Leto LXVI
Pofitnfna pTaSana ▼ gotovini.
V LJuBlJanT, 9 nedeljo. 3ne 23. blfloEra 1931
flbv. 2451
Cena 2 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111

VENEC
Telefoni uredništva ln oprave: 40-01, 40-09, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
CekL. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praua-Duuaj 24.797
U prava:Kopitar-jeva ulica štev. 6,
Le so dva dni Imate čas, da si zagotovite volivno pravico za 11. december! V torek 25. oktobra poteče doba za volivno reklamacije. Ne zanašajte se, da ste gotovo vpisani v volivni imenik, če se niste osebno o tem prepričali. Zglasitc so še danes v mestnem tajništvu JRZ na Gosposvetski cesti 10 I. nadstropje, ali pa pri tajniku svojo krajevne organizacije in si tam oglejte volivni imenik.
Proti narodu
Že iz dosedanjih volivnih priprav je razvidno, da bodo v Sloveniji vsi narodni izkoreninjenci složno korakali proti slovenskemu narodu, kakor se je to dogajalo še vedno v odločilnih dobah naše narodne zgodovine. Od kapitalističnega liberalnega magnata, ki prisega na Živkoviča, pa do komunističnega agenta, ki ga Moskva plačuje, da razširja prevratno miselnost, vsi ti oboževalci rumene ali rdeče internacionale si že bratsko podajajo roke za skupen nastop proti narodu, ki so ga vedno sovražili zaradi njegove samolastne, slovenske in katoliške kulture. Ko slišimo, da se v skupno fronto vežejo centralisti in federalisti, komunisti in fašisti, vemo enkrat za vselej in naj isto ve ves slovenski narod: Bolj kot komunist sovraži fašista ali federalist unitarističnega centra-lista, bolj še pa vsi skupaj sovražijo enoten in strumno organiziran slovenski narod, ker noče služiti ne za korito ne za cunjo raznim, s tujim denarjem plačanim agentom.
Da je JNS, oziroma slovenski liberalizem v nasprotni fronti s slovenskim narodom, nad tem se nihče ne bo čudil. Saj le nadaljuje svojo malo častno zgodovino. Nekoč v Avstriji se je družil proti Slovencem z Nemci in nemčurji. Prva povojna leta in vse do zadnjega časa je hotel slovenski narod zadušiti s pomočjo velesrbstva, kateremu se je hlapčevsko udinjal in preganjal slovensko kulturo ter gazil po slovenskem človeku kakor pobesneli valpet. Ko so njegovo za državo in narod škodljivo delo končno v Belgradu le uvideli, se je gnan od svoje hlapčevske nature z isto brez-slidnostjo udinjal velehrvatstvu, upajoč v svoji bolni domišljiji, da mu bo radičevstvo in mačkov-stvo pomoglo do zopetnega valpetskega položaja nad našim narodom, »Nacionalnost« JNS se je sicer s tem korakom enkrat za vselej razgalila in pokazala svoje kameleonsko, kupčijsko lice. Toda JNS, oziroma slovenski liberalizem je ostal dosleden v tem, da je dosledno vedno proti slovenskemu narodu. Ker ve, da nima zaslombe v ljudstvu, išče vedno nekoga izven slovenskega narodnega občestva, ki naj bi mu pomagal do oblasti nad ljudstvom.
Sicer pa bodo te volitve končno pomedle z »vsedržavno« JNS. Njeni pristaši so se že davno razšli, sedaj pa so prišli na vrsto tudi kolovodje te proslule diktatorske klike. V Srbiji in na Hrvaškem iščejo obupani jenesarski veljaki 6trehe in zavetja pri vseh mogočih strankah, podajajo izjave na levo in desno in se ponujajo tudi brez cene. Pri tem ni mogoče reči, da bi prodajali tudi svoje prepričanje, ker ni kazno, da bi ga kdaj imeli. Tudi g. Kramer ne bo prodal svojega prepričanja sedaj, ko se je združil z Mačkom, kajti g. Kramer more biti prav tako prepričan federalist in ma-čkovec, kakor je bil prepričan centralist, velesrb in jugoslovenski nacionalist!
Drugi zaveznik v tej protinarodni zvezi je po »Jutrovih« poročilih marksizem. Res so nam prišli v roke neki marksistični letaki, s katerimi naši zbornični socialisti pozivajo »proletarial« na skupna fronto z Živkovičem in Mačkom. Slovensko delavstvo je toliko zavedno, da bo te marksistične agitatorje še pred volitvami vprašalo, kaj jim je zlega storila sedanja vlada, da so naenkrat začutili potrebo hujskati proti njej? Morda naj bi bil to izraz hvaležnosti, da jih je pustila po zbornicah in drugih ustanovah, ko že davno ne predstavljajo resničnega mišljenja delavstva? Morda je to zahvala za socialno zakonodajo zadnjih let, ki je bila uzakonjena pod sedanjim režimom? Morda naj bi bil to marksističen odgovor na javna dela v Sloveniji in po vsej državi, ki so nudila zaslužek desettisočem še včeraj nezaposlenih delavcev?
Naj gospodje marksistični strokovni tajniki povedo delavstvu, kaj jih vleče h generalu Živkoviču, Mačku in Kramerju! Naj povedo vendar marksistični sodrugi, ki se malone duše od besed o demokraciji, kaj naj delavstvo pričakuje od bivšega diktatorja Živkoviča, da ga zdaj poganjajo v njegovo naročje in sklepajo z njim volivne kompromise! Naj osvežijo delavstvu nekoliko spomin na čase Živkovič-Kramerjevega režima, naj povedo, kako so tedaj »štrajkali« in uničevali kapitalizem! Naj store to čimprej, ker sicer bomo to mi storili in sicer temeljilo! Salonski marksistični levi naj končno tudi to razlože »proletariatu«, kakšni delavski interesi naj ga ženejo, da bi se zvezal ne le s tolikrat prekletim meščanstvom, ampak z izrazito kapitalistično JNS? Živkovič, To-palovič, Maček in Kramer bodo vsekakor morali objaviti, kakšni so njihovi »skupni« pogledi na delavsko vprašanje, toda predvsem so dolžni pokazali, kaj so za delavstvo do sedaj storili! Kajti marksističnih fraz se je delavstvo po vsem svetu že davno preobjedlo. Tudi slovenski delavec jim no bo sledil samo zaradi tega, da bi s svojimi glasovi množil slavo in podpiral skomine po oblasti raznih upokojenih političnih veličini
Na marksističnem letaku so v eni sapi s kra-marjevci, mačkovci in marksisti omenjeni tudi »krščanski socialisti«, ki naj bi z imenovanimi vred tvorili enotno družbo. Kaj bodo voditelji JSZ ptorili, ne vemo. Vemo pa prav dobro, da jim de-
Ukrajinci dvigajo glave
Mala samoupravna Podharpatsha Rusija naj postane zbirališče 40 milijonskega ukrajinskega naroda
Zanimivo zadržanje Nemčije do Ukrajincev
Užhorod, 22. okt. TG. Odkar so Rusini v Pod-karpatski Rusiji ustanovili svojo lastno samoupravno državo, se polašča vseh rusinskih rodoljubov novo upanje, da si bodo tamkaj ustanovili majhen lastui dom, ki bo postal zbirališče vsega rusinskega narodnega gibanja, okrog katerega bo sčasoma nastala velika ukrajinska država, v kateri se bodo zbrali Ukrajinci ua Poljskem, po številu 7 milijonov, in Ukrajinci v sovjetski Rusiji, po številu 30 milijonov. Kakor hitro jo bila ustanovljena samoupravna rusinska vlada v Užhorodu, jc pribežalo iz poljsko Galicije veliko število Ukrajincev, ki so prišli novi vladi ponujat svojo pomoč. Beg čez mejo iz Poljske v Podkarpatske Rusijo jc zavzel tolikšen obseg, da so morali ponekod župani občin na Poljskem nabiti deske z napisi, naj ljudje ostanejo doma. Prav tako so moralo češkoslovaške obmejne oblasti siliti begunce, da so se vrnili nazaj čez mejo. Razširile so sc tudi govorice, da je tudi polkovnik Andrej M i 1 n i k, poveljnik generalnega štaba nekdanje kratek čas trajajoče ukrajinske republike, ki je zaživela leta 1919, a hitro zopet ugasnila, skrivaj zbežal iz Poljske ter potoval skozi Berlin v Pariz, kjer je stopil v stik z ukrajinskimi organizacijami in se informiral, če bi bilo sodelovanje z samoupravno ukrajinsko vlado v Užhodoru zaželeno. Ukrajinci veliko pričakujejo tudi od svojih izseljencev v Ameriki, ki so po svojih organizacijah žo izjavili, da so pripravljeni nuditi domačinom denarno pomoč, če bi bilo potrebno. Največ pa Ukrajinci računajo na pomoč Nemčije, ki je zadnji mesec Ukrajincem stavila na razpolago radijske postaje Dunaj, Leipzig, Gradec in Vratislavo, kjer so Ukrajinci v svojem maternem jeziku govorili o svojih težnjah. Zanimivo je, da v teh svojih govorih, kjer so včasih ostro napadali Poljsko zaradi preganjanja ukrajinske sedem milijonov močne narodne manjšine, nikdar niso napadli in skoraj niti omenili ne sovjetske Rusije. Nemška vlada je ta pogoj izrecno stavila, ko je svoje radijske postaje dala Ukrajincem na razpolago za svojo propagando. Ukrajinci, ki so prišli v Užhorod. tudi pripovedujejo, da so Nemci organizirali veliko propagando med Ukrajinci v sovjetski Rusiji in da od nje pričakujejo bližnjih uspehov.
Prelom s sovjeti
London, 22. oktobra, b. »Times« poroča iz Prage, da bo po odpovedi pakta po Češkoslovaški odpovedala pakt s sovjetsko Rusijo bržkone tudi Francija. Isti list objavlja iz Prago razgovor, ki ga je iinel češkoslovaški zunanji minister s sovjetskim poslanikom Chvalkovsky je sporočil, da Češkoslovaška sedaj nima nobenega interesa več na paktu o medsebojni pomoči s sovjetsko Rusijo. Po razpustu komunistične stranke na Češkoslovaškem smatrajo, da je ubrala Češkoslovaška povsem novo zunanjepolitično pot in se je Češkoslovaška popolnoma odrekla pomoči sovjetske Rusije.
Beneš v Londonu
London, 22. okt. TG. Skrivnostnemu poročanju o bivanju dr. Beneša je napravil konec Reuter-jev urad, ko je povedal, da se je bivši predsednik češkoslovaške republike z letalom pripeljal na croydonsko letališče in da se je v družbi svojega
nečaka odpeljal najprej v London, potem pa nekam v okolico. Kraja, kjer si hoče dr. Beneš odpočiti od prestanih razburjenj, Reuterjev urad noče objaviti.
Sidor se je vrnil
Bratislava, 22. okt. A A. ČTK. Poslanec Illin-kove ljudske stranke, Karel Sidor, je bil sprejet pri poljskem zunanjem ministru Becku ter se nato takoj z letalom vrnil v Bratislavo. Po svojem po-vratku je imel sestanek s predsednikom slovaške vlade dr. Tisom, kateremu je izčrpno poročal o svojih varšavskih razgovorih. Z ozirom na vesti, ki so se razširile v časopisju, da bo slovaški ministrski predsednik iz Bratislave odšel v Budimpešto in se tam pogajal glede slovaško-madžarskih meja, je dobil ČTK na merodajnem mestu pooblastilo, da izjavi, da so vse te vesti brez podlage.
Syrovy iz;avljat
„Z vsemi sosednimi državami bomo skleniti popolne sporazume"
__ Praga, 22. okt. A,A. ČTK. Predsdnik češkoslovaške vlade, general Syrovi, je na vprašanje so-trudnika ČTK poudaril, da je njegova vlada v usodepolnem času, ko je prišel na oblast, izvedla zelo tehtne naloge, kakor na primer ohranitev notranjega, političnega, gospodarskega in finančnega reda, a istočasno je morala voditi pogajanja s tujimi silami z namenom, da se določijo nove meje. Prav tako je vlada imela mnogo dela, da je končala svojo nalogo glede novih avtonomij za
Slovaško in Podkarpatsko Rusijo. Red je vzpostavljen. Pet slovaških in trije podkarpatski ministri sodelujejo pri sestavljanju ukrepov, ki bodo zagotovili avtonomijo obeh pokrajin. Češka valuta je sedaj spet trdna. Iz socialnih potreb je bilo treba ustanoviti delovna taborišča, ki so ugodila stari želji prebivalstva, ki je zahtevalo delo, a ne dajanje pomoči brezposelnim. Nato je general Svrovi poudarjal, da predvideva organizacija delovnih taborišč prav tako tudi vzgajanje in izobraževanje delavcev. Prav tako se bo postopno izvedla pre-osnova državne uprave in gospodarskega reorga-niziranja Češkoslovaške, zlasti se bo posvetila paž-nja gradnji novih prometnih potov.
Kar se tiče zunanje politike, je predsednik vlade poudarjal, da namerava vlada v najkrajšem času skleniti popolne sporazume z vsemi sosednimi državami. Najvažnejša naloga je ta, da določimo nove meje ter dobimo jamstvo Evrope za njihovo varnost, kakor to določa monakovski sporazum in predlogi zapadnih držav z dno li). septembra. Jamstva, ki jih bodo dale Francija. Anglija, Nemčija in Italija, bodo v toliko močnejša in bolj vredna zaupanja, v kolikor bodo odnosi Češkoslovaške do vseh drugih, zlasti pa do sosedov, boljši in prisrčnejši. Češkoslovaška, ki je tolikokrat dokazala svojo zvestobo obvezam in prav tako dokazala svojo voljo pri prevzemanju žrtev v prilog miru, se lahko z vso gotovostjo nadeja, da bodo sosedno države njeno stališče in njene iskrene želje in napore v tej smeri pravilno cenile.
General Syrovi je končal takole: Bodočnost države sloni na nepretrganem in vztrajnem delu. Dolžnost vlade je, da zavaruje predvsem trdne osnove bodočega življenja češkega, slovaškega in podkarpatsko-ruskega naroda. Vlada je soglasno sklenila ostvariti in izvršiti to svojo nalogo na ustrezajoč način ter s častnimi in pravičnimi sredstvi.
Japonci so z zavzetjem Kantona najhuje udariti — Angleže
Japonci obvladajo sedaj ves kitajski trg
Kanton, 21. okt. AA. Reuter. V petek zjutraj ob dveh so nastale strašne eksplozije po vsem mestu. Kitajsko vrhovno poveljstvo je ukazalo pognati v zraji vse državne urade, vsa industrijska podjetja, vsa večja poslopja in mostove v mestu in in okoli njega. Kmalu nato je bilo dano znamenje, da se bliža zračni napad. Kitajsko topništvo in tanki so se z ostalimi kitajskimi četami umaknili v zapadni smeri. Takoj nato se je začel splošen beg civilnega prebivalstva. V mestu je ostal le še oddelek vojske. Zopet so nastale strašne eksplozije po mestu in v zrak so zletele tovarne cementa, papirja in električna centrala. Vsa državna poslopja so do temeljev porušena in požar, ki je sledil, je zajel vse mesto. Gasilske čete so zažigale le mesto in so kot zadnje odšle v zapadni smeri za kitajsko armado. Manjši oddelek kitajskih čet je skušal nato ovirati prodiranje Japoncev.
Med Nemčijo in Francijo pogajanja za „pomirljivo izjavo
Pariz, 22. okt. b. Dogodki prihodnjih dni bodo odločili bržkone zboljšanje odnosov med Francijo in Nemčijo, ker bosta obe državi sklenili sporazum za ureditev nekaterih vprašanj. Kakor je znano, je maršal Goring po monakovski konferenci pričel delati na to, da uredi tudi odnose Nemčije s Francijo. Možnost sporazuma je proučil že francoski poslanik Francois Poncet ob priliki poslovilne avdience pri Hitlerju, ako so poročila točna. Ves današnji jutranji pariški tisk se bavi z možnostjo eventuelnega sporazuma z Nemčijo.
Tudi v londonskih političnih krogih izjavljajo, da so se že pričela irancosko-nemška pogajanja za
lavstvo v zvezo s Topalovičem, Živkovičem in Kra-merjem ne bo sledilo, ako bi to zvezo v resnici nameravali. Nihče namreč, ki je vzrastel iz krščanskih delavskih vrst in ki se prišteva k slovenski narodni skupnosti, 6e ni tako daleč odtujil svojemu narodu, da bi raznim izkoreninjencem in pa najhujšim zatiralcem slovenskega delavstva za enostaven prazen nič hodil delat štafažo.
Maček je izdal okrožnico, v kateri pravi, da predstoječo volitve zanj in za Hrvate pomenjajo plebiscit. Prav je, da je to vnaprej povedal. Mi Slovenci namreč nikakor nismo voljni s podpiranjem mačkovstva ali Mačkove liste večati slavo Mačkovega hrvaškega plebiscita. Vsaj noben zaveden Slovenec tega ne bo storil, ker nas ni volja, ponižati se na stopnjo »planinskih Hrvatov«. Oni, ki pojdejo za Mačkovo listo, so slovenski izkoreninjenci, ki jih naš narod pozna in s posmehom gleda na pisan šotor, katerega v Mačkovem imenu na naših tleh s trudom postavlja g. Kramer in njegovi pomagači. Slovenci imamo svoje voditelje, preizkušene v delu za narod, in bomo tem pri prihodnjih volitvah za bodoče parlamentarno delo izkazali svojo zaupanja
sklenitev modus vivendi med obema državama. V teku svojega razgovora je Francois de Poncet Hitlerju izrazil željo, da bi prišlo med obema državama do pomiritve. V svojem zadnjem razgovoru z nemškim poslanikom grofom Weltzekom je francoski zunanji minister Bonnet izrazil slične želje, nemški diplomat pa je odgovoril, da nemška vlada prav tako želi, da bi Evropa doživela boljše dni, kot jih je v septembru letos. Trenutno obstoji prav za prav samo eno stvarno dejstvo, ki ga moremo že zabeležiti, ne da bi grešili: da so namreč v Berlinu in Parizu že pripravljeni za franco-sko-nemški sporazum, čeprav ne za končno veljavno rešitev. Gre za pomirljivo izjavo, podobno oni, ki sta jo podpisala Hitler in Chamberlain po monakovskem sporazumu. Sicer proučujejo v nekaterih krogih, da bi se mogli slični rezultati doseči v nekaj dneh, morda še pred kongresom ra-dikalno-socialistične stranke, ki se prične 24. t. m. v Marseillu.
Nov nemški načrt za 4 letko z jugovzhodom
Pred razvrednotenjem marke
London, 22. okt. b. »Daily Telegraph« poroča iz Berlina, da tamkajšnji politični in gospodarski krogi smatrajo, da je gospodarski sistem Nemčije zastarel in da maršal Goring trenutno izdeluje drugi štiriletni načrt na temelju sodelovanja z nekaterimi jugovzhodnimi državami. Te države bi morale voditi svojo proizvodnjo po tem načrtu Nemčije. V Berlinu pravijo, da bo bržkone v do-glednem času prišlo tudi do razvrednotenja nemške marke. V nekaterih berlinskih krogih pričakujejo, da bo devalvacija marke znašala bržkone celih 50%. Izjavljajo, da je današnji tečaj marke resna ovira za razvoi nemškega izvoza v jugovzhodne evropske države, predvsem pa na Češkoslovaško,
V trenutku, ko so Japonci zasedli južnokitaj-sko prestolnico Kanton, so dobili v svoje roke ves kitajski trg. Kanton je bilo zadnje veliko kitajsko pristaniče, skozi katerega je Kitajska trgovala z Evropo in narobe. S padcem Kantona pa sc je zamajala tudi angleška postojanka Honkong, ki leži ob vhodu v kantonsko pristanišče in je bila prav za prav ogromno trgovsko skladišče, ki je zalagalo ves južni Kitaj z blagom, zadnje mesece pa predvsem z orožjem. Odkar so Japonci v Kantonu, jo položaj Honkonga v nevarnosti, da mesto ne postane brezpomembno tako s trgovskega stališča kakor s stališča vojaške obrambe. Evropa je založila ogromne vsote denarja v južno Kitajsko. Vse železnice, vsi telefoni, vse ceste so bilo last evropskega denarja. Evropske velesile so imele še velikanske nove načrte. Vse to jc sedaj padlo v vodo. Najbolj udarjeni so seveda Angleži, ki so vložili na Kitajskem okroglo 50 milijard d i n a r-j c v, ki so sedaj v nevarnosti, da popolnoma ne izplahnejo v nič. Amerika ima na Kitajskem samo 10 milijard din vloženega denarja. Francija šo manj. Anglija bo sedaj iskala pomoči. Kje naj jo išče? Pri Francozih, ki jim je dejansko pri srcu le njihova lastna Indokina in ki bi na izgube na Kitajskem pozabili, če bi bilo treba. Pri Ameriki? Amerika ne kaže nobene resne volje, da bi postala na Kitajskem pandur angleškega denarja. Zaradi tega se angleška vlada sedaj trudi, da hi se pomirila z Italijo in z Nemčijo, da bi si osvobodila nekaj vojnega brodovja, ki ga potrebuje na Daljnem vzhodu, kajti v sedanjem položaju je nemogoče misliti na to, tla bi se mogla uspešno vreči v borbo z Japonci. Japonci imajo sedaj lepo priliko za uresničevanje svojih načrtov. Zakaj je ne bi izkoristili 1
Japonski pogoji za sporazum s Kitajsko
Tokio, 22. oktobra. Neka visoka japonska osebnost iz zmernih krogov, ki spada v neposredno okolico vlade, je dopisniku Havasa v osnovnih potezah razložila način, kako naj bi so uredile razmere med Kijatsko in Japonsko. Čeprav položaj še ni tak, da bi bilo mogoče preiti k stvarnim predlogom, pa se vendar zdi, da bi moglo priti do sporazuma na temelju sledečih načel:
1.	Odstop Čangkajška. Namesto njega naj hi prišla na vlado nova skupina, ki bi jo vodila kaka ugledna osebnost.
2.	Sodelovanje z Japonsko.
3.	Prekinitev vseh vzcz s kominferno.
Japonska bi predvsem želela, da pride na
Kitajskem na upravo države močna in neodvisna vlada, v kateri bi bili sami Kitajci, in katera bi kot edina in centralna organizacija obsegala tudi pokrajine sedanje začasne vlade v Pekingu in Nan-kingu.Ko bi bili odstranjeni Čangkajšek in njegova družina — dinastija Šung — bi japonska podpirala gibanje »za novo Kitajsko«.
Zcmunska vremenska napoved. Hladno bo po vsej kraljevini, zlasti pa v zapadnih krajih. Prevladovalo bo oblačno vreme v srednjih in južnih krajih, kjer bo v višinah tudi snežilo.
Zagrebška vremenska napoved. Hladno in no. koliko oblačno,
^tev. 243.
Spored
slovesnosti ob kneza Arsena
pogrebu
Oplenae, 22. oktobra. AA. Spored pogreba blagopokojnega kneza Arsena na dan 23. oktobra:
Vlak s posmrtnimi ostanki prispe na Rakek ob 22.38, kjer ga bo pričakovalo posebno odposlanstvo, v katerem so:
a) s strani dvora: prvi adjutant Nj. Vel. kra ja in adjutant, ki je z blagopokojnim knezom sodeloval v vojni,	. .	, ...
bi s strani vojske: komandant armadne oblasti komandant konjenice, komandant konjeniškega poika Nj. Vis. kneza Arsena s polkovnim odposlanstvom (vod z zastavo).
V vaeonu s krsto moli svečenik molitve. Častna vojaška straža. Nj. kr. Vis knez names nik Pavle in kneginja Olga spremljata vlak od Ljubljane. Obredom na Oplencu prisostvujejo, gg. kraljevi namestniki in kraljevska vlada, dalje patriarh Guvrilo s štrimi arhiereji, z enim svečenikom m enim diakonom. Predsedstvo senata in narodne skupščine, vojvoda Kojovič, rezervni Častniki, ki so v vojni leta 1912-13 poveljevali divizijam in polkom konjeniške divizije, načelnik glavnega generalnega štaba. Pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba. Komandant kraljeve garde. 1 o-močnik ministrstva za vojsko in mornarico, poveljnik letalstva, poveljnik mornarice, belgrajski zu-iian, župan občine Topola, upravnik mesta Belgrada odiMslanci mest Kumanovo, Veles Pnlep in Štip, za katerih osvobojenje se je boril blagopo-
k0jt1Zak'udeležence, ki so navedeni v tem razporedu in ki bodo prisostvovali obredom na Oplencu, je na razpolago poseben vlak, ki odhaja z belgraj-ske posta e 23. t. m ob 9.35 in pride v Mladenovac ob 10 45 Vsi potniki tega vlaka nadaljujejo pot z avtomobilom na Oplenae, kjer v cerkvi počakajo pogrebnega sprevoda.
TopSider. Dvorni vlak s krsto pride v Topčider ^ t m ob 10 dopoldne. Na postaji bo postavljena četa kraljeve garde z zastavo in godbo in bo izkazala čast v prisotnosti generalitete. Nj. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica Marija vstopita v vlak. Odhod dvornega vlaka' iz Topčidera ob 10.50, prihod v Mladenovac ob 11.15.
Mladenovac. Na postaji bo eksadron z zastavo in godbo izkazal čast. Krsto prenesejo iz vlaka in postavijo na mrliški voz rezervni častniki, ki so v vojni 1912-13 poveljevali divizijam in onim polkom konjeniške divizije, ki ji je poveljeval knez Arsen. Pogrebni sprevod se razvrsti po sledečem redu: 1. križ in kolivo, 2. venci, katere so na krsto položili člani kraljevskega doma, 3. odlikovanja, 4. poveljniki divizij iz vojne 1912-13 in poveljniki polkov konjeniške divizije v teh vojnah, 5. dvorski protojerej z dvema svečenikoma, 6. krsta s^ posmrtnimi ostanki blagopokojnega kneza, 7. člani kraljevskega doma, 8. dvorne dame, civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja.
Sprevod krene iz Mladenovca ob 11.35 in pride na Oplenae ob 12.15.
Oplenae. Špalir tvorijo sledeče čete: trije eska-'droni 5. konjeniškega polka »kraljice Marije«, četa z zastavo in godbo, eskadron konjeniške baterije kraljeve garde. Pred vrati cerkve bodo razpostavljeni vodi 1., 2., 3., 4. in G. konjeniškega polka, en eskadron za zvezo 1. pionirskega polka in en epkadron poljske baterije konjeniške divizije. Te čele bodo oddale častne strele pri spuščanju krste v grob. Baterija bo izstrelila 21 strelov. Po prihodu sprevoda pred cerkev ob 12.15 bodo častniki, ki so prenesli krsto iz vlaka v mrliški voz, prenesli krsto v cerkev in jo postavili na katafalk. Arhie-rejski namestnik v Topoli bo ob asistenci svečenikov opravil molitve za pokoj rajnega. Patriarh bo opravil obrede in nato imel govor. Nato bodo v spremstvu svečenikov in članov kraljevskega doma spustili krsto v kripto cerkve.
Glasovi proii dr. Mačku
Tednik »Dom«, ki ga jzdaja prof. Maštro-vič, bivši narodni poslanec in pristaš stroge Rodičeve smeri v Hrvatski kmečki stranki, prinaša v zadnji številki uvodnik, ki ga je napisa) sam izdajatelj, v katerem najostreje Obsoja, da je dr. Mačcik sprejel pod svoje okrilje JNS. Pravi: »Toda to, kar je zdaj naredil dr. Vladko Maček, to nam jc politično nerazumljivo in hrvatski politiki ne more prinesti prav nobenih koristi. Nasprotno, to ji je že zdaj škodovalo, ker je vso hrvatsko narodno borbo razvodenilo in hrvatskega kmeta pripeljalo v smešen položaj, ki bi mogel biti za nadaljnji razvoj hrvatske politike usoden.«
V isti številki piše netki kmet iz Sv. Ivana Zeline: »Mi se še zdaj, ko smo ves dan to premišljevali, ne moremo znajti. Kdo je ta, ki ima pravico siliti nas, da glasujemo za listo, na kateri kandidirajo naši največji in najbrez-obzirnejši nasprotniki, ki so nas polnih pet let mučili, preganjali kot divjo zver, zapirali, kovali v okove, tepli, z globami obkladali in na vse mogoče načine trpinčili. Tako slogo je mogla skovati samo pokvarjena gospoda. Ako dr. Maček — ki te družbe nnjmanj potrebuje — ne prelrga te »gosposke sloge«,^ bomo mi prisiljeni vodstvu kmečkega gibanja odpovedati pokorščino.« V nadaljnjih izvajanjih pravi, da je dr. Maček z zvezo z JNS spustil volka med ovce. da je prvakom JNS s tem nekako priznal, da je bila njihova protihrvatska in protiljudska politika pravilna, da je bil dr. Maček po pravici obsojen in zaprt — >če bi ne bilo tako, zakaj se je zdaj dr. Maček zedinil in zvezal z njimi? Nastane pa vprašanje, zakaj tega ni naredil že leta 1931 ali 1935, ko bi morda naša hrvatska stvar od takega prilež-ništva mogla imeti kako dejansko korist. Toda gospoda naj misli kakor hoče, nas kmetov nihče na svetu ne 1m> pregovoril, da politika JNS ni bila protihrvatska in nečloveška. In vsi tisti, ki danes hočejo tej stranki pomagati in jo rešiti propada, spadajo vanjo, ne pa v HSS.«
Kandidature na dr. Mačkovi listi
Marksisti postavijo svoje kandidature na Mačkovi listi v okrajih: 1'revalje. Celje, Maribor levi breg, Maribor desni breg, Črnomelj, LJubljana-okolica in Radovljica, kjer bo kandidiral župan s Koroške Bele Perko, njegov namestnik pa bo odvetnik dr. Aleš Slanovnik, član vodstva Jugoslovanske strokovne zveze.
Prvaki Jugoslovanske strokovne zveze pa bodo smeli kandidirati še v škofjeloškem okraju, v Kamniku in v Ljubljani-mesto (kandidat odvetnik dr. Ivan Stanovnik poleg profesorja dr. Milana Vidmarja) ter v Laškem.
Vse druge okraje prenuste fonesariem. i/.-vzemšl tistih," kjer bi mogli priti na vrsto resni Mačkovci,
Gospodom, ki so v tem razporedu navedeni in
ki bodo prisostvovali obredom na Oplencu, bo na razpolago za povratek v Belgrad poseben vlak, ki odhaja iz Mladenovca ob 14.30 in prispe v Belgrad ob 15.40. Na dan pogreba bodo v vseh cerkvah v državi službe božje in molitve za pokoj duše pokojnega. V času, ko bodo krslo polagali v kripto, bodo zvonili zvonovi v vseh cerkvah, v prestolnici in vseh banovinskih sedežih pa bo izstreljenih 21 strelov.
Obleka za udeležence podreba: civilisti frak, odlikovanja, lente, črn telovnik, bela kravata, črne rokavice; častniki: paradna, na levi roki črn flor.
Vojni minister o pokojniku
Belgrad, 22. oktobra. AA. Naredba št. 23.865, ki jo je izdal minister vojske in mornarice na vso vojsko dne 22. oktobra 1938. leta.
Nj. kr. Vis. knez Arsen, armadni general naše vojske, brat blagopokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja in oče Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla je umrl v Parizu 19. t. m. Kot potomec Ka-radjordjevičev in kot zvest slavnim tradicijam naše junaške dinastije, ki je stala v najbolj usodnih trenutkih naše zgodovine na čelu velikih narodnih stremljenj in dajala svetle zglede hrabrosti, požrtvovalnosti in ljubezni do države in ljudstva, je bla-gopokojni knez Arsen kot poveljnik konjeniške divizije sodeloval v prvih vrstah naše vojske v balkanskih vojnah, vo,dil neustrašeno svoje hrabre konjenike in znatno pripomogel k našim zmagam in našemu uspehu. Pred balkanskimi vojskami je knez Amen Karadjordjevič kot častnik francoske tujske legije v kolonialnih vojskah, kot ruski kozaški polko,vnik v mukdenski bitki s svojo požrtvovalnostjo in junaštvom postal simbol hrabrosti naše vojske. Kot ruski general v svetovni vojni je blagopokojni knez Arsen s svojim junaškim sodelovanjem predstavljal junaštvo in viteštvo našega ljudstva in njegovo hvaležnost do Rusije. V trenutku, ko nas zapušča naš ljubljeni vojaški tovariš, izrazimo, ko smo zbrani okoli prestola našega ljubljenega kralja, naša iskrena čustva neugasljive ljubezni in tople hvaležnosti do velikega pokojnika ter naše najgloblje sožalje v žalosti njegovega kr. Vis. kneza namestnika in vsega vzvišenega kraljevskega doma. Večna slava viteškemu knezu Arscnu Karadjordjeviču!
Ta naredba naj se sporoči vsem edinicam in ustano,vam vojske in mornarice.
Minister za vojsko in mornarico: armadni general Miljutin Nedič.
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
Zunanjepolitično je bil pretekli teden zelo pester. Važni dogodki so se razvijali na treh področjih: okrog češko-slovaškega vprašanja, v Španiji , in na Daljnem vzhodu.
Glede češko-slovaškega vprašanj a je treba omeniti ostro borbo za novo slova-ško-madžarsko in rusinsko-madžarsko meja Borba je zavzela velik obseg in so v njo posegle zopet velesile. Ko češko-slovaška vlada Madžarom ni hotela predati vsega, kar so zahtevali, so po- > gajanja prekinili ter se zatekli v Varšavo k Poljakom, v Rim k Italijanom in v Berlin k Nemcem, da jim pomagajo doseči zaželene cilje, namreč priključitev polovice Slovaške in vse Podkarpat-6ke Rusije. Pri Poljakih so imeli srečo in sam poljski zunanji minister Beck se je šel izpostavljat za madžarske težnje, ko je potoval k romunskemu kralju in ga hotel pridobiti za to, da Romunija dovoli razkosanje rusinske dežele proti drugim jamstvom, ki bi jih dali Madžarska in Poljska, ki bi na ta način prišli do skupnih meja. Toda Nemčija Madžarom in Poljakom ni bila naklonjena in tako so njihovi načrti izpodleteli. Zaradi nemškega stališča, ki je bila v prilog Slovakov, je tudi Italija umaknila preočito oporo, ki jo je prej nudila Madžarom. Na pobudo Nemčije se bodo sedaj pogajanja nadaljevala in bodo mejo med Češko-Slovaško-Rusinsko in Madžarsko določili po narodnostnem načelu in ne drugače. Slovaška in Rusinska sta dejansko rešeni. Poljsko-madžareki načrt o skupnih mejah se je po,drl. Prav tako tudi poljska zamisel o skovanju poljsko-madžarsko-ro-munskega bloka, ki bi bil branil Sovjetom dostop v Evropo, Nemčiji pa napredovanje proti vzhodu. Nemčija si je ohranila pot proti vzhodu odprto.
V Španiji moramo omeniti velike spremembe. Italija se je odločila, da odpokliče svoje prostovoljce iz Francove armade. Odšlo jih je že 10.000. Prihodnje tedne bo odpoklicala tudi topništvo in druge tehnične čete, ki so baje še številnejše, kakor je bila pehota. Italija je to storila, ker bo šele sedaj Anglija priznala zasedbo Abe-sinije in uveljavila sporazum, ki ga je poleti sklenila z Italijo. Državljanska vojna v Španiji se torej vendarle bliža koncu.
Na Daljnem vzhodu so Japonci pretekli teden dosegli velikanske uspehe. Napadli so Kitajsko z južne obale navzgor ter v bliskovitem prodiranju v petek zjutraj že zasedli milijonsko mesto Kanton, ki je bilo prestolnica južne Kitajske. Kitajcem je sedaj vsak dovoz orožja iz tujine onemogočen. Tudi na srednjem Kitajskem se Japonci približujejo prestolnici Hankov in jo bodo prihodnje dni tudi zasedli. S tem so Japonci dobili v svoje roke najbogatejše kraje Kitajske ter bodo brez dvoma pripravljeni pogajati se za mir.
Volivne kaše, ki jo je skuhal glavni tajnik JiS senator dr. Kramer - nihče ne mara
Belgrad, 22. oktobra, m. Tudi današnji dan.je bil v političnem pogledu tako v prestolnici kakor tudi v notranjosti države inočfto razgiban. V teki* današnjega dne je bilo na terenu več članov kr. vlade, ki so obšli nekoliko okrajev ter imeli sestanke s svojimi somišljeniki. Tako se je socialni minister Cvetkovič mudil danes v Žagubici in v nekaterih mestih v požarevskem okraju. Povsod se je seslal z voditelji stranke, katerim je dajal navodila za nadaljevanje politične akcije. Zvečer bo imel konferenco tudi v Smederevu, kjer bo govoril tudi glavni urednik »Samouprave« Jovanovič. Pravosodni minister Simonovič govori nocoj pred svojimi pristaši v Kruševcu. Poštni minister bo govoril v Gor. Milanovcu, gradbeni minister Sto-šovič je itnel več uspelih shodov v posavskem okraju. Prometni minister dr. Spaho je odpotoval v Sarajevo, kjer bo imel sestanek s svojimi najuglednejšimi pristaši iz Bosne. Na teren sta snoči odpotovala tudi trgovinski minister dr. Kabalin in minister za ljudsko telesno vzgojo Mastrovič. Inž. Kabalin bo imel shod v Ogulinu in na Sušaku, Mastrovič pa v volivnem okraju v Primorju. Minister dr. Krek bo imel jutri v strankinih prostorih v Belgradu politično predavanje za učitelje, organizirane v JRZ.
Pisarne opozicijskih skupin so bile danes polne. V njih so se prepirali razni kandidati. V teh pisarnah človek prav nič ne opaža živahnosti in elana, ki vlada v JRZ prostorih, kjer teče delo lepo od rok in se vse izvršuje točno po izdelanem načrtu. Vsak dan prihaja v te prostore minister dr. Krek, kjer daje navodila uradništvu in po več ur nadzoruje delo.
V vseh opozicijskih pisarnah se že sedaj loteva vodstva pisarn nervoza, ki ;e bila danes posebno velika, ker je bil v eni teh pisarn Živkovič z nekaterimi člani stranke. JNS je tudi danes dobila od svojih uglednejših pristašev celo vrsto protestov proti sklenitvi političnega sodelovanja z dr. Mačkom. Od uglednih članov te stranke so danes zjutraj nekateri prišli v Belgrad.
Med drugim se mudita v Belgradu tudi bivši minister dr. Hanžek in bivši poslanec Josip Cvc-tič kot odposlanca banovinskega odbora JNS za savsko banovino. Oba sta imela v Belgradu več sestankov z onimi člani, ki ne odobravajo tega strankinega koraka. Vsi so sklenili, da bodo v znak protesta izvajali konsekvence in izstopili iz vseh strankinih odborov in tudi iz stranke sanic. Doslej so svoj izstop prijavili vodstvu stranke naslednji ugledni člani JNS in njeni glavni funkcionarji: podpredsednik stranke in predsednik banovinskega odbora za savsko banovino, bivši minister Juraj Dcmetrovič, bivši minister dr. Hanžck, poslanec Josip Cvetič, dr. Nikola Sokolovi?, Dušan Ivančevič, prota Paunovif, dr. Kosta Popovič, dr. Vasa Jovanovič, dr. Vaso Glušae, Ante Kovač, Su-krija Kurtovič in dr. Avdo Hasanhegovič. Iz političnega odbora, ki ga je vodstvo JNS izvolilo na zadnji seji ožjega glavnega odbora, je izstopil dr. Svetislav Popovič, bivši minister. Vsi ti so Zivko-viču poslali utemeljene ostavke, v katerih poudarjajo, da je vodstvo stranke izdalo strankina načela, in zaradi tega izvajajo konsekvence in izstopajo iz vseh strankinih odborov in iz stranko same. Imenovanim funkcionarjem stranke bodo prihodnje dni sledili še drugi, tako da bosta Živkovič in dr. Kramer ostala sama z z.nano Jevlič-pofovsko družbo, ki se je je dr. Maček usmilil in vzel na svojo lislo. Vodstvo JNS se sicer trudi, da bi zadržalo nadaljnje razpadanje stranke, toda brezuspešno, ker je zaradi izdajstva strankinih nn-čel s strani samega vodstva stranke zapustilo stranko še to, kar je bilo dobrega. Poročali smo že, da bo ta skupina stopila v pogajanja z JRZ zaradi skupnega nastopa pri volitvah.
Ta pogajanja so se danes v Belgradu pričela in ob času, ko to poročamo, še trajajo. Vsi ti politični krogi JNS delajo za politični dogovor, ined
JNS in dr. Mačkom odgovornega v glavnem samo dr. Kramerja, za kajgrega trdijo, da je stranko, ki se ji ima zahvaliti -za podaljšanje političnega življenja in za vse položaje, ki jih jo iincl v naši državi po 6. januarju', sramotno izdal v njenih najtežjih trenutkih.
... Ko je bil senator dr. Kramer sprejet pri dr. Mačku kakor on pripoveduje
Iz teh krogov se je danes tudi izvedelo, na kak način je dr. Kramer preslepil vodstvo stranke za politično sodelovanje JNS z dr. Mačkom, Dr. Kramer je namreč svoj razgovor z dr. Mačkom orisal takole: Dejal je, da je na sestanek z dr. Mačkom prišel po sestanku, ki ga je imel prej z Večeslavom Vilderjem. Prepričan je bil, da ga bo dr. Maček sprejel gladko. Toda bil je presenečen. I)r. Maček ga je baje sprejel nad vse prisrčno. Dr. Kramer je dr. Mačku dejal: »Gospod predsednik, razumeli boste, da se mi ne moremo odreči idealom svoje mladosti, to je narodnega edinstva, jugoslovanskega unitarizina itd. Uvidevamo, da tako kot danes ne more iti več dalje in da se mora rešiti hrvatsko vprašanje, pa četudi bi mi morali odstopiti od svojih načel.« Nadalje je dr. Kramer na seji^ ožjega odbora JNS o svojem sestanku z dr. Mačkom dejal, da je mislil, da bo ta izjava slabo vplivala na dr. Marčka. Toda dr. Maček mu je brez obotavljanja dejal: »Dragi doktor! Kdo pa to od vas zahteva? Tudi jaz sem bil nekdaj pristaš narodnega edinstva, toda v praksi sem videl, da se vi Kranjci in Srbi sporazumete vedno na škodo Hrvatov. Morda lx> prišel čas, da bom spet zastopal narodno edinstvo.«
Tako je poročal dr. Kramer na seji glavnega odbora JNS.
Sklepi jugoslovanskih prostozidarjev
V zvezi s sklepom ožjega glavnega odbora JNS zaradi političnega sodelovanja te skupine z dr. Mačkom in ostalo izvenskupščinsko opozicijo, so danes obveščeni krogi navajali tudi sestanek, ki so ga imeli masoni v Belgradu pretekli ponedeljek in torek. Na tem sestanku je bilo največ inasonov iz bivše SDS. Glavno besedo je imel bivši predsednik, senator dr. Tomašič. Načelno je bilo sklenjeno, naj se masoni zadržijo Čimbolj rezervirano pri bližnjih volitvah. Končne sklepe so masoni formulirali v tri točke:
1.	Po volitvah onemogočili vsako diktaturo.
2.	Za vsako ceno in z vsemi sredstvi je treba onemogočiti kakršenkoli klerikalizem v državi in nastopiti, prav tako kakor proti katoliškemu tako tudi proti pravoslavnemu kakor muslimanskemu klerikalizmu.
3.	Povsod in s vsemi sredstvi podpirati združeno opozicijo, seveda zelo rezervirano, ker je ona po mnenju masonov demokratska in svobomiselna.
Kandidati JRZ
Kandidat za škofjeloški okraj je bil na zborovanju okrajne JRZ izbran zadnji petek zvečer. Soglasno so se udeleženci izrekli za ravnatelja Dolenca Ivana, a za namestnika so soglasno postavili Dehel.iaka tranea iz Škofje Loke.
Maribor desni breg. Na seji vpeli ožjih odborov JRZ, okraja Maribor desni breg. je bil soglasno izvoljen za poslanskega kandidata za ta okraj g. Koban Franc, svetnik Kmetijske zbornice iz Zgornje Polskave, za namestnika pa g. Jožef Ferk, višji železniški kontrolor v Mariboru.
Volivci z Viča, iz Rožne doline. Gline In Brda!
Poglejte v volivne imenike v pisarni gostilne Pavlič na Glincah, če ste vpisani!
V	Palestini so pretekli teden doživeli krvave dneve. Arabci so vdrli v staro mesto in so tamkaj precej divjali. Anglija je morala poslati v Palestino 25.000 mož in je sedaj Jeruzalem vojaško zasedla ter hoče z odločno roko napraviti konec prelivanju krvi med Judi in Arabci.
Notranji pregled
V	Parizu je v 78. letu starosti umrl Nj. Vis. knez Arsen, oče kneza namestnika Pavla, armadni general jugoslovanske vojske. Truplo bodo prepeljali v Belgrad, kjer ga bodo v grobnici kraljeve hiše Karadjordjevičev na Oplencu položili k večnemu počitku. Za velikim pokojnikom bo dvor žaloval dvanajst tednov, od 19. oktobra 1938 do 10. januarja 1939. Prvih šest tednov bo na dvoru globoka žalost. Knez namestnik Pavle je ob tej priliki prejel veliko tuzemskih in inozemskih sožalij, v katerih mu suvereni izražajo sožalje ob bridki izgubi.
Notranjepolitično smo že v prvih valovih vo-livnega boja. Pred tednom dni je vsa država z največjo pozornostjo poslušala prvi volivni govor predsednika vlade dr. Stojadinoviča, v katerem je zborovalcem na shodu JRZ v Belgradu in poslušalcem ob radijskih aparatih po državi razgrnil sliko del in uspehov, ki jih je dosegla sedanja vlada v svoji triletni dobi. Povsod je govor naletel na ugoden odmev. Prav sedaj pred volitvami spet močneje preveva prepričanje, da je dr. Stojadinovičeva vlada v tej kratki dobi storila za državo več, kakor pa se je prej storilo leta in leta.
Prva in najmočnejša skupina, ki bo nastopila pri volitvah s svojo listo, bo JRZ z nosilcem vlade dr. Stojadinovičem. Stranka že razvija močno delavnost, popravlja in izpopolnjuje volivne imenike. Po vsej državi se prirejajo shodi, na katerih govore najvidnejši člani stranke. Na nekaterih shodih bo govoril tudi še dr. Stojadinovič. Kandidature za vse kraje še niso določene, določajo pa se na najdemokratičnejši način na shodih pristašev, ki za vsak okraj volijo kandidata iz vrst svojih najsposobnejših. Z JRZ bo nastopila in volila tudi skupina sedanjega ministra Svetislava Hodžera, tako imenovani »borbaši«.
JNS je v strahu pred ljudsko sodbo ušla K dr. Mačku, ki jo je sprejel pod svoje varstvo. Najbolj se je utrašil volitev slovenski del JNS, ki je zaslutil, da bo 11. decembra obsojen na neizprosen konec. Zato je senator in glavni tajnik JNS dr. Kramer s pooblastili ljubljanske kazine odšel v Zagreb in nato v Belgrad prosit, da bi združena opozicija sprejela osovraženo JNS in ji dovolila kandidirati na njeni listi. Prvaki JNS, Zivkovič in Jevtič in ostali, so bili ob tej iznajdbi svojega tovariša iz dravske banovine v veliki zadregi, ker pa so tudi oni v svojih krajih nekako tako dobro zapisani kakor dr. Kramer v Sloveniji, so se vdali in skupno navalili na združeno opozicijo z milimi prošnjami. Slednjič je bila zveza le sklenjena in Peter Živkovič, Bogoljub Jevtič, Velja Popovič ter drugi stebri najbolj surove diktature in protiljudskega vladanja se bodo na dr. Mačkovi listi mogli potegovati za čast ljudskih poslancev. Da bi pa doslej tako »državotvorna« JNS, ki je samo iskala in lovila »separatiste«, »federaliste« in varovala najstrožji centralizem, rešila svoje dobro ime, njena glasila oinanjajo, da je ta zveza samo »tehnična«.
Bivša Hrvatska kmečka stranka pod vodstvom dr. Mačka, ki je glavna skupina v tej združeni opoziciji, sicer pravi, da ni nič popustila od svojega federalističnega programa in vztraja na rešitvi svoje prve točke: hrvatskega vprašanja. Kako se bodo tu pomerili s centralistično in unitari-stično JNS že v volivni agitaciji sami, še bolj pa po volitvah v parlamentu ali izven njega, ni mogoče prerokovati. Vsi resni opazovalci pa napovedujejo, da je JNS za rešitev hrvaškega vprašanja zelo slab zaveznik. To sluti tudi dr. Maček, ki bo jns-arske kandidate odrival povsod, kjer bo mogel postaviti kakega svojega. Isto je v Sloveniji, kjer pod to skupno firmo hočejo nastopiti doslej najbolj sprti nasprotniki: krščanski socialisti, mačkovci, socialisti, komunisti in pristaši dr. Kramerja, ki so se odlikovali že v preneka-terih nasilnih akcijah. »Jutro« se močno zavzema za to, da bi bila v imenu vseh teh skupin postavljena v vsakem okraju po ena kandidatura. Ker pa takega kandidata skoraj nikjer ni mogoče dobiti, se bo sprijaznilo tudi s tako imenovanimi »vzporednimi kandidaturami«, da bo na eni listi nastopilo več kandidatov, eden za JNS, drugi za raačkovce, tretji za marksiste itd., razlika bo le ta, da bodo morali drug o drugem reči, da je vsak dober in vsak sposoben in da je vsak volivec pošten in značajen, naj voli kogarkoli.
Proti tej nenaravni zvezi so že nastopili Uzunovič v Belgradu, Jurij Demetrovič v Zagrebu in bivši senator Milan Popovič, ki je v znak protesta tudi izstopil iz JNS. Banovinska konferenca JNS v Zagrebu je s 30 glasovi proti 7 obsodila to kašo, ki jo je za rešitev slovenskih liberalcev skuhal dr. Kramer, jesti jo bo morala pa JNS po vsej državi. S konference je bil vodstvu JNS v Belgradu poslan protest in vse pričakuje, kaj bo vodstvo na to odgovorilo. Z združeno opozicijo tudi ne gre Boža Maksimovič, ki se je že pred letom 1935. toliko ločil od JNS, da je ob takratnih volitvah nastopil s svojo listo. Iz teh skupin, ki ne morejo slediti Zivkoviču, Jevtiču in dr. Kra-merjd, bi mogla nastati četrta vsedržavna lista.
Kajti tudi Dimitrij Ljotič je s svojim »Zborom« sklenil iti na svoje in nastopiti s svojo listo.
Za nas v Sloveniji ta volivna zveza med JNS, mačkovci, marksističnimi levičarji in vsemi mogočimi odtenki raznih struj ni nič drugega kot »sračje gnezdo«, ki smo ga izkušali že pri občinskih volitvah, le da je sedaj ta breznačelnost, ki se je takrat prvič pokazala, šla tudi do državno-zborskih volitev. Kakor sta bila takrat skoraj v vseh občinah samo dva tabora, tako bo tudi sedaj: za ljudstvo in resno delo za njegov napredek, in proti njemu s političnim igračkanjem.
Kraljica Marija obolela
Belgrad, 22. oktobra. AA. Zaradi napada, ki fe nastal iz obolenja žolča, je Nj. Vel. kraljici Mariji potrebno nekaj dni popolnega počitka. — V Belgradu, 22. oktobra 1938. — Prof. dr. Dimitrii Antič.
- JNS s kočevskimi Nemci
»Večernik«, list Adolfa Ribnikarja, nekdanjega dr. Kramerjevega sodelavca pri »Jutru«, poroča:
»Volivni sporazum med JNS in kočevskimi Nemci. Po danes v Ljubljano prispelih informacijah iz Kočevja je JNS sklenila s kočevskimi Nemci sporazum za volivno sodelovanje. Kandidat JNS za kočevski okraj bo notar Anton Lovšin, njegov namestnik pa vodja kočevskih Nemcev dr. Hanu Arko,« ------
Kneza Arsena so prepeljali v domovino
Pariz, 21. oktobra.
Pariz je danes na veličasten način izkazal zadnje časti očetu jugoslovanskega kneza-namest-nika, knezu Arsenu. Že včeraj so se ves dan neprestano v gostih vrstah valile množice mimo stanovanja pokojnega kneza, ki je ležal v dvorani poslopja, ki je bila v.sa zavita v črnino, oder pa ves obdan od gomil cvetja. Velikansko število prijateljev dinastije Karadjordjevičev in Jugoslavije je šlo kropit jugoslovanskega kneza in generala, ki si je v svojem življenju priboril skoraj V6a najvišja francoska odlikovanja za hrabrost, a ki si je osvojil tudi srca Francozov, ki so ga imeli skoraj za svojega državljana. V dvorani je bila od-
prta tudi knjiga za vpisovanja. Knjiga se je polnila in polnila s podpisi najvišjih francoskih od-ličnikov. Ob odru je vedno stala častna straža, ki so jo izmenoma opravljali člani poslaništva in konzulata, vojnega odposlanstva, častniki, ki študirajo po francoskih visokih šolah, ter odličnejši člani jugoslovanske kolonije v Parizu. Pred odrom je bil včeraj tudi pravoslavni žalni cerkveni obred, ki se ga je udeležil poslanik z vsem osebjem poslaništva, visoki francoski civilni in vojaški odlič-niki ter jugoslovanska kolonija.
Danes pa se je od kneza-vojaka poslovila francoska vlada in ves Pariz. Ob tri četrt na tri so v prisotnosti jugoslovanskega poslanika dr. Pu-riča in njegove žene, našega vojaškega odposlanca generala Glišiča in njegove žene ter številnih članov jugoslovanske kolonije, med katerimi so bili vsi naši častniki, dvignili truplo kneza Arsena z odra ter ga prenesli v žalni voz, ki je čakal pred poslopjem. Krsta je iz mahagonijevega lesa in pokrita z jugoslovansko tribarvno državno zastavo. V žalni voz, kamor so položili krsto, sta vstopila kot častna straža tudi 2 jugoslovanska častnika. Ostali žalni gostje so posedli v dolgo vrsto avtomobilov. SpTevod je potem zavil proti lyonskemu kolodvoru, in sicer po Avenue de 1'Opera, Rue de Rivoli, ter po obali Seine dalje proti kolodvoru. Pariška policija je ukrenila vse potrebno, da je bil povsod, kjer je šel sprevod, promet takoj ustavljen, da ni bilo nikjer nobenega zadrževanja. Pa-rižani so z odkritimi glavami stali v špalirju in izkazali zadnjo čast svojemu velikemu prijatelju. Po nekaterih križiščih se je nabralo vse gosto ljudi, tako da je trajalo še nekaj časa, preden se je mogel promet znova razviti, ko je sprevod odšel dalje proti kolodvoru.
Pred lyonskim kolodvorom se je nabrala Ogromna množica ljudi, ki so se hoteli udeležiti slovesa od pokojnega vojaka in kneza iz družine Karadjordjevičev, ki 6e je boril skupno s francosko vojsko v številnih vojnah in zadnja leta skoraj sitalno živel v Parizu.
Velika dvorana lyonskega kolodvora je bila vsa preoblečena v črnini. Pred njo je stala vrsta fanfaristov, ki so zatrobili tužno melodijo, ko je sprevod prišel pred kolodvorsko poslopje. Za njimi je godba republikanske garde zasvirala Chopinov »Smrtni marš«. Medtem pa so jugoslovanski častniki krsto s truplom pokojnega kneza prenesli z žalnega voza na visok katafalk, ki je bil postavljen na sredi kolodvorske dvorane. Častno stražo okrog katafalka so zavzeli konjeniki republikanske garde, oblečeni v svečano črnino in z golimi meči v rokah. Republikanski gardi je poveljeval osebno general Just. Za katafalkom vzdolž zadnje stene velikanske kolodvorske veže pa je stala postrojena deveta pehotna legija mobilne garde. Tik k katafalku so na vsako stran stopili po trije jugoslovanski častniki. Pred katafalkom je zavzelo mesto osebje poslanstva pod vodstvom poslanika dr. Puriča in generala Glišiča. Ob njih pa so stali zastopniki francoskih civilnih in vojaških oblasti, člani diplomatskega zbora držav Male
Volitve
Danes ves dan
to je od osmih zjutraj do osmih zvečer je mestno tajništvo JRZ na Gosposvetski cesti št. 10 na razpolago članom in somišljenikom JRZ. Zopet in zopet poudarjamo, da jc nujno potrebno, da se vsak volivni upravičenec prepriča,če je pravilno vpisan v volivni imenik. Porabite ugodno priliko in posetite danes mestno tajništvo JRZ! Oglasite se lahko tudi telefoiiično na štev. 37-64.
Vse krajevne organizacije JRZ v Ljubljani nujno pozivamo, da nam še danes dostavijo ves zbrani reklamacijski material. Zadnji dan ne bo mogoče vsega rešiti. — Mestno tajništvo J. R. Z.
Vsi krajevni odbori JRZ v Ljubljani naj se zanesljivo zberejo jutri v ponedeljek 24. oktobra v svojih običajnih prostorih. Gdina točka dnevnega reda te seje naj bo razgovor o reklamacijskem delu, kar ste morda prezrli, to na tej seji popravite. Gg. predsedniki oziroma njihovi namestniki naj vse potrebno ukrenejo, da bo na sejah rekla-macijsko delo stoodstotno opravljeno. Mestno tajništvo bo moglo sprejemati reklamaeijske prijave (vpis, izbris, popravek) le še do torka 25. t. m. opoldne.
Volilci — somišljeniki JRZ trnovskega okraja, Kolezije in Mirja! Volilni imeniki so na vpogled danes od 10 do 12 dopoldne v društvenem domu Karunova ulica 14. Pozivamo vse, da se prepričajo, če so vpisani v volilnem imeniku odnosno, če so prav vpisani. Še dva dni je čas za reklamacije, potem no prepozno. Kraievna organizacija JRZ v Trnovem.
zveze in Balkanskega sporazuma. Predsednik republike Lebrun je poslal svojega zastopnika, francoska vlada pa je poslala kot svojega uradnega zastopnika ministra za ljudsko zdravje Riccarda. Pomočnik šefa protokola Bernard je zastopal zunanjega ministra Bonneta. Prisoten je bil tudi ruski veliki knez Andrej, nadalje general Billott, poveljnik Pariza general Ebrillon, zastopniki mesta in številni drugi odličniki.
Na povelje generala Justa je deveta pehotna legija mobilne garde s zastavo in godbo na čelu defilirala mimo katafalka. Za njo je prikorakala fanfara republikanske garde, za njo pa dva eskad-rona konjenice republikanske garde. Med mimohodom je godba svirala republikanske marše. Tako se je francoska oborožena sila poslovila od svojega priljubljenega sobojevnika, čigar truplo se vrača v jugoslovansko domovino v grobnico njegovih velikih dedov. Po mimohodu se je poslanik Purič prisotnim zahvalil za izkazano čast, nakar so se pokojniku poklonile vse zastave, člani diplomatskega zbora pa so poslaniku Puriču izrekli sožalje držav, ki jih zastopajo.
Takoj po končanih obredih so krsto s posmrtnimi ostanki kneza Arsena prenesli jugoslovanski častniki iz kolodvorske veže skozi službeni salon v železniški voz, ki je že stal pripravljen na tiru. Pred vozom so duhovniki pravoslavne cerkve v Parizu izmolili žalne obredne molitve.
Voz s truplom visokega pokojnika so priključili »Orient ekspresu«, ki je zvečer ob četrt na enajst zapustil lyonsko postajo ter krenil proti Jugoslaviji. Z njim potujejo kot častno spremstvo naš vojaški odposlanec general Glišič, prvi tajnik poslaništva Rajkovič in generalštabni kapetan Plavšič.
!» • •
Ljubljana, 22. oktobra.
Skozi Ljubljano so peljali zemeljske ostanke kneza Arsena ob tri četrt na polnoč. Mrliški voz so odklopili od ekspresnega vlaka ter ga priključili dvornemu vlaku, ki je truplo kneza Arsena odpeljal dalje proti Belgradu.
PREZIDAVE
PRODAlA SE CENEJŠE
umnedd
Od 10 oseb jih ima 7 zobni kamen. Tudi Tebi grozi z izpadom zob!
SARGOV
Varuj se ga!
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Iz delovanja Zveze združenih delavcev
Zveza združenih delavcev je vodila v petek 21. t. m. dve akciji za naše stavbinsko delavstvo:
Na banski upravi se je /.glasila doputacija krajevne organizacije ZZD iz Vidma ob Savi, katero je vodil član banskega sveta iu župnik iz Rajhenburga g. Tratnik. Deputacija, v kateri je bil tudi zastopnik centrale ZZD, je obrazložila g. banu tožkoče stavbinskega delavstva v Vidmu ob Savi in izjavila, da noče preprečiti poostritev spora med delavci in podjetjem Dukič in drug, ki je nastal zaradi kršitve kolektivne pogodbe. Podjetje je sicer pristalo, da plačuje delavstvo po kolektivni pogodbi, ali se upira izvajanju čl. 8 točka 6 kolektivne pogodbe, po katerem morajo podjetju zaposliti prvenstveno domače delavstvo. l'od-
ietje je namreč sprejelo 15 novih delavcev, od iaterih so le trije domačini, medtem ko onih delavcev domačinov, ki so že bili zaposleni v podjetju, ni sprejelo. G. ban dr. M. Natlačeni je deputaciji naročil, da mu pošlje natančni seznam brezposelnih delavcev iz Vidina ob Savi in obljubil, da bo zadevo uredil sporazumno s podjetjem
Na okrajnem načelstvu Ljubljana-okolica je bila poravnalna razprava s podjetjem Aleksander Pretnar v Ljubljani zaradi zaposlitve tujih delavcev na škodo domačih pri graditvi tovarne »Medič & Zanklc v Medvodah. Navzoči so bili: lastnik podjetja g. inž. Pretnar, zastopnik DZ g. Marinček, župan občine Medvode g. Kokolj in zastopnik centrale ZZ.D Na razpravi je bil sklenjen sporazum, po katerem bo podjetje do 5. novemlira odpustilo vse tu je delavce razen treh, ki so nujno potrebni. V ostalem bo podjetje v bodoče sprejemalo nove delavce in jih tudi odpuščalo le po predhodnem sporazumu z občino Medvode. Prišlo je torej do popolne poravnave in je bil takoj podipisan sporazum. Poravnalna razprava je s tem v celoti doseg"!a svoj namen.
Perutninska razstava v Mariboru odprta
Maribor, 22. oktobra.
Danes predpoldne ob enajstih je bila v prostorih Uniona slovesno odprta I. banovinska perutninska razstava, kateri je pridružena še poučna razstava, v Zadružni gospodarski banki pa se vrši istočasno Vzorčni sadni sejem, ki ga prireja mariborska podružnica Sadjarskega društva. K otvoritvi so se zbrali ban dr. Marko Natlačen, mestni župan dr. Juvan, okrajna glavarja dr. Šiška in Eiletz, predsednik okrož. sodišča dr. Hudnik, zastopnik vojaške oblasti polkovnik Peter Kiler, stolni prošt dr. Vraber, stolni dekan dr. Cukala, podžupan Fr. Žebot, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, obmejni komisar Krajnovič, prvi državni pravdnik dr. Zorjan, zastopniki vseh mariborskih državnih in samoupravnih uradov, ravnatelji srednjih šol, mnogi kmetijski strokovnjaki in perutninarji iz Slovenije.
