PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBOOILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Lito 2 StPV ^Q7 - Rona 4 - lira	Poštnina plačana v gotovini
- " st°v« va* »Bnd **•- lire	Snedizione in abbon. postale
TRST, torek, 17. septembra 1946
UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI St. 1 - I. Tel, št.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo
Drugim sta ostali očitno še v krvi razpore-ditev malih držav v interesne sfere in naztranje, da so le predmet izkorlšTanja. Jugoslavija pa je zahtevala Trst zato, da dopolni združitev svolih narodov in sl zagotovi svojo neodvisnost. Samo zato jo je tudi ZSSR odkrito in nesebično podprla.
KARDELJ
BODOČNOST TRSTA
od niogouih odnosaieu z
JE NEIZBEŽNO
Jugoslauijo in ostalim
ODVISNA
zaledjem
Ob zaključku načelne razprave o tržaški ustavi je Kardelj jasno obeležil imperialistično ozadje anglosaških predlogov
Pariz, 16. — Kakor je bil odmev ■abotnih dogodkov na pariški kon-{{rinci stavek iz Molotovljevega Ca^ra, da si Angleži pod nobenim Pa?ojem ne morejo privoz liti v Trstu take politike, kakor si jo v k**galij;, čeprav tudi tam po kričal, tako je danes padla vsa teža razprav v odboru za politična in maj na vprašanja na Kardeljevo u-Sotovitev, da je Jugoslavija dospe •a do meje svojega popuščanja. Kakor Molotovljev tako je bil tudi d&našn j; Kardeljev govor poln ■tvarnosti, prikazal je nedvoumno
in
neovržno, kakšni so nameni e-
*ih g Trstom in kakšen odnos ima-3° drugi do njega. Bodočnost Tr-*3*> je ugotovil Kardelj, bo odvis-*** °d njegovih odnošajev z Jugo-■'nv.jo jn njegovim ostalim srednjeevropskim zaledjem. Angleži pa fft V basprotju s to naravno zgcdc-'insko resnico trdovratno vztraja-3°, »da Trst za nobeno ceno ne sme Mpasti Jugoslaviji*. Neizbežno ti-i° za to zakrknjenostjo povsem drugi razlogi. Te hočejo zakriti s *vojo gonjo o sovjetski »nevarno-toda mednarodni odnošaji so ha zadnji stopnji svojega razvoji toliko spremenili, da ne gre za *°' marveč le za gospodarsko in kitično zasužnjenje Jugoslavije in Bjenega zaledja, na kar pa ta ped hobeniim pogojem ne more pristati. ™itno ie čas, ko so se male države Uvrščale v interesne sfere. Po angleškem, francoskem in ameriškem aa&tu bi hoteli Trstu vsiliti dk-
taturo kolonialnega in policijskega značaja, pa čeprav bi s tem izdali svoja lastna demokratična načela, izražena v ustavah Francije, Velike Britanije in Amerike.
Zaman je skušal Connally zabrenkati na strune svetovnega miru, ki naj bi se reševal ravno v Trstu. Odtrgati Trst od njegovega celinskega zaledja pomeni ustvariti nenaravno stanje, prvi in osnovni razlog za trenja in sporov, ne pa narobe.
Agencija AFP prav!, da Jugoslavija vztraja pri svojih zahtevah. Toda Kardelj ji je jasno odgovoril, kako je zaradi miru in zaradi sodelovanja z drugimi, ki ga ji toliko oporekajo, popustila od sedme republike, na mednarodno zajamčene ustavne posebnosti jn končno na internacionalizacijo Trsta in njegove luke. Angleži, Francozi In Američani pa niso popustili niti za las. To stališče ugotavlja tudi beograjska »Borba*, kj beleži da se zastopniki držav, ki so najmočneje nasprotovale pravičnim jugoslovanskim zahtevam, nalašč niso udeležili razprave o jugoslovanskih predlogih. Toda svobodni in neodvisni jugoslovanski narodi, poudarja list, so dovolj jasno in odločno pokazali svojo voljo, da ne bodo zlepa nikdar nikomur dopustili, da bi z nasilnimi argumenti «pravice močnejšega* zagospodarili nad njihovo svobodo in njihovimi življenjskimi koristi. Volja našh naro-
dov ne bo nikdar klonila vsiljeni tuji volji, ki je izraz sile, ne pa pravice.
