.
—	S kamnom nad vlak. Te dni je v neki voz drugega razreda osebnega vlaka, ki vozi zvečer ob 6. uri 42 minut z zaloške postaje, v bližini te postaje skozi zaprto okno priletel kamen in šel tik mimo glave nekega potnika v nasprotno steno, kjer se je odbil in padel na tla.
—	Pobegli prisiljenec prijet. V Zgornjih Bitnjah so orožniki pri beračenju zasačili prisiljenca Matevža Arharja iz Sta-nežič, ki je 2. t. m. pobegnil iz ljubljanske prisilne delavnice; izročili so ga okrajnemu sodišču v Kranju.
—	Biago, ki je na prodaj v korist obmejnim Slovencem, mora kupovati vsaka naša gospodinja. To je njena narodna dolžnost. Če bo vsaka naša gospodinja v trgovini ali v konsumu zahtevala to blago, ga bodo kmalu imeli povsod v zalogi, in »Slovenska Straža« bo s povečanimi dohodki lahko še bolj krepko delovala za obmejne Slovence. Predvsem opozarjamo naše gospodinje na Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem, ki je najizvrst-nejši kavni pridatek in pristno domače blago. Vsaka naša gospodinja naj kupuje samo ta kavni pridatek ter naj. pazi, da je na ovitku pečat »Slovenske Straže«, in naj ga tudi drugim priporoča.
Štajerske novice.
š Shodi. Dne 19. marca 1914 se je vršil lepo obiskan občni zbor »Kat. pol. društva« oziroma shod Kmečke zveze v Konjicah. Poročala sta poslanca Pišek in Novak. Sklenile so se važne resolucije, delovanje naših poslancev se je splošno odobravalo.
š Baronica Zois v Gradcu aretirana, ker je proglasila sinčka neke kuharice za svojega otroka. V Gradcu so aretirali 20. t, m. baronico Maro pl. Zois. Zadeva je sledeča: Komponist Hans baron Zois je bil pred nekaterimi tedni z veselo novico presenečen, da je postal oče zdravega dečka, ki bi pozneje kot lastnik velikega fidej-komisa podedoval ogromno premoženje. Deček je bil rojen začetkom januarja; krstili 'so ga na ime Egon. Veselje pa ni dolgo trajalo. Pričeli so šepetati, da ni vse v redu in da je bil Egon podvržen in da je sin neke kuharice, ki naj bi bila za sinčka 1000 kron dobila, posredovalka pa da je dobila 500 kron. Govorice so bile resnične. Sodišče je dognalo tole: Po neki stari oporoki dobita zakonska baron Hans Zois 100.000 kron, če dobita sina, ki bi postal majoratni gospod Zoisovega fidej-komisa. Obresti teh 100.000 K bi Zoisova dobivala, da postane sin polnoleten. Ker je pa ostal Zoisov zakon s 7. oktobra 1877 rojeno Marijo Schmidt brez otrok, je baronica sklenila, da poskrbi za vsako ceno majoratnega gospoda. Stopila je v stik z babico Emo Gaber, ki ji je obljubila po za-dolžnici 500 kron, če ji preskrbi novorojenega dečka, ki bi ga podvrgla kot majoratnega dediča Zoisovega fidejkomisa. Služkinji Mariji Hirt, ki je dečka povila, je Zoisova po zadolžnici obljubila 1000 kron, če ji sina prepusti in če bo molčala. Zoisova je nato svojega veselega moža varala, češ da je mati. Januarja se je podala h Gabrovj, kjer se je 21. januarja zgodil veseli trenutek. Hirtinega sina so nato 4. februarja v graški stolnici na ime Egon baron Zois krstili. Zoisova je nato silila na izplačilo 100.000 kron, a je tako silila, da je vzbudila sum. Državni pravdnik Rass-berger in preiskovalni sodnik dr. Knaffl sta preiskala Zoisovo stanovanje in sta dobila toliko obtežilnega gradiva, da sta takoj baronico Maro pl. Zois aretirala. Baron Zois je šele zdaj izvedel o goljufiji. Strašno ga je pretreslo, hotel je skozi okno skočiti, a so to zabranili. Pri babici Gaber so našli original zadolžnice, s katero se je Zoisova obvezala, da ji za njeno pomoč izplača 500 kron. Gabrova ni tajila in. so jo tudi zaprli ¡Vrt jo z baronico vred izročili deželnemu sodišču. Baronica še taji. Oblasti iščejo še služkinjo Hirt, ki jo že slcijde.
š Potrjene volitVe. >Slov. Narod" in celjski Narodni List« poročata, da sc poslanec Roškar nič ne pobriga, da bi sc občinske volitve za občino Osek v Slov. go-
ricah potrdile. To ni resi Kolikor je znano, so poslanci Kmečke zveze dosegli, da so se volitve potrdile in bo v kratkem (če že ni bila) volitev občinskega starešinstva. Seveda bi bodoči kandidat dr. Gorišek rad izpodjedel ugled našim poslancem, kar pa se mu ne bo posrečilo«'
š Žrlev škrlatice. V Mariboru je izbruhnila škrlatica. Odličen gimnazrec IV. razreda Ivan Žula je na njej umrl 20. t. m. v mariborski bolnišnici. Ker je bil umrli se-meniščan, ne smejo semeniščani za nekaj časa v šolo.
š Odlikovanje. Cesarski namestnik grof Clary je podelil Henriku Hriberniku, učitelju na šoli v Zg. Rečici pri Laškem, častno ko'ajno za 40letno zvesto službovanje.
š Umrl je v Grižah pri Žalcu g. Jernej Piki, oče tamošnjega župana, gostilničarja in posestnika Štefana Piklna.
NEMŠKI AGRARCI ZA SPRAVNA POGAJANJA S ČEHI.
Nemški agrarci nameravajo predlagati češkim agrarcem, da naj se pričnejo pogajati o spravi med Nemci in Čehi.
Primorske vesli.
p Letošnje ukrcanje in vaje morna-rične podčastniške šole. Uprava c. in kr. vojne mornarice je Schiffsjungenschule v Šibeniku preustrojila v c. in kr. mornarično podčastniško šolo. Mladeniči, ki bodo tvorili glavni naraščaj podčastnikov naše vojne mornarice, se izobražujejo v Šibeniku na vojnih ladjah »Schwarzenberg«, »Monarch«, »Albatros« in »Nautilus«. Vsako leto koncem šolskega leta se ukrcajo gojenci na več vojnih ladijah novejšega tipa in delajo vaje ob obali. Zadnji letnik bo pa od letos naprej podvzel daljšo plovbo po našem morju in eventualno po Sredozemskem morju, da se seznani z našo morsko obaljo in deloma tudi z inozemsko. V ta namen se bodo koncem tega meseca ukrcali gojenci vojne mornarice na vojne ladje »Monarch«, »Babenberg« in »Zento«. Dve teh vojnih ladij boste podvzele šolske plovbe ob naši dalmatinski obali, da se bodo gojenci seznanili z našimi dalmatinskimi lukami. Ena imenovanih vojnih ladij, najbrže »Monarch«, bo pa podvzela z gojenci zadnjega letnika podčastniške šole plovbo proti Albaniji.
p Zborovanje za laško univerzo v Trstu. V četrtek ob 10. uri zjutraj je imelo učiteljsko laško društvo javno zborovanje zaradi laške univerze v Trstu. V nedeljo ob 12. uri pa sklicuje društvo »Patria« v gledališče Fenice shod, na katerem se bo tudi obravnavalo laško vseučiliško vprašanje in splošni položaj Lahov v Avstriji. Na teh shodih se kakor vedno zabavlja proti Slovencem in proti vladi.
p Vidmarjev polet v Rim. Znani tržaški aviatik Žani Vidmar namerava dne 29. t. m. iz Portorose pri Piranu po zraku potovati v Rim, S tem bo preletel 486 km daljave. Med potjo se misli za nekaj časa ustaviti v Raveni in v Perugiji. Drzni letalec se misli vrniti po isti poti, toda ne proti Trstu, ampak proti Reki, kjer se bo spustil na zemljo. Od Primorske do Ravene bo imel samo morje pred seboj, od Ravene do Perugije pa do 1500 m visoke gore.
p Assicurazioni Generali v Trstu. Tržaška zavarovalna družba »Assicurazioni Generali« je imela v ponedeljek svoj letni občni zbor. Iz poročila ravnateljstva povzamemo, da je tekom pretečenega 1. 1913. družba prejela 42,174.245 K vplačanih na premijah vsled elementarnega zavarovanja in da je nazaj izplačala na premijinih rezervah 16,912.608 K za tekoči riziko. Za nastopile škode se je izplačalo 25,134.203 kron. Kar se pa tiče življenjskega zavarovanja, je bilo družbi predlaganih 22.297 oseb za skupno vsoto 192,380'.371 K, od teh jih je družba zavarovala 17.494 za vsoto 152,056.007 K. Skupni dobiček za 1. 1913. znaša 8,959.630 K 91 h. Za posamezne delnice se bo izplačalo po 720 zlatih frankov.
p Osebna vest. Cesarski namestnik princ Hohenlohe je imenoval c. kr. namest-niškega praktikanta dr. Ivana Debenjaka pri okrajnem glavarstvu v Tolminu za na-mestništvenega koncipista na dosedanjem službenem mestu.
p Smrtna kosa. Pokopali so v Trstu Frana Bana, c. kr. sodnijskega uradnika. Nedavno je napravil izpit za opernega pevca, — V Rojanu je umrl mladi trgovec Fran Sluga.
p Aretirala je policija v Trstu uradnika Austro-Americane« Rudolfa Picciola in mornariškega špediterja Ivana Jahnel. Obtožena sta ali vohunstva ali pa pospeševanja izseljevanja vojaški dolžnosti podvrženih mladeničev v Ameriko.
p Naša eskadra v Levanti, Dne 1. aprila bo odplula naša eskadra pod poveljstvom kontreadmirala Franja Löflerja v Levanto. Vojne ladje, ki sc bodo te plovbe udeležile, so: -Viribus unitis«, »Zrinyi«, Tegetthoff« ir. veliki rušilec Csepel«. Eskadra bo obiskala več večjih luk, med njimi tudi Solun. To je tista luka, v kateri so sc še pred nedavnim časom naše vojne
ladje usidravale v najlepši nadi, da bo Solun enkrat naš. Toda doba Ährenthal je ta avstrijski račun prekrižala in doba Berchtold je morala temu pritrditi. Danes je Solun grški in iz tega ozira ni obisku naše eskadre v Solunu pripisovati nobenega praktičnega pomena več. Vso stvar bi danes lahko opravila ena križarica.
p Tržaška dirka. Pomladanska dirka letošnjega leta se bo začela v Trstu meseca maja in se bo vršila dvanajstkrat. Za v ta namen je že 159.300 K za premije na razpolago. Zraven te vsote se bodo razdelile še ena zlata medalja, 12 častnih premij in 24 srebrnih medalj.
p Laško profesorsko društvo je na svoji seji dne 19, t, m. v Trstu sprejelo resolucijo za laško fakulteto in proti slovanskim »nasilnostim« na Revoltelli ter je pozvalo Lahe, naj se na to šolo v čim večjem številu vpisujejo, da je ne bodo Slovani »zavzeli«.
p Društvo »Patria« v Trstu sklicuje t
nedeljo shod zaradi laške fakultete,
i Us'anovni občni zbor društva za zgradbo uršulinskega samostana s konvik-tom za gospodinjsko šolo v Idriji se je vršil na dan sv. Jožefa v Didičevih prostorih. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu prav obilna, Ljudje spoznavajo potrebo take šole, a zopet vidijo, kako so odvisni od ministrstva. Lahko pridejo druge razmere, in ker je Idrija tako daleč od Dunaja in še na Slovenskem, se prav lahko zgodi, da nam protivni veter lahko odnese, kar so nam ugodne razmere naklonile. Društvo pa lažje varuje zavod in ko bo zadosti gmotno podprto, lahko samo vse preskrbi. Dasi je odbor vse na tihem delal in vabil le en dan prej na ustanovni shod, je že v prvih dveh dneh pristopilo 92 podpornih članov. Predsednik društva je veletržec g, Goli, namestnik svetnik Vogelnik, tajnik kontrolor Zazula in blagajnik oficial Tušar. Poleg teh so še štirje odborniki in 6 odbornic. Deželna vlada je pravila potrdila dne 1. marca t. 1. Novemu društvu želimo največjega uspeha. Saj ravno sedaj svobodomiselni svet spoznava, kako je sam sebe udaril, ko je take zavode odpravil.
i Diplomo častnega članstva društva ■ Casino« so izročili dvornemu svetniku g. Josipu Billeku na njegov godovni dan. Diplomo je okusno izdelal nadkomisar Plzak.
LlttUUoDSke novice.
lj Seja odbora S. K. S, Z. se vrši v
ponedeljek ob 8. uri zvečer v Ljudskem Domu.
lj Prosvetno društvo za kolodvorski okraj v Ljubljani. Deželna vlada je potrdila pravila novega »Prosvetnega društva za kolodvorski okraj v Ljubljani«. Vsi gospodje, ki so se udeležili pripravljalnih sestankov, naj se blagohotno potrudijo v torek 24. t. m. ob 8. uri zvečer v salon gostilne gospe Češnovarjeve v Kolodvorski ulici. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
lj Društvo trgovskih vajencev »Adrija« v Ljubljani vabi na zabavni večer, ki ga priredi v nedeljo, dne 22. marca t. 1., v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Spored: 1. Tamburanje. Tamburaški zbor K. M. D. 2. Govor. 3. Zloba in zvestoba«. Igrokaz v štirih dejanjih. Začetek ob 6. uri zvečer.
lj šišensko prosvetno društvo priredi v nedeljo, 22. t. m. pri Favaju poleg postaje Ljubljana državni kolodvor zanimivo predavanje o pomenu delovanja »Slovenske Straže«. Začetek ob pol 5. uri. Predava P. Mariofil.
lj V šentjakobskem prosvetnem društvu predava g. dr. Valjavec v nedeljo, dne 22. marca, ob 6. uri zvečer. — Predmeti Skrivnostno delo črne roke.
lj Ljubljanske Marijine družbe imajo na praznik Marijinega oznanjenja, v sredo 25. marca, svoj skupen izvencerkven shod v veliki dvorani Uniona. Začetek ob 4. uri popoldne. Vhod iz frančiškanske ulice. Vstop dovoljen le članom; ti pa naj pridejo polnoštevilnol
lj »Iz groba prievete večno življenje» je naslov krasni, postnemu času zelo primerni igri s petjem v 7 slikah, katero uprizori šentjakobsko prosvetno društvo na tiho nedeljo, 29. marca, ob 7. uri zvečer v Ljudskem domu, Pri predstavi nastopita dva zbora; mladinski zbor ima tedaj svoj prvi javni nastop. V igro so vpleteni novi in krasni, nalašč za to predstavo prirejeni pevski komadi. Tudi v sceneriji se pokažejo novosti. To je zadnja predstava v tej sezoni. Vstopnice se že dobe, in sicer vsak večer v društvu, Sv. Florijana ulica št. 15.