Prvi je spregovoril predsednik prireditvenega odbora za perutninarsko razstavo okrajni kmetijski referent v Mariboru g. Martin Zupane, ki je pozdravil navzoče odličnike in očrtal vsa prizadevanja zadnjih let za vzrejo domače štajerske kokoši. Za njim je spregovoril g. ban, ki je med drugim izvajal:
Govor dr. Natlačena
Naše perutninarstvo
Perutninarstvo je sicer mala panoga našega narodnega gospodarstva in samo postranska panoga posameznega kmečkega gospodarstva, a donaša vendar narodnemu gospodarstvu uvaževanja vredne dohodke.
Tega se kraljevska banska uprava zaveda.
Skoraj vse do zadnjih let so produkti perut-ninarstva zavzemali v izvozni bilanci naše države drugo mesto, takoj za lesom in lesnimi produkti, ter prekašali zlasti vse ostale panoge živinoreje. Vrednost perutninarstva v našem izvozu še danes znaša blizu 400 milijonov dinarjev, dočim je v letih pred gospodarsko krizo znašala nad 700 milijonov dinarjev. Računati smemo, da odpade od tega vsaj deseti del na našo banovino.
Naša banovina je dežela pretežno malega človeka, ki mu je kokošjereja lep vir dohodkov. Ta socialni pomen je za nas še prav posebno važen.
Smotrno pospeševanje perutninarstva se je začelo šele z ustanovitvijo oblastnih samouprav. Temelj pospeševanju kokošjereje je bil postavljen pri nas leta 1930. Tedaj je banska uprava sklenila v Celje posebno anketo perutninarjev, ki so predlagali, naj se za vse območje dravske banovine oficielno prizna le štajerska kokoš. Ta predlog je bil sprejet in odtlej dalje se je pričelo smotrno pospeševanje samo štajerske kokoši. Pričela so se ustanavljati rejska središča in farme, ki jim je glavna naloga selekcija štajerske kokoši.
Danes imamo v naši banovini 38 rejskih središč, deloma na banovinskih zavodih, ostala pa pri privatnih rejcih, in sicer v glavnem pri naprednejših kmetskih gospodarstvih. Vsa ta rejska središča, ki so pod kontrolo strokovnih organov banske uprave, dobavljajo vsako leto plemenski material kraljevski banski upravi, da ga po znižani ceni razdeli posameznim interesentom. Doslej je banska uprava razdelila nad 100.000 jajc za valjenje ter nad 2000 petelinov in nad 2000 kokoši štajerske pasme.
Dosedanja akcija, pospeševanje in razširjanje domače štajerske kokoši od leta do leta bolj napreduje tudi v drugih delih države.
Naloga bližnje bodočnosti je, da ustanovimo pravo solekeijsko postajo, ki mora po?!at! nekaka rejska postaja vseh naših rejskih središč. Ta usta- 1
nova mora postati prava šola za pridne perutni-narje. Z njo bo selekcija štajerske kokoši postavljena na solidno podlago.
Našim sadjarjem
V zvezi s I. banovinsko perutninsko razstavo so tukajšnji okoliški sadjarji priredili v prostorih Zadružne gospodarske banke sadni 6ejem. Pod vodstvom ravnatelja BSVŠ g. Priole je poseben odsek sporazumno s sadjarji in člani sadjarskega društva organiziral to važno gospodarsko prireditev.
Kako važna kmetijska panoga je sadjarstvo za našo banovino, nam dokazuje letošnji^ izvoz, jabolk v zamejstvo. Doslej se je izvozilo že nad 7 milijonov kg sadja iz naših prelepih Slovenskih goric in sadjarji so prejeli za doslej izvoženo sadje nad 25 milijonov dinarjev. Žal, da teh ugodnosti niso deležni tudi drugi naši kraji, kjer je sadje letos zaradi pomladanske pozebe odpovedalo kakor že dolgo let ne.
Kraljevska banska uprava podpira naše sadjarje pri njihovem delu za napredek. Posebno pozornost posveča smotrnemu pouku o oskrbovanju sadnega drevja, gnojenju, zatiranju bolezni in škodljivcev itd. s tem, da vzgaja na svojih številnih kmetijskih zavodih dober sadjarski naraščaj, prireja krajše in daljše teoretične in praktične tečaje, deli prvovrstno sadno drevje po znižanih cenah, zlasti še prizadetim sadjarjem po ujmah, prispeva k nabavi sredstev za škropljenje sadnega drevja, to je k nakupu škropilnic in raznega dobrega škropiva. Posebno pažnjo tudi posveča precepljevanju starejših nasadov, ker se mora čimprej precepiti vse ono nerodovitno drevje,
ki ne donaša nobenih dohodkov in ki ga je pri nas še zelo mnogo. V teku so tudi predpriprave za revizijo sadnega izbora za dravsko banovino. Do spomladi bomo imeli, kakor upam, nov sadni izbor, ki bo vseboval najboljše sorte po načelu: malo sort, toda enotne in najboljše kakovosti, sposobne za trgovino! Tu je ledina še trda, a brazdo je treba globoko zaorati.
Vzporedno z izboljšanjem proizvodnje treba izboljšati poleg sadne trgovino doma in v tujino predvsem tudi domačo sadno uporabo in sadno industrijo. Razmere pri sadni trgovini so se letos nekoliko izboljšale z uvedbo kontrole pri nakladanju sadja na vseh železniških postajah. Uvedba te kontrole je bil edini izhod, s katerim 60 se znatno omilile prejšnje nevzdržne razmere.
Banska uprava podpira moralno in tudi gmotno zidavo sadnih sušilnic in sadnih skladišč; pa tudi izdelavi sladosoka, napravi dobrega sadjevca in sadnih shrankov posveča posebno pažnjo. Te akcije je tudi kmetijsko ministrstvo podprlo z izdatnimi podporami. Danes imamo v naši banovini že nad '200 modernih sušilnic, ki jih uporabljajo sadjarji z velikim uspehom. V načrtu je gradnja primernega števila velikih sadnih sušilnic, ki jih bodo gradile zainteresirane občine s pomočjo države in banovine in ki se bo v njih sušilo sadje po določilih vnaprej predpisanega pravilnika.
Pri tem delu pa so potrebni strokovni vodi telji. Zato bo v bližnji bodočnosti kraljevska banska uprava nastavila primerno število sadjarskih učiteljev, ki bodo stali našemu kmetu v tem pogledu ob strani in mu pomagali.
Letošnji sadni sejem je gotovo najboljša reklama za naše prvovrstno slovensko sadje. Ta sadni sejem nam zopet izpričuje, da je Maribor središče te prelepe in izredno dobičkanosne panoge našega kmetijskega gospodarstva. Maribor je naš jugoslovanski Meran, kjer je osredotočena vsa sadna trgovina Slovenije.
Ko govorim o sadni trgovini, naj samo še poudarim, da je naš ideal vnovčenje sadja na zadružni podlagi. Ta ideja naj bi bila neporušljiv temelj nadaljnjemu napredku sadjarstva.
Ob teh mislih in željah izrekam zahvalo in priznanje za ves trud in požrtvovalno delo vsem, ki so omogočili I. banovinsko perutninarsko razstavo in sadni sejem, ki ju obenem proglašam za odprta.
Po odprtju so s! g. ban ln drugi odličniki pod vodstvom predsednika g. M. Zupauca ogledali razstavo, poučni oddelek, v katerem razne tvrdke in društva razstavljajo poučne diagrame in slike, stroje, in sadni sejem, kjer je g. bana pozdravil predsednik mariborske sadjarske podružnice g. M. Kovačič od Sv. Petra pri Mariboru. G. ban se je pohvalno izrazil o celotni prireditvi, katere odprtje je pokazalo, kako veliko zanimanje vlada zanjo med mariborskimi in okoliškimi perutninarji. Razstava bo odprta do vključno 24. oktobra vsak dan od jutra do večera. Vsi njeni obiskovalci imajo pod običajnimi pogoji pravico do polovične voznine po železnici.
Reklamna prodaja
plattev
površnikov
oblek
LUKIČ
PRI TROMOSTOVJU
po znižanih cenah
Misli na misijonsko nedeljo
Danes, ko obhaja sveta cerkev Misijonsko nedeljo, so misli nas vseh, ki še pravimo, da čutimo s cerkvijo, pohitele tja v daljno tujino, morda še v vročo Afriko k našim misijonarjem. Le-ti so se pokorni naročilu Gospodovem: »Pojdite in učite vse na-rodel« odzvali in šli duš za Gospoda iskat. Velika je naloga, ki jo je dal Kristus svoji cerkvi, da naredi iz vsega človeštva eno samo božjo čredo. Mi Slovenci se tej nalogi nismo odrekli, ampak smo se odzvali naročilu Gospodovem in naš misijon tam v daljni Ben-galiji lepo uspeva in rodi stoteren sad. Lepo delo je to, po božji volji je in podpira;mo ga
Vendar, če pogledamo današnji položaj Slovencev, se mi zdi mnogo važnejši drugi misijon, misijon med našimi Slovenci, ki so odšli z doma v neznane zemlje kruha iskat. Premajhen jim je bil domač dom, premajhna naša zemlja, pretrdega kruha jim je dajala, pa so odšli v svet, se zarili kot črvi gori v Westfaliji pod zemljo, utonili so v ameriških velemestih in tovarnah, najžalostnejše je pa to, da se iz dneva v dan na stotine naših ljudi izgublja doli po našem jugu ne samo narodnostno, ampak predvsem versko in moralno. Nimam namena, da bi tu zopet opozarjal na našo strašno narodno rano, ko naš slovenski fant po nekaj mesecih, ki jih preživi pri vojakih, noče več znati slovenski, in naše slovensko dekle, ki doli na jugu služi, taji, da jo je slovenska mati rodila in molili učila — pač pa bi rad povedal, da je doli pri teh ljudeh za nas Slovence prvi in najpotrebnejši misijon.
Vse možne probleme Slovenci rešujemo: socialne, gospodarske, politične, komaj s prstom pa mignemo, da bi naše ljudi, ki se potikajo po vsem svetu, rešili verskega in moralnega pogina. Samo bežen pogled doli po našem jugu nam pokaže vso tragiko naših ljudi. Sto in sto naših fantov in mož je zabredlo v umazane vode, pogreza se v močvarah brezverja in nemoralnega življenja in še več naših deklet se je izročilo
cesti in prodajajo za umazane denarje sVoje telo in svojo dušo. Prestopi v pravoslavze zaradi ljubezenskega razmerja, nekrščeni otroci, civilni zakoni, slovenski otroci ne znajo več moliti slovenski k Bogu, odtujevanje cerkvi in tisoč drugih nesreč se zajeda iz dneva v dan med naše ljudi.
Pa zakaj vse to? Zato, ker misijonarjev nimajo, ker nimajo duhovnikov, ki bi jim v domačem, slovenskem duhu govorili o Bogu in njegovih zapovedih, ker nimajo duhovnikov, ki so bili slovenskemu ljudstvu v vseh časih edina opora in aažipot k Bogu. Misijonarjev ni, ki bi našim ljudem povedali, da zanje veljajo še iste božje postave, ki so jih vezale v domači zemlji. — Ju je naše prvo misijonsko polje, te moramo rešiti in jih iz globokih močvar pripeljati nazaj h Kristusu. Dobro namreč moramo vedeti, da čim bodo naši ljudje v tujini versko in moralno propadli, smo jih tudi narodnostno izgubili, saj zgodovina prejasno kaže, da je bila prav vera tista, ki je nas Slovence skozi stoletja družila. Kako bomo rešili naše ljudi v tujini, daleč za mejami, ko jih niti v naši lastni državi ne moremo rešiti?!
Danes, na Misijonsko nedeljo, resno poglejmo ta slovenski problem, na to našo narodno rano, pa zaupno prosimo Gospoda, naj tudi v naš slovenski vinograd pošle delavcev, ki bodo našim družinam po jugu raztresenim pokazali pot nazaj h Kristusu in njegovemu nauku. Prosimo Gospoda, naj jim pošlje duhovnikov, ki jih bodo zopet zbirali k slovenski službi božji, ki jih bodo zopet naučili moliti sv. rožni vence in zapeti pobožno slovensko pesem.
Ni to proti božji volji, ne proti postavi ljubezni, ki se mora pri sebi začeti, kajti naravna postava jc, da je vsak sebi samemu najbližji. Zato moramo lo rano najprej ozdravili, pri tem pa ne pozabiti še na tisoče tavajočih, ki Kristusa ne poznajo, da bo po božji volji in zamisli res »ena čreda in en oastir«.
Kaj pravite?
Neki belgijski politik, iigar stranka je pri
zadnjih občinskih volitvah dosegla lepe uspehe, je k tem uspehom izjavil sledeče: >Pri volitvah ne zmagaš z volivno borbo treh mesecev. Za zmago pri volitvah je potrebno dolgoletno stalno in neumorno delo.«
Ta stavek ne velja samo za stranke, marveč za vsakega posameznega politika. Zakaj stavek je poln resnice.
Praznik Kristusa Kralja v Hrastniku
Prihoilnjo nedeljo — zadnjo v oktobru — bo za našo delavsko dolino velik praznik. Kakor se bo ta dan vesoljni svet klanjal Kralju vesoljstva, mu bodo tudi naši delavci poklonili svoja srca in prisegali zvestobo. Tri dni — v petek, soboto in nedeljo — bo zjutraj in zvečer vnenial srca za Kristusa znani frančiškanski misijonar in vodja duhovnih vaj g. p. Benvenut. V nedeljo bo imel odposlanec g. škofa slovesno sv. mašo ob 10. Zvečer bo sklep tridnevne duhovne obnove: slovesne večernice, sklepna pridiga, procesija z lučkami in baklami in posvetitev Kristusu Kralju. Pridite prijatelji naših delavcev! Pri obeh sv. mašah bomo nabirali prispevke še za en mašni in obhajilni ke-lih. Kakor ste za velikonočni dar kupili lepo monštranco, prispevajte še zdaj za nove sv. posode! Vsem bo kraljevsko povrnil Kristus Kralji
Koledar
Nedelja, 23. oktobra: Dvajseta pobiinkoštna, misijonska nedelja, Janez Kapistran, »poznavalec. Allaj ob 9.42. Herschel napoveduje dež.
Ponedeljek, 24. dktobra: Rafael, nadangel; Kristina, devica.
Torek, 23. oktobra: Krizaait in Darija, mu-čenča; Krispin, mučonec.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je v Rožni dolini umrl g. Anton Kovač, pekovski mojster in posestnik. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob 4 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje!
■f V Ljubljani jc včeraj popoldne mirno v Gospodu zaspal gospod Andrej Samar, železniški upokojenec. Pogreb bo v ponedeljek popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomini Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f V Železnikih je umrla v 68. letu starosti g. Ana Benedičič. Pogreb bo v ponedeljek ob B popoldne. Pokojnica jo bila dolgoletna cerkvena pevka, dobra mati ter nam bo ostala v blagem spominu. Naj v miru počiva!
Osebne novice
= Poroka. Pretekli četrtek sta se poročila v župni cerkvi v Brežicah gdč. Fleischer Friderika. šivilja iz Brežic, in g. Avguštin Ivan, knjigovez z Jesenic na Gor, Mlademu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
Pretreslliva drama o reševanju
Težka borba moža med ljubeznijo in dolžnostjo I V gl. vi. Harry Baur. Marcelie Chantal, Ivan Mo-iuhia, Lisette Lanviu, Georgos Biguud. pri tem
Je »odelovnln celokiipnii francoska vojna mornarica!
Sprememba sporeda zaradi smrti ln pogreba NJ. Vis. kneza Arzena
Ob 10.30 dop. po znižanih cenah isti film!
posadke v potopllenl podmornici! Premiera ob 15, 17, 19 in 21. uri
Xicevo
KINO UNION Telefon 22-21
Življenje živali, I. knjiga, vez. 256 din; Bartol, Alaimut, roman, vez, 80 din; Dimitrijevski, Stalin, vez. 110 din; Mravljak, Kmetsiki sitan do Jožefinskih reform. 8 din; Šedivy, češčina za samouke, 28 din; Dolenjska, opisi z zgodovinskega, zemljepisnega, kulturnega, gospodarskega in drugih vidikov, 20 din, vez. 48 din. Vse te knjige se dobe v jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
n
IDa
Kino Kodeljevo tel. 41-64™
Danes ob pol 3., pol 6. in po! 9. uri
Mazurka
(Willy Forst - Pola Negri)
Racija v expresu
Jutri ob 8. uri Mazurka • flasparone
Radi smrti kneza Arsena filma Gasparone danes ne moremo predvajati.
—	Gradi za žimnice, prešite odeje — klo-taste in svilene? Vse to dobite v veliki izbiri in po nizkih conah pri manufakturni trgovini Janko češnik, Ljubljana, Lingarjeva.
—	Tvrdka, ki je dne 1. septembra t. 1. ob-javila v »Slovencu« oglas pod šifro »Tehnični risar 1000 Celje«, je vljudno naprožena, da se takoj javi upravi »Slovenca«.
Lokali! Uradi! Zasebniki!
kupujejo le Lutz-peči v tovarni
Ljubljana VIII. Telefon 32-52.
—	Dobrim srcem. Stara, bolna ženska foreiz sredstev prosi toplega perila ali kake diruge podpore. Darila naj se oddajo upravi >Slov.«.
_ Začetek ramazana. Letošnji muslimanski post
ramazan se bo pričel 25. oktobra in bo trajal mesec dni.
Slovenke!
Kadar perete, uporabljajte le slovenski izdelek
HUBERTUS
milo, ki odlično pere 1
—	Zaradi dekleta ubil svojega tovariša. V Apatinu blizu Sombora je bil ubit 20 letni Jurij Ador. Bil je na veselici, kjer se je sestal s pekom Antonom Som-borcem. Fanta sta se sprla zaradi dekleta. Razvil 6e je pretep, med katerim je Somborac z nožem zabodel Adora, da je obležal mrtev.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grcnčice.
KINO SLOGA
Telefon 27-80
Predstave danes ob 10-30, 15., 17., 19. In 21. url
Premiera remek dela filmske umetnosti
-fl^T -m v^mTaT Po istoimenskem romanu slavnega P M	ruskega pisatelja MAKSIMA GORKEGA
To delo velikega romanopisca je prišlo v filmu do svojega najpopolnejšega izraza
in veličine!
—	Blagoslovitev ljudske šole v Retečah, ki je
napovedana za današnjo nedeljo, se zaradi pogreba Nj. Vis. kneza Arsena prestavi na prihodnjo nedeljo, dne 30. t. m. popgldne ob pol 2 ob vsakem vremenu.
—	Uprava verskega in kongregacijskega lista »Naša Zvezda« za dijake in dijakinje sporoča, da bosta lista izšla koncem tega meseca v novi obliki in v dvojni številki. Težave, ki so povzročile dosedanjo zamudo, so odstranjene. Prosimo vse dosedanje poverjenike, da nemudoma in z navdušenjem poberejo nove naročnike na posameznih zavodih in v kongregacijah in jih takoj pošljejo na upravo »Naše Zvezde«, Streiiška 12/11., Ljubljana. Cena listu je kakor doslej in sicer: za dijake pod skupnim naslovom 7 din celoletno, za dijake na dom 8 din celoletno, za nedijake celoletno, fantovski oz. dekliški del 15 din, oba dela skupaj 30 din.
Nova Gostilna
na Črnučah št. 48 pri Savskem mostu nudi prvovrstna gorka in mrzla jedila, izborna štajerska in dolenjska vina iz znane kleti »Gradove iz Dragomelj«. Posebno bo nudila kuhinja v petkih in nedeljah dobre postrvi iz Dragomelj. Priporočam se cenj. gostom
Micl Gradova
—	Za Potnikova potovanja za Vse svete v času od 29. oktobra do I. novembra t. 1. je čas za prijave samo do 24. oktobra, za vlak pa do 25. oktobra do 6 zvečer. Spored in prijave pri Putnjku. ,
—	Nemščina in nemška korespondenca se
poučuje v večernem tečaju pri >Christofo'vcm učnem zavodu«, Ljubljana, Domobranska 15. -Posebni začetniški in posebni nadaljevalni tečaj! Šolnina 30 din mesečuo. Prijave sc sprejemajo vsak dan.
Ne oklevajte pri izbiri čistilnega sredstva, temveč zahtevajte pri nakupu
»Domače čistilo Slavin«
To je prvovrstno in ceneno čistilo domače proizvodnje, katero sijajno očisti vse kovine, štedilnike, točilne mize, porcelan, v6o kuhinjsko posodo itd. itd.
—	Nove knjige: Progolj - Tomšič, Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Snbov v vprašanjih in odgovorih, 32 din; Tomšič dr. Fr., Nemško-slovenski slovar, vez. 100 din; Pelančič, Lisica Zvitorepka, cirkuška komedija, za današnje čase uprizorljiva nu odru ali pod milim nebom, 20 din; Bon - M. Gašperšičeva, Sveta Cecilija, dekliška zborovska igra v 3 delih s prologom, 20 din; dr. A. Snoj, Križem po Palestini, 32 din, voz. 48 din; Bradač, Nemški glagol, 6 din; Grafenauerjeva, Iz duhovnega življenja družine, II. izd., 28 din, vez. 40 din; Oporoka nadškofa dr. Jegliča, vez. 250 din, bibliofilska numerirana izd., 450 din; dr. Egidiij, Sejavec, nedeljske in priložnostne pridige, 9. zvezek, 16 din; Hribar lv„ Prevodi iz PuSkiina, vez. 80 din: Prijatelj, Kulturna in politična zgodovina Slovencev,'I. in 2 knjiga 1848—1895, vez. 160 din; špur, Dnevnik Marije Baškiričeve. vez. 80 din; llaudet, Pisma iz mojega mlina, navadna izd. nlatno 150 din. numeriraina izd. 450 dim: Brekm,
—	Kino Union predvaja danes premiero filma »Nifevo«. Zaradi državne žalosti ob smrti in pogrebu Nj. kr. Vis. kneza Arsena je kino Union spremenil svoj filmski program. Na sporedu je, namesto napovedane komedije »Velika pustolovščina«, francoski velefilm »N i č e v o«. Film nam slika veliko pomorsko bitko, pretresljivo človeško dramo o reševanju posadke v potopljeni podmornici, težko nalogo moža-poveljnika, ki mora izbirati v najodločilnejšem trenutku med ljubeznijo in vojaško dolžnostjo. Krasne slike, dobra režija in umetniška igra so glavne odlike tega filma fiancoske proizvodnje. V glavnih vlogah vidimo v Ljubljani priljubljenega predstavnika največjih karakternih vlog Harryja Baura, nadalje igralce svetovnega slovesa Ivana Možuhina, Marcelie Chantal, Lisette Lanvin itd. Prepričani smo, da si bo občinstvo lepi film polnoštevilno ogledalo.
—	Orli napadajo drobnico. Iz Sarajeva poročajo, da kmetje na Trebeviču in Jahorini trpe veliko Škodo od orlov, ki napadajo drobnico. Te dni so kmetje ranili in ujeli velikega orla, ki se je spustil na jagnje, da bi ga odnesel. Neki kmet ga je udaril s palico in nato ujel živega. Orel meri z razpetimi krili dva metra in po.1, težak je 12 kg. Kmetje 60 prodali orla v Sarajevu za 50 dinarjev,
—	Tri železniške nesreče na en dan. Pretekli ponedeljek so se zgodile na bosanski ozkotirni železnici tri nesreče. Na vzhodni progi se je ponesrečil železniški čuvaj Milislav Beljanica. Šel je čez progo tik pred potniškim vlakom, Na progi mu je spodrsnilo, padel je na tračnice in lokomotiva ga je do smrti povozila. Druga nesreča se je zgodila blizu postaje Zenica. Lokomotiva tovornega vlaka je zavozila v kmetski voz in ga razbila Voznik je k sreči dobil le lažje poškodbe. Tretja nesreča se je pa pripetila na progi Brod—Sarajevo. Pri postaji Podlugovi se je zlomila os pri lokomotivi in se je vlak moral ustaviti ter je imel zamude štiri ure. Človeških žrtev ni bilo. švicarske ure, zlatnina - ČUDEN, Prešernova 1
—	Grozna smrt mladega kmeta. Te dni je peljal 27 letni posestnikov sin Bosanac voz drv v Daruvar. V Dolnjem Daruvarju je dohitel voz neki osebni avtobus, Bosanac je zavozil na stran, sam pa je ostal na oni strani, po kateri je prihajal avtobus, ki je butnil v Bosanca in ga vrgel daleč predse, nato pa povozil. Bosanac je bil takoj mrtev.
—	Potopljeni svet, dramo Stanka Cajnkarja, uprizarja z velikim uspehom ljubljansko narodno gledališče. Delo je polno miselnih lepot, ki jih je mogoče prav odkriti in v celoti uživati šele pri skrbnem branju. Zato opozarjamo, da je drama izšla v posebni knjigi pri Novi založbi v Ljubljani (Kongresni trg)._
Originalni ameriški 2velilni bonboni
sadni — mentolni — janoževi
Zaloga za Jugoslavijo:
Maks Jeras, Ljubljana
MlkloSHeva ceita 34. Telefon 38-36
NoooniBtašI! Zmaaa je Vaša. če uživate Ghlch.
—	V »Službenem listu« kr. banske uprave dravske banovine od 22. t. m. je objavljen »Pravilnik o denaturiranju, prodaji in kontroli porabe vvhitešpirita za industrijske namene«, dalje »Odločba o sredstvu za denaturiranje vvhitešpi-rita«, »Pravilnik o spremembi in dopolnitvi pravilnika o izvrševanju rokodelstev brez stalnega poslovališča«, »Avtentično tolmačenje § 58. in 18. zakona o volitvi narodnih poslancev za narodno skupščino«, »Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov«, »Avtentično tolmačenje posameznih določb uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov« in »Odločba o pobiranju davščin od inozemskih avtobusov«.
—	80 letni starec se je obesil. V Starem gradu pri Karlovcu se je obesil 80 letni posestnik Mile Kekič, ki so ga mučile razne bolezni, posebno revmatizem. Ko je njegova žena Mara, ki ,le stara 70 let, zagledala mrtvega moža, si je hotela tudi sama končati življenje. — V Varnždinu pa se je obesil bivši mestni uslužbenec Franc Ferenčak, star 63 let. Več let ga je mučila neozdravljiva bolezen.
—	Neznanokam je odšel z doma dne 18. t. m.
jopoldne okrog 5 s kolesom 13 letni dijak iz Ljub-jane. Na sebi ima svetlosivo obleko s kratkimi hlačami, temnosive nogavice - doko,lenke, rjave čevlje in temnozelen Hubertus-plašč. Visok je 156 centimetrov, srednjemopan, svetlorjavih las in nosi naočnike. Kolo je novo z rdečimi gumijastimi ročaji, Nujno prosimo vsakogar, kdor bi ga videl, da ga ustavi in izroči proti nagradi najbližji orož-niški postaji ali policijski stražnici.
Lep spomenik • dar pokojnim
Ogled spomenikov -
doltnost Interesentov
Stalna razstava - nizko črna
FRANJO KUNOVAR. kamnoseStvo Sv. Kril-Ljubljana Tel.49-09
—	»lilagor jim« je naslov deseterim nagrob-nicam, ki jih je za moški zbor zložil Lovro Hafner in so bile razprodane, pa so zdaj izšlo v drugi izdaji v malem žepnem formatu. O teh nagrobnicah je pisal g. Lavrič: »Vse skladbe (razen prve, ki je zložena v narodnem tonu), imajo resen in slovesen značaj. Prav lepo se spaja figuralni stavek s koralnim, kar da skladbam prav slovesno in cerkveno obliko, kakršna mora biti ob takih resnih prilikah. Besedilo, ki je po večini vzeto iz pogrebnega slovenskega obrednika, je sama globoka molitev.« Moški zbori, praznik vseh svetnikov se bliža, pojte te nagrobnice, ki ustrezajo cerkvenim določilom! Zbirka se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Hudo tepeni pijanec. V Sarajevu je bil te dni neusmiljeno pretepen neki Hamid Bogdanovič iz vasi Kopčiča pri Sarajevu. Hamid se je na žive in mrtve napil' ter razsajal v kavarni. V kavarno sta prišla neki Jusuf in Ismet Pleho ter sta vprašala, kdo tako razsaja. Bogdanovič je ponosno odgovoril, da je on to. Jusuf in Ihmet sta planila na Ilamida s stoli ter ga pričela neusmiljeno pretepati. Nad Hamidom sta razbila šest stolov in dve mizi. Hamid bo moral dolgo časa potrpeti, da bo okreval.
—	Obsojen gimnazijski ravnatelj. Sodišče v Kragujevcu je obsodilo na 35 dni zapora in na plačilo stroškov direktorja I. moške gimnazije v Kragujevcu Lazara Džuričiča, ker je razžalil Sve-tislava Žoriča. Žorič je namreč odkril nepravilno ravnanje Džuričiča z imovino gimnazijskega internata. Džuričič je nato obsuval Žoriča z obrekoval-cem, za kar je dobil sedaj kazen.
Tako dober tek vzbuia
naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 30-letni vojni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročala prevelik tek.
—	Nagrade zaradi hajduka ne dobi nihče. Vest o smrti hajduka Pavleta Dokiča v Homolj-skih planinah je vzbudila ogromno pozornost med tamkajšnjim kmetskim prebivalstvom, ki prihaja od vseh strani, da si ogleda strašno žaloigro, < kateri smo poročali včeraj. Truplo hajduka Pavle^ ta Dokiča so prepeljali v Kučevo, kjer je sedež okrajnega glavarstva. Pa tudi tam so si kmetje v velikih množicah ogledovali truplo, da se prepričajo, če je res, da je zloglasni in nevarni hajduk mrtev. Truplo so pokopali na nekem skritem kraju, kjer ne bo nihče našel groba. Oblasti so ugotovile samomor in zato nihče ne bo dobil nagrade 130.000 din, katera je bila na njegovo glavo razpisana.
—	Da boste stalno zdravi. }e potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost
Sneberje-Zadobrova
Dramatični odsek »Pevskega društva« uprizori danes popoldan »Razbojnike«. Začetek točno ob 4 popoldne. Danes teden (30. oktobra) pred praznikom Vseh svetnikov se pa uprizori »Mlinar in njegova hči«.
Šmartno ob Pakl
Na praznik Kristusa Kralja se bo vsu katoliška mladina naše ture znova posvetila svojemu najvišjemu Vladarju I V proslavo Njemu bo dopoldne ob pol 10 v farni cerkvi sv. maša, pri kateri govori dr. Han/.elič, nato pa zboro vanje pred cerkvijo, kjer bodo govorili o ka tolištvu in slovenstvu prof. Bitenc in akademik Zdenko Lah ter drugi Popoldne ob 2 bodo slo vesne večernice, ob 3 pn v dvorani ge. Fojan velika akademija, na kateri sodeluje nad 130 članov naše prosvetne družine. Na programu so; telovadni, simbolični, igrski, govorski in pevski nastopi Kakor na dopoldanski, tako tudi na popoldanski proslavi ne sme manjkati nobenega ki še priznava Kristusa za svojega Kralja. Karani in sosedje! P r i h i t i t e vsi, da skupno izpn-v-emo našo izpoved Kristusu Kralju in domovini I
Ptul
Velik preobrat se je izvršil v dušah obmejnega prebivalstva, ki je v tesnem stiku s sosedi Hrvati, z ozirom na bližajoče se volitve za državni parlament. Zlasti v ljutomerskem okraju, v katerem so bili pred leti, ko so Jugoslavijo vodili uni-taristični Jugoslovani, Orjunaši in batinaši ter drugi taki elementi, so zapeljali tudi med Slovenci nekatere preproste ljudi hrvatski preroki, oznanjajoči krivi seljački evangelij. Danes pa je temu drugače. Na eni strani vidi tudi naš kmet ob hrvatski meji velik gospodarski napredek pod vlado dr. Stojadinoviča in Korošca, na drugi pa so se ljudje, ki mejijo na varaždinski okraj, kar spogledali, ko so slišali vest, da se je dal dr. Kramer milostno sprejeti na dr. Mačkovo listo — tisti Kramer, pod čigar JNS so hrvatski in slovenski kmetje toliko trpeli. Povsod, kamor prihajajo k nam hrvatski sosedje trgovat ali nas obiskat, pripovedujejo to žalostno novico in so ogorčeni tudi na dr. Mačka ter na hrvatski seljački pokret sploh. Pod Živkovičem, Uzunovičem in Jevtičem ter Kra-merjem in njegovimi bani in biriči smo bili tepeni, streljani in smo posedali po zaporih ter so nas žandarji preganjali ko milo živino, zdaj pa naj volimo listo, na kateri so naši bivši kruti preganjalci in nasilniki, in če boste vi volili Kramerja, ste največji »magarci« — tako pravijo naši hrvatski sosedi po trgih in gostilnah svojim slovenskim irijateljem. Tisti, ki so te dni imeli opravka na Irvatskem, soglasno pripovedujejo, kako hrvatski kmetje hudo zabavljajo in so ogorčeni nad Mačkovo listo in kako se zaklinjajo, da za nobeno ceno ne bodo vplili mož, pod katerimi je bila hrvatska dežela trpinčena tako kakor nikoli v svoji zgovo-vini. Tudi tisti maloštevilni slovenski zapeljanci, ki so mislili, da morajo voliti za hrvatskega kmet-skega kralja, so zdaj seveda osramočeni, in če bo sploh kdo oddal svoj glas za opozicijsko listo Maček-Kramerjevo, bodo to le tisti liberalni ptiči, ki že od nekdaj bivajo in pojejo v naši deželi svojo osamljeno politično pesem.
Umrl je v Zavrču pri Ptuju graščak in veleposestnik Maks Ulm, brat uglednega graščaka na dolenjskem Klevevžu, gospoda Antona. Rajni je bil po3 Avstrijo računski uradnik na davkariji v Ptuju, pozneje pa je prevzel očetove obsežne vinograde in druga posestva v Zavrču. Dasi Nemec, je bil vseskozi nepristranski in lojalen someščan ter sodeželan in je v Zavrču užival velik ugled; zlasti je zelo skrbel za svOje viničarje in jim bil zgleden ter usmiljen gospodar. Naj plemeniti mož v miru počiva v naši zemlji!
Gospod Mrzel in ljubi »bog«. Ker se, gospod urednik, ne morete za vse zanimati, zlasti kar 6e tiče ptujskih meščanov, ki so po polovici iz same starinskosti še nemčureko »orientirani«, ste mogoče prezrli ali se vam ni zdelo vredno, da odgovorite na neko zanimivo podrobnost, ki pa veliko pove. V oceni, ki je bila v dveh delih objavljena v »Jutru« o drami našega someščana in slovenskega kulturnega delavca g. Cajnkarja, je skoraj v vseh primerih Bog napisan z malo začetnico. Tudi ptujski prvaki JNS nam na to niso vedeli odgovora in so zmajevali z glavo, od kod ta obnovitev davno pokopane svobodomiselne navade. Za to je seveda odgovoren, kdor je podpisan, to je g. Mrzel, ki je napisal svojega »Boga v Trbovljah« z veliko začetnico in ga doisledno z njo časti. Čudno se nam tudi zdi, zakaj je gospod Mrzel v kritiki »Potopljenega sveta« Boga vendar enkrat ali dvakrat zapisal z veliko začetnico, v vseh ostalih primerih pa z malo, in to celo na Mrestu, kjer eitira avtorja, duhovnika Cajnkarja samega. To že ni več samo z namenom, ampak naravnost brez takta, ki bi ga g. kritiku, ki je s Cajnkarjem vred član pisateljske družbe, ne prisodili, Mogoče pa ima g. Mrzel kakšnega nad-revizorja, ki si je dovolili to svo,bodonv.selsko bedarijo.
KranI
Damske klobuke in popravila dobite najceneje v salonu »Mia«, Kranj, Mestni trg 17.
Zdravje iz rož
Hmelj, češko: chmel, latinsko: Humulus lupu-lus, nemško: Hopfen, je vsem, zlasti pivcem piva, dobro znana rastlina. Saj je neobhodno potreben za pripravo te, poleti tako prijetne pijače. Pravijo, da so poznali pivo že za časa križarskih vojen, drugi pa menijo, da so ga poznali že Goti. Kakorkoli, gotovo je, da je cvetelo pivovarstvo v XV. in XVI. stoletju zlasti na Bavarskem in Češkem, kjer pripravljajo še dandanes najboljše pivo.
Pravijo, da prihaja latinsko ime »Humulus« iz slovanskega »Hmelj«; drugi pa so mnenja, da izhaja iz staronemškega »hop«, kar bi pomenilo »šop« ali »čop«.
Najsibo kakorkoli, mi prištevamo to, sicer za pivoplvce tako važno rastlino če že ne za življenje nevarnim, pa vsaj kvarnim, ker je omotična. Zlasti jo strupen cvetni prašek ali kot ga imenujejo »lupulin«, najvažnejše pri hmelju.
Hme.lj je vztrajna, kot pravi Cilenšek »na levo se vijoča rastlina«. V zemlji ima vztrajno, močno zaraslo, na koreninah bogato koreniko, iz katere se dviga več sedem in več metrov visokih tenkih stebel, ki ne morejo stati sama, marveč se morajo opirati na opore, drogove ali »rante«. Steblo je skoro povsod enako debelo, šesterorobo in poraslo s kratkimi kocinami. Listi so nasprotni, pri dnu srčasti, na površini srhki in temnozeleni, spodaj pa svetlejši. Stoje si po dva in dva nasproti.
Je dvodomna rastlina. Prašni cveti so zbrani v pazdušnih, visečih latih, pestični so zbrani v mačicah in stoje v pazduhah velikih krovnih listov. Iz njih se razvijajo kasneje nekaki storži, v katerih so poleg plodov še rumena, močno, za hmelj značilno, dišeča zrnca.
Hmelj cvete od julija do avgusta in ga najdemo ne le gojenega po hmeljnikih, marveč često tudi po grmovju; pri nas ga goje zlasti v Savinjski dolini, kjer prinese, če je letina lepa in so okoliščine ugodne, lepe denarce, zahteva pa seveda tudi precej žrtev.
V	zdravilne namene nabiramo storže, iz katerih se izsuje lupulln, ali hmeljna moka, ki draži kožo. V tej moki je precej hlapnega olja, smole, grenkih snovi, čreslovine itd.
Zaslrupljenje se javl.jp v povračanju in bruhanju, nemiru, težkem dihanju, počasnem bitju srca, razširjeni zenici, močnem potenju, vnetju, mehurjih in rdečici na koži itd.
V	domačem zdravilstvu ga uporabljamo kot pomirjevalno in uspavalno sredstvo pa tudi kot uspešno sredstvo za tek. V prvem primeru pripravimo iz storžev čaj in sicer vzamemo kakih 10 gr imenovanih storžev na četrt litra vode in jih kratko povremo. Hmelju pa moremo dodati tudi melise in špajke (bnldrijana); tako bo zdravilo še uspešnejše. V drugem primeru pa čaja ne kuhamo, marveč oprane, oziroma poplaknjene storže le namakamo v mrzli vodi. Nnmesto samega hmelja moremo vzeti še mrzličnika, ali svišča (encijana), pa tudi melise; vse to kratko kuhamo. Prav tako služi hmelieva moka. ki io moremo vzeti po eno noževo konico večkrat na
, dan na vodi ali mleku.
Med slovenskimi izseljenci v Franciji
Morda bo le prav, da objavim nekaj vtisov v socialno-gospodarskem oziru pri naših izseljencih v severni Franciji (Moselle), kjer sem letošnje počitnice nadomeščal agilnega izselj. duhovnika g. St. Grimsa.
Konec julija sem se pripeljal preko Stuttgarta do nemške obmejne postaje Saarbrueckena, ki je že ves črn in umazan od dima. Ko pa se po strogem carinskem pregledu 6meš odpeljati na francoska tla, pa še bo.lj spoznaš umazanost hišne zunanjosti: Povsod se namreč kadi iz težkih dimnikov, ponekod sc ti zdi, koit da zemlja bruha ogenj in umazanijo, da skvari svoje obličje. Ob progi od Stiring-Forbacha pa do Aumetza, kjer sta naša g. Tone Švelc in g. Šlibar, povsod opaziš enako sliko: Samo veliki rudniki — premogokop-ni in železni silijo svoja bogastva med ljudi.
Izstopil sem v Beningu, kjer je prijazni železniški uradnik telefonično poklical taxija iz Merle-bacha, ki me je z vso uslužnostjo pripeljal najprej k slovenskemu učitelju g. Jankoviču v Frey-ming, kjer se v krogu njegove postrežljive družine vsak Slovenec počuti kot doma. Nastanil pa 6em se v Merlebachu, ki je bil pred nekaj desetletji neznatna vas, danes pa je kar veliko mesto. Tu ima sredi proletarskcga rudarskega sveta svoje stanor vanje slovenski izselj. duhovnik g. Grims. Samo «.na soba je in ta je prav za prav vse: pisarna, spalnica, posredovalnica za službe in ordinacijska 6oba za — bolne duše. Slovenski duhovnik je skromnejši glede stanovanja, kot so njegove ovči-ce po kolonijah, ki so razstresene daleč na okrog. Pa tudi glede dohodkov je v težkem položaju, saj naša država ne priznava silnega dela katoliškega duhovnika med izseljenci, katerim mora biti vse, ko mu ne po,skrbi stanu primerne plače. Tuja država in tuji ljudje mu morajo pomagati, da sploh more vzdržatil
Pa ne smem predaleč zaitil O rudarjih moram kaj več povedati, kako se jim godi. Na splošno so rudarji s svojimi dohodki zadovoljni. Zaslužijo povprečno od 60 do 70 frankov. Družinski očetje pa dobivajo še posebno mesečno doklado nad 100 fr. za vsakega otroka. Delajo 40 ur tedensko.
Ko me je neki mlajši rudar spoznal, da sem slovenski duhovnik, me je nagovord: »Gospod! Ali tukaj smo vedno umazani in črnil« Seveda sem takoj odgovoril: »Prijatelj! Kdo pa potem bolj spada skupaj kot vi in jaz?! Zakaj jaz sem še bolj — črn!« In oba sva se 425 m globoko pod zemljo od srca nasmejala.
Naši rudarji bi bili vedno vedrejšega obraza, ako bi vedeli: V starosti bom lahko v domači zemlji užival pokojnino. Drugi njegovi tovariši Italijani, Poljaki in drugi, imajo to ugodnost. Le jugoslovanski rudar tega ne doseže. Ako bi odšel domov, bi izgubil pokojnino. Kje je zopet v tem oziru krivda?!
Kako pa je v primeru bolezni? Reči moram, da je mnogo bolje kot pri nas tam poskrbljeno za bolnika bodisi v bolnici, kjer ima skrbno postrežbo in vse snažno in tudi velik — mir, česar se v bolnišnici bratovske skladnice pri nas ne dobi. Tam so v bolnišnici pač — katoliške redovnice pod vodstvom zdravnika! Če je pa bolnik na domu, je tudi primerno oskrbovan. Zlasti šc otroci, katere s kolegom obiskuje redovnica iz bolnišnice. V primeru smrti družinskega očeta, vdova — mlajša namreč — dobi le majhno pokojnino. Zato ji pa rudnik poskrbi kako lažje delo v uradniških prostorih, da lahko zasluži za preživljanje svoje družine.
Toda naši ljudje niso zaposleni samo v rudnikih, temveč tudi pri poljskem delu. Pri tem delu pa so slabo plačani, ženske osebe pa še — po večin izrabljenel Z delom po gozdovih je podobno. Zlasti še, če se naleti na gozdni pas, kjer so se vršili boji med svetovno vojno. Tu namreč se mora delavec boriti z izstrelki, ki so v drevju. Včasih ne zasluži niti za orodje, ki se mu skvari!
Pa tudi v drugih poklicih dobiš Slovenca. Tu je slovenski čevljar, tam mehanik; največ pa jih je gostilničarjev. Eden kot-drugi pa ima silne težave, preden dobi obrtno dovoljenje, ki ga da)e pristojno ministrstvo v Parizu.
Mnogi so zadovoljni s svojim stanom in so se kar vživeli v nove razmere. Mnogi pa vedno
Seveda bi se s takim zaslužkom le težko izhajalo, hrepene po domači zemlji in pravijo: »Boljše je če bi se življenjske potrebščine s padcem franka |	jtrni kruh kot belega v tujini.« Zadnji
tudi podražile. Življenjske potrebščine bodisi živež kot obleka so ohranile skoraj iste cene, kot so bile pred padcem franka. Mnogo oblačilnih predmetov pa je tam še cenejših kot pri nas. Prav tako tudi sladkor, kava itd. Kdor pa je še drugače podjeten in varčen — kar je pri mlajših zelo redko — 6i lahko kaj prihrani.
Mnogi tudi za majhno odškodnino vzamejo lepe kose njiv v najem, da jih obdelajo, zakaj Francoz ne opravlja rad težkega dela. Slovenec pa po »šihtu« ali pred »šihtom« hiti na svojo njivo in dela... Tako lahko tudi par prašičkov_ vzredi in še nekaterih življenjskih potrebščin ni treba kupovati. Zaradi mleka tudi koze radi redijo. Zdi 6e pa, da bodo prej ali slej prepovedali pridnemu Slovencu imeti pri kolonijski hiši vsakršne živali. Zaradi same snažnosti najbrž ne — kot v Ho-landiji. Ostali pa jim bodo vsaj vrtiči pri kolonij-skih hišah, ki so kot dinar dinarju podobne, da bo lahko vsaj zelenjavo in cvetje gojil.
Zaradi pridnosti našega človeka tudi rudniška vodstva povsod želijo imeti slovenskega delavca, ki so sposobnejši od drugih slovanskih delavcev. Rudnikom pa ovira sprejemati naše delavce zlasti soc. marksistični sindikat, ki hoče le domače delavce zaposliti. Teh pa ne želijo podjetniki, ki imajo z njimi bolj slabe skušnje. Morda pa je to ia naš tiarod tudi dobro. Saj rudarsko življenje itak večini čisto izpije — življenjske sile!
Stanovanje- imajo — vsaj poročeni — v rudniških hišah proti mali odškodnini 20 ali 30 fr, mesečno. Stanovanje obstoji iz dveh sob, kuhinje in shrambe. Tu in tam še kakšna pritiklina. Nekateri si pomagajo še s tem, da imajo na hrani in stanovanju 6amske rudarje. Posamezne slovenske žene se pečajo tudi s pranjem in likanjem perila, katerega Francozinje ne znajo tako »belega in lepega« napraviti, kot pravijo domačinke same. Slovenka zna pač tudi pri perilu imeti — potrpljenje!
Vse ugodnosti, ki jih imajo naši ljudje v teh krajih, pa krepko zaslužijo. Samo to ugodnost do-sezi, da ti bo dovoljen vstop v rudnik — seveda pod vodstvom določenega inženirja — in videl boš, da je bridko zaslužen ta kruh, čeprav imajo marsikje v rudnikih zelo modernizirano in olajšano delo in razne ugodnosti pred vstopom na delo in po končanem delu, kot n. pr. umivalnico in preoblačilnico obenem. Velika dvorana je taka preoblačilnica s toplim zrakom in celo množino prh s toplo vodo. Rudar pride na delo lahko čedno oblečen, z dela pa ravno tako, ker rudarska obleka ostane v preoblačilnici.
Vendar pa je rudar kljub modernizaciji v rudniku vedno v nevarnosti za življenje. Kdo naj namreč pozna vse skrivnosti zemlje?!
Če bi drugega ne bilo, bi bilo že to hudo Vedno biti umazan, vzdržati se kajenja(l) in vdihavati slab zrak. Poleg tega pa mora rudar hiteti
doma jesti črni kruh kot belega v tujim.« že vedo, zakaj tako govore in tem je treba — verjetil	' '
za/rnic
Občni zbor Družbe sv. Rafaela v Ljubljani
Družba sv. Rafaela sklicuje za sredo 26. oktobra oh 4 popoldne svoj redni letni občni zbor, ki bo v beli dvorani hotela Uniona. Dnevni red je sledeč: 1. Poročila odbornikov. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. — Občni zbor tako pomembne kulturne in narodno-obrambne družbe kakor je Rafaelova, ne sme biti zgolj obračun, temveč mora biti pomembna manifestacija naše slovenske narodne zavesti in velike skrbi za vse one, ki trpe in žive y. tujini, ki jim tujina-mačelia reže kruh.
Banovinska kmetijska šola v Slov. Krajini
Murska Sobota, 23. okt. Danes praznuje Slovenska krajina 10-letnico svoje kmetijske šole z blagoslovitvijo novega šolskega poslopja in s pričetkom rednega pouka. 1 o bo velik in pomemben dan za vse slovensko lo-murje, to je za oni lepi kos slovenske zemlje, ki je oprt na tri krepke in trdne mejnike: Ljutomer, Lendavo in Mursko Soboto. V Rakičanu pn Murski Soboti bo danes opoldne lavantinski skof dr Tomažič izročil božjemu varstvu novo poslopje kmetijske šole, v prisotnosti bana dr. Natlačena, ki bo otvoril novo banovinsko šolo, v kateri se bo mladi kmečki rod pripravljal za svoj poklic in se strokovno-gospodarsko izobraževal.
Zgodovina šole
Vedoželjno dobro ljudstvo Slovenske krajine je takoj, ko se je priključilo svoji svobodni domovini, začutilo potrebo po strokovni kmetijski izobrazbi. Že pri drugem zasedanju narodnega
sosveta, leta 1919, ki je bil sestavljen iz najvplivnejših mož pod vodstvom župnika J. Klekla, je bila v ospredju zahteva po ustanovitvi kmetijske šole, ki naj bi vzgajala bodoče gospodarje. V smislu teh želja je deželna vlada za Slovenijo 1. 1920 poslala bivšega ravnatelja kmetijske šole pri Ve-likovcu, Antona Šebo, da najde primerno vele-posestvo, ki bi se dalo preurediti v kmetijsko šolo. Ravnatelj Šeba je z velikim razumevanjem proučil vsa vprašanja s strokovnega in pravnega stališča glede razlastitve veleposestev in tako je končno po mnogih ministrskih nalogih in po pritož-
Ibah lastnikov veleposestva Državni svet razsodil, da se od veleposestva v Rakičanu pri Murski S.
no, da je rudarski obraz večkrat — mrk.
odvoji okrog 70 ha zemlje z eno stanovanjsko
Temelji Batove palače dograjeni
Ljubljana, 22. okt.
Težko in naporno delo, ki so ga zahtevali temelji palače Bate, je sedaj dovršeno. Odkar smo v Ljubljani gradili nebotičnik, še ni bila v delu tako velika stavba. Palača Slavije je po gbsegu sicer le nekoliko manša, manjši sta tudi letos dograjeni palači novega hotela »Slon« in pa Mayerjeva palača, dasi so tudi te palače obsežne in v ponos našemu mestu.
Zemljišče, kjer so gradili temelje novi Bafini palači, je bilo deloma ugodno, deloma neugodno. Ugodno je bilo zaradi velikih množin proda, ki so ga našli v zemlji in ki je bil izvrstno uporaben za beton, neugoden pa zaradi bližnjih stavb, ki imajo nizke temelje in ki niso bile ločene z dvojnimi požarnimi stenami od stare stavbe, na katere mestu raste nova palača. Tako od Rojinove hiše kakor od Bonačeve, so morali delavci tvrdke inž. Dedek, ki opravlja prav vsa dela, tako težaška pri izkopu, temelje in železobetonsko stavbo v surovem stanju, biti skrajno previdni, da niso načeli požarnih zidov Rojinove in Iionačeve hiše. Temelji segajo 7.60 metrov v globino pod nivojem. Temelji obstoje iz večjega števila železobetonskih stebrov, položenih na betonske plošče, velike 4X4 m, na katerih raste železohetonska peta, nato pa se dviga železobeton-ski steber. Povrhu pa polože čez vso hišo betonsko pioščo, ki bo obsegala 1100 kvad. metrov. Vse je močno armirano v železju.
Pri gradnji te palače so nastali nekateri novi pradbeni problemi, ki so jih uspešno rešili. Predvsem so uspešno uporabili takozvani transporter, to je stroj, kakršnega v Ljubljani do sedaj še nismo videli. J': to 20 m dolgo železno ogrodje, okoli katerega le v stisnjen' in dolgi elipsi vije tekoči trak iz močnega usnja. Na ta trak nalagajo pesek iu drugo gradivo delavci, tako da pride gradivo
hitro na svoje mesto. Deset delavcev sedaj nalaga gradivo na ia trak, pa bi trak prenesel tudi delo 15 delavcev. Težkoče so bile tudi v tem, kam spravljati odkopani pesek. Palača bo stala na najbolj prometnem oglu mesta, kjer je le malo prostora. Graditelji niso mogli odkladati pesek na nobeno dvorišče, zato so z njim napolnili bodočo kinematografsko dvorano do vrba. Pesek so morali takorekoč prekladati iz enega konca na drugega. Zanimivo je, da je izkopani pesek zavzel približno 50% večjo prostornino kakor pa poprej, ko je bil v zemlji. Vmes je bila tudi debela plast ilovice, ki so jo morali odstraniti. Temelje bodo zasuli do globine štirih metrov, tako da liodo kleti in kinematografska dvorana globoke nekako 3.60 m. Proti Rojini bo nekako majhno dvorišče, ki bo sličilo pasaži. Tu bo tudi vhod v hišo in v kinematografsko dvorano. Morda bo tudi na tem dvorišču kakšen poseben lokal za parfumerijo ali za kakšno slaščičarno. Vhod v trgovske prostore te palače bo na oglu nasproti hotela »Slon«. Palača sama bo sedemnadstropna. Venec sosednje Roji-novi hiši je v višini 25 m. sleme pa 5 m višje. Palača tvrdke Bafa bo imeia nižji venec v višini 25 m, sedmo nadstropje v obliki terase pa bo v višini 30 m. Kinematografska dvorana bo imela prostornino 17X24 m, torej ho prav lepa dvorana. Izhod iz dvorane pa bo po lahni strmini — ne ulico.
po stopnicah — neposredno na Šelenbtirgovo Medtem ko so za temeljne sterbre morali porabiti po 30 kubičnih metrov betona, bodo novi stebri nad površino zemlje porabili mnogo manj, namreč za vsako nadstropje komaj po 2 kubična metra. Delo bo sedaj naglo napredovalo, ker je najtežje, namreč temelji, že končano. V surovem stanju bo stavba dogotovljena že v teku zime. Odvisno pa je V6e seveda od vremena.
hišo in govejim hlevom za novo kmetijsko šolo. Ta pravda v vseh instancah je trajala od leta | 1920—1928 in je bila vzrok, da se je ta zavod takp dolgo ustanavljal. Ko je bilo pravno vprašanje razčiščeno, pa je nastopila huda gospodarska kriza, v kateri se upravne oblasti niso moglo odločiti, da bi votirale za zgradbo šolskega poslopja primeren kredit. Ban dr. Natlačen se je takoj, ko je prevzel upravo banovine, z vso vnemo zavzel, da se revnemu in marljivemu ljudstvu v slovenskem Pomurju priskoči na pomoč, da se bo laže preživljajo na svoji ljubljeni grudi, in mu je ne bo treba vsako leto s težkim srcem in solzami v očeh zapuščati v tolikem številu kakor doslej. Že-leta 1936 je sklenil ban v imenu dravske banovine kupno pogodbo z bivšima lastnikoma veleposestva za razlaščeno zemljo, pri čemer je banovina prihranila 160.000 din, v letošnji proračun pa jo bila vnesena postavka za gradnjo šolskega poslopja, ki je zdaj pripravljeno, da sprejme pod svojo streho prve učence.
Deset let dela
V zadnjih 10 letih, ko šola zaradi pomanjkanja poslopja ni mogla skrbeti za kmetijsko strokovno izobrazbo, razen s krajšimi strokovnimi tečaji, je uprava zavoda gledala na to, da uredi kmetijsko gospodarstvo na šoli, da pomaga pospeševati kmetijsko produkcijo s pridelovanjem in oddajo priznanega semena, z rejo plemensko živine in z vzgojo prvovrstnih sadnih drevesc. Tako v teh 10 letih opravila lepo in uspešno delo v v^korist kmečkega ljudstva v Pomurju in mu s strokovnimi tečaji skušala vsaj v mali meri nadomestiti kmetijsko šolo, ki si jo je lako srčno želelo.
»Sredi polja jasen grad...«
Novo šolsko poslopje leži ob cesti, ki pelje iz Murske Sobote v Rakičane po veličastni aleji visokih topolov. Iz objema sadovnjakov, vrtov in njiv se dviga ponosno poslopje kakor «sredi polja jasen grad...« Celotna stavba je 36 ni dolga, podkletena, visokopritlična in cnonadstropna. V podkletnih prostorih so kuhinja in obednica za posle ter stanovanja za hišnika in posle. V pritličju sta dve svetli in zračni učilnici, prostori za gospodarsko upravo s pisarnami, velika obednica za 36 učencev, dva kabineta za zbirke, soba za knjižnico in temnica za razvijanje filmov. Poleg tega je v pritličju še velika predavalnica z odrom za gledališke predstave in predavanja s skiop-tignimi slikami. V prvem nadstropju je spalnica za" učence z umivalnico in stanovanje za pretekla.
V	tnansardi je še ena spalnica za učence, bolniška soba in šoba za goste, oziroma predavatelje.
V	poslopju sta vodovod in električna napeljava. Načrte je zelo posrečeno napravil g. Bužidar Čulk. Stavbena dela sta izvršila stavbenika g. čenčur iz Ljubljane in g. Štefan Sraka iz Murske Sobote.
Celotni stavbeni program okrog nove kmetijske šole v Rakičanu pa bo končan šele prihodnje leto, ko bosta popolnoma dograjeni obe stavbi, ki sta postavljeni v bližini levega krila šolskega poslopja in sta zdaj v suroven stanju pod streho.
V	eni stavbi bodo stanovanja za učiteljstvo, v drugi pa za hlapce in posle.
Pogled na posestvo
Zaradi povečanja in arondacije banovinskega posestva so v zadnjih letih dokupili od sosedov okrog 27 ha njiv in travnikov, tako da zdaj obsega posestvo polnih 97 ha površine. Od tega odpade 54 ha na njive, 28 ha na travnike, ostalo pa na sadovnjak, drevesnico, zelenjadni vrt itd. V bližini šolske zgradbe so gospodarska poslopja: goveji in konjski hlev, sodobno urejeni svinjaki, kurnice, skladišče s kolarnico, vezani kozolec, silos in koruznjak. Zavod redi v njih 36 glav živine simendolske pasme, 6 delovnih konjev, 34 prašičev jarkširske pasme, 80 kokoši rjavih štajerk in 15 družin čebel. Za pogon kmetijskih strojev se uporablja električni tok, ki poganja tudi motor za črpanje vode v vso prostore šolske zgradbe.
Ko lio gosp. škof dr. Tomažič danes izročil novo šolo božjemu varstvu, bodo vsi iskreni prijatelji vzhodnega dela naše banovine — našega Pomtirja — ponavljali svoje želje po besedah g. bana: Naj iz tega zavoda izhajajo vredni sinovi svojih prednikov, zvesti kakor oni svojemu narodu, iskreno vdani svojemu kralju in jugoslovanski državi, utrjeni v veri in čednostnem življenju, do vrha svojih mladih src napolnjeni z ljubeznijo do rojstne zemlje in kmečke domačije ter zadosti strokovno podkovani v gospodarskih naukih 1
Nove orgle v Slovenjem Gradcu
Če že nimamo največjih pa imamo bržkone najlepše orgle na Štajerskem. Naredil jih je naš že kar sloviti mojster Francč Jenko v Št. Vidu nad Ljubljano kot svoje 29. delo.
Naša zares lepa, umetniško zelo pomembna mestna župma cerkev po svojem znamenitem gotskem Pa-sijonu (na presno slikanem Trpljenju Jezusovem), po svojih mogočnih, bogatih oltarjih in še po slikoviti, izvirno zamišljeni prižnici je v novih o r g 1 a h dosegla veličastno umetniško dopolnitev. Že zunanjščina orgel sama: arhitekt inž. I. P e n g o v jo je zelo iznajdljivo zamislil Z bogato trodclno mrežo, razdeljeno z dvema skupinama mogočnih bleščečih piščali, predrto s tremi nizkimi prostimi loki — vsak del je posebej poudarjen z reliefno angelsko postavo — je zaprl ves prostor med kornim zidcem (parapetom) in cerkvenim obokom od stene do stene. S tem je dosegel neko skrivnostnost, da kakor skoz tajinstven zastor gledamo orgle in poslušamo. Učinek tega svoj-skega, v svetovni orgelski arhitekturi edinega dela, je tak, da je danes za pogled nazaj cerkev mičnejša kakor za pogled naprej. Jc nekaj takega, kakor je z orglami v Žireh, kjer so kmetje ob pogledu na nove Milavčeve orgle, prav za prav na omaro prof. Vurni-ka in prečudno pestro in slikovito okno Helene Vur-nikove vzklikali: Saj je naša cerkev zadaj lepša kakor spredaj.. .1 In imamo iz iste roke šc kako orgelsko omaro, da je pogled po cerkvi nazaj umetniško sil-nejši in enotnejši kakor pogled naprej. (Črnuče, Domžale, Kočevje, Vodice, Dovje).
Mogočna mreža je — recimo — po občutu naj-silneje razvito staro baročno omrežje naših kmečkih oken, po obliki in izpeljavi pa čisto sodobno vdelano v cerkveni prostor in z njegovim rebrovjern sijajno uglašeno. Kiparsko in rezbarsko delo je z veliko ljubeznijo izvršil akad. kipar Božo Pengov.
Saj za mojstra Jenka ta umetniška, tako izredno posrečena korna zapora ni bila najugodnejša rešitev. Saj se glas orgel na koru pred orglami, ko za to mrežasto zaporo Mj&Ha ušesa, sliši v čisto drugačni moči kakor po cerkvi. Zato je delo pri intonaciji (ko mojster vsaki piščali daje značilno »barvo« glasu in glasu določa moč) bilo izredno težko. Pa se je tako posrečilo, da je preiskovalni odbor (kolavdacijska komisija) treh strokovnjakov (Gašparič, Kimovec, Tome) orgle ocenila za »glasbeno in arhitektonsko odlično delo«.
Pa smo to tudi sami slišali — že dopoldne po blagoslovu, zlasti pa popoldne pri svojevrstni razlagi orgel in pri koncertu.
Orgle je prišel blagoslavljat sam prevzvišeni nad-pastir knezoškof dr. Tomažič. Večkrat smo ga že slišali govoriti, tako mikavno pa menda še nikoli. Najprej je poudaril skupno veselje nad prekrasno uspelimi orglami, ki so, »če že ne največje, pa najlepše, najboljše orgle v škofiji«. Nato je pa razlagal tako globoko v krščansko življenje posegajoči duhovni pomen orgel za živo vero, za versko življenje po »božjih notah« (to so božje zapovedi) za medsebojno ljubezen, tako nujno potrebno današnjim časom, ki 60 brez ljubezni.