Za agencijo «Reuter» in liste kakor «Daily Telegraph* ne pomenijo vsi ti argumenti seveda nič drugega, kakor da je konferenca prišla na mrtvo točko, da ne bo megla dokončati svojega dela do 23. oktobra, da je nastala zmeda, ki jo je morda res povzročil Wallace, ki je pogumno razkrinkal imperialistično igro. Morda je znak zmedenosti tud; v tem, da se je Alexander, ki je v soboto odpotoval v London, tako naglo vrnil v Pariz. 7.e pred dnevi eiho opozorili, da bi se utegnila tudi neposredna pogajanja, ki so jih Angleži ore-računano tako pospeševali, izpre-vreči v podtikanja neke nepopustljivosti na drugi strani. Danes dejansko že ugotavljajo, da so tudi ti neposredni razgovori obtičali na mrtvi točki. Od mrtve točke do njihove sorte «ugotavljanja» krivde ni velik korak. Nastal pa je zanje še noy razlog bojazni. A-gencija «Reuter» ga odkrito beleži: kar je še bolj resno, je nevarnost, da zavzame tudi, grško-bol-garsko vprašanje podobno razmerje kakor tržaško.
Vsekakor se je načelna razprava o tržaškem statutu danes zaključila. Sedaj se bo tega vprašanja takoj lotil pododbor za tržaški statut. V odboru pa Ee bodi jutr' lotili tržaških meja.
Trst - ključ za nadvlado
Velike Britanije v Sredozemlju
Zaveznikom ni mar tržaško ljudstvo ne tržaško zaledfe in celo niti ne Italija
Edvard Kardelj je govoril sko-1^3 poldrugo uro. 7.e od vsega ze-^tka, je konferenco postavil pred pravno 31 vam o dejstvo, da je Trst ■kozi vso svojo zgodovino tako naivno povezan s svojim širokim ®rednjeevropskim zaledjem, da bo ^dt njegova bodočnost v polni me-fl odvisna od njegovih odnošajev * Jugoslavijo in ostalimi državami , a'edja. V svojem govoru je še en-jasno obeležil vse gospodar-*k' P°’*tlčne, kulturne, zgodovin-ke razloge, ki vežejo Trst na Sred-.1° Evrcpo in gornji Balkan. Po-darii je, da nihče ni oporekal ita-ihnske več'n« v tržaškem mestu, 4 bihče nikoli ni zmanjševal po-enk srednjeevropskih koristi na 3®govi luki, da tudi noben jugo-ovanski predlog ni bil nikoli v Phoki s temi dejstvi. Tako jih je ■ Ošteval prvotni jugoslovanski "edlog o 7. republiki In tržaški P°stl luki. Upoštevalo jih je Jugo-j0vanško stališče tudi tedaj, ko je kgoslavija pristala na mednarod-j/ delegacije, ki naj bi nadzorova-ozemlje, in na posebne ustav-L, Pravice za tržaško mesto. Jugo-Jk^ja je zmeraj upoštevala pra-F® in koristi Tržačanov v odno-f do tržaškega zaledja. jEakšni so torej razlogi, da hojo aavezniki porušiti te naravne m. krajne osnove tržaške bodočno-J* čemu njihova nepopustljiva 'n l^ranska napoved:	Jugoslavija
še*
a ne bo Imela za nobeno ce-
^ Zato ker jim ne gre za koristi o^ta in njegovega prebivalstva, j^raeč za nekaj čisto drugega. In se na tej konferenci govori . hi nog o o vsemogočein, le o tem T '. Ear govorniki zares mislijo. V a Je le malo globlje pogledati .‘ste kakršni so «Monde», »Ti-«New York Herald Tribune* , «t>ally Mali*, ki so čudežno ^■Poznali* v tržaškem vprašanju ij *a britansko nadvlado v Sre-držernlju. Zato pač ni čuda, če te nimajo niti za vredno, da bi Jj7lu*alo še tako prepričevalne ar-h< ^hte Jugoslavije, kaj šele, da to 0, njih razpravljale. Dejansko hi "3'hovo zadržanje priča, da jim Zo ‘I'4r ne za tržaško ljudstvo ne Itojj^Ško zaledje pa tudi na za
^oda Jugoslavija
ni več lutka
*v0, ^ Sovjetska zveza Je zavzela ■'ovo ®tal'Šče in je podprla jugo-s j«	zahteve, toda pri tem se
[ Ho rtT°ala P° Politiki načel ne pa til ^Plomaciji kupčije. Zato se Sčj Bnia nato, da Jo njeno stali-Pravilo druge v skrb za njt-te PrAtlegije. Bil bi že čas, da av® spoznajo, da je nastala "Prememba v mednarodnih Tin,-.. J Ut. Majhne države kakor
u0om
avlja nekoč niso bile nič *l|. kakor lutke v rokah vele-3 Pa hočejo biti zares svo-c“'lk *n neo<tv'sne- Vsa njihova •hlčr Ima zgolj ta namen. Jasno
S?
o tetra, da vzbuja nesebična rati v3etske zvezo malim dr-t;' v splošnem vsem onim, ki
^hot-.^nl starih mednarodnih
ta
sum v tem smislu, da i P°moč nje same spravila
V ,V W°St- °''itT,° Jlm 3° os bi la
razpoieditev malih držav «fsas In nazlranje, da
so le predmet izkoriščanja. Toda Jugoslavija Je zahtevala Trst zaradi tega, ker hoče dopolniti združitev vseh narodov, ki spadajo v njeno okrilje, ker si hoče zagotoviti svojo neodvisnost in prav zaradi tega jo je ZSSR odkritosrčno ln nesebično podprla.