\ lj Dijaški štrajk se danes deloma nadaljuje. »Dani se zvija in pravi, da je on nedolžen pri stvari, te dni je pa sum priznal, da je vedel za nameravani Štrajk mnogo prej kot mi, da pa ni pravočasno storil tega, kar je bila dolžnost vsakega, ki noče žrtev m<5d slovensko mladino, Z »Danovci« se o tem štra'ku ne bomo prav nič prepirali --»slovensko solidarnost« je »Danov« urednik dr. Lah dovolj jasno pokazal pri volitvah v odbor -Slovenske Mnticc«. Mi nc
iščemo simpatij z demagoškimi sredstvi, mi smo storili in bomo storili to, kar nam je velevala vest napram narodu in zapeljani mladini, Lopov je tisti, ki mladino pri učenju tako razburja, kot se je to zgodilo zadnje dni in se še godil Mi smo storili, kar je bilo v naši moči, da bi dijaštvo obvarovali vsake nesreče in se pri tem nismo prav nič ustrašili, da nas bodo zapeljivci na vse načine psovali in sumničili, Žalibog, »Slov. Narod« šele včeraj pride za nami s svarilom in pozivom, naj mladina gre v šolo. Tokega poziva v »Danu«, ki je pri stvari »popolnoma nedolžen«, seve doslej ^še nismo čitali — ti ljudje se menda pripravljajo, da bodo iz »Učiteljskega konvik-ta« dali starišem okolu 20.000 K, kar utegnejo znašati denarne žrtve tega štrajka, ako bi dijaštvo še dalje sledilo zapeljivcem, »Dan* je pisal, da je to »slovenski narodni pokret«, nam pa se zdi, da bi se svote, ki jih utegne veljati to dijaško gibanje, dala porabiti za koristne narodne stvari. »Dan« se ne otrese očitka, da je zapeljivec in škodljivec slovenske mladine, ker to je vsak, ki v takih resnih trenotkih nepostav-na dejanja ne obsoja niti z besedico — še enkrat povdarjamo, da so gospodarji »Dana« učitelji (!l) — jih celo v neštevilnih noticah med vrstami odobrava in nima niti besedice, da bi nahujskano mladino spravil na pot reda! Včeraj popoldne je dijaštvo prišlo pred obrtno šolo ter je tudi gojence obrtne šole izvabilo vun. Ravnateljstvo je gojenke komaj pomirilo, da so ostale v zavodu, Stavkujoče dijaštvo se je nato podalo v gozdove za Rakovnik; bilo je okolu 600 dijakov, med njimi kakih 80 li-cejk. Policija vsak dan bolj strogo nastopa. Včeraj popoldne je nekega dijaka že obsodila na 40 K globe. — Stavka danes ni več popolna. Na I. drž. gimnaziji v VHI.b razredu ne manjka nobenega dijaka, v VII. razredu manjka 10, v VI. osem dijakov, sicer ie pa na I. državni gimnaziji vse v redu. Na II. državni gimnaziji v VIII, razredu ni prišel nihče v šolo, v VII, razredu sta priš'a v šolo samo dva jli:aka, v VI. trije, v V. 15, sicer je pa tudi na II. državni gimnaziji vse v redu. V realki v Vll.b razredu manjka 28 dijakov, v VI.b 30 dijakov, v V.b 29. Na učiteljišču je danes normalen šolski pouk, isto-tako na obrtni šoli in liceju. Upamo, da se v ponedeljek nepotreben štrajk popolnoma konča, kar velevata slovenski mladini pamet in razurm j
lj Ljubljanski irakarji v pravi luči. V sredo, dne 18. t. m. je bilo 500 let, odkar je bil zadnji vojvoda ustoličen na Gospo-svetskem polju. Ta jubilej naj bi se bil proslavil kar na najbolj slovesen način. Liberalci so napravili na ta dan ljudski koncert v »Mestnem Domu« in je imel govor znani Ilirec Ilešič. Ni se pa ni z eno besedo spomnil slavja 500 letnice in pevski zbor je pel vse drugo, le kake pesmi, ki naj bi bila količkaj primerna za tako slavje, ni bilo, — Pa še lepše pride. Ker so se ljubljanski frakarji bali, da bi bil ljudski koncert dobro obiskan, so priredili pod okriljem ljubljanske čitalnice na ta večer v »Narodnem Domu« kabaretni večer. Torej frakarija se sramuje posetiti ljudski koncert liberalnega društva! Seve, kabaret s pikantnim programom, to je vse drug užitek za liberaVe frakarje, kakor pa ljudski koncert. Pribiti se mora, da so ljubljanski irakarji proslavili 500 letnico ustoličenia zadnjega vojvode korotanskega s kabaretnim večerom. Tingel-tangel se jim je tako dopadel, da so sklenili, da mestna občina ljub'janska ne sme za prihodnjo sezono dati nobene subvencije slovenskemu gledališču, kajti — tako so sklenili — čemu nam je gledališče, mi bomo s svojimi močmi prirejali čitalniške kabaretne in druge tingel-tangel večere in bomo imeli zadosti zabave. — To so ljubitelji umetnosti! Naj še upijejo, da klerikalci ubijamo gledališče! Seve, še imajo besedo tudi naši zastopniki v občinskem svetu in bomo videli.
lj Ljubljanski in celovški magistrat. Celovški »Mir« piše: »Ljubljanski in celovški magistrat bosta postala kmalu najboljša »narodna« prijatelja, če bo šlo tako naprej, »Slovenski Narod« sicer taji, da bi bil ljubljanski magistrat ugodil prošnji celovškega župana in da zato dopisuje s celovškim magistratom nemško ter se sklicuje na določila § 6. opravilnega reda za magistrat ljubljanski. Mi dotičnega paragrafa ne poznamo, pa se tudi zanj ne brigamo. Rečemo pa, da »Narod« tega narodnega greha ljubljanskega ne bo utajil in vzdržujemo svoje trditve v polni meri. Na najmerodajnejšem mestu smo se sami informirali in se nam je povedalo, kako »kulanten« da ie ljubljanski magistrat nasproti nacionalnim prošnjam celovškega župana, da dr. Metnitz lahko po Celovcu na vsa usta vpije, kako postrežljivi da so gospodje na ljubljanskem magistratu in kaki hujskači da so celovški »bindišarji«, ki celovškemu magistratu trdovratno pošiljajo slovenske vloge.«	'
lj Nevarno je obolel predsednik Vlncencijeve konference v Mostah Ivan Orehek. Priporoča se konferencam v molitev.
lj Koncerti »Glasbene Matice, v katerih se bo izvajalo najnovejše sloven-
sko koncertno delo, kan tata P. H u -g o 1 i n a S a 11 n e r j a »Oljki«, se bo-1 do vršili v sredo 22., v četrtek 23.' zvečer in v n c d e 1 j o 26. aprila pop. v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. ur.	I
+ Jugoslovanska Strokovna Zveza priredi v nedeljo, dne 22. t. m., v Št. Jakobu pri Savi zborovanje. Poroča na njem profesor Anton Sušnik. Predmet: Zlata žila in delavstvo.
lj Odlikovanje. Naš rojak dr. Fran Virant, sekundarij na tukajšnji bolnici, ki je ob času balkanske vojske prostovoljno izvrševal težaven posel zdravnika v bel-, grajski bolnici, je prejel od srbskega kralja odlikovanje reda sv. Save IV. razreda.
— Romarski vlak na Trsat pri Reki priredi letos St. Peterska moška in mla-deniška Marijina družba v Ljubljani v nedeljo 26. aprila 1914 po sledečem voznem redu: Odhod iz Ljubljane ponoči od sobote na nedeljo ob 12. uri 45 min., dohod v Reko v nedeljo ob 4. uri 22 minut zjutraj, odhod iz Reke ob 5. uri 27 minut popoldan, prihod v Ljubljano v nedeljo ob 10. uri 05 min. ponoči. Vozni listki se dobijo v župnišču pri Sv. Petru ob uradnih urah, v sredo in nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne tudi v društveni dvorani. Cena iz Ljubljane v Reko in nazaj: za III.razred 7 K, za II. razred 10 K. — Romarji se k udeležbi vljudno vabijo.
lj šentpeterska hranilnica v Ljubljani ne obrestuje vlog po 5%%, kakor je »Slovenec« poročal pomotoma v ponedeljek, pač pa po 43/i%.
lj Redni letni zbor »Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljani« bo 26. sušca 1914 ob 6, uri popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevni red: 1.. Poročilo odbora in računskih preglednikov. 2. Volitev 7 odbornikov in dveh namestnikov.
3.	Volitev dveh računskih preglednikov.
4.	Slučajnosti. Prosi se obilne udeležbe. — Odbor.
lj Hrvaška opera. V ponedeljek se poje rancoska opera »Samson in D a 1 i 1 a« z g. Jastrzebskim in gdč. Koroščevo v glavnih vlogah. Besedilo opere se dobi za 30 h pri blagajničarki- — V torek se poje francoska opera »W e r t h e r« (po Goetheje-vem romanu) z go. de Strozzijevo in gosp. Lowczynskim v glavnih vlogah. Nekaj lož in galerijskih sedežev je še na razpolago.
lj Vozove za podaljšano dolenjsko železnico so že pričeli voziti na namenjeno mesto. Osobnih vozov bode baje 60, 9 jih je že na prostoru, 25 jih stoji pa še na Ru-dolfovem kolodvoru- Vozovi so prav lični, lj O ubeglem in zopet prijetem vlomilcu Jerebu in aretovanem stražnika Mandiču smo izvedeli še naslednje: Jereb in Mandič sta bila znana že od mladih nog in se je Jereb zatekel k Mandiču, ko je ušel iz prisilne delavnice, ta je pa služil še pri policijskem ravnateljstvu v Trstu. In tudi, ko je Jereb sedaj ušel, je bila njegova prva pot k Mandiču na Glince, ki je bil takrat ravno doma in so stražniki, ki so Jerebu sledili, videli v njegovem stanovanju luč, Jereb je bil pa skrit. Le-tam se je preoblekel v civilno obleko, potem pa srečno odšel proti Borovnici, kjer je bil prijet. Jereb si je pa zadevo čisto drugače predstavljal. Mislil je namreč, cla ga jo Mandič izdal, vsled česar se je takoj maščeval nad svojim prijateljem. Povedal je, da se je iz kaznjenske obleke v civilno preoblekel v Mandičevem stanovanju ter da je tudi temu prinašal razne tatvine. Dva policijska funkcij onar j a sta Mandiča takoj nato zaslišala, ki je tudi vse priznal, pri hišni preiskavi sta pa našla Jerebovo kaz-njensko obleko, nekaj tatvin od vloma v Wettachovo vilo, nekaj od vloma v Francotovo barako na Rudolfovem kolodvoru in še od drugih vlomov. Bržkone bo nadaljnaN preiskava spravila na dan še marsikaj zanimivega. Kakor čujemo, Mandič pravilne policijske službe ni opravljal, ampak je izvrševal pri policiji le mizarska in slična dela.
lj Koncert vojaške godbe bo jutri ob pol 12, uri dopoldne v »Zvezdi«.
lj Koncesijo za poštno avtomobilno zvezo med Idrijo in Sv,. Lucijo je dobil g. nadpoštar Slavko Ravnihar iz Ljubljane, kakor poroča »Novi Čas«.
lj Razstava pomladanskih novosti je jutri v trgovini J. Kete na Franca Jožefa cesti 3 .
lj Tečaj za avtogensko varenje v Ljnbljani. Zavod za pospeševanje obrti namerava prirediti v drugi polovici meseca aprila tečaj za kovinske obrtnike, posebno ključavničarje in kovače, v katerem se bodo podučevala razna dela, ki* pridejo v poštev pri strojnih popravilih. Danes se rabijo po celi deželi razni poljedelski in obrtni stroji že v toliki množini, da je pričakovati, da bodo imeli kovinski obrtniki, ki znajo oskrbovati potrebna popravila, s tem delom dokaj žaslužka. Najvažnejši predmet tega tečaja bo poduk iz avto-genskega varenja, s katerim se dajo napraviti najrazličnejša popravila na
zlomljenih kosih iz litega železa in s katei'im se lahko okoristi na najrazličnejši način pri obdelovanju kovin. Tečaj bo trajal približno dva tedna. Obisk je brezplačen, le ob zglasitvi je plačati 5 K. položnine. Prijave za tečaj sprejema zavod že sedaj in opozarja posebno mojstre kovinskih obrti, da se ga udeleže. Poduk se bo vršil na tukajšnji državni obrtni šoli. Natančni datum otvoritve se bo objavil pozneje v posebnem razglasu.