Pri škofovi maši je zbor učinkovito P u š e v o »Slovensko vokalno mašo« pel nad vse pričakovanje dobro. Prav tako popoldne pri koncertu. Glasovi polno, mehko done, od gladko zaokroženega basa preko imenitnega tenorja, voljnega, zvonkega alta do živega, žametnega soprana. Organist SI. Kranjec ima — navzlic temu, da je petje z orglami sam spremljal — zbor v popolni oblasti, da njegovi roki sledi v vseh potankostih, ritmičnih, dinamičnih, agogičnih.
Koncertne orgelske skladbe kakor razlago spre-menov (registrov) je igral prof. M. Tome in znova dokazal svojo veliko izvežbanost pa tudi vedno bolj iznajdljivo domišljijo.
Posebno hvaležni smo zboru in pevovodju, da sta del sporeda pri obeh slovesnostih prepustila nam, ne-učenim pevcem spodaj po cerkvi. S kakšnim navdušenjem smo peli! Kako se nam je zdelo, da so orgle šele ob našem skupnem petju vse cerkve pokazale vso svojo moč in lepoto. Kako jc naše siovenjegraško ljudsko petje grmelo! Kako smo kar čutili: če taka, tako veličastno se dvigajoča molitev potrka na božje, na Marijino Srce — saj sc mora odpreti... Tu se je znova pokazalo, da ljudsko petje niti največje slovesnosti ne kazi, ampak jo čudovito povišuje, pa naj še toliko organistov in pevcev ljudsko petje postrani gleda. Saj njegove prvobitne, elementarne moči nobena vrsta glasbe ne doseže, kaj šele, da bi jo prekosila. Ljudsko petje ie zlasti danes treba z vso vnemo gojiti, ko se Cerkev toliko trudi, da bi ljudje pri svetih opravilih dejansko sodelovali. Ali ni lako sodelovanje najlaž.je s petjem? Ali mar naše cerkvene pesmi niso prečudno lepe. globoke, srce prevzemajoče molitve? Ali bi ne bilo prav, čc bi pri vsaltem opravilu vsi zbrani verniki povsod vsaj nekoliko mogli sodelovati s petjem?
Zares iep dan je bil. Kdor ga jc doživel, ga zlepa
ne pozabi, saj nas bodo prelepi, tako mogočni pa hkratu tako božajoče, mili glasovi naših orgel nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom spominjali vzvišene škofove besede, mikavne razlage, obojnega veličastnega petja: zborovskega in ljudskega.
Orgle imajo na dveh manualih in pedalu 26 registrov in 1753 piščali. Skoraj da smo se hali, da bo registrov preveč, pa bi prvi manual eno trobento še kar dobro prenesel. Najdaljša piščal je dolga skoraj 6 metrov, najkrajša je komaj za otroški mezinček. Najmogočnejša buči kakor oddaljen grom, najtišja gode kakor angelske gosli v komaj slišni dalji. Najnižje godrnjajo kakor globine zemlje pred potresom, najvišje cvrče kakor mlade miši v gnezdu.
Pa kaj naj popisujemol Gledal pridi, pa se boš tej lepoti čudil; poslušat pridi, pa ti bo ušesa božalo in srce.	Kc.
Ljubljanske novice
1 Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani
proslavi danes 30 letnico svojega delovanja. Ob 7 zjutraj bo sv. maša v Križankah, ob 10 dopoldne zborovanje v Rokodelskem domu, kjer govorita gg. dr. Juro Adlešič in Karel Kavka, zvečer ob 7 bo pa družabni večer v dvorani Rokodelskega doma. Vsakega člana je dolžnost, da se teh proslav udeleži in tako pokaže ljubezen do svojega društva in hvaležnost za njegovo delo. Zato se vsi člani brezpogojno udeležite tako sv. maše kakor tudi zborovanja in družabnega večera! Izkažimo se, rokodelci in obrtniki, da se zavedamo važnosti svojih obrtnih organizacij!
VsaAa očala, pomenu
zato dobrasedeča !n fasenpog/ed pri
Sgk&fec
Dipi.opUk LJUBLJANA
PASAŽA
nebotičnika
1 Lep jubilej v Karmelu na Selu pri Ljubljani. Dne 14. oktobra, na predvečer godu velike sv. Terezije, je preteklo 50 let, odkar je v Gradcu stopila v red te velike svetnice-pisateljice predstojnica samostana č. mati Marija Mihaeia Kotnik. Rodila se je v celjski okolici in je njena sestra tudi prednica usmiljenk v Nemčiji, njena najmlajša sestrična v noviciatu v Radečah, njena druga sestrična pa znana katoliška pisateljica in požrtvovalna socialna delavka Julija Pajman. Blagi redovnici želimo veliko blagoslova v njenem odpovedi polnem življenju.
1 Seja stolne Vinccncijcve konference bo v torek, ne v ponedeljek.
1 Akademiki člani Slovenskega Juga JRZ. V ponedeljek ob 3 popoldne bo v novem lokalu v Slomikovi ulici 1 članski sestanek, katerega se zaradi važnosti gotovo vsi udeležite! Predsednik.
1 V sredo obleko in obutev za reveže. Mestni socialni urad prejema dan na dan prošnje za po-daritev oblek ali obutve. Vsakdo, ki ni sam siromašen, ima pa gotovo kose obleke, perila ali obutve, ki jih nujno no potrebuje, samo odločiti se mora in jih darovati revežem. Mestni socialni urad dobro pretehta, kdo je siromašen in deli zbrano blago le resnično potrebnim. Teh bo pa v zimskem času mnogo. Zato vabi občane, naj pri-neso pred Vodnikov spomenik odloženo blago ali pa sporoče socialnemu uradu, da pošlje na dom svojega uslužbenca, ki bo blago prevzel.
I Knjižnica Prosvetnega društva Trnovo bo
začela / današnjim dnem zopet redno poslovati vsako nedeljo od 10 do 11 dopoldne. Tiste, ki še niso vrnili izposojenih knjig, prosimo, <la jih vrnejo dane«.
S peci ja I/s t za kirurgijo
M. U. dr. Peršič Ivan
je otvoril privatno prakso.
Ordinira za splošno in otroško kirurgijo od 2-4.
LJUBLJANA, LINGARJEVA 2 (pri Magistratu)
1 Lepe rdeče jagode ima na svojem vrtu na Hradeckega cesti 84 fotograf g. Ivan Pogačnik.
1 Rešitev utopljenca iz Save. Včeraj popoldne so pasanti na črnuškem mostu opazili, da plava po Savi utopljenec. Neki pasant je skočil v Savo ter šel peš po vodi skoraj do vratu do utopljenca ter ga potegnil na breg. Utopljenec je bil že nezavesten. Na bregu so z umetnim dihanjem ljudje obudili utopljenca k življenju, nato pa so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je že prišel k sebi. Utopljenec je bil 28 letni delavec Jernej O., doma iz Ljubljane. Ko se je zavedel na bregu, so bile njegove prve besede: »Čemu ste me re-šili?< Utopljenec je namreč v samomorilnem namenu skočil nad črnuškim mostom v Savo, njegovo nakano pa je preprečil pogumni rešitelj.
1 Huda slana. Po lepih sončnih dnevih je včeraj zjutraj padla po vsem Ljubljanskem polju huda slana. Na poljskih pridelkih sicer ni napravila nobene škode, ker je že vse pod streho, pač pa je hudo škodovala jesenskemu cvetju, zlasti kri-zantemam in dalijam. Prizadeti so predvgem mali ljudje in okoliški kmetje, ki so upali, da do Vseh svetih ne bo slane in da bodo na svojih vrtičkih mogli sami natrgati cvetja za pokojnike.
Danes vsi na loterijo rejcev malih živali!
Gledališče
Drama. Začetek ob 20. Nedelja, 23. oktobra: zaprto. — Ponedeljek, 24. oktobra: zaprto. — Torek, 25. oktobra: Veriga. Red B.
Opera. Začetek ob 20. Nedelja, 23. oktobra: zaprto. — Ponedeljek, 24. oktobra: zaprto. — Torek, 25. oktobra: zaprto.
Prireditve in zabave
Igralska družina Prosvetnega društva Trnovo otvarja drevi ob 8 na društvenem odru
TVRDKA S. REBOLJ & DRUG
se je preselila z Gospo s vet sike ceste 13 na
MIKLOŠIČEVO C. IS.
V novih prostorih bo imela ie večjo izbiro koles, šivalnih strojev, otroških vozičkov in najrazličnejših igrač.

1 Zadostilna pobožnost za brezbožnost. Svetovna kat. ženska zveza v Utrechtu poziva kat. ženstvo sveta, da se po velikem kongresu organiziranih brezbožniškov zbere k posebni zado-stilni pobožnosti za hudobije brezboštva. To lepo misel je v ljubljanski škofiji sprejela katoliši<a akcija za dekleta, ki organizira v sodelovanju z ostalimi kat. ženskimi organizacijami v sporazumu z župnimi uradi posebno pobožnost v frančiškanski cerkvi v Ljubljani za praznik Kristusa Kralja ob 4 popoldne. Spored pobožnosti je: 1. Cerkveni govor (prof. dr. Fajdiga). 2. Molitvena ura v čast Srcu Jezusovemu. 3. Slovesne litanije Srca Jezusovega. Vmes ljudsko petje in darovanje za Baragovo semenišče. Podobne pobožnosti naj bi kat. organizacije z vednostjo in priporočilom škofijskega ordinariata organizirale tudi v župnijah na deželi. Ze sedaj vabimo vernike, posebno kat. žene in dekleta k tej lepi in pomembni pobožnosti. — Katoliška akcija za dekleta.
V nedeljo, dne 23. oktobra 1938 vsi na
GASILSKO TOMBOLO na VIČU
Tombola se vrši na trgu pred Gasilskim domom Glavni dobitki: 10 moških in ženskih dvoko-les, kuhinska oprava itd., itd. Začetek ob 14. uri — — Cena tablici Din 3'— Prireditev se vrši ob vsakem vremenu
1 Klub železničarjev JRZ Ljubljana se je začasno preselil v Slomškovo ul. štev. 1, pritličje, desno in ima uradne ure vsak torek, sredo in četrtek od 16 do 18.
1 Vodstvo na razstavi »Otrok v sliki in plastiki naše umetnosti« bo imel danes ob 11 akad. slikar g. Ivan Vavjiotič.
1 Kontumac psov in mačk. Mestno poglavarstvo razglaša: Dne 20. oktobra t. 1. je bila v državnem veterinarskem bakteriološkem zavodu v Ljubljani uradno ugotovljena steklina pri psu, ki ga je dne 18. t. m. ustrelil v Zg. Šiški zaradi suma steklino mestni konjač. Opis psa: srednjo rasti, kratkodlak, svetlorjave barve z belimi nogami ter belo liso preko čela in nosa. Lastnik ni znan. Da se steklina ne razširi, se na podlagi čl. 57 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni 7. dno 26. IV. 1938 odreja v področju mesta Ljubljane kontumac psov in mačk. 1. Psi čuvaji morajo biti vedno zaprti v dvoriščih, ali pa priklenjeni na verigi. 2. Vsi ostali psi (lovski, luksuzni itd.) morajo biti na prostem opremljeni z nagobčniki, ali pa se morajo voditi na vrvici. 3. Prepovedano je pse voditi v javne lokale. 4. Vse mačke morajo biti varno zaprte. 5. Iz kontumač-nega okoliša se sinejo psi in mačke odpeljati le z dovoljenjem mestnega poglavarstva. 6. Vsakdo mora svojega psa ali mačko, ki je prišel v dotiko s steklim psom, takoj oddati mestnemu konjaču ali pa ga varno zapreti. Vsak primer se mora brez odlašanja javiti mestnemu veterinarskemu uradu v Ljubljani, Krekov trg št. 10/1. 7. Psi in mačke, ki bodo zaloteni, da niso zavarovani po gornjih odredbah, bodo odvzeti, lastniki pa strogo
kaznovani.	.....
1 Zatemnevanje Ljubljane. Lepenko in papir za zastiranje oken dobite v trgovini Bonaf, nasproti pošta.
sez»no 1938/39 z uprizoritvijo igre >Legionarji«. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne v društvenem domu.
Prosvetno društvo Trnovo je preložilo nameravano gledališko predstavo »Legionarji« na prihodnjo nedeljo dne 30. oktobra zaradi žalovanja za pokojnini Nj. vis. knezom Arsenom.
Glasbena Matica ljubljanska pripravlja v proslavo 20 letnice našega osvobojenja izvedbo Šker-jančevega dela za soli, zbor in orkester »Zedinje-njec. Delo bo imelo v Ljubljani na koncertu dne 7. novembra v veliki dvorani Uniona svojo krstno izvedbo.
Predavanja
Prosvetno društvo Trnovo. Prvi prosvetni večer v novi sezoni bo v sredo 26. t. m. ob 8 zvečer v društvenem domu. Na sporedu je ski-optično predavanje g. ravnatelja Vinka Zora: »Evharistični kongres v Budimpešti«.
Ženski odsek Šempctrske prosvete obvešča članice, da je predavanje g. dr. Justina odloženo na 14. november.
Zanimivo vzgojeslovno predavanje priredi Pedagoško društvo v ponedeljek, dne 24. t. m. v dvorani mineraloškega inštituta na univerzi. Predaval bo priznani zagrebški pedagoški teoretik, univ. prof. dr. Pavel Vuk-Pavlovič o temi »Vzgojiteljsko carstvo«. Predavanje bo ob 18 zvečer, kljub temu, da jc napovedana zatemnitev Ljubljane, ker nam je nemogoče sedaj izpremenjti datum. —■ Vstop prost.
Prosvetno društvo Vič ponovi na spU*8no željo občinstva še enkrat Meškovo koroško narodno dramo »Na smrt obsojeni«. Čisti dobiček je namenjen za povečanje doma.
Specijalna nova vina francoskih trt iz samostana oo. trapistov-Rajhenburg beli Pineau in črnina Gamay toči
restavracija KOŠAK, Prešernova ul.
Sestanki
Fantovski krožek Kodeljovo bo Imel dne 24.
oktohra 1938 ob 20 v svojem lokalu redni letni občni zbor.
Prosvetno okrožje Ljubi,jana-mesto sporoča vsem včlanjenim društvom, da bo občni zbor okrožja v torek, 25. t. m. in ne v ponedeljek, 24, t. m. Občni zbor bo na istem kraju in ob isti uri.
Cerkveni vestnik
Kongregacija za gospe pri sv. Jožefu ima danes, na misijonsko nedeijo, popoldne od 4—5 mo iitveno uro. Pridite vsol
(D m i
10
DOMAČE IN SLAVONSkE
PARKETE
m I VAM DOBAVI IN SOLIDNO POLOŽI
LJUBLJANA
R E S L J EVAc23
Willy Fritsch, Gusti Huber in %mnr V fr»kU ( Madchenvon Georg Alexander v sijajni komediji	V lraiVU. gestern Nacht)
KINO MAIICA 21-24 ob 15, 17, 19 in 21 uri. — 2 na|novejša zvočna tednika
Isti spored ob 11. url dopoldne po »nlžanlh cenahl	____
n
]
-i Ul
BOKALA.
Lekarne
Nočno službo imajo: v nedeljo: dr. Piccoli,
Tyrševa 6; mr. Hočevar, Celovška 62; mr. Gartus, Moste; v ponedeljek: dr. Kmet, Tyrševa 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelen-burgova 7.
Vremenska napoved za Ljubljano
23.	nedelja: Zjutraj megla ali oblačno, pozneje večinoma oblačno in nagnjeno h krajevnim padavinam, zvečer že najbrž dež,, ponoči bolje. Podnevi močan jugozahodnik. Zjutraj še zelo hladno, pozneje pa se bo toplota dvignila do 15".
24.	ponedeljek: Najbrž deževno, zvečer se bo zjasnilo, podnevi močan jugozahodnik. Toplota se bo še dvignila.
25.	torek: Zjutraj megla aH oblačno in morda bo malo deževalo, pozneje samo oblačno, oziroma megla, zvečer se bo zjasnilo, ponoči zopet poslabšanje in bo morda nekoliko deževalo. Toplota bo močno padla.
26.	sreda: Zjutraj in zvečer najbrž dež, drugače pa oblačno, ponoči bolje. Toplota se bo dvignila.
27.	četrtek: Megla ali oblačno, nagnjeno k padavinam. Zjutraj zelo hladno, podnevi pa se toplota zelo dvignila.
28.	petek: zjutraj najbrž megla, pozneje pa večinoma jasno, zvečer pooblačitev in pozneje dež. Zjutraj zelo hladno in morda slana, po-zineje pa nad 10°.
29.	sobota: Zjutraj megla ali oblačno, po-zmeje spremenljiva oblačnost in morda bo deževalo. Močan severovzhodnik.
30.	nedelja: Oblačno, najbrž dež, zvečer bolje. Toplota bo padla.
Maribor
Volivnim upravičencem in somišljenikom JRZ v Mariboru
Termin za vlaganje reklamacij za volivce v narodno skupščino gre h kraju. Kdor ni vpisan, a ima volivno pravico, pa se te dni ne bi vrekla-miral, ne bo imel pravice voliti dne 11. decembra. Nobeno poznejše zabavljanje ali jadikovanje, zakaj ni bil vpisan, ne bo nič pomagalo, glas je izgubljen. Tajništvo in organizacija JRZ za mesto Maribor je po zaupnikih prekontroliralo vse volivne imenike ter vreklamiralo vse naše ljudi, ki niso bili vpisani, četudi imajo vse pogoje. Morda pa še vseh niti nismo našli, ki niso vpisani. Pravočasno opozarjamo vse naše ljudi, da se naj t a -koj vsak sam prepriča, ali je vpisan v volivni Imenik. Volivni imeniki so na razpolago na magistratu v konskripcijskem uradu med uradnimi urami do 25. oktobra, ali pa v mestnem tajništvu Jugoslovanske Radikalne Zajednice, Loška ulica št. 10 (hiša podžupana Žebota) od 8 do 12 in od 3 do 5 vsak dan razen nedelje. Ob nedeljah pa od 8 do 12 dopoldne. Naj se nihče ne zanaša, da jc že vpisan! Imamo primer, da so pomotoma izpuščeni taki volivni upravičenci, ki so že leta in leta v Mariboru, pa se niso dovblj brigali zA vpis." Opozarjamo vse tiste, ki so izpolnili pred kratkim 21. leto starosti, potem take, ki so se vrnili nedavno iz vojaške službe, ali take, ki so se pred 1. letom preselili in se stalno naselili v Mariboru, ali pa so bili kot državni uradniki ali uslužbenci premešečni pred kratkim v naše mesto. Kratko-malo, vsak zaveden naš pristaš se naj pobriga za sebe in svoje prijatelje ali so vpisani in pravilno vpisani. l'o 25. oktobru bo vsako kreganje ali jeza zaman! Zategadelj Vas sedaj resno in pravočasno opozarjamo, da pridete takoj pogledat imenik. Za primer, da niste vpisani, pripravite sigurno sledeče dokumente: 1. policijsko potrdilo, da bivate najmanj eno leto na področju mestne občine mariborske in da ste prijavljeni na policiji, 2. domovnico ali kak sličen dokument, s katerim morete dokazati, da ste jugoslovanski državljan, 3. krstni list, s katerim morate dokazati, da ste bili na dan razpisa volitev stari najmanj 21 let. 4. Če ste državni uslužbenec, dekret o nastavitvi oziroma premestitvi v Maribor. — Ti dokumenti so brezpogojno potrebni za reklamacijo. Iz vsake hiše naj nekdo naših zaupnikov pregleda volivne imenike na magistratu ali v Tajništvu JRZ, Loška ulica 10. Naj gre to navodilo od moža do moža še te dni, da ne bo prepozno in da se noben somišljenik ne bo mogel izgovarjati, da ni bil opozorjen! — 'Za okoliške volivce v Studencih, Košakih, Pobrež-ju, Radvanju pa veljajo volivni imeniki v tamoš-njih občinskih uradih in naj se tam izvršijo reklamacije. — Tajništvo JRZ za mesto Maribor in predsedstvo mestne organizacijo JRZ: Fr. Žebot, predsednik.
Vse tapetniške izdelke
preproge, zavese, odeje, kupite najceneje pri „OBNOVA" - F. NOVAK, Jurčičeva ulica 6
m f Slavica Urbanija. V cvetu 33 let je umrla v petek v Miklošičevi ulici 2 gospa Slavica Urbanija, roj. Presečnik. Pokojnica je bila soproga revizorja Zadružne zveze g. Antona Urbanija. Bila je srčno dobra žena in mati ter zapušča^ soprogu dvoje otrok. Blago pokojnico, ki so jo spoštovali in cenili vsi, .ki so jo poznali, bomo spremili danes popoldne ob pol 4 k večnemu pčitku na pobreško pokopališče. Svetila ji večna luč, hudo prizadeti družini in sorodnikom naše iskreno sožaljel
m Poziv za udeležbo pri pogrebu. Katoliško akademsko starešinstvo v Mariboru, člani Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev ter članstvo Fantovskega odseka II se udeleži danes popoldne ob pol 4 na 1'obrcžju pogreba gospe Sla-vice Urbanija.
m Društvo katehetov za lavantinsko škofijo ima svoj občni zbor v četrtek, 27. oktobra, ob 15 v dijaški sobi, Gledališka 2. Vabimo članstvo, pa tudi druge gg. duhovnike, da se občnega zbora udeleže. — Odbor DK,
m Obrtniški tečaji. V Mariboru se pripravljajo obrtni knjigovodski tečaji, tečaj za strokovno računstvo, mizarski in risarski tečaj. Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno obrtnopospeševalne-mu uradu na okrajnem glavarstvu.
m Smrtna kosa. V Strossmayerjevi ulici 28 je umrl v starosti 68 let po daljšem bolehanju go-s|X)d Ignacij Založnik. Pokojni je tiil v Mariboru obrtnozadružni nadzornik, sodeloval je pri raznih gospodarskih organizacijah ter si je pridobil za obrtništvo velike zasluge, ker je vedno vnelo deloval za njegov napredek. — V Stolni ulici jo umrla vdova po okrajnem gozdarju gospa K a r o 1 i n a P f e f f e r e r. Dosegla je^ starost 72 let ter ie bila plemenita in dobra žena,
ki jo je vse spoštovalo. Zemske ostanke pokoj-nice bodo prepeljali v torek v Krško, kjer jo bodo pokopali. Svetila pokojnima večna luč, preostalim naše sožalje.
m Volivno reklamacije za volivne upravičence v mestu Mariboru izvršuje mestno tajništvo JRZ v Loški ulici 10 še danes, v nedeljo, od 9 do 12 dopoldne in jutri, v ponedeljek, od 8 do 12 in od 14 do 18. V jx>nedeljek je zadnji čas, da vsak pristaš JRZ pogleda v volivni imenik, ali je vpisan ali ne. Opozorite na to dolžnost tudi svoje znance!
m Volivni imeniki so na mestnem konskripcijskem uradu še danes, v nedeljo dopoldne, od 9 do 11 na vpogled.
m Trgatev je v mariborski okolici že končana, le na banovinski vinarski šoli bo zaključena šele v torek. Vinogradniki, ki so čakali do sedaj s trgatvijo, so dosegli krasne rezultate. Kakovost mošta bo odlična, saj ima 24—25 stopinj sladkorja. Tudi trgovina z vinskim moštom je sedaj zelo živahna, cena pa je precej trdna in se drži za dobro kvaliteto od 5 do 6 din.
m Zanimiva teniška produkcija. Danes dopoldne bodo od 9 naprej na teniških igriščih 1SSK Maribora ekshibicijske igre znane jugoslovanske prvakinje inž. Elze Sernečeve.
m 83 letni požigalec prosi za čim daljšo kazen. Pred okrožnim sodiščem se je zagovarjal danes 83 letni občinski revež Anton Kocbek iz Slovenskih goric zaradi požiga. Mož je nenavadno hudoben in maščevalen ter se ga v njegovi občini v Ledineku v Slovenskih goricah vse boji. Ze nekajkrat je bil zaprt zaradi maščevalnega požiga ter je šele nedavno zopet prišel iz ječe. Dne 20. septembra pa je spet zažgal sušilnico pri posestniku Alojzu Skergetu, ker je Škergetova žena naščuvala nanj psa. Kocbek je danes prosil sodnike, naj ga ja pošteno kaznujejo, tako da bo imel čim dalje v zaporu streho in hrano, po prestani ječi pa naj ga pošljejo kam'v hiralnico, ker mu med domačimi občani ni več obstanka. Obsojen je bil na šest mesecev strogega zapora.
m Slovensko obrtno društvo v Mariboru- poziva člane in ostale mariborske obrtnike, da se udeleže pogreba pokojnega obrtnega nadzornika Ignacija Založnika, ki bo v ponedeljek popoldne.
m Občni zbor Glasbene Matice, najavljen za ponedeljek 24. t. m. ob pol 20 v društvenih prostorih, bo v torek, 25. t. m., ob istem času in na istem mestu. — Odbor.
m »Delavska politika« je neverjetno občutljiva, kadar gre za osebo odvetnika dr. Reismana. Zamerila nam je celo naše poročilo, da namerava združena opozicija v Mariboru kandidirati g. dr. Reismana pri skupščinskih volitvah kot skupnega kandidata, ker ima enako dobre zveze s socialisti kot vnet marksist in z naprednjaki kot svojejasno prav tako vnet in agilen orjunaš. Radovedni smo, kako bo »Delavski politiki« kaj všeč, ko bomo v eni prihodnjih številk posvetili nekoliko pažnje znani dr. Reismanovi nevšečnosti v Dolnji Lendavi, o kateri »Delavska politika«, pa tudi Mariborčani najbrž še ničesar ne vedo, pa jih bo gotovo zelo zonimala.
m Krznarstvo P. Semko, Gosposka ulica 37, Vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke.
Celje
c Volitve v Narodno skupščino — reklamacije. Krajevna organizacija JRZ v Celju po/iva vse volivce, da se prepričajo, ali so pravilno vpisani v volivni imenik. Posebno naj se za vpis zanimajo oni, ki so letos dovršili 21. leto in vsi, ki so na dan razpisa volitev dovršili enoletno bivanje v celjski mestni občini, ter vsi državni nameščenci, ki so v zadnjem času bili premeščeni v Celje. Te dni se je reklamiralo veliko število naših pristašev, vpisanih pa še ni mnogo volivnih upravičencev, ki so se zadnja leta naselili v Celju. Vse zaupnike JRZ prosimo, da vprašajo v svoji okolici vsakega pristaša, ali se je že prepričal, da je vpisan v volivnem imeniku. Čas za reklamacije je le še jutri in v torek dopoldne. Zato naj vsakdo pogleda takoj, če je v volivnem imeniku vpisan, kar lahko stori med uradnimi urami pri tajništvu JRZ v Prešernovi ulici 15-1, od 8 do 12 in od 3 do 6 popoldne. Vsi dokumenti za volitve 60 brezplačni in brez kolka.
Dr. Jože Flajs
zopet redno ordinira.
c Katoliško prosvetno društvo na Babnem pri Celju uprizori danes ob 3 popoldne pri Janiču na Babnem krasno 6 dejansko dramo s petjem »A nejga ni..Vsi Celjani in okoličani vljudno vabljeni!
c Predstava »A njega ni«, napovedana za danes ob 3 popoldne v prostorih ge. Janjič na Vad-nem pri Celju je zaradi pogreba kneza Arsena prelo.žena.
c Lahkoatletski miting in nogometne tekme,
ki so bile določene za danes, odpadejo radi pogreba Nj. Vis. kneza Arsena.
c Spominska slovesnost, odkritje spominske plošče pokojnemu Hausenbichlerju v Žalcu in spominska razstava sta odloženi na prihodnjo nedeljo. Občinstvo opozarjamo na to odložitev!
c Celje bo zatemnjeno. Mestno poglavarstvo odreja skupno s predstojništvom mestne policije, da bo zatemnitev mesta Celja od 7 zvečer do 6. zjutraj dne 25. oktobra. Opozarjamo na stroge predpise, ki jih je izdalo mestno poglavarstvo. Prestopki se bodo kaznovali z globo do 1000 din ali z zaporom do 20 dni.
c Gospodinjska nadaljevalna šola v Celju se prične v začetku novembra. Dekleta, ki 6e želijo udeleževati pouka, naj se priglase te dni v I. b. razredu II. deške šole v Celju.
c Srebrno poroko sta v krogu svoje družine obhajala včeraj zakonca Franc in Marija Kačar. Vzglednima zakoncema iskreno čestitamol
c Nemška konzula v Celju. V Celju sta se oglasila nemška konzula iz Ljubljane in Zagreba gg. dr. Freund in dr. Bernhart. Kakor se sliši, se pogajata tvrdka Rakusch v Celju in največja nemška železna industrija »Montano Alpine*.
c Zopet avtomobilski karambol v Levcu. Včeraj dopoldne je vozil tovorni avtomobil, last g. Kovača iz Tržiča, iz Celja po državni cesti proti Petrovčam Na ostrem ovinku v Levcu ie pripeljal neki oisebni avtomobil, katerega se je hotel tovorni avtomobil previdno izogniti. Ker pa je bil težko natovorjen, vozil pa je s precejšno brzino, se je tovrni avtomobil dvakrat prekucnil in zelo poškodoval. Karoserija je popolnoma zdrobljena. Srečo so imeli V6i trije potniki in se jim ni nič prioetilo.
MISIJONSKA NEDELJA
Srce očeta krvavi, ko se mu otroci izneverijo. Oče vesoljnega krščanstva žaluje nad odpadom nekaterih narodov od vere, toda njegovo oko zre preroško v bodočnost, kot bi bral v božjih načrtih. Ko je papež Pij XI. sprejel člane vrhovnega odbora DŠV, je vzkliknil: »Blagor vam, vi srečni, vi mladi, ki boste gledali lepe, velike, čudovite, presenetljive stvari. Prišli bodo v Cerkev tolikeri narodi, ki so danes še oddaljeni; blagor vam, ki sodelujete pri uresničitvi teh velikih dogodkov.«
Od vseh strani se zgrinjajo množice... Že danes se dogajajo velike stvari na misijonskem področju.
Ali veste, da se je število katolikov v Indiji dvignilo od 2,173.340 v 1. 1927 na 3,032.777 v 1. 1937? Ali veste, da je narastlo v Kini število katolikov od 2,313.672 v 1. 1927 na 3,019.423 v 1. 1937? Ali veste, da je samo v Belgijskem Kongu poskočilo število katolikov od 563.321 v 1. 1927 na 1,781.257 v 1. 1937?
Ali veste, da se je v vsej Afriki v istem času dvignilo število katolikov od 3,202.993 na 6,794.951?
Ali veste, da so misijonarji v tem desetletju (1927—1937) v vseh misijonskih pokrajinah pridobili za Kristusa 6,812.699 poganov?
Toda tem in drugim množicam je treba poslati novih misijonarjev, katehistov, sester... graditi cerkve, bolnišnice, šole ...
Indijske množice vozijo velikega malika po mestnih nlicah.
Samo ▼ letu od L julija 1936 do 30. junija 1937 je bilo v Aziji na novo krščenih 147.933 odraslih in 290.067 otrok, v Afriki 272.080 odraslih in 309.680 otrok, v Oceaniji 23.640 odraslih in 55.117 otrok, celotno število katolikov je v miisjon-skih pokrajinah naraslo za 797.572. Toda za temi stoji velika množica katehumenov: 3,078.457.
Število misijonskih okrajev se je dvignilo, odkar vlada papež Pij XI. od 329 na 545, torej za 216.
Velika misijonska žetev 6e pripravlja... Živimo v izredni misijonski dobi: znaki za to so prejasni:
JL Papeži so v zadnjih 20 letih s toliko odločnostjo, nujnostjo poudarjali važnost misijonstva in vernikom kakor tudi škofom in duhovnikom spet in spet na srce polagali skrb in delo za misijone, kakor se to prej stoletja ni dogajalo.
Rim želi splošno mobilizacijo vseh vernikov, papež Pij XI. prosi in roti, naj se vsi verniki brez izjeme vpišejo v DŠV. Ne preteče tako rekoč teden, da bi papež pri tej ali oni priliki na priporočal dela za misijone.
2. Misijonska misel je oživela v vseh slojih vernikov kakor nikdar poprej. Nešteti misijonski tečaji, tedni, dnevi, sestanki se vrstijo med krščanskimi narodi drug za drugim; misijonska znanost se goji na mnogih univerzah. Misijonski tisk se širi v najrazličnejši obliki.
Med množicami vernikov je vzplamtelo navdušenje za misijone. Misijonske prireditve in razstave so oblegane od vernikov; ni dvoma: v ljudstvu vstaja zavest o vesoljnosti katoliške cerkve in o veličini skrivnostnega telesa Kristusovega.
Med poganskimi narodi se vrši presrečna orientacija miselnosti v prid cerkve. Maršal Čang-kajšek je letos na Veliki petek govoril po radiu o temi: Zakaj moramo verovati v Kristusa in je razlagal Kitajcem, da je v krščanstvu edina rešitev za Kino! Japonski vladni možje so polni spoštovanja do katoliške cerkve.
In mi Slovenci? Statistika slov. župnij iz 1. 1937 nam kaže, kako napreduje misijonska misel med nami; prodrla je tako rekoč do zadnje župnije. Toda čakajo nas večje naloge. Ob začetku smo! Ko gre za velike ideje vesoljnega krščanstva, smo in hočemo biti na častnem mestu. Naši listi pišejo o misijonih, ker le predobro poznajo veliko kulturno poslanstvo misijonstva, ki naj narode ne-vernikov branijo pred vdorom komunizma.
Kot krščanski narod pa čutimo, da je nam Bog dal v krogu krščanskih narodov posebno poslanstvo tudi glede misijonstva. Tam v Indiji, Kini in Afriki bodo naše molitve, naše žrtve, naši misijonarji vodili in privedli k materi cerkvi tuje množice, da se s tem Cerkvi in Bogu oddolžimo za najdragocenejši dar, ki smo ga prejeli: za dar svete vere!
Misijonska nedelja naj bo torej veliki misijonski praznik za ves slovenski narod.
Ko množice čakajo
Poganske množice čakajo pred vrati katoliške cerkve. Ali ni podoba, da naš rod ne bo doživel zavojevanja teh množic? Ali bo ta radost osrečila prihodnje rodove?
In zakaj ne bomo mi priča vstopa množic v cerkev? Iz preprostega razloga, ker ni6mo pripravljeni : manjka nam »municije in vojakov«; manjkajo nam misijonarji.
Koliko množic bi cerkev v preteklosti in danes lahko pridobila, ako bi mogla razpolagati z nekaj bataljoni misijonarjev, dobro postrojenih, da bi jih lahko vrgla zdaj v ta, zdaj v oni del bojne črte. kjer bi pač v določenem trenutku pogoji zmage "bili lažji — ne da bi pri tem znatno oslabila ostale odseke svoje dolge in široke fronta,
Nekaj primerov v dokaz:
1.	Na Kitajskem, kjer bi mislili, da bo vojni metež porušil vse misijonske možnosti, se kaže čudovito delo milosti: v Šantungu, pokrajini, ki jo je vojna opustošila, prosi za krst 60.000 poganov, a misijonarjev ni dovolj...
2.	V afriškem Apostolskem vikariatu Ugandi je v juniju bilo že 300.000 katoličanov, 80.000 katehumenov in 150.000 takih, ki so zaprosili za krst. Če k tem prištejemo še kristjane iz sosednjih vikariatov, imamo strnjeno množico milijona katoličanov v osrčju Afrike. Misijonarji ne zmorejo dela in stalno zahtevajo novih misijonarjev.
3.	V Indiji postaja iz dneva v dan bolj aktualen problem 60 milijonov parijcev, ki so izven kast. Ta ogromna množica si skuša priboriti do-stojnejše mesto v družabnem sestavu. Njihov voditelj je dejal, da je prvi pogoj za to, da zapustijo hinduizem, ki uzakonja nečloveški socialni položaj parijcev.
Ti milijoni bodo iskali novo vero. Katero? Muslimansko, protestantizem, budizem ali kat o -1 i c i z e m ? Nekatoliške vere in sekte se že pripravljajo na naskok.
Ali se bodo pravočasno našli katoliški misijonarji? In če ne..J •
Misijonar je m učenec. Veliki so njegovi fizični napori in neštete so zunanje neprilike^ še večje so njegove duševne muke, ko vidi množice, ki stoje in čakajo zavojevanja, pa jim ne more pomagati, ker je sam, ker je premalo misijonarjev...
Tavati ves dan po nevarnih stezah, po vročini do 110 Fahrenheit, vračati se v noč ves izčrpan, pa drugo jutro na vse zgodaj nadaljevati isto kri-ževo pot... da, to je trpljenje.
Živeti med ljudstvom, ki ima ves drugi življenjski način, povsem drugi okus, grozne šege, nerazumljiv jezik, tudi to je trpljenje.
Biti nenehoma izpostavljen strahu pred napadi divje golazni in zverjadi, vračati se po sledovih lastne krvi... je veliko trpljenje.
Toda vse to in še mnogo drugih, civiliziranemu človeku niti iz opisov poznanih telesnih muk, vse to ni misijonarjevo najhujše trpljenje.
Veste, katera je največja muka, najstrašnejše trpljenje misijonarja? Reči množicam, ki jih žeja po božji besedi, ki prosijo misijonarjev: Ne, ne morem!...
Msgr. Conforti, veliki misijonar, je ob tem največjem misijonarjevem trpljenju zajokal: Če bomo šli naprej s tem korakom, bo mo prišli prepozno...
Ni res, da bi misijonsko vprašanje bilo pred vsem vprašanje denarja. Ne, za vojake gre, za misijonarje gre, za misijonsko armado gre 1
Kaj moremo tu storiti laiki? Ali lahko mi sodelujemo, soodločujemo pri izidu te velike fron-talne bitke, ki je na tem, da se odloči?
Kaj morejo storiti laiki? Vreči se med mladino, katere življenje ravnajo motivi, med katerimi niso na prvem mestu gmotne koristi in življenjske komodnosti. Vreči se med idealno mladino, ki hrepeni po velikih, junaških dejanjih. Med mladino, katere prednost je ta, da noče poznati strahu, da jo vesele napori in žrtve.
Vreči se med mladino. Ponesti p misijonskega duha v šoli, v tisku, na konferencah, v osebnih razgovorih, z molitvijo.
Pojdimo torej mi vsi, ki smo v zaledju, na delo za dotok novih vojakov v katoliško misijonsko armado, da jo usposobimo za osvojevanje množic, ki čakajo...
Novo življenje v misijonih
Mlada Cerkev prvih stoletij, ki je morala še iskati oblike svojega življenja, se boriti na eni strani proti razkrajajočim notranjim boleznim, na drugi strani pa proti obupno silnim uporom satanu zasužnjenega poganskega sveta, ta Cerkev prvih treh stoletij, ki je v potokih mučeniške krvi skoraj tonila, pri vsem tem ni pozabila svoje osnovne velike in najvažnejše naloge oznanjevati evangelij vsemu stvarstvu, ampak jo je v najvišji meri vršila. In tudi današnja Cerkev, katere težav bojev in žrtev polno življenje bi skoraj lahko pri merjali življenju prve Cerkve, se na splošno tej nalogi ni izneverila; nasprotno: čim težji postaja od leta do leta njen položaj v območju že po-kristjanjenih narodov, čim bolj le-ti svojo mater ki jim je dala najvišjo dobrino — duhovno živ ljenje, nehvaležno gonijo od sebe ali jo kot ne kako nadležno užitkarico komaj še prenašajo, tem bolj je ona rodovitna tistim, o katerih upa, da bodo bolj hvaležni in vdani otroci — poganskim narodom. Res, kakor pričajo statistike in misijonski strokovnjaki, še nikdar misijonsko življenje ni tako cvetelo kakor ravno v dandanašnjih težkih dneh, saj razni katoliški narodi kar tekmujejo med seboj v sveti tekmi, kdo izmed njih bo bolj misijonski. In v tem prizadevanju jih ne ovira skrb in delo za vse druge, danes tako številne naloge, ki jih morajo vršiti na braniku katolištva.
Pravilno namreč pojmujejo važnost misijonske dolžnosti in ji zato posvečajo vsaj toliko pozornosti in svojih sil, kakor drugim važnim problemom današnjega katolicizma.
Naslednje številke kažejo, kako je zanimanje za misijone pri raznih narodih različno. Na en milijon kat. Avstrijcev pride 20 mis. duhovnikov, Italijanov 31, Nemcev 53, Francozov 84, Ircev 100, Švicarjev 106, Belgijcev 138, Angležev 220, Holand-cev celo 310, na en milijon Slovencev pa — deset misijonskih duhovnikov. Kaj nam povedo te številke? Ali morda to, da smo Slovenci v verskem življenju desetkrat, dvajsetkrat in celo tridesetkrat slabši od drugih narodov? Ne, to gotovo ne. Razna znamenja kažejo, da na splošno za njimi skoraj nič ne zaostajamo, kar nam tudi oni priznajo. Opozarjajo nas pa te številke, da smo v misijonskem oziru za drugimi narodi silno daleč zaostali in da se moramo zato sedaj toliko bolj podvizali, kolikor smo v preteklih letih in desetletjih zamudili. Zato naj med vsemi drugimi našimi sodobnimi gibanji tudi misijonsko gibanje dobi mesto, ki mu gre, in naj ne bo več potisnjeno v kot, kakor da bi bilo nekaj nesodobnega, ko je bilo, je in bo vendar vse dotlej sodobno, dokler ne bo do zadnje pičice izpolnjena Jezusova oporoka.
čangkajšek o Kristusu
(Govor v radiu na Veliki petek 1938.)
»Lani na Veliki petek je bila moja prva beseda: ,Življenje, ki bodi človeka vredno, ne more biti brez vere.' Letos sem izbral za temo: ,Zakaj moramo verovati v Jezusa?' Jezus je bil začetnik družabnega preporoda. Napadel je z vsemi močmi vse zlobne sile v družbi in je izkoreninil napake. Njegov namen je bil rešiti množico iz teme in ustvariti nov rod. Jezus je bil tudi začetnik verskega preporoda. Videl je versko korupcijo svoje dobe. Mogotci so izkoriščali narod in ga s praznoverjem varali.
Kaj je osnova Kristusovega preporoda? Jaz jo najdem v Njegovem duhu ljubezni. V tem duhu je zatrl sistem neenakosti, da bi vsak mogel uživati človečanske pravice ... svobodo in enakost. Mislil je, da so na zemlji vsi ljudje bratje, zato je hotel, da se drug drugega ljubijo, hotel je pospešiti mir in pravico med narodi. Njegova nespremenljiva vztrajnost, njegov nepremagljivi pogum, njegova zvestoba do načel se ne dajo izraziti. Njegova velika dolžnost je še bolj brezprimerna. Moje mnenje o bodočnosti našega narodnega preporoda je, Ma moramo, če hočemo preporoditi kitajski narod in našo družbo, gojiti požrtvovalnost in ljubezen Jezusovo.«
»Danes moramo imeti novo življenjsko silo. In da jo zadobimo, moramo imeti duha Jezusove ljubezni in njegovo voljo požrtvovalnosti. Zato moramo Vanj verovati...«
žena-misijonarka
če je žena, mati, dekle poklicana, da se kje udejstvuje za dobrobit bližnjega, je to gotovo na obširnem misijonskem polju. In da so se žene posvetile tej vzvišeni nalogi, nam je priča Terezija Ledochowska, ustanoviteljica Klaverjeve družbe, ki je z vso dušo delala in se žrtvovala za afriške misijone, dalje »mala misijoiiarka«, kakor 6e je sama rada imenovala, sv. Terezija Deteta Jezusa, in še preprosta delavka Pavlina Jaricot, ustanovi-telijca družbe za širjenje vere, ter končno deset-tisoči misijonark, ki se vse življenje žrtvujejo med pogani ter jim z molitvijo, deli ljubezni in oznanjevanjem oznanjajo Kristusa, njih Odrešenika, iBoga.
Največja misijonarlta pa, katera se upravičeno imenuje Kraljica misijonov. je Marija, mati Boga-Misijonarja. Marija je rodila prvega, največjega Misijonarja, ki je prišel na svet in oznanjal vero sam, potem pa naročil svojim učencem: »Pojdite in učite vse narode in krščujte jih ...«
To so žene, Svetli liki, ki bodre in spodbujajo k veliki dolžnosti. Da, dolžnost je podpirati misijonsko delo. A te dolžnosti se katoličani premalo zavedamo, premalo se je zavedamo tudi žene. Vera nam je prinesla svobodo, vera nas je napravila enakovredne možu, vera je snela ženi okove suž-nosti, manjvrednosti. To nam izpričujejo milijoni brezpravnih poganskih žen, ki doslej še niso postale deležne rešitve po veri. In da je vera za-ščitnica ženi, to priča tudi moderno poganstvo, ki je često pač slabše od pravega poganstva. Žalostno dejstvo je, da si puste žene v današnjih dneh izruvati vero iz src prav zaradi pretirane emancipacije, do katere pridejo zaradi pomanjkanja pravega verskega duha in katera jih zopet pahne v blato, v suženjstvo.
Zato bi morale biti žene vnete pomočnice pri misijonskem delu. Vsepovsod: v družini in v vsem zasebnem ter javnem življenju. Vsaka žena, mati, dekle bi morala razumeti klic umirajočega Zveli-čarja: »Žejen sem...,« tako kot ga je razumela mala misijonarka sveta Terezija Deteta Jezusa. Mala misijonarka se imenuje ta priljubljena svetnica, a je vendar velika. Misijonarila je v svoji celici z orožjem molitve in premagovanj do
RADIO t. z. z o. t., LJUBLJANA, Miklošičeva 6 RADIOVAL, LJUBLJANA, Dalmatinova 13 JOSIP WIPPLINGER, MARIBOR, Jurčičeva 6
konca življenja. Samo Bog ve, koliko misijonarjem je pomagala do obilne žetve in koliko dušam je odprla pot v nebo. In postala je najbolj ljubljena priprošnjica misijonarjev in misijonov; sam sveti oče Pij XI. jo je postavil za zaščitnico vsega svetovnega misijonskega dela. Koliko slovenskih žena bi lahko šlo po njenih stopinjah! Sicer res ni lahko tako misijonarjenje, kajti ne okušaš sadu svojih prizadevanj. Toda ne kloni; priganjajo naj te Odrešenikove besede: »Žejen sem...,« žejen ljubezni vesoljnega sveta.
Papuanci na Novi Kaledoniji pri hajajo od nedeljsko službo božjo.
Sestradane množice v Hankovu (Kina) iščejo pomoči pri misijonskih sestrah.
Sv. Terezija Deteta Jezusa je misijonarila v samostanski celici. Drugo pot je pokazala preprosta delavka Pavlina Jaricot. Med tovarišicami je znala zanetiti ogenj misijonske gorečnosti in ga zanesti v širni svet. Ustanovila je družbo za širjenje vere, ki je zdaj oficielna papeška družba, obvezna za ves katoliški svet in ki rodi prebogate sadove za rešitev duš. Pavlina Jaricot je s tem svojim delom pokazala, kaj zmore storiti močna, požrtvovalna duša v svojem okolju, med sodelavci in sodelavkami. Sv. Terezija Deteta Jezusa je zbirala duhovne vrednote, Pavlina pa tudi gmotne, kajti oboje je neobhodno potrebno za razmah vere v poganskih krajih.
Kakor Pavlina Jaricot, tako bi morala vsaka žena, mati, dekle skrbeti za poglobitev misijonske misli v svojem okolju. Večina žena je poklicanih v družino. Tu je njihovo delo, tu njihova dolžnost. Iz družine izhajajo duhovniki-misijonarji, iz družine misijonarke, iz družine je izšla sv. Terezika Deteta Jezusa, Pavlina Jaricot in vsi poznani in nepoznani misijonski sodelavci. Žena je svečenica družine. Ona predvsem vzgaja otroke, ona jim vcepi temeljno mišljenje, ona skrbi za njihove duše in ona bi morala skrbeti tudi za misijonsko poglobitev otrok, ker šola tega ne stori v zadostni meri. Doraščajoči otroci izven šole kaj hitro pozabijo na svoje poganske brate in sestre.
Družba za širjenje vere
priredi danes v proslavo misijonskega praznika
tri misijonske prireditve
Za mladino ob 10 dopoldne in ob pol 5 popoldne in za odrasle ob 8 zvečer.
Vse prireditve bodo v frnnčišknnski dvorani.
Vstopnina 2 din.
Položaj italijanskega gospodarstva
Italijanska zunanja trgovina izkazuje v prvih 9 mesecih t. 1. uvoza 8.315.8 milij. lir (lani v prvih 9 mesecih 19.148.1 milij.), izvoza pa 5.734.8 (5.719.5) milij. lir. Zaradi tega pa 6e je pasivnost italijanske zunanje trgovine od lani na letos zmanjšala od 4.428.6 na 2.581.1 milij. lir. V teh številkah pa ni všteta trgovina z italijanskimi kolonijami. Uvoz v italijansko Atriko in druge kolonije je znašal v prvih 9 mesecih letos 248.6 (159.1), izvoz tja pa 1.783.54 (1.992.97) milij. lir, tako da se je ta aktivnost italijanske trgovine s kolonijami zmanjšala od 1.744.4 na 1.624.46 milij. lir.
tember
Indeks cen na debelo je od avgusta na sep- I jer narastel od 96" na 96.8, torej za 0.8%. Isto- •
časno pa so padli življenjski stroški od 98.60 na 98.55, t. j. za 0.1%.
Po končanih podatkih je dala letos letina p5e-nice v Italiji 80.9 milij. met. stotov (lani 80.6 milijona). Letina rži je dala nekoliko slabše rezultate kot lani, letina ječmena in ovsa pa boljše.
Produkcija železa je v prvih 9 mesecih letos znašala 636.896 ton (lani 572.49G) ton, jekla 1 milijon 749.296 ton (lani 1,616.082 ton), valjarne so dale 1,263.714 (lani 1,232.406) ton.
Število prebivalstva je naraslo v Italiji do 30. septembra 1938 na 43.853.000 (od tega prisotno prebivalstvo 43,304.000).
Spod
Po športnem svetu
Kdo bo sestavljal kontinentalno moštvo?
Nova licitacija za progo Črnomelj—Vrbovsko
V začetku meseca septembra sta bili licitaciji za prevzem gradbenih del na novi železniški progi Črnomelj —Vrbovsko. Šlo je za sektor I. in sektor V. Pri tedanjih licitacijah ni bilo nobenega ponudnika.
Zaradi tega je bila razpisana za 12. oktober, odn. 14. oktober nova licitacija za oba sektorja, ki pa je uspela v toliko, da se je licitacije udeležilo več podjetnikov.
Sedaj poroča belgraj9ka »Politika«, da je oddelek za gradnjo železnic razpisal ponovno licitacijo za obe sekciji: prvo od km 8.840, drugo od km 40.939—47.660. V poštev prihajajo ponudbe, ki so nižje kot 21,160.000 din za prvo delnico in 45,170.000 din za drugo delnico, ker so bile to ponudbe tvrdke Jelšingrad, ki je bila na drugi licitaciji najnižji ponudnik. Licitacija bo v oddelku za gradbo železnic, Belgrad, Palmetičeva 2, I. nadstropje. Datum pa ni objavljen.
— Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Joseiovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl. reg. S. br. 30474/35._
Domače novice
Slinavka in parkljevka v Sloveniji. Zadnji izkaz kr. banske uprave o živalskih kužnih boleznih z dne 10. oktobra navaja, da sta se od 25. septembra do 10. oktobra pojavila slinavka in parkljevka v Sloveniji na novo v okrajih Celje (občine: Dobrna, Nova Cerkev in Velika Pirešiča), Laško (občine: Jurklošter, Laško in Sv. Krištol), Slovenj Gradec (občini: Slovenj gradeč in Velenje) ter Šmarje pri Jelšah (občine Polje ob Sotli, Planina pri Sevnici, Sv. Peter pod Sv. Gorani in Šmarje pri Jelšah). Skupno beleži izkaz, da je okuženih v vsej Sloveniji po stanju z dne 10. oktobra 372 dvorcev, od tega v okraju Dol. Lendava samem 326.
Oprava konkurza: ing. Fran Dedek, mestni stavbenik v Ljubljani (sklenjena prisilna poravnava) in Domitrovič Ljubomir, slaščičar in medičar, Celje, Prešernova ulica št. 8.
Jugoslovansko-angleška trgovinska zbornica, v Zagrebu. Poročali smo že, da bo dne 27. oktobra letos ustanovni občni zbor Jugoslovansko-angleške trgovinske zbornice v Zagrebu. Za to ustanovitev se je posebno zavzemala londonska trgov, zbornica, ki je sklenila poslati v začetku novembra enega svojih članov, g. Stevensa za tri mesece v Zagreb kot posvetovalca.
Zastopstvo nemških železnic v Belgradu. Dne 17. oktobra so odprle nemške državne železnice svoje glavno zastopstvo za Jugoslavijo in Bolgarijo v Belgradu. Pisarna zastopstva je v Ulici kralja Aleksandra 2 a-IV. Vodstvo je v rokah višjega inšpektorja nemških železnic g. Franca Schmelza.
Tcstilna tovarna sukna. d. d. v Kočevju. Bilanca za 1937 izkazuje pri glavnici 4.0 milij. din povečanje bilančne vsote od 1936 na 1937 od 10.5 na 14.2 milij. din. Poslovanje je bilo zaključeno s čistim dobičkom v znesku 0.02 milij. din (za 1936 je bila izkazana izguba 0.2 milij. din) in se zaradi tega prenos izgube iz prejšnjih dveh let zmanjša na 0.45 milij. din.
Trgovsko-obrlna banka Novi Sad. Računski zaključek banke za 1937 kaže zmanjšanje čistega dobička od 3.12 na 2.85 milij. din. Po analizi bilance v reviji >Narodno blagostanje« je posneti, da znašajo obdavčne porabljene rezerve 14.983 milij. din, neporabljene pa 22.857 milij. din pri glavnici 20.0 in rezervnih skladih 13.24 milij din. Dividenda znaša za 1937 6%, za 1936 6.5%.
Obvezno knjigovodstvo za vse trgovce v Nemčiji. Lani so prisiojne oblasti priporočile vsem trgovcem, tudi detajlistom, da vodijo trgovske knjige. Doslej se je temu odzvalo okoli 80.000 trgovcev. Sedaj pa je vodenje knjig obvezno tudi za najmanjše trgovce. Vsak mali trgovec bo moral voditi primaneto, blagajniški dnevnik, popis terjatev in dolgov. Na koncu vsakega leta mora izdelati inventar in letno poročilo o delu. Ker mnogo trgovcev v knjigovodstvu ni dovolj izvežbanih, bodo uvedeni posebni tečaji za knjigovodstvo.
La Dalmatienne. Iz bilance družbe Tuniških fosfatov, ki je kot znana lastnica družbe >La Dalmatienne« posnemamo, da vodi med svojimi aktivi to udeleži*) družba Tuniških fosfatov z vsoto 56,250.000 franc. frankov po stanju dne 30. junija 1938 (istotoliko tudi v bilanci za 30. junij 1937). K tej številki pripominja upravni svet družbe Tuniških fosfatov, da smatra za nemogoče dati tej udeležbi realno vrednost in jo zato vnaša v istem znesku kot lani. — Pripominjamo, da znaša glavnica družbe >La Dalmatienne« 156,250.000 francoskih frankov.
Dobava: Ravn. drž. železnic, prometno-komer-"ielni oddelek v Ljubljani sprejema do dne 6. novembra ponudbe za dobavo 50 kosov steklenih ba-onov za helioforke.
Prodaja: Direkcija šum. kr. Jugoslavije v Ljub-jani proda na prvi ustni dražbi dne 8. novembra, v primeru neuspele pa na drugi dne 18. novembra ečjo množino smrekovega in jelovega tehnično po-•abnega lesa iz šumske uprave Bled.
Takse, II. zbirka dodatkov. V samozaložbi g. viš. fin. svetnika Štefana Sušca, znanega avtoTja raznih knjig iz finančne in davčne stroke, je pred ' ratkim izšla z gorenjim naslovom knjižica, ki jo Sodo vsi imetniki Sušceve obširne knjige »Takse« 'otovo z zadovoljstvom sprejeli. Zaradi sprememb 'aksnih predpisov, ki jih obsega lanski finančni •akon, je izdal omenjeni avtor k svoji knjigi Takse« že lani dodatno knjižico, naslovljeno Takse, I. zbirka dodatkov«. Ker pa je odtlej zlati letošnji finančni zakon v taksni snovi zopet larsikaj spremeflil, je nastala potreba, da sc njiga »Takse« dopolni tudi s temi spremembami in tako ustvari njena zopetna zanesljiva uporab-
nost. To je dosegel g. avtor s svojo II. zbirko dodatkov, ki stvarno docela izpopolnjuje prvotno knjigo »Takse« in I. zbirko dodatkov k njim. — Omenjena, pred kratkim izdana knjižica se deli v dva dela, katerih prvi obsega 28 listov enostranskega, drugi pa 28 strani obojestranskega tiska. V prvem delu so vse spremembe zakona o taksah in pravilnika kakor tudi zakona o sodnih taksah. Ker je besedilo natisnjeno le na eni strani vsakega lista, ga je mogoče poljudno izrezati in nalepiti na ustrezajočih mestih knjige »Takse«. V drugem delu knjižice so pa normativni razpisi in pojasnila finančnega ministrstva, tolmačenja in odločbe državnega 6veta, razsodbe upravnega sodišča itd., ki po svoji tehtnosti v znatni meri olajšujejo pravilno razumevanje taksnih predpisov. Kakor svoj čas I. zbirka dodatkov, bo 6edaj tudi ta II. zbirka omogočila vsakomur zanesljivo in s pridom uporabljati knjigo »Takse«, zlasti še, ker novih sprememb v taksah za dogledno dobo ni pričakovati. — Knjižica se naroča bodisi pri avtorju g. Štefanu Sušcu, Ljubljana, Beethovnova 15/ilI. ali pa v vseh knjigarnah. Cena ji je 16 din (s poštnino 2 din več).	•
Inozemske novice
Ameriške naložbe kapitala. Po ameriških uradnih podatkih so imele severnoameriške Zedinjene države naloženih v inozemstvu kot dolgoročne naložbe na koncu leta 1937 11.074 milij. dolarjev, na koncu leta 1936 13.361 milij. dolarjev. Največ ameriškega kapitala je investiranega v Kanadi in Novi Fundlandiji: 3.630 milij. dolarjev, nato v južni Ameriki 2.562 milij., v Evropi 2.372, na zahodnoindijskih otokih 883, v srednji Ameriki in Mehiki 656, v Aziji 615, v Oceaniji 218, v Afriki 112 in po raznih deželah 26 milijonov. Nasprotno so znašale naložbe tujega kapitala v državah 5.270 milij. dolarjev na koncu leta 1937, (na koncu leta 1936 6.108 milij. dolarjev).
Mednarodni borzni indeks je od 8. do 15. oktobra padel od 64.4 na 63.9. Na posameznih borzah je znašal dne 15. oktobra (v oklepajih podatki za 8. oktober): Berlin 47.9 (48.1), London 59.8 (61.3), Pariz 52.5 (53.3), Bruselj 43.7 (44.8), Amsterdam 58.9 (59.6), Stockholm 27.8 (27.9), Curih 61.8 (62.8), Milan 120.3 (121.7) in Newyork 88.6 (87.1).
Našička v Ženevi predlaga za poslovno leto 2.50 šv. franka dividende.
Zmanjšanje obtoka bankovcev v Franciji in v Angliji. Ker je francoska država vrnila Francoski banki 2 milijardi frankov predujmov in ker so se zmanjšala tudi menična in lombardna posojila se je obtok bankovcev od 6. do 13. oktobra za 4.873 iia 113.417 milij. frankov. — Tudi izkaz Angleške banke za 20. oktober izkazuje v primeri z izkazom za 13 oktober zmanjšanje obtoka bankovcev za 10 na 476.4 milijonov funtov, ker je banka odprodala za 9.6 milijonov funtov državnih papirev.
Ker je tudi Madžarska poklicala pod orožje več letnikov, ne bodo mogli sodelovati madžarski Igralci v tekmi proti Angliji in bo evropsko moštvo zopet oslabljeno. Iz istega razloga je tudi Češkoslovaška odpovedala svoje sodelovanje. Vendar upa FIFA, da se morda posreči rešiti vsaj enega madžarskega igralca in sicer napadalca Szengellerja. Kakor kaže, bo sedaj evropska reprezentanca takale:
Olivieri (Italija)
Foni (Italija) Kupfer Andreolo (Nemčija) (Italija) Aston Szengeller Piola
Rava (Italija) Kitzinger (Nemčija) Braine Bruslad
Borza
Dne 22. oktobra 1938.
Denar
Ta eden je znašal devizni promet na ljuW Ijanski borzi 18.311 milij. din v primeri s 7.702, 5.015, 7.932 in 12.004 milij. din v prejšnjih tednih.
Ziirich, 22. okt. Belgrad 10, Pariz 11.73, London 20.9675, New York 440.625, Bruselj 74.50, Milan 23.175, Amsterdam 239.425, Berlin 176.35, Stockholm 108.05, Oslo 105.375, Kopenhagen 93.60, Praga 15.125, Varšava 82.75, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsing-fors 9.245, Buenos-Aires 110.125.
(Francija) (Madjarska) (Italija) (Belgija) (Norveška)
Nikkanen ima svetovni rekord po točkah.
Zadnji letošnji svetovni rekord, ki ga je dosegel Finec Nikkanen z metom kopja 78.70 m, je izreden uspeh. Po mednarodni tabeli za desetero-boj da ta rezultat 1203 točke. S tem uspehom je Nikkanen prekosil Amerikanca Jack Torranceja, ki je bil več let na čelu tabele s svojim rekordom v metu krogle 17.4, kar da 1190 točk. Poglejmo še ostale svetovne, koliko točk se jim prizna po tabeli za deseteroboj: 1203 točke: kopje, 78.70, Nikkanen (Finska); 1190 točke: krogla, 17.4 m, Torrance (Amerika); 1186 točke: 110 m zapreke, 13.7 sekund, Towns (Amerika);
1173 točke: skok ob palici, 4.54 m, Sefton in Mla-
dows (Amerika); 1166 točke: skok v višino, 2.09 m, Walker (Amerika);
1148 točke: disk, 53.1 m, Schr8der (Nemčija); 1139 točke: 400 m, 46.1 sek., Williams (Amerika); 1134 točke: 400 m zapreke, 50.6 sekund, Hardin (Amerika);
1131 točke: skok v daljavo, 8.13 m, Jesse Ovvens (Amerika).
Odlični uspehi finskih lahkoatletov.