lj Pogrebna bratovščina svetega Jožefa je imela svoj redni letni občni dne 19. t. m. Izrekla se je topla zahvala presv. knezoškofu za brezplačno prepustitev zborovalnega prostora, kakor tudi preč. upraviteljstvu stolne cerkve sv. Nikolaja, ki je odstopilo proti nizki odškodnini vso svojo opravo za napravo mrliških odrov bratovščini svetega Jožefa. Ker je bratovščina preskrbljena sedaj za dolgo vrsto let z vso potrebno opravo za vse vrste pogrebnih razredov, je pozval načelnik navzoče člane, naj krepko agitirajo za pristop novih članov. Poročilo blagajničarke Amalije Verber izkazuje sledeče: Denarni promet jeznašal v letu 1913 10.057 K 88 h, in sicer je bilo prejemkov 5270 K 64 h, izdatkov pa 4787 K 24 h, preostanek v blagajni je znašal koncem leta 1913 483 K 40 h; skupno društveno premoženje pa 18.039 K 31 h. Po poročilu računskih preglednikov so se računi odobrili soglasno. Nato sta se na novo izvolila Fras Ivan in Šoukal Franc soglasno v odbor, namesto izstopivšega odbornika Starkel Henrika se je pa izvolili v ojlbor Kostanjevac Marko. Končno se je sklenilo, cla se pristopnina za letne člane znatno zniža. Bratovščina leto za letom lepo napreduje. Odbor prosi vse, da pridobivajo novih članov ter s tem odboru, ki vrši vse poslovanje kot častno nalogo brezplačno, pomagajo dvigati društvo vedno na višjo stopnjo, kar bo v prid ne le odboru, ampak vsem članom društva. Zlasti ženske, ki se jim je dala leta 1910 pravica udeleževati se občnih zborov ter voljenim biti v odbor, bi lahko med svojimi tovarišicami storile mnogo za društvo. Vsa pojasnila za pristop se dobe v trafiki gospoda Šoukala, Pred škofijo 12, ali pa pri društvenem načelniku na Kongresnem trgu št. 2, III. nadstropje, oziroma v deželnem dvorcu.
lj Amater - fotografi! Društvo K. S. A. F. priredi v kratkem velezanimiv in brezplačen tečaj za bromni olje-t i s k (Bromôldruck), ki bo trajal par večerov. Kakor je več ali manj znano, je ta tehnika v moderni umetniški fotografiji pridobitev zadnjega časa in vsled svojih posebnih lastnosti zelo priporočljiva amaterjem, ki goje umetnost na polju moderne fotografije. Tehnika omogočuje posameznikom z lahkoto doseči vse mogoče individualne efekte. Predavanje, združeno s praktičnimi demonstracijami te tehnike, bo obsegalo kratek pregled raznih drugih fotografičnih procesov. Vsi, ki se nameravajo tečaja udeležiti, naj blagovolijo nemudoma javiti svoj naslov društvu: »K. S. A. F.« v Ljubljani (katero daje tudi vsa druga potrebna pojasnila), da bo mogoče društvu pravočasno poiskati primeren lokal. — O kraju in času prireditve tečaja, se prijavljeni pravočasno obveste. Društvo: »K. S. A. F.« bo skušalo v bodoče prirejati razne tečaje in predavanja za svoje člane. Ker so pa take prireditve često združene z mnogimi stroški, je v velikem interesu vseh amaterjev, da delajo na to, da se krog redno plačujo-čih članov društva vedno širi. — Prijave za pristop novih članov je istotako pošiljati na naslov društva: »Klub slovenskih amater - fotografov« v Ljubljani.
lj Izkaz v mestni klavnici zaklane živine in vpeljanega mesa oziroma zaklane živine. V klavnici se je zaklalo od 1. marca do 8. marca t. l.s 70 volov, 5 bikov, 8 krav, 166 prašičev, 195 telet, 22 koŠtrunov, 72 kozličev. Vpeljanega mesa 345 kg. Zaklane živine vpeljalo: 3 prašiči, 48 telet, 1 ko-štrun, 7 kozličev.
lj Živnostenska banka plača za leto 1913. 15 kron dividende.
lj Boj za Čevlje. Včeraj je neka neznana enska obiskala čevljarja Franca Dolenjca v Cerkveni ulici št. 21 in mu pri ti priliki ukradla par čevljev, katere je ta takoj po njenem odhodu pogrešil in šel za njo ter jo dohitel na Karlovski cesti. Od tam mu je ženska ušla v Tesarsko ulico, kjer jo je prijel in ji potegnil čevlje izpod ogrinjače. Ženska se je pa postavila in začel se je boi. Ko jo je čevljar preobvladal in imel čevlje zopet v polni posesti, je zopet odšel proti domu. Gledalci so mu sicer svetovali, naj žensko izroči policiji, a čevljar je mirno rekel: ,-»Jaz imam že čevlje, počemu bi imel še druga pota.«
Ute le flüliu: Mirili oDmeloim Slovencem I
Zadnje vesli.
KONTROLNA KOMISIJA ZA DRŽAV« NE DOLGOVE IN MLADOČEHI.
Dunaj. Kontrolna komisija za žavne dolgove je s tremi glasovi proti glasoma Steinwenderja in Kozlowske-ga pritrdila izdati državne zadolžnice, glaseče se na 50 let v znesku 375 milijonov kron. Mladočeh Maštalka ni bil navzočen. Češki listi radi tega Ma-štalko in Mladočehe silno napadajo ter Maštalki očitajo, da se je javil bolnega, v resnici pa cla je iz političnih in fi-nancielnih vzrokov ostal doma, iz česar se vidijo konsekvence mladočeške vladne politike.
RECIPROCITETA ZAGREBŠKEGA VSEUČILIŠČA.
Dunaj. Dalmatinski državni poslanci so bili pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu in so urgirali sklicanje dalmatinskega deželnega zbora, kakor tudi rešitev vprašanja reciprocitete zagrebškega vseučilišča, Grof Stiirgkh je odgovoril, da se je avstrijska vlada pred 14 dnevi obrnila na hrvatskega bana v tej zadevi in upa, da se v doglednem času ugodno reši to vpra* šanje.
PROTIMADJARSKE DEMONSTRACIJ® V ZAGREBU.
Zagreb. Včeraj je po shodu vseučilišč* nikov zoper ekspropriacijski zakon dijaštvo korakalo po ulici, pevajoč: >Nije more magjarsko!« Na Jelačičevem trgu je prišlo do spopada s policijo. Policija je potegnila sablje, dijaki pa so jo napadli s kamenji in palicami. Dva policaja so vrgli s konj, štiri pa ranih. Od dijakov so ranjeni trije. Dijaki so odšli proti tobačni tovarni, kjer so odstranili madjarski grb in pobili okna. Nato so se zbrali pred madjarsko kazino, kjer so vse šipe pobili. Hoteli so še pred madjarsko šolo pri državnem kolodvoru, tu pa so zadeli na močan policijski kordon. Demonstracije so trajale pozno v noč in se še ne ve, koliko oseb je aretiranih.
INTERVENCIJA PRI MINISTRSKEM PREDSEDNIKU ZARADI SKLICANJA DRŽAVNEGA ZBORA.
Praga. Češki listi poročajo, da so poslanci dr. Leo, profesor Gross in Fink prosili ministrskega predsednika Stiirgkha, naj bi se državni zbor sklical meseca maja. Grof Stiirgkh je odgovoril, da kaj takega ne more obljubiti. Vesti pa, da bo državni zbor sklican šele novembra, niso resnične, ker vlada o tem še ni sklepala, Stiirgkh je tudi omenil, da hoče vlada uporabiti § 14. le za najnujnejše državne po< trebe.
RAZREDNA LOTERIJA.
Dunaj. Pri današnjem žrebanju raz* redne loterije so zadele: 10.000 K številka 10.694; 5000 K št. 32.022, 39.715, 44.603; 2000 K št. 4295, 4370, 7866, 12.260, 14.920, 19.468, 34.805, 40.463, 41.533, 42.875, 43.776, 44.131, 53.513, 54.271, 65.598, 76.022, 77.353, 81.082, 82.245, 83.119, 88.667, 90.433, 97.928, 91.849.
LAŠKI KRALJ V POSETIH PRI NEMŠKEM CESARJU.
Rim. Laški kralj se v spremstvu zuna« njega ministra Di San Giuliana poda v Benetke, kjer se 25. t. m. na krovu jahte nemškega cesarja »Hohenzollern« snide z nemškim cesarjem,
TEŽKA SITUACIJA V FRANCIJI.
Pariz. Ministra Caillau?; in Monis sta se v preiskovalni komisiji glede afere Ro« chette le slabo zagovarjala. Generalni pravdnik republike vzdržuje svoje obtožbe proti, njim. Govori se, da bo ministrstvo Doumergue moralo odstopiti. Baje namerava republičanska večina sestaviti ministrstvo »javnega blagra«, ki naj bi pred vo« litvami najnujnejše reči uredilo.
Pariz. O izgredih po Calmettovem po» grebu se poroča: Dijaki in rojalistična mladina so kričali: »Doli Caillaux! Doli morilec! Doli republika!« Neki policijski inšpektor je ustrelil s samokresom in smrtnone-varno ranil advokata Antemonta. Množica se je nato na inšpektorja vrgla in ga do krvi nabila. Šele ko sta prišla dva škadro-na orožništva na konjih, se je s težavo posrečilo z atako množico razgnati. Veliko demonstrantov so konji na tla vrgli, toda množica je tudi veliko orožnikov potegnila s sedla. Večji oddelek, med njimi tudi ženske, je šel nato pred zapore, kjer se nahaja Caillauxova žena, in kričal: »Doli morilka!« Šele zvečer se je mesto umirilo.
Pariz. Mornariški minister Monis jc demisioniral. Monis je bil predsednik kabineta, ko se je proces proti Roehet-tu ustavil.
Pariz. Generalni pravdnik republike Fabre izjavlja, da ne odstopi. Dejal je, da je srečen, ker bo mogel pred parlamentarno preiskovalno sodnijo izpovedati. Vzdržuje svojo trditev, da ga jc Monis prisilil proces ustaviti in pravi, bo še več razkril. Fabre je zdaj glavni bojevnik zoper vlado in na noben način ne odstopi.
Pariz. Na čast spominu umorjenega šefredakterja Calmetta jc »Zveza pa-
riških žurnalistov« svojo sejo prekinila. Na grobu Calmetta bo govoril v imenu žurnalistov Adolf Brisson. Iz vseh krajev sveta dohajajo »Figaru« sožalne brzojavke žurnalisiičnili društev.
KRVAV SHOD VOLILCEV NA FRANCOSKEM.
Pariz. V St. Denisu je na volilnem shodu vsled škandalov francoske vlade prišlo do pretepa, v katerem je bilo veliko oseb ubitih, ve'iko pa ranjenih. Policija jc več oseb zaprla.
ANGLIJA IN FRANCIJA.
London. Minister za zunanje zadeve Grey bo spremil kralja iñ kraljico v Pariz.
RUSIJA IN RUMUNIJA.
Peterburg. Zaroki med sinom rumun-skega prestolonaslednika in carjevo hčerko se tu pripisuje velik političen pomen.
KMETIJSKI POUK V SRBSKI ARMADI.
Belgrad. Narodno-gospodarsko ministrstvo je izdelalo program za kmetijski pouk med vojaki, ki naj bi se vršil v zimskem času. Poučevali bi ravnatelji in profesorji nižjih poljedelskih šol, ravnatelji kmetijskih postaj in drevesnic, v onih krajih, kjer so garnizije.
TEŽKI DNOVI NA ANGLEŠKEM.
London. Častniki konjeniškega polka Canagh se branijo korakati proti oboroženim oranžistom (to so oni, ki hočejo uvedbo irske avtonomije s silo preprečiti) in zahtevajo, da se jih odslovi.
KAKO SO NEMCI PRIPRAVLJENI NAS IZDATI.
Berolin. »Vossische Zeitung« se v svojem uvodniku bavi z napadom na trozvezo v proračunski debati v ogrskem državnem zboru in pristavlja, da je nemška diplomacija že od nekdaj računala z mislijo, da nastane tekmovanje med Berolinom in Dunajem za prijate'jstvo s Peterburgom. Zveze med Nemčijo in Rusijo so bile vedno pri-srčnejše kot pa med Avstrijo in Rusijo ter da je v interesu Rusije same, da išče preje zveze z Nemčijo, nego pa z Avstrijo.
RUSIJA SE PRIPRAVLJA.
Peterburg. Car je naslovil na ministrskega predsednika carski reskript, v katerem pravi, da. je naloga sedanje vlade s pomočjo Boga povzdigniti moč Rusije, da bo na celem svetu uživala primerno veljavo. — Odsek dume je sprejel zakon glede zgradbe strategič-no važne železnice iz Rjazana preko Tule do Varšave. — Vojni minister Su-homlinov se poda v kratkem v važni misiji v Berolin in Pariz.
TUDI SRBIJA POMNOŽUJE SVOJO ARMADO.
Belgrad. Kralj je podpisal ukaz, ki določa ustanovitev petih novih infanterijskih polkov.
TUDI GRČIJA HOČE BITI MOČNA.
Atene. Mornariški minister Demerdis je v zbornici izjavil, da bo Grčija razpolagala v kratkem s tremi dreadnoughti in tremi novimi križarkami ter več manjšimi ladjami.
K NEMIROM V EPIRU.
Bukarest. Oficijozna rumunska korespondenca poživlja grškega ministrskega predsednika Venizelosa, naj odločno nastopi proti gibanju v Epiru, ker bi drugače Grška ne izgubila le svojih dosedanjih simpatij, temveč tudi posest, ki jo je s svojo prejšnjo politiko pridobila.
Drač. Polkovnik Tompson poroča, da se pogajanja z vodjem upornih »av-tomašev« v Epiru ugodno nadaljujejo, da edinstvo Albanije ne bo v nevarnosti.
NEMŠKI NOTRANJI MINISTER — NAMESTNIK NA ALZAŠKO-LOTRINŠKEM.
Berolin. V političnih krogih se je razširila vest. da je notranji minister Dullwitz določen za cesarskega namestnika na Al-zaško-Lotrinškem.
NORE ŽENSKE.
Nizza. Sufrageta je napadla bivšega ministrskega predsednika Balfoura v avtomobilu in mu s kamenjem poškodovala oko.
IZ BULGARIJE.
Sofi(a. »Dnevnik« poroča, da je e'írnrh Jožef radi diferenc v sinodu odstopil.
ALZACIJA-LORENA.
Strassburg. V kratkem bo imenovan za cesarskega namestnika minister za notranje zadeve pl. Dallwitz,
NEMŠKI DRŽAVNI KANCLER ODSTOPI.
»Frankfurter Kurier« poroča: Nemški državni kancler Bethmann Hollweg je sklenil, da še pred poletjem odstopi in da se odtegne sploh vsem javnim poslom. Tudi alzaško-lorenski namestnik namerava še ta teden odstopiti.
ZOPET POŠTNA TATVINA V TRSTU.
Trst. Na poštnem uradu št. 8 v starem svobodnem pristanišču je izginilo pretekli torek 1000 K. Poizvedbe policije niso privedle še do nobenega rezultata.
GROZNA DRUŽINSKA TRAGEDIJA.
Praga, Včeraj zjutraj se je v vasi Krupna pri Karlovem Tynu dogodila grozna družinska tragedija. Okoli 8. ure zjutraj je prišel v stanovanje veleposestnika Franca Tomaška njegov svak, zavarovalni nadzornik Alfonz Dix, šel v spalnico svoje sestre in ustrelil po kratkem prepiru 50 letno ženo. Vsled strelov je prihitel zraven Tomašek !in med obema se je razvil hud boj. Končno je padel Tomašek na tla in Dix je ustrelil dvakrat nanj, nakar je pobegnil. 70 letna Tomaškova mati, ki je tudi vsled strelov prihitela zraven, se je skrila v stanovanju ter tako ušla gotovi smrti. Dix je hitel po tem krvavem činu k železniškemu tiru državne železnice, ustrelil z revolverjem, a se je le lahko ranil, nakar se je vrgel pred ravno došli brzovlak, ki ga je raztrgal. Tomaška so težko ranjenega prepeljali v praško bolnišnico. Oba sta se že dalje časa prepirala zaradi neke dedščine. Tomašek, ki je zelo bogat mož, je odklonil vsako poravnavo, ki mu jo je v tej zadevi ponujal Dix.
VIHAR NA ROKA VNEM PRELIVU.
Dunkerque. Vihar ob obali traja z nezmanjšano silo dalje ter povzroča povsod veliko škodo. Plovba je popolnoma onemogočena. Številne ladje so prisiljene ostati v pristanišču. Neka jadrnica s 150 tonami je nasedla na neki pečini in je posadka utonila.
NESREČA V BENETKAH.
Benetke. Doslej so potegnili iz morja 30 trupel. Med mrtvimi je tudi Avstrijanka gospa Büsche! iz Kolomeje v Galiciji, ki se je nahajala na ženitovanjskem potovanju. Gospej Morosani iz Bari pa je utonil soprog, s katerim sta bila na ženitovanjskem potovanju.
PARNIK IN 50 MILIJONOV POGREŠAJO.
London. Španski parnik »Alberado«, na katerem je bilo 50 milijonov v zlatu, pogrešajo.
ZEPPELINOV ZRAKOPLOV V VELIKI NEVARNOSTI.
Berolin. Vojaški zrakoplov »Z V«, ki je stacijoniran v Johannistalu, bi se včeraj kmalu ponesrečil. Ko so ga dopoldne vlekli iz lope, se je zrakoplov odtrgal in plul naravnost proti neki tribuni. V zadnjem trenutku se je posrečilo nekemu mehaniku ustaviti propelerje, včeraj je moral krmilar odvrniti zrakoplov, ki je bil oddaljen od tribune samo še en meter, ter tako preprečiti nezgodo.
ZIMA NA TIROLSKEM.
Inomost. Tu je nastopila vnovič zima. Danes je po celi deželi močno snežilo.
9000 RIBIČEV POGREŠAJO.
Odesa. Pogrešajo 9000 ribičev. Boje se, da so se ponesrečili v velikanskem viharju na Azovškem morju.
DVA ZRAKOPLOVCA PONESREČILA.
Sevastopol. Zrakoplovec stotnik Anrejadi se je ubil.
Amsterdam. Aviatik Stein so je ponesrečil.
Iz slovanskega svels.
Narodna požrtvovalnost Čehov. Iz Frage poročajo, da je načelnikov namestnik v pisarni deželnega kulturnega sveta za Češko, Ivan Bečvar, zapustil v oporoki češki Šolsk: matici 100.000 K v vrednostnih papir ih, ki so na1 oženi v deželni banki. — Bog dai »Slovenski Straži« takega pTeme-nitfga dobrotnika! Njegov spomin bo za vedno vpisan v hvaležnih srcih obmejnih Slovencev.
Gospodarski razvoj pruskih Poljakov. V boju Poljakov proti raznarodovanju na pruskem Poljskem igrajo banke veliko vlogo. Hakatistična »Schlesische Zeitung« poroča, da je lani skupni promet največje poljske banke, obrtne banke v Poznanju, znašal 218,675.897 mark, bilanca je bila zaključena s 44,671.395 mark, čisti dobiček pa je znašal 643.742 mark. Število vlagateljev je narastlo od 2905 na 5280. Iz preostankov zadnjega poslovnega leta so dali na stran 60.000 M za pokritje even-tuelnih kurznih izgub. Poljska kmečka banka v Poznanju je imela 1. 1913. prometa 146,172.093 mark. Bilanca je izkazovala 19,748.273 M in je bilo čistega dobička 234.104 M. Depoziti so narastli od 835.325 na 5,402.565 mark. Banka je izvedla transakcijo zvišanja investicijskega kapitala cigaretne tvornice Ganowicz & Wleklinski v Poznanju od 2,100.000 mark na 3 milijone mark. Zadnji občni zbor je tudi za preteklo leto določil 10%no dividendp. Banka je v mripgih slučajih dovolila druge hipoteke iz svojih sredstev in porabil^ 30.000 M za vzdrževanje neke stare polj-« ske tvrdke v Poznanju. Poljska ljudska banka v Kemonu ie izkazovala 1. jan. 1914 prometa 3,451,717 M, depozitov 2,967.241 Mark, deležev 288.315 M in rezervnega zaklada 115.885 M. Na menice se je v zadnjem letu izposodilo 3,298.328 M. Število članov ie narastlo od 117 na 1718. Čisti
dobiček znaša 23.572 M. Poljska trgovska banka v Plešnu je imela v zadnjem letu 343.386 M dohodkov in 330.368 M stroškov. Depoziti so znašali 67.793 M, deleži 25.105 M, rezervni fond 1219 M. Te številke jasno dokazujejo, kako brezuspešno je uničevanje v jedru zdravega naroda, ki je sposoben za nadaljni gospodarski in kulturni razvoj.
Gledališče za mladino v Peterbur-gu. Vsled inieijative novega palačnega poveljnika carskega dvora se rusko dvorno ministrstvo peča z načrtom za zgradbo posebnega carskega gledišča za mladino. Car jc načrt že odobril in izrazil željo, da se z zgradbo čim preje prične. Pričakovati je, da bo gledališče v dveh do treh letih dovršeno in otvor-jeno; v njem se. bodo vršile izključno le predstave za mladino.
Spomin 600 letnice smrti srbske kraljice Jelene Anžujske so skadrski Srbi praznovali s svečano zadušnico v cerkvi sv. Nikolaja na Kazini, katero cerkev je bila ona sezidala in je v njej tudi sprejela re-dovniško obleko.
Proslava prve ruske tiskane knjige se pripravlja v sedanji sinodalni tiskarni v Moskvi, kjer je 1. (14. sušca) 1564. leta izšla pod naslovom »Apostol«, s katero je položen temelj vsemu ruskemu tiskarstvu. Sicer so poizkušali že prej v novem kulturnem delokrogu, ali šele, ko sta prišla tja »modra mojstra v tiskarskem delu« dijakon Ivan Fedorov in pa Peter Mstislavec, je bilo vprašanje praktično rešeno. Meseca. aprila 1563. leta so pričeli črko-stavci z delom, ki je šlo jako počasi izpod rok, tako da se je 267 listov »Apostola« in v tisoč eksmeplarih tiskalo deset mesecev in pol. To je bila prva ruska tiskana knjiga. Tedanje ljudstvo je bilo tako nezaupljivo do »čarovnikov«, prvih tiskarjev, da je razbilo njih tiskarno. Dijakon Fedorov je tiskal tudi v Lvovu ruske knjige.
Dobrodelno društvo »Sv. carice Jelene« so v spomin 600 letnice Konštanti-novega edikta osnovale Srbkinje v Nišu. Društvo bo skrbelo za otroke v vojni padlih ali pohabljenih srbskih vojakov.
Po svetu.
Sorialno-tlemokralični nasprotniki vere. Polog svobodomiselstva je kot znano, socialna demokracija najzagri-zenejša sovražnica vere. Dokler socialna demokracija lovi nevedneže v svoje mreže, pravi, da ni proti veri, ker je vera privatna stvar. Kaclar pa pridejo sodrugi kje do moči, potem svojega sovraštva napram veri ne prikrivajo. To so pokazali nedavno dogodki v mestu Gera, kjer je socialno demokratična večina v občinskem svetu sklenila, da se odpravi verski pouk iz ljudskih šol. Nadalje so bili zaradi motenja vere, povzročenega z nekim škandalom na pokopališču, pred dortmundskim sodiščem obsojeni trije rudarji iz Liitgen-Dortmunda, socialno (lom"kraške trdnjave, obsojeni na en teden ječe. Ti sodrugi so namreč pri nekem pogrebu psovali duhovnika, tako da je moral vsled socialno demokraških napadov opustiti pogreb. Taki dogodki kažejo v jasni luči socialno-demokraško sovraštvo napram veri.
Avstrijski prostozidarji pod vlado ogrske velike lože. Ko so je nedavno šio za to, da bi se pod imenom »Muni-ficentia« v Karlovih Varih obstoječi »bratovalci krožek« postavil pod varstvo prostozidarjev, so tamošnji prostozidarji prejeli pismo od ogrsko velike lože, v katerem so jih opozarja, naj se v interesu novo lože, ki jo nameravajo ustanoviti, obrnejo na veliko ložo ogrsko. Važni prostozidarski interesi namreč zahtevajo, da se novi avstrijski prostozidarski krožki .in lože sučejo v zvezi z obstoječimi ložami, ki delujejo pod varstvom ogrske velike lože.
— Nesreča v Benetkah. »Az Est« poroča, da jc na mali ladji, ko jo jc prerezala torpedovka, počil kotel. Poizkušali so po nesreči ponesrečence rešiti in izpustili vrvi v morje. Nesrečneži so se za vrvi borili. Niti eden so ni z vrvmi rešil. Moštvo torpedovke jc izpovedalo, rla jo ponesrečena ladjica (va-poretto) napačno bila vodena. Torpedovka. je normalno vozila in dajala znamenja. Ponesrečil se je tudi kapitan ponesrečeno ladjo Padovini. Mornar Scarselli je rešil štiri osebe. Ladja »Fe-ruccio« jo rešila mlado Francozinjo Evgenijo Paie, ki jc krčevito klicala svoja dva otročiča, ki sta vtonila. Rešili so nekega mladega Ogra, ki se je nahajal na, ženitovanjskem potovanju in ki mu jc mlada žena vtonila. Koliko oseb je vtonilo, šc ni znano. Na Lidu so prodali 68 voznih listkov, 47 oseb so rešili, iz morja so izvlekli 30 mrličev. Ponesrečeni parni čoln so poizkusili dvigniti, kar so jim jc končno posrečilo. Žrtve nesreče boelo uokopali na stro-
ške občine. Med ponesrečenci se nahaja tudi stavbni podjetnik Samassa. Kapitan torpedovke, ki jo parni čoln prerezala, Emil Paganini, je aretiran in se bo moral pred vojnim sodiščem zagovarjati, ker je obdolžen, da ni dovolj previdno vozil.
Ravnatelj observatorija na Vezuvu zgorel. Ravnatelj observatorija, ki je pod Vezuvovim žrelom, profesor Mar-calli, jc dne 19. di m. umrl zelo tragične smrti. Zvečer mu jc eksplodirala namizna petrolejska, in ker jc učenjak bržkone zaspal, se mu je vnela obleka. Učenjak je v svoji samoti zgorel brez pomoči. Drugi dan so našli njegovo zogljeno truplo.
— Razstava za blagiujo otrok. Stalna avstrijska razstavna komisija na Dunaju jc naznanila trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo od 11. do 30. aprila t. 1. vršila v Londonu razstava za blaginjo otrok. Razstava bo obsegala: a) zdrav, stvo, b) hrano, c) vzgojo in d) počitek otrok. Izvod prospekta je v pisarni tukajšnje trgovske in obrtniške zbornice interesentom na vpogled.
Žrtve trgovcev z dekleti. Pred nekaj tedni so izginile iz Duisburga brez sledu štiri deklice v starosti od 15 do 17 let. Eno izmed deklic so 20. t. m. izsledili v Frankfurtu. Dekle je bilo namenjeno v neko sramotno hišo. Dognalo se je, da so deklice odpeljali trgovci s človeškim mesom.
Zverinska mati. Iz Varšave poročajo: V vasi Tigelov, gubernija Radoin, je umorila 31 letna kmetica Helena Knekova oba svoja pastorka, 12 letno deklico in 5 letnega dečka, ter sežgala trupli v peči. Grozni zločin so pa odkrili in morilko zaprli.
LISTNICA UREDNIŠTVA. Preč. g. župniku Ivanu Peku v Hinjah
radi potrjujemo, da ni poslal v naš list vesti dne 12. marca t. 1. pod naslovom: »Nezvesta poštna upraviteljica«.
DAROVI. Jarovi za dr. Žitnikov spomenik.
VH. Izkaz (zaključen 15. marca). Dr. Anion Janežič, c. kr. fin. tajnik,
Ljubljana . . .......K 25 —
Dr. Anton Lampret, c. kr. okr. živino-zdravnik, Postojna, polovico potnih
stroškov ..........■, 1097
Avguštin Šinkovec, kn. šk, duh. svetnik, Škofja Loka.......» 10'—
Zbirka občine Št. Peter na Krasu, objavljena dne 13. marca, .Slovenec«
it. 59 ...... ......» 165'70
Zbirka g. poslanca Zurca in dar g. poslanca vit. Pogačnika, objavljena v ;<Slovencu« dne 9. marca ....	65'—
Dar županstva Hrenovice pri Postojni	50'—
Zbirka hrenoviških ključarjev . , . ;> 26'30 Darovanje hrenoviških župljanov . . » 11*70 Ivan Zupan, župnik, Hrenovice ...» 10'— Anton Srebotnjak, trgovec, Prcdjama ,	10'—
Jakob Morel, Hrašče; Ivan Komar,
Razdrlo......................2'—■
Ivan Fras, dež. odb. sluga, Ljubljana .	4 —
Neimenovan, Planina pri Rakeku . .	10'—
Vas Žiri nad Škofjo Loko......» 20 —
Slov. kal, izobraž. društvo »Straža"
na Dunaju.......... » 20 —»
Poslano po upravi >Slov. Naroda« . . » 20'— Fran I.enček, Postojna ......	t —
Vsota
K temu izkazi I.—VI.