Bilanca finske lahke atletike ob koncu sezone je pokazala sliko, kakršne celo največji optimisti niso pričakovali. Na kratko: dva svetovna rekorda, 6 atletov je zalučalo kopje nad 71 m, 17 atletov pa je preteklo progo 5000 m pod 15 minutami. O svetovnem rekordu, metu kopja, katerega je Nikkanen potisnil v bajno viišno, smo že poročali. Kar s prvim metom mu je sfrčal 78.70 m. Njegov svetovni rekord, s katerim je potolkel Matti Jiirvinena, je bil pred par meseci 77.87 m. Pri tekmovanju je bilo že precej hladno, pihal je lahen protiveter in ko so stehtali kopje, se je izkazalo, da je za 20 gr težje. Prvi met je bil 78.7, potem pa 60, 60.5, 60, 65 in 67 m. Poleg rekorda v metu kopja, so dosegli Finci z atletom Miikisom še drugi rekord na 10.000 m, katero progo je pretekel v času 30:02.0. Šest nadaljnjih atletov je preteklo 10.000 progo pod 30.50, 17 atletov pa je' rabilo za 5000 m progo manj kot 15 min. Za 3000 metrov imajo dešet ljudi, ki tečejo pod 8:36, iaa 15.000 m je pa šest atletov prišlo pod 3:54. Sedem atletov je sunilo kroglo več kot 15 m, za kladivo imajo pa 5 ljudi, ki so šli preko 50 metrske znamke. In tudi v troskoku so izborni. 10 ljudi je skočilo nad 14.37 m, dva celo nad 15. Pa poglejmo še druge discipline. Zapreke 110 m, 15.2, 400 m 55,1. Tudi v 6printu niso posebni; samo enega
Gene sadja
Banovinski vinarski in sadjarski zavod v Mariboru poroča:
Cena sadja se je v preteklem tednu precej dvignila. Sadni trgovci že plačujejo za zimska jabolka po 3 din za kg. Ker bo zimskega sadja primanjkovalo, bodo cene ostale trdne. Po 1. novembru 1938 bodo znižane tudi uvozne carine za prešno sadje v Nemči jo, zato se bodo dvignile tudi cene presnemu sadju.
Enotna ureditev delovnega prava
Zadnje čase opažamo veliko zanimanje za enotno ureditev delovnega prava. Na letošnjem vsedržavnem pravniškem kongresu v Novem Sadu se je o tej stvari predavalo in obširno govorilo. Zato ne bo odveč, ako si tudi mi nekoliko oglej damo, kaj je s tem vprašanjem.
Delovno pravo obsega tista zakonita določila, ki urejajo službeno razmerje ter ščitijo delavca pri delu in izven dela. To pravo je nedvomno ravno taka organska celota, kot je n. pr. stvarno pravo, rodbinsko pravo, trgovinsko pravo itd.
Toda kaj opažamo? Dočim so navedena pravna področja enotno in skupno urejena in imajo v zakonodajah in pravnih sistemih svoje določeno mesto, se delovno pravo v ogromni večini držav še ni povzpelo tako daleč, da bi bilo enotno urejeno n. pr. z enim samim zakonom ali pa, da bi imelo v občem državljanskem zakoniku svoj posebni odstavek. Delovno pravo je raztreseno po raznih zakonih, tudi po takih, kamor nikakor ne spada. To velja tako za naše razmere, kakor tudi za razmere v drugih državah.
Kdor pozna zgodovino delavskega in name-ščenskega vprašanja, kdor pozna razvoj industrializacije, ta bo razumel, od kod je ta velika pestrost in neurejenost delovnega prava. Saj smo še mi priče naglega razvoja na tem polju. Zato tudi deloma razumemo, da je še malokje prišlo do enotne ureditve celotnega delovnega prava. Zdi se pa, da smo po velikih socialnih političnih pridobitvah v zadnjih letih tudi v naši državi prišli že nekako do tistega stanja, ko bi lahko pristopili k enotni ureditvi delovnega prava.
Nekatere države, o katerih bi bilo celo težko reči, da 60 v socialni zakamodaji naprednejše od naše, so se že lotile te velike naloge. Prva je bila Francija, ki je postopoma izdala svoj Code du tra-vail et de la prevoyance sociale, ki je enotni zakonik vsega delovnega prava v Franciji. Temu zgledu so sledile Nizozemska, Rusija in Španija. Druge države pa pripravljajo nekaj podobnega.
Vemo, da je naša država še mlada in da je zato tembolj zameriti starejšim zahodnim evropskim državam, ki tega vprašanja niso uredile. Poleg mladosti pa je v naši državi bil in je deloma še en vzrok, ki je oviral hitrejši razvoj v smeri enotne ureditve delovnega prava. Naša država ie sestavljena iz šestih pravnih področij. Za vsako teh pravnih področii ie do zedinienia — Da tudi
dobrega sprinterja imajo: Tammisto na 100 m (10.7), 200 m (21.8), 400 m (48.3). Na 800 m so časi, mednarodno vzeto manj ugodni. Šest atletov teče pod 1:56; najboljši je Penssa s časom 1:53.5. V skoku na daljavo jih skače 10 nad 7 m, toda najboljši je prišel samo na 7.26 m. Menda je skočil Sariola 7.44 m. Istotako skok ob palici ne pomeni mednarodno dosti, kljub temu, da je Reinik-kas dosegel nov finski rekord (4.06). V disku imajo samo enega, ki ga vrže nad 50 m (Kothas 50.02). V ekoku v viišno so pa zopet lepši izgledi. 10 atletov je prišlo nad 1.85 m, 4 nad 1.90, vendar Kothas in Kalima, ki sta prišla že čez 2 m, letos nista več skočila kakor 1.98im in 1.97 m.
Datum XII. olimpijskih iger.
Olimpijski odbor za XII. olimpijske Igre je že sestavil točen program iger. Slovesna otvoritev bo 20. julija (v soboto) v povečanem helsinskem olimpijskem stadionu. Zaključene pa bodo 4. avgusta (v nedeljo). Spored je naslednji:
Lahka atletika: od 21. do 28. julija; sabljanje: 21. julija, ter od 23. julija do 3. avgusta; roko-borba: grškorimska: od 21. do 24. julija, prosta: od 27. do 29. julija; moderni peteroboj: od 21. do 25. julija; nogomet: od 21. julija do 3. avgusta; jadralno letalstvo: od 23. do 26. ter od 29. do 30. julija; streljanje: od 24. do 27. julija; dviganje uteži: od 25. do 26. julija; kolesarske dirke: od 25. do 28. ter 30. julija; kajak: 25. in 27. julija; plavanje: od 26. julija do 3. avgusta; telovadba: od 29. do 31. julija; konjski šport: od 29. julija do 3. avgusta; boks: od 30. julija do 3. avgusta; veslanje: od 30. julija do 3. avgusta. Manjkajo še: hokej na travi, polo na konjih, rokomet in košarka. Jugoslavija se bo predvidoma udeležila v lahki atletiki, sabljanju, grško-rimski rokoborbi, nogometu, jadralnem letalstvu, streljanju, kolesarstvu, kajaku, plavanju, telovadbi, jahanju, boksu in veslanju.
V hoji na 30 km nov Bvetovni rekord.
Francoski atlet Florimont Cornet je v Parizu prehodil 30 km progo v 2 urah, 34 minutah, 16 sekundah. Čas je za več kot za 3 minute boljši od prejšnjega rekorda, ki ga je branil njegov rojak s časom 2:37.35.2.
Motoclklistične cestne dirke
Motosekcija avtomobilskega kluba kralj. Jugoslavije, sekcija Ljubljana, priredi medklubske mo-tociklistične hitrostne cestne dirke na progi Večna pot (Zg. Šiška—Podrožnik—Zg. Šiška) v Ljubljani dne 6. novembra t. 1. ob 14.30. Proga meri v eno smer 2.7 km, start Zg. Šiška, cilj Podrožnik in obratno. Tekmuje 6e po mednarodnem pravilniku FICM in pravilniku SMKJ in lahko tekmujejo vsi verificirani člani klubov, včlanjenih v SMKJ. Dirkajo turni (125, 350, 1000 ccm) in športni (250, 350, 1000 ccm) motorji. Prijaviti se je do 2. novembra. V primeru slabega vremena se dirka preloži.
Motociklistična ocenjevalna vožnja
Moto Hermes Ljubljana-Celje priredi dne 30. oktobra t. 1. ob 9. dopoldne motociklistično ocenjevalno vožnjo na progi Celje-Sv. Jurij-Poljča-ne-Konjice-Celje. Prijaviti se je do 28. oktobra t. 1. pri dr. Alojziju Čampi, Aleksandrova cesta 4 in pri klubskem komisarju g. Hobacherju, Celje, kolodvorska restavracija, s prijavnino 10 din. Dirka bo ob vsakem vremenu. Tekmuje se v treh kategorijah: A do 250ccm solo; B nad 250ccm solo, C s prikolico. Darila: zlate, srebrne in bronaste plakete. Ocenjevalna vožnja se vrši po pravilniku F. I. C. M. in po predpisih S. M. K. J.
Kolesarska dirka »Ljubljanice«
Kolesarsko društvo »Ljubljanica« priredi v nedeljo, 22. t. m. kolesarsko dirko na progi: Do-brunje—Besnica in krožno dirko na progi: Dobru-nje —Sv. Lenart — Hrušica — Bizovik—Sv. Lenart— Dobrunje. Pričetek dirke ob 14. Prosimo vse ljubitelje tega športa, da se dirke udeleže v čim večjem številu. Dirka bo ob vsakem vremenu.
še potem — veljala posebna zakonodaja, ki se med seboj več ali manj razlikuje. Tudi glede delovnega prava je imelo vsako pravno področje (Hrvatska in Slavonija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija, Vojvodina, Dalmacija in Slovenija) svoja posebna določila.
Po zedinjenju se je začelo tudi polagoma izenačevati delovno pravo. Ta proces še do danes ni končan. Z zakonom o zaščiti delavcev, z zakonom o zavarovanju delavcev, z obrtnim zakonom, z uredbo o minimalnih mezdah, z uredbo o razširjenju pokojninskega zavarovanja nameščencev na vso državo — da naštejemo samo najvažnejše zakone, je naše delovno pravo storilo v smeri enotnosti velik korak naprej.
Ni pa bilo v naši državi nobenih pravih poizkusov v smeri enotne kodifikacije vsega delovnega prava. Naše delovno pravo je še vedno raztreseno po najrazličnejših zakonih, uredbah in na-redbah in pravi strokovnjak mora biti tisti, ki 6e na vse to spozna. Naj samo bežno omenim (po Bajiču), da vsebuje delovno pravna določila po,leg ustave še obči državljanski zakonik, obrtni zakon, poselski red, novinarska uredba, uredba o znižanju režije denarnih zavodov pod zaščito, zakon o zaščiti delavcev, zakon o inšpekciji dela, zakon o ustanovitvi zadrug v rudarstvu, zakon o zavarovanju delavcev, zakon o pokojninskem zavrovanju nameščencev, pravila bratovske skladnice, razni finančni zakoni, uredba o minimalnih mezdah, ko-letivnih pogodbah, poravnavanju in razsodništvu ter razne uredbe in naredbe ter pravilniki.
Jasno je, da je ta raztresenost delovno pravne materije delovnemu pravu in s tem subjektu delovnega prava — delavcu in nameščencu — samo v škodo. Pa to dejstvo ni samo škodljivo, ampak je človeka tudi nevredno. Vsakovrstni pravni odnosi imajo v zakonih in pravnih sistemih svoje določeno mesto, samo človek — krona stvarstva — ki daje svojo telesno in duševno moč v najem, ta nima svojih pravic in dolžnosti tako zapisanih in zbranih, kakor bi bilo to zanj prav in primerno.
Zato mora biti ena izmed prvih nalog naše socialne zakonodaje in ena prvih programatičnih točk naših strokovnih delavskih in nameščenskih organizacij in sploh vseh socialnih delavcev,'delati na enotni ureditvi delovnega prava, kar bo nedvomno v ogromno korist našemu delavstvu in namefrčenstvu	Smersu Rudolf.
Radio
Programi radio Ljubljana:
Nedelja, 23. oktobra: 8 Radijski šramel — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 9.45 Verski govor (g. dr. Vilko Faj-diga) — 10 Charlie Kunz igra na klavirju (plošče) — 10.30 Pevski in orkestralni koncert društva »Grafika«
—	12 Kar želite, to dobite (plošče po željah) — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra
—	17 Kmet. ura: Sadjevec in domači kis (g. Fr. Kafol)
—	17.30 Koneert narodne glasbe. Sodelujejo: g. Friderik Lupša, član ljublj. opere in Radijski orkester — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura: Voliki igralec Pora Dobrinovič (Veliko Petrovič) — 19.50 Koncert. Sodelujejo: ga. Nada Udovč-Brejc, g. prof.. M. Lipov-šok (spremljava) in Radijski orkester — 21.30 Lahkih nog nokrog (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Narodno pesmi s spremljovanjem harmonike. Izvajata gdč. Poldka Zupanova in g. A. Stanko.
Ponedeljek, 24. oktobra: 12 Instrumentalni solistični koncert, (plošče) — 12.45 Poročilu — 13 Napovedi
—	13.30 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Zdravstvona urn: Ttnzvcj higiene v Sloveniji (g. dr. Ivo Pire) — 18.20 Koroške narodno (plošče) — 18.40 Kulturna kronika: 10-Ietnica slovenskega radia (g. V. Zor) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nne. nra: Potomci uskoknv v Sloveniji (Viktor Pirnnt Ljubijnna) — 19.50 Zanimivosti (g. Mirko .Ta-vornik) — 20 Jubilcini koncert slovenske simfonično tvorbo v okviru proslave 10-tetnega delovanja radijsko postaje. Sodelujeta: Simfonični orkester in Radijski komorni zbor. Dirigent: Drago Mario fiijanec — 21.30 Samospevi in zbori (plošče) — 22.15 Koncert na wur-liških orglah (plošče).
Drugi programi:
Nedelja. 23. oktobra: Relgrad: 20 Nnr. pesmi. 20.30 Kanadski svetovni koncert, 31 Balnlajke, 21.30 Zabavni koncert — Zagreb: 20 Tamburice, 20.30 Kanada, 21.15 Vok. koneort, 22.20 Plesna glasba — Sofiia: 20 Narod, gledališče, 20.30 Violina, 21 Vok. koncert, 21.55 Operetni odlomki - Varšava: 19.30 Ork. koneert, 20.30 Kanada, 22 Plesna glasba — Rudimpešta: 19.30 Vojaška godbn, 20.20 Kanada, 21.30 Cigan, orkester, 23 .Tnzz — Trst-Milan: 21 Pihnla. 22.10 Kornlni koncert — l!iw-llari: 21 liellinijeva opereta «Rossini« — Dunaj: 20.10 Poster program, 22.30 Znh. in plesna glasba — llerlin: 19.20 Kornčniee. 211.10 Orkester in /bor — Hamhurtr 20.10 Hnndlove skladbe, 20.30 Knnnda. 21 Operna glasba — Kriln: 20.10 Opera »Olorin21.10 Zbor in orkester
-	Frank/nrt: 20.10 Plosni večer — Monakovo: 20.10 Opora «T.ovel biserov« — Strashniirp: 20.30 Operetna glashn. 21.15 Opereta, 21.45 MnndoMne in kitare.
Ponedeljek. 21. oktobra: tlelarad: 20 Nar. pesmi, 21 Violina, 22.15 (Vlo _ 7,aareb: 19.30 Komorni koneort, 21 Tz ruskih oper. 21 3n Voknl. koneort.. 22.20 Jazz — So f tla: 19.30 Beethovnov koneort. — Variava: 21 Trio 32 Simfonični koneert — Rudimppfta: 20 Tgra. 2145 fig. ork«ter, 23.10 Plesna glnsbn - Trst Milan: 21 Mu lojem opora -T.loln. — Plm llari: ->1 Simfon. koneort
—	nnvaj: 10 Kočevski kmetin in krošnlnril «lnšnn pr! roditov. ->0.10 Oporn nngdndski brivec-.	Ork, koneort. — Krilm m.10 Vesela glnsbn stnrib moistrov — Franklurt: 20.10 Verdijeva oporn Trnviata.- — Stras-bour/j: 20.30 Gledališki prenos Iz Pariza.
K V £ T V R A
Razmotrivanje o paleolitičnem človeku na slovenskih tleh
I. Kdaj se je pojavil prazgodovinski človek na slovenskem ozemlju?
Naši sosedje na jugu, Hrvatje, in oni na severu, Nemci na bivšem avstrijskem ozemlju, so že dolgo pred vojno lahko odgovarjali na podobno vprašanje, češ da je na njihovem ozemlju živel človek že v dobi p a 1 e o 1 i t i k a (starejši dobi kamena). Zdelo se je do 1. 1928, da je slovenska zemlja bila v paleolitiki kakor prazna vrzel vmes. Zadnje desetleitje je nam prineslo v tem pogledu pravo presenečenje: danes vemo s polno izvestinostjo, da je živel prazgodovinski človek na naši zemlji že v paleolitični dobi, in sicer v zadnji medledni in ledni dobi kot lovec na jamske medvede.
Kaj si mislimo pri izrazih: prazgodovina, paleolitična, ledna, me d ledna doba, lov na jamske medvede? Kdaj, kje, kako je to bilo? Kdo je to bil?
Predvsem poudarjamo, da mislimo na človeka v prazgodovini, ne na geološke dobe ali na živalske okamenice. Saj zgodovino v pravem pomenu besede ima samo človek, ker je zgodovina zapovrstnost svobodnega udejstvovanja človeka in sistematično proučavanje in podajanje tega udejstvovanja. S človekom se je torej začela zgodovina. Vse dogajanje v mrtvi naravi in pri organizmih izvira iz stalnih zakonov, ne iz svobodnega udejstvovanja; geologija, paleontologija itd. proučavajo tako pojave, zgodovina pa se osredotoči na človeka.
Izraz »prazgodovina« je pravilen in ne iščimo tujih izrazov kot »prehistorični« človek. Romanski jeziki si s tem pomagajo, ker jim manjka pravi izraz. Izraz »prehistorični« ali p r ed z go d o v i n s k i« ni smiseln, ker človek, ki je pravi človek z umom in svobodno voljo, ne more biti drugačen kot »zgodovinski«. Predzgodovinskega človeka ni, kakor si ne moremo misliti predslovensikega Slovenca.
Pač pa lahko govorimo o Človeku najstarejše zgodovinske dobe in to, prav to označujemo z izrazom »prazgodovinski človek«. Ta prazgodovinska doba je trajala vse dotlej, dokler ni človek začel s pisavo beležiti svoje misli in dejanja. Odtlej se začne zgodovinska doba v ožjem pomenu besede.
V Evropi traja potemtakem prazgodovina do prvega tisočletja pred Kristusom, več ali manj do dobe Grkov in Rimljanov; saj danes nimamo pravih pisanih spomenikov, ki bi jih mogli kaj prida razbrati ne od Etrusikov, ne od Keltov, ne od predgrških Pelasgov, ne od pre-darijskih plemen.
Prazgodovina Evrope obravnava torej dobo železa (od Kristusa do 900 let pr. Kr.), dobo brona (od 900 let do 1900 let pr. Kr), mlajšo dobo kamena (neolitik od 1900 do 3000 let pr. Kr.), starejšo dobo kamena (paleolitik do 3000 let pr. Kr.).
Nas zanima vprašanje, ali je na našem ozemlju živel prazgodovinski človek v p a 1 e -o 1 i t i k u , torej v starejši dobi kamena. Na to vprašanje je nam dal jasen odgovor prof. S. Brodar (iz Celja), torej Slovenec: ugotovil je na našem ozemlju doslej štiri paleolitične jamske postaje: Potočko Zijalko (v višini 1700 metrov pod grebenom Olševe (1. 1928), jamo pri Njivicah (blizu Radeč) 1.1934, Mornovo zijalko pri Šoštanju (1. 1935), Špehovko pri Šoštanju (1. 1935).
2. Paleolitik — neolitik
Več ko 40 let že vemo, da je živel na slovenskem ozemlju človek v mlajši dobi kamena, v neolitiku. Ljubljansko barje je postalo slovito po številnih najdbah iz te dobe. Ako stopiš v ljubljanski muzej, boš videl, da je moralo vladati na ljubljanskem barju nekdaj prav veselo življenje. Ob obalah plitvega barjanskega jezera si je človek gradil mostišča ali kolišča, lovil po bližnjih gozdovih jelene im ture, ob in v jezeru pa bobre in ribe, se vozil po vodi v izdolbencin, si brusil in klesal sekire, balte in vrtavke iz kamna, dolbil in oglajal bodala iz jelenovih rogov, si oblikoval različne posode iz žgane ilovice in jih krasiil z risbami; gojil barjansko govedo in morda obdeloval celo zemljo: bil je stalno naseljeni lovec, ribič, živinorejec in morda celo poljedelec! A dolgo časa ni poznal kovine in se zadovoljil z brušenjem kamenenega orodja.
Kdaj je to bilo? Pisanih virov nimamo in zadovoljevati se moramo z domnevami prazgo-dovinarjev, ki nastavljajo konec neoiiiičnih kultur v Evropi približno 1900—1800 let pred Kristusom. Pri tem je možno, da ie barjanska kultura še mlajša, ker je kovina lahko še pozneje prišla k nam. Ne bomo predaleč od resnice, če pravimo, da je živel neolitiični mostiščar na ljubljanskem barju približno v III, deloma v II. tisočletju pred Kristusom.
Tej skoraj idilični sliki življenja na barjanskih mostiščih v neolitiični dobi ni bilo prav nič podobno življenje lovcev na jamske medvede v pradavnim, ko so se po vsem slovenskem ozemlju sprehajali miroljubni kocinarji: jamski medvedje. Na Kozjaku, Olševi, v Logarjevi dolini, pri Lučah, Nazarjih, Celju, Zidanem mostu. Slovenjem Gradcu, šošitanju, v Kamniških Alpah, pri Logatcu, Ložu, na Kulpi, pri Postojni, v Pookalu pri Trstu so se našle v jamah številne kosti jamskega medveda in proti njemu je vodil človek neizprosen boj, ker je bil medved njegov glavni živež. V prej omenjenih štirih jamah (Potočka zijalka, Mor-nova zijalka, Špehovka, Njivice) je nešteto po-samnih medvedjih kosti, zlomljenih in razmetanih! Nobena zgolj naravna katastrofa, ndor, voda bi ne bila mogla tega povzročiti. Divje živali, recimo d u plinski lev, hijena, volk bi bili komaj pregrizli toliko kosti, sicer pa o njih mi sledov' o teh jamah, razen volka.
Človek pa je tako roW po svoje »zaznamoval« na nedvomljiv način medvedje kosti. V Potočki zijalki je našel prof. Brodar na členkih. lobanjah, cevastih kosteh udarce in luknje,
ki jih je mogel povzročiti le človek z velikimi medvedjimi zobmi podočnjaki in s kamni. V zmajski jami pri Mdrnitzu (pri Gradcu) sta našla Abel iin Kyrle lobanje medvedov, pre-luknjene z udarci kamnov, še bolj značilne »lastninske« namke je vtisnil človeku medvedu s teim, da je preluknjal medvedje spodnje čeljusti, kakor je to delal v Potočki zijalki.
3. Paleolitično orodje
Iz medvedjih kosti je nadalje človek iz-dolbil, rezal, klesal, brusil in gladil one številne koščene konice in igle, ki kažejo neverjetno ročno tehniko in ki z vso jasnostjo izpričujejo, da je človek bil sodobnik jamskega medveda.
Pa tudi številne kosti, ki niso »umetniško« izoblikovane, nosijo znake človeške roke, ki jih je tako rekoč v prvi potrebi kar na kraju samem vzela, malo odkrhala ali zlomila, nekoliko zaostrila in jih potem kot bodalca, drgalca, lopatice, bate in tolkala uporabljala.
Človek je imel žive medvede pred sabo, ki jih je zalezoval v jamah, kamor so medvedje zahajali podnevi; pozimi pa so tam prespali zimsko dobo.
Lovec na medvede je vršil celo neke vrste kult Prof. Brodar je našel v ozadju Potočke zijalike ob jamski steni večje množine medvedjih kosti; podobno tudi v jami pri Njivicah. V Mornovi zijalki je našel eno samo celo medvedjo lobanjo, ki je pa bila položena v stensko vdolbino stranskega hodnika; preko nje je ležalo nekaj celih cevastih kosti. Težko je misliti, da bi kdo drugi kot paleolitični človek to storil. To vsekako spominja na one »zaloge« medvedjih lobanj in cevastih kosti, ki so tako skrbno kot v zabojih ali posebnih luknjah spravljene v švicarski jami »Drachenloch« in v »Peters-hiihle« pri Niirnbergu je bil to kult? Morda daritev božanstvu? Zdi se, da današnji Samo-jedi, ki lovijo medvede, delajo nekaj podobnega, ko svojemu Najvišjemu bitju »Num« poklanjajo lobanje in cevaste kosti, zložene na kup, kot prvenstveno daritev Možgane in mozeg, ki so jim največja slaščica, hočejo kot prvi dar, podariti Najvišjemu bitju, da dS obilno plena.
Poleg kostnega orodja je naš paleolitični lovec uporabljal številno kameneno orodje. V prednjem delu Potočke zijalke je prof. Brodar odkril, ko je več let (1930—1935) vsako poletje kopal, 10 kurišč in na njih ali v njihovi bližini je našel nad 150 kamenenih artefaklov iz slabega, neprimernega kamna (kakor roženenec, kremen.jak), vendar pa tipološko tako oblikovanih, da jih je treba brezdvomno uvrstiti v tako zvamo orinjaško kulturo, v černcir nas gori omenjene koščene konice le še potrdijo. S tem je rečeno, da je naš jamski človek vzel kos kamna in ga cepil v šibre, katere je rabil kot rezila ali jih ob robovih še poseb.no ob-krhal, da so bili videti kakor pile, žage itd. Služili so mu ti od čepki kot praskala, zabodalca, svedre«, drgalca, za obdelovanje kož, koščenega orodja itd.
Na prvi pogled niti ne opazimo, da so taki kamni res obdelani od človeške roke iin da so služili kot pravo orodje. A arheologi vseh dežel so po skrbnem preiskovanju neštetih kamenenih najdb s polno jasnostjo ugotovili, da je prazgodovinski človek na vseh kontinentih, posebno v vseh predelih Evrope skozi dolge dobe izdeloval kameneno orodje z dvojno, različno tehniko.
Najbolj mu Je služil v ta namen k rešil ni k, ki se zaradi notranje strukture lahko cepi. Ali je paleolitični človek večjemu gomolju ikresiilnika obojestransko odkrhal luskine, da ga je lahko objel s pestjo in ga potem rabil kakor klin, ali bat, ali tolkalo: to orodje na-zivamo pestnjak. Ali pa je temu kresilnemu gomolju odsekal »glavo«, da je dobil udarno ploskev, na katero je tolkel z drugim tršim kamnom, da ga je razklal na odeepke in šibre, ki so bili na notranji strani gladki, na zunanji pa še lahko imeli vnanjo »skorjo« prvotnega gomolja.
Ti odcepki, ne pa celotni kos, so bili v tem primeru orodje; ob robovih jih je še posebno retuširal, nazobčal, skrhal, kakor pač se mu je zdelo potrebno.
Ta dvojna tehnika pestnjaikov in od-cepkov (ali rezil) loči po vsem svetu kamenene ortefaikte v dve jasni glavni kulturni skupini, in če se nam, civiliziranim ljudem, še tako čudno zdi, da bi to bila bistvena razlika, nas nešteta najdišča prepričajo o tem dejstvu: najdejo se namreč mnoga najdišča z neštetimi pestnjak« brez odcepkov in obratno, najdišča z odcepki brez pestmjakov. Ena tehnika drugo izključuje.
Prvi odcepki in prvi pestrnjaki so pač najstarejšemu človeku služili kot vsestransko orodje. Ker so se tipični odcepki v jajčastj obliki z gladko spodnjo ploskvijo in odkrhano vnanjo ploskvijo posebno v južni Franciji našli v bližini Le Moustier, se ta kultura, ki je razširjena po vsej Evropi in deloma po Aziji, naziva: mustiierska. Znana je posebno tudi po človeški rasi: neandertalec je bil nositelj mu-stierske kulture.
Ker so se nasprotno našli pestnjaki v severni Franciji pri Chelles in Ac.heul, se imenuje ta prva Kultura pesitnjakov, ki je bila izključno v zahodni Evropi razširjena, šelska in ašelska.
Toda tako odcepki in rezila kakor tudi pestnjaki so se tekom čaisa izpopolnjevali. Odcepki so dobili tehnično tako raznovrstne oblike, da jih na prvi pogled razlikujemo kot praskala, rezila, zabodalca, vzbočena praskala itd. Isti liki teh odcepkov se pojavljajo v zahodni in srednji Evropi in ker so arheologi našli najprej v Aurignaeu ob retki Goronnc te like in jih kot posebno facies ugotovili, se imenuje danes ista kultura sirom sveta ori-n jaška Ta je zastopana tudi v Potočki zijalki in drugod pri nas.
Ista specializacija se je VTŠila pri pestnja-kih in spet so dala francoska najdišča Solutrč in Cainpigny ime za razne faoies postnjaške kulture.
4, Ledne in medledne dobe
Kdaj je živel orinjaški lovec v Potočki zijalki, v Mornovi zijalki in Špehovki? Prof. Brodar je namreč isto kulturo kamenenih artefaktov ugotovil tud iv Mornovi zijalki (21 artefaktov) 1. 1936 in v Špehovki (100 artefaktov) 1. 1937.
Najraje bi vedeli za letnico! Toda za paleolitik (staro dobo kamena) ni nikjer na svetu absolutne kronologije: vse številke, ki jih razni geologi ali arheologi navajajo, so zgolj kombinacije Niti za neolitik nimamo številk: kvečjemu smemo uvrstiti neolitik v IV. ali V. tisočletje pr. Kr. pri Egipčanih in Sumercih, ker imajo najstarejše pismene spomenike iz približno 4000 let pr. Kr. Edino odnos evropskih kultur do teli starih pismenih kultur nam omogoča datiranje evropskega neolitika za III. tisočletje pr. Kt.
Pri paleolitiku se moramo zadovoljiti z relativno Kronologijo, ki jo povzamemo iz zapo-vrstnih zemskih plasti, ki so se zaradi naravnih dogodkov grmadile ena nad drugo. Tako je v Potočki zijalki velik udor iz jamskega stropa zasul jamska tla, na tem udom ležijo orinjaške kulturne plasti, ki jih je pa polagoma spet zakril in zasul material, ki je padal stalno raz strop. Kulturne plasti ali vsaj plasti z ostanki jamskega medveda zavzemajo v sprednjem delu jame 4 m debeline; kurišča in glavna kulturna plast so \Vi m glolvoiko zakopana. V tej kulturni plasti je našel prof. Brodar koščene konice naprednejšega lika in orinjaške kamenene artefakte. V vrhnjih plasteh so bili verjetni sledovi primitivne kostne kulture ali vsaj mnogo zlomljenih medvedjih kosti, a kurišč in orinjaških artefaktov tam ni bilo; devet zobov mošikatnega bika v teh plasteh pričuje, da je postajalo podnebje mrzlo: saj se je že tudi na kuriščih v spodnji plasti ugotovijo, da je človek kuril z lesom pritlikavega borovca, ki ga zdaj tam ne najdemo. Ta borovec v bližini jame dokazuje, da so bila poletja kratka in podnebje mrzlo. V najvišjih plasteh izgine medved kakor tudi vsaka sled Človeka.
Vsi ti pojavi nakazujejo letino dobo, v kateri ni bilo mesta v Potočki zijalki ne za človeka ne za medveda.
Podnebje, kakor ga imamo danes v Evropi, ni bilo vedno tako; bile so nekdaj dobe sub-tropične ali celo tropične vročine in dobe z arktičnim podnebjem. Na slovenskih tleh so se našli ostanki mamuta, moškatnega bika, severnega jelena, širotkočolnega losa, svizca, iz česar sklepamo, da je bila nekdaj tundra, stepa z »mrzlo« floro in favno na našem ozemlju; sj>et pa so se našli ostanki Merikijskega in starega nosorožca, jamskega leva, jamske hijene, torej tipičnih predstavnikov »vroče« favne.
V Potočki zijaliki in drugih paleolitičnih postajah se množijo v gornjih plasteh znaki mrzilejše dobe, tako da sklepamo, orinjaški lovec je živel tam pred zadnjo ledno dobo. Saj je pa tudi bilo tam bivanje v ledni dobi izključeno tako za človeka kakor za medveda. Za časa zadnje zaledenitve so bile vse Kamniške alpe pokrite z ledeniki in tudi Logarjeva dolina, kakor severno od Kamniških Alp Dravska dolina sta imeli ledenike. Južni obronki Olševe, kjer je Potočka zijalka, so bili sicer prosti ledu zaradi strmine, a meja snega je segala glolvoko pod jamo proti dolin«
Srednja letna toplota je bila v letini dobi 3—4% nižja kot danes in to zadostuje, da se ledeniški tako močno razširijo; meja večnega snega je bila zaradi tega 1200m nižja kot danes. Izključeno je torej bilo za medvede, dobiti v višini 1700 zadosti vegetarične hrane (zelišča in jagode). Prav tako je »večni sneg«, v čigar območju je bila tedaj Potočka zijalka, onemogočil človeku bivanje v jami.
S tem bi bilo dokazano, da je živel paleolitični človek na našem ozemlju že v zadnji medledni dobi. Isto je ugotovljeno za sosedno avstrijsko ozemlje: v štajerskih in solnopraških jamah in za hrvaško ozemlje. V nižjih plasteh Krapinske pol-jame je toplejša favna, tako da je krapinski človclk živeli v medledni dobi.
5. Kdaj je torej živel orinjaški človek v Potočki zijalki?
Spet se povrnemo k vprašanju: Kdaj je torej živel paleolitični človek na Olševi? Z izrazi »v medledni dobi«, »pred zadnjo zaledenitvijo« je pač malo povedano. Kdaj je bila zadnja zaledenitev? Koliko časa je trajala?
Na to vprašanje bomo težko kdaj dobili točen odgovor Geologi in astronomi so na različne načine skušali pojasniti pojave lednih in meri ledni h dob in izračunati, koliko časa so trajale, toda številke so tako različne in fantastične, da jih mora prazgodovinar. ki hoče uvrstiti primitivne pojave paleolitiične kulture v te dobe, odkloniti kot nezanesljive, neutemeljene in nerabne. Če n. pr. ugotovi, da je mnstierski človek (neandertalec) živel v zadnji medledni dobi, je s tem pač malo ali nič ugotovil, ker raztegne kak astronom modlcdno dobo na 100.000 let!
Niti tega ne vemo, kda j se je v Evropi zadn ja ledna doba končala. Imamo sicer iz zadnjih let metodo Šveda de Geer, ki po opazovanju umikanja in premikanja sedanjih ledenikov izračuna, da je preteklo 12.000 let od konca zadnje evropske zaledenitve Toda to umikanje ledenikov se je tedaj lahko vrnilo v čisto drugih časovnih in krajevnih dimenzijah zaradi drugih sferičnih vplivov.
Ako bi bili računi de Geera pravilni, se nam prikazuje problem nn«eca paleolitičnega človeka v novi luči. Orinjaški človek bi bil živel v Potočki zijalki najmanj pred 15 000 leti, kajti dolio zaledenitve računajo geologi navadno nekaj tisoč let; lovil pa je človek medvede pred zadnjo zaledenitvijo. Ako pomislimo. da je n politični človek na ljubljanskem barju živel približno 3<)0<) pr. Kr.. so nam odpre vrzel 12.000 med njim in orinja^kim človekom. Kaj se je godilo v tej dolgi dobi na našem ozemlju?
Z višinskih postaj se je človek v ledni dobi pač nedvomno umaknil v doline in tam lovil divjačino tundre in stepe, mamuta, severnega jelena, losa! Saj je mamut prav tipična žival zadnje ledine dobe in v sosedni Avstriji in na Moruvskem so na vseh orinjaških palc-oliitič.nih postajah našli mamutove kosti. Da mamutu pri nas ni manjkalo, nam je priča kamniški mamut, ki so ga letos izkopali.
V naših dolinah in ravninah je bržkone vse polno še skritih paleolitičnih postaj. Na severnem Nižje-Avstrij^kem našteva takih postaj Pittioni v svoji »IJrgeschichte (1937, str. 135) okrog 20. n. pr. Wille.ndorf, Langelois, da imenujem sumo nekaj najbolj znanih.
6. Izgledi naše »paleolitične znanosti«
Daleč smo zaostali v tem pogledu za drugimi narodi in če bi ne bil prof. Brodar iz privatne iniciative in oblagodarjein z nekim posebnim »prazgodovinskim gonoin«, se lotil neizmerno težavnega dela strokovnega preiskovanja in odkrivanja paleolitičnih postaj, bi bila še danes Slovenija v tem pogledu terra ineognita.
Univerza žalil>og še nima tako potrebne stolice za prazgodovinsko vedo, čeprav je nam srečna usoda že dala sposobnega kandidata zanjo!
Številne jame v Sloveniji, predvsem tudi nižinske paleotične postaje tako rekoč čakajo na Brodarja, da jim bo izvabil njihove tajnosti. Brezdvomno se bodo prej ali slej odkrila tudi okostja paleolitičnega človeka; nad vse verjetno je, dn so v Sloveniji številne postaje kru-pinskega človeka ali njegovega sodobnika in njegove kulture.
One čudovito lepo izdelane koščene igle ali konice iz Potočke Zijalke in špehovke nam pa govorijo svojo posebno zgodovino. Ali ne moremo misliti tia posamezne umetnike, ki so tako rekoč »na debelo« stružili in oblikovali te konice in jih potem izmenjali za drugo blago? Pojav teh konic v Potočki Zijalki in Špehovki je dokaz, da to ni sporadičen kulturni pojav, ampak da je orinjaški lovec hodil daleč naokrog in izdeloval še druge stvari.
Že črteži na robovih teh koščenih konic, še bolj pa zavojite črte, ki jih je prof. Brodar na teh konicah odkril, svedočijo o umetniškem čutu paleolitičnega človeka. Ti črteži iin te za-vojnice, ki jih človek sprva komaj vidi, so gotovo namerno izpeljane, ker so n. pr. v enem primeru zavojnice porazdeljene na obe polovici koščene konice, loči jih pa v sredi krož-nica.
Kaj je znal orinjaški lovec, nam kažejo sohice in kipi v Franciji, Avstriji in na Moravskeni. posebno tudi začetne risbe v frankoiku-taibrijskih jamah! Upati je, da nam bo profesor Brodar odkril še orinjaške kipe in orinju-šike jamske risbe na naših tleh ...
Naš lastni narodni ponos, hvaležnost, ki smo jo dolžni izrednemu delu prof. Brodarja. važnost stvari nas zdaj z vso nujnostjo silijo, da danno prof. Brodarju polno možnost »prazgodovinskega« raizmaha! Da bi tak strokovnjak celo leto izčrpaval svoje moči v srednješolskem pouku, potem pa vsako nedeljo in pa vsake počit n ice še prekopava! in presipal v neizmerni 'potrpežljivosti zemske plasti v težko dostopnih jamah, se pravi neplodno tratiti dragocene moči!
Prav tako ne more biti zgolj dolžnost celjskega muzejskega društva, omogočiti prof. Bro-dairju vsaj v skromni meri njegova raziskovanja. Brezdvomno je to postala zadeva vse Slovenije, vse naše banovine, končno zadeva države. Mnoge bo presenetilo izvedeti, da je prof. Brodar v celi Jugoslaviji zdaj več ali manj edini, ki se strokovno in dosledno peča na terenu s preiskovanjem paleolitičnih postaj, hkrati pa tudi teoretično proučava paleolitični del prazgodovine, kakor kažejo njegove številne razprave (v Praehistorica, Wie.n 1928, v Časopisu za zgodovino in narodopisje, Maribor 1929, 1931, Izvestje drž. real. gimnazije, Celje 1929, Naša doba i930, Zdravniški vestnik, Ljubljana 1930, Etnolog, Ljubljana 1935, Glasnik jugoslovenskog profesorskog društva, Belgrad 1931, Geografski vestnik, Ljubljana 1931, 1934, Glasnik Muzejskega društva, Ljubljana 1935).
Zelo poučen pregled o paleolitiku v Jugoslaviji sp loh nam nudi klena razprava prof. S. Brodarja v nemški reviji »Quartiir«, 1938 »Das Palaoliithikum in Jugoslawien«. Borno izgleda tozadevno pri Hrvatih in Srbih.
Univ. prof. dr. Gorjanovič (Zagreb) je odkril in izkopal (1899—1905) paleolitsko postajo pri Krapini in po njegovi zaslugi je prešel »krapinski človek« v svetovno prazgodovinsko literaturo.
Toda problem krapinskega človeka in njegove kulture še danes ni popolnoma razjasnjen. Brodar dvomi, da je ta kultura zgolj mustierska in sluti, da je v vrhnjih plasteh začetna orinjaška kultura, kaT bi to kulturo približalo oni v Potočki Zijalki.
Jamo »Bukovac« pri Lokvah (Delnice—Su-šaik) sta preiskala Kormos in Vogl že 1. 1911, a le deloma, tako da bi tudi tu bilo treba ponovne kontrole. Koščena konica 12.6 cm dolga, živo spominja na konice v Potočki zijalki. V jami Vindija v bližini Vara.ždina je učitelj Vukovič našel I. 1932 kamene artefakte musteroidnega in orinjaškega lika, prav tako tudi nekaj koščenih konic, popolnomn jvodobnih onim v Potočki zijalki, kostne odlomke s črteži. A strokovne ocene in jasne opredelitve te paleolitične postaje še ni možno podati. Iz tega je razvidno, da danes med Hrvati ni sistematičnega raziskovanja paleolitičnih postaj, še slabše je v tem oziru na srbskem ozemlju. Jame v okrajih Niš, Pirot, Knjaževac, Zaječar, so bile že pred vojno odkrite in le površno raziskane, toliko da slutimo, da gre za paleolitične postaje orinjaške kulture, a po vojni sc to delo ni nadaljevalo.
*
Z ozirom na strokovno in sistematično delo, ki ga je vršil v zadnjem desetletju prof. Brodar pri nas, in na dosežene rezultate, stoji Slovenija brez dvoma na prvem mestu »paleolitičnega raziskovanja«. Iskreno je želeti, dn se to delo pri nas nadaljnje; prof. Brodar naj organizira okrog sebe pravo šolo »prazgodovinskega naraščaja«, ki bo mogel njegove l>ogate izkušnje izkoristiti in istočasno na več mestih
nadaljevati njegova pionirska raziskovanja. *
Podatke o jugoslovanskem paleolitiku sem povzel iz raznih razprav prof. S. Brodarja, posebno iz njegove zarlnje razprave v nemški reviji »Ouartiir« 1938: Das Paleolithikum in Ju-poslavvien.	Prof. L. Ehrlich.
MOD/ SLOVENEC
čudna dežela
Zajček drobni tam za zajtrk vsak dan leve tri pohrusta, kakor krokodil široka poljski hrošček ima usita.
Na obrežju v belem pesku sončijo se zlaite ribe, v vodi pa namesto ribic plavajo zelene šibe.
Kdor v prečudno to deželo najde pot, naj brž tja steče' Prav gotovo na ledenih tleh podplate si opeče.
Imeniten zajtrk
Neki ameriški kmet je bil povabljen k tamkajšnjemu predsedniku Rooseveltu (izgovori: Ruzveltu). Kmet je bil neznansko ponosen na to povabilo. Na vsa usta se je bahal pred svojimi znanci:
> AI i ste že slišali kaj takšnega? Sam predsednik Roosevelt me je povabil k sebi!«
Znanci pa so širokoustneža zavračali:
»Eh, to pa res ni nič posebnega! Predsednik večkrat koga povabi. On ne pozina razlike med ameriškimi državljani. Zanj so enaki vsi: gospodje po mestih in kmetje na deželi.«
>Saj vem, da ste mi nevoščljivi,« je sitnaril kmet. »Jezni ste, ker tudi vas ni doletela takšna čast.«
Čimbolj se ie bilžal dan, ki je bil določen za obisk, tembolj je kmeta skrbelo, kako se bo vedel pri predsedniku Rooseveltu, da mu ne bi bilo v sramoto Posebno ga je skrbelo, ali se bo znal pravilno vesti pri mizi.
»Stori vse tako kot predsednik sam, pa bo dobro!« mu je svetovala žena.
Taiko je tudi bilo.
Predsednik je sprejel kmeta z drugimi povabljenimi gosti, med katerimi so bili kmeitje, delavci in trgovci iz vseh krajev Amerike. Z vsemi se je ljubeznivo pogovarjal in jih nazadnje povabil na zajtrk. Ko so zajtrkovali, je naš kmet pozorno opazoval predsednika, kako jč im kako se pri tem drži. Delal je natančno tako kot on.
Nenadoma je predsednik prijel majhen krožnik, ki je ležal zraven njega, nalil črne kave in mleka ter dodal še košček sladkorja.
»Aha!« je pomislil kmet. »Torej tako se pije kava! S krožnika, namesto iz skodelice!«
In je hitro vzel še on prazen krožnik, samo mnogo večjega, kot je bil predsednikov, ker tako majhnega ni bilo na mizi. Nalil je vanj kave in čakal, da bo predsednik začel piti kavo. Mislil si je: spodobi se, da svoje kave ne po-pijem prej koit on.
A kaj je storil predsednik Roosevelt? — Dvignil je svoj krožnik in ga vanno položil na tla. V tem hipu se je že slišalo veselo mlaska-nje in cmokanje pod mizo. Predsednikov najljubši kuža je srkal sladko kavo!
Dobrosrčna lisica
(Basen)
Lisica je zaslišala iz goščave tožeče glasove. Ubrala jo je tja in zagledala veliko zajkljo, ki jo svojega neubogljivega mladiča grdo obdela-vala s tacami.
Ta brezsrčnost je usmiljeno lisico na vso moč razkačila. V sveti jezi je planila na zajkljo in io raztrgala Ko si je s slastno pečenko potolažila lačni želodec, je začela premišljevati, kaj naj stari z mladičem, ki je ostal sirota brez matere. V dno srca se ji je zasmilil ubogi zajček. Da bi ga odrešila gorja in bolečin, je planila nanj in raztrgala tudi njega. .
Takšnih »dobrosrčnih« lisic je mnogo na svetu!
Slovenski izseljenski pišejo
Kje prijazne ste višave, ki obdajate moj dom, kje cvetoče ve planjave? Vas li kdaj še videl bom?
Dragi znanci in prijatelji v domovini!
Iz tujine se oglašam, v mislih romam v domačo vas Cerklje ob Krki. Komaj nekaj mesecev sem s starši in bratci v tujini, pa mi je že tako dolgčas po rojstnem kraju. Posebno pogrešam starejšega brata, ki je pri vojakih v domovini. Moj oče je »miner«, to je rudar, ki koplje železno rudo. Pod zemljo dela, 300 m globoko. Težko mora delati, da more preživeti številno družino. Pa je zadovoljen, da ima vsaj zaslužek. V domovini je bil več let brez zaslužka.
Zdaj nam je še kar dosti dobro. V francosko šolo ne hodim, pač pa v slovensko ob sredah, ko pride k nam slovenski učitelj g. Šlibar. Vselej smo ga zelo veseli. Pogovarjamo se z njim o domovini. Toliko lepega nam ve povedati o njej. Tedaj se nam zdi, kakor da smo doma kje v Krki. Razveseli nas tudi s sladkorčki. V njegovih žepih zmerom kaj sladkega najdemo.
Na Cerklje rad mislim. Rad se spominjam tudi tamkajšnjo šole. Kako rad sem bral mladinske liste, ki sem jih dobival v šoli. A go-
spodična učiteljica me ni pozabila — pošilja mi jih tudi v tujino. Za vse, kar je slovenskega, se otroci kar stepemo.
Prisrčno pozdravljam vse g. učitelje in gospe učiteljice v domači šoli, prav tako pa tudi vse součence! — Vinko Knez, Francija.
Dragi tovariš!
Tudi jaz vam moram kaj povedati. Vardelov Franci sem, star bom kmalu 13 let. To je že kar precej, pravijo, da bi moral biti že zelo resen. Pa se še vedno tako rad igram. Znam precej iger. Če le dobim nekaj tovarišev, se že igramo. Tovariše imam zelo rad. Še nečesa bi se rad naučil: slovenskih pesmi, ki so tako lepe, in materine govorice, ki sem je že precej pozabil, čeprav se mati zelo trudi, da bi jo obdržal v spominu. Materina govorica mora biti najdražja beseda vsakemu človeku.
V našem kraju se otroci zbiramo v Marijinem vrtcu. Pridno hranimo denar za zastavo. Zbrali smo že 240 dinarjev. Imamo tudi svojega blagajnika, ki nas zmerom opominja, naj mislimo na prispevke. Ko bomo dobili zastavo, bo za nas pravi praznik. Tega dneva se vsi že zelo veselimo.
Pozdravlja vas — Vardelov Franci, Paračin.
Prebrisani Jožek
»Kaj jo Jožku danes, mar ga zob boli?« sosed Jur se čudi in strmi, strmi.
Glavo vso ovito kot bolnik ima in na jok drži se — kar poglejte ga!
2.
Komaj za ograjo mož se izgubi — Jožek se veselo zapet zasmeji.
Kot bi mignil, šla je mimo vsa bridkost... Kdo zna razrešiti čudno to skrivnost?
Halo, bistre glave!
Iztuhtajte za tretjo sliko, ki jo objavimo
Eriliodnjo nedeljo, kašen prav zanimiv in za-aven konec v vezani ali nevezani besedi.
Vse posrečene rešitve bomo objavili, pet najboljših izmed njih pa nagradili z lepimi knjigami. Pošljite rešitve najpozneje do četrtka, 27. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
Hude bolečine
Sobota je. Urbasov stric gredo k brivcu, da jim obrije brado.
Mojster brivec najprej nabrusi britev. Potem skrbno namili brado in začne briti.
»Ali kaj boli?« vljudno povpraša.
»Da!« prikima Urbasov stric.
Brivec neha briti. Znova nabrusi britev in še enkrat namili obraz.
»Ali še zmerom boli?« povpraša.
»Še zmerom!« prikimajo Urbasov stric in kremžijo obraz.
Brivec spet neha briti in nabrusi britev, da se kar iskre krešejo.
»Kaj pa zdaj? Ali še boli?« vpraša.
»Še, še!« zajavka Urbasov stric.
Brivec postane nepotrpežljiv in se razjezi:
»To ni mogoče! Kaj vas pa prav za prav boli?« »Votel zob!« se odreže Urbasov stric.
Olikanost
Francek in Micka sta šla teti voščit za rojstni dan. Na mizi sta ležala dva kosa čokoladne torte, eden večji, drugi manjši.
»Radovedna sem,« je dejala teta, »kateri izmed vaju je bolj olikan?«
»O, to je pa Micka!« je vzkliknil Franceik in hitro vzel z mize — večji kos.

A
fflinmil
rko Knn5t6;
Pravljice in pripovedke izpod Triglava
18.
Kamnjekov Martin in vešče
Kamnjekov Martin z Dovjega se je šele skozi Iva in dvajseto leto svojega življenja pretolkel, |ia je bil že daleč naokoli znan kot nepoboljšljiv burkež. Takšne je včasih razdiral, da bi kmalu vsi popokali od smeha. Pa ni bil samo burkež, bil je tudi čez mero pogumen fant, da ne rečem že kar predrzen. V vsako ništro je moral vtakniti svoj nos, drugače ni bil prav zdrav, če je zagledal krtino, je pobezal vanjo s palico, če je srečal hrošča, ga je s slamico požgečkal, če je dohitel berača, se je začel motoviliti okoli njega kot pod-repna muha. Izpraševal ga je napol za šalo, napol zares, kod je hodil, kje je bil, kje je čeveljčke rosil, kakor poje tista prelepa narodna. Kamnje-kovega Martina vsiljiva prijaznost pa beračem ni bila prav nič všeč. Nekateri so ga grdo ošinili z očmi, drugi so mu tebi nič, meni nič pokazali zadnjo plat in godrnjajoč odkrevsali dalje. Kamnjekov Martin pa ne bi bil Kamnjekov Martin, če bi kar tako vrgel puško v koruzo in pustil svoje žrtve pri miru. Noben berač se mu ni izmuznil prej, dokler mu ni prebrskal vseh žepov in še malhe povrhu.
Kamnjekova mati so sinu hudo zamerili in ga kajkrat za božjo voljo prosili: »Nadloga nadležna, nikarte tako!« A vsi opomini so bili bob ob steno. Kamnjekov Martin je ostal Kamnjekov Martin vse do tiste noči, ko jo je v Ledinah v bližini savskega mostu pošteno izkupil.
Svet okoli savskega mostu je jeseni ves močvirnat, pozimi pa pokrit z ledeno skorjo. Odtod ime Ledine. Prejšnje čase so se tam spreletavale jate divjih rac, tako ve povedati neustrašeni lovec in gorski vodnik Bržotnov Fronc, ki je marsikateri izmed njih upihnil luč življenja. Pa še nekaj je skrivala moSvara pod svojim plaščem, stkanim iz sive megle: zvodljive vešče. Gorje mu, komur so se prikazale in mu prekrižale pot! Zvabile so ga
v vrtoglave nižine, in prenekateri je blodil po neznanih krajih vso noč. Šele proti jutru je za čuda postaran in siv prikolovratil domov.
Kamnjekov Martin pa se ni bal ne hudiča ne biriča. Norčeval se je iz belih žen, divjega moža, zelenih škratov, škopnikov, čatežev, žalžen, kvatr-nic, torka-bab, gorečega zaklada in kar je še drugih takšnih skrivnostnih reči nekoč strašilo po dovških šumah in zevajočih pečeh. Posebuo Re-žunov pastir je vedel toliko tega povedati, kadar so koruzo liČkali, da so hvaležnim poslušalcem kar zobje šklepetali. Maloverni Kamnjekov Martin pa se mu je v brke režal: »Ne veži otrobov 1 To so babje čenče I«
Tista noč je bila čudno tiha in temačna. Sive megle so se prihuljeno plazile po dolini. Le medla svetloba lune in zvezd je prodirala skoznje. Kamnjekov Martin se je vračal s ponočevanja domov. Pot s Hrušice na Dovje je poznal bolje kot notranjščino domače cerkve, kamor ga je le redko kdaj zanesel korak. Prav nič ga zato ni morila skrb, da bi zašel. Še celo zavriskal je nekajkrat in zažvižgal poskočno koračnico:
»Regiment po cesti gre ...«
Ko se je prlzibal do močvare, Be je spomnil grozljive storije o veščah, ki mu jo je prejšnjega dne načesnal Režunov pastir. Na vse grlo se je zagrohotal: »O ti teliček prismojeni! Šest križev imaš že na grbi, pa ti še zmerom veščo po glavi rojijo I« In da bi sebi in vsemu svetu dokazal, kako so vse te storije o veščah neumne in iz trte izvite, je Izzivalno zapičil oči v gosto meglo nad močvaro in prešerno zakričal:
»Veša se v glavi mešal«
A kdo bi popisal njegovo grozo, ko se jo zdajci Iz megle izmotala polovica bele roke z gorečo svečo med prsti I Naravnost proti njemu je na nevidnih perotih letela. Kamnjekov Martin je postal kar trd od strahu. Imel pa je še toliko moči, da
je krepko zamahnil s palico, hoteS veščo prepoditi. Palica pa je namesto vešče zadela trhel štor, ki je ležal ob njegovih nogah. Reskl je reklo in palica se je preklala na dvoje. Tako je bil še ob to edino orožje, ki ga je imel pri sebi. Obšla ga je takšna zona, da mu je hotelo zastati srce. Zatulil je kot ranjen volk in se hotel spustiti v beg. Ne boš, Jaka! si je mislila vešča in pomigala s kazalcem. Iz pošastne noči je prifrfotala jata mladih orličev. Grozeče so se zakadili v Martina in ga začeli z ostrimi kljuni zbadati od vseh strani.
Kamnjekov Martin je poskakoval kot obseden in kričal v gluho noč:
»Pomagajte! Pomagajte! Razmesarili me bodo do kosti!«
Tako nazarensko se Je drl, da je odmevalo do srede vasi. Vaščani so odpirali okna, prisluškovali in ugibali, odkod bi utegnili prihajati pretresljivi glasovi. Nekateri so bili prepričani, da rjove sam divji mož Robavs izpod Borovelj, drugi pa so bili spet mnenja, da razgraja pijan ponočnjak nekje ob Požgančevem mostu v Mojstrani. Vsi pa so si bili edini v tem, da jim prav nič ne kaže rogo-viliti po gosti megli in iskati neznanega kričača. Noč ima svojo moči so modro dopovedovali drug drugemu in previdno zlezli nazaj pod tople pernice.
Kamnjekov Martin je tulil čedalje glasneje, čedalje presunljiveje. A priklicati ni mogel žive duše. Orliči so ga obkoljevali kot roj razkačenih sršenov in mu trgali obleko s telesa, čim bolj jo poskakoval in klical, tem bolj so ga trgali in grizli.
Debele pol ure je trajal divji ples sredi gluhe noči v samotnih Ledinah. Šele v trenutku, ko je ura v dovškem zvoniku odbila polnoči, so ga orliči izpustili. Skrivnostno in molče, kot so prifrfotali, so se izgubili v megleni močvari. Kamnjekov Martin je zdirjal na Dovje, se vrgel na svoje ležišče in si ročno potegnil slatnnjačo Čez obraz. Kakor mrtev je obležal tam in se ni upal ganiti do zor-nic. Zjutraj je čudno redkobeseden ln spremenjen pripovedoval domačim svoj nočni doživljaj.
Odsihdob Kamnjekovega Martina nihče več ni mogel pripraviti do tega, da bi se pozno zvečer sam samcat potepal po Ledinah. Posedal je raje doma za pečjo in kadar je Režunov pastir spet kakšno storijo o veščah iz rokava stresel, se mu ni več smejal in ga z babjimi čenčami nagnal. Molčal je kot grob in se od časa do časa naskrivaj pokrižal. Z veščami ni hotel imeti nobenega opravka vci
Mlada njiva
Ujeti ptič
Tiho, prav tiho je ptiček zapel pesem o svobodi zlati; rad bi v cvetočo naravo zletel, kjer živi ljubljena mati.
Pel je o šumah zelenih, kjer je brezskrbno živel, letal od veje do veje, hvalnico Stvarniku pel.
' Več ni za njega svobode, samo spomin je ostal; jokal po njej bo do smrti v kletki in žaloval...
Olga Kuretova, Zagorje ob Savi.
Mačja vas in njen nočni čuvaj
2. čuvaj in cestar Janez
Nekega dne je oče župan poklical svojega nočnega čuvaja predse in mu rekel:
»Ljudje se pritožujejo čez vaško cesta. Nemara neikdo cesto nalašč kvari. Dobro pazi in če nepridiprava iztakneš, ti obesim zlato medaljo na prsi!«
»Razumem, gospod župan!« je odgovoril Jaka in odkorakal v vas. Ponosno se je držal, kajti bil je prepričan, da bo ujel hudobneža, ki kvari vaško cesto. Tak junak, kot je on —
Ea ne bi mogel ujeti enega samega človeka?! e zakaj ie potem čuvaj, s helebardo in mečem! Zatopljen v takšne mis,li, je hodil po vaški cesti. Nenadoma je neikdo pripeljal voziček kamenja in ga pred njegovimi očmi razmetal po cesti.
»lla, gotovo je to tisti nepridiprav, ki kvari cesto! Pa kar pred menoj, vaškim čuvajem, si upa kaj takega!«
In že je stal pred možakarjem, ki ni bil nihče drugi kot stari cestar Janez. Prijel ga je za ramo in rekel:
»V imenu postave, z menoj!« Cestar se je obrnil. Ko je zagledal pred seboj čuvaja, se je tako prestrašil, da se ie kar sesedel. S trepetajočim glasom je vprašal: »Kaj sem pa storil?«
»Glej ga, kako se dela nevednega! Saj sem te videl, ko si kvaril cesto!« ga je zavrnil čuvaj.
»Kaj?« se je zavzel cestar. »Jaz sem kvaril cesto? Ali se ti blede?«
»Noben izgovor ti ne pomaga!« se je zasmejal čuvaj in odgnal cestarja proti županovi hiši. Staremu cestarju ni pomagalo nobeno zdravilo, morati se je pokoriti strogemu čuvaju.
Vrata županove hiše so se odprla in naša dva znanca sta obstala pred občinsko pisarno.
»Kar tukaj počakaj, da te javim županu!« je ukazal čuvaj in stopil v pisarno.
»Gospod župan, zlato medaljo sem prislužil!« je vzkliknil.
Župan je bil zatopljen v svoje delo in se niti ozrl ni.
»Že dobro,« je za godrnjal. »Zdaj nimam časa za zasliševanje. Kar v mojo klet ga zapri čez noč!«
Čuvaj je pri priči storil, kar mu je uikazal župan. Nič ga ni ganil cestarjev jok.
Šele naslednjega dine so ljudje izvedeli, da je v žuipanovi ječi zaprt cestar in ne človek, ki kvari cesto.
Čuvaj Jaka je šel brž popravljat svojo zmoto. Ko je izpustil starega Janeza na svobodo, je ta kar hitro in brez slovesa izginil iz županove hiše. Od tega časa tudi pil ni več. Gotovo so ga županove miši in podgane spreobrnile.
Gospod župan pa je napravil čuvaju majhno pridigo:
»O ti bedak neumni! Z nasipanjem kamenja se cesta vendar popravlja in ne kvari! Če najdeš takšnega, ki dela v cesti jame, ali jo razkopava, tega primi in ga pripelji k meni. Ta bo pravi!«
»Čuvaj je bil za trdno prepričan, da bo zasačil nepridiprava, ki razkopava vaško cesto. Veselo je korakal po vasi in vtikal svoj nos v vsako stvar, ki mu je prišla pred oči.
»Oho, kaj pa je to?« se je zdajci začudil. Zagledal je pred seboj velikega belega petelina, ki je brskal po cesti. »Ta je tisti, ki razkopava cesto!« je vzkliknil.
Petelin pa se še zmenil ni za neumnega čuvaja. Mirno je brskal dalje.
Čuvaj ga je nekaj časa strogo gledal, potem pa je skočil nadenj in mu nataknil težko verigo na nogo. Nič ne de, da ga je petelin malo opraskal! Imel ga je — to je bilo najvažnejše!
Kako se je oče župan začudil, ko je čuvaj pripeljal petelina v njegovo pisarno, si lahko mislite
»Ta je tisti, ki razkopava cesto,« Je rekel čuvaj.
Župan je nekaj časa gledal petelina, nekaj časa čuvaja, potem pa je zarobantil:
»Za božjo voljo, ali si znorel? Brž izpusti petelina, da se ne zamerim sosedu!«
Čuvaje je debelo pogledal in izpustil petelina. Potem pa je zajecljal:
»S-s-s-saj Je ve-veindar t-t-t-ta razkopaval c-c-cesto!«
Župan se je zasmejal, namesto njega pa je odgovoril petelin, ki je skočil na njegovo ramo in glasno zapel: »Kikiriki!«
To je bilo spet smeha, ko so vaščami izvedeli za novo dogodivščino vaškega čuvaja.
Valentin Albin, dijak, Ljubi jana-Vič.
Pri materi
Več let izgubljen po svetu sem hodil in sroče iskal iz kraja v kraj, od vseh zapuščen po svetu sem blodil — potem sem se k materi vrnil nazaj.
Boječe, ponižno obstal sem pred vrati a kmalu so se na stežaj mi odprla; stopila pred mene vsa v solzah je mati, s pogledom je gorkim se name ozrla.
In spet sem bil njen najdražji otrok, vse njeno bogastvo in sreča; spet čutil objem sem žuljavili rok: objela me je vsa drhteča ...
Jožef Mihelič, Dobrava pri Kropi.
Na pošti
Na pošto prikrevsa stara ženica in odda pismo za sina, ki je bil pri vojakih v Ljubljani.
Poštar vzame pismo in reče: »Mati, na pismo ste pritisnili za dva dinarja preveč znamk.c
Zenica se prestraši: »Ježeš, ježeš, pa menda vendar ne pojde zdaj pismo v Belgrad namesto v Ljubljano?*
D U U t. I N A
»Pojdite!«
(K današnji misijonski nedelji.}
Kratka beseda, ki pa kalkor mati iziteguje svoje roke po otrokih poganskega sveta. Ta beseda išče kakor skriben pastir izgubljene ovce, ki tavajo ob zevajočih prepadih. »Pojdite in učite jih!« Te besede vodijo Cerlkev v misi-jomiih.
Ali slovenske katoliške družine sodelujemo z ibft^edo Pastirja? V spodibudo navedemo be-
zanj. Resnično verna je med protestanti samo tista župnija, ki jo vodi za misijonstvo navdušen duhovnik in ki jo zna ogreti s svojim misijonskim navdušenjem. Če primerjamo protestante s katoličani, vidimo, da imajo protestanti od svoje cerkve jako malo dobrin. A eno jim moramo priznati: med njimi je toliko misijonskega navdušenja, kot nikjer drugod. Po
Misijonska karavana potuje čez naraslo reko v Južni Ameriki. Klic »Pojdite!« jo vodi po
najnevarnejših potih za rešitev duš
sede Američana dr. Lloyda, ki je v začetku 20. stoletja prestopil aiz protestantske (episko-palne) cerkve v katoliško. V listu »Extension« (1907) je priobčil:
»Prihajam iz ozračja, ki je bilo premasičeno z gorečnostjo za misijonstvo in misijonarje, iz protestantske družbe, v kateri skoraj na bilo pridige, ki bi se vsaj v začetku ali na koncu ne spomnila misijonov. Zato sem se zelo začudil, da tega v katoliški družbi nisem toliko našel. Živa točka protestantske cerkve je dan-dames njena skrb za domače in vnanje misijone. Skoraj vsaka protestantska hiiša ima svoj misijonski nabiralnik. Vsi udje družine skrbijo, da je poln in zopet poln. Tudi otroci skrbijo
mojih mislih bi bil protcstantizcm brez misijonskega delovanja že izumrl. Navdušen katoličan mora biti po mojem mnenju obenem navdušen in goreč za misijone. Dvigniti mora svoj pogled čez meje svoje družine, svoje župnije, svoje domovine. Če vam hočejo razni dvomi vzeti veselje do podpiranja misijonov, se spomnimo: Če bo Kristus pred očmi poganov od nas sramotno zapuščen, se bo to maščevalo tudi nad našimi krščanskimi deželami in novo poganstvo bo med nami še bolj drzno dvignilo svojo glavo. Če torej hočete domovini in svojim dušam vero ohraniti, jo utrditi in pomnožiti, tedaj pomagajte, da jo misijoni ponesejo po vsem širnem svetu!«
Moda si je v zadnjih sezijah izmislila, da ni treba, da bi bila barva oblačil za v dež brezpogojno v skladu s sivino oblačnega ne±>a. Izmislili so si zatorej bel plašč za v dež, 'ki poživlja mrke deževne ceste v mestu.
Moda je še do teh dni naklonjena belemu plašču. Dobimo ga celo v tričetrtinsiki dolžini. Z njegove, žal, za blato jaiko sprejemljive beline, se odraža črn, žametast ovratnik. Zraven spada klobuček oblike »biedermeier«, ki ima potlačeno belo oglavje, krajevci pa so spredaj privihani in so iz črnega žameta. - Je še drugačen plašč, ki dežju kar »slavo poje«. Njegova bela svila je čez in čez posuta s pestrimi glavicami cvetja. Zapenja se z veliikimi cvetnimi glavicami z blesteče se rdečim srčkom v sredi. Majhen klobuk, ki obroblja obraz v zvončasti obliki, pa spopolnjuje to mladostno podobo. Za mnoge dolge in tričetrtinske plašče uporabljamo živo kari-rano in nežno mizičasto svilo. Na takem blagu so 'blatne kapljice manj vidne ko na belem. Izvrstno so se obnesli plašči iz furniranega žameta, ki imajo poudarjena ramena in večkrat tudi všite naplečnike. Novo je neenakomerno rižasto blago, nove so tudi rjaste, rumene in zelene barve. Pozornost vzbuja vzorčaist triče-trtinški plašč. Model brez ovratnika ima na straneh razporek in je ves obšit z ozkim, črnim trakcem. Jako bi priporočali temnomodri dežni jplašč, ki mu dajejo beli obšit,ki po rokavih prav prikupljiv, poseben videz. Skoraj da ne bo nobeno blago več varno spričo toga, da ga ne bodo za v dež predelali z gumi jem. T ako je z guimiijem predelano volneno blago, svila, blago iz kameljine dlake in drugi.
Nemoteno se drži svoje poti pelerina iz pumirane svile. Saj jo je laže ko plašč ogrniti vnrh ob loke. Pomembni so veliki razporki namesto rokavov. Pelerina, ki ima zadaj vdet pas, je videti ko popotna pelerina iz 1. 1890. Izvrstna iznajdba za ženske, ki se vozijo s kolesom (ali z avtom) je dežni plašč iz z oljem prežete
Dežuje: kako se oblečeš?
svile. Kapuca ti varuje klobuk, frizuro in obraz. Če tak plašč lepo zložiš, ga izlanka vtakneš v torbico, ki ni večja ko kaka kuverta. Plašči te vrste so živih barv in cvetličnih in pikičastih vzorcev. H istega blaga so nake vrste večerni plašči za v dež; ti segajo do tal.
—	Imamo tudi dežne plašče iz gabardima. lak plašč roma skozi 22 strojev v tvornici. Celo šive z nitkami, ki je z njimi blago pripeto na kroj (»Heft«), opravijo stroji. Stroj, ki dela šiive na robovih ovratnikov, pa hkrati reže tudi odvisno blago do pičice natančno stran. Zares: na roko je težko doseči taikšno za las odmerjeno dovršenost v izdelavi.
Za deževne in viharne dni je tako ženskam kot moškim priljubljen taJko zvani »slipon«. Tudi moškim ni treiba, da so za v dež navezani na sivo barvo. Prav tako nosijo oni zelene in modre dežne plašče. Na nekatere plašče za v dež ima moda jako velik vipliv. Ti plašči so brez ovratnika, so prikrojeni po životu, imajo dvoje ali četvero žepov in so bogato okrašeni s šivi, tako da jim ni prav nič videti, da bi bilo deževno vreme mrko in otožno.
Za na kolo je priporočljiva pisana jopica iz popelina ali pa suknjiču sl.ična jopica iz istega blaga, ki je podložena z nepremočlji-vim popolinom. Za na izlete in za v hribe je pripraven suknjič, ki je vanj nevidno vdelana kapuca. Pod ovratnikom je skrita zapenjača na zadrgo; s to odpreš skrivni del s kapuco in z eno roko moreš vzeti kapuco ven in se z njo pokriti. To je zares pametna i:znaj<l'ba, ki je pa pri nas še ni videti.
—	(Primerjaj slike!)

Kam? Pepčeta je pičila osa. Učitelj ga vpraša sočutno: »Praviš, da te je pičila osa. Kam pa?« — Pepče: »Tega pa ne morem povedati.« — Učitelj: »Potem pa sedi!« — Pepče: »Ne Siorem, gospod učitelj.«
Dvema vrhovoma
Pozdravljena mi, lllaka planina! Pozdravljen bodi mi, domači svet, ki si v spomine lope ves odet! Pozdravljena mi, Olaka planina, kraljica gričkov, ti pravljični cvet — v čarobnost te odela je davnina... Pozdravljena mi, lllakn planina —< pozdravljen bodi mi, domači svet!
Pozdravljena mi, cerkvica prastara in tvoj zaščitnik, sveti Nikolaj; z njim minogo drugih: ves nebeška raj! Pozdravljena mi, cerkvica prasiaral Na Kuran romala sem marsikdaj — kar zadnjič šla sem, pet je let nemara. Pozdravljena mi, cerkvica prastara in tvoj zaščitnik, sveti Nikolaji
(Marija Brenčič.)
Ženska organizacija v angl. letalstvu
Z imenom »Prostovoljna ženska služba« bodo v Angliji ustanovili žensko organizacijo v pomoč varnosti spričo letalskih napadov. V sleherni grofiji in v vsakem mestu z več ko 50.000 prebivalci bo ustanovljena tozadevna centrala. Organizacije bodo obsegale Anglijo, Škotsko in pokrajino Wa-le«. Potrebnih je 500.000 žensk, da bo število pravilno porazdeljeno na poedine centrale.

Moderna mizica za česanje
Značilno je veliko okroglo zrcalo v ozkem okviru, obe svetilki in prav preprosta miza, ki ni niti previsoka ne prenizka in ima hkrati še dva velika predala. Blazina je na stolčku kar pfoložeha, tako da jo utegneš vzeti proč in jo iztepsta in skrtačiti.
Angležinja — doma
Doma, v svojem gospodinjstvu, je Angležinja prav dobra, vendar malokdaj navdušena — gospodinja. Na Angleškem je že pri srednjih slojih navada, da gospodinja ne kuha sama. Kdor le količkaj more, si najame »cookgene-rala«, ki vodi vse gospodinjstvo. Pa kako iz-lahka opravlja to delo! Kako tudi nc, ko so otroci sikoraj ves dan v »collegu«, kjer tudi jedo. Oče je zmeraj zaposlen v city. Tako ostane dolg, nemoten dan za delo. Služkinja brklja po hiši, pri čemer ji je dosti laže ko drugim na kontinentu. Vsi opravki, ki zahtevajo dosti časa in truda, so že pri srednjih slojih opravljeni s pomočjo tehnike. Povsod imajo sesalec za prah, stroj za iztepavanje preprog, pripravo za zmeraj vročo vodo._ Perilo perejo in likajo v pralnicah izven hiše. Šipe umiva poseben uslužbenec »windowoleoner«, in na trg ni treba hoditi. Vsalko jutro ponujajo pred oknom posebni nazprodajaloi meso, zelenjavo, špecerijo. Zapisujejo si naročila in vse potrebno pošljejo na dom. Šele zvečer se zbere družina za mizo h kosilu (večerji), ki je pa jaiko preprosto.
Načelo angleške kuhe je, naj vsaka snov obdrži svoj okus. Mi bi vihali nos spričo angleške kuhe, vendar bi to ne bilo prav, saj so nekatera angleška jedila glede na okusnost naravnost nedosegljiva.
Žal, se angleška gospodinja kar malo zanima za perilo in šivalni stroj. Angleška mati, ki bi sama šivala zase in za otroke, je kaj redka prikazen. Da bi po ure presedela pri šivalnem stroju — ne, tega ne zmore. Zato je pa vrt njena velika ljubezen. Koplje, grebe, zailiva in presaja, dela gredice in goji trate. London je edino velemesto na svetu, ki je zgrajeno po jistemu enodružinskih hiš. IJelavec ima svojo lastno hišo sredi svojega vrta. Tudi uradnik in javni nameščenec jo ima, a večjo, boljšo in okusnejše opremljeno. Angleška gospodinja je prava umetnica v urejevanju svojega tlom a. Kar v krvi ji je, da je u.motnica-arhitoktinja. Da bi imel kdo neokusno stanovanje, to sploh ne bi bilo angleško. Povsod je vso prijetno, preprosto, solidno. Nikjer na svetu niso sobe talko okusno opremljene ko po družinah Angležev. Anglija ima pradavno stanovanjsko tradicijo, ki jo sedanjo ženske prav tako nadaljujejo.	>	_
Resnično, lopo in prijetno je bivati v hiša angleške gospodinje. Mimo tega so vsi člani družiine osebno svobodn/i, in stik z gosti je neprisiljen, domač, preprost in prijateljski. Mogoče je to zato, ker niikjer na svetu ne dajo toliko na lepo vedenje in oliko ko vprav po angleških domovih. Toda — ne ogTeješ se pa ne v angleških družinah. Docela neangleško bi bilo, da bi bil kdo čustven. Tako rad bi človek kdaj kaj j»omagal, potolažil, svetoval. A pri Angležinji ni ničesar, kjer bi mogel kdo kaj pomagati (seveda to ni v denarnem »nislu).
Kakšno je v njeni duši, to je povsem zasebna zadeva. Skoraj niikjer ne vidiš nobenega zlovoljnega. nevoselega obraza pri angleških ženskah, čeprav bi znotraj še tako vihar divjal. V Angliji ljubijo vedre ljudi. Zato so vsi vedri, pa no povedo, da jc to le maska.
Angležinja je v dno duše vesela življenja, je optimističnega in vse dobro prev>ja. Nikdar ne prita.kuje posebne sreče, ki hi bila le zanjo ustvarjena Zato je tudi malokdaj razočarano.
Bziklja za perilo in cvetice
Tole pripravno bzikljo moreš uporalbiti za poškropljonje perila in za cvetice. Napolni se
pri dnu, in vodo, Jci jo z ročko brizg«?, prav lepo poškropi cvetje, penilo ali karkoli je potrebno.
Divjačina
Divjačina ima lahko prebavljivo in okusno meso. Zajec zavzema glede dobrine prve mesto. Ustreljenemu zajcu potegneš kožo s telesa tako, da ga obesiš na močen žebelj ali privežeš na nogi obrnjenega stola. Kožo mu na trebuhu prerežeš od repa do vratu, zarežeš pa na notranji strani zadnjih in sprednjih nog. Koža se potom z lahkoto potegne do glave Na glavi odrežeš ušesa in se potem koža potegne čez glavo. Zajcu se takoj odstrani d.roib Truplo obesiš^ za nekaj dni na hladen, zračen prostor.^ Gbležamo zajčje meso je okusnejše in mehkejše kot nouležano. Meso mladega zajca ne potrebuje kvaše (pacc), pač pa mora biti stara žival kvašena.
Kvasa
Za k vašo pot robu jamo nešteto zelen jav in dišav, Na liter vode je treiba: eno drobno razrezano čebulo, korenino in zelenje peteršilja. strok česna, neikaj brinjevih jagod, vejico zelene, vejico majarona, vejico šatraja, veiioo rožmarina, nekaj zrn popra in en lavorov list. Vse te zelenjave in dišave kuhano dobro četrt ure. Naizadnje prilijemo še osmin.ko litra kisa. Shla-jeno kvašo zlijemo na razdeljeno dele zajca. Zajca razdelimo takole: Sirce, jetra in pljuča ne potrebujejo kvaše. Odrežemo glavo z vratom, sprednji in zadnji nogi, od hrbta odsekamo rebra, odrežemo trebušnino tako, da ostane hrbet cel. Hrbet je najboljši dol zajca. Ta se navadno uporabi v omaki. Tudi stegni sta uporabljivi za omako ali pa se spečeta. Sprednji nogi pleča (lauf) se navadno porabita za obaro.
Zajčji hrbet v omaki
Hrbet vzamemo iz kvaše, mu odstranimo kožice, ga pretaknemo s slanino ter nasolimo. Ko je nekaj časa nasoljen, ga denemo v kožico in postavimo v pečico. Ko se meso osuša, pa polijemo z razbeljeno mastjo ali z razbeljenim presnim maslom ter dodamo nekaj zrezane čeibule. Posebej pa kuhamo vso zelenjave in dišave, ki so za kvašo, in sicer morajo biti vse sveže. Te snovi kuhamo toliko časa, da se zmehčajo. Zajca.pri pečenju pridno polivamo. Ko je že precej mehak, ga potresemo z moko, da zarumoni. Potem pretlačimo kuhano zelenjavo in dišavo z vodo vred na zajčje moso in zboljšamo z nekaj žlicami kisle smetane in pustimo nekaj časa v omaki vreti. Omako zboljšamo z nekaj žlicami kisle smetane in dodatkom kozarca črnega vina. Če tega ni, pa okiisamo po olkusu s kisom. Meso razrežemo na kose in polijemo z omako. Omako damo tudi še posebej k zajcu. Zajca okrasimo s krompirjevimi kifeljčki ali s krušnimi cmoki ali s krofki iz testa presnega masla. K vsaki divjačini so na mestu brusnice.
Opisana omaka je uporabljiva tudi za meso druge divjačnie, kakor smje, divjeiga kozla (gamsa) in veverice. Tudi koštrunovo ineso je zelo Okusno, če je na ta način pripravljeno.
Pretaknjena perutnina
Če perutnino tako pretaikneš s slanino, kot vidiš na sliki, se pri pclki ne bo usušila.
Pečen zajec
Stegna zajčeva pretaknemo s slanino, nasolimo ga in pustimo nekaj časa stati. Potem ga denemo v kožico z dodatkom žlice masti, ter ga v pečici s pridnim polivanjem lepo speče-mo. Nazadnje ga polijemo z nekaj žlicami kisle smetane. Meso razrežemo in polijemo z omako, v kateri smo ga pekli.
»Zakaj jo pa zmeraj tako ošabna?« »Ker je njena prndedinja bajo znesla Kolumbovo iaicoi«
Nas domači zdravnik
V. B. N. M.: — Umivate se lahko z navadnim milom, ni vam treba iskati mila kakšne posebne vrste. Če se po takih dogodkih počutite dobro in ne čutite utrujenosti — bodite mirni. Drugega vašega vprašanja nisem razumel.
M. E SL B. — Spomladi ste imeli gripo. V posteljo niste hoteli. Korajžno ste se ji postavili v bran, češ, za tako dekle je to malenkost. Gripa je minila. V spomin pa vam je pustila nadlogo, ki vam greni življenje. Gripo je spremljal nahod in hud glavobol. Po treh tednih je nahod minul, glovobol pa traja še vedno dalje. Glava se vam je kar nenadoma zaprla. Nič več se ne morete usekniti. Le po kapljicah stisnete iz nosu. Iz nosnic vam prihaja neprijeten duh. Rentgenska slika kaže zasenčenje v desni čelni duplini. Kapljice, ki jih jemljete, vam pomagajo toliko, da lažje dihate. Glavobol pa ne odneha in vas spravlja v obup. Poročili bi se radi — snubcev imate na pretek, pa se bojite, da bi kot samostojna gospodinja ne zmogli dela. Operacije se bojite. Radi bi se pozdravili kar z domačimi zdravili.
Hudo je, vem, če nosi človek glavo težko kot svinec. Vendar pa vam s 24 leti šc ni treba obupavati. Menim, da imate vnetje čelne dupline, kar se prav rado pojavi po gripi. Sluznica v nosu vam je nabrekla
_ zadebeljena in zapira čelno duplino ter ovira iztok
iz nje. Posledica zaostajanja izcedka je povečan pritisk, ki ga občutite kot hud glavobol. Lepo bi bilo, če bi se dala ta nadloga odpraviti kar z domačimi zdravili. Pa žal, ne gre. Brez opcracije nadloge ne moremo odpraviti. Lahko sc zboljša, čisto pozdraviti se pa ne da. Pa še velika nevarnost vam grozi. Če bi si gnoj poiskal pot v glavo, dobite vnetje možganske mrene. Svetujem vam, da se čimprej odločite za operacijo. Saj to ni tak strah, kakor si mislite.
M. R. Dol. — Odvisno je pač od tega, kako jo je zdravnik zdravil. Če se ne more izogniti temu, kar pišete, potem zdravnik sam opozori na to, kaj se lahko zgodi. Ker so taki načini zdravljenja tako zelo kočljivi, sc jih izogibamo, če le moremo. Nič ne morem reči, ker primera ne poznam, ali dekle laže ali ne.
Isti: — Menim, da je za čir na nogi v tem stanju potrebno zdravljenje v bolnišnici ali pa vsaj pod zdravnikovim nadzorstvom. Doma ne boste dosegli veliko uspehov. Sklepam, da je nadloga v zvezi s krč-nimi žilami. To morate najprej pozdraviti. Do tega cilja pa vodijo različna pota Preden pa je mogoče to zdraviti, se mora čir izčistiti, otok in vnetje morata izginiti Kopljite dnevno nogo v hypermanganovi raztopini! Rana se bo izčistila, smrad bo prenehal. Mirujte z nogo in jo imejte visoko podloženo!
V. C.: — Vzrok, zakaj vam izpadajo lasje, je prhljaj. Razlikujemo dvoje vrst prhljaja: mastnega in suhega. V prvem primeru pokriva glavo mastna skorja, ki se čez nekaj dni zopet pojavi, če jo izperemo. V drugem primeru pa vidimo na glavi polno finih, drobnih luskinic. Zdravljenje pa je splošno in krajevno. Ker so vzroki prhljaju motnje v presnavljanju in slabokrvnost, skušamo odpraviti te nedostatke. Krajevno zdravimo z umivanjem z različnimi mili, natiranjem z različnimi tekočinami in uporabljanjem različnih mazil. Obrnite se na zdravnika za recept.
N. N. V. — V kratkem času se mislite poročiti. Zaročenka pa vam je izrazila bojazen, da ne bi bilo otrok, ker ima neredno čiščo. Ali je upravičena bojazen zaročenke? Ali je potrebno zdravljenje?
Menim, da je bojazen neupravičena. Ne vidim nobenih večjih motenj. Le razdobje, v katerem prihaja čišča, je večje kakor navadno. Zdravljenje ni potrebno. Dostikrat se v zakonu uravnajo take stvari same
po sebi.	.... i....,
J. T. C. — Vsaka jed, ki jo zauzi)ete, se vam ustavil, preden pride v želodec, Duši vas toliko časa, dokler ne izbljujete. Pomagate se pri vsaki jedi s čajem ali kavo, da spravite nekaj hrane v želodec. I o traja že dve leti.	, . .
Ne razumem vas, kako je mogoče, da živite tako ravnodušno že dve leti s tako nadlogo in si pomagate samo s kapljicami, ki pa nič ne zaležejo. Menim, da imate zožen požiralnik, ki ne pušča goste hrane v želodec. Kako pa je prišlo do te nadloge, ne morem
povedati, ker ste tako skopi v besedah. Vnetje kakor tuberkuloza ali lues; bule, ki se napravijo v požiralniku ali pa v njegovi okolici; krči v požiralniku. Vse to lahko povzroča opisano nadlogo. Dajte se takoj rentgenološko pregledati! Nič ne odlašajte, da ne bo prepozno!
M. M. Sv. J. — Vaš primer bi moral videti, ne
morem drugače odgovoriti in svetovati, Menim pa, da je nadloga brezpomembna, saj vam ne dela nobenih
težav.
L. P. Lj. 46. — Menim, da bo neredni oziroma
izostajajoči čišči kriva mena, kateri se bližate. Belo perilo pa bo v zvezi s spremembami na maternici. Od tod tudi bolečine v križu. Hud glavobol zlasti desno nad očesom, gnojni izcedek iz desne nosnice, pa govorijo za vnetje čelne dupline. Poiščite si zdravnika.
M. Č. M.: — Že štiri leta imate nadlogo v nosu. Kihate za vsako malenkost, ki vam pride v nos, bodisi moka ali prah. Operirali so vas že, pa nič ne pomaga. Če ležete vznak, se vam zapreta obe nosnici. Če ležete na stran, se spodnja nosnica zapre, zgornja pa odpre. — Menim, da imate kronično vnetje nosne dupline, katerem 6e je počasi pridružilo še vnetje obnosnih duplin oziroma čelnih duplin, če ležete na hrbet, se izcedki naberejo v nosu in ga zapro. Če ležete na strani, se nabere izcedek v spodnji nosnici. Pa tudi nosni polipi, ki rastejo pri kroničnih vnetjih sluznee, lahko zapirajo pri spreminjanju lege nos. Sprememba temperature in mehanični dražljaji pa po-
vzročajo kihanje. Morda imate iud! Urgalko zadaj
prav veliko in vam dela nadloge. Dajte se ponovno
preiskati.
M. D. B.J — 24 let ste atari. 4 leta imate veliko belega perila, hude bolečine v križu in v trebuhu, pa tudi zadaj, kjer ao ledvice. V 1 letu ste shujšali za 21 kg. — Da je nadlgoa resna in ni, da bi jo omalovaževali, govori močno hujšanje. Pojdita čimprej k zdravnikul
J. 8. B. G.: — Blagoslov božji vas spremlja. Dva otroka imate. Razlika med njima je komaj 10 mesecev, pa je že tretji 4 mesece na potu. Zdravi ste. Sonca in zraka vam ne manjka. Rado pa vas zebe. Jeste tečno domačo hrano. Zadnji čas pa vam posebno sardine dišijo. Tudi medu imate dosti. Jesti pa si ga ne upate, ker vas stara mati »varijo, da bo otrok božjasten. — Ker po mnenju stare matere ne ame otročnica zaužiti 6 tednov po porodu niti tolike vode, kolikor je ostane na narobe poveznjeni zajemalki, vprašujete, če lahko pijete bezgov čaj. — Takih mater pogrešamo. Te so prave narodne dame, ker narodu res koristijo. V takih materah je naša bodočnost. Danes velja število vse. Žal, da se tega tako malo zavedamo. Le tako bo naš narod ostal in se ne bo potopil v razburkanih valovih 50—78 milijonskih narodov. — Stare matere imajo veliko skušenj in mnogo vedo, vsega pa tudi ne. Tisto o medu in vodi ne bo držalo. Lahko uživate med in pijete bezgov čaj. V taki dobi si žene često poželijo jedi, za katere se morda preje niso zmenile. Pri vas so to sardine.
A. A. Č.: — Kaj bi napravili, da ne bi imeli tako velikega teka. Preveč se redite in to vam je v nadlogo, — Če se ne morete omejiti v hrani, potem uživajte samo rastlinsko hrano nekaj časa.
Pravni nasveti
Pomoten prepis v zemljiški knjigi. M. G. Sv. K.
—- Posestnik M. je pred 20 leti prodal nekaj parcel svojega zemljišča kupcu R. Pri prepisu v zemljiški knjigi pa 60 k tem prodanim parcelam pomotoma prepisali dve drugi, neprodani parceli. Po-setnik M. jc pred 5 leti izročil svoje posestvo sorodniku Š. in si izgovoril užitek. Radi dolgov prevzemnika Š. je prišlo posestvo na sodno dražbo in ga je kupil G., prepričan, da sta pri posestvu tudi uvodoma navedeni dve parceli, ki jih je užival njegov prednik Š. Sedaj je prišel G. slučajno na to, da sta v zemljiški knjigi k njegovemu posestvu pripisani o,be sporni parceli, za' kateri je skozi 20 let plačeval davek in kateri so uživali najpreje M. potem njegov naslednik Š. ter po javni dražbi G. Vprašate, kdo je lastnik teh spornih parcel in kako bi se stvar uredila. -— Prvi kupec R. 6pornih parcel ni kupil in tudi radi pomolnega vpisa v zemljiški knjigi sporni parceli nista po,stali njegova last. Ko je prišlo posestvo na prisilno dražbo, je moral izdražitelj po dražbenih pogojih vedeti, da kupite tam točno označene parcele. Ker sporni parceli nista bili navedeni, jih izdražitelj G. na dražbi ni mo.gcl kupiti in jih poseduje brez pravnega naslova. Sporni parceli sta ostali kljub zmotnemu prepisu v zemljiški knjigi la6t posetnika M. Ko je ta izročil celo svoje posestvo sorodniku Š.-ju, je tedaj Š. postal lastnik tudi obeh spornih parcel in je še Oistal lastnik, ker sporni parceli niste bili prodani na prisilni dražbi. Š. ima tedaj pravico tudi s tožbo zahtevati od R., da dovoli prepis spornih parcel na njega. R. pa lahko zahteva povračilo plačanih davkov od spornih parcel za prvih 20 let od M.-a, potem pa o.d Š.-ja, ker sta ta dva kot lastnika bila dolžna plačevati zemljiški davek.
Štetje vojnih let za pokojnino. — S. M. 68. — Dne 1. junija 1912 ste bili nastavljeni za železniškega kretnika. Kot tak ste bili leta 1914 vpoklicani v vojsko, kjer ste bili do konca vojna in potem še v vojnem ujetništvu do 1. marca 1920. Radi bi vedeli, kako se bo vam ta doba štela v pokojnino. — Po točki 4 § 258 zakona o državnem prometnem osebju se šteje čas, ki ga je prebil uslužbenec državnih prometnih ustanov, aktivni ali upo-
Kmetijski nasveti
Bolhe na podstrešju. K. R. S. V. — Na vašem podstrešju je dober koš sena, v katerega pozimi shranite čebulo, da ne zmrzne. Lani in letos imate pa mačke, ki hodijo v to seno spat. Sedaj se je tam in po vsem podstrešju zaredila toliko bolh, da se bojite, da ne bi zašle spodaj v sobe. Polivanje s kropom ni zaleglo. Ne veste, kako bi se rešili te nadloge. — To je vendar čista enostavno: s snago. Seno zažgite, podstrešje temeljito osnažite, ometite in oribajte z lugom, da pride ta v špranje, po poitrebi potrosite po podu žgano apno v prahu in ne pustite mačk več na podstrešje, pa bodo bolhe zginile. To tudi ni znak posebne snage, če zavijete čebulo v seno, v katerem so spale mačke. Zapomnite si: kjer je snaga, tam ni bejh, pa tudi ne drugega mrčesa. Bo ha leže jajčeca v prah med razpoke in špranje v tleh in na pohištvu. S tem, da pridno pometamo in izmivamo tla, brišemo raz pohištvo prah, odstranimo in uničimo tudi bolšjo zalego. Če napolnimo špranje v podu na podstrešju z živim apnom, uničimo s tem vsa zavetišča in zalego bolh in drugega mrčesa,
Pravilno hranjenje zimske solate. K. V. M. — Želite pojasnila, kako ravnati z zimsko solato, endivijo, da ostane dalj časa v zimo sveža. Imate zelo mrzlo klet. Endivijo ste zložili v zaboje, pa je zmrznila. — Če je klet tako mrzla, da v njej zmrzne zelenjava, skušajte je tako zadelati, da bo toplejša. 2 do 3 stopinje mraza zelenjava že prenese, več pa teže. — Ce vaim je v zabojih zgnila, je bila najbrž mokra ali vlažna, ko ste jo vonje vložili. Po dosedanjih tozadevnih izkustvih se v zabojih najbolje ohrani, toda vložena mora biti popolnoma suha. Poskusite sledeči način: Ko pride čas spravljanja endivije, vzemite jo iz grede s korenino in nekoliko zemlje, ki se je drži, ter jo razložite po kleti na redko, da sc listi popolnoma osuše. Suhe in gnile liste seveda odstranite. Ko čez kake tri do štiri dni opazite, da ni na njej nobene rose več, torej, da je že popolnoma suha, jo vložite v zaboje, toda bolj na rahlo. Listi morajo namreč še dihati, sicer začno gniti. Klet tudi v zimi večkrat prezračite, toda samo ob lepem vremenu in le kratek čas. S prezračevanjem izgine iz nje previsna vlaga, ki iz-
.................................mm ODREŽITE mmimmiimmimuummmmmim
jit?ira? i?it i? Mif;
| odgovarja samo na vprašanja, ka- | I terim je priložen tale odrezek. |
| „Slovenec" 23. oklobra i938 |
luHinummimimiimiiiiiiii....................................iimmimimmš
lilapeva iz zelene endivije. Če pokrijete zaboje z vrečami proti mrazu, storite to samo ponoči ali ob hudem mrazu, sicer jih pa odkrijte, da se rastline ne zaduše in ne začno gniti. Tu pa tam jih preglejte in odstranite gnile liste, da se gniloba ne širi. Tako boste dolgo časa ohranili endivijo svežo.
Gnojenje sadnega drevja z umetnimi gnojili. K. I. Lj. — Lansko leto ste na travniku posadili kakih sto jablan in hrušk, ne da bi jim kakorkoli gnojili. Vzlic temu dobro uspevajo. Radi bi jim gnojili to jesen, pa ne veste s kakšnim gnojeni. — Najbolj uspešen gnoj za sadno drevje je udelan hlevski gnoj ali pa kompost ali gnojnica. Gnoj in kompost potrosimo pod kapom krošnje ter ga z okopavanjem spravimo v zemljo. Gnojnico pa zalijemo na istem delu v luknje, ki smo jih napravili z železnim drogom. Tako gnojenje bi učinkovalo več let. — Ker pa iz vašega vprašanja sledi, da s takimi gnojili ne razpolagate, sc boste morali poslužiti umetnih gnojil. Izmed teh učinkuje najbolje tisto, ki vsebuje vsa štiri rastlinska hranila: dušik, fosfor, kalij im apno. Tako gnojilo je nitrofoskal, ki je mešanica ap-nemega dušika, superfosfata in kalijeve soli. Lahko trosite tudi vsako izmed teh gnojil zase. Toma sova žlindra pa sama ne zadostuje, ker vsei>u je samo fosforno kislino in apno. — Nitro-foskala potrosite po pol kg pod vsako drevesce pod krono ter ga z okopavanjem drevesnega kroga pomešate z zemljo. Gnojimo tako daleč od debla zato, ker samo korenine-lasnice, ki so na koncu glavnih korenin, črpajo hrano iz zemlje. Tako 1*hIo ta drevesca za nekaj let zadostno zagnojena ter sc bodo povoljno raz-vijala.
Zatiranje stenic v stanovanju. Ž. h. St. A.
—	V stanovanju z lesenim stropom so stenice. Mehanično pokončavainje ne uspe. Morda bi uspelo žvoplanjc. Slišali ste o nekem strupenem plinu, ki ga mestni fizikat uporablja, kar je pa predrago. Želeli bi vedeti način, ki bi ga lahko sami uporabili, pa hi ne bil tako drag.
—	Stenice so res huda nadloga, ki jih ni tako lahko odpraviti. Vendar so tudi sredstva proti njim. Zdravstvena oblastva uporabljajo za to strupeni plin »ciklon«, ki je pa precej drag in s katerim sme postopati samo oblastveni organ. Imamo pa tudi zelo poceni domača sredstva, ki so sicer preprosta, pa vzlic temu učinkovita. Tak pripomoček je amoniak. V okuženi sobi ali stanovanju postavimo na razna mesta plitve krožnike z amoniakom. Ves prostor pa tako dobro zapremo in zamašimo vse špranje, da ne more zunanji zrak notri. Amoniak izpuhteva in njegovi strupeni plini prodro v vse špranje v podii in stropu ter uničijo yso golazen. Sobo oziroma stanovanje je pa pustiti nekoliko dni zaprto, da plin dodoura deruje. Potem se pre-
kojenec, na vojaški dolžnosti v vojni, tako, da se za vsako vojno leto šteje še po eno leto, ali z drugimi besedami, da se vojna leta štejejo dvojno. Pod pojmom »vojaška dolžnost v vojni« se razume tudi ujetništvo. Ta ugodnost velja za vse železniške uslužbence brez ozira na to, v kakšni armadi so služili, ali kje so bili v ujetništvu in ne glede na to, ali uslužbenec prosi za upokojitev sam, ali pa ga 6ama uprava upokoji radi bolezni. Ker ste železniško službo nastopili 15. septembra 1909, v pokojninski fond pa ste bili sprejeti že 1. oktobra 1910, boste imeli v primeru upokojitve popolno pokojnino tudi v tem primeru, če se vam delavska služba šteje za pokojnino samo od dneva sprejema v pokojninski fond.
Odpravnina služkinje. M. P. M. — Če je bila služkinja pri vas nepretrgoma zaposlena skozi 12 let in je znašala zadnja plača v gotovini mesečno 250 din, ji gre odpravnina in sicer 25% letne plače v gotovini za prvih 10 let in za vsako nadaljnje polno leto službe 5%, tedaj v vašem primeru 700 din in 150 din in 150 din, skupaj 1000 din. Tako odpravnino lahko zahteva ob izstopu iz vaše službe.
»Brezvestna gospodinja«. — Hišna gospodinja sme stanovanje odpovedati v dogovorjenem odpovednem roku tudi brez navedbe vzroka. Proti taki sodni odpovedi se uspešno ne morete braniti. Lahko pa z ugavori zoper odpoved in nato e pri-zivom proti prvostopni 6odbi zavlačujete izselitev, seveda pa si s tem nakopljete pravdne stroške. Od hišne gospodinje ne morete zahtevati nobene odškodnine za vašo selitev, niti za prevoz za zimo pripravljenega kuriva. Le če bi vam bila izrecno zagotovila, da vam na zimo ne bo odpovedala, bi se mogli proti sedanji odpovedi uspešno upreti.
Štetje delavskih let za pokojnino. — L. M P. — Dne 26. marca 1896 ste bili sprejeti v službo pri bivši družbi južne železnice za delavca; član pro-vizijskega fonda za delavce ste postali 1. januarja 1910, dne 1. julija 1911 pa ste bili nastavljeni za progovnega paznika. Iz ostalih^ podatkov, ki jih navajate v vaši vprašalni poli, je razvidno, da 6e vam je za pokojnino štela samo delavska služba od dneva sprejema v delavski provizijski fond do dneva vaše nastavitve. Kaj storiti, da bi se vam upoštevala za pokojnino še ostala delavska služba? — Pa točki 3 § 258 zakona o državnem prometnem osebju, pojasnjeni z odločbo obče seje državnega sveta številka 10,053-36 se uslužbencem državnih prometnih ustanov, ki so bili nastavljeni pred 1. septembrom 1923, šteje za pokojnino tudi služba, ki so jo prebili v svaj6tvu stalnega dnevničarja, pod čemer se razume tudi služba stalnega delavca. Očividno je železniška uprava ob priliki vaše upokojitve smatrala vašo delavsko službo za stalno samo od dneva sprejema v delavski pokojninski fond. Če morete zanesljivo dokazati, da je bila Vaša delavska služba stalna tudi pred tem časom, zaprosite na podlagi teh dokazov za ponovno ureditev pokojnine pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Prošnjo je kolkovati s kolkom za 10 din, priloge pa po 4 din.
Prodaja vina iz lastnega vinograda. — A. I. T. — Radi hi prodajali vino iz lastnega vinograda. Vprašate, ali imate to pravico in kakšno najmanjša količino smete prodati ter kam se vam je obrniti, da ne bi bilo kakšne nepravilnosti? — Ako nameravate prodajati vino v manjših količinah, morate poprej plačati banovinsko trošarino. Obrnite se na pristojni oddelek finančne kontrole.
Skrajšani rok. — Z. S. V. — Vprašate, kam se je treba obrniti radi skrajša ve roka v kadru? — Prošnje rekrutov za skrajšavo roka in za oprostitev od službe v kadru, nadalje pritožbe zoper vse primere, ki so v zvezi z naborom, se vlagajo pri pristojnem poveljniku vojaškega okrožja.
zrači in stanovanje je prosto te nadloge. Žvep-lainje samo pa ne zaleže. — Imamo še neko drugo sredstvo, ki prinaša stenicam smrt: mešanica iz 200 gramov benzola, 50 g naftalina in 750 g 95 odstotnega alkohola — špirita. S tem poškropimo povsod tam, kjer slutimo stenice, in iz tega razvijajoči se plini jih popolnoma uničijo.
Ohranitev starinske skrinje pred črvi. I. T.
G. — Imate lepo starinsko skrinjo iz leta t"97 iz orehovega lesa, ki jo pa močno žre tako imenovana »mušica«. Vprašali ste že mizarje glede tega škodljivca, pa nc vedo kaj pravega povedati Želite vedeti, kako bi se ta mrčes pre-gnal iz skrinje, v kateri je že polno luknjic. — Te »mušice« so lesne ose, ki izležejo jajčeca v staT les, in iz njih izvaljenc ličinke so »lesni črvi«. Proti lesnemu črvu v starem pohištvu imamo v novejšem času več pripomočkov, s katerimi mažc.mo les. Tako na pr. mešanica, sestavljena iz 86 delov lanenega olja in i delov kreozota. Dobro je tudi kreozotovo olje samo. Nadaljnje sredstvo je mešanica iz 8 delov naftalina in 92 delov bencina. Učinkovit je tudi 40 odstotni formalin. Dalje I g sublimata, raztopljenega v 200 g vode. Iz vse teh snovi se razvijajo strupeni plini, ki prodro skozi luknjice v les in tamkaj umore lesnega črva — ličinko lesne ose in vse druge škodljivce. Ta ali sliona sredstva uporabljajo tudi v muzejih aa ohranitev raznih lesenih starin.
N« dovolite, d« Vam kukavica zneefc jajc« v VaS® zdravja!
originalna, naravna in zdravilna
Je samo ena,
ona i rdečimi srci. Zdravje in užitek I
Stare knjige. A. R. — Knjige ponudite v nakup kaki podeželski knjižnici, ki bo več mogla plačata kot pa prekupčevalci s starimi knjigami v mestu. Stare znamke ponudite v prodajo v oglasu dnevnika ali pa prosite za posredovanje kako filatelistično društvo, če vara trgovci premalo nudijo.
Mati brez oporoke. K. K. Š. Mati je umrla brez oporoke. Dva otroka sta ves čas pomagala materi doma in pri obrtu, tretji sin pa sploh ni nikdar prav nič delal doma, temveč mater le izkoriščal. Vprašate, kakšen del zapuščine pripada prvima dvema in kakšen del tretjemu sinu. — Ker mati ni zapustila oporoke, so upravičeni vsi trije otroci kot zakoniti dediči po enakih delih do cele zapuščine. Zato pa je potrebno, da starši, ki imajo kaj premoženja, napravijo pravočasno oporoko, da bodo otroci pravično dedovali.
Izplačilo sodedičev. C. M. D. Kot prevzemnik posestvu pok. matere bi morali sodedičem tekom petih let izplačati vsakemu po 10.000 din brezobrestno. S tremi ste se poravnali, da ste odstopili vsakemu nekaj zemlje za vsoto 5000 din, drugo jim pa morate plačati v gotovini. Vprašate, če lahko odbijete pri končnem izplačilu obresti, in kakšne, od one vrednosti, ki ste jo že prej dali. — Vaša obveza je bila, da izplačate sodediče tekom 5 let. Pred potekom petih let niste bili dolžni še ničesar dati. Če ste pa dali in se s sodediči niste nič domenili zaradi morebitnega odbitka na obrestih, potem jim tudi ne smete nič odbiti. Bratje, ki so prejeli deloma izplačano dediščino, so dolžni, da vam dajo pobotnice za prejeto vrednost.
BANKA BARUCH
11, Rne Aaber, Pariš (9°)
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje tn po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija-: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-66, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
Brezupna dediščina. J. M. V. Vaša žena je imela mačeho. Sestra te mačehe pa je imela sina, s katerim ste občevali kot z bližnjim sorodnikom. Ko je sin, ki je bil zelo premožen, zbolel, se mu je vsilil neki človek, ki ga je tako pridobil pod svoj vpliv, da mu je v daritveni pogodbi za primer smrti vse premoženje zapustil in kmalu nato umrl. Vprašate, če bi vaša žena mogla kaj dedovati, če bi se daritvena pogodba izkazaia za neveljavno. — Ker je dotični umrl brez oporoke, bi prišli kot dediči v poštev le zakoniti, odnosno nujni dediči. Ker ni imel zapustnik lastnih otrok, niti staršev niti bratov ali sester, ni nobenega nujnega dediča, ki bi mogel od obdarovanega zahtevati izplačilo nujnega deleža. Vaša žena s pokojnim ni v nobeni sorodstveni zvezi. Tudi če bi vašo ženo njena mačeha posvojila, bi sicer vaša žena kot adoptiranka imela do svoje mačehe iste pravice kot napram krvni materi, ne bi pa pridobila nobenih pravic, tudi ne dednih do ostalega sorodstva posvojiteljica svoje mačehe.
Prevedba zvaničnika. — F. I. — V državni službi ste kot zvaničnik prve skupine. Radi bi bili prevedeni za uradnika tretje kategorije. Dovršili ste pet razredov ljudske šole, tri leta obrtne nadaljevalne šole, dve leti ste obiskovali risarsko šalo itd. Vprašate, ali bi mogli doseči uradniški položaj? — Predvsem morate dokazati, da imate šolsko izobrazbo, ki odgovarja nepopolni srednji šoli. Ker šole, ki jih navajate, niso navedene v uredbi o činu strokovnih šol nasproti srednji šoli, boste morali zaprositi prosvetna ministrstvo, da se izjavi, ali vaša strokovna izobrazba odgovarja nepopolni srednješolski. Če bo prosvetno ministrstvo odgovorilo pritrdilno, boste lahko prosili za prestop v X. uradniško skupino. Prej bi bilo treba opraviti državni strokovni izpit. Pripomniti moramo, da se po sedanjem uradniškem zakonu uradniki ne dele na tri skupine (kategorije), ampak so uradniška zvanja razdeljena na deset skupin, Zvanja v strokah, za katere se zahteva nepopolna srednja šola, so razporejena od X. do vštete VII. skupine.
Žaljcnje časti. A. E. M. Tožili sle zaradi ža-ljenja časti, pri razpravi ste nasprotnici odpustili, ker se je zavezala plačati vse vaše stroške. Vaš zastopnik je terjal plačilo, tudi je tekla izvršba proti nasprotnici, ki je bila brezuspešna, ker je nasprotnica prisegla, da nič nima. Njen mož pa ima stalno službo. Vprašate, kaj bi bilo ukreniti. —Sedaj ne kaže drugega, kot da svojega zastopnika sama plačate. Za bodoče vam pa naj bo to šola, da se dobro premislite, preden tožite z odvetnikom osebo, od katere ni nič za izterjati. Mož ni dolžan plačati pravdnih stroškov, ki se jih je zavezala plačati žena. Terjatev na sodno priznanih stroških zastara v 30 letih. Morda bo vaša nasprotnica pozabila na svoj dolg in zopet nosila kako zlatnino, ali pa si bo nabavila več obleke, tako da jo boste lahko ponovno uspešno rubili. — Rubežni predlog lahko daste sami na zapisnik pri okrajnem sodišču.
Nadurno delo. — M. P. — V vašem podjetju znaša delovni čas največ 10 ur na dan, ali 60 ur ur na teden. — Ako delate preko tega časa, bodisi ob delavnikih, ali ob nedeljah, imate pravico do poviška za nadurno delo. Povišek znaša najmanj polovico več, kot znaša redna mezda.
Živinozdravnik: »Moram brž eno svojih ptcimtk pozdraviti!«
Atila in mestno obzidje
Zjutraj je prinesel sel z obronka gozda sporočilo, da so ponoči videli požare na jugovzhodu. Medlo je plapolalo, mokra polena niso hotela goreti. Trije od ljudi, ki so bili skriti v grapi, so umrli zaradi krvave griže. Ker ni bilo nobenih živil več, sta se odpravila dva moška k pastirjem onstran gozda. Pozno popoldne sta se vrnila vsa premočena in do smrti utrujena. Le iztežka sta izjecljala, da ie ondi jako hudo, da ovce pogin j a jo in da se kravam napenjajo vampi. Pastirji da so ju napadli z gorjačami in noži, ko je hotel eden od teh dveh odgnati telico, ki jo je bil zaupal pastirjem v varstvo, preden so se bili zatekli v gozdove. »Molimo,« je dejal nekdo, ki je imel grižo, »Gospod, usmili se nas.« »Kriste elejson,« jc začela ječati obupana gruča. Tedajci se je med ženskami razvnel vreščeč prepir zaradi nekakšne volnene rute. »Kaj pa imate spet, vražje babe,« je zatulil župan in je z bičem švrtonil po njih. S tem se je pa tudi razrahljala neprestana napetost, moški so se spet začeli zavedati svoje moškosti. »Do semkaj ne bodo prišli ti vragovi na konjih,« je dejal bradat moški. »Skozi te grape in to podrast... Njih konji so baje majhni in mršavi kakor koze.«
»Jaz, je neiki možiček razdraženo povzel, »jaz bi dejal, da bi bili morali ostati v mestu. Toliko denarja smo razmetali za obzidje... Saj bi morali biti ti zidovi kakor železni.« — »Seiveda,« se je rogal snšični pisar, »za ta denar bi moglo biti obzidje kakor iz tort. No, pojdi, odgrizni si kos! Ali se jih je pri tem malo nabralo špelia za svoj tirebuh?! Mogoče je tudi zate še kaj ostalo.«
Župan se je svarilno namrgodil; tako besedičenje mu brez dvoma ni bilo všeč.
»jaz bi dejal,« je trmasto nadaljeval razdraženi meščan, »da konjenica ne bi bila niti malo kos takemu obzidju... V mesto jih nc bi spustili, pa bi bilo vse dobre. Mi bi bili pa lepo na varnem « — »Potlej se pa vrni v mesto, pa se zarij v blazine,« mu je svetoval bradač.
»Le kaj bi ondi,« je povzel spet razdraženi možicelj. »jaz le pravim, da bi bili morali ostati v mestu in se braniti... Ali nemara nimam pravice povedati, da smo ndpa.k napravili? Toliko denarja nas je stalo obzidje in zdaj je vse šlo!« — »Bodi tako ali tako,« je dejal gospod, »potrpeti moramo. Saj je ta Atila samo pogan ...« — »šiba božja,« je pripomnil nekdo, ki ga je tresla mrzlica. »Kazen božja.«
Nehalo je deževati, a pod drevesnimi krošnjami so še zmeraj pošumevale težke deževne kaplje. Bog, moj Bog, je vzdihoval gospod, ki ga je mučila bolezen.
Proti večeru so straže prignale nekega raz-capanca; nemara je bil kak ubežnik od vzhoda, z zasedenega ozemlja.
Župan si je napihnil lica in je začel ubežnika izpraševati. Dejal si je, da je treba takšno uradno zadevo čim najstrožje opraviti. Res, je dejal razcapanec, Iluni so le še nekako za enajst milj oddaljeni odtod in se počasi bližajo; zasedli so že njegovo mesto, videl jih je, pa ne, Atile ni videl, pač pa nekega generala, trebušastega. Ali so mesto požgali? Tisto ne. General je razglasil, da se prebivalstvu ne bo nič hudega zgodilo, a mesto mora dati krme, živil in še to in ono. Razen tegia ne sme prebivalstvo kazati nobenih sovražnosti Hunom, sicer da bo napel drugačne strune. »Pa pogani vendarle morijo ženske in otroke,« je zatrdil bradač.
Tistega ne ve, je odvrnil pritepenec. Pri njih tega mi videl. On sam da je bil skrit v slami, ko mu je prišla mati povedat, da se govori, da bodo iluni pobrali vse mlade fa.nte za pastirje. Tedaj je pobegnil. In to da je vse, kar ve
Možje niso bili zadovoljni. »Saj je vendar dognano,« je nekdo izjavil, »da dojenčkom posekajo roke, in kar z ženskami počenjajo, je bolje, da niti ne povem.«
»Meni ni o tem nič znanega,« je odvrnil fant, ko da bi se hotel opravičevati. Pri njih da zares ni bilo taiko. Koliko da je teh Hu-nov? Koliko, no, kakih dve sto, več pa zares ne.
»Lažeš,« ga je nahrtilil bradač. »Saj že vsak otrok ve, da jih je pet sto tisoč! In kamor le pridejo, ondi samo morijo in požigajo.«
»Ljudi zapirajo v skednje, ki jih nato za-žgo,« je povzel nekdo. »Otroke nabadajo na sulice,« se je oglasil tretji. »Ln jih pečejo na ražniu,« je povzel četrti. »Prekleti psi, poganski!«
»Ti si mi res čuden fantič,« je zabrundal bradač in je nezaupljivo motril fanta. »Kako moreš reči, da si videl llun.e, ko si pa v slami ležal?«
o Mat i jih je videla,« je zajecljal fant, »in ko mi jc prinesla kosilo na slamo...«
»Lažeš!« je zagrmel bradač nanj. »Saj vendar vsi vemo, kamor pridejo Iluni, da vse do golega ppžro kaikor kobilice. Niti listič ne ostane za njimi na drevju, razumeš?« — »O Bog, o Bog,« je začel vekati in stokati razdražljivi možiček, »in le počeniu, le počemu! Koga zadene krivda? Kdo jih je spustil v deželo? Toliko denarja smo izdali za armado... Bog, o Bog!«
»Kdo da jih je spustil v deželo?« se je pisar zagovedno oglasil. »Ti tega ne veš? Kar vprašaj gospoda cesarja iz Bizanca, kdo da je poklical te rumene opice! Zdaj vendar že vsak ve, kdo plačuje to preseljevanje narodovi To se potem imenuje visoka politika, če še tega ne veš.«
Župan je resno prsknil, rekoč: »Traparijet To je vendar vse drugače. Bržkone so Iluni v svoji domovini od lakote kar počepali ko muhe... je pac lena sodrga vse skupaj, ki... delati ne zna nič..., a zreti, seveda, to zna. Zatorej so prišli semkaj ... da bi nam ..., kako se že reče ..., sadove našega truda ... Samo krasti in ropati, nagrabljeni plen razdeliti... pa spet naprej, rokovnjaška sodrga!«
»Politika je to,« je vztrajal pisar pri svojem; »tu ima Bizanc svoje prste vmes.«
Tedajci je posegel neki trmoglavi moški, livar po poklicu, ognjevito v besedo: »Kakšen Bizanc! To so storili cigani, pa nihče drugi! Pred tremi leti se je potepal nekakšen cigan tod okoli in ta je imel natančno takšnega konjiča, majhnega, mršavega, kakršne imajo Iluni.«
»No — in?« je vprašal župan.
»To je jasno ko beli dan,« je zakričal temnolasec. »Cigani so se potikali najprej okoli, da so vse ovedcli... ovaduhi so bili to. To so nam cigani naprtili. Ali sploh kdo ve, odkod da so prišli? In kaj da tod iščejo? Kaj, kaj pa..., čemu pa? Da kotle popravljajo?!* Ali nisem jaz za to v mestu? Kruh odjedati, to, to so ti znali. Pa čarovnije uganjati, pa živini
zavdajati, pa pocestnice vlačiti s seboj.. ■ Vse samo ti cigani!«
»To bi precej držalo!« je zabrundal bradač. »Tile kotlarji - cigani so zares čudni patroni, baje jedo celo surovo meso.«
»Tatinska sodrga,« je potrdil župan, »kradejo kokoši — iii sploh —«
Livar se je v svoji upravičeni jezi skoraj zadušil. »Zdaj pa imate! I a pravijo «Atila», v resnici so pa cigani... Za vsem, prav za vsem tičijo ti prukleti cigani! Živino so nam začarali, grižo so zanesli k nam ... Vse, vse samo cigani! Obesiti je treba vsakogar, kjer se le prikaže! Kaj ne veste ničesar, kaj ničesar ne veste o teh peklenskih ciganskih kotlih? A.Ii niste slišali, da tudi Iluni na pohodu bobnajo na take kotle? Vsak človek bo opazil, da je vse to v zvezi! Cigani-kotlarji so nam naprtili vojno, cigani so krivi vsega... In ti,« je zakričal temnolasec in pene je tiščal skozi zobe, »ti si tudi kotlar, cigan, njihov zavetnik, ovaduh kotlarjev! Zato si prišel semkaj, ker si nas hotel oslepariti, ti cigan, ti si nas hotel izročiti kotlarjem - ciganom ...«
»Obesite ga,« je zavreščal možicelj.
»Prosim, gospodje,« je zumrmral župan. »To je treba preiskati... mir!«
»Le nič onegaviti,« je zakričal ne.kdo.
Ženske so začele vreti skupaj.
Ponoči so spet plamteli požari na vzhodu. Droban dežek je začel pršeti. Pet ljudi je umrlo za grižo in oslovskim kašljem.
Razcapanega fanta-ubežaiika so po daljšem mučenju obesili.	(K. Čapek.)
FU-u se je odpravil po svetu
»Zdaj bom obrnila! Ali ste žc vsi prebrali?«
Nekoč je živel kit Fu-U, ki se je v severnem Ledenem morju neznansko dologočasil. Naj.več pač zato,, ker je bil edini iwqje ;vpete, zakaj hudobni ljudje so bili & harpunami iztrebili vso njegovo družino. Jjain t.je»bil v vseiB prostranem morju in ni imel dmige zabave ko svoje vodne umetelnosti, ki si jih je sain predvajal tako, da je puhal iz nosnic visoke stebre vode. Saj si je kaj bolj zabavnega težko predstavljati, vendar, ti ljubi Bogv semkaj spada tudi občinstvo, ki te občudu je. Fu-U pa je vsak dan preplaval na tisoče kilometrov po ledeni vodi, in ni srečal razen nekaj severnih medvedov in nekaterih, na čereh čepečih pingvinov, ki pa niso bili videti niti malo začudeni, nobene žive duše. Pa je seveda vedel, da je to, kar počenja, namreč ta umetnija z vodo in nosnicama, vendar nekaj prav veličastnega.
Star tjulenj, njegov prijatelj, ki je bil že minogo po svetu, mu je bil nekoč povedal: »V Parizu, na Plače de Ia Concorde, delajo ljudje prav isto, seveda s pomočjo svinčenih cevi, in sedijo v veliki posodi za vodo. Toda tega ni niti moči primerjati z vašo umetnostjo, če bi vi mogli v Pariz, bi doživeli pač neznanski uspeli.«
Te besede so se globoko zapičile v možgane Fu-Uja. ln odtlej inu je brodila po glavi le še ena Sama misel, da bi se poslovil od Ledenega morja in odpravil v tisto ljubeznivo deželo krog Pariza, kjer imajo ljudje radi vodomete in ne lovijo rib s harpunami.
In tako je odplaval na jug. Prvi del potovanja je bil razmeroma prav lahek, dejali bi celo, da je bil prijeten. Saj, če si še tak zagrizen proletaree, na vendar ne de neprijetno, če občutiš nekoliko toplote v vodi, ki je sicer zmeraj mrzla ko raztajan led. šele ko je dospel na obrežje Normandije, je postala stvar bolj žaltava. Francija je ljubka, prisrčna dežela, to je že res, a je tako presneto majhna. In za svobodno gibanje kitov ni niti malo poskrbljeno. Ko so karpi in stilci opazili, da se hoče kit pognati po roki So.ini navzgor, so zagnali velikanski hrup. Poslali so ugovor predsedniku republike, kjer so razodeli, da je Seina njihova roka iin da lic morejo dovoliti, da bi se kaka tuja riba-pritepenka sprehajala po mi)i volji po reki in jo tako rekoč zamašila.
Gospod Lebrun je ves v skrbeh listal po besedilu ustave, da bi našel kak izhod iz te zagate. Pa ni niti besedice dobil v častitljivem besedilu ustave, ki bi govorila zoper pripust kitov na francosko ozemlje. A ker prav tako ni hotel užaliti domačih karpov in sulcev, je sklenil, da se osebno odpelje v Havre in sprejme ubogega romarja, ki je že popolnoma izgubljal potrpljenje.	, , .	. v
Ker se mu je dozdevalo, da je popotnik ze jaiko utrujen, mu je ponudil, da ga bo s posebnim vlakom vzel s seboj. Dal jc pripeti pose-oen vagon, ki jc bila vanj vdelanu velikanska banja — in še vse tisto, kar potrebuje kit zn svojo udobnost. Fu-U, ki ni bil še nikoli videl vlaka, je bil tega izletu izredno vesel. Najbolj so ga pa zabavale krave, ki so se pusle na obeh straneh železniške proge in so z vidno všečnostjo strmele s svojimi velikimi, okroglimi Očmi vanj.
V Parizu so Fu-ITja vprav zmagoslavno sprejeli. Komaj se je spravil i,z vagona, so na kolodvoru St. Lazare planili časnikarji nadenj in ga izpraševali o vseh mogočih stvareh^ ki se mu nit-i sanjalo ni o njih, na primer: Kuj da misli o krizi? Ali nosijo ženske njegove družine ribjo kost v tnodrcu? Posebno odposlanstvo zooja iz Vinceninesa, ki mu je bil na čelu jako častitljiv morski lev, mu je izrazilo posebno počeščenje in spoštovanje vseli v Pariu živečih voduih živalL
A to ni bilo še nič v primeri z uspehi, ki jih je doživljal, ko je imel svojo prvo predstavo na Seini, tik Mirabeaujevcgn mostu, šest sto tisoč Parižanpv s/i je gnetlo na obrežju in nasipih vzdolž reke in od navdušenja so kur rjoveli. Naš kit pa se je medtem radostno podil po vodi in je pošiljal v nebo mogočne vodne pramene, ki so se nalik kristalnim stebrom lesketali v soncu in ki so se njih kapljice daleč na okoli pahljačasto pršile, tako da so ljudje razpeli dežnike, rekoč: »Sonce sije pa dež gre; hlapec seka brez glave; dekla pometa braz metle.«
Navdušeni množici se je zdelo to mnogo lepše, kot so pa velike vodometne čarovnije v Versnillcsu. Co!o najstarejši Parižani se niso spominjali, ali so sploh kdaj kaj le prilično lepšega videli.
Naš Fu-U je kar čez noč postal slaven itvezdnik. Vsakdo se je hotel seznaniti z njim iti sleherni si je zaželel, da bi mu bil predstavljen. Neki veliki slikar, ki je navadno slika! samo gospe in gospode, ki so imeli na leto najmanj 50.000 frankov dohodkov, se je potegoval za čast, da bi ga smel portretirati. Vojvod in jc so ga vabile na obisk in neki akademik je začel pisati njegov življenjepis in njegova doživetja; delo je izšlo v dvanajstih zvezkih. Izvlekli so ga k slavnostnim predstavam v opero in' na konjske dirke v A u ton i I. Slaven je bil. Toda, kar ga je bilo spočetka tako zabavalo ga je začelo slednjič utrujati, 'lam zunaj v veliki samoti oceana je lahko noč in dan spal; tu pa je bil prisiljen čuti prav do jutra. Ko se je začela predstava, je imel komaj še toliko moči, da je prsknil svoje vodne pramene tri do štiri metre visoko. Čeprav ni bilo treba gledalcem prav nič plačati, so se zaradi tega prito žili, češ da ne pridejo na svoj ručun.
Razen tega pa se Parižani sploh ne zabavajo dolgo z eno in isto stvarjo, Kakor se morejo brž navdušiti, prav tako so tudi brž siti, in nekega dne je začelo neko zijalo nergati: »Ali se vam ne zdi, da so ti vodni prameni strašno dolgočasni? Zmeraj ena in ista storija!«
To precej nevšečno nastrojenje se je raz širilo ko ogenj. Ker je pa mimo tega še neki afriški princ poslal vprav tedaj žirafo v Pariz, je pa ta žirafa prestregla vso pariško pozornost zase. Sploh se je zanimalo vse samo še zanjo. Vsi časnikarji so tekli k njej na intervju, im vse vojvodinje so jo prišle povabit na čaj. In celo tisti slikar je kar pustil kitov portret ne dokončan, s pripombo, da si ne lasti talke daro-vitosti in zmožnosti, da bi mogel zadeti podobnost tako težavnega modela. In kar nn nos na vrat je začel portretirati žirafo.