K 461'67 » 1580*51
Skupaj . K 2042'18
ZDRAVNIŠKI GLAS ZOPER SAL-VARSAN.
V »Kölnische Volkszeitung« piše neki z d r a v n i k , da zastrupljanja vslod injekcij znanega salvarsana ne pohajajo samo od napačnega načina vbrizgavanja in od »prekomerne obcut-nosti zoper salvarsan« od strani nekaterih bolnikov, ampak brezdvomno tudi od preveliko množine arzena, ki sč v tem zdravilu nahaja. Sklicuje se na izjave največjega modernega toksikologa prof. Lewina glede strupenosti arzeno-vih organskih in anorganskih sestavin v katerikoli obliki. Obsoja, da je nemška vlada izjavila, cla ji o smrtnih slučajih vsled salvarsana ni ničesar znanega, ker nima uradnih obvestil o tem, d'asi so zdravniki sami v seji Berolin-ske medicinske družbe to priznali in celo rekli, da je smrtnih slučajev še veliko več, kakor se javno pišo. Pravi, da je pa večina zdravnikov odločno zoper pretirano reklamo, ki se s salvarsanom uganja. Ni res, da to sredstvo edine lucs ozdravi; o popolnem ozdravljenju brez ponovitve bolezni se danes sploh ne da govoriti, ker je izkušnja šc prekratka. Ostudno jc, da nek judovski list, piše, da. je judovstvo dalo človeštvu dva največja moža: Jezusa in Elirli-cha! Tudi jc žalostno, da gotovi listi premnogo slučaje smrti in trajne obo-litve vsled salvarsana namenoma ne priobčujejo. Interpelacijo na nemško vlado zaraditega so vložili mnogi zdravniki. Za to reklamo za Ehrlichovo sred-
stvo pa tiči nekaj globljega: Z nemoralo se danes živi velika obrt, na katero so seveda judi zelo, če ne največ intere-sirani. Tem krogom je seveda neljubo, Če se izkaže, da tudi salvarsan ne ozdravi gotovih bolezni. To je tisto.
Dr. V. Žun, Dohodnina. To knjigo bomo dne 1. aprila razposlali, tako da jo bo imel vsak naročnik za letošnjo napoved še pravočasno v rokah. Knjiga, katero je spisal strokovnjak, bo prekašala po svoji poljudnosti in temeljitosti vse podobne dosedaj izišle nemške brošure. Avtor ima namreč premnogo praktične izkušnje, poleg tega pa deluje tudi na najmerodajnejšem mestu, to je v c. kr. finančnem ministrstvu in je že znan strokovnjak v davčnih zadevah. Po knjigi bodo gotovo posegli najširši krogi, ker je posamezniku kakor tudi uradom potrebna. Dobi in naroča se v »Katoliški Bukvar-ni« v Ljubljani.
Dr. Mihael Opeka, šest postnih govorov. Cena: 60 vin., po pošti 70 vin. — Ta knjižica, ki je ravnokar izšla, vsebuje zbirko po vsebini in obliki krasno dovršenih postnih govorov. Knjižica zasluži, da jo kar najtopleje priporočamo. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
V najem se da
946
Prehlajenja in kašelj
Vsak ve, kako težko se je iznebiti prehlajenja in kašlja. V takih časih priporočamo rabo Scottove emulzije ribjega olja, ki jo nadaljujte toliko časa, dokler se ne počutite zopet dovolj sveži in močni. Blagodejen vpliv Scottove emulzije ribjegci olja, posebno tudi njen kašelj lajšajoči učinek se kmalu pokaže in napredek opazi. Mnogi, ki trpe že leta na posledicah prehlajenja in kašlja, so zaaobili s Scottovo emulzijo novo moč in svežost.
Scottova emulzija ribjega olja je tako okusna in lahko-prebavjliva, da jo radi jemljejo odrasli in otroci.	4
Cena originalni steklenici K i'50. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje 50 vin. v znamkah na Scott & Bowne, G. m. b. H., Dunaj VII.( in se sklicuje na ta časopis, dostavi se mu ena pošiljatov potom lekarno za poskušnjo.
Nihie ne more ponarejati
Kathreinerleve ' Kneippove slatine kavelj
VendarHe se mnogokrat, varljivo slično posnema* povsod znana zavotnina« ; s sliko iu©ni*».» Kneippa.«
zatorel se pri rrkupu M dajtf premotiti in lavrnH» poinemkel
Vse drugo kc Kathreiner, zSasit »jprto,«
odtehtano Mago, ¡6, ¿6 Še UkO ,
ceno, večinoma mnogo; predrago plafeno.
Baden ^ .žvepieni vrelec
Mm Stolni in mestno zdravilišče
Fizikal. dietetična zdravilišča, solnčne in zračnekopeli. Zdravnika-vodje: Dr. Oton pl. Aufschnaiter in ces. svet. dr. D. Podzahradsky. Prospekti zastonj.
Ovratnike ¡S»
priporoča Joslpina PodkrajSek
LJubljana, čevljarska ulica štev. — Naročila po poitl se izvrše točno__3
„Vikloria" tovarna za žilno kavo
sprejme
nttk zastonnihe
pod zelo ugodnimi pogoji. 929
• VV
za obisk pekarij in mlekaren po Kranjskem in Istri za prodajo strojev proti dobri proviziji. Ponudbo pod „Fleifiig 931" v nemičini na upravo tega lista.	931
Mesto vsakega posebnega naznnnila. ' t
Pretužnim srcem naznanja podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da mu je bila preljub-jjena soproga, oziroma sestra, teta in stara teta, gospa
Joslpina im\l
roj, Hdtirlcli
po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoCe danes v petek dne 20. marca 1914 ob 4. uri popoldne odpoklicana v boljšo večnost.
Pogreb predrage rajnice se bo vršil v nedeljo dne 22. t, m. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti na Mestnem trgu 17, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zaciušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Predraga rajniea se priporoča v pobožno molitev in blag spomin. Venci se hvaležno odklanjajo.
V Ljubljani, 20.marca 1914. Friderik Žakelj,
c. kr. šolski svetnik in gimnazijski 968 profesor v pok.
Prvi kranjski pogrebni zavod i"r. Doberlet.
• ZAHVALA.
Za izredno številne dokaze iskrenega sočustvovanja, ki se nam je izkazovalo ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata in svaka, gospoda	960
Avgustu Drschit}!!
stavbnika tvrdke Jos. Lončarič
izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem, posebno še gradbenemu podjetništvu Jos. Lončarič, uradništvu te tvrdke in c.kr.železn. gradbenemu vodstvu našo najiskre-nejšo zahvalo.
Ljubljana, 20. marca 1914. Žalujoči ostali.
1l i 8
V "X.-Í.S;
zm >
V."-:-'"
J
Proda se Še dobro ohranjeno
973
s stanovanjem, trgovino in vsemi potrebnimi Jshrambarni v Dobu ob državni cesti na prometnem kraju s 1. junijem 1914. Poizve se pri lastniku Antona Videmšek v Dobu pri Domžalah.
bel in rdeč, pravi grozdni sok. Posebno dobro vino za bolnike. M. Žerjav, Streliška ulica 32. Berta Sevar, Jakobsk trg.	709
Uermuth-
vino najboljše kakovosti pro-	160
daja 00 najnižji ceni tvrdka:
Br. Novakovič, vinska trgovina v Ljubljani.
od Bergmann & Co., Tešin ob Labl je in ostane slejkoprej nedosežen v presenečenem barvanju las in brade. Dobi se v svetli, rujavi in črni barvi steklenica po kron 2-50 v lekarnah, dro-gerijah in parfumerijah.	714
zlatorumen trčan, zajamčeno čist v deži-cah s i i/2 kg vsebine razpošilja po K 8>50.
Čebelama 3944 Ilirska Bistrica,
Zahvala.
Za od vseh strani nam izkazano sočutje ob smrti našega soproga oziroma očeta, sina, brata in svaka, gospoda
Ivana Zupan
bivšega lesnega trgovca
kakor tudi za častno spremstvo k zadnjemu počitku, istotako izrekamo tem potom prečastiti duhovščini našo najglobokejšo zahvalo. 959
Ljubljana, 20. 6UŠča 1914.
Žalujoči ostali.
Jajca za valenje
zajamčeno čistokrvnih premijskih
sulmtalskih kokošij
po 30 v komad oddaja graščinsko oskrbnišivo Freudenau pošta Craurek, Štajersko.	799
Vabilo
na
XII. redni občni zbor
KmetUskeoa društva v Sodražici
reglstrovane zadruge z omejeno zavezo
ki se bo vršil
dne 5. aprila 1914 ob 3. url popoldne v društvenih prostorih
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drug občni zbor, na istem mestu in po istem dnevnem redu, ki bode veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	949
K obilni udeležbi vabi
načelstvo.
Posojilnica v Brežicah
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
vabi na svoj
ki se vrši
v soboto, dne 28. sušca 1914 ob 8. uri zvečer v zadružni pisarn) v Brežicah.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računa za 1. 1913.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Volitev članov načelstva.
6.	Volitev članov nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Načelstvo.
Zahvala.
Za Vse blage dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, sina, brata, svaka in strica, gospoda
\
Franc Jezerška
pekovskega mojstra in hišnega posestnika
se vsem, ki so dragega pokojnika spremili k večnemu počitku iskreno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo pa smo dolžni slavn. telovadnemu društvu „Sokol" v Mostah, gasilnemu društvu Moste, veteranskemu društvu Moste, Ciril-Meto-dovi družbi Moste, katoliškemu izobraževalnemu društvu v Mostah, pevskemu društvu „Ljubljanski Zvoiv' zajV srce segajoče žalostinke ter vsem darovalcem prekrasnih vencev.
969	t .	Žalujoči ostali.
sna* jatfapgssag»^
kolo
znamke „Puch" v Nunski ul. št. 17, podpritličje.
z vrtom, primerna tudi za trgovino, zelo ugodno mesto, v najboljšem stanju, se pod zelo lahkimi pogoji odda v najem ali proda. — Dopise sprejema lastnik Ignacij Stiissl, Gradec, Grlo» gasse 15.	93»
938
Proda se nov
klavir
(Bosendorfert vsled pomanjkanja prostora za mnogo nižjo ceno. — Kje, pove uprava lista pod štev. 962, (Znamka.)
Strojarija
v najboljšem stanju s parnim in električnim obratom, posebno ugoden kraj, neposredno ob železniški postaji, kjer se dobi dokaj čresla in surovih kož, dalje mnogo dela proti plači, sa odda pod ugodnimi pogoji v najem ali pa proda, Pisma na upravo „Slovenca" pod štev. 937.
Organist in cerkvenik
želi s 15. aprilom spremeniti službo. Izboma spričevala na razpolago. — Naslov pove uprava lista pod št. 952. (Znamka.)
Sprejme se takoj izurjen
pri Oroslavu Slapar, Ljubljana, Sv. Martina cesta štev. 4.
Dobro izurjena
cincei
želi premeniti službo. Najraje gre v kako žup« nišče. — Ponudbe sprejema uprava lista pod »kuharica 976«.	976
polnomasten, jako fini se dobi zelo poceni v mlekarni Ivan Vidmar, Črni vrh nad Idrijo.
se odda. Vprašanja na Orosl.Dolonec, Ljubljana, Wolfova ulica 10.	961
Za krošnjarje, tržne prodajalce, razprodajalcc in za vsako gospodinjstvo razpošiljam pri stiskanju lahno poškoduvano
toaletno mile — 5 k? sa G*5G E
(50—52 kosov), dišeče po vrtnicah, mandeljih, vijolicah, glicerinu, zeliščih, mošusu, lilijinem mleku itd. — Najfinejši parfumi v steklenicah po 2 K. Razpošilja po povzetju največja izvozna tvrdka za toaletno milo FRANC HUMANN, Dunaj II., Alolsgasse 3.51.	flf,5
V Šenčurju pri Kranju se odda v najem stara, znana	947
Natančnejša pojasnila o oddaji daje hranilnica in posojilnica v Šenčurju.

z opeko krita in z malim vrtom, se iz proste roke proda v Višnji gori. Zelo pripravna je za vsakega obrtnika ali vpokojcnca. Več se izve v Višnji gori štev. 48.	977
Sprejme se
mizarski pomočnik
in en
mizarski vajenec
pri Ivanu Sveie, mizarju v Tom.šlju št. 9 pri Ljubljani.	U7J
y. >.,!■>. =Ur ,,■■■■,. i lBgr--1—___Iš^
GothsKa vzajemna zavarovalna topna žiiiilenje
Stanje zavarovanja začetkom marca 1914:
I milijarda 381 milijonom kron
Doslej izplačane dividende: - - 365 milijonov kron
Vsi preostanki pridejo v dobro zavarovancem
948
Vi
zastopnik: Michael Kästner, Ljubljana

r«
BS 5 e=aESK3 &XSXSSSS3 SSSBBSK
s 1
I C. kr. priv. tovarna za cement i
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland - cement v vedno enakomerni, vse orl avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovane in podorne trdote daleč nadkriljajoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj I., Falckestrasse 1.
Slavn. občinstvu si usojarn tem potom vljudno naznaniti, da sem otvoril svojo lastno j
stavbno obrt
Potrudil sc bodem, izročena dela izvršiti solidno in ceno, ter prosim, da me slav. i občinstvo počasti z obilnimi naročili	=
Z odličnim spoštovanjem
Matko C vek, stavbenik I
Tržič, Gorenjsko.
niiiiiafiiiiitiaiiiiiiiitiiniiMifiiiiiiiiiiiMiufimiiimnMfiinifiniiaaMitiniiiiniiiiinitiiiiimfnivliHiiaiminniimimvnn
• ••■«Militi Hfl II I Iii 11*111 11* K

ao*. ac» J» ».
rp. n.	Telefon štev. 283. ;
Podpisani naznanjam, da imam letos v zalogi razni stavbni materijal. Posebno opo- ' ' zarjam, da imam večjo zalogo	;
cevi iz kamenine
iz najboljše tvornice Hrnschauer, kakor tudi cementne cevi v različnih dimenzijah, cementne ; in samotne plošče, štorje ter razne vrste izolacijskih tvarin.