Naš Fu-U je otožno plaval po Seini med praznima bregovoma sem in tja. Nihče ga ni več pogledal, ra/.en tistih, ki so strigli psičke-kodre, in pa tistih nekaj ribičev. A ti so sc jezili nun j, češ da jim vse ribe prepodi. Ves je bil pobit in nobena reč gu ni več razveselila. Do dna užaloščen je sprevidel, dn si izmed vseh šest sto tisoč ol>čii(lovnlcev ni pridobil niti enega prijatelja za kasnejše, slabše čase. In se je spomnil gospoda Lebruna, ki ie bil tako prijazen z njim. .Spravil se je v Elizcj, da bi mu ondi potožil svoje gorje.
Toda predsednik republike ga, žal, ni sprejel. Oprostil se je po svojem mornariškem atašeju: »Gospodu predsedniku jo hudo, ker ne more govoriti z vami. Naročil mi je pa, da vam (14 za po vr a tek na rmzpolago spremstvo podmorskega rušilca.«
» Saj ne vem, kaj bi naj z vašim podmorskim rušilccm, gospod ataše,« sc jc pikro od-
rezal kit. »Jaz si že som pomorem, ker znam, hvala Bogu, plavati.«
In ves divji se je odpravil na pot, zmeraj lepo po Seini navado!. Sulci in karpi so se delali, ko da bi mu hoteli pot zapreti, a čim so videli, kakšne slabe voljo je, so bili kar lepo mirni. Zadovoljili so se samo z namigavanji, kakor: »Brrr, pritepenec!« A to mu je bilo vseeno. Če bi se bil zmenil za mnenje sulcev in kurpov, bi se res no bilo izplučalo, da je prišel kot kit na svet.
Dolgu pot in ledena polarna voda sta nekoliko pomirila njegovo sla!x> voljo. Prišedši v svojo domovino, je bil že ves miren in veder. Kar presunil ga je pogled na njegove čeri in na severne medvede in na pingvine, in tudi na svojega starega prijatelja, tjulenja, ki je 7. vso salonsko vljudnostjo kot zmeraj, venomer ponavljal: »Nihče, pa niti v Parizu, ne zna delati takih prekrusnih vodometov kakor vi!«
Ti odkriti in prisrčni poikloni so na kitovo srce bolj blažilno vplivali kot vos viharni direndaj občudovanja, ki ga je bil dobričina deležen spotoma na svojem slavnem romanju.
(Francosko: 1 rancis de Miomnndre.)
Bag-nuk
Bližina gorovja jo zadrževala vročino i dolin. Prijetno je bilo ozračje in jasen večer
S svojimi ljudmi in Indijcem je prišel nia jor Nimo iz temnega gozda nn planoto, prepreč-kal pobočje ter molče koračil navkreber. Ni ga utrujala pot. Rjav, temnih oči ter belih zob je hodil Indijec poleg, ne da bi bil kaj spregovoril.
Noč je bila svetla in tiha, ozračje nekam ostro. Nevidna roka Stvarnika je razobesila zvezdo zapovrstjo, velike, katerih luč seže do zemlje, srednje in majhne ter neznatne. Dehtel je jusmin, akacije so vlagale vonj v pihajoči veter, kraljeva praprot je mehčala tla, divji golobje so grulili v grmovju.
Bolj in bolj navkreber je vodila pot, balvani so se kazali na rebri, primikale so se skale, pošastnih oblik so se nenadoma pokazale ljudem.
Mar jo bila hladna noč, tišina, samota, ki jc usmerjala misel in pomirjala; maT je bila usoda, ki je odgrinjala nov zastor? Mar je bilo naključje, ki je vodilo majorja po potih, koder naj bi hodil, dokler ne pojasni skrivnosti?
Obstal je. Nikogar ni bilo tam, ne hiše ne človeka. Indijec je pokazal molčo naravnost predse v noč. Korakala sta dalje. Tamkaj so se pojavile skale. Tik pred njima ena, ne ruvno zelo visoka. Ali pa jc bil zid? Zid starega samostana?
V zidu je bilo okno. Stopil je na kamen, se odprtine previdno oprijel. Pogledal je v celico. V nji je čepel faikir na goli zemlji, pred njim na marmorni plošči pa steklena krogla.
Fakir ni čutil, na so ljudje zunaj. Zamaknjeno je vil svoje koščene roke, kuštravi lasje so mu viseli do golih pleč. Trenutek ga je opazoval major. Rad bi razločil, kaj je v stekleni krogli. Nekaj temnega jc bilo notri, pred kroglo pa fakir, ki se je priklanjal spet in spet.
Ne da bi pomišljal, je ukazal major svojim ljudem, naj odmaknejo kamenje pred vhodom. Medtem so zaslišali krik; ko so prišli v celico, je že izginila steklena krogla, l.e kupček žerjavice je ostal še tam. Nekaj plamenic je svetilo ob drugem vhodu.
Major se jo ozrl po prostoru. Podkovane čevlje je videl, kovinast drog in posušen gtali na kamenitni klopi. Iskal je stekleno kroglo. Vojaki so preiskali celico — nič, tudi druge prostore, pa so našli le gole stene.
Ob marmorni plošči je stal faikir prekriža-nih rok, ko senca brez življenja.
/-daj je prinesel vojak majhen, kovinast predmet, /.apognjen jc bil, s štirimi krempljn-stimi jeklenimi vršički pri ročaju Dva obroča sta bila na njem. Indijec ga je vzel iz majorje-vih rok. ga dal nn svojo dlan, en obroč na palec, drugega na mezinec tor skril orožje v pest.
»To je bug — nuk,« je povedal Indijec.
»Kaj je to?« je vprašal major oklevaje in previdno, ko da bi se bal odgovora, ki ga jc slutil.
»Strašno indijsko orožje, ki ga redko najdemo v Indiji. Bag — nuk učinkuje ko tigrova
šapa ...«
Major ga ni preslišal. V spominu mu je oživel dogodek iz preteklosti: Tam na jasi — zevajoče prsi — tigrova šapa ...
Fakir se je prestopil. »Jogi sem«, je začel.
Razjarjen nad ledenim mirom tega človeka, je major prevrnil z nogo marmorno ploščo, kjer je tlela žerjavica, pod njo pa je ležala steklena krogla.
Ko jo je dvignil major, da bi si jo ogledal, je onemel nad strašnim odkritjem.
Tudi kroglo mu je Indijec vzel iz rok. V nji je bilo srce, srce človeka.
»Verujem v Davo. To srce je od belega moža, ki je ubil Indijki srce, dvakrat ga ji je ubil.«
Nato je umolknil fakir.
Kaj naj počne z njim? Kako naj ga kaznuje? Trpinči? To zanemarjeno telo!
Molče so ga odgnali s seboj. Zopet do velike planjave, kjer so grulili golobje ter so frfotale vešče. Jasna je bila noč, hladna iin prijetna. I.e majorju se jc zdelo, da se odpirajo prepadi, iz njih sikajo strasti. Tjakaj se je zibal fakir. Spet in spet je major pomislil na srce v stekleni krogli. Nosil ga je ko uoknj nedotakljivega, nekaj svetega, ki so mu prizadejali najhujše, kar more storiti človek: ubiti.
Ob gozdu Je omahnil fakir. Preden so mu bili mogli ubraniti, je segel po rožo, ki je dišala med resjem. Vtaknil si jo je v usta.
»To je asklepija — roža smrti,« je pojasnil Indijec.
Telo, ki je ure in ure ležalo na žobljih, milje daleč neutrudno hodilo, prosjačilo po vaseh, se valjalo v prahu, vilo tršate roke, telo, ki je živelo med minljivostjo in trajanjem, se je zdaj zgrudilo ko suh list. V molk so segle njegove besede:
»llazara, moja hči.«
Majorju je bilo, ko da se je vrnil i r. bitke Zmagovalec, ki je bil premagan. Zemlji je vr nil sree, zemlji, daleč v severni Indiji, toda n se mogel otresti čuta o zmagovalcu, ki jc bi premagan.
Vrnil se jc na Angleško. Nikomur ni zaupa resničnega vzroka, zakaj se je odločil, da st vrne domov. In nikomur nq bo nikoli omenil, kako se jc eno srce žrtvovalo i.n se drugo izdalo. Tudi ne o tem, kako nerazrušno more biti člo-.veško srce,	(Obcrhauser — bd)
Kurenčkuva Neška ma tud beseda
Jest še zdej prou tna vem, kuku je tu, de če prou nuč in dan knr naprej in naprej štederam tku, de še spat nimam časa, pa m na gre u glava, za kua se s tem ta novem naru-dam, ke se je šele zdej pred ene par letem tle pr nas na Krajnskem zaredu, tiku grdu gledam n, koker pes pa mačka? Lepu vas prosem, tu ja ni nč tacga, de 1) se mogel zavle tega gr<lu gledat, če pranja, de sa jugosluvenari, ne pa Slu venci. Z.a božja vola! Noj boja kar rja. Buh jim pu/ogni. Mi smn pa holt ta pran Sluvenci, pa je fertiik. Tu mehde ja ni več protizakonit, koker je blu pred doberm treni letem? Če s jih dober ud useh plati ogledama, morma vender videt, de sa drgač prou čist tak, koker sma mi ta pran Sluvenci. Nog ja nimaja štereh. koker jih maja kašem telički, ampak sam dve, koker drug Ide, če temu al pa uranu slučejen kera na manka, kar se tud ta praumu Sluvonee lolika zgudi, če se z motociklam ukul uitgau. Drgač mama pa glih tku sam dve. No, in na nugah maja nahter jugosluvenari tud kurje učesa, koker mi. Tu m je pa pravu tisi pecliiker ud »Elefontac, ke s liodja h nemil usak mesec kurje učesa ven re/.at. Ta bo pa monde ja vedu. Tud ruke maja sam dve, koker usak člouik, če ni stnproceivte.n invalid. Sevede, trebuh ma pa, kar se samu ub seb zastop, tud usak jugosluvenar sam enga, čeprou m al 1)1 de-belga, koker jih mama mi ta prau Sluvenci. Dondons sa holt tku slab časi, de je prou mal talkeh, de b nucu več trebuhu. Usak je žiher prou veseu in zadirvolen, če lohka saj enga usak dan za sila napoune. Tu pa tku usak ve, de je ena glava usaiku čezinčez zadost. Kua je u ne, je pa tku pustmnsika reč. Če je u glau le on prou gibčen jeziček, pa se mu ni treba bat, de b stradu. Sej glave mama ja prouzaprou tku sam zatn.de lohka ježek kam p ud streha sprau-ma, keder ga glih na nuca-ma. Noja, pa de nam ni treba klubuka u rok nost, če ga slučajen še mama. Dondons je pač že precej takeh, de morja že kar brez klubuka ukul liodet. Je holt križ. I/olika b blu pa še slabši. Kene, če 1) še dons Jevtič Jugoslavija kumenderii, b pa budil Sluvenci prou gvišen tud že kar brez hlač pu »Lepi naši duimuvini«.
Asten, koker ste iz tega sprevidel, kar sem vam zdej tlela puvedala, res ni prou neubenga uržalia, de 1) se mogle z jugosluvenarjeim grdu gledat in eden drngmti nagajat. Prou lohka b se med sabo zastupil, pusebon, ke mama mi tud prou glih taka Kri, koker ja maja jugosluvenari. Tu sem pa jest zadene sama kiinštati-rala, ke je en jugosluvenar taka zgaga delu, de sem ga mogla s figa u nus dregent, na mu je glih tku rdeča kri iz nusa prtcikla, koker je naša.
Poglejte! Zakua se pa midva z uredmikam »Jugoshi venarskega ti a rud a« dober zastopva? Pa naš gespud župan mu gre.ja tud hedu na roka, če prou sa prou ta prau Sluvenc, koker sem jest. Kulknt namest nega kar cele članke spišeja za »Jiigosluvenarsk narod«, de mu mal del ulajšaja, če prou maja sumi zmeri druzga dela čez glava. Mal preveč sa pustrežliu. Jest b že na bla, čeprou sem drgač hedu dobra
ženska. Če b bla jest namest gespuda župana, b ta reč lise drguč naredila. Sej veja, de se zastoju še mačke na raufaja. Zakua b pol glih gespud župan jugosluvenar jem kar čist zastojn tlaka delal in garal? Sej »jugosluvenarsk na-rud« ma gnarja ket čepin. Gespud župan nej kar pugervaja hunurar. Zakua b takem buga-tiinem tlela tlaka delal. Nej sami tud delaja. Sej jim ni treba cele nuči prekrokat. Če pa že uni iz lubezen du bliženga kej zaj-ne nare<loja, nej pa tud pusten plačaja. Zakua b jih crklal? Sej vem, de nm ni za gnar. Ampak tist gnar lohka špenderaja »Rdečmu križe«, al pa ka-šenmu drugmu križe, sej križu mama na useh konceh in krajeh več ket zadost. Če b blii jugosluvenari mal drgačen, koker sa, b že nč na rekla. Ampak te Ide sa strašen nehvaležen. Jest še dons na morem pmzabet, kuku sa se zadene ujedal, ke sa uni mestnem delucem tiste boge kapce skumenderal. Kar zelen sa bli, koker kušar, ud same jeze. Toga ura^a sa pučej-nal, koker de b šlu za meljone. Cist prou sa uni naredel, de s s tega ni.sa nč glilie stuirel. Knr tih sa bli, pa koker nalaš jim še plava pluzne preskrbel. Jest se kar čudom, de »Jugosluvenarsk nartid« zavle teh pluzn še ni jezika stegnu. Mu rde jugosluvenari teh plmzn So znmerkal nisa. Sej sa mende mal brku. Če jih boja enkat zamerkal, lx>ja pa gvišen spet taka larma naredel, de boja kar cujne pu luft letele. Uni nej s pa iz tega prou nč nn stroja. Kar tku nej se naredeja, koker de b nm hi nč mar na šlu. Ke boja jugosluvenari zavlcn teh plu-zon čist pudeujal, nej pa lini delucem še nove hlače skumenderaja, de sc boja jugosluvenari še 1)1 jezil. Tu bo špns. Nazadne, ke borna teh špasu sit, nej jm ikunja pa še škome. Škorni jim boja zdejla puzim, ke bo mraz prtisnu, še pu-seben prou pršli. Zimskeh suken pa delucem ni treba šenkvat, ke s zimskem suknaim je prt tiku. Če je mraz, nej mal bi hiter delaja, pa se boja ugrel. Če b mel pa enkat tud zimske su.kne, boja pa sam pustopnl in se s pridneh Idi norca delal. Zimskeh suken jim ni na nu-bena viža treba kepvat, pa če boja jugosluvenari še tak kraval delal zavle hlač in pa škoron.
Gespud župan, kar tku nej naredeja, koJ ker sem jim jest tlela nasvetvak. Boja videl,
de bo prou. Pa še ena druga prošna mam dons du nh, če ja boja uslišai, pa na vera.
Kene, gespud župan, uni na veja, de jest usak večer strašen douh guram. Veekait že pu-nuči udbije, pa jest še zmeri čepim u kušonmu kot, pa kasna kiikla sob, al pa može hlače fli-kam in naj ne knofe šivam., bevede uni tega na morja vedet, ke jim nisem še nokol puvedala. Veja, moj mož ma usak večer kašna seja. Jest morem pa sevede ustat pu konc, de videm, če pride prou nasut dam. U takem slučaje ga morem sevede slečt, pa u pojstla pulužit, de m kar na tleh na zaspi. Jest pa tudi na morem tku doug zvečer Kar brez dela sedet. Sej m je še tku douhčes, če delam. Tu pa tku sami veja, de člouk, če je zvečer prou doUili pukonc, rad zjutri mal dle puleži. Men pa te sakmejnsk furmani, ke štajnkolen predajaja, na daja miru, de b spala. Ub pol sedmeh že začneja, kar eden za drugem, pu naš ule trobenta! na tiste soje trubente. Tulk ča,sa plozaja pred naša hiša, dc me zibedeja. Tu me naredi pa tku nervozna, de se usa tresem in sem pol eeu dan nataknena in sitna, ket prga. Ta plozajne jest tiku tešku puslušam, de ni za dupuvedat.
Lepu jih prosem, gespud župan, nej vender ta plozajne prepuveja štajn.kolnarjem. Sej soje čase jim je biu tist zgunejne pu mest in pa upitje »štajnkolen« prepuveilan. Lahem, ke sa tiste čase sladoled pu liblan predajal, je blu pa prepuvedan, de na srneja uprt »sma,slina«. Nej kratkinmal pugervaja, de štajnkolen sam tak žiher pu mest predajajo, ke znaja dober harmonika šipilat, al se morja pa te, ke ga zdej predajaja, navadet in izpit pulužit. Pol nej pa u božjem imen štajnkolen predajaja. De boja Ide vedel, de je na cest štajnkolen za dubit, nej pa kasne polke al pa valcarje pu pot špi-laja. Tku boj a Lbknčane že prec zjuitri u dobra vola spraul, ne jih pa jezil, koker jih zdej s tistem trubentajnam jezeja. Boja videl, gespud župan, de jtim za tu na bom sam jest hvaležna, ampaik prou cela Iblana.
Še neki ud iblanskeh cest, ule in pn trgu b jim rada puvedala. pa dons, žalilbog, nimam reč časa. Vidja, anajst ura je že preč, jest pa še zakurila nisem za kusiu, ub dvanajsteh pride pa moj mož že dam h kusile. Sej ni glih nč pusebenga, sam rada b jih uprašala, kulku je tu, de maja naše ulce, ceste in pa trgi usesorte imena, sam takeh nimaja, ke b blu treba. Noja, pa nej nikar ma zamerja. ..	K. N.
Nevarnost požara pri obdelavi magnezije
Nekaj kovin poznamo, ki se pri razme« roma nizki temperaturi vžgejo. Take kovine »d kalij, kalcij, natrij in magnezij. Ol teh kovin so v tehniki rabi največ magnezij, ne sicer sam, pač pa v zlitinah.
Magnezij se vžge že pri 400° C. Ozek ma-. gnezijev trak lahko prižgemo že s samo vžigalico. Magnezijev prah rabijo fotografi za razsvetljavo pri nočnih posnetkih. Debelejši kosi magnezija niso tako nevarni. Žico debeline i mm ali pločevino nad 0,3 mm debeline že ne moremo več z vžigalico prižgati. Temu je vzrok dejstvo, da je magnezij za toploto zelo dober prevodnik. Še manj nevarne so magnezijeve litine. Bat iz zlitine magnezije in aluminija se ne vžge kljub temu, da je v cilindru bencinskega motorja tako rekoč neprestano izpostavljen ognju. Pač pa obstoji nevarnost požara in eksplozij pri .obdelavi magnezijevih zlitin posebno tam, kjer nastajajo pri obdeio-vanju drobni ostružki in prah. Zato se mora v delavnicah, kjer se obdeluje magnezij, temu posvetiti posebna pozornost.
Magnezijev prah vžge lahko že majhna iskra. Udarec jekla ob jeklo zadostuje Jasno je, da se morajo vse take možnosti preprečili. V takih delavnicah ne smejo delavci tolči s kladvi po strojnih delih. Tudi brušenje orodja ne spada v dckvnico, prav tako varjenje ali spajkanje. V izbiri pogonskih strojev moramo biti natančni. Elektromotorji morajo biti posebej zavarovani. Da se ne sme kaditi, je razumljivo samo po sebi.
Vendar se požar lahko širi samo, če so zbrani skupaj večji kupi magnezijevih odpadkov. Zato je treba skrbeti predvsem zato, da se priprave temeljito čistijo.
Da se obdelava magnezija lahko nemoteno vrši in da ni ogroženo zdravje in življenje delavcev, mora biti pri vsakem stroju pripravljena posoda z železnimi ostru.ški, da se z njimi hitro potrese goreči magnezij, ker se je to izkazalo za najboljše sredstvo v takih primerih. Delavci sami pa morajo imeti usnjene rokavice in usnjene predpasnike.
Zlogovna križanka
V vsak prostorček vstavi po dve črki, ki ti obenem povesta besedni zlog. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črtah ter pomenijo:
Vodoravno: 1. lahka stvar, 3. druga beseda za temo, 6. eksotična dišava, 9. vzrejanje, 11. umetniški izdelek, 14. zemeljska vzpetina, 16. avtomobilska shramba, 17. francoski dramatik, 18. druga beseda za pomoto, 19. denarna vrednost, 20. italijansko mesto, 21. slovenska reka, 22. okrasna posoda, 24. gozdna poseka, 26. štajerski kraj, 28. bližnja sorodnica, 20. Aškerčeva pesem, 30. majhna posoda, 32. nemško mesto, 34. vrsta volne, 36. tujka za drobiž, 38. kmečko orodje, 30. oseba iz Revmontovih Kmetov. 41. moč, 42. hrvaški kraj. 43 trdo delo, 45. majhna naselbina. 46. oseba iz Revmontovih Kmetov, 47. globoka raza, 49. kraj Dri Črnomlju, 51. krompirjeva jed, 52. opoldanski
obed, 54. živinska krma, 55. skupina ptičev, 57. del oprave, 58. jugoslovanska reka, 00. smešna pripoved, 61. vodna vršina, 62. nekdanja Francija, 64. slovenski pesnik, 66. istrska reka, 67. del telesa, 68. oglarska priprava, 69. del stavbe, 71. ruska organizacija. 73. ravna streha, 75. del noge, 76. turška trdnjava, 78. vodna žival, 80. afriška pokrajina, 82. mlinsko korito, 84. peruansko mesto, 85. cela stvar, 86. del telesa, 87. oblika vode, 89. neroden človek, 91. popolno gospostvo, 92. vrtna rastlina, 94. informativna listina, 96. vrsta rib, 97. poletna hiša, 98. gozdna rastlina, 99. italijansko pristanišče, 100. slovenska reka, 102. velika posoda. 103. madžarsko mesto. 105. del telesa, 107. izraelska jed, 108. lekarniški izdelek, 109. močvirna rastlina, 111. časovno razdobje, 113. notranjski kraj, 115. Finžgarjeva povest, 116. španski ples, 117. Finžgarjeva igra, 119. optična priprava, 121.
lahek površnik, 123. svetopisemsko mesto, 125. Ib-senova drama, 126. hrvaška reka, 127. mizarsko orodje, 128. gotska umetnost, 129. evropska reka, 130. kuhinjska priprava.
Navpično: 1. druga beseda za liso, 2. božje stvarstvo, 3. neprijetna ovira, 4. eksotična dišava, 5. tujka za narod, 6. južnoitalijansko zgodovinsko bojišče, 7. fizikalni izraz, 8. kmečko orodje, 9. tekoča voda, 10. azijski otok, 11. zemeljska polobla, 12. nevestin delež, 13. lesena stavba, 14. domača žival, 15. vzrok bolečine, 21. ostanek pri gorenju, 23. voznikova priprava, 25. slovanski vladar, 26. evropsko mesto, 27. leva roka, 28. domača žival, 29. italijansko mesto, 31. dolenjski potok, 33. golota, 34. jugoslovanski denar, 35. gorenjski kraj, 37. bavarski vladar, 39. azijska pokrajina, 40. vrsta praske, 41. hreščeča piščalka, 42. prostor za hišami, 44. srbsko mesto, 46. tržaški škof, 48. črevesna bolezen, 50. namizna posoda, 51. ključavničarsko orodje, 53. peščena tvorba, 54. odborovo opravilo, 56. jugoslov. reka, 57. kmečka jed, 59. vrsta vetra, 61. slaboten človek, 63. italijan. denar, 65. poljski pridelek, 67. vrtna cvetlica, 68. podarjeno meso, 69. del drevesa, 70. glinasta posoda, 72. gozdno grmovje, 73. nasprotje svetlobe, 74. vrsta maščobe, 75. štajerski kraj, 76. domača žival, 77. lovilna priprava, 79. slovenski misijonar, 81. hrvaški književnik, 83. božiča petja, 85. suha zemlja, 86. domača žival, 88. del ladje, 90. velika gospa, 91. zemeljska vdrtina, 92. merilna priprava, 93. mlada rastlina, 95. poljski plevel, 96. vrsta davščine, 97. alkoholna pijača, 99. tujka za vrsto, 101. kraj pri Kamniku, 104. slovenski slikar, 106. vrsta ladij, 107 afriška pokrajina, 108. tujka za bro-dovje, 110 ameriško mesto, 112. špansko mesto, 114. štajerski kraj, 115. osamljen prostor, 116. italijanski general, 117. božja čednost, 118. tujka za plačo, 119 nalezljiva bolezen, 120. francoski pisatelj, 121. štajerska voda, 122. utežna enota, 124. človeško pleme.
Rešitev zlogovne križanke z dne 16. oktobra
Vodoravno: 1. slovar, 7. epos, 11. krava, 16 Levar, 17. Otokar, 18. elan, 19. opis, 20. Avar, 21 otok, 22. Abo, 23. nada, 25. kapa, 27. sani, 29. Pad, 30. okoliš. 32. Amen, 33. arena, 35. debata 38. roba, 40. Taras, 42. greh, 43. Ares, 44. atek, 45. Oka, 46. Lasa, 48. lipa, 50. Tomo, 52. Ram 53. frenej, 54. Amas, 55. avizo, 56. nakana, 59 Peru, 61. pegaz, 63. atom. 65. Aron, 66. Ajas, 67. ata, 69 peka, 71. Rigi, 73. teta, 75. Lek, 76. Ineni 77. Jagode, 78. Golo, 79. salama, 80. nota, 81 raven.
Navpično: 1. slon, 2. lepak, 3. Ovid, 4. vas. 5. ara, 6. rovaš, 7. etapa, 8. por, 9. oko, 10. satan 11. krona, 12. rek, 13. Ala, 14. vaba, 15. anoda 24. Alah, 25. kita, 26. Amos. 27. soba, 28. Irak 29. pero, 30. odolin, 31. obesek, 34. nakaza, 36 erar, 37. Arij. 38. repa, 39. Atos, 40. tema. 41 Samo, 47. Anam, 48. Lena, 49. amen, 50. Tnra, 51. oves, 52. Riga, 57. Atene, 58. arija, 59. pogan, 60. ujeda, 61. pater, 62. zakon, 63. apis, 64. okel, 68. tele, 70. Ana, 71. Rim, 72. igo, 73. Tot, 74. aga. 75. lov-
Šah
Važna med,klubska šahovska tekma za državno prvenstvo je bila v nedeljo med bel-rajskimi in subotiškimi šahisti v Subotici. Su-botiškemu šahovskemu klubu so prerokovali v tej tekmi zmago, ker je imel v svojem moštvu znana mojstra Kostiča in Schreiberja, dočim je belgrajski šahovski klub nastopil le s svojimi prvorazrednimi igralci in brez mojstrov. Zmaga belgrajskih šahistov s 4 in pol : 3 in pol je zato presenetila. Odločilna je bik partija ined Kostičem in Popovičem, ki se je končala re-mis. Z zmago v tej partiji bi mogel Kostič pomagati subotiškemu šahovskemu klubu do zrnate, ker bi bil rezultat na nrvih štirih deskah >olj ii. Belgrajski šahovski Klub je z zmago v Subotici že postal finalist, drugi finalist pa bo določen v tekm.i med Amaterskim šahovskim klubom iz Zagreba in Ljubljanskim šahovskim klubom 6. novembra v Zagrebu.
V novembru se bo pričel na Holandskem že lainsko leto napovedani turnir svetovnega prvaka dr. Aljehina in sedmih kandidatov za svetovno prvenstvo. Vsi povabljeni velemojstri so pristali in bo imel turnir tele udeležence: dr. Aljehin, Botivnik, Capablanca, dr. Euwe, Fine, Moli r, Keres in Reshevs,ky. Turnir bo že močnejši kot oni na Semmeringu lansko leto, bo pa tudi dvokrožni. V primeru, da kdo od teh velemojstrov ne bi mogel nastopiti, sta določena velemojstra Eliskases in Pire, da vskočita na prazno mesto.
Iz letošnjega turnirja na Nordvvijiku, na katerem je sijajno zmagal Eliskases pred Kere-som, Pircem in Einvejem, prinašamo bojevito >artijo med Bogoljubovim in Keresovim roja-tom Schmidtom.. Za oba igralca je bil rezultat te partije odločilnega pomena za končni )laceme.nt, in sta vložila v partijo vse svoje sile. 3ogoljmbov se je pokazal boljšega tehnika in je na originalen način dosegel zmagovito pozicijo, toda je potem popustil in samo realiziral, to pa zopet na originalen način.
P. Schmidt — E. Bogoljubov
f. c2—c4, e7—e5; 2. Sbl—c3, Sb8—c6; 3. g2-g3, g7—g6; 4. Lfl—g2, Lf8—g7; 5. e2—e3, d7—d6; 6. Sg 1 —e2, Sg8—h6 (beli je usmeril svoje figure proti točki d5, črni pa proti d4. Mala prednost belega je v tem, da je točka d5 dostopna belim figuram, dočim točka d4 črnim ni); 7. 0—0, Sh6—f5; 8. Sc3—d5, a7—a5; 9. d2—d4, 0-0; 10. d4Xe5, d6Xe5; 11. Se2-c3, Sc6-e7; 12. b2—b3, Se7Xd5; 13. Sc3Xd5, c7—c6; 14. Sd5 —c3, Dd8—e7; 15. Ddl—c2, Tf8—d8- 16. Lel— b2, Lg7-f8; 17. Tal—dl, Td8Xdl; 18. TflXdl, Sf5—g7; 19. Sc3—a4, De7—c7; 20. f2—f4 (ibeli je organiziral zelo nevaren napad na kraljevo krilo, ki ga črni le s težaio ubrani), Lc8—g4; 21. Tdl—el, e5Xf4; 22. e3Xf4, Lf8—b4; 23. Sa4— c3, Ta8—d8; 24. a2—a3, Lb4—c5 + ; 25. Kgl—lil, Lg4—f5 (beli je grozil zelo neprijetni napad s Sc3— e4); 26. Sc3—e4, Lf5Xe4 (črni mora prepustiti belemu prednost dveh lovcev, ker bi bil sicer beli napad neznosen); 27. Dc2Xe4, I>c7—b6 (da bi igral na De5 L—d4); 28. Lb2—f6, Td8—a8; 29. a3—a4, Sg7— f5 (črni seveda ni smel vzeti na b3, ker bi sledilo LXg7 in De5+ z osvojitvijo figure); 30 De4—d3, Lc5—d4; 31. g3—g4! (kljub temu, da more zamenjati beli dragocenega lovca, ostane po tej izvrstni potezi še v napadu), Ld4Xf6; 32. g4Xf5, Ta8—d8; 33. Dd3—f3, Td8—d2! 34. f5Xg6, h7Xg6; 35. Tel—eS+ (še močneje bi bilo f4—f5), Kg8—g7; 36. Df3—h3, Lf6—h4! (po tej zanimivi žrtvi pride celo črni do napada); 37. Dh3Xh4, Td2— dl + ; 38 Te8-el, Db6Xb3; 39. h2— h3 (bolje je bilo f5!), Db3Xa4; 40. TelXdl, Da4Xdl + ; 41. Klil—h2, a5—a4. 42. Dh4— e7, Ddt—d4; 43. f4—f5, Dd4—f4+; 44. Kli2—hI, Df4Xf5; 45. De7 Xb7, a4—a3; 46. Db7-ib4, Df5—d3; 47. c4—c5, Dd3—e3; 48. Lg2Xc6, De3—cl + ; 49. Khl—g2, a3—a2; 50. Db4—rl4+, f7—f6; 51. Dd4—d7+, Kg7—h6; 52. Dd7—d8, Del—g5+ (z a2—alD bi črni zmagal); 53. Kg2—f3, Dg5—h5+; 54 Kf3— g3, Dh5—e5+ (alD!); 55. Kg3-f3, f6-f5? 56. Dd8—d2+, gfr—g5; 57. Dd2Xa2, g5—g4+! 58. h3Xg4, f5Xg4+; 59. Kf3Xg4, De5—h5 + ; 60. Kg4—f4, Dh5—f7+l! 61. Da2Xf7 in črni je pat.
Razvezano snopje
Nekaj o jugoslovanskih jezikih
Vseh Slovanov je 181,270.000. Dele pa se V tri velike skupine, in sicer: a) Južni Slova-n i : Slovenci, katerih je 1,600.000, Srbohrvati: 10,600.000 in Bolgari: 6,200.000; b) Vzhodni Slovani: Velikorusi: 81,790.000, Ukrajinci: 38,810.000 in Belorusov: 6,600.000; c) Zahodni Slovani: Poljaki 23,920.000, Čehi: 8,720.000 in Slovakov: 2,900.000.
Najstarejši slovanski jezik je staroslovenski ali starocerkvenoslovanski. To je jezik, ki sta ga slovanska apostola Ciril in Metod v 9. stoletju uporabljala in so ga potem rabili do 11. stoletja. S tem delom Cirila in Metoda so v zvezi slovenski brižinski spomeniki. V 10. —11. stoletju pridejo slovanski jeziki v svojo zgodovinsko dobo. Pred to historično dobo so Slovani govorili še kolikor loliko enoten jezik, to dobo imenuipmo praslovan-sko. Med obema dobama je 9. stoletje.
V teku stoletij so se slovanski jeziki razčlenili v posamezna narečja in podnarečja. Tako se je slovenščina razdelila v sedem dialektičnih skupin, ki pa so se zopet delile v 46 narečij. Sr ohrvaščina se deli v kajkasko, čakovsko in što-kavsko narečje, ta tri jiarečja pa zopet delimo v vzhodno ekavsko, južno jekavsko in zahodno ikavsko podnarečje. Bolgarščina ima vzhodno z južnim in severnim podnarečjem, nodopska, središčno in severnozahodno, v Macedoniji prehodna severna in severnozahodna ter južnovzhodna in južnozahodna. Velikoruščina se deli v severno, srednjo in južno, maloruščina v severno, južno in karpntsko, beloruščina v južnozahodno in severno-vzhodno ter prehodno malorusko-južnoveliko-rusko, malorusko-belorusko in belorusko - južnoveliko-rusko. Poljščina v velikopoljsko s karjavskim, mazovsko, mnlopoljsko in šlesko. češčina v češko s srednjim, južnozahodnlm, vzhodnim in češko-moravskim, moravska z moravskoslovaškim, slo-vaščina v zahodno, srednjo in vzhodno, gornje lu-žiščina v vzhodno, srednje, dolnje narečje.
Rusi, Srbi, Bolgari pišejo v cirilici, ostali * latinici.
OtroJki vozički naj- Dvokolesa,	»lvalnl stroji
novel SUi modelov motorji, trlclkljl pogresljlvl
Po lelo nizki cenil Ceniki frankol »TRIBUNA" ». BATJEl, LJUBLJANA, Karlovika 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta, 2«
En teden v bombardiranem vlaku
Angležinja popisuje nevarno železniško vožnjo iz Hankova v Honkong
Kakor poročajo najnovejša poročila, so Japonci
zasedli že kitajsko mesto Kanton. Njihov namen je vsekakor bil, da bi presekali glavno prometno žilo iz Honkonga v llankav, kjer je sedaj glavni kitajski odpor. V angleškem listu »Times« poroča Angležinja, ki je živela v Hankovu, kako je popo-tovala iz ogroženega mesta v varnejši Honkong:
»Ob 10 zvečer smo se veseli odpeljali iz Han-kava. Drugo jutro pa smo bili na vso moč razočarani, ko smo videli, da smo komaj prišli naprej, ker smo vso noč prevozili le 60 milj. še preden smo dobili zajtrk, se je oglasil letalski alarm, nakar smo počasi odšli na polje. Bil je lep septembrski dan ter smo zložno šli proti majhnemu gozdiču vrh malega grička. Tamkaj smo stali kako uro in se potem vrnili, ker se ni nič zgodilo. Če bodo vsi letalski napadi tako prijetni, se nam ni treba nič bati, smo si mislili. Nekako ob pol enajstih dopoldne je bil nov alarm. Ko smo stopili iz vagonov, smo že zaslišali letala. Komaj sino imeli čas skriti se v grmovje, že so visoko nad nami grmela sovražna letala. Letela so pri zahodu, mi smo le prav daleč nekje slišali zamolklo udarjanje letalskih bomb.
Komaj smo se vrnili v vagone, že nas je iz njih pognal v beg nov alarm. Bili smo le^30 jardov od vlaka, ko so se nam bližala sovražna letala. V grmičevju je bil skrit kitajski vojak, ki nam je namignil, naj se brž skrijemo. Letala so kri-žarila nad nami, vendar se niso spustili niže ko 5000 čevljev. Ko bi bili slutili, da hočejo bombardirati postajo ter železniško progo obsuti s strojnicami, bi se bili bolj bali. Po ropotu smo sodili, da bombe padajo kakih 10 milj od nas.
Tako smo ždeli v tistem grmovju eno uro, pa se nam je zdelo, da je več ur. Nato smo vsi razpraskani in zamazani ter preplašeni prilezli iz grmovja. Ko pa smo bili zopet v vlaku, smo se smejali in šalili, kakor da bi bilo vse pozabljeno. Tako smo se nekaj časa mirno vozili, ko so se znova oglasili signali za alarm. Sprva smo mislili, da nam signalizirajo, naj gremo h kosilu in smo bili kar zadovoljni. Ko pa smo zvedeli, (la se zopet bližajo letala, smo vsi preplašeni bežali iz vagonov. Tekli smo čez manjši most, ki smo pod njim sklenili skriti se. Medtem so priletela letala kakih 4000 do 5000 čevljev visoko. Sedaj smo lahko opazovali, kako mečejo bombe. Nato pa so se letala razpustila v skupine po 2 ali 3, se začele spuščati nižje in skupina treh letal je začela sumljivo krožiti okoli nas. Medtem ko smo mi pobegnili iz vlaka pod most, je naš vlak potegnil kake četrt milje naprej proti bližnji postaji.
Pred naše umazano zavetišče je prišel ubog majhen Kitajec. Poklicali smo ga, naj je skrije k nam. Stopil je k nam pod most ter se zraven nas sesedel. Po vsem telesu se je tresel, težko je dihal, roke je imel na prsih. Videla sem, kako mu srce močno bije. Siromak je bil na eno oko slep, z zdravim očesom pa je jezno gledal izpod svojega klobuka. Prijazno smo ga nagovorili, za kar nam je bil hvaležen. Dali smo mu celo nekaj denarja, da bi ga malce razveselili in ga raztresli. Sedaj pa se je šele začel pravi japonski bombni napad. Dobro smo slišali grmenje bomb. Vstali smo in gledali cele oblake prahu in megle okoli nas in našega vlaka. Nato sta dve letali prileteli tik našega vlaka. Leteli sta prav nizko ob progi med
nami in postajo. Slišali smo kratko ragljanje strojnic. Takoj smo vedeli, da hočejo Japonci pogoditi ali vlak ali pa železničarje. Zamižala sem, in upala, da vsaj bomb ne bodo metali. Vendar bi bila morala vedeti, da tako nizko letala ne mečejo bomb, ker so potem letala sama v nevarnosti.
Pozneje smo videli, da so vse bombe zgrešile pašo lokomotivo ter padale ob obeh straneh proge. Ena bomba je zadela blizu proge stoječo hišo ter jo vso raznesla. Raztrgala je v hiši starega Kitajca ter dve deklici. Steklo v oknih našega vlaka je bilo seveda vse razbito. Zvečer nato so naši železničarji sklenili vrniti se v Hankov. Drugo jutro ob pol štirih smo bili v Vuhangu, ob petih pa na izhodni postaji. Bilo je krasno sončno jutro, mi pa smo bili utrujeni, zamazani in smo želeli najprej okopati se in nato spati.
čez dan sem zvedela, da bo zvečer odpeljal nov vlak. Poskusila sem tvegati, čeprav mi ni bilo prijetno pri srcu.« Nato popisuje Angležinja, da so Japonci tudi ta vlak napadali z letali, čez dan so iiopotniki tega vlaka bivali ali v vlaku ali pa v senikih ob progi. Enkrat so je zgodilo, da so bombe razdejale progo malo sto metrov pred vlakom. Najprej so morali zato delavci progo popraviti, nakar so zdrdrali čez progo vojaški vlaki s strelivom, potem so šele prišli potniški vlaki. Angležinja končuje svoje poročilo takole:
»Od nedeljo ponoči smo bili v vlaku. Sedaj se nam je bližala že druga nedelja, pa še vedno nismo bili v Honkongu. Šele v soboto zvečer smo prišli v Kaulun, ki je zadnja postaja nasproti Honkongu. Bili smo vsi zdelani in zmučeni, vendar pa nepoškodovani in zdravi.«
Kitajsko mesto Kanton na južnem Kitajskem je padlo Japoncem v roke. S tem je pretrgana zveza kitajskim armadam s Honkongom in morjem. Na sliki vidimo velikansko mesto z 2 milijonoma ljudi. Slika je posneta iz letala, ki je bombardiralo mesto. Na sliki vidite lahko
še, kako udarjajo bombe v mesto
Morje si ne da iztrgati svojih žrtev
Potopljeni zakladi čakajo
Morda še nikdaT ljudje niso tako poželjivo iskali na morskem dnu potopljenih zakladov kakor dandanašnje dni. Še nikdar zakladi na dnu morja razbitih ladii niso ljudi tako vabili, pa tudi še nikdar niso ljudje organizirali takin ekspedicij, da bi dvignila te za-
tako vabili, pa tudi še nikdar niso ljudje orga-
klade. Danes poročajo o enem, jutri o drugem zakladu, ki ga hočejo dvigniti z dna morja.
ženske imajo svojo banko
Pred kratkim Je bila v Londonu angleško-ho-
lanska bančna konferenca, pri kateri je holand-ske banke med drugimi zastopala tudi gospa Klara Meyers, ravnateljica in ustanoviteljica »Ženske banke« na Holandskem. To se je Angležem čudno zdelo, da se ženska ustvarja s takimi zadevami. Ko so slišali njeno zgodovino, sp jo začeli spoštovati.
Gospa Meyers je bila učiteljica, ki si je prihranila precej denarja, preden se je poročila. Mož pa je začel špekulirati z njenimi denarji. Lepega dne ni bilo več ne njenega denarja, ne moža. Ženska je bila odločna ter je sama šla na delo, da reši, kar se rešiti da. Toda bančni uradniki ter ravnatelji so z njo, ki je bila le ženska, tako postopali, da je bila bridko užaljena ter je bankam obrnila hrbet. Kot odločna ženska je šla takoj na delo ter je sama ustanovila svojo banko, ki jo je imenovala »Ženska banka«. Tej banki so se v Amsterdamu spočetka smejali, potem so se ji čudili, nazadnje so jo pa začeli občudovati, ko so videli njene- uspehe. Ženske so namreč kar navdušene prihajale v to banko ter vanjo nalagale svoje prihranke. Nazadnje se je »Ženska banka« iz malega stanovanja preselila v svojo palačo, ki stoji v imeni tnejši amsterdamski ulici.
Same ženske povsod!
Izkazalo se je, da ženske svoje denarne zadeve rajše zaupajo ženskam. Skoro vse ženske, ki se morajo same brigati za svoje gospodarske zadeve, so se zatekale v to banko. Gospa Meyers namreč dobro razume bančna opravila ter si je v 10 letih, odkar ta banka deluje, znala pridobiti in sama vzgojiti vse svoje ženske sotrudnice. Tri vodilne prokuristke »Ženske banke« že več let uspešno delujejo v banki ter jih čisla ves bančni svet.
Kdor pride v to banko, vidi povsoH same ženske. Pri vratih te sprejme ženska vratarica. V predsobah stražijo ženske sluge, ob mizah sede ženske uradnice, ravnateljice so ženske. In v banko prihajajo zaradi denarnih zadev zopet skoro same ženske. Banka se je začela tako razvijati, da so morali v Haagu ustnoviti podružnico. Ko so v Haagu odprli podružnico, se je zgodilo, da je prišla v banko sama holandska kraljica, ki je dejala: »Tudi jaz sem ženska, ki sama delam in sama skrbim, zato hočem tudi jaz svoj denar nalagati v tej banki.« Te besede so šle kakor blisk po vsej deželi, nakar je banka pridobila še več ženskih prijateljic.
Edina napaka ženske banke
Gospa Meyers, ki že 10 let nepretrgano vodi svojo banko, si je letos prvikrat privoščila poletne počitnice. Poleti se je odpeljala na dopust v Ameriko, kjer hoče poskusiti ustanoviti tudi podobne banke. Ko so jo spraševali, ali ima taka ženska banka kake pomanjkljivosti in napake, se je za-smejala ter dejala:
»Da, ženske banke imajo velikansko napako, ki pa je ne moremo odpraviti z nobeno postavo. Naše uradnice namreč uživajo pri moških velikanski ugled. Zato se dogaja, da mlade uradnice le prepogosto odhajajo proč, ker se može. Moški si menda obetajo kdo ve koliko gospodarskih koristi, če se oženijo z žensko, ki je dober gospodar v denarnih rečeh in je v tem tudi visoko izobražena. Zato imamo mi dovolj težav vedno sproti dobivati in izobraževati nove sotrudnice. O tem bi lahko napisala debele knjige.« Kako imeniten bi bil naslov romana: »Od bančne blagajne do oltarja!« Vendar ne bojte se, ne bom pisala! Edine knjige, ki sem jih v življenju pisala, so bile glavne l knjige naše banke. In le ljudje, ki vedo, kaj so številke, znajo te knjige prav ceniti.«
»Bataljon smrti« se imenuje tale angleški oddelek, ki na drezinah vozi pred vlaki v Sveti deželi, da sproti prepreči vsak napad na vlake in železnice. Nevarna je ta služba, in tisti, ki
to na tej drezini, so res junaki
Zakladi »Florencije«
V zalivu Toborniory na zahodni obali Škotske se pripravljajo, da bi dvignili ladjo »Flo-rencia«, ki je bila nekoč glavna ladja mogočnega španskega brodovju zoper Angleže. To mogočno špansko varmado« pa so združeni Angleži in Ilolandci docela razbili. I,n ta'ko počiva »Florencia« že od leta 1588 na morskem dnu ob škotslki obali. Nad njo se ie nabralo že tO metrov na debelo poska in bluta. Pod tem blutom pa je skrita »Florencia« z vsemi svojimi bajnimi zakladi, ki jih je vozila s seboj. Doslej še nihče mi mogel prodreti skozi tisto blato do ladje Ln njenih zakladov. Sedaj upajo, da bodo z novimi aparati to vendarle dosegli ter iz morja izkopali 500 let stare zaklade. Toda to je doslej zgolj še upanje.
Bogastvo francoskih plemičev
Dalje poročajo iz Francije, da bodo poskusili dvigniti potopljeno francosko tovorno ladjo »Telemaque«, ki je ob času francoske revolucije, z zakladi natovorjona skušala priti na Angleško, pa se je prej potopila. Njena zgodba je v kratkem tudi zgodba iz francoske revolucije. Bilo je zjutraj dne 3. januarja 1790, ko je ta ladja pod poveljstvom angleškega kapitanu Cumminga zapustila francosko luko Rouen, za njo pa je plula mainjša ladja. Le malokdo je takrat vedel, da so na teh dveh ladjah skriti in spravljeni velikanski zakladi. Mnogo francoskih plemičev je takrat hotelo rešiti svoje premoženje. Zato so nekatere rodovine naložile na ti dve ladji vse svoje, da bi bilo premoženje vsaj na Angleškem zanje rešeno. Baje je tudi francoska kraljeva rodovina Burbonov na ter ladji skrila svoje rodoviinske zaklade. Na ladji je bil spravljen tudi najdragocenejši na-
Največje težave delajo Japoncem na severnem Kitajskem visoke gore, čez. katere morajo vlačili svoje topove. Na sliki vidimo napore japonskih vojakov v provinci Sansi
kit nesrečne francoske kraljice Marije A.nto-niette.
Jakobi.nci pa so odkrili ta beg ter dali obe ladji s svojimi ladjami zasledovati. Mala ladja, ki je spremljala veliko, je kmalu pudla v roke zasledovalcem. Na njej so našli tri velike sode /Jata in srebra. Velika tovorna ladja »Te-lemaqtie« pa je preganjalcem ušla. Srečno je iz reke Scine priplula na globoko morje. Tukaj pa je zašla v drugo nevarnost. Nastal je namreč velik morski orkan. Drzni kapitan Cum-ming je upal, da I«) zmogel velikansko valovje Toda blizu obrežne vasi Qu.i!!lbeuf je ladjo zalotil ogromen morski val ter udaril namjo. Vaščn-ni so gledali nesrečo kakih 100 metrov daleč.
Videli so, kako je morje pogoltnilo ladjo
Danes prav za prav nihče ne more vedet/i, koliko premoženja je bilo na tisti ladji, šele pozneje so iz zapiskov posameznih plemeni-ta škili rodovi« skušali ugotoviti vsaj približno višino potopljenega bogastva. Izkazalo se je, da je že tn približna ugotovitev pokazala velikanske vrednosti, ki so se<laj potopljene. Ljudska govorica pn je seveda storila še svoje in tako je nastala cela legenda o bajnem bogastvu, ki je potopljeno tamkaj na norma tiski obali. Zaradi tega so že leta 1830 in pozneje leta 1850 poskušali, da bi tisto ladjo dvignili, pa se jim nikdar ni posrečilo. Baje ni niti preveč težko priti do potopljene ladje, toda francoska postava veli, da je ves zaklad, k.i ga kdo najde v morju, lastnina francoske države, in da iona tisti, ki je zaklad dvignil, pravico le do 3(K).(KK) frankov. Zaradi tega se je navdušenje za dviganje tiste ladje močno ohladilo.
Sedaj se zopet pripravljajo, dn bi tisfo ladjo dvignili. Tokrat je francoska država napravila kar celo licitacijo navzdol. Pravico dvigati zaklad1 bo dolini tisti, ki se bo zadovoljil 7. manjšim dobiSkom. I11 tako je pred kratkim raLici tiral dviganje ladje tisti, ki je zadovoljen zgolj z 12.500 franki.
Gusarski zakladi na dnu morja
Kdo ve, ali se mu bo posrečilo? Pa to je le en poskus izmed mnogih. Blizu Kapskega mesta ob obali Južne Afrike leži v morju pokopano brodovje <1 rzm ih pomorščakov, ki so jadrali iz Indije in vozili s selx>j ogromne zaklade. Doslej jih še niso mogli dvigniti. V luki Vigo leži že od leta 1702 potopljeno špansko brodovje, ki je vozilo s seboj srebrne zaklade iz Amerike. Nihče še ni dvignil teh zakladov. Leta 1798 je nnglešJki admiral Nelson pri Abukirju potopil Napoleonovo brodovje, ki je imelo s seboj mnogo dragocenosti. Ob obali Nove šhotske leži potopljeno brodovje drznega gusarja Kidda, ki je vozil s seboj bajne zaklade svojega roparskega plena. Blizu Kokosovih otokov v Tihem morju se fe potopilo brodovje portugalskega gusarja Benita, ki je tudi imel nad vse bajne zaklade s seboj. I11 pri Čerlingu leže potopljeni zakladi ladje »Lutine«, ki jih sicer dvigajo, pa je morje vendarle večino svojega plena že davno nrzimetalo na vse strani. Pravih uspehov doslej še nii imel nihče, ki je hotel dvigati po topljene zaklade.
Milijonarji tihotapijo strupena mamila
Večkratni milijonar, diplomat in njegova žena prijeti kot glave
tihotapske tolpe
Pariška policija je v začetku tega tedna prijela tri imenitne ljudi, ki jim je dokazala, da so trgovali s strupenimi mamili, kar je po vseh postavah vseh držav strogo prepovedano, je pa prav zato silo dobičkonosna kupčija. Prijela je dva največja evropska trgovca z mamili, ki sta morda imela celo vso svetovno trgovino s tem prepovedanim blagom v svojih rokah.
Eden izmed prijetih je 54 let stari Romun I. I. Dianiondoglou, najbrže Jud, kakor bi sklepali iz imena. Ta mož je znan borzni špekulant, znan na vseh borzah sveta ter njegovo premoženje cenijo na najmanj 80 miliojnov frankov.
Drugi je 54 let siari Perre Ciolan, tudi Romun, ki je šo pred 4 leti bil baje romunski konzul v Parizu, vsekakor pa je mož vedno popotoval z diplomatskim potnim listom, kar mu je njegovo tihotapstvo še olajšalo. Z njim vred je bila prijeta tudi njegova žena.
Prijeli so jih v najbolj elegantnem hotelu francoskega pristaniškega mesta Cherbourg, odkoder so se z ladjo »Europa« hoteli prepeljati v Ameriko. V njihovi hotelski sobi so policisti v dveh elegantnih popotnih kovčegih dobili 60 kg strupenih mamil, kar je na trgu vredno več ko en milijon frankov in je bilo namenjeo v Ameriko. Tihotapska in zločinska trojica je bila docela varna ter se ni bala policije, ker se je zanašala na diplomatski potni list. Zato je svoj tovor tudi kaj slabo skrila. Policija je odprla lo kovčega, pa jo že našla strup.
Izdal jih je nahrž kak sotrudnik, ki se jo 7, njimi spri in se hotel maščevati. Kako je pač bilo, tega policija seveda ne izda. Ko je tihotapska trojica v Parizu stopila na vlak proti Cherbourgu, jo je polici ja že nadzorovala, vendar je ni hotela prijeti prej ko v Cherbourgu. Komaj so elegantni tihotapci stopili v svoje hotelske sobe, je 5 minut za njimi policija že potrkala na njihova vrata. Kajpada niso policisti čakali uduuvora, marveč mi
kar stopili v sobo. Oni trije so bili tako preplašeni, da se niso nič branili in so takoj vse priznali Takoj nato so natančno preiskali tudi njihova stanovanja in vile v Parizu, kjer so našli važne dokaze tudi za njihove sokrivce. Ker so bili na menjeni v Ameriko, je francoska policija takoj stopila v stike z ameriško, kateri je dala na razpolago imena, ki zanimajo ameriško policijo. Upajo, da je s temi tremi padlo v roke policije vodstvo mednarodne tihotapske družbe, ki je že več let delovala. Lani so sicer prijeli njihovega sotrudnika Lyona in ga zaprli. Mamila so se zaradi tega močno podražila, zato je bila kupčija še bolj donosna. Sedaj pa bo morda tega konec.
»Kaj, samo tole ribo si iye!?<
Prevzel sem
Glavno zastopstvo Motoristi! Vodim ge vedno Qlavno zastopstvo
NSU
MOTORJEV IN BOM OD SEDAJ NAPREJ DRŽAL MOTORJE — KAKOR TUDI VSE DELE ZA ISTE — STALNO NA ZALOGI
SERVICE
MODELI ZA SEZONO 1939 V KRATKEM PRISPEJO. — ZAHTEVAJTE BREZOB-VEZNO PROSPEKTE IN PONUDBE I
IGN. VOK
LJubljana, Tavčarjeva ul. 7
IN PHANOMEN
FICHTEL & SACHS
MOTORJEV 100 IN 120 ccm
SERVICE
Po slovenski domovini
St. Vid nad Ljubljano
Ponovitev igre »Faust«. V nedeljo, 16. t. m. je bila v Št. Vidu nad Ljubljano prvikrat uprizorjena igra »Faust«, ki jo je po nemškem izvirniku Riharda Kralika priredil prof. Franc Omerza. — Igra, ki so jo igralci fantovskega odseka izredno dobro igrali, njen učinek pa je še povečala godba salonskega orkestra, je vzbudila pri ljudeh veliko zanimanje. Ker so bile v nedeljo razprodane vse vstopnice in je moralo mnogo ljudi oditi, bo danes ob poli 20 na željo občinstva ponovitev. Konec igre je ob 23. Udeleženci imajo ugodne zveze s tramvaji in vlaki.
Vrhnika
Veličastna stavba novega Prosvetnega doma •Jobiva vedno bolj svoje pravo lice. Pred kratkim si je stavbo ogledal sam arhitekt Plečnik in izjavil, da služi lahko za zgled, kakšni bi morali biti naši prosvetni domovi. Poleg tega je pa novi dom tudi zgled vztrajnosti in pridnosti tako stavbenega odbora kot vseh poklicnih in prostovoljnih delavcev. Saj niti največji optimisti niso verjeli, da bo dom že letošnjo zimsko sezono uporaben in da se bodo že sedaj v jeseni nekatere naše organizacije lahko vselile. Popolnoma dogotovljen bo sicer šele prihodnjo pomlad in bo takrat združena z njegovo blagoslovitvijo velika prosvetna prireditev cele Notranjske. Prihodnji mesec, v nedeljo, 13. novembra 1938 ob treh popoldne pa bo v novi dvorani prva večja prireditev domačega društva. Vsa vrhniška prosvetna družina nastopijo najprej z zborno deklainacijo v pozdrav novi hiši, nato sledita govora predsednika stavbenega odbora in akademika, pisatelja Fr. S. Finžgarja. Telovadni nastopi članov, članic, mladenk in obojega naraščaja bodo pokazali same nove vaje, ki še niso bile nikjer izvajane. Za vse te nastope bo oder opremljen s popolnoma novimi dekoracijami, bogato okrašeni pa bodo tudi vsi ostali že uporabni prostori doma. Po slavnostni akademiji bo v vseh prostorih doma velika ljudska veselica z izbranim, bogatim, a lepe prosvetne misli vseskozi vrednim programom. V kratkem prinesemo opis novega prosvetnega doma, malo v izpodbudo drugim, nekaj pa tudi, da se pokažemo, kaj imamo.
* Jesenice
Volivne Imenike lahko popravimo še do 25. oktobra. to je do torka. Imenike si lahko ogledate na občini ali v pisarni JRZ v Krekovem domu. Prepričajte se, če ste res vpisani. Opozarjamo zlasti tiste, ki bivajo' na Jesenicah komaj eno, dve ali
tn Olepševalno društvo na Jesenicah, M si je v minulih letih pridobilo mnogo zaslug z olepšava-njem našega mesta, se je na svojem obenem zboru dne 17. oktobra po soglasnem sklepu razšlo. Razlog prenehanja je zlasti v tem, ker se je medtem ustanovilo tujsko prometno društvo na Jesenicah, ki ima v svojem programu tudi iste namene, kakor ga je imelo olepševalno društvo. Glasom pravil se je imovina društva razdelila tako, da je dobita šola na Jesenicah dve klopi, Tujsko prometno društvo štiri klopi, vse drugo pa občina.
Na naslov KID. Vodstvo tovarne KID na Jesenicah je izdalo razglas, po katerem pnčenši s
1. novembrom delavci ne bodo smeli več dobivati tople hrane v tovarno. Razglas na prvi pogled ne vsebuje nič posebno hudega, kdor pa zadevo pomisli, pa mora reči, da je zaposleno delavstvo s tem zelo udarjeno. Prosimo vodstvo KID, da to svojo odločbo umakne, ker je nesocialna. ZZD na Jesenicah je zaradi tega razglasa takoj sklicala sejo in storila sklepe, kako bi delavstvo obvarovala pred udarcem tega razglasa.
Kino Krekov dom predvaja danes ob 8 popoldne in ob 8 zvečer Leharjevo opereto »Melodije ljubezni« z Marto Eggert. Dodatek: Fox-ted-nik, kulturni film, smešnice.
Novo mesto
Primarij dr. Milan Ž. Červinka se je vrnil in spet redno ordinira.
Slovenska Bistrica
Danes ob 4 popoldne bo v samostanski dvorani misijonska akademija, ki ima namen vzbuditi čim več zanimanja in smisla za misijonsko stvar. Na sporedu so lepi misijonski prizori in skioptiino predavanje, ki ga bo imel g. dr. Fr. Knific. Seznanili se boste z našimi misijonarkami, ki so pred dvema letoma šle iz Slov. Bistrice na Kitajsko.
Videli boste kraje in šege ljudi, kjer delujejo, in še veliko drugih zanimivosti z misijonskega polja. Naj ne bo nikogar, ki bi zamudil to izredno priliko.
Trbovlje
Poglejte volivne imenike takoj! — ali v občinski pisarni ali pri našem tajniku. Našlo se je že precej takih, ki so mislili, da so vpisani, a niso bili. Pri 4.500 volivcih se lahko katerega spregleda.
Brezposelnim je potrebna nova razvidnica. Zato se morajo zglasiti na občinskem socialnem uradu do torka, 25. t. m., sicer zgube pravico do podpore in do posredovanja za delo.
Kino Društveni dom predvaja »Ničevo« — ali tajnost podmornice z glavnima igralcema H. Bau-rom in Možuliinom. Igra je zelo napeta. V pomorski bitki je zadeta tudi podmornica,' nakar sledi težavno reševanje že smrti zapisanih. Je dober film.
Zagorje
Tombola Prosvetnega društva bo danes popoldne na trgu pred cerkvijo in sicer ob vsakem vremenu. Dobitki bodo razstavljeni v dvorani Zadružnega doma ves dopoldan. Vabimo k ogledu.
Smrtno se je ponesrečila Romih Fani, 18 letna dekle, ko se je peljala s kolesom od Miklav-čiča na Kozinovni. Padla je tako nesrečno, da si je razbila lobanjo. Bila je takoj mrtva. Naj v miru počival Svojcem naše sožalje!
Davčna posvetovalnica
Dvodnevni avtobnsnl Izlet v Benetke od 13. do 14.
novembra za znižano ceno 240 dinarjev. Prijave sprejema do 6. novembra Izletna pisarna M. OKORN, Ljubljana, Hotel Slon, tel. 26-45.
E. S. LJ. — Kupili ste novozgrajeno vil« v Ljubljani, ki se ji je priznala davčna prostost (menda pravilneje: davčna olajšava). Sedaj bi radi vedeli,, koliko da znaša davčno breme zgradarine, ako znaša mesečna kosmata najemnina 1300 din, Dalje ne veste, ali velja davčna olajšava, ki se je priznala prejšnjemu lastniku, tudi za Vas. Končno bi radi zvedeli, ali so hišni davki za do,bo do prodaje te vile že povsem poravnani ali ne.
Odgovor: Iz Vašega dopisa ne izhaja povsem jasno, ali ste od kosmate najemnine že odbili prispevke za kanalščino, vodarino in gosta-ščino ali ne. Domnevamo, da so pri mesečni najemnini po 1300 din te pristojbine že odbite. V tem primeru bi se zgradarina odmerila takole:
Mesečna kosmata najemnina znaša v Vašem primeru 1300 din. Letna kosmata najemnina žnaša torej 15.600 din. Za popravila in amortizacijo vile se Vam v smislu člena 36. zakona o neposrednih davkih prizna 20% odbitek, ki znaša v Vašem primeru 3120 din. Čista, zgradarini zavezana najemnina znaša torej 12.480 din. Vaša novozgrajena vila, stara eno leto, uživa davčno olajšavo iz člena 37. odst. II. zakona o neposrednih davkih, t j. odmeri se Vam 12% zgradarine, ki znaša v Vašem primeru 1497.60 din. Ker uživa vaša hiša pravkar omenjeno davčno olajšavo, odpade odmera dopolnilne zgradarine, ne pa predpis avtonomnih doklad. Celokupno letno davčno breme znaša torej — zaokroženo — 1498 din. Davčna olajšava iz člena 37. odst. II. zakona o neposrednih davkih se priznava zgradbi. Zato Vam ni treba še posebej ali ponovno zaprositi za predmetno davčno olajšavo.
Ali je prejšnji hišni lastnik poravnal hišni davek do dneva prodaje, ugotovite pri Vaši davčni upravi. Obrnite se nanjo — osebno — s prošnjo, da Vam da dotično pojasnilo.
I. K. v G. — Da ste uspeli s pritožbo proti odmeri zgradarine, nas zelo veseli, to tem bolj, ker se staliče prizivne inštance krije z našim stališčem, ki smo ga zastopali v davčni posvetovalnici z dne 18. septembra t. 1.
Pristojbine za vojaški vpis. A. C. — Vaše županstvo zahteva, da prinese vsak mladenič k vpisu v naborni spisek izvesten znesek za vojaškega referenta. Prosite za pojasnilo, ali je ta zahtevek osnovan v zakonu ali ne. Po naših informacijah je zadeva sledeča.
Prvotno so se morali mladeniči ob določenih dneh zglasiti pri okrajnem načelstvu zaradi vpisa v naborni spisek. Ker so vpisi pri okrajnih na-
čelstvih povzročali strankam — ne glede na izgubo časa — precejšne stroške, so nekatera okrajna načelstva zadevo uredila na ta način, da pride okrajni vojaški referent osebno k posameznim občinam, da na licu mesta sestavi naborne spiske, vse to dogovorno in na željo županstva.
Ker pride vojaški referent prostovoljno in na svoje stroške k županstvu, pobira županstvo izvesten prispevek v svrho kritja njegovih stroškov. Zato pa odpadejo vsi drugi stroški, ki bi jih imele stranke, ako bi se morale osebno zglasiti kakor v prejšnjih časih, določenega dne pri okrajnem načelstvu. Ker bi bili ti stroški v slednjem primeru po vsej priliki dokaj višji od Vaše pristojbine, smo mnenja, da je zadeva v redu.
Hip. L. — Prenosna taksa. — Leta 1936. ste s kupno pogodbo kupili neko posestvo in plačali 4% prenosno takso v znesku okrog 10.000 din. Zdaj ste pa zvedeli, da bi morali plačati le 2% prenosno takso, ker plačujete dopolnilno prenosno takso. Kaj Vam je storiti, vprašujete?
Predvsem dvomimo, če so Vaše informacije točne. V smislu tarifne postavke 12, pripombe 12, oddelek III., točka 1 zakona o taksah se plačuje polovična prenosna taksa, to je 2% namesto 4% le pri prenosih nepremične imovine od osebe, ki je zavezana dopolnilni prenosni taksi v višini 0.4% na osebo, ki ni zavezana dopolnilni taksi ali obratno. Pri kupnih pogodbah se potemtakem plačuje polovična prenosna taksa le v primeru, če ena pogodbena stranka plačuje 0.4% dopolnilno takso. V vsakem drugem primeru se plačuje pre-nosnina v celoti. Zadruge takega značaja, kot je Vaša, pa plačujejo načelno dopolnilno prenosno takso v višini 0.2% in ne 0.4%. Zaradi tega pa morate plačati celotno prenosno takso v višini 4%. V ostalem pa 6te tudi rok za povračilo zamudili. Neupravičeno plačane takse se namreč povračajo le v primeru, če upravičena stranka v roku 90 dni po vplačilu s posebno prošnjo zaprosi za povračilo. Ta rok pa je pri Vas že potekel. Sklicevanje na dejstvo, da niste vedeli za ta rok in da bi davčna uprava morala sama pravilno odmeriti prenosno takso, finačna oblastva ne bodo mogla upoštevati, ker ni za to zakonite osnove. Iz teh razlogov smatramo za naboljše, da vso zadevo pustite pri miru, ker ni mnogo upanja na uspeh.
O. Z. M. — Svoj čas ste odkrili in javili finančnemu oblastvu neko prikrajšbo na taksah. Zahtevali ste zaradi tega nagrado, pa je niste dobili. Vprašujete, če boste to nagrado prejeli?
Če boste nagrado prejeli ali ne, ne vemo. V smislu čl. 58 taksnega zakona dejansko pripada polovica kazenske takse pri taksnih kaznivih dejanjih zalotitelju in ovaditelju, če je to nagrado zahteval. Če nagrade ni zahteval, ne dobi ničesar. Razume se pa, da dobi zalotitelj in ovaditelj nagrado šele tedaj, ko je redna taksa in kazen v celoti plačana. Če je redna taksa v celoti plačana, kazen pa samo deloma, dobi ovaditelj po našem mnenju polovico dejanske plačane kazni. Vprašajte torej pri pristojnem finančnem oblastvu, kaj je z Vašo zadevo. Verjetno je, da kazenski postopek še ni končan ali da kazen še ni plačana.
Tujske sobe
lepe, čiste, na novo preurejene, moderne, v prenovljenem hotelu
Majcen na Pragerskem
pri kolodvoru. - Cene od 15 do 20 din za sobo z eno in 30 do 40 din za sobo z dvema posteljama.
V najiglobokejši žalosti nazma/njamo vsem sorodnikom, prijateljem in zinan-cem preitujžno vest, da je naš nadvse ljubljeni in zlati soprog, t a tik a, svaik, zet in stric, gosipod
Anton Kovač
pekovski mojster in posestnik
daines, dne 22. oktobra 1938 ob 6 zjutraj, po kratkem in mučnem trpljenju bogu-vdano za vedno zatisinriil svoje blage oci.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 24. oktobra 1938 ob 4 popoldne iz niše žalosti, Rožna dolina, cesta V. št. 15.
Rožna dolina pri Ljubljani, dne 22. oktobra 1938.
Žalujoči: Bogomila, soproga; Bogomil, Breda in Mitja, otroci — in ostalo sorodstvo.
lise von Stach:
26
Poslanci iz Voghere
Kulturno zgodovinski roman iz protestantske dobo.
Poslovenil Fr. Omerza.
Kq uživajo druge veselje miru, se je začela tudi za Margareto po končanem boju znova grizo-ča skrb in boj v majhnem za naklonjenost moža in zakonsko zvestobo. GioTgiove besede, da je zvestoba kakor čistost dar duha ne neukročenega mesa, bi jo bile manj zadele v srce, kot so jo, če ne bi bil dvom o Benjaminovi zakonski obljubi grenka 6ol vsakdanjega kruha.
O, nobenega meniha iz Voghere ji ni bilo treba, da smatra za negotovo prisego moža, ki je prelomil prej prisego Bogu in zdaj v Wittenbergu sam vidi, da se dš razvezati tudi obljuba, ki jo da kdo ženi. Da, Margareto je neredko presenetila moreča zavist do katoliških sester, katerih človeška sreča je bila povišana z zakramentom, ko je vse njeno upanje naravna ljubezen med 6poli, o kateri je vendar rekel njen gospod in mojster, da je težka stvar, ohraniti ljubezen in vrednost svojega soproga.
Dokler je 6eveda živel Luter in je bila njegova hiša odprta Benjaminu in njegovi ženi, je neredko pregnala Margareti skrbi in strahove ena refor-matorjeva beseda, katera koli, ki je bila iz glo-bočine njegovega srca in kljubovala vsem temno grozečim naukom. Tudi Benjamin se je vračal od starega avguštinskega samostana z jasnejšim pogledom na pridobljene dobrote svojega življenja k Sračjim vratom, kakor mu je bil na poti tja.
Z vestjo o Lutrovi smrti sc je naselilo v Mar-garetino dušo brezupno čustvo zapuščenosti. Kdor je živel kakor ona v njegovi moči in okolici, je jasno čutil, da se rajši prepusti vrtincu svojih ne-preračunljivih sklepov, kakor da bi moral hoditi za vedno omahujočim Melanchthonom po njegovih orevidnih stezah.
Melanchthon je bil sicer kreatura Lutrova in
njegov sobojevnik, vendar je pri skupnem delu reformacije vedno znova 6egal v kot po katoliškem stanju vere in naukov, ki ga je njegov prijatelj že davno vrgel med staro šaro. Kadar je hotel Luter uresničiti svoje temeljne ideje o krščanstvu in človeštvu, je oni vedno zopet vzel najbolj potrebne katoliške ideale. Za resnega lutrovega kristjana je bilo torej težko spoznati, koliko svobode in dolžnosti mu je Bog odmeril. Luter je v zaupanju na Boga in svoje poslanstvo z močnim spovednim svetom dvignil potrte dvomljivce. Melanchthonu so bili logični pomisleki v sestavu zoprni; zato se mu ni hotelo prav posrečiti, da bi privedcl dvomeče duše h gotovosti sodbe, ki izvira bolj iz volje in čustva kakor spoznanja.
Tudi Margareta je v letih po Lutrovi smrti bolj redko in vedno bolj redko prinašala svoje težave Filipu Melanchthonu. Če hrepeni s krivdo obremenjeno človeško srce po verski tolažbi, jo je naučil Luter, naj se zanese samo na troedinega Boga, duhovnikov na zemlji in svetnikov v nebesih mu ni treba; odveč mu je vsak vodnik in prijatelj, Pa tudi za njeno skrb za Benjaminovo ljubezen in zvestobo ji raste v malem Martinu z njegovo igro in nedolžnim smehom močnejši tolaž-nik, kakor bi ji mogel biti kdaj Melanchthon z dobrohotnimi besedami. Ko se je Benjamin z dečkom pobožno sprehajal po vrtu, se je Margareta včasih s solzami v očeh zahvaljevala Bogu, da se je odrekel svoji pravici do njenega ljubljenca in ji celo poslal tega otroka, da brani hišni mir.
Toda veliki Tekmec — kdo ne pozna njegove navade? Za modrim nebom in belimi stenami oblakov sc skriva podnevi, za sedmimi krogi zvezd pa ponoči in zadržuje bliske v rokah, dokler sc ne čutijo ljudje varnih v svojem grehu — potem pa nenadoma pomeri, zadene in uniči. Gorje vsem, ki so si naropali imetja in bogastva od njegove lastninel
Bilo je nekega dne v zgodnji pomladi in milo vreme kot takrat, ko jc dala Margareta otroku življenje. Zgodaj zjutraj je potrkal na vrata hišice pred Sračiimi vrati Filio Mclanchton. Margareta
je imela opravka v hiši, v sobi je pa bral mali Martin očetu prvi list svetega pisma s čistim, visokim glasom. Benjamin je pri tem hvalil v srcu novi šolski red Janeza Bugenhagena, po katerem je mogel veljati vsak sedemletni otrok za majhnega pismouka.
Ko je stopil Melanchthon na prag, je dal Martin rjavi kazalec na peti dan 6tvarjenja in gledal iz temnih oči očetovih, pa s trdnostjo materinih, zgodnjemu gostu v obraz. Ta je kazal, četudi tega ni opazil otrok, pač pa Benjamin, oni izraz nepremagljivega nezadovoljstva, ki so ga poznali prijatelji reformacije na zvestem prvobori-telju, kadar je moral opravičevati tovarišev raz-brzdanosti v besedah ali dejanjih,
»Bog z vami, dragi Eichler,« za-čne Melanchthon. Ko ga povabi Benjamin, naj sede, je ubogal in govoril ne brez zadrege dalje:
»Dragi Eichler, nekaj pohujšljivega se je zgodilo, s čimer nam je Bog nekaj časa prizanašal, pa je ostalo s slabimi posledicami vred v spominu vseh poštenih ljudi. Da se take posledice zabra-nijo, nadaljuje jecljaje, »preden se zve v mestu —« Pridite vendar k stvari, gospod magister,« ga prekine Benjamin, ki mu je razdražil radovednost, toda še enkrat ga je zadržala Margareta, ki je vstopila. Ker je namreč slišala glas svojega moža, je prišla v sobo in se glasno začudila osebi go-stovi; Melanchthon je namreč lahno govoril, da ga zunaj ni spoznala ne pričakovala.
»To mora biti izreden posel,« vzklikne, »ki vas je pripeljal v tako zgodnji uri v našo hišo.«
Melanchthon zdihuje in prične z novim ovinkom, ki pa kroži že bliže žalostnemu namenu njegovega obiska, kot je bila splošna tožba o nespodobnih dogodkih in njihovih posledicah.
»Ko se je nekako pred eno človeško dobo«, pravi, »zgodil pTvi rop redovnic v Mariathronu, se jc začela za nas evangeljske ne majhna težava, da smo pripravili ubeglim ženskam streho nad glavo. Njihove družine, ki so ostale po večini katoliške, so se jih sramovale. Neoženjcni možje v Wittenbergu niso bili vedno voljni, da bi 6e
z njimi oženili in jim tako poplačali krščansko delo, da so se s samostanskim življenjem odrekle tudi sramotnemu praznoverju in hinavski dobrodelnosti.«
»Seveda hi bile morale rešene device postati gospodinje!« se zasmeje vmes Benjamin; »zakaj bi bile pa 6icer zapustile samostan?«
Melanchthon pa zaskrbljeno nadaljuje:
»Še zdaj je v našo sramoto v ustih vseh, kako smo takrat v sili ponujali voljne redovnice po lepoti, plemenitosti in mladosti, kot bi smel vsak smrkavec samo svoji pohoti na njih zadostiti, namesto da bi čakala vsaka kot pošteno dekle nedolžna na svojega snubca. Če se ne zatre ves samostan, da se torej dekleta lahko oskrbč s precejšno vsoto iz samostanskega imetja, je prihod snubcev negotov in breme nosimo mi namesto staršev ali samostana, ki jih hrani in — ahl — tudi brani.«
Melanchthon drugič zdihne in zdaj s tako zaskrbljenim obrazom starega očeta, da bi neved-než mislil, da mu 6edi doma pri mizi šest nepreskrbljenih in starajočih se hčera.
»Zdaj so štiri,« pravi boječe, pa odločno. Benjamin je že lahko spoznal, da naj pomagajo njegove krepke rame Melanchthonu nositi del bremena in skrbi, nekaj na novo ubeglih redovnic.
»Odkod so pa prišle?« povzame Benjamin besedo,
»Iz katoliške Saške,« odvrne Melanchthon,
Mlad duhovnik in ljubitelj Kristusovega evangelija iih je v spovednici o tem poučil in obljubil eni od njih tudi, da se bo z njo poročil. Za to moramo preskrbeti samo meščansko obleko, ker Ima soproga in skrbnika že s seboj. Druga pričakuje prijaznega sprejema v Erfurtu pri stricu, ki je dobrega evangeljskega mišljenja in največji sovražnik katoliškega malikovanja. Tretja je slabega izvora in naj skrbi pri moji ženi za kuhinjo in klet, dokler ji ne najdem za moža kakega poštenega delavca. Zaradi četrte prihajam pa k vama, dragi Eichler in gospa Margareta, če bi jo hotela sprejeti v svojo pobožno hišo.«
J
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din Debelo tiskane naslovne betede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. - Moli oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
mssm
Oskrbnik in Žagar
želtta premenltl službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod 16546.
I Mesto hišnika
Iščeta zakonca najraje v Ljubljani. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 16789.
Dekle
lSčo mesto sobarice. Vajena tudi nekoliko Šivanja. Naslov v upr. »SI.« pod St. 16671.	(a)
Natakarica
ki govori nemSko, Italijansko in srbohrvaško Išče mesta v boljSem lokalu. — Jožica Vlzlar, Ljubljana, Hrenova 17.
Kuharica
srednjih let išče Blužbe pri boljši družini. — FeSnlk, TyrSeva 41, pritličje.	(a)
Namestitev v trgovini
želi vojaščino prost trg. pomočnik, zmožen mešanega blaga, kot prodajalec ali slifino. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 16658
Mlad fant
gell službo kot pomočnik pri zidarskem mojstru. -Službo lahko nastopi takoj. Ponudbe podružnici »Slov.« Trbovlje. (a)
Gospodična
22 let stara, zna dobro kuhati in šivati, išče službo. Gre tudi za sobarico ali kaj primernega. Naslov v upravi »Slov.« pod 16742.
Mesto blagajničarke
išče absolventka trgovskega tečaja z malo maturo in prav dobrimi spričevali. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16754.	(a)
Mesarski pomočnik
07 let star, lzvežban, z letnimi spričevali - išče službo. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod Bt. 1560.	(a)
Kuharica
stara 35 let, vajena tudi drugih gospodinjskih del, gre v dobro krščansko družino ali v župnišče. -Naslov v upravi »Slov.« Ht Mariboru pod St. 1559.
Fant
Jeučen vrtnar, iSče zaradi končanega sezijskega dela v vrtnariji kakršnokoli zaposlitev. Naslov v upravi »Slov.« pod 16597
Elektromonter
Btar 31 let, delal več let v Inozemstvu, samostojen delaveo-, samski, obvlada več Jezikov - išče službo. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Monter« St. 16591.
Bolničar
flobro lzvežban v Knelpo-vi fizikalni terapiji,- išče privatno zaposlitev. Cenj. ponudbe na Jos. Zlof, Laško 59.	(a)
Poslovodja
želi premeniti mesto v manufakturi ali trgovini a mešanim blagom. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Vesten« št. 16718.
Dvakrat na teden
sem pripravljena opravljati vse postrežniške alt služklnjske posle, ako bi dobila stanovanje zastonj Poizve se pri Butolin, Slomškova 9) LJubljana.
Trgovski pomočnik
B dobrimi spričevali me-Sane ln manufakturno stroke želi premeniti mesto. Naslov v upravi »SI.« pod St. 16691	(a)
Trgovski pomočnik
dobro lzvežban v vBeh strokah. zmožen voditi podružnico - želi premestitev v večjo trgovino ali podružnico v Sloveniji. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Kavcije zmožen« št. 16627.	(a)
Fant ~~
trezen, pošten, neoženjen, vojaščino prosti želi službo pri avtobusu ali tovornem avtomobilu kot blagajnik ali sprevodnik. Kavcije do najmanj 10.000 din. Naslov v upr. »SI.« pod St. 165il.	te)
Absolventinja trg. tečaja
z malo maturo, dobra v matematiki, iščo primerno zaposlitev. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 16657
Krojaški mojster
sprejme konfekcijsko delo na dom. Zmožen nekaj garancije. Naslov v upravi »Slovenca« pod Številko 16768.
Pouk
I
Krojni letaj
za damska oblačila po vseh modelih in žurnalih
se prične 3. novembra
Prijave sprejema oblastveno koncesionirana učiteljica kroja
Jožica Kumelj
LJUBLJANA, Novi trg l/L
Kdo bi me naučil
izdelovati sladno kavo (malo kavo) 7 Ponudbe prosim v upravo »Slovenca« pod »Honorar« št. 16824.	(u)
Oblastv. koncesionirana
šoferska šola
I. GABERSCIK bivSl komisar za Šoferske izpite
Kolodvorska ulica št. 43. Telefon 28-28.
Nemščino
pouk, konverzacijo, posameznim, skupinam treh reflektantov, nudi poceni izkušena učiteljica. - Naslov v upravi »Slovenca« pod \ 16675.	(u)
Prikrojevalni tečaj
(dnevni ln večerni) se prične 3. novembra 1938. Vsa tozadevna pojasnila dobite v priznani, od kr. banske uprave dovoljeni šoli v Ljubljani, Aleksandrova c. 6-II.
iluzbodobe
Strojno veziljo
sprejme tovarna »Lana«, Gregorčičeva 5, Ljubljana.
Pletiljo
dobro izurjeno, sprejmem, Borošak, Hranilniška 5-II.
2 čevljarska pomočnika
sprejmem. Lipušek, Maribor, Koroška 18. (b)
Oskrbnika
sprejmemo za Celjsko kočo. Ponudbe: Savinjska podružnica SPD, Celje.
Služkinjo
pridno in pošteno, Iščem. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 16694	(b)
Prodajalka
mešane stroke dobi takoj mesto v večji trgovini. -Ponudbe v upravo »Slov.« brez priloge znamk pod št. 16632.	(b)
Tovarna sira
sprejme mojstra s prakso za izdelovanje trapi-stovskega ln eldamskega sira. Ponudbe poslati na naslov: švajcarska slra-na,: Sombor.	(b)
Trgovskega pomočnika
tzučenega mešane stroke na deželi, železninarja -sprejmem takoj. - Z znanjem vodenja glavne zaloge tobaka prednost. — Ponudbo z navedbo plače na Pranjo Cerne, Radeče
Šoferja
sposobnega, solidnega In poštenega, za potniški avto, sprejmemo za takojšen nastop. Ponudbe se bodo uvaževale samo s priporočilom. Ponudbe s skromnimi zahtevami nasloviti na :And. Jakll, d. d.,, Karlovao.	(b)
Razpisana je služba
organista in cerkovnika pri župni cerkvi v Planini pri Rakeku. Plača 630 din mesečno, pogrebna in poročna štolnina, dohodek enega travnika ter prosto stanovanje z električno instalacijo. — Nastop čimprej. ProSnje s spričevali do 6. novembra na župni urad v Planini pri Rakeku. (b)
2 kleparska pomočnika
za stavbena dela sprejme takoj Žužek Franc, Bled.
Zastopnike (ce)
sprejme Llndtč, Ljubljana 245. 10 vzorcev stane
30 din.	(b)
Pletiljo
sprejmem takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 16778.	(b)
Služkinjo
pridno, pošteno, ne nad 20 let staro, sprejme dobra krščanska družina. -
Božič, Bežigrad 8. (b)
Mesarskega pomočnika
pridnega, poštenega ter zmožnega vsoga dela —• sprejme Anton Romžgar, Zeljarska ulica št. 4 ln Florljanska 7.	(b)
Delavke ali delavce
lcl imajo veselje do ročnega slikanja, sprejmem takoj. Prano Konjedic, Stražlšče pri Kranju. <b)
Trgovsko pomočnico
s primemo kavcijo sprejmemo v podružnico. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Poštena« št. 16809.	(b)
Čevljarja
ki zna dobro delati na kombinirani čistilni stroj, fresanje in vsa druga
spadajoča dela, sprejme takoj A. Crnilec, Kranj.
Postrežnico
pošteno, za vsa dola, vajeno tudi kuhe, sprejmem za vsak dan, po možnosti iz Šiške. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Poštena« St. 16652.	(b)
Najemnika
solidnega in poštenega, za 22 oralov posestva (od tega 10 oralov gozda), 15 minut od postaje Polj-čane - sprejmem. Event. bi posestvo tudi prodal. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Soliden najemnik« št. 16598.	(b)
Organist in cerkvenik
Razpisano je mesto organista in cerkvenlka pri župnijski cerkvi v Litiji. Nastop 15. novembra. — Prosto stanovanje, bera in plača v denarju po dogovoru. Prosilci naj ne-kollcovane prošnje pošljejo na župnijski urad v Litiji In prllože potrebne listine (rojstni ln pa krstni list, spričevalo or-glarsko Šole, nravstveno spričevalo svojega župnika ter »curiculum«), najkasneje do 31. oktobra tega leta.	,(b)


Elizabeth Ardcn Vam da potrebna navodila in nasvete v vseh problemih glede nege kože, kakor tudi v make-upe, zaradi katerih so njeni saloni tako zelo zasloveli. Njena specijalistka je prišla v Ljubljano, da Vas brezplačno konzultira. — Prijavite se takoj, s tem koristite najbolj sebi.
Konzultacije
od 24. do 29. oktobra
Drogerija »Adrija", Ljubljana, Šelenburgova ul. 1
Strojnega mizarja |
sprejmem. Stavbeno mizarstvo J. Černe, Vižmarje 66.
Krojaškega pomočnika
potrebujem takoj. Alojz Bele, Vižmarje 131,, St. Vid nad LJubljano, (b)
Vajenko
za damsko krojaštvo — pošteno, sprejmem. Salon »Elegant«, Cankarjevo nabrežje št. 3. (b)
Pridno in pošteno dekle
delazmožno, ki zna tudi kuhati, se išče k slovenski obitcljl v Belgradu. Plača in postopek dobra. Ponudbe s točnimi podatki dosedanjega službovanja poslati g. Pavli Belle, Belgrad, n Kneza
Pavla 76-11,
.(b)
31
Njivo
obsegajočo 8.000 kv. m., ugodno za stavbišče, 30 minut od mesta. - Cena 8 din za meter. Pojasnila daje OrepinSek, hotel »Zvezda«, Celje, (p)
Mlin
na stalni vodi s 6 Johi zemlje, sestoječe iz njive, travnika in gozda se proda. — Franc Bradeško. žlebe 1,, Medvode, Gorenjsko.	(p)
Najboljše har se dobi......
Nova pošiljka aparatov BRADIONEtf, prva po nemški demobilizaciji, j® končno vendarle dospela. Oglejte si te izborne aparate v naši trgovin
»Radtonc« motorizirani veliki super »Motosclect«. Nastavitev 20 najljubših postaj s pritiskom na gumb. Avtomatično pravilna nastavitev postaj.
Tipa 6039 A Din 9.000 —
»Radlone« razkošni veliki super z velikim koncertnim zvočnikom, regulacijo selektivnosti, povečano dinamiko glasu, magičnim očesom, modernimi jeklenimi eloktronkami.
Tipa 539 A Din 5.400—
»Rniltone« razkošni oktnilnl super i. velikim kon-oortnlm zvočnikom, regulatorjem za solektivnost tn magičnim očesom.
Tipa 439 A Din 4.200-—
»Itadlone« oktodnl baterijski super 7. regulatorjem za selektivnost, koncertnim zvočnikom, U-rodno Stedljiv v obratu.
Tipa 439 B Din 3.000-—
Vsi aparati: elegantna kaseta izbranega dunajskega okusa, tri valovne dolžine; sedem vglasilnih krogov; izredno močan sprejem na kratkih valovih; precizijsko ročno delo.
RADIO m Ljubljana. Miklošičeva cesta 7
Tclef. 31-90

z gostilno na prometnem kraju na Ptujski cesti, 15 minut od železniške postaje Tezno, letni donos 20.000 din. — Informacije Mešiček, Tržaška cesta 5, Maribor.	(p)
Hiša
z gostilno ln mesarijo -v letoviškem kraju, v mestu, na lepi točki, naprodaj zaradi bolezni. — Ogleda se lahko na mestu. Naslov v upr. »SI.« pod St. 16636	(p)
Majhno posestvo
hiša, 838 m' zemlje, sadno drovje-, v Skofji vasi pri Celju, ob glavni cesti, naprodaj. Cena 38.000 dinarjev. Božič, Breg 24, Celje.	(p)
Nova hiša
v zelo prometnem kraju gornjo Savinjsko doline, s tremi stanovanji, lokalom, primernim za vsakega obrtnika, z električno razsvetljavo ln vrtom, takoj ugodno naprodaj. ■ Naslov v vseh poslovalnicah »SI.« pod št. 16682
Krasna vila
luksusno parketlranaj z dvema stanovanjema z razkošnimi sobami, z najmodernejšim komfortom-, centralno kurjavo, vsa podkletena, lep vrt, garaže, zaradi selitve Izpod vrednostne cene za 595.000 din naprodaj, 15 minut od centra Maribora. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobro naložen denar« St. 16499.
Tovarna za bučno olje
s stanovanjsko hISo, dobro vpeljana, lep donos, kapaciteta 450 kg olja v 12 urah, aH pa tudi sami stroji, radi bolehnostl tn starosti za res ugodno ceno naprodaj. • Potreben kapital 450.000 din. Tovarno dam tudi v najem. Dopise na Tovarna olja, Maribor, Taborska.
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na obraženl posredovale* — Cesta 29. oktobra St 6, telefon 87-33, Ima naprodaj večje fitevlio parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hia ln vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
Hotelirji,
gostilničarji, privatniki! V Lučah ob Savinji, v gornji Savinjski dolini, v najlepšem gorskem leto vlsču, se vam nudijo 10 minut od vasi lope stavbno parcele v nakup. Prostor Jo prekrasen za hotel-, pcnzljon ali vile. Vse Informacije dajo Josip Boltln, trgovec v Lučah.
Lepa hiša
v najboljšem stanju, z zelo dobro idočo in vpeljano gostilno, tujsko sobe, lep vrt ln na zelo prometnem kraju, pripravno tudi za trgovino aH mesarijo, v večjem letoviškem In Industrijskem mestu v Sloveniji, naprodaj zarndl družinskih razmer. Dopise poslati v upravo »Slovenca« pod šifro »575.000 din« St. 16630.	(p)
Hišo s tremi stanovanji kupim v okolici Celja. -Naslov v podružnici »SI.« v Celju. (p)	Stavbne parcele v Celju ob Mariborski cesti, naprodaj. Vprašati v gostilni Permoser, Celje Gaberje. (p)
Lepo zaraščen gozd poleg ceste Gameljne-Ra-šica, ugodno prodam. — Rašica 3, Ljubljana. (p)	
	Opremljen hotel z gostilno^ trafiko ln trgovino, naprodaj. Ponudbo v upravo »Slov.« pod šifro »Promet« št 16503
Novo hišo rentabilno, blizu mesta, kupim. Ponube v upravo »Slovenca« pod »400« St. 16832. |(p)	
	Veliko stavbišče (»Pri Johanu«) v St. Vidu nad Ljubljano, ležečo ob tramvaju ln pa glavni cesti, v središču kraja, blizu cerkve. Pojasnila dajo g. Kavee, »Bata«, Ljubljana^ 6e-lenburgova ulica. (p)
Dvostanovanjsko hišo s 1700 kv. m. vrta na lepem kraju, naprodaj -cena 115.000 din. Krče-vina pri Mariboru^ Ribniško selo 13. (p)	
	Redka priložnost!' Poceni naprodaj opuščena tovarna v letoviškem kraju. Prostori primerni za večji obrat, aH ra adaptacijo velike stanovanjske hiše. Pojasnila pri g. Peternelu v Laškem. (p)
Gostilna hiša, mesečni donos 3500 din, tudi za kavarno, Ljub-ljana-Selo, naprodaj. 450-tisoč din, pol hipoteke. — Poizve se A. Trškan, Hu-dovernikova ulica 41. (p)	
Posestvo v bližini mesta Šoštanj, vse kompletno,] 24 oralov, naprodaj zaradi družinskih razmer. - Naslov v upr. »Slov.« pod 16672.	
	Vtanoianja 1
	IŠČEJO: Zakonca brez otrolč boljša, lžčcta sobo s kuhinjo ln shrambo, najraje okoli grada, takoj ali pozneje. Ponudbo v upr. »Slov.« pod »Točen plačnik 300« St. 16628. k(e): ODDAJO: Dvosobno stanovanje oddam. Rožna dol.j cesta VII-81. (j)
Hišo s gospodar, poslopjem, z dobro vpeljano gostilno ln mesarijo blizu Ljubljano, poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 16725.	
Mesarijo s hišo, ledenico, gospodarskim poslopjem, lastnim vodovodom, na prometnem kraju tik tovarne, takoj prodam. Ivan Kac, Ruše pri Mariboru. (p)	
	Enosobno stanovanje oddam 1. novembra. Podstrešje. — Pavšičeva 24, Zg. Slška. ;(č)
Hiša s trinajst stanovanji,' v. velikim gospodarskim poslopjem, 2000 m' sadnega ln zelenjadnega vrta, jo zaradi Izselitve takoj poceni naprodaj v ljubljan. predmestju. Opekarska 41	
	Dvosobno stanovanje komfortno, terasa, plin, oddam. Cesta s Rožno dolino 26-1. ;<4)
V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavbišča» vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veloposestva. • Pojasnila pri Inž. M t ki a u Otmar, Brežice. (p)	Sobo z majhno kuhinjo In prl-tiklinaml oddam v mestu eni ali dvema osebama - 1. novembra. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 16653
	Stanovanje petsobno, z vsemi prltl-klinaml ln velikim vrtom v centru, oddam takoj v najem. Pojasnila Gajeva št. 6-I.j soba 128. (č)
Parcele V Izmeri od 280 do 580 kv. metrov za enonad-stropno ln dvonadstropne hišo pri novi gimnaziji, prodam po ugodni ceni. Kupci ne zamudite priliko. Franjo Pristavcc rcal. pisarna* LJubljana, Erjavčeva cesta 4 a. (p)	
	Štirisobno stanovanje v I. nadstropju, ln trisobno v manzardl, vee najmodernejši komfort, s centralno kurjavo, oddamo v novi stavbi Gorlčar na Sv. Petra cesti 29. (č)
Nova hiša v Litiji zaradi preselltvo ugodno . naprodaj. DvostanovanJ-1 ska, podkletena, na lepi sončni legi. Vrt obsega 1300 kv. m. Eloktrlka ln voda v hlflt. Cona po dogovoru. Poizvo Be: Vih-talič Josip, Litija 110.	
	Enosobno stanovanje v sredini mosta takoj oddam dvoma starejšima osebama. Naslov v upravi »Slovenca« pod Številko 16781. (č)
Zemljišče zaokrožen del, bodisi skupno ali pa posamezno, obstoječe iz hriba, poraščenega z lesom in steljo in travnikov ter njive. Ves del ima pripravno lego ob občinski cesti in se nahaja v bližini Ljubljane. Točna pojasnila daje geometer Filip Babnik, Tavčarjeva št. 10, Ljubljana. (p)	
	I Razno
	Upokojenci in osamelo osebo dobo dobro domačo oskrbo v zdraviliškem kraju za 600 din mesečno. Tonud-bo upravi »Slovcnca« pod »Lahko doživljenjsko« St. 15.714L ,(r).
Še vedno se najbolje in najceneje posladkate v novo preurejeni
in v naših podružnicah:
slaščičarn! Pelicon Wolfova 14 Mikiosi£eva ,a,rti
Dnevno sveže najfinejše čajno pecivo, bonboni, čokolada itd.
hotela Union in Kongresni trg poleg »Zvezde«
ene
91
Pekovskega vajenca
sprejmem takoj. - Karol Pančte, Celje, Breg. (v)
Mizarskega vajenca
sprejme Malenšek^ Drav-lje.	(v)
Vajenca za krojaštvo
sprejme Pa j k Alojzij, Ljubljana,, Trstenjakova
št 2. *	(v)
Mesarskega vajenca
takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16595.	(v)
Pekovskega vajenca
dobrih staršev, sprejmem. Vrečko Ignac, Leskovec pri Krškem.	(v)
Pekovskega vajenca
sprejmem. Dobi oskrbo in zaslužek. Dopise upr. »Slov.« v Mariboru pod »Pošten« 1554.	(v)
Učenca
za mesarsko obrt, predvsem poštenega in pridnega. sprejmem. - Peter Hrovat, mesar, Slov. Ja-vornlk.	(v)
Vajenka
s primerno Sol. izobrazbo so sprejme v večjo trgovino. Oskrba v hiši. Ponudbe upravi pod »Takoj 16724«.	(v)
Šiviljsko vajenko
sprejme takoj boljši dam-ski salon, v katerem se izuči šivanja in trgovine. Hrana in stanovanje v hiši proti plačilu. Poizve se pri Anici Jalovec na Tržaški oesti «.	(v)
15 letni fant
govori slovenski, nemški in Francoski jezik, se želi izučili za brivca, natakarja ali trgovca. Vsa oskrba v hiši. Vidic Ferdinand, Radovljica, Predtrg 25. (v)
132EEE0
Voz!'
Velika dvokolica z dlro naprodaj. - Gosposvetska c. 10, mlekarna.	1
Šivalne stroje in kolesa
prvovrstnih znamk najcenejše prodaja »Triglav«-, Resljeva 16. Pred nakupom si oglejte mojo zalogo.	(1)
Pritlično sadno drevje
vseh vrst, in lepotično grmičje, nudi ugodno in garantirano Matko Mare-tič, Ljubljana, Karadži-čeva ul. 12, Kolezija. (1)
Voz zapravljivček
skoraj nov. ugodno naprodaj. Istotam naprodaj tudi dve opremi za konja. Dolinšek, Ižanska c. 46, Ljubljana.	(1)
Nagrobne spomenike
s starega pokopališča pri Sv. Krištofu dobite za nizko ceno pri kamnoseku Franjo Ivunovar — pokopališče Sv. Križ — Ljubljana.	O)
Mizarji!
za polovično ceno se proda skoraj nova falzmaši-na Universal - Zinkfras-Aparat s 6 šabloni. Poizve se: Hrenova 16-1. Istotam se dobi večjo partijo furnirja po nizki ceni.	(1)
Sukno
za moške obleke in suknje ter za damske plašče in obleke, v veliki izbiri, po nizkih cenah — nudi
Oblačilnica za Slovenijo
Ljubljana, Tyrševa cesta 29
(hiša Gospodarske zveze).
Državnim in samoupravnim uradnikom nudimo blago tudi na ugodno mesečno odplačevanje.
Žlahtne breskve
za jesenske nasade oddam. Lj. VII., Gasilska 3
Kislo zelje, repo
sarmo, prvovrstnoi vsako množino - dobavlja Ho-man, Ljubljana, Sv. Petra cesta 81, tel. 86-39. Cene brezkonlturenčne.
Ažur-specialka
naprodaj. Furlan, Sv. Petra nasip 71-11.	(1)

Radioaparate
najugodneje kupite le pri
»Tehnik" J. Banjal
Ljubljana, Miklošičeva 20.
Otroški voziček
globok, prodam. Ljubljana, Ilirska ulica 22, priti. des.
Rezervirano
za železnino O. K., Medvedova 28	(r)
Mreže
za postelje najceneje pri Andlovic, zaloga pohištva Komenskega ulica 34.
Zdravniki!
Moderna ginekološka miza poceni naprodaj. Miklošičeva 34-1.	(1)
Rabljena čevljar, kopita
prodaja po nizki ceni tovarna »Indus«, Ljubljana. Sv. Petra c. 72.	(1)
Štajerska jabolka
sortirana v zabojih, vsako količino, dobite poceni v Streliški 22, gostilna Turk.
Bukova drva
suha, lepa, ter smrekove deske in trame ima naprodaj Škerjanc p. Radomlje.
Pekarna
vpeljana in donosna se ugodno proda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sigurnost obstoja« 16779
Šivalne stroje
pogrezljive in s pokrovom, najmodernejši fa-brikat, najboljša kvaliteta, kupite pri nas res zelo ugodno. Prodajamo tudi na ugodna mesečna odplačila. Nova trgovina. Tyrševa cesta 36. Pazite — nasproti Gospodarske zveze.	(1)
Šivalne stroje
radio aparate, ure, kolesa kupite ceneje kot kjerkoli drugje pri tvrd-kl »Plevel« v Preski pri Medvodah.	(1)
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, prodam. Mala čolnarska ulica St. 12.	(1)
Pozor!
Dobro ohranjeni nosilci (traverze)-, večje količine, se po ugodni ceni prodajo. Vpraša s« pri g. Peternelu v Laškem.
Več šivalnih strojev
Pfaff, Slnger ln drugih pogrezljivih, prav poceni naprodaj pri Promet-nasprotl križanske cerkve v Ljubljani.	(1)
Vsakovrstne
dobro ohranjene predmete, kakor pohištvo in opreme, kolesa, šivalne stroje, obleke Itd., stalno prodaja in kupuje »ABC«, Ljubljana, Medvedova cesta 8. Telefon 24-44. Poleg gorenjskega kolodvora.	(1)
Najcenejši nakup
blaga za oblačila vam nudi Snoj Jos. manufak-tura, Tyrševa cesta 17.
AA Prvovrstni trboveljski
premog
bres praha
koks, suha drva
nudi
I. Pogačnik
Bohorttifil imion »B-»
Parkete
vseh vrst Izdeluje ln do bavlja po nizki ceni Leo Paulin, tovarna parketov in furnirja, parna žaga, pošta Straža pri Novem mestu.
Vnajcvn
Skladišče
na dvorišču pri Figoveu oddam v najem. X. Knez, Ljubljana^ Gosposvetska cesta i.	(n)
Lokal oddam
mesarju, peku, špecerlstu — Sostro, zraven farne cerkve. Anžič, Križevni-Ska 2, Ljubljana. (n)
Trgovski lokal
popolnoma opremljen, na prometnem kraju, se takoj odda. Josip Kirbiš, Celje.	(n)
Krojaška delavnica
lepa, tik kolodvora, se odda, event. za stanovanje. Zupančič, Vižmarje.
Lepa lokala
na glavnem trgu v Kamniku, pripravna za gostilno, kavarno, trgovino — odda Društvo Kamnik. Do sedaj je bila tu kavarna in gostilna. Lokali bodo prosti s 1. decembrom.	(n)
Čitajte in širite »Slovenca«
Poznani SALVAT-CAJ
Lekarne OLIVE (Prag) zoper
ŽOLČNE KAMENČKE
IN BOLEZNI ŽOLCNEGA MEHURJA
dobite pri glavnem zastopniku
LEKARNI PRI SV. IVANU Kaptol 17 IMMB Kaptol 17
Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj. Varujte se imitacij. O. reg. S. br. 27870
2 sobi, kuhinja, sadni vrt in velika njiva — dam takoj v najem za mesečno 200 din. Poizve se Staretov grad, Mengeš 22.	(n)
Gostilna
na prometnem kraju, se odda takoj v najem. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Promet« št. 1674.	(n)
Trgovski lokal
s trafiko ln stanovanjem, v okolici Celja, se takoj odda v najem. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju.	<n>
Lepa nova vila
popolnoma suha, s sončno lego, tri minute od postaje Petrovče pri Celju, dve sobi) ena podstrešna soba, soba za služkinjo, kuhinja, jedilna shramba, kloset, pralnica, kleti velik vrt za sočlvje ln okrasnim vrtom in poljem tik pri vrtu - se odda v najem majhni družini za 400 din mesečno. - Odda se tudi popolnoma opremljena po dogovoru. — Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Uprava Doma« št. 16638
Glasba
tmplaftn pouk v igranju!
/TiinN
ZMTCMTE emPlACBNCtm
MElNEL&HEROtD
oLs.aJ. za/, tvornic* glasbil
HARIB0R Br 102
Gostilno
oddam v najem aH na račun na prometnem kraju. Kavcija potrebna. Ponudbe upravi »Sloven.« pod »bližina Kamnika« 16716.
Poslovne prostore
primerne za pisarne ali trgovsko podjetje oddamo na Aleksandrovi cesti 10. Vprašati pri hišniku.
Mesnico
v Ljubljani na prometnem kraju, oddam na račun ali prodam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Mesnica« št. 16767.	(n)
Kratek klavir
dobro ohranjen, križane strune, ceno prodam. ZW ma. Gledališka 12-111.
Gospodična
išče večjo prazno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe na upr. Slovenca pod »Centrum«.	(s
Soliden gospod
išče zračno, sončno ln zelo mirno sobo. po možnosti v centrumu. Ponudbe z navedbo cene na upr. »Slov.« pod »Mir« 16722.
Opremljeno sobo
z vso oskrbo pri boljši družini, po možnosti z uporabo klavirja, — išče sedmošolka. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Bližina poljanske gimnazije« St. 16785. (s)
ODDAJO:
Prazno sobo
s posebnim vhodom, e souporabo kopalnice, oddam. Levčeva 7-L	(s)
Nov harmonij
z 10 registri, ugodno naprodaj. Stritarjeva ul. 7-II, Maribor,	(g)
Ugodno naprodaj
dobro ohranjen klavlrj skoraj nov. Ljubljana, Brejčeva 8.	(S>!
Dober klavir
(Fliigel) znamke J. Mikula zaradi selitve zelo ugodno naprodaj. Vprašati pri dr. Schwab, Jesenice na Gorenjskem,	(g)
KLAVIRJE
vijoline, kitare, tambura-i ške instrum. i. t. d. struna in vse glasbene potrebščine kupite najceneje pri
R. Warbinek
LJubljana, MikloSKeva cest« 4
Specljalist Vam popravf vsa godalna glasbila umetniško strokovnjaiko.
Pred vselitvijo v nove lokale hočemo našo zalogo popolnoma izprazniti, vsled tega smo znižali cene do skrajnosti!
M« #IMA «mi-V-lil #ama nrlanUm od volnenih blagov, tako na pr.: ostanki za moške in damske plašče in obleke itd. Znižane
Posebno pa SIIIO ZMZall Cene OStanKOm so tudi cene vsej konfekciji. Vabimo Vas, da si pred nakupom ogledate blago m cene pri nas. Sv. Petra cesta 29	L GoriČa^ Ljubljana Sv. Petra cesta_2Q
Učenko
za šivanje in trgovino sprejmem. »Julljana« — Gosposvetska 12. (v)
Vajenca
za čevljarsko obrt sprejme takoj Ivan Erjavec, čevljar, Lavričeva ul. 12, Bežigrad.	(r)
Kolarskega vajenca
takoj sprejmem. — Vsa oskrba v hiši. Vrhovnik Jože, kolar. Pristava, p. Križe, Gorenjsko. v
15 let star fant
z dvema razredoma mešč. šole, se želi izučiti ključavničarsko ali električne obrti. Naslov v podr. »Slov.« v Trbovljah, (v)
16-letni kmečki fant
se želi izučiti ključavni_ Carsko ali kovaško obrt. Oskrbo v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16660.	(v)
Obrt
Moderne spalnice
in kuhinje ter drugo pohištvo po nizkih cenah priporoča mizarstvo Vel kavrh, Krakovska ulica 7, Ljubljana.	(š)
Pozor, hotelirji,
gostilničarji! Poceni prodam vagon mešanih drv. Poizve se: Višnja gora hišna št. 6.	(1)
Sveče
za praznik pokojnih, dobite ugodno v bivši Dolenčevi trgovini, Ljubljana, Wolfova 10.	(1
IZBIRA NI TEŽKA
kadar Je treba določiti časopis v katerem naj oglašuje trgovec ali obrt nik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel zagotovo v stik 0 najširšimi kupnomočnlml sloji prebivalstva. In to Je naš dnevnik »SLOVENEC«, ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo Izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepriča.
Vrata, okna
ln drugo, popolnoma suho in zdravo, poceni prodam. Koblerjeva 7, dvorišče.	O
Več panjev čebel
zaradi služitve vojaščine po zelo nizki ceni prodam. Turnšek Franc, Polzela, Založe.	(1)
Salonske garniture
baročne, benečanska, em-pire, vložena s »perlmutter« inperzijske preproge, napro-dadj »Pri Makedoncu« — Ljubljana, Kolodvorska ul.
Kožuhovina
vseh vrst v veliki izbiri ln po ugodnih cenah pri Josip Dolenec, krznar -Sv. Petra cesta St. 19. Telefon 22-62.	(1)
Deteljni odpadki
zmleti, so najboljšo močno krmilo za govodo, 100 kg 90 din. Tudi fižolove odpadke nudimo po 90 din. Sever In Koinp., Ljubljana.	(1)
Pisalni stroj IDEAL
prav dobro ohranjen, poceni prodam. Matelič Josip, Ljubljana, Groharjeva 3.	(1)
Jabolka
lepa, štajerska, nudi vsako količino po nizki ceni trgovina Stular, TyrSeva cesta 37 b, nasproti Sv Krištofa.	(1)
i
ZOBNI PRAŠEK PEBECO se ne da primerjali z dosedanjimi zobnimi praški, ker je nekaj popolnoma novega. ZOBNI PRAŠEK PEBECO ne vsebuje nikakega mila, vendar pa daje krasne mehke pene, ki temeljito očistijo in obenem tudi dezinficirajo zobe in ustno duplino. Tak izredni učinek ima ZOBNI PRAŠEK PEBECO zaradi tega, ker vsebuje Pebecln, ki daje zobem bleščečo belo barvo in preprečuje zobni kamen. Okus je prijeten in osvežujoč. Uporaba ZOBNEGA PRAŠKA PEBECO je zelo poceni. — Peneč zobni prašek Pebeco proizvaja firma Beicrsdorf v Mariboru in sicer po najnovejših znanstvenih izkušnjah DUKE LABORATORIES, INC. LONG INSLAND C1TY, N. Y.
Novo,
zdravo,
boljše in
cenejše
sredstvo za
negovanje
zob!
Doza, ki Vam bo dolgo zadostovala, stana samo Din 12 -—.
Opremljeno sobico
oddam. Poljanski nasip
št. 22-11.	<s)
Sostanovalko
sprejmem najraje šiviljo. Medvedova 22-1.	(s)
Opremljeno sobo
lepo, v centru-, oddam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16655.	(s)
Opremljeno sobo
čisto-, takoj oddam gospodični ali dijakinji. -Vodnikov trg 4-1. (s)
Prazno sobo s predsobo
(garsoniero), oddam v mestu eni ali dvema osebama s 1. novembrom. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16654.	(s)
I
Žen itbe
Državni uslužbenec
hišni posestnik, poroči dekle s primerno doto. -Dopise v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Besno« St. 1662.	(ž)
Gostilničar in posestnik
želi poročiti dekle do 30 let z doto do 40.000 din. Ponudbe v podružn. »SI.« v Celju pod šifro »Dobra gospodinja« št. 16612. (ž
Plošče in gramofoni
bivše tvrdke A. Rasber3 ger, v največji izbiri, po razprodajnih cenah, dobH te: Dalmatinova 10 (nad sproti hotela Strukel).
Zaslužek;
2.§00 din potrebujete
da doma zaslužite me? sečno 1000 dinarjev. PH Site: »A NO S«, Maribor« Orožnova.	(z>|
Strojni ključavničar
s posestvom blizu Ljubljane, poroči do 25 let staro dekle z gotovino 20—30.000. Ponudbe s sliko na upravo »Slov.« pod »Resen« St 16698. (ž
Šef drž. urada
postaven, izobražen ln družaben, želi zaradi že-nltve spoznati do 25 let staro, premožno, lepo ln postavno gospodično. Le resne ponudbe v upravo »Slov.« pod »Popolnoma zaupno« št. 16693. (ž)
200 din potrebujete
pa dobite na svoj doni stalni zaslužek s tedenskim dohodkom 300 din « brez posebnega znanja. —» Ponudbe z znamko upra-t vi »Slovenca« v Mariboru pod »Stalna eksistenca« št. 1587.	(z)
Poizvedbe
Informacije
privatne ln trgovske te» ureditev vseh zadev pri vojaških ln drugih oblastih, poizvedovanja itd; Izvršuje Informacijska pH sarna »Fldes«, Ljubljana; Gosposvetska 14.	(r))
izgubljeno - nagrada
visoka nagrada vsakoJ mur-, ki policiji, katera je o vsem informirana, da natančnejša pojasnila o kolesarju v sivi obleki, ki je v petek ob 11 dopoldne pred skladiščem trgovino s semeni Sever & Co., Gosposvetska cesta, pobral malo rdečo aktovko, ki je padla z mojega automobila ln jo do danes nI oddal. —^ Vsebina Iste: dokumenti In 20.000 din v gotovini. Ako se kolesar takoj zglasi, ga ne zadene nobena kazen ter dobi na-i grado.
KonSl AbaStS:
42
Bumček in Bunkica
Pot je bila Bumčku dobro znana in tako sta kljub visokemu snegu kmalu dospela do vrat. A še preden sta vstopila, ju je čakalo čudno presenečenje. Iz dupline se je čul jok mladih medvedkov. Bumček, ki je fant, zbere ves pogum in pokuka skozi ključavnico: »Jojme! štirje medvedki za izgubljena dva I In oče in mama sta že po-toi&ženak Nekaj časa še oklevata, potem pa vstopita: »Dober dan, oče in mamica mila! Hčerka in sinček sta se vrnila.,
Očka in mama ju pa le debelo gledata in molčita. Potem pa le očka zagodrnja: >Ne verjem, da sta vidva ta dva, ker sta bila oba še prav majčkena. Ubogala pa vendar nista nikdar, zato nama nista oba nič več mar. Za vaju pa sploh tu prostora ni, ker je malo hrane in zunaj sneži.« Silno težko je bilo Bumčku in Bunkici ob teh krutih besedah in glasno sta zajokala. Ko vidi to mama, se ji zasmilita. Privabi ju k sebi, pritisne ju na kosmato srce in reče: »Oba sta res težko grešila in hudo kazen sta zaslužila — a vendar sta moja otroka mila!«
Medtem se je tudi očka omehčal. Prinesel je iz shrambe najboljše stvari in vsi so potem od samega veselja jedli in pili dolgo v noč in ves drugi dan in še naprej tako dolgo, da je bila v gozdu zopet pomlad.
Kompletno opremljeno, parketirano stanovanje v Celju
na soncu !n mirni legi, brez pralni, Obstoječe h kuhinje S plinsko uporabo, jedilnice z vso stekleno in porcelanasto posodo, kompletne spalnice z dvema posteljama, preprogami, zavesami itd., se zaradi odipotovanja proda in obenem stanovanje odda v najem. Ogleda se in natančnejše informacije se dobi pri W. Rauchu, Celje,
Za kresijo štev. 14.
Novost!
Najnovejši izum
Aparat za čiščenje vseh vrst parketov po najnovejšem načinu prihaja v promet. Aparat rabi vsaka gospodinja, pisarne, lokali, Javni uradi, ladje mizarji in polagači parketov. Aparat prihrani 95% na času in obrabi parketa, deluje brezhibno in ga lahko obvlada staro	^ > Sprejmejo se zastopniki(ce), ki obiskujejo privatne stranke po vseh mestih Jugoslavije.
Potreben je kapital din 300 — za originalni vzorec.
Odda se ev. tudi samoprodaja za vsa mesta, kjer so sedeži banovin. Cenj. ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod »Parket Express«.
V naši podružnici na Miklošičevi cesti
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne nre od pol 8 zjutraj do pol i pop. in od 2 do 6 pop.
Telefonska številka 30-30
Sporočamo tužno vest, da je umrl v 62. letu starosti gospod
Ignacij Založnik
obrtno-zadružni nadzornik, pomožni tajnik banske uprave, tajnik Gospodarskega predstavništva v Mariboru, tajnik Zavoda za pospeševanje obrti v Mariboru, častni član številnih obrtniških društev itd.
Od zaslužnega pokojnika se poslovimo v ponedeljek oib % 16 y mrtvašnici na Pobrežju, nakar ga prepeljemo v Gradec. Maribor, dne 22. oktobra 1938.
Zavod za pospeševanje obrti zbornice TOI v Ljnblja.nl » poslovalnica v Mariboru - ter Gospodarsko predstavništvo X Mariboru.
Zahvala
Ob težki izgubi naše ljubljene mame
Marije širokove
izrekamo toplo zahvalo vsem darovalcem cvctja, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se prišli poslovit od pokojnice in so jo spremili k poslednjemu počtiku, posebej še načelniku prosvetnega oddelka kralj, banske uprave g. dr. Lovru Sušniku in gg. urudnikom za venec in udeležijo pri pogrebu, zastopnikom Učiteljskega udru-že.nja, »Branihora«. »Tabora«, »Sokola« in »Soče«, pred. duhovščini in g. dr. Stanku Žvoklju, ki se je z nesebično požrtvovalnostjo trudil, da bi ohranil našo mamo pri življenju in ji lajšal trpljenje ves čas bolezni.
Ljubljana, dne 22. oktobra 1938.
Družine: širok, Cerkvenik in Gerbec.
II
Radio
H
Radio aparati
svetovnih znamk - po najugodnejših pogojih pri
KLEINDIENST&POSCH
! Maribor Aleksandrova cesta 44
I
Automotor
i
Majhen avto
limuzino-, kupim. M. Plevel, Medvode.	(I)
»Phanomen« motor
126 cm, dobro ohranjen, prodam. Tržaška o. 105, Ljubljana.	(f)
Avto »Steyr«
typa XII, prav dobro vzdržan, toda sprednji del po karambolu pokvarjen, prav poceni naprodaj. - Vprašati: Garage Lojze, Miklošičeva 36. (f
Prireditve
Danes vsi na veselico
k Možlnt na Ladi Medvode; za obilen obisk se priporoča Marija Blažlč.
Kupimo
Ajdov med
kupi medičama »Plehan« Ljubljana, Sv. Petra c. 59,
Hrastove plohe
suhe, v vsaki mali množini kupi J. Černe, Virmarje 66,
dobro ohranjeno takoj kupim. šušteršič, LJubljana,; Frankopanska 21.
Razno žganje
kupim. Ponudbe s ceno v upravo »Slovenca« pod »žganje« St. 16841. (k)
Šivalni
Gritzner ali Pfaff, kupim. Ponudbe v upravo »SloVenca« -pod »Šivilja« St. 16839. fJ .	(k)
Vodno moti
v bližini Ljubljane, kupim ali se udeležim tekstilne proizvodnje. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Navedite ceno« St. 16712.	(k)
Kupim pletilni stroj
znamke Popp št. 8, dol-žinp, 60—80 cm. Menjalo za večkrat prestaviti. — M. Anžur, Predovičeva 14, Moste, LJubljana.	(k
CUNJE
krojaSke odrezke,- Btar papir, tekstilno odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino
Arbeiter - Maribor

Dravska 15
Pohištvo
i
Pohištvo
poceni prodam. Naslov v upravi »SI.« pod št. 16711
Posteljne mreže
Izdeluje in sprejema rabljeno v popravilo najceneje Alojz Andiovio — Gregorčičeva St. 6 (poleg Gradišča).	(!)
Spalnica
la nova, najmodernejša, iz orehove korenine, pod ceno naprodaj. Ponudbe pod »Preložena možitev« na upravo »Slovenca« pod St. 16771.	(s)
Tovorni avto »Ford«
dvojna kolesa, dvotonskt, v dobrem stanju, proda avtodelavnica Cyransky, Kranj, Labore.
Prodam ali zamenjam
za kakršno koli stvar — avto, nosilnost 1000 kg — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Chevrolet« št. 16791.	([)
Limuzino
brezhibno ohranjeno
voženo le 20.000 km prodamo za izredno nizko ceno 10.000 din. —
Posebno pripravna za
reševalni ali gasilski voz
ali manjši avtobus, ker ima posebno močno šasijo, šestcilindrski motor 85 KS, hitrost do 160 km.
»Radio«, dr. z o, z.
Ljubljana, Miklošičeva c. 7 »
i
jj$tov. sodna dražba
v'zatfuSčirio pok. dr. Ledenika Leopolda spada jočih premičnin bo v to rek, dne 25. t. m. ob 3 popol. v LJubljani, Borštnikov trg l-II.	(o
Preklic
Podpisani preklicujemvse, kar sem govoril napram moji ženi in mojemu blv Semu kompanijonu. To ma^. Kosec-, Ormož, (o)
Razglas
Dne 11. novembra 1938 ob 10 uri se bo vršila pri okrajnem sodišču v Ma-rcnbergu, soba št. 7, prostovoljna javna dražba hišo St. 1 na Dobravi : »Gostilna pri mostu«. — Ostali pogoji dražbe se dobe med uradnimi urami v občinski pisarni v Marenbergu.	(o)
II
Živali
i
Lahko kobilo z žrebetom
ugodno prodam. K Franc LogaSte, Luče.	(J)
Mlade koze
sanske pasme, prodam. Pot na Rožnik 2. (J)
Kanaržke-harcarje
prodam. - Naprodaj tudi kletke. — Slapnlčarjeva ulica 7-1., Moste. (J)
Čebele
Prodam 2 živahna A.-Z. panja in nekaj praznih, po dogovoru tudi čebelnjak. BezlaJ Anton. Sp. Kašelj 36, p. D. M. v Polju.	(j
Naznanjamo žalostno vest, da je naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat, stric, svak, tast, gospod
Andrej Samar
železniški upokojenec
danes ob 4. popoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, nenadoma umrl.
Pogreb dragega pokojnika l>o v ponedeljek, dne 24. t. m., ob 14 iz splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22* oktobra 1038.
Žalujoči ostali
CENIK IN VZORCI ZASTON J
Zahtevajte povsod naš iist!
Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob smrti naše predrage, zlate mame, tašče, stare mame in sestre, gospa
Jerice Soršakove
zasebnice
kakor tudi za poklonjeno cvetje in številno spremstvo na
njeni zadnji poti se vsem najtopleje zahvaljujemo.
Žalujoči rodbini: Soršak, inž. G. Zemanek.
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je umrla naša draga mama, sestra, stara mama in teta, gospa
Karolina Pfefferer
previdena s tolažili 6vete vere dne 22. oktobra v 76. leftii. Blagoslovljena bo v ponedeljek 24. t. m. ali 15 pred mrtvašnico mestnega pokopališča na Pobrežju, nakar bo prepeljana v Krško, kjer bo v torek 25. t. m. ob 10 dopoldne položena k večnemu počitku na mestnem pokopališču. — Sv. maša zadušnicn so bo brala v četrtek 27. oktobra ob 7 zjutraj v mariborski stolnici.
Maribor - Krško, dne 22. oktobra 1938.
Žalujoči rodbini Pfefferer in A h čin.
+
Zahvala
Ofo smrti in pogrebu č. gospoda
Petra Koprivca
župnika v pokoju
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so mu z olbiski ali kakorkoli lajšali trpljenje v njegovi dolgotrajni bolezni, predvsem pa č. g. p. Klemenu za duhovno tolažbo in g. dr. J. Gantarju za zdravniško pomoč, nadalje č. g. gvardijanu dr. p. Hadrdjanu za zadnje gostoprimstvo v samostanski dvorani. — Prav posebno pa smo hvaležni č. g. dekanu J. Faturju za prelep govor v cerkvi in vodstvo pogreba, vsem duhovniškim tovarišem, samostanski družini in vsem fara-nom in Breznice in Brezi j za številno spremstvo na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo tudi g. organistu Boletu in gdč. Poloni Langus za vso njihovo pomoč, ter vsem, ki so num kakorkoli izrazili svoje sožalje. Bog bodi plačniki Brezje, dne 22. oktobra 1938.
Antonija Koprivec v imenu vseh' sorodnikov.
Vdani v voljo Vsemogočnega sporočamo vsem sorodnikom, priiateiljom in znancem, da je naša ljubljena ženka in zlata mamica
Slavica Urbanija
roj. Presečnik
previdena s sv. zakramenti v starosti 33 let mirno v Gospodu zaspala in odšla po večno plačilo.
Položimo jo v božjo njivo v nedeljo, dne 23. oktobra 1938 ob pol štirih po}*>ldne na mestnem pokopališču.
Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 24. oktobra 1938 ob 7 zjutraj v mariborski stolnici. Maribor, dne 22. oktobra 1938.
Anton Urbnnija, zadružni revizor, z Evico in Janezkom.
ZIMSKE SUKNJE 3S0 do 830 Pin
ZIMSKI SUKNJIČI — HUBERTUSI — OBLEKE itd. — PO KONKURENČNIH CENAH
> 4,
J0SK0 OLUP. mlajši
LJUBLJANA
V NOVIH PROSTORIH — STARI TRG i
IIJBTIHBTM
Kislo zelje, repo
(n cele glave za Burmo, novo, prvovrstno, dobavlja po brezkonkurenčnih cenah G. Erklavec, Ljubljana, Povšetova ul. «7, telefon 25-91.	(1)
Nepremočljive hubertuse
dežne plašče ln obleke, najboljši nakup: Presker, Sv. Petra cesta 14.
Patent »Kraljica peži«
ki se naloži le enkrat dnevno, potem pa gori ves dan, se dobi v vseh velikostih pri A. Semenlč ln drug, TJubljana, Miklošičeva cesta 15, telef. št. 48-67.	(1)
VINA
7.a težke delo je močno vinol Dobite ga najlažje v
Centralni vinarai v Ljubljani
TELEFON STEV. 25-73
Resnico govore, ko trdijo,
da prodajamo najboljša ln najcenejša
kolesa
rezervne dele ln
motorna kolesa.