Pri naročilih zadostuje, da se mi za kamene cevi navede višina nadstropij, oziroma ; hiše, pri vlažnih stenah in raznih izolacijah množina kvadratnih metrov stene, za tlak obris ; prostora itd.	j
Vsa strokovna navodila in proračuni za naročnike brezplačno.	j
Velespoštovanjem	;
Stavbna tvrdka Ivan Ogrin, LJubljana
Gruberjevo nabrežje štev. 8.	;
960
• rujLrrrjtr»■nRmjft.aiaMja.a.a ■ ■ UMIKm.-m
»■ ««******	»i». »..«JC HU.! BJ9BJ»	t
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta št« 6
vabi na
redni obeni zbor
ki se vrši dne 6. aprila 1914 ob 5. uri popoldne v zadružnih prostorih lastnega doma.
JDnevni red:
1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Sklepanje o potrditvi računa. — 4. Sklepanje o porabi dobička. — 5. Volitev nadzorstva treh članov.
—	6. Dopolnilna volitev treh udov načelstva. — 7. Poročilo o izvršeni reviziji.
—	8. Slučajnosti.
jlllft
/ ) forai "«HBa V"*"' ■vtt'H W \
m
•• •
gumijcui pcdpetniîtf
Nedosežni po elasticiteti lahkosti
trpežnosti	ge3
Glavna zaloga: ANT. KRISPER, Ljubljana
Popravilo kaplanije xia Vačah
\
se odda potom
zmonjševolne
za zidarska, mizarska in pečarska dela dne 2. aprila 1.1. ob 10. uri
dopoludne v kaplaniji na Vačah. Delo cenjeno nad 2500 K. Načrti in proračun na vpogled na licu mesta.	954

Stavb inski odbor.
-j
Izšel je z novostmi in najnižjimi cenami nov lepi	966
Kdor kaj želi kupiti, naj ga hitro naroči, je tudi po pošti gratis.
FR. ČUDEN, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 1.
s
, «»«ji svetovnoznani
V Ljubljani, dne 21. marca 1914.
358
Načelstvo.
Krasne spomladanske novosti
dobre blago, po že znano najnižjih cenah dobite
2660
vmodnl trgovini
peter Šferk
LiubTana Stari trg št. 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, Ia. kakovosti; moško, žensko in otroSko perilo, velika izbira najmodernejših moških klobulfov in čepic, dalje čepic za dame, deklice L t. d., ter raznih nakitov in potrebščin za šivilje.
Alfred Franke), kom. družba
Prodajalna: Ljubljana, Stritarjeva ulica
t
j Edino morsko kopališče Jadranskega morja 13.0 metrov i morje štrieio obale z najfinejšim peskom po tlel,
IW.I I O * »V» W. *J0.»J0.9J0M 1 *.«.C» 0.0. 0 * M M T*.» .0 .T.0.0 M.M.T*.
rv.v.v m	» r
MMunn * Mjm»xjrm-1.™*** *-**<L,B,J
pri Reki ob Jadranskem morfu.
L
Natančni prospekti in pojasnila pri zdraviliški komlsjl.
klimatično zdravilišče in morsko kopališče
l'/2 ure parniške vožnje z Reke,	935
Eldorado za slabotne

RiriMrniMii 00-0¡-r.-»	0.0 * 0-9.0	• r>» » « • « • » * » •»•»•r».* • • * •/.« • ♦ • •
tM MI • « r r » 0 A 0* 0.MM*Jt».M .JJ..W » * •»•»•-•	I WkMW
Gospodarstvo.
UPORABA SVETILNEGA PLINA V KUHINJI.
Pri svojih ognjiščih v kuhinji rabimo navadno kot kurivo drva ali premog, ali oboje obenem. To kurivo pa postaja od leta do leta dražje in ga tudi ne moremo ekonomično izrabiti. Dobra četrtina tega kuriva uhaja neizrabljena skoz dimnik. Pepel, žlindra in neizgo-reli ostanki pa delajo nesnago. Čo hočeš kaj malega skuhati, potrebuješ mnogo časa, ter moraš narediti precej močan ogenj, pri čemer ti pojde malo ne polovica materijala v nič. V novejšem času se je tehnikom posrečilo izumiti aparate, pri katerih uporabljamo s v e t i 1 n i p 1 i n za prirejanje jedi, kuhanih, pečenih ali praženih. Pri plinu moremo kurilno silo izrabiti do 90% boljše kakor pri katerem drugem kurivu. Pri kuhanju s plinom sc prihrani mnogo časa, ker ga je treba le vžgati in daje takoj zadosti močno vročino. Ko nehaš kuhati, ga ugasneš ter tako ne gre nič kurilnega materijala v izgubo. Jedila, ki so pripravljena s plinom, niso glede okusa ali točnosti v nobenem oziru slabejša, kakor jedila, pripravljena na navadnih ognjiščih. Nasprotno! Mnoga se dajo pripraviti še bolj okusno. Dostikrat se ugovarja, da je kuhanje s plinom dražje nego kuhanje z dr-vmi ali premogom. Pa ta ugovor ne velja splošno. Res je, da se s plinom lahko potratno dela, kakor z vsakim drugim kurivom; s plinom pa tudi lahko varčujemo, kakor z nobenim drugim kurivom. To velja posebno takrat, če je treba manjša jedila hitro skuhati: za-jutrek, južino ali manjšo večerjo. Velika udobnost, ki se doseže z uporabo plina v kuhinji trlede snage, prihranitve časa in stroškov, je dala v raznih mestih povod, da so ljudje od dne do dne v večji množini začeli v kuhinji rabiti svetilni plin kot kurivo, in to povsodi z največjim uspehom. — Tudi v Ljubljani si je že mnogo gospodinj omislilo plinska kuhala; vendar mnogo kuharic pri tem ni tako izurjenih, da bi plin uporabljale štedljivo in z najugodnejšim uspehom. Drugod, n. pr. na Dunaju sc pospešuje uporaba plina v kuhinjske namene s tem, da se nalašč prirejajo posebni tečaji s teoretičnim in praktičnim poukom za porabo plina pri kuhanju, pečenju in praženju. Tudi tukajšnja plinarna je pridobila z Dunaja damo, ki je izučena kuharica s plinom, da bode v Ljubljani še ta mesec dva dneva zaporedoma poljudno predavala o uporabi plina v kuhinjske namene, istočasno pa na raznih plinskih aparatih prirejala razna jedila ter tako praktično pokazala, kako se s plinom praktično in kolikor moči po ceni kuha, peče in praži. Na koncu vsakega predavanja se bodo udeležencem dajala jedila na pokušnjo. Dan in kraj predavanja se bode pravočasno objavilo. V interesu občinstva, posebno pa gospodinj, pa bodi, da sc teh brezplačnih predavanj udeleži mnogoštevilno.
najbogatejši alkalični (natron litijev) kiaitjc na Češkem. — Izborna dietetiCna namizna pijača. O vrednosti „Bilinske" izvolite vprašati hišnega zdravnika.	624
Kantina Corazza
Levadc (Istra)	001
VINO
belo, črno in šiljer lastnega pridelka se pošilja po jako ugodni ceni. Za pristnost se jamči.
Odda se mirni stranki lepo
stanovanje
obstoječe iz treh sob, kuhinje in pritiklin v III. nadstropju za majev-termln. — Več sc izve v Židovski nllcl št. 1, I. n.	772
Zaradi smrti so na prodaj
na Ellzabetni cesti. Plačilni pogoji zelo ugodni. Natančna pojasnila daje gospa Roza dr. Galatia Poljanska cesta 18, I.	301
eftencin-motor
malo rabljen, ležeči bencin-inotor tovarne Lan gen & Wolf se vsled upeljavo električne sile ceno proda. Vpraša se: Zavod za tehnično in elektr.čne naprave Vojnovič & Cie., Ljubljana, Dunajska cesta 22.	glG
na obroke. Posamm deli najceneje. Ilustrovaui ceniki
zastonj.
F. Uušek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev Opočno oh drž. žel. 2121, Češko. 3347
za notranje, kirurgičue in ženske bolezni (bol. postrežba sester kriiark).
Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne. V sanatoriju moderno kopališče z vsemi zdravilnim pripomočki.
Poljanska c. 16.
Telefon št. 141
Iščem mesta
G
Izurjen sem v vseh kmetijskih poslih. Naslov se izve v upravi Slovenca pod štev. 936.
fino, sočno šunko (gnjat), kranjske klobase, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emendolski sir ter sladko čajno surovo maslo priporoča
tvrdka J. BUZZOLINI, Ljubljana,
Stritarjeva ulica.
Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do največje množine po najnižji ceni.	2587
tovarne
se odda v Naklem pri Kranju, z več sobami dvema kuhinjama in vrtom, skupno ali posamezni prostori. Poslopje je enonadstropno, poleg državne ceste v neposredni bližini cerkve in kolodvora. Primerno za kako obrt ali kakega duhovnika v pokoju. Vprašati je pri V nko Črnilec, posestnik Naklo pri Kranja št. 46.	898
Najcenejši nakup
pri tvrdki J. Pogačnik, Ljubljana, Marije Terezije c. 13-18. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.	767
Varstveno zavarovano I
PaTŠlČ
50.000 parov komisnih čevljev
primernih tudi za 11 jiežja dela, ki so mi vsled zakasnele pošiljatve ostali, prodajam in razpošiljam za lastno ceno K S — par. Ti čevlji so iz najboljšega surovega usnja z močno .podkovanimi podplati, s podkvicami na petah in jermenčki. Ccvljl st posebno priporočljivi za alpske oežele. Pri naročilu zadostuje mera v ccnt metrih ali številka. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju krščanska razpošiljalnica čevljev FRANC HUMANN, Dunaj II., Alolsgasse 310R.
Od c. kr. trgovskega sodišča protokolirana tvrdka.
». •»."..:»,. »....« .. ».t.»...» ▼ •.»
cm isiie
so mi zaradi	i
preobilne zaloge	"
in vsled slabe kup-	5
čije ostali, raz-	j
pošiljam po lastni	i
ceni	3
par 23 8 kron.	j
Čevlji so za najtežje delo pripravni, po-	3
sebno za gorsko kraje zelo priporočljivi,	•
iz najboljšega, najmočnejšega surovega	3
usnja in podkovani. Jamčim pri vsakem	3
paru za trpežnost in najboljšo kakovost.	3
Pri naročilu zadostuje mera v centimetrih	3
ali številka. Razpošilja po povzetju	3
J. Schüller, Dunaj, III. Krieglergasse 6/II.	;
;rwm	J
:.»_•»..**-'•..• J«
111
išče tvrdka St. & C. Tauzher, Ljubljana, Dunajska cesta 47.	943
Nova
še 6 let davka prosta, zraven hiše 2 lepa nova hlevn, velik vrt s sadnim drevjem, poleg tega 2 njivi in 2 gozda. Vse v najlepši legi, za obrtnika najbolj pripravno, se takoj pod zelo ugodnimi pogoji proda. Vpraša nnj se posestnika Franc Travnika, h. št, 42 v Trebnjem. Dolenjsko.
iz najboljših rastlin pripravljen čaj, ki ga z uspehom uporabljajo
kot domače sredstvo zoper živčne bolezni
Ta čaj pomiri živce, lajša bolečine, od-slranja krče, tvori kri, podeljuje sladko spanje, pospešuje telesiio moč in prebavo. Ganglional-čaj no vsebuje nikakih omam-ljivih snovi.
Edino pristen se dobi pri c. kr. dvor. in nadvojvod, knmornem založniku
JULIJ BITTHER 0 «¿¡SEfi? m. 2 .............................................................
Cena škatljici z vpor. navodilom K 3-—. Kjer ga ne dobite v lekarni, naročite ga proti vposlatvi K 3-— franko po pošti.
Za domača dela in dela na vrtu se takoj sprejme
neoženlen moški
S 1. majem se pa sprejmeta v službo
{ion oženiena mošKa
eden za hlapca, drugi za razna domača dela. event. v skladišču. Stanovanje imata prosto. Njuni ženi bi lahko pomagali pri domačih delih.
Oglasiti se je pri stavbni tvrdki Ivan Ogrin, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 8.	910 (3)
Kdo rabi dobre in prlstnobarvne
Mi irtnle, ki in trpežne za sraiee in
po modi, zimsko blago za dame in gospode, la-nene in bombažaste kanafase, ceflre. platno, in-let, brisače, rjuhe, žepne robce, kotenine in druge tkanine, naj se obrne na znano kršč. tvrdko
Jarcsslao Blflarek, ročna tkalnica št. 45.
v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko)
Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhenta, flanele, kanaiasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 16 K, finejše vrste za 20 K, najfinejše vrste za 25 K franko po povzetju. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Srajce iz flanele ali cefirja 1 komad K 2 do K 4.
Pri naročilih zadošča navedba širine vratu, na ramenih in dolgost rokavov. Dopisuje se slovensko. Vsaki pošiljatvi se zastonj doda stenski koledar.
na obraza in na rokah odstranjuj« v
potih minutah
dr. H. Eixa
zajame, neškodljiv, gotov uspeh, Škatlja za K 4-— zadostuje. Kazpošilja na vse strani
Zalog
i v Ljubljani: Lekarna „pri zlatem Jelenu" lumerija A. liaučič in drožerija „Adrija".
par-
Izpraznjena je služba
v Škoiji Loki. Nastop sredi junija. Prošnje je vložiti do 3. aprila pri župnem uradu v Škofjl Loki.
«¡j Vam plačam, ako Vam moj uničevalec „RIA-MAZILO" ne odpravi Vaših kurjih očes bradavic in trde kože v treh dneh brez bolečin. Cena lončku z jamstvenim pismom KI'—, 3lončki jy~	^"m®*-" K 2-50. Na stotine po-
hvalnih in priznalnih pisem.	3642
Ketnent;, Ksschsu (H I.
Poštni predal 12/160, Ogrsko.
(male) se dobe od danes naprej vsak dan v pivovarni „Union" v Spodnji Šiški.
Kava ss poceni!
Najfinejša Soja-lJerl-bobova kava, lopo žgana, zelo dobra in izdatna. Nikaka žitna ali sladna kava. Kazpošilja se v vse krajo Avstro-Ogrske. Zavitek netto 4'/2kg
le K 4*30 franka.