Velika Izbira I
Splošna Mi dražba
a o. z. 8t Vid nad Tijubljano
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam
Šivane odeje
odeje Iz ovčje volne,_ žlmnate madrace, madrace z ovčjo volno, afrlk madrace, tepihe (preproge)^ kokosove tekače^ otomane, kauče
kupite najceneje pri Izdelovalcu
E. Zelenka
Maribor,
Ulica 10. oktobra št. 5
Prima suha bukova drva
dostavljena na dom, žagana 100 din, cepljena 110 din, ter prvovrstni trboveljski premog — pri Putrich, Dolenjska c. 6. Telefon 48-55.
Volneno blago za domshe obiehe,
moderni vzorci
Din 14-moShe lople sraice Din 24 -moSHe nogavice
močne, moderni vzorci Din 5-moderne svilene
Kravate Din V— dam. svilene hombi-neze ln sraice
Din 24-olroSKe svilene
hlaChe Din 6-damsKe svilene
niaChe Din 10-damshe moderne svilene bluze
Din 20-dam. hlaChe ln malice tople in močne
Din 8 -IrpeZne len. športne
bluze v vseh barvah in velikostih Din 10'— tople nogavice Zen-
ShC trpežne za zimo
Din 0-
in razno ostalo blago po neverjetno nizkih cenah prodaja
„ZORA"
Ljubljana. Mlkloliieva c 30
Obiščite nas in prepričajte se, da imamo veliko zalogo in prodajamo dobro blago po zelo nizkih cenah.
KAPPEL
pisalni stroji
najodličnejše kakovosti najugodneje pri
KLEIND1ENST & POSCH
Maribor
Aleksandrova cesta 44.
*»
VELEBIT
otroški vozički
ZAGREB, Mesničkaul.7/II. na dvorišču
NaJnovelSt do sedaj še nevl-denl modeli za 1938 v spe-cllalnl tn največji trgovini otroških vozičkov. Prodala za gotovino ln na odplačilo. Cenik a slikami brezplačno. Izrežite oglas zaradi naslova.
Med
cvetličen, Jelkov In ajdov dobite pri čebelarju Jože Babnlk, Dravljo 44.
Štajerska jabolka
sortirana, najboljših vrst, Ima v zalogi po dnevnih cenah Kmetijska družba v Ljubljani, Novi trg 3.
Srajce
spod. hlače, kravate, nogavice še vedno najceneje pri L Tomšič, Sv. Petra c. 38.	(1)
Kislo zelje
novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Filip Merhar, Kloče 19, p. Ježica.	(1)
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, fiutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru. Jurčičeva 8. I
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj
po nevsrjatno nizkih cenah
Nova trgovina
Llnbllana - Tnfeva cesta 36
(nasproti Gospodarske iv«u>
Pozor! X
Prvovrstni
premog, drva, koks
po najnižjih cenah
Podobnik V.
Tržaška c. 16— tel. 33-13
Mizarji!
Okovje za pohištvo in vse vrste orodje izberete pri
»Jeklo« - Stari trg
Modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane. dlvane in tapetniške Izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnlk - Mestni trg 13 Ugoden nakup morske trave, žime ln cvllha za modroce ter blaga za prevleke pohištva.
) hfe
Občutek svežine . • .
Vaša koža mora z lahkoto dihati. Puder Vasenol za toaleto Vam obdrži kožo zdravo in suho, oživlja in osvežuje jo, ter odstranjuje neprijetni duh od izhlapevanja kože. Hoja Vam je pravi užitek, noge se Vamne potijo, ker jih puder Vasenol za noge obdrži suhe, zdrave in , odporne. Vpija znoj in odstranjuje neugodni duh od

Vasenol
' Puder za toaleto. Puder za noge.
Vzajemna posojilnica
r. z. z o. z.
v Ljablfanl, Miklošičeva cesta 7
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4 % do 5 % po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekti Posojilnica daje kratkoročna posojila.
Mongol, Cršpe de (hlne
meter po Din 12.— dobite pri
TRPINU, Maribor, Vetrinjska 15. Kdor želi prodati ali kupiti posestvo,
hišo, vilo, zemljišče, obrt, gozdove itd.
Kdor hoče v najem vzeti ali oddati obrt, trgovino, gostilno, pekarijo in slično.
Kdor išče ali oddaja stanovanje, sobo, posojilo. Vam preskrbi najhitreje v Ljubljani Realitetna poslovalnica - Masarykova cesta 14-11.
Zagorski, podružnica palača Grafika
Vodimo skrbno upravo hiš in posestev.
Iz lastne pletarne
čepice In puloverle za deco 20 Din, (opice za dame 26 Din puloverje za moške 38 Din m boljše v veliki Izbiri pri
„I«tINA", s a m o Glavni trg št. 24 v Mariboru.
Dražba lesa
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra 24./L, proda na javni dražbi dne 10. novembra 1938 ob 12. uri pri okrajnem glavarstvu v Dravogradu:
2630 m' izdelane smrekove hlodovine, 137 m3 izdelane mecesnove hlodovine, 260 m3 izdelane borove hlodovine, z območja šumske uprave v Črni pri Prevaljah.
Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri gornjih upravah.
Pazite na kotle!
„TEPALIN"
Nade in U.S.A.
Edinstveno čisti in preprečuje kamen v vseh parnih kotlih, ne da bi jih bilo treba razdirati. — Preizkusila in priporoča Inšpekcija za kotle ministrstva zgradb. — Zahtevajte
prospekte od generalnega zastopnika H0BBY, A. R.. Beograd. Uskofka 5. Telefon 23-013
Divlaiino
srne, zajce fazane, jerebice, kupuje vsak čas po najvišjih dnevnih cenah
Viljem Abt, exPort, Maribor
POSTELJNO PERJE: kg po 8 in 10 din, čehano: kemično očiščeno 20 din; boljše 30 din; najboljše 45 din; pol puh, čisto belo gosje 115 din; pol puh, čisto belo gosje 125 din; Ia. beli puh, najcenejše pri »LUNA«, Maribor, samo Glavni trg 24. — Vzorci brezplačno!
Razpis
Štab vojnega zrakoplovstva sprejme v službo 1 pirotehnika kot pogodbenega uradnika z letno plačo do 30.000 din, kateri vsoti je treba prilagoditi čl. 8 »Uredbe o smanjenju prinadležnosti«, br. 37420-I.-1935.
Podrobne pogoje objavljenega natečaja je mogoče videti v tekoči številki »Službenih novin« in »Službenega vojnega lista«, interesentje pa jih lahko dobe brezplačno v osebno uporabo, če jih zahtevajo po pošti.
Skrajni rok za prijavo je 15. novembra 1938.
Iz pisarne generalštaba vojnega zrakoplovstva Zemun, V. Dž. št. 21586, 17. oktobra 1938. _:_iii2-
Zahtevajte povsod naš list!
Curihter
(preddelavec) za gornje mastno usnje, ki bi uspešno vodil in nadziral oddelek, se išče. Samo strokovno izvežbana oseba z mnogo prakse pride v poštev. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkov na:
AND. JAKIL d. d., Karlovac
ZDRUŽENJE PEKOV V LJUBLJANI
javlja vsem svojim članom in cenjenemu občinstvu tužno vest, da je preminul dolgoletni član, gospod
Anton
pekovski mojster
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 24. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Rožna dolina, costa V
št. 15. na pokopališče na Vič. Blagega pokojnika obranimo v častnem spominu!
Ljubljana, dne 22. oktobra 1938.
Uprava.
Kupimo!
Bukove deske
žamane aH nežamane. debelina 80 in 90 mm. Ponuditi na »Exportles«, Tyr-ševa 15, LJubljana. (k
2£fl£
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, LJubljana Wolfova ulica št. 3
Zajce
fazane, jerebice ln kljunače - kupujem vsako množino in dobro plačam. Anton Repuš, kupoprodaja rib in divjačine, Zagreb, Tkalčičeva ulica 32
Staro zlato, zlato zobovje
ln srebrne krone
kupujem do najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
Kopalno banjo
pločevinasto ali lito, kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Banja« št. 16678.	(k)
Kupim
sode od 100 do 7000 1, ln iščem register blagajno št. 956121-336-2, za katero dam večjo ln boljšo drugo novo blagajno ali Isto tudi kupim. Ponudbe na: Hotel Kajfež, Ljubljana.
Vodno žago
kupim alt vzamem v najem. Ponudbe na Kolenc Leon> Studenice, Poljča-ne. '	(k)
Vodno turbino
dobro ohranjeno, cca. 1B0 litrov vode, 4 m pritiska; lstotako kupim 26 m BO do 60 milimetrske osi. — Erlah, mlinar, Bled, (k)
II
Živali
Lovski psi
II
ptlčarji, 4 mesece stari, dobri čuvaji, ugodno naprodaj. Rebernlk, Celje, kolodvor.	(J)
Denar
Vložnice
Zadružne gospodar, banke, kupim za gotovino. -Takojšnje ponudbe upravi »Slov.« pod št. 16677.
Hranilne knjižice
zaščitenih zavodov, VREDNOSTNE PAPIRJE ln 3% OBVEZNICE) vnovčujem stalno po najvišji ceni in proti takojšnjemu Izplačilu v gotovini.
Alojzij Planinšek
Ljubljana Beethovnova 14. Telef. št 85-10.
11.000 din posojila
Iščem na prvo vknjižbo. 10 odst. obresti. Ponudbe upravi »SI.« pod »Sigurno« št. 16697.	(d
Posojila
različna, preskrbim hitro in brez kakega predplačila
Hranilne knjižice
vnovčujem proti takojšnji
gotovini. Oblast, dovoljena pisarna
Rudolf Zore
Ljubljana. Gledališka 12 Znamka 8 din
BANČNO-KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40 kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE)
bank ln hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE 3% obveznice, bone ln srečke, delnice Itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČK
državne razr. loterije.
Razno
Padavica
(epilepsija)
krči* živčne bolezni ln pomanjkanje spanja. — Zanesljivi In najboljši uspehi so se dosegli z uporabo skozi trideset let preizkušenega
»Epilepsana«
Pobllžnja navodila daje lekarna Fišter, Osijek III.
I
Glasba
i
Pianino
prvovrsten, malo rabljen, najraje črn, samo boljši komad, kupim. - Ponudbo v upravo »SI.« pod Planino« št. 16623.	(g)
KLAVIRJI
planini, harmoniji STEINWAY & SONSg BLOTHNER, BOSENDORFER ) FORSTER, HOLZL,'
MANBORG bo nesporno najboljši fabrlkatl na svetu Dobite jih le pri tvrdkl
ALFONZ BREZNIK
LJUBLJANA -Aleksandrova cesta 7
Majhni obroki, nizka lz-posojevalnlna. Tudi pre-Igranl klavirji na zalogi.
Istotam velika izbira vseh glasbil, muzlkalij ln strun.
STRDOI
FORTUNA
Elektro univerzalni stroj
v vsako mizarsko delavnico! REŠITELJ MALE OBRTI Din 6.800 —
Mizarski mojster KAHNE, Višnja gora, sporoča: Kot srečni posestnik »Fortuna« stroja model B se Vam naj-prisrčneje zahvaljujem za Vašo promptno in solidno postrežbo. Zagotavljam Vam moje vsestransko priporočilo
PETER ANGELO. d.ZO.Z.
stroji za obdelavo lesa Ljubljana, Pražakova 8
Objava.
V smislu sklepa upniškega odbora v stečaju tvrdke Carl Pollak, d, d. v Ljubljani je prodati najvišjemu ponudniku 490 deležev tvrdke Standard družbe z o. z., tovarne usnja v Kranju. Teh 490 deležev od osnovne vloge 1000 deležev je last stečajnega sklada.
Ponudbe je poslati do 4. novembra t, 1. podpisanemu upravniku stečajnega sklada, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila, Odobritev ponudb je pridržana upniškemu odboru.
Dr. Vladimir Ravnikar.
P. n. cen j. občinstvu vljudno naznanjava, da sva prevzela znano kavarno
(lPromenada"f Tomšičev drevored, Maribor
Lokali so na novo preurejeni, jamčiva pa tudi za prvovrstno postrežbo. Na razpolago so razni časopisi in revije, dober biljard, šah, domino in igralne karte. — Preskrbela sva prvovrstna vina iz domače kleti »Stari grad« gosp. Janžekoviča, kakor tudi razna desertna vina. Dalje nudiva cenj. gostom domače pecivo, kompote, pikantne sendviče, narezke, pristne kranjske klobase in dr. — Vino čez ulico 2 din cenejše. Potrudila se bova vsak čas povsem zadovoljiti svoje cenj. goste in se priporočava za obilen obisk.	Rudolf in Oton Koritnik.
Marelli
elektromotorje, ventilatorje, črpalke itd., prvovrstni proizvod svetovnoznane tovarne MARELLI & comp. d. d. Hilano - Italija
Dobavlja:
Mihelčič Ivan
elektrotehnično pod jetje, Ljubljana, Borštnikov trg 1, tel. 27-04
Zahtevajte neobvezno informacije in se prepričajte o prvovrstnosti ter
ugodnih cenah proizvodov ..Marelll"
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čei
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Ceniič
Kneza Arsena so prepeljali v domovino
Pariz, 21. oktobra.
Pariz je danes na veličasten način izkazal zadnje časti očetu jugoslovanskega kneza-namcst-nika, knezu Arsenu. Ze včeraj so sc ves dan neprestano v gostih vrstah valile množice mimo stanovanja pokojnega kneza, ki je ležal v dvorani poslopja, ki je bila vsa zavita v črnino, oder pa ves obdan od gomil cvetja. Velikansko število prijateljev dinastije Karadjordjevičev in Jugoslavije je šlo kropit jugoslovanskega kneza in generala, ki si je v svojem življenju priboril skoraj vsa najvišja francoska odlikovanja za hrabrost, a ki 6i je osvojil tudi srca Francozov, ki so ga imeli skoraj za svojega državljana. V dvorani je bila od-
prta tudi knjiga za vpisovanja. Knjiga se je polnila in polnila s podpisi najvišjih francoskih od-ličnikov. Ob odru je vedno stala častna straža, ki so jo izmenoma opravljali člani poslaništva in konzulata, vojnega odposlanstva, častniki, ki študirajo po francoskih visokih šolah, ter odličnejši člani jugoslovanske kolonije v Parizu. Pred odrom je bil včeraj tudi pravoslavni žalni cerkveni obred, ki se ga je udeležil poslanik z vsem osebjem poslaništva, visoki francoski civilni in vojaški odlič-niki ter jugoslovanska kolonija.
Danes pa se je od kneza-vojaka poslovila francoska vlada in ves Pariz. Ob tri četrt na tri so v prisotnosti jugoslovanskega poslanika dr. Pu-riča in njegove žene, našega vojaškega odposlanca generala Glišiča in njegove žene ter številnih članov jugoslovanske kolonije, med katerimi so bili vsi naši častniki, dvignili truplo kneza Arsena z odra ter ga prenesli v žalni voz, ki je čakal pred poslopjem. Krsta je iz mahagonijevega lesa in pokrita z jugoslovansko tribarvno državno zastavo. V žalni voz, kamor so položili krsto, sta vstopila kot častna straža tudi 2 jugoslovanska častnika.. Ostali žalni gostje so posedli v dolgo vrsto avtomobilov, Sprevod je potem zavil proti lyonskemu kolodvoru, in siccr po Avenue de l'Opera, Rue de Rivoli, ter po obali Seine dalje proti kolodvoru. Pariška po.licija je ukrenila vse potrebno, da je bil povsod, kjer je šel sprevod, promet takoj ustavljen, da ni bilo nikjer nobenega zadrževanja. Pa-rižani so z odkritimi glavami stali v špalirju in izkazali zadnjo čast svojemu velikemu prijatelju. Po nekaterih križiščih se je nabralo vse gosto ljudi, tako da je trajalo še nekaj časa, preden se je mogel promet znova razviti, ko je sprevod odšel dalje proti kolodvoru.
Pred Iyonskim kolodvorom se je nabrala ogromna množica ljudi, ki so sc hoteli udeležiti slovesa od pokojnega vojaka in kneza iz družine Karadjordjevičev, ki sc je boril skupno s francosko vojsko v številnih vojnah in zadnja leta skoraj stalno živel v Parizu.
Velika dvo.rana lyonskcga kolodvora je bila vsa preoblečena v črnini. Pred njo je stala vrsta fanfaristov, ki so zatrobili tužno melodijo, ko je sprevod prišel pred kolodvorsko poslopje. Za njimi je godba republikanske garde zasvirala Chopinov »Smrtni marš« Medtem pa so jugoslovanski častniki krsto s truplom pokojnega kneza prenesli z žalnega voza na visok katafalk, ki je bil postavljen na sredi kolodvorske dvorane. Častno stražo okrog katafalka so zavzeli ko.njoniki republikanske garde, oblečeni v svečano črnino in z golimi meči v rokah. Republikanski gardi je poveljeval osebno general Just. Za katafalkom vzdolž zadnje stene velikanske kolodvorske veže pa je stala postrojena deveta pehotna legija mobilne garde. Tik k katafalku so na vsako stran stopili po trije jugoslovanski častniki. Pred katafalkom je zavzelo mesto osebje poslanstva pod vo.dstvom poslanika dr. Puriča in generala Glišiča, Ob njih pa so stali zastopniki francoskih civilnih in vojaških oblasti, člani diplomatskega zbora držav Male zveze in Balkanskega sporazuma. Predsednik republike Lebrun je poslal svojega zastopnika, francoska vlada pa je poslala kot svojega uradnega zastopnika ministra za ljudsko zdravje Riccarda. Pomočnik šefa protokola Bernard je zastopal zunanjega ministra Bonneta. Prisoten je bil tudi ruski veliki knez Andrej, nadalje general Billott, poveljnik Pariza general Ebrillon, zastopniki mesta in številni drugi odličniki.
Na povelje generala Justa je deveta pehotna legija mobilne garde s zastavo in godbo na čelu defilirala mimo katafalka. Za njo je prikorakala fanfara republikanske garde, za njo pa dva eskad-rona konjenice republikanske garde. Med mimohodom je godba svirala republikanske marše. Ta ko se )e francoska oborožena sila poslovila od svojega priljubljenega sobojevnika, čigar truplo se vrača v jugoslovansko domovino v grobnico njegovih velikih dedov. Po mimohodu se je poslanik Purič prisotnim zahvalil za izkazano čast, nakar so se pokojniku poklonile vse zastave, člani diplomatskega zbora pa so poslaniku Puncu izrekli sožalie držav, ki jih zastopajo.
Takoj po končanih obredih so krsto s posmrt nimi ostanki kneza Arsena prenesli jugoslovanski častniki iz kolodvorske veže skozi službeni salon v železniški voz, ki je že stal pripravljen na tiru. Pred vozom so duhovniki pravoslavne cerkve v Parizu izmolili žalne obredne molitve.
Voz s truplom visokega pokojnika so priklpi-čili »Orient ekspresu«, ki ie zvečer ob četrt na enajst zapustil lyonsko postalo ter kremi proti Jugoslaviji. Z njim potujejo kot častno spremstvo naš vo.jaški odposlanec general Gbsic prvi ta,nik poslaništva Rajkovič in generalstabni kapetan Plavšič.
Ljubljana, 22. oktobra. AA. Danes popoldne so odpotovali na Rakek dr. Stanko Majcen, poinčnik bana dravske banovine kot zastopnik odsotnega bana dr Murka Natlačena, poveljnik armije general Pantdija Jurišič, poveljnik dravske divizije general Djordje Lukie, zastopnik odsotnega upravnika ljubljanske policije višji svetnik Gerzvnič, poveljnik dravskega žuuidurmerijskegn polka Alojzij Barle in sreski načelnik v Logatcu Mnlešič, da dočakajo truplo blagopokojnega kneza Arsena, ki se iz Pariza preko Italije vraču v Jugoslavijo, kjer bo pokopano v grobnici blagopokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja na Oplencu.	*
Rakek, 22. oktobra. Nocoj jc dospela krsta s truplom kneza Arzena čez italijansko mejo na Rakek. Pozdravili so ga zastopniki naših oblasti, katerih imena navajamo zgoraj. Truplo je blagoslov.il prota Vasa Brankovič iz Belgrada, ki jo potem tudi na vsej vožnji v vagonu s krsto molil ob pokojniku Krsta je bila okrašena z mnogimi venci. Vagon sam je bil označen z velikim križem. Pri sprejemu trupla Arzena jc bila zastopana z več častniki naša konjenica, ker je bil knez Arzen poveljnik 6. konjeniškega polka. Godba planinskega polka iz škofje Loke je zaigrala državno himno pod vodstvom dirigenta Smrekarja.
Takoj nato jc bilo truplo preneseno v jugosl. br/.j vlak ter odpeljano proti Ljubljani
Ljubljana, 22. aktobra. Nocoj v poznih urah je Ljubljana sprejela krsto s truplom pok. junaškega kneza Arzena, očeta Nj. kr. Vis. kneza Pavla. Na kolodvoru so se zbrali tukajšnji predstavniki oblasti, tako policijski svetnik GeržLnič in polic, poveljnik Bedenk, železniški direktor dr. Bončina, major Diklič, orožniški major Kokal.j in drugi ločno ob II.-K) je dospel gorenjski brzovlak z dvornim salonskim vagonom, s katerim sta dospela Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. kr. Vis. kneginja Olga. Do prihoda tržaškega brzo-vlaka sta visocanstvi počakala v svojem salonskem vozu.
Poleg že navedenih so krsto s truplom kneza Arzena spremljali do Ljubljane še prvi adjutant Nj. Vel. kralja in pa konjeniški poveljnik, general Nedeljkovič ter načelnik generalnega štaba general Hadojčič in mnogi drugi častniki.
Vlak s truplom pok. kneza Arzena je dospel v Ljubljano ob 12.07. Dvorni vlak, v katerem sta bila Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. kr. Vis. kneginja Olga je bil že poprej odklopljen. V splošni tihoti sta visocanstvi izstopila ter sta se šla poklonit, knezu Arzenu. Občinstvo, kolikor ga je bilo zbrano na peronu, je opazilo na obrazu N j. kr Vis. kneza Pavla turobne poteze in tudi solze. Nj. kr. Vis. kneginja Olga je bila ogrnjena v črno. Vsi častniki so imeli tudi znake žalosti na svojih uniformah. Nato sta se visočainstvi umaknila v svoj dvorni voz ter sta počakala, da je bil voz s krsto pokojnega kneza Arzena priklopljen k bclgrujskcinu brzovlaku. Z istim brzovlakam sta se odpeljali tudi Visocanstvi kne/ namestnik Pavle in njegovo soproga kneginja Orlga. Vlak je odpeljal ob 12.27.
Ljubljansko občinstvo, ki jc videlo globoko žalost N j. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla, je bilo globoko gin jemo ter je sočustvovalo z našo dinastijo ob izgubi kneza Arzena
Deputacijn 6. konjeniškega polka Zagreb, 22 okt. o. Pokojni knez A rs en je bil častni poveljnik 6. konjeniškega polka, ki ima svoj sedež v Zagrebu. Poveljnik polka polkovnik Egon Skrinjar se je zaradi tciga danes odpeljal z 8 vojaki na Rakek, da prisostvuje sprejemu posmrtnih ostankov pokojnika. Ta vojaška deputacija bo spremljala pokojnikovo truplo do Oplenca, eskudron konjeniškega polka pa je že danes krenil lia Ople-nac, kjer bo sodeloval pri pogrebu.
Od 10 oseb jih ima 7 zobni kamen. Tudi Tebi grozi z izpadom zob I
SARGOV
Varuj se ga!
MODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Perutninska in sadna razstava v Mariboru odprta
Volitve
Danes ves dan
to je od osmih zjutraj do osmih zvečer jc mestno tajništvo JRZ na Gosposvetski cesti št. 10 na razpolago članom in somišljenikom JRZ. Zopet in zopet poudarjamo, da jc nujno potrebno, da sc vsak voli* ni upravičenec prepriča,čc je pravilno vpisan v volivni imenik. Porabite ugodno priliko in poselite danes mestno tajništvo JRZ! Oglasite so lahko tudi tclelonično na štev. 37-04.
Vse krajevne organizacije JRZ v Ljubljani nujno pozivamo, da nam še danes dostavijo ves zbrani rcklamacijski material. Zadnji dan ne bo mogoče vsega rešiti. — Mestno tajništvo J. H. Z
Vsi krajevni odbori JRZ v Ljubljani naj se zanesljivo zberejo jutri v ponedeljek 24. oktobra v svojih običajnih prostorih. Edina točka dnevnega reda te seje naj bo razgovor o reklamacijskem delu, kar ste morda prezrli, to na tej seji popravite. Gg. predsedniki oziroma njihovi namestniki naj vse potrebno ukrenejo, da bo na sejali rekla-macijsko delo stoodstotno opravljeno. Mestno tajništvo 1)0 moglo sprejemati reklamacijskc prijave (vpis, izbris, popravek) le še do torka 25. t. ni opoldne.
Volilci — somišljeniki JRZ trnovskega okraja, Kolezije in Mirjal Volilni imeniki so na vpogled danes od 10 do 12 dopoldne v društvenem domu Karunova ulica 14. Pozivamo vse, da se prepričajo, če so vpisani v volilnem imeniku odnosno, če so prav vpisani Še dva dni je čas za reklamacije, potem bo prepozno Krajevna organizacija JRZ v Trnovem.
Maribor, 22. oktobra.
Danes predpoldne ob enajstih je bila v prostorih Uniotia slovesno odprta I. banovinska perutninska razstava, kateri je pridružena še poučna razstava, v Zadružni gospodarski banki pa se vrši istočasno Vzorčni sadni sejem, ki ga prireja mariborska podružnica Sadjarskega društva. K otvoritvi so se zbrali ban dr. Marko Natlačen, mestni župan dr. Juvau, okrajna glavarja dr. Šiška in Iiiletz, predsednik okrož. sodišča dr. lludnik, zastopnik vojaške oblasti polkovnik Peter K i ter, stolni prost dr. Vraber, stolni dekan dr. Cukala, podžupan Fr. Žebot, predstojnik mestne policije dr Trstenjak, obmejni komisar Krajnovič, prvi državni pravilnik dr. Zorjan, zastopniki vseh mariborskih državnih in samoupravnih uradov, ravnatelji srednjih šol, mnogi kmetijski strokovnjaki in perutninarji iz Slovenije.
Prvi je spregovoril predsednik prireditvenega odbora za perutiiinarsko razstavo okrajni kmetijski referent v Mariboru g. Martin Zupane, ki je pozdravil navzoče odličnike in očrtal vsa prizadevanja zadnjih let za vzrejo domače štajerske kokoši /.a njim je spregovoril ban g. dr M Natlačen, ki je poudarjal pomen perutninarstva za narodno gospodarstvo. Podal je historiat smotre-nega zanimanja za perutninarstvo, ki sc je začelo šele /. oblastnimi samoupravami leta 1930.
Danes je v banovini že 38 rejskih središč ter je banovinska uprava razdelila že 100.000 jajc za valjenje ter nad 2000 petelinov in nad 2000 kokoši. Naloga bodočnosti je, da ustanovimo pravo sctlekci.jsko postajo, s katero bo štajersko perutninarstvo postavljeno nu trdno podlago.
Ker pa je v zvezi s perutninsko razstavo v istih prostorih prirejena tudi sadjarska razstava, jc g ban podal obširneje smernice, po katerih deluje sadjarska politika banske uprave. Poročal je, da se je doslej izvozilo že nad 7 milijonov kg sadja iz naših prelepih Slov. goric in sadjarji so prejeli za izvoženo sadje 25 tnilij. din. Banska uprava skrbi po vseh možnostih za idealen pouk o skrbstvu sadja iu o vseh potrebah sadjerejc, ki naj pospešuje zboljšanje našega sadja. Prav tako kakor za izvoz svežega sadja, banovina skrbi tudi za smotreno sušenje sadja ter je zdaj v banovini že nad 200 modernih sušilnic. Strokovni učitelji, ki jih misli šc nekaj nastaviti, stoje z vso vestnostjo banovini ob strani Maribor je slovenski Mernn. S temi mislimi je gospod ban otvoril razstavo, ki bo odprta do vključno 24 oktobra vsak dan od jutra do večera \ si obiskovalci imajo pod običajnimi pogoji pravico do polovične vo/nine po železnici.
Misli na misijonsko nedeljo
Danes, ko obhaja sve'a cerkev Misijonsko nedeljo, so misli nas vseh, ki še pravimo, da čutimo s cerkvijo, pohitele tja v daljno tujino, morda še v vročo Alriko k našim misijonarjem. Le-ti so se pokorni naročilu Gospodovem: »Pojdite in učite vse narode!« odzvali in šli duš za Gospoda iskat. Velika je naloga, ki jo je dal Kristus svoji cerkvi, da naredi iz vsega človeštva eno samo božjo čredo. Mi Slovenci se tej nalogi nismo odrekli, ampak smo se odzvali naročilu Gospodovem in naš misijon tam v daljni Ben-galiji lepo uspeva in rodi stoteren sad. Lepo delo je to, po božji volji je in podpira;mo ga
Vendar, če pogledamo današnji položaj Slovencev, se mi zdi mnogo važnejši drugi misijon, misijon med našimi Slovenci, ki so odšli z doma v neznane zemlje kruha iskat. Premajhen jim je bil domač dom, premajhna naša zemlja, pretrdega kruha jim je dajala, pa so odšli v svet, se zarili kot črvi gori v Westfaliji pod zemljo, utonili so v ameriških velemestih in tovarnah, najžalostnejše je pa to, da se iz dneva v dan na stotine naših ljudi izgublja doli po našem jugu ne samo narodnostno, ampak predvsem versko in moralno. Nimam namena, da bi tu zopet opozarjal na našo strašno narodno rano, ko naš slovenski fant po nekaj mesecih, ki jih preživi pri vojakih, noče več znati slovenski, in naše slovensko dekle, ki doli na iugu služi, taji, da io je slovenska mati rodila in moliti učila — pač pa bi rad povedal, da je doli pri teh liudeh za nas Slovence prvi in najpotrebnejši misiion.
Vse možne probleme Slovenci rešujemo: socialne, gospodarske, politične, komaj s prstem pa mignemo, da bi naše ljudi, ki sc potikajo po vsem svetu, rešili verskega in moralnega pogina. Samo bežen pogled doli po našem jugu nam pokaže vso tragiko naših ljudi. Slo in sto naših fantov in mož je zabredlo v umazane vode, pogreza se v močvarah brezverja in nemoralnega življenja in še več naših deklet se je izročilo
cesti in prodajajo za umazane denarje svoje telo in svojo dušo Prestopi v pravoslavze zaradi ljubezenskega razmerja, nekrščeni otroci, civilni zakoni, slovenski otroci ne znajo več moliti slovenski k Bogu, odtujevanje cerkvi in tisoč drugih nesreč se zajeda iz dneva v dan med naše ljudi.
Pa zakaj vse to? Zato, ker misijonarjev nimajo, ker nimajo duhovnikov, ki bi jim v domačem, slovenskem duhu govorili o Bogu in njegovih zapovedih, ker nimajo duhovnikov, ki so bili slovenskemu ljudstvu v vseh časih edina opora in aažipot k Bogu. Misijonarjev ni, ki bi našim ljudem povedali, da zanje veljajo še iste božje postave, ki so jih vezale v domači zemlji. — Tu je naše prvo misijonsko polje, te moramo rešiti in jih iz globokih močvar pripeljati nazai h Kristusu Dobro namreč moramo vedeti, da čim bodo naši ljudje v tujini versko in moralno propadli, smo jih tudi narodnostno izgubili, saj zgodovina prejasno kaže, da je bila prav vera tista, ki je nas Slovcnce skozi stoletja družila. Kako bomo rešili naše ljudi v tujini, daleč za mejami, ko jih niti v naši lastni državi ne moremo rešiti?!
Danes, na Misijonsko nedeljo, resno poglejmo ta slovenski problem, na to našo narodno rano, pa zaupno prosimo Gospoda, naj tudi v naš slovenski vinograd pošle delavcev, ki bodo našim družinam po jugu raztresenim pokazali pot nazaj h Kristusu in njegovemu nauku. Prosimo Gospoda, naj jim pošlje duhovnikov, ki jih bodo zopet zbirali k slovenski službi božji, ki jih bodo zopet naučili moliti sv. rožni venec in zapeti pobožno slovensko pesem.
Ni to proti božji volji, ne proti postavi ljubezni ki se mora pri sebi začeti, kajti naravna postava jc, da je vsak sebi samemu najbližji. Zato moramo to rano najprej ozdraviti, pri tem pa ne pozabiti še na tisoče tavajočih, ki Kristusa ne poznajo, da bo po božji volji in zamisli res »ena čreda in cn pastir«.
Iz delovanja Zveze združenih delavcev
Zveza združenih delavcev je vodila v petek 21 t. m dve akciji za naše stavbinsko delavstvo:
Na banski upravi sc jc zglasila deputacija krajevne organizacije Z/.I) iz Vidma ob Savi, katero je vodil član bonskega sveta in župnik iz Rajheiiburga g. Tratnik Deputacija, v kateri je bil tudi zastopnik centrale ZZD, je obrazložila g. banu težkoče stavbinskegn delavstva v Vidmu ob Savi in izjavila, da hoče preprečiti poostritev spora med delavci in podjetjem Dukič in drug, ki je nastal zaradi kršitve kolektivne pogodbe. Podjetje jc siccr pristalo, da plačuje delavstvo po kolektivni pogodbi, a 11 se upira izvajanju čl. 8 točka b kolektivne pogodbe, po katerem morajo podjetja zaposliti prvenstveno domače delavstvo. Podjetje je namreč sprejelo 13 novih delavcev, od katerih so le trije domačini, medtem ko onih delavcev domačinov, ki so že bili zaposleni v podjetju, ni sprejelo. G ban dr. M. Natlačen je deputnciji naročil, dn mu pošlje natančni seznam brezposelnih delavcev iz Vidma ob Savi in obljubil. (In bo zadevo uredil sporazumno 3 podjetjem
Na okrajnem načelstvu Ljubljann-okolicn jo bila poravnalna razprava s podjetjem Aleksander Pretnar v Ljubljani zaradi zaposlitve tujih delavcev na škodo domačih pri graditvi tovarne »Medič & Zanki« v Medvodah. Navzoči so bili: lastnik podjetja g inž. Pretnar, zastopnik 1)7. g Muri liček, župan občine Medvode g. Kokolj in zastopnik centrale /./.D Na razpravi je bil sklenjen spora/.um, po katerem bo podjetje do 3 novembra odpustilo v.sc tuje delavce razen treh. ki so nujno potrebni. V ostalem bo podjetje v bodoče sprejemalo nove delavec in jih tudi odpuščalo le po predhodnem sporazumu 7. občino Medvode. Prišlo je torej flo popolne poravnave in je bil takoj podpisan st)t): razum Poravnalna razprava jc s tem v celoti dosegla svoj namen.
*
Atene, 22. oktobra. Atenski škof in primas grške pravoslavne cerkve Hrizostomos je danes ob 9.30 po kratki bolezni umrl.
Reklamna prodaja
plažtev
površnikov
oblek
po znižanih cenah
LUKIČ
PRI TROMOSTOVJU
Osebne novice
Belgrad, 22. okt. AA. V imneu Nj, Vel. kralja z ukazom kr. namestnikov in na predlog pravosodnega ministra so bili odlikovani: Z redom sv. Save 3 stopnje Anton Avscc, sodnik 3-11 pri okrožnem sodišču v Ljubljani, z redom sv. Save 4. stopnje Adolt Arko, ravnatelj jetnišnice okrožnega sodišča v Ljubljani v 5 skupini, z redom sv. Save 5. stopnje Josip Kovala, pisarniški uradnik 6. skupine pri okrajnem sodišču v Laškem.
Z odlokom ministra za socialno politiko in naro.dno zdravje je bil postavljen za sekundarija v državnem zdravilišču v Topolščici v 8. skupini dr. Viktor Resica.
Belgrad, 22. okt. m. Upokojeni so: dr. Frane Pestotnik, primnri.j državne bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju; Tasa Djordjevič in Nikola liadočuj, carinska skladiščniku pri glavni carinar niči v Ljubljani. Prestavljen je za administrativnega uradnika državne bolnišnico za duševne bolezni na Studenec pri Ljubljani .losip Saje, do sedaj v Toplicah. Z odlokom socialnega ministra je postavljena za administrativno uradnico državne bolnišnico za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani v 8. skup. Iluinek Štefanija. Z odlokom notranjega ministra sla postavljena Ivan Lesjnk, pristav 8. skup., iz kninskega okraja v sinjski okraj. Anton šubic, podundzoruik policijsko straže v Nišu, k upravi policije v Ljubljani.
Kaj pravite?
Neki belgijski politik,, tigar stranka je pri
zadnjih občinskih volitvah dosegla lepe uspehe, je k tem uspehom izjavil sledeče: >Pri volitvah ne zmagaš z volivno borbo treh mesecev. Za zmago pri volitvah je potrebno dolgoletno stalno in neumorno delo.*
Ta stavek ne velja samo za stranke, marveč za vsakega posameznega politika. Zakaj stavek je poln resnice.
Praznik Kristusa Kralja v Hrastniku
Prihodnjo nedeljo — zadnjo v oktobru — bo za našo delavsko dolino velik praznik. Kakor se bo ta dan vesoljni svet klanjal Kralju vesoljstva, mu bodo tudi naši delavci poklonili svoja srca in prisegali zvestobo. Tri dni — v petek, soboto in nedeljo — bo zjutraj in zvečer vnemal srca za Kristusa znani frančiškanski misijonar in vodja duhovnih vaj g. p. Benvenut. V nedeljo bo imel odposlanec g. škofa slovesno sv. mašo ob 10. Zvečer ho sklep tridnevne duhovne obnove: slovesne večernice, sklepna pridiga, procesija z lučkami in baklami in posvetitev Kristusu Kralju. Pridite prijatelji naših delavčevi Pri obeh sv. mašah bomo nabirali prispevke še za en mašni in obhajilni ke-lih. Kakor ste za velikonočni dar kupili lepo monštranco, prispevajte še zdaj za nove sv. posode! Vsem bo kraljevsko povrnil Kristus Kralj!
Koledar
Nedelja, 23. oktobra: Dvajseta polrinkoštna, misijonska nedelja, Janez Kapistran, spozna valeč. Mlaj ob 9.42. Herschel napoveduje dež.
Ponedeljek, 24. Oktobra: Rafael, nadangel; Kristina, devica.
Torek, 25. oktobra: Križani in Darija, mu-čonca; Krispin, mučenec.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je v Rožni dolini umrl g. Anton Kovač, pekovski mojster in posestnik. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob 4 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše sožaljel
-J- V Ljubljani je včeraj popoldne mirno v Gospodu zaspal gospod Andrej Samar, železniški upokojenec. Pogreb bo v ponedeljek popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomini Žalujočim naše iskreno sožaljel
■f" V Železnikih je umrla v 68. letu starosti g. Ana B o n e d i č i č. Pogreb bo v ponedeljek oh 3 popoldne. Pokojnica je bila dolgoletna cerkvena povka, dobra mati ter nam ho ostala v blagem spominu. Naj v miru počiva!
Osebne novice
— Poroka. Pretekli četrtek sta se poročila v žtipni cerkvi v Brežicah gdč. Fleischer Friderika, šivilja iz Brežic, in g. Avguštin Ivam, knjigovez 7. Jesenic na Gor. Mlademu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
Pretresljiva drama o reševanju posadke v potopljeni podmornici I
Težka borba moža med ljubeznijo in dolžnostjo! V gl. vi. Harry Baur. Marcelle Chantal, Ivan Mo-iuhin, Lisette Lanvin, Ueorgos Rigaud. pr, lem
Je sodelovala celokupna francoska vojna mornariea! Sprememba sporedu zaradi smrti ln pogreha NJ. Vin, kneza Arzena
Ob IO.30 dop. po znižanih cenah Isti filmi
Premiera ob 15, 17, 19 In 21. url
Nicevo
KINO UNION Telefon 22-21
Življenje žrivali, I. knjiga, vez. 256 din; Bartol, Alamut, roman, vez. 80 din; Dimitrijevski, Stalin, vez. 110 din; Mravljak, Kmetski sitan do Jožefin«rfkih reform, 8 din; Šediyy, Češčina za samouke, 28 din; Dolenjska, opifri z zgodovinskega, zemljepdsmega, kulturnega, gospodarskega in drugih vidikov, 20 din, vez. 48 din. Vse te knjige se dobe v jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
■■Kino Kodeljevo te!.4i-64m*
Danes ob pol 3., pol 6. in pol 9. uri
Mazurka
(Willy Forst - Pola Ncgri)
Racija v expresu
Jutri ob 8. uri Maiurka - Gasparone
Radi smrti kneza Arsena filma Gasparone danes ne moremo predvajati.
—	Gradi za žimnice, prešite odeje — klo-taste in svilene? Vse to dobite v veliki izbiri in po nizkih cenah pri manufakturni trgovini Janko češnik, Ljubljana, Lingarjeva.
—	Tvrdka, ki jc dne 1. septembra t. 1. objavila v »Slovencu« oglas pod šilro »Tehnični risar 1000 Celje«, je vljudno naprošenn, da se takoj javi uprnvi »Slovenca«.
Liokali! Uradi! Zasebniki! &---- >
kupujejo le Lutz-peči v tovarni
Ljubljana VIII. Telefon 32-52.
—	Dobrim srcem. Stara, bolna ženska brez sredstev prosi toiplega perila ali kake diruge podpore. Darila naj se oddajo inpravi »Slov.«.
—	Začetek ramazana. Letošnji muslimanski post ramazam se bo pričel 25. oktobra in bo trajal mesec dni.
Slovenke!
Kadar perete, uporabljajte le slovenski izdelek
HUBERTUS
milo, ki odlično pere I
—	Zaradi dekleta ubil svojega tovariša. V Apatinu blizu Sombora je bil ubit 20 letni Jurij Ador. Bil je na veselici, kjer se je sestal s pekom Antonom Som-borcem. Fanta ata sc sprla zaradi dekleta. Razvil 6c je pretep, med katerim je Somborac z nožem zabodel Adora, da je obležal mrtev.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grcnčice.
KINO SLOGA
Telefon 27-80
Predstava danes ob 10-30, IS., 17, IS. In 21. uri
Premiera remek dela filmske umetnosti
Po istoimenskem romanu slavnega ruskega pisatelja MAKSIMA GORKEGA
To delo velikega romanopinea Je prišlo r fllmn do »vojena najpopolnejšega izraza
in veličine!
NA DNU
—	Blagoslovitev ljudske šole v Retefah, ki je
napovedana za današnjo nedeljo, se zaradi pogreba Nj. Vis. kneza Arsena prestavi na prihodnjo nedeljo, dne 30. t. m. popoldne ob pol 2 ob vsakem vremenu.
—	Uprava verskega in kongregacijskega lista »Naša Zvezda« za dijake in dijakinje sporoča, da bosta lista izšla koncem tega meseca v novi obliki in v dvojni številki. Težave, ki so povzročile dosedanjo zamudo, so odstranjene. Prosimo vse dosedanje poverjenike, da nemudoma in z navdušenjem poberejo nove naročnike na posameznih zavodih in v kongregacijah in jih takoj pošljejo na upravo >Naše Zvezde«, Streliška 12/11., Ljubljana. Cena listu je kakor doslej in sicer: za dijake pod skupnim naslovom 7 din celoletno, za dijake na dom 8 din celoletno, za nedijake celoletno, fantovski oz. dekliški del 15 din, oba dela skupaj 30 din.
Hova Gostilna
na Črnučah št. 48 pri Savskem mostu nudi prvovrstna gorka in mrzla jedila, izborna štajerska in dolenjska vina iz znane kleti »Gradove iz Dragomelj«. Posebno bo nudila kuhinja v petkih in nedeljah dobre postrvi iz Dragomelj. Priporočani se cenj. gostom
Mid Gradova
—	Za Putnikova potovanja za Vse svete v času od 29. oktobra do 1. novembra t. 1. je čas za prijave samo do 24. oktobra, za vlak pa do 25. oktobra do 6 zvečer. Spored in prijave pri Putniku.
—	Nemščina in nemška korespondenca se
poučuje v večernem tečaju pri »Čhristofovefm učnem zavodu«, Ljubljana, Domobranska 15. -Posebni začetniški in posebni nadaljevalni tečaj! Šolnina 30 din mesečno. Prijave se sprejemajo vsak dan.
Ne oklevajte pri izbiri čistilnega sredstva, temveč zahtevajte pri nakupu
»Domače čistilo Slavin«
To je prvovrstno ln ccneno čistilo domače proizvodnje, katero sijajno očisti vse kovine, Štedilnike, točilne mize, porcelan, V60 kuhinjsko posodo itd. itd.
—	Nove knjige: Pregelj - Tomšič, Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih, 32 din; Tomšič dr. Fr., Nem ško-slo venski slovar, vez. KM) din; Petančič, Lisica Zvitorepka, cirkuška komedija, za današnje čase uprizorljiva na odru ali pod milim nebom, 120 din; Bon - M. Gašperšičeva, Sveta Cecilija, dekliška /,l>orovskn igra v 3 delih s prologom. 20 din; dr. A. Snoj, Križem po Palestini, 32 din. vez. 4S din; Bradač, Nemški glagol, 6 din; Grafenauerjeva, Iz duhovnega življenja družine, II. izd., 28 din, vez. 40 din; Oporoka nadškofa dr. Jegliča, vez. 250 din, bibliofilska numorirana izd., 450 din; dr. Rgidiij, Sejavec, nedeljske in priložnostne pridige, 9. zvezek. 16 (lin: Hribar Iv., Prevodi iz PuSkima, vez. 80 din; Prijatelj, Kulturna in politična zgodovina Slovencev,'t. in 2 knjiga 1848—1895, vez. 160 din; špur, Dnevnik Marije Baškiričeve, vez. 80 din; baudet. Pisma iz mojega mlina, navadna izd. nlatno 150 din. nuineriraina izd. 450 din; Brelim,
—	Kino Union predvaja danes premiere filma »Ničevoc. Zaradi državne žalosti ob smrti in pogrebu Nj. kr. Vis. kneza Arsena je kino Union spremenil svoj filmski program. Na sporedu je, namesto napovedane komedije »Velika pustolovščina«, francoski velefilm »N i č e v o«. Film nam slika veliko pomorsko bitko, pretresljivo človeško dramo o reševanju posadke v potopljeni podmornici, težko nalogo moža-poveljnika, ki mora izbirati v najodločilnejšem trenutku med ljubeznijo in vojaško dolžnostjo. Krasne slike, dobra režija in umetniška igra so glavne odlike tega filma francoske proizvodnje. V glavnih vlogah vidimo v Ljubljani priljubljenega predstavnika največjih karakternih vlog H a r r y j a Baura, nadalje igralce svetovnega slovesa Ivana Možuhina, Marcelle Chantal, Lisette Lanvin itd. Prepričani smo, da si bo občinstvo lepi film polnoštevilno ogledalo.
—	Orli napadajo drobnico. Iz Sarajeva poročajo, da kmetje na Trebeviču in Jahorini trpe veliko škodo od orlov, ki napadajo drobnico. Te dni so kmetje ranili in ujeli velikega orla, ki se je spustil na jagnje, da bi ga odnesel. Neki kmet ga je udaril s palico in nato ujel živega. Orel meri z razpetimi krili dva metra in pol, težak je 12 kg. Kmetje so prodali orla v Sarajevu za 50 dinarjev.
—	Tri železniške nesreče na en dan. Pretekli ponedeljek so se zgodile na bosanski ozkotirni železnici tri nesreče. Na vzhodni progi se je ponesrečil železniški čuvaj Milislav Beljanica. Šel je čez progo tik pred potniškim vlakom. Na progi mu je spodrsnilo, padel je na tračnice in lokomotiva ga je do smrti povozila. Druga nesreča se je zgodila blizu postaje Zenica. Lokomotiva tovornega vlaka je zavozila v kmetski voz in ga razbila Voznik je k sreči dobil le lažje poškodbe. Tretja nesreča se je pa pripetila na progi Brod—Sarajevo. Pri postaji Podlugovi se je zlomila os pri lokomotivi in se je vlak moral ustaviti ter je imel zamude štiri ure. Človeških žrtev ni bilo. Švicarske ure, zlatnina - ČUDEN, Prešernova 1
—	Grozna smrt mladega kmeta. Te dni jc peljal 27 letni posestnikov 6in Bosanac voz drv v Daruvar. V Dolnjem Daruvarju je dohitel voz neki osebni avtobus, Bosanac je zavozil na stran, sam pa je ostal na oni strani, po kateri je prihajal avtobus, ki jc butnil v Bosanca in ga vrgel daleč predse, nato pa povozil. Bosanac je bil takoj mrtev.
—	Potopljeni svet, dramo Slanka Cajnkarja, uprizarja z velikim uspehom ljubljansko narodno gledališče. Delo je polno miselnih lepot, ki jih je mogoče prav. odkriti in v celoti uživati šele pri skrbnem branju. Zato opozarjamo, dn je drama izšla v posebni knjigi pri Novi založbi v Ljubljani (Kongresni trg).
Originalni ameriški žvečilni bonboni
sadni — mentolni — janeževi
Zaloga za Jugoslavijo:
Maks Jeras, Ljubljana
Mikloilieva tetta 34. Teiefon 38-36
Nooometaši! Zmaga je Vaša, če uživate Mick.
—	V »Službenem listu« kr. banske uprave dravske banovine od 22. t. m. je objavljen »Pravilnik o denaturiranju, prodaji in kontroli porabe whitešpirita za industrijske namene«, dalje »Odločba o sredstvu za denaturiranje whitešpi-rita«, »Pravilnik o spremembi in dopolnitvi pravilnika o izvrševanju rokodelstev brez stalnega poslovališča«, »Avtentično tolmačenje § 58. in 18. zakona o volitvi narodnih poslancev za narodno skupščino«, »Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov«, »Avtentično tolmačenje posameznih določb uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov« in »Odločba o pobiranju davščin od inozemskih avtobusov«.
—	80 letni starec se je obesil. V Starem gradu pri Karlovcu se je obesil 80 letni posestnik Milo Kekič, ki so ga mučile razne bolezni, posebno revmatizem. Ko je njegova žena Mara, ki je stara 70 let, zagledala mrtvega moža, si je hotela tudi sama končati življenje. — V Varaždinu pa se je obesil bivši mestni uslužbenec Franc Ferenčak, star 63 let. Več let ga je mučila neozdravljiva bolezen.
—	Neznanokam je odšel z doma dne 18. t. m.
popoldne okrog 5 s kolesom 13 letni dijak iz Ljubljane. Na sebi ima svetlosivo obleko s kratkimi hlačami, temnosive nogavice - dokojenke, rjave čevlje in temnozelen Hubertus-plašč. Visok je 156 centimetrov, srednjemočan, svetlorjavih las in nosi naočnike. Kolo je novo z rdečimi gumijastimi ročaji. Nujnc\ prosimo vsakogar, kdor bi ga videl, da ga ustavi in izroči proti nagradi najbližji orož-niški postaji ali policijski stražnici.
Lep spomenik - dar pokojnim
Ogled spomenikov -
dolžnost interesentov
Stalna razstava - nizke cene
FRANJO KUNOVAR. kamnoseltvo Sv. Kril-Ljubljana TeL 49-09
—	»Blagor jim« je naslov deseterim nagrob-nicam, ki jih je za moški zbor zložil Lovro Hafner in so bile razprodane, pa so zdaj izšle v drugi izdaji v malem žepnem formatu. O teh nagrobnicah je pisal g. Lavrič: »Vse skladbe (razen prve, ki je zložena v narodnem tonu), imajo resen in slovesen značaj. Prav lepo se spaja figuralni stavek s koralnim, kar da skladbam prav slovesno in cerkveno obliko, kakršna mora biti ob takih resnih prilikah. Besedilo, ki je po večini vzeto iz pogrebnega slovenskega obrednika, je sama globoka molitev.« Moški zbori, praznik vseh svetnikov se bliža, pojte te nagrobnice, ki ustrezajo cerkvenim določilom! Zbirka se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Hudo tepeni pijanec. V Sarajevu je bil te dni neusmiljeno pretepen neki Hamid Bogdanovič iz vasi Kopčiča pri Sarajevu. Hamid se je na žive in mrtve napil ter razsajal v kavarni. V kavarno sta prišla neki Jusuf in • Ismet Pleho ter sta vprašala, kdo tako razsaja. Bogdanovič je-ponosno odgovoril, da je on to. Jusuf in Ihmet sta planila na Hamida s stoli ter ga pričela neusmiljeno pretepati. Nad Hamidom sta razbila šest stolov in dve mizi. Hamid bo moral dolgo časa potrpeti, da bo okreval.
—	Obsojen gimnazijski ravnatelj. Sodišče v Kragujevcu je obsodilo na 35 dni zapora in na plačilo stroškov direktorja I. moške gimnazije v Kragujevcu Lazara Džuričiča, ker je razžalil Sve-tislava Zoriča. Žorič je namreč odkril nepravilno ravnanje Džnričiča z imovino gimnazijskega internata. Džuričič je nato obsuval Žoriča z obrekoval-cem, za kar je dobil sedaj kazen.
Tako dober tek vzbuja ZuZ^l
po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 30-letni vojni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročala prevelik tek.
—	Nagrado zaradi hajduka ne dobi nihče. Vest o smrti hajduka Pavleta Dokiča v Homolj-skih planinah je vzbudila ogromno pozornost med tamkajšnjim kmetskim prebivalstvom, ki prihaja od vseh strani, da si ogleda strašno žaloigro, o kateri smo poročali včeraj. Truplo hajduka Pavleta Dokiča so prepeljali v Kučevo, kjer je sedež okrajnega glavarstva. Pa tudi tam so si kmetje v velikih množicah ogledovali truplo, da se prepričajo, če je res, da je zloglasni in nevarni hajduk mrtev. Truplo so pokopali na nekem skritem kraju, kjer no ho nihče našel groba. Oblasti so ugotovilo samomor in zato nihče ne bo dobil nagrade 130.000 din, katera je bila na njegovo glavo razpisana.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenska ram ohrani zdravje in mladostno svežost
Sneberje-Zadobrova
Dramatični odsek »Pevskega društva« uprizori danes po|>oldnn »Razbojnike«. Začetek točno ob 4 popoldne. Danes teden (30. oktobra) pred praznikom Vseh svetnikov se pa uprizori »Mlinar in njegova hči«.
Šmartno ob Paki
Na praznik Kristusa Kralja se bo vsa katoliška mladina naše fare znova posvetila svojemu najvišjemu Vladarju! V proslavo Njemu l>o dopoldne ob pol 10 v farni ccrkvi sv. maša, pri kateri govori dr. Hunželič, nato pa zborovanje pred cerkvijo, kjer bodo govorili o ka-tolištvu in slovenstvu prof. Bite.nc in akademik Zdenko Lah ter drugi Popoldne ob 2 bodo slovesne večernice, ob 3 pa v dvorani ge. Fojan velika akademija, na kateri sodeluje nad 130 članov našo prosvetno družine. Na programu so: telovadni, simbolični, igrski, govorski in pevski nastopi Kakor na dopoldanski, tako tudi na popoldanski proslavi ne sme manjkati nobenega, ki še priznava Kristusa za svojega Kralja. Karani in sosedje! Prihitite visi, da skupno i/povemo našo izpoved Kristusu Kralju in domovini!
Ptul
Velik preobrat se je izvršil v dušah obmejnega prebivalstva, ki je v tesnem stiku s sosedi Hrvati, z ozirom na bližajoče se volitve za državni parlament Zlasti v ljutomerskem okraju, v katerem so bili pred leti, ko so Jugoslavijo vodili uni-taristični Jugosloveni, Orjunaši in batinaši ter drugi taki elementi, so zapeljali tudi med Slovenci nekatere preproste ljudi hrvatski preroki, oznanjajoči krivi seljački evangelij. Danes pa je temu drugače. Na eni strani vidi tudi naš kmet ob hrvatski meji velik gospodarski napredek pod vlado dr. Stojadinoviča in Korošca, na drugi pa so se ljudje, ki mejijo na varaždinski okraj, kar spogledali, ko so slišali vest, da se je dal dr. Kramer milostno sprejeti na dr. Mačkovo listo — tisti Kramer, pod čigar JNS so hrvatski in slovenski kmetje toliko trpeli. Povsod, kamor prihajajo k nam hrvatski sosedje trgovat ali nas obiskat, pripovedujejo to žalostno novico in so ogorčeni tudi na dr. Mačka ter na hrvatski seljački pokret sploh. Pod Živkovičem, Uzunovičem in Jevtičem ter Kra-merjem in njegovimi bani in biriči smo bili tepeni, streljani in smo posedali po zaporih ter so nas žandarji preganjali ko milo živino, zdaj pa naj volimo listo, na kateri so naši bivši kruti preganjalci in nasilniki, in če boste vi volili Kramerja, ste največji »magarci« — tako pravijo naši hrvatski sosedi po trgih in gostilnah svojim slovenskim prijateljem. Tisti, ki so te dni imeli opravka na Hrvatskem, soglasno pripovedujejo, kako hrvatski kmetje hudo zabavljajo in so ogorčeni nad Mačkovo listo in kako so zaklinjajo, da za nobeno ceno ne bodo volili mož, pod katerimi je bila hrvatska dežela trpinčena tako kakor nikoli v svoji zgovo-vini. Tudi tisti maloštevilni slovenski zapeljanci, ki so mislili, da morajo voliti za hrvatskega kmet-skega kralja, so zdaj seveda osramočeni, in če bo sploh kdo oddal svoj glas za opozicijsko listo Maček-Kramerjevo, bodo to le tisti liberalni ptiči, ki že od nekdaj bivajo in pojejo v naši deželi svojo osamljeno politično pesem.
Umrl je v Zavrču pri Ptuju graščak in veleposestnik Maks Ulm, brat uglednega graščaka na dolenjskem Klevevžu, gospoda Antona. Rajni je bil pocl Avstrijo računski uradnik na davkariji v Ptuju, pozneje pa je prevzel očetove obsežne vinograde in druga posestva v Zavrču. Dasi Nemec, je bil vseskozi nepristranski in lojalen someščan ter sodeželan in je v Zavrču užival velik ugled; zlasti je zelo skrbel za svoje viničarje in jim bil zgleden ter usmiljen gospodar. Naj plemeniti mož v miru počiva v naši zemlji!
Gospod Mrzel in ljubi »bog«. Ker se, gospod urednik, ne morete za vse zanimati, zlasti kar se tiče ptujskih meščanov, ki so po polovici iz same starinskosti še nemčursko »orientirani«, ste mogoče prezrli ali se vam ni zdelo vredno, da odgovorite na neko zanimivo podrcubnost, ki pa veliko pove. V oceni, ki je bila v dveh delih objavljena v »Jutru« o drami našega someščana in slovenskega kulturnega delavca g. Cajnkarja, je skoraj v vseh primerih Bog napisan z malo začetnico. Tudi ptujski prvaki JNS nam na to niso vedeli odgovora in so zmajevali z glavo, od kod ta obnovitev davno pokopane svobodomiselne navade. Za to je seveda odgovoren, kdor je podpisan, to je g. Mrzel, ki je napisal svojega »Boga v Trbovljah« t veliko začetnico in ga dosledno z njo časti. Čudno se nam tudi zdi, zakaj je gospod Mrzel v kritiki »Potopljenega sveta« Boga vendar enkrat ali dvakrat zapisal z veliko začetnico, v vseh ostalih primerih pa z malo, in t« celo na mestu, kjer citira avtorja, duhovnika Cajnkarja samega. To že ni več samo z namenom, ampak naravnost brez takta, ki bi ga g. kritiku, ki je s Cajnkarjem vred član pisateljske družbe, ne prisodili. Mogoče pa ima g. Mrzel kakšnega nad-revizorja, ki si je dovolil to svo.bo'lnm:^elsko bedarijo.
Kranj
Damsko klobuke in popravila dobite najceneje v salonu »Mia«, Kranj, Mestni trg 17.
Zdravje iz rož
Hmelj, češko: chmel, latinsko: Humulus lupu-Ius, nemško: Hopfen, je vsem, zlasti pivcem piva, dobro znana rastlina. Saj je neobhodno potreben za pripravo te, poleti tako prijetne pijače. Pravijo, da so poznali pivo že za časa križarskih vojen, drugi pa menijo, da so ga poznali že Goti. Kakorkoli, gotovo je, da je cvetelo pivovarstvo v XV. in XVI. stoletju zlasti na Bavarskem in Češkem, kjer pripravljajo še dandanes najboljše pivo.
Pravijo, da prihaja latinsko ime »Humulus« iz slovanskega »Hmelj«; drugi pa so mnenja, da izhaja iz staronemškega »hop«, kar bi pomenilo »šop« ali »čop«.
Najsibo kakorkoli, mi prištevamo to, sicer za pivopivce tako važno rastlino če že ne za življenje nevarnim, pa vsaj kvarnim, ker je omotična. Zlasti je strupen cvetni prašek ali kot ga imenujejo »lupulin«, najvažnejše pri hmelju.
Hmelj je vztrajna, kot pravi Cilenšek »na levo se vijoča rastlina«. V zemlji ima vztrajno, močno zaraslo, na koreninah bogato koreniko, iz katere se dviga več sedem in več metrov visokih tenkih stebel, ki ne morejo stati sama, marveč se morajo opirati na opore, drogove ali »rante«. Steblo je skoro povsod enako debelo, šesterorobo in poraslo s kratkimi kocinami. Listi so nasprotni, pri dnu srčasti, na površini srhki in temnozeleni, spodaj pa svetlejši. Stoje si po dva in dva nasproti.
Je dvodomna rastlina. Prašni cveti so zbrani v pazdušnih, visečih latih, pestični so zbrani v mačicah in stoje v pazduhah velikih krovnih listov. Iz njih se razvijajo kasneje nekaki storži, v katerih so poleg plodov šo rumena, močno, za hmelj značilno, dišeča zrnca.
Hmelj cvete od julija do avgusta ln ga najdemo ne le gojenega po hmeljnikih, marveč često tudi po grmovju; pri nas ga goje zlasti v Savinjski dolini, kjer prinese, če je letina lepa in so okoliščine ugodne, lepe denarce, zahteva pa seveda tudi precej žrtev.
V	zdravilne namene nabiramo storže, iz katerih se izsuje lupulin, ali hmeljna moka. ki draži kožo. V tej moki je precej hlapnega olja, smole, grenkih snovi, čreslovine itd.
Zastrupljenje se javlja v povračanju in bruhanju, nemiru, težkem dihanju, počasnem bitju srca, razširjeni zenici, močnem potenju, vnetju, mehurjih in rdečici na koži itd.
V	domačem zdravilstvu ga uporabljamo kot pomirjevalno in uspavalno sredstvo pa tudi kot uspešno sredstvo za tek. V prvem primeru pripravimo iz storžev čaj in sicer vzamemo kakih 10 gr imenovanih storžev na četrt litra vode in jih kratko povremo. Hmelju pa moremo dodati tudi meliso in špnjke (baldrijana); tako bo zdravilo še uspešnejše. V drugem primeru pa čaja ne kuhamo, marveč oprane, oziroma poplaknjene storže le namakamo v mrzli vodi. Namesto samega hmelja moremo vzeli še mrzličnika, ali svišča (encijana), pa tudi melise; vse to kratko kuhamo. Prav tako služi hmeljeva moka, ki jo moremo vzeti po eno noževo konico večkrat na dan na vodi ali mleku.