Najcenejše in najboljše kn vi podobno blagu. Naroča so pri; žgalnlca za kavo „Santosa1, Kraljevi Vinohrady, 1573, 498	pri P/ngl.
Geno posteljno perja.
1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega 2 K ; boljšuga
Ji
40 v.| prirna polbolega 3 K so v, belega I K; bologa puhastega i 10 vj 1 Kg volutiuega snežnobele^a, pnljouoga, G K. 40 v, 8 K ; puha sivega «K. 7 K, belega, finega 10; najfinejši sprni puh 13 K.
Naročila od 5 kg naprej lrnnko. **>•
Zgotovijene postelje
lega ali rumonoga uankinga, eua pernica 1S0 cm dolga, cm široka, v. dvema zgiavnlcama, 80 cm dol^i, 60 cm široki, polnjena a novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjom 10 K; napol puh -0 K; puh !l K; posamezne pernloe to K. 12 K, 14 K. 18 K; zgrlavnioe 3K, SKMv, 4 K. Pernica 200 om dolga, 140 eni sir. 13 K, 14 K 7ov, 17 K 80 v, 51 K. Kglavnloa »0 cm dolgft, 70cm sir. 4 K T>0 v, 6 K 20 v, 5 K 70 v, spodnja pernloa iz močnega, črtastega gradla, 180 om dolga, llBcmšir. 12 K 80 v, 14K80v. .Razpošilja bo po povzetju, od 1. K naproj lranko. Lahko so Iranko zamenja za ne-ugajajoče so vrne denar. Natančni cen. gratis in franko. S. BENISCH, DESENIOE it. 816 (Oeiko),
rde-be-
5
od veselja se bodete smejali, far b odela zadovoljni, a ko si naročite
Žitno kavo.
5 kg najfinejša žitne kaxje, v lepi vrečici dobite pri meni za «Y 3 '50 vsake poštnine prosto in vrhutega še lepa koristna darilca, ki Vam jih dam Zastonj. J\Zaročite si takoj, a samo pri
Jfarlu 7i}ler v Schčrtfeldu pri JJe-¿ovu (Cejko.)	809
L SANATORIUM • EMONA I
\ ZA-NOTRANJE-IN-KIHURGICNE-BOLEZNI. •PORODNIŠNICA.
Í1 LJUBLJANA-komenskega-ulica^ 4 \w. 5EF-ZDRWNK:PRÍWRU-Dr-FR.DERGANC \1
-	Q>
:	-a
I	II
:	O) g-
1	S g. :	o
;	*a a>
:	cs
=	1 «
=	Ä E
:	C Q>
=	s
:	*/> e-j
:	<a ,
:	^ I
2	ft
ra — •a —
In
u 3
o
•a
rt
O
a. o>
3 v
a> 5" u> S
S-
a n
■o
5" ta
¡2. =
o I
£
3
£jubljana, Sv. 3*etra cesta št. ^ovomesto, Slavni trg štev. 45. Jitanj, Slavni trg štev. 119. ^Kočevje, Slavni trg št. 79.
Proda se lz proste roke lepo
870
kmetsko posestvo
to je dve hiši, gospodarsko poslopje in drugo pritikline z živino in vsem gospodarskim in poljskim orodjem vred. Vse poslopje je krito z opeko in v dobrem stanu. Polje v bližini. Zemljišča jo pol grunta, posetve približno 35 mernikov, vse zemljišče z gozdom vred meri okrog 18 oralov, za sadje se vzame 600— 800 K letnega čistega dohodka. Posestvo leži v lepem kraju na Gorenjskem 25 minut oddaljeno od kolodvora Lesce. Cena po dogovoru. Valentin Jalen, posestnik, Hlebce hišna št. 5 pri Lescah.
POZOR! POZOR!
Radi opnstltve trgovine se prodaja
pod. tovarniško ceno
obleka za gospode In dečke, kratki kožuh!, pelerine, površniki, sukno, damske jopicc, zastorl, preprogo itd.
Za obilen obisk se priporoča
R. Kollmann,
Sodna ulica 4. III. nadstropje.
Proda se izvrstno, še zelo malo rabljeno
motorno kolo
Wanilerer
9
2 cilindra, 3 IIP in brez vsake hibe: kupi se pa dobro ohranjen
z vidno pisavo, — Ponudbe je nasloviti: »Wanderer«, Maribor, Rosgcgcrjeva ul. 16.
778
f^ačun izgube
dobiéka ter bilanea
((
proti požarnim škodam in
i cerkvenih zvonov v Ljubljani, Dunajska cesta 19
za dobo od 1. januarja do 31. deeembpa 1913.

Račun izgube in dobička.
Izdatki
I. Škode:
a)	v oddelku požara delež pozavarovalnice
b)	v oddelku zvonov . delež pozavarovalnice
II. Uprava:
a) provizija ...........
b) tekoCi upravni stroški:
1.	plače............
2.	poštnine in pisarniške potrebščine
3.	kurjava, razsvetljava, najemnina in telefon..........
4.	oznanila ..........
5.	tiskovine..........
6.	bolniška blagajna in pokojnina
c)	davek.............
d)	sprejemnine:
1.	v oddelku požara......
2.	v oddelku zvonov......
III.	Odpisi in drugi izdatki:
odpis inventarja .........
IV.	Zaklad za nedoločene škode:
a)	v oddelku požara .......
delež pozavarovalnic«.....
b)	v oddelku zvonov.......
delež pozavarovalnice......
V.	Stanje zakladov koncem leta: premijska prihrana:
a)	v oddelku požara .... delež pozavarovalnice . . .
b)	v oddelku zvonov .... delež pozavarovalnice . . .
VI.	Upravni prebitek na nov račun
K	h	K	h	K	h	Prejemki	K	h	K	h	K	h
353792 150296	77 06	203496	71	—	—	I.	Prenos upravnega prebitka..... II.	Zakladni prenos preteklega leta: premijska prihrana:	_	—	—	—	1048	41
3576 355	64 45	3221	19	206717	90	a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice......	177558 75841	66 79	101716	87	—	—
t		25514 i j	40			b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice......	3738 339	04 79	3398	25	105115	12
33669 23429 4349	76 23 59			_	,	III. Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice......	2000 714	87 26	1286	61	—■	—
						b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice......	2467 675	65	1792	65	3079	26
1646 4649 1851	90 71 99	69597	18	—		IV. čista zavarovalnina po odbitku storni: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice......	493350 205389	22 81	287960	41	—	—
—	—	843	82	95955	40	b) v oddelku zvonov.......	8494	67	,	_	_	_
20420 69	28 50					delež pozavarovalnice......	7?4	36	7770	31	295730	72
		—	—	20489	78	V. Dohodki naloženega denarja: obresti......					7442	20
17698	96	—	—	180	—	VI. Drugi dohodki: a) pristojbine polic: 1.	v oddelku požara ....... 2.	v oddelku zvonov.......	8585 42	78	8627	78		
6817	59	10881	37	—	—	b) sprejemnine:						
771 I 385	50 75	385	75	11267	12	1.	v oddelku požara....... 2.	v oddelku zvonov .......	20420 70	28 50	20490	78	—	—
						c) drugi dohodki.........	-	—	12642	89	41761	45
197340 82155	09 93	115184	16	—	—							
3397 289	86 74	3108	12	1 IS292	28							
—	—	—	—	1274	68							
—	—	—	—	454177	16		—	—	—	—	454177	16
1									1 1			
Bilanca.
Aktiva
I.	Terjatev pri delničarjih.....
II.	Račun blagajne.........
III.	Terjatev pri denarnih zavodih in posojilnicah :
a)	pri hranilnicah.......
b)	poštna hranilnica, št. 51.426 L.
„ 68.082 M. „ 71.966 G. „ 4.425 P.
IV.	Terjatev pri zavarovancih ....
V.	Terjatev pri poverjenikih ....
VI.	Terjatev pri hipotečnih posojilih .
VII.	Obligacije z vrednostjo 31. 12. 1913
VIII.	Račun uprave:
oprava ............
odpis.............
K
165410	87
16959	91
2608	58
2528	99
2104	95
52179	71
29807	72
1980 180
K
6203 17
296316
189613	30
81987	43
7312	33
9400	—
1800	—
23
Pasiva
I.	Ustanovni zaklad.........
II.	Varnostni zaklad.........
III.	Kurzni diferenčni zaklad......
IV.	Premijska prihrana:
a)	v oddelku požara.......
delež pozavarovalnice......
b)	v oddelku zvonov.......
delež pozavarovalnice......
V.	Zaklad za nedoločene škode:
a)	v oddelku požara.......
delež pozavarovalnice......
b)	v oddelku zvonov.......
delež pozavarovalnice......
VI.	Razni upniki:
a)	predplačila za leto 1914.....
b)	gasilni donesek........
VII.	Saldo pozavarovalnice P. 11.103.01
Z. 20.868.43
VIII.	Upravni prebitek, ki se prenese na
nov račun ............
K
197340 82155
3397 289
17698 6817
771
385
5394 12956
09
93
86 74
96 59
50 75
09 62
115184 16 3108 12
10881 385
37 75
K
80000 35010 150
118292
11267
18350 31971 1274
296316 23
Ivan Eisner, L r.
član nadzorništva.
Ivan Sušnik, I. r.
predsednik nadzorništva.
Jos, Pehanš, 1. r.
ravnatelj.
Idrijske novice.
i Deseti brat se bode ponovil to nedeljo. Dne 15. t. m. je bilo toliko občinstva došlo, tla jih je veliko moralo oditi, ker ni bilo pri najboljši volji mogoče dobiti najmanjšega prostorčka praznega. Koliko je bilo občinstva, se najbolj razvidi iz tega, da je došlo same vstopnine 257 kron Vincencijevi družbi in najdražji sedež je veljal le 1 K. Ker so tudi igralci izborno igrali in društveni orkester napolnil pavze med prizori, se je želja izrekla, naj bi se igra teden pozneje ponovila, zato se bode 22. t. m. ob isti uri in v istih prostorih po istem programu vse tako vršilo, kakor zadnjič. —
i Iz Idrije ni še nobenega poročila o reviziji občinskega gospodarstva, toži zadnji »SI. Narod«. Le počasi in po-trpite, vse lahko še pride na vrsto. Lahko, da je deželni odbor sklenil revizijo tudi v Idriji, a vsega naenkrat ne more izvršiti. Do sedaj vemo, da se še ni pregledovalo od višje strani gospodarstvo našega mesta, radi tega tudi poročila še ni moglo biti, ni treba torej zabavljati brez potrebe. Ze ime »revizija« je še v slabem spominu. Kako ste njega dni zabavljali, ko smo malo rekli o cestnem odboru. Da mi nič ne razumemo, da je vse v tako veščih rokah, da klerikalci še kaj takega no razumejo. Prišla je pa revizija in odkrila veliko gnilobo.
i O volitvah v Slov. Matico se pri
fias, vsaj pri naši stranki ni nič vedelo. Drugipot je poverjenik dajal nekaterim članom vsaj obvestilo; ali jih je sedaj dal le svojim prištašem, ni znano.
ffUKNA
J
in modno blago za gospode in gospo dobo zasebniki najboljo iz prvovrstne izvozno hiše
= Prokop Skorkovsky & sin =
fiaMP@L€C
Velika izbora. — Vzorci na zahtevo 1'rauko. Novoletne vzorci se žc razpošiljajo.	34
Jaz Ana Csillag
s svoilrai 185 cm dolgimi oriiaSkiml Lorelejsklmi lasmi, ki sem j li dobila P" 14 meseCnl rabi pu-made, ki sem io Iznašla sama. To je td < o sredstvo proti tzpadanlu las, za tiiih rast In negovanje, za ojačitev laslšča, pri moških krepko pospešuje rast brade, In le p i krotki dobi daie las 'm i i bradi naravni ble k In polnost in jih varuje pred prezgodnjim oslvenjem do najvišje starosti.
Lonček po 2, 4, 6 in 10 kron.
Po posti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornlci kamor je na«l»vl'ntl vsi naročita
Ana Csillaa, Dunaj 1, Kohlmarkt 131.
o spa Ana Cilllagt
Prosim poš'jlte ml po pošt. povzetju 2 lončka Va-5 ga mazil' za lase. Izncnadena sem bila nad dobrim n hitrim učinkom. Lasje so mi zrasli v kratkem času lu 8c se pojavl|ajo novi lasje po vsej glavi. Vaše mazilo kar najtopleje pr-pnročam.
V'le3noštnvanjem grofica C. W .Zedvitz, Sp. Novigrad pri ASu (Ce5ko)
Blag. g. Ana Caillag!
Prosim poililte po povzet|u zavoj Vaie čudovito učlnkujočega matllo za lase.
Velespoštovunjem
Dr. A. Zepold, zdrav, rdravtilk Ernsdorl (Š!ezl|a).
Mme Ana C s III a;;
5 tem V»s vljudno prosim, pošljite ml lonček Vašega Izvrstnega mazila za lase po povzetju.
Z odlič. spoštovanem Emilija Rad insky, dvorianlca pri svltll gospe prlncc-zlnjl Hohenlohe ChMcau de Roncy,
Blag. goapa Ana Csillag!
Po naročilu N|. ekscelence gnspe pl. Sc9gyeny-Mar ch (snpr. avstr. poslanika v Beri nu) Vas vliudno prnslm, p s lite Irvrslnccja niajlla večji lončplr. — -prej mite obenem ?rtno zalivalo! Oospa groilca le 'je o uspehu mazila zelo rohvalno Izrazila.
Z najodllčnejšlm spoštovanjem Fricd» Olese, dvorjnnlcn Nj. ekscclcnce.
KNJIGOTRŽTVO.
Nalezljive otroške bolezni v sliki in besedi. Za šolo in dom priredil dr. Demcter vitez Bleiweis Trsteniški. Cena stenski sliki ^na poltrdem papirju s platnenim robom
Na tej poučni tabeli so v sliki in besedi natančno obrazložene lahke in nevarne otroške nalezljive bolezni. Kdor bo prebral pouk o bolezni in pogledal sliko, bo na prvi pogled spoznal, ali ima otrok ošpice, škrlatinko ali kako drugo bolezen. Glavne znake vsake bolezni namreč lahko vsak razločuje. Te koristne tabele bi ne smelo manjkati v nobeni šoli, društvu in večji družini. Ker je ravno sedaj čas, ko se najbolj gosto pojavljajo otročje bolezni, naj vsak, kdor ima otroke, poseže po zgoraj označeni tabeli, ki se dobi in naroča v
»Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Zemljevid Gorenjske, z novo bohinjsko in tržiško železnico, cena 60 h, je zopet na razpolago. Ta zemljevid se odlikuje po svoji izjemni natančnosti. V njem je namreč naznačena vsaka vasica, vsako selo ter posamezno stoječe 'hiše. Poleg cest ima zemljevid orisane tudi vsa stranska pota in stezice. Sploh podaja zemljevid vse orijentacijske točke, tako da z njim v roki vsak lahko prepotuje Gorenjsko ter si ogleda njene krasote brez vsakega vodnika. Zemljevid se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
GLASBA
za velikonočno dobo in praznike.
Hribar p. Antjelik: postni in velikonočni napevi za mešan zbor. Part. 2 K, gl. po 50 h.
Faist dr. Ant.: Deset cerkvenih pesmi za mešan zbor. Part. 1 K 50 h, gl. po 25 h. Zbirka obsega tudi 3 lepe velikonočne pesmi.
Grum Ant. Aleluja: 10 velikonočnih pesmi in Regina coeli za mešan zbor. Izvocl 1 K 20 h. Lepe in veselega značaja so te velikonočne pesmi. Posebno lepa skladba je Regina coeli.
Laharnar J.: Velikonočne pesmi za mešan zbor. Part. 1 K 30 h.
Foerster Ant.: Te Deum po motivih znane zahvalne pesmi za mešan zbor, ali enoglasno z orglami. Part. 50 h. Najlažja skladba te vrste. Kratka, a s popolnim besedilom, zelo lepa in praktično prirejena, ker se nekateri odstavki recitirajo.
Kimovec dr. Fr.: Rihar renatus, 21 pesmi našemu Gospodu za mešan zbor. Part. 3 K. Med drugimi napevi nahajata se tudi dva velikonočna.
Hladnik Ign. Op. 43: Velikonočne pesmi in Regina coeli za mešan zbor. Part. 1 K.
Sattner j?. Hugolin: Te Doum za mešan zbor. Part. 1 K 60 h, gl. po 10 h. Krasna in veličastna skladba.
Gsrbič Pr.: 12 pange lingua za mešan zbor. Part. 1 K 80 h, gl. po 40 1). Me-lodijozni, ljubki in lahki napevi.
Grum Anton: Asperges me in Vidi aquam za mešan zbor. Part. 60 h.
Katoliška Bukvaina v Ljubljani.
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarih. obisinih in mehurn h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
posisJisraSraia sirecistiBO
pri karlovovarijsketn in drugih kopeliŠk<h zdraV-jenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	I (VI.
Izvirek:
železniška postaia, zdravilno kopališče pri Karlovih variti
Prospekti zasloni in trafiko.
V Uubliani se dobiva v vseli lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kaslner-u, Peter Lass-nlku In Andrel Ša^abonu, Llubilana. U
Nikaka prevara!
| Ne zamenjavajte z enakimi ponudbami!	=
| Med bralco tega «jrv AA(t >r»i»-.-»/»-»r praznič-	3
S lista razdelimo JJriiAUV nih iu	E
s delavnih, elegantnih čovl.jovjia zadrgo iz najboljšega	E
~ trpežnega usnja z dobro podkovanimi podplati, ka-	—
E kor kazo slikn. za dober glas našo tvrtlke. Plača so	3
S eamo delo t. j. K (i'50 za I. vrsto moških ali žen-	3
- skih čovliov. 2. vrsta moških ali ženskih čevljev na	E
S zadrgo za nedeljo in praznike z višjimi petami par	E
E za K 6'50. Pošljemo vsakomu po želji. Zamena do-	E
« voljena, torej ntkak riziko! Po povzetju pošljo pri	E
5 r. kr. trgovskem sodišču protoKolirana razpoši-	=
S IJalnloa čevljev	E
| Franc limon, Dunaj, flloisessse 5/101	\
Vašo priporočilo nam prinese korist.	E
2 Tisočo priznalnih pisem.	E
Krščanska svetovna tvrrlka. 902	E
^iiiiiiiiiii::iiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiii!uiiiiiiiiiiiiMiiii^
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
a
n
D ¿J
a
je čisa, bela polt.	□
Za vsakdanjo rabo pristnega ČJ
„PER9LIN" toaletnega m la jej
se ista doseže. Krasen učinek že ¿J po enkratni porabi. Številna pri- □ znanja in izjave medicinskih ka- □ pacitet in izboren sloves tvrdke Lj jamčijo za istinitost navedenih po- □ datkov. Cena komad 1 K. t škat- □ lja 3 kom. (zadošča za 2 meseca) 3 krono franko po povzetju ali predplačilu. . The Perolin tovar. Dunaj XIII. Hltzinger Hauptstr. 82.
U □
0 □
Manufaktnrna trgovina
„pri Valvazcmju"
Stili II! SU Mm M It! SI. 4
Zaloga, sukna, volnenega in raznega perilnega blaga, tkanine, cvilha, brisalk, prtov, servetov, preprog, zastorov, garnitur, svilnatih in volnenih šerp in raznih robcev itd.
„Pri Valvazorju"
Zaloga perila, čepic; obuvala, nogavice, rokavice, srajce, jopice, hlače.
HoVosti modernih
bluz, spodnjih kril, predpasnikov. Našitki, gumbe, trakovi, čipke, svila, baržun, stezniki, kravate, hlačniki, torbice, mila, dišave, „krtače.
Dežniki in palice.
Splošne porabe za krojače in
751
Najnižje eene.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□
Zlate svetinja: Bsrlin, Pariz, Blm ltfl.y/
¥Za/bolJ. kosm. zobo-i/sf/i sred. sivo
❖
<r
.IV »
zarccsSjjiua kaijiroa
.	i:	dobavlja
osrs!?. semenska trgauitia
Uaclanshe nam.
Slovenski ceniki na zahtevo zastonj.
Kdor pošljo najmanj 40 naslovov posestnikov, učiteljev, lastnikov vrtov z natančno označbo bivališča in zadnje pošte, dobi zastonj zanesljivega oznanje-valca vremena.
Izvoz češkega semen, žita po vsem sveta
Sijajna eksistenca
Za prodajo novo izvrstne kave (no žgane rženo ali žitno kave) se iščejo zastopniki proti proviziji 20 procent, ki bi obiskovali zasebnike; vzorci za poskušajo zastonj! Franc Maršner, Kral, Vino-498	hrady 1573, Praga.
z zaklopnim krmilom „Sistem Lentz"
zmožnost do 1000 PS. Najve5j.j prn)ranek.
1 Obisk Inženirja in ponudbe brezplačno,

Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih - «uj
ceirl J«B"W
je v zalogi lastne tovarne	^
PETER KOZINA k K- MMURM Kfl MfM.
Aogavice in drucre p'efenine, dalje perilo, ovratnike in v to strogo spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini
A- $ Skabernč
Velika izbira,	tyestni trg tO	5o/«/wa postrežba !
Brzojavni naslov: BilJEC, LJUBLJANA.
ANT. BHJEC
558 (i) umetni in trgovski vrtnar.
== Cvetlični salon ==
LJUBLJANA, Pod Trančo štev. 2.
zaloga SUMll V611CCV
izdelovanje šopkov, vencev, trakov : z napisi i. t. d. — Zunanja naročila točno :
Vrtnarija je na Tržaški ccsti 34.
Spomladanske novosti so iufiaj
/fajmodtrnejši raglani, obleke ja gospode in dečke v najnovejših fa^onah, dospela je ogromna izbira pariških in berlinskih modelov 30 dame, v modernih barvah in krojih.
Velika partija damskih kostumov po 10 kron, kakoršnih doslej še ni bilo dobiti. Ogledati si jamorete /c v trgovini
angleško skladišče oblek O. Jjernatovič angleško skladišče oblek
VELIKANSKA Z/1LOQA OBLEK 1A QQ5P0DE IN DEČKE
ñ KUNC LJUBLJANA "
M JI • i 1 X M Ji	♦	.

BOQATA ZALOQA BLAQA ZA NAROČILA
FO MERI.
PRIZNANO NAJFINEJŠA 1ZYR5ITEY!

NAJNIŽJE CENE! •2-S*
CENIKI NA RAZPOIAQO.
□ oooddoo Dobro blago se samo hvalil nooonooo
G F II ID ACPI/ vglaševalec glasovir-• 1 • JUI\/iJLI\ jev in trgovec glasbil
===== Ljubljana, Poljanska cesta štev. 13. =====
Zaloga prvovrstnih glasovlrjev, planin, harmonijev, gosli, kitar, tamburic, clter, harmonik itd. NaJbolJSa struna „VVEICHOLD" in druga, ter vsa potrebščine glasbil. Jamilm pismeno 10 let. Zavod za vglašavanje ter popravila glasovlrjev in vsega glasbenega orodjar
======= Najcenejša posojevalnica.
Vglašujem v „Glasbeni Matici", „Mladiki" in drugim slovenskim zavodom. — Svarim pred samouki in neizkazanimi baje-strokovnjaki, kateri inštrumente samo pokvarijo. — Edini samostojni strokovnjak za vglaševanje ter popravila vseh glasbenih instrumentov je na Kranjskem koncesionlrana tvrdka G. F. JURASEK.
Proda se graSčIna s posestvom, nekdaj last groia Lfchtenberga, v Pra-pročnh prt Grosupljem v celoti ali pa tudi sama graščina z več ali manj zemljišča, v lepi legi, na ravnini, pri glavni cesti, 20 minut od kolodvora. K posestvu spada poleg lepih njiv in travnikov tudi več lepih gozdnih parcel-Primerno je tudi za poletno kopališče.
Pojasnila daje Joief Adamič, Grosuplje.
866


Cene za gospode........K 14.-, iT—, 20 —
. n dame........... 12—, 15—, 18 —
„ „ dečke 36/39 ........ 10--, 12'-
n „ otroke.........k	6 —8 r1 gg
Garantirana kakovost po teli conah. Cenejšo vrste od kron 1'5a naprej.
710
" ŠTE	rAN NAGY
trgovina z železine Ljubljana.	priporoča svojo izbrano zalogo brzoparilnikov za krmo, sesalk za gnojnico, vodnih sesalk, kovanja za stavbinsko stroko, orodja vseh vrst, kopalnih banj, železnega pohištva, vrtnih miz in stolov, štedilnikov, kakor tudi vseh predmetov, spa-dajočih v to stroko. Najnižje cene!
NHRHVNOST IZ
SPI
TMHLSHE6H MUHJU
morate kupovati platna, cefire, fino tkanino za srajce, kanafase za po vlake, brisače, robce itd. za svoje domače potrebe. Pošiljatev za poskušnjo po povzetja:
23 m kanafasa za povlake REKORDIA 78 cm širokega, z rudečimi ali modrimi progami, samo . . . . K 10 60 23 m bele fine tkanine IRIS za srajce „ It- — 23 m RUMRURŠKE TKANINE . . . „ 11-50 18 m cefira za srajce PERMANENT za
6 srajc, razdeljenega po 3 metre „ 8-30 1 tucat belih damaškovih brisač št. 7,
48X100 cm, samo.........6- —
50 m zavoj kras., stalnobarvn. ostankov 3—15 m dolgih, platna, cefira, de-
lena, kanafasa itd., samo . . . „ 25'_
boljša vrsta samo.......,31- —
Pobrska krščanska tkalnica
.UMEIUT-SPI SI.27, OrliS. gore Češko.
Vzorci raznega blaga zastonj. — Kar ne ugaja se menja, ali pa se vrne denar.
pBima-jarmenihi za žagi. in stroji za obsklooanfc
lesa vseh vrst, posebno patentovani ¡brza-jarme-nik, jarmemb - cepilntk, Denedjan. ¡armetiil«, eno -stavni in dvojni.
Sfroj! za unizarje, ko-larje, strugarje, sodarje, tesarje itd.
Vsakovrstni stroji za izdelovanje pobištoa iz upognjenega lesa.
Stroji za lupljenje lesa. Stroji za izdelovanje Sss-ne ooSrae.
Touarna m stroge S. 1
Duna(ska cesto St. 35.
úñti&S,
— Ustanovljeno 1847
Vodne turbine največ porabnih stopinj. Precizijski regulatorji. Patent priglašen.
Stroji za izdelooanje cement. sodou. moderne transmlsije.
Prevzema popolno O-premo tooarn za celokupno lesno industrijo.
Najboljša priporočila mnogo velikih in manjših obratovvtu-ininozemlju.
Tačasno v delu: turbinska napraoa za proo kranj. dež. elektrarno. 2 turbini po 1600 konj. sil. MsibSiana. R.
Najhitrejša tn najsigurnejša
vožnja v
meriho
je z ekspresnimi
cesarskimi brzoparniki: »Kaiser Wilhelm d. II.«, »Kaiser Wilhelm d. Gr.«, »Kronprinz Wilhelm«, »Kronprinzessin Gäcilie« in z največjimi brzoparniki: »Prinz Friedrich Wilhelm«, »George Washington«, »Columbus« itd. Vožnja 5—6 dni.
Posebno opozarjam na novo vpeljano kajute (kabine) III. razreda. V teh je prostora za 2, 4 do 6 oseb; opremljene so čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih Jedilnih dvoranah ob pogrnjenih mizah izborno hrano. Na razpolago imajo poleg družabnih in kadilnlh salonov tudi posebni šetalni krov, kopeljl itd. Na krovu jim igra vsak drugi dan godba. ===== Odhod potnikov iz Ljubljane vsak torek in čotrtek.	-
Potnik, ki kupi pri meni vozni list, dobi v pristaniääu brezplačno hrano in stanovanje! — Edino veljavn. vozna listke za te parniko. kakor tudi za vso proae amer. železnio pri
Ed. Tavčar-fu v Ljubljani
listov tudi za proge: Baltimore, rUadelttJa, Galveston, Xanadta, Avstralija. Zabavna potovauia v Italijo
Egipt, na severni teiojitd.	_ ^^_
auuuummuuuuuiiurmuuuunumumnm