Naš namen ni tak, da bi izročili mesto Sovjetski zvezi, niti ni naša zahteva nastala spričo tega, ker bi Sovjetska zveza nameravala o-graZati premoč kake druge sile v Siedozemlju. Trst je starodavna zgodovinska naravna in realna težnja jugoslovanskega ljudstva. Res je bilo redkokdaj slišati odprto, svobodno in pogumno besedo malih narodov na mednarodnih sestankih, toda zgodovina se razvija ln teh glasov bo zmeraj več.
Na meji Dopuščanja
Jugoslavija je dospela do meje, preko katere glede svojih pravic do Trsta ne more še nadalje popuščati. V internacionaliziranem Trstu mora braniti svojo povezanost
z vsem njegovim zaledjem. Jugoslavija je pristala na internacionalizacijo Trsta v spravljivem duhu in tudi zato, da bi razpršila dvome onih, ki branijo svoj lastni «*elez-ni zastor* v Sredozemlju. Toda pristala je lahko le pod določenimi pogoji. A tudi ti pogoji so naleteli na jako opozicijo pri onih, ki si ustvarjajo privide, da se Jugoslavija pripravlja na to, da se bo polastila Trsta. Zato predlagajo guvernerja z diktatorskimi oblastmi in vrsto drugih ukrepov, da bi zaustavili «sovjetsko - jugoslovansko nevarnost*. In to njihovo nezaupanje nima nobenega drugega ozadja ka-ker le-to, da ustvarijo v Sredozemlju nova oporišča za novo ekspanzijo, da ostvprijo zloglasno politiko eravnotežja sil* in da preprečijo, da bi Jugoslavija postala resnično svobodna država.
Prav za poroštvo koristi tržaškega mesta, ki je tesno vezano na svoje zaledje, je Jugoslavija predložila mirovni konferenci načrt ustave, ki se opira na naslednja načela:
Osnove jugoslovanskega predloga
1. Tržaškemu ljudstvu pritlče ne- Britanski predlog meče demokracijo v morje'. Britanski predlog hoče Trstu vsiliti diktaturo kolonialnega, policijskega, tujega kova. Po britanskem, francoskem in ameriškem načrtu bi Trst ne postal država ne svobodno ozemlje, marveč zatirana pokrajina. To pa pomeni z drugimi besedami, da so zastopniki teh držav zakrivili izdajstvo demokratičnih načel, ki so zapisana v ustave Zedinjenih držav, Velike Britanije in Francije.
odvisnost in oblast v njegovem mestu.
2. Zato pripada izvršna oblast vladnemu svetu, ki ga imenuje ljudska skupščina, kateri je tudi odgovoren za svoje delo.
3. V ustavi morajo biti dana poroštva za izpolnjevanje osnovnih človeških pravic.
4. Tržaško pristanišče mora postati mednarodna prosta luka, v kateri ima Jugoslavija svoj poseben prosti predel.
5. Izvesti se morajo carinska, valutna, železniška in poštna unija Trsta in Jugoslavije.
6. Zajamčiti je treba prost prehodni promet v okviru jugoslovanske tržaške carinske unije.
7. Varnostni 'svet ZN mora b’ti porok popolne neodvisnosti tržaškega svobodnega ozemlja, ki mora biti zato demilitarizirano lr| ostati nevtralno.
8. Za yarstvo statuta in skrb za njegovo izvajanje je treba zadolžiti posebnega visokega komisarja, ki ga imenuje varnostni svet ZN.
9, V svobodnem mestu bi meral Jugoslavijo zastopati guverner.
Protidemokratična načela v demokratičnem plašču
V tretjem delu svojega govora je Kardelj še enkrat zavzel stališče do ostalih načrtov. Najprej je obeležil sovjetske predloge, ki upoštevajo osnovne razloge, na katere se Je Jugoslavija oprla pri svojih zahtevah. Ostro pa Je kritiziral ostale načrte, ki so značilen primer uve-Havljanja protidemokratičnih načel v navidezno demokratični obliki. Volitve v Trstu bodo verjetno svobodne, toda čemu bo služila Izvolitev tržaških predstavnikov, ki ne bodo imeli nobene besede ne moči.
Ostro je kritiziral anglosaške načrte in Se posebej angleškega. Konferenca mora odločiti, je poudaril, ali naj si tržaško ljudstvo vlada samo, ali ga je treba podrediti diktaturi nekega guvernerja.
Napravimo iz Trsta simbol miru 'n varnosti v svetu!
Italija naj vrne Jugoslaviji njeno trgovinsko ladjevje
Na seji gospodarskega sveta zs Italijo je jugoslovanski delegat Simič v posebnem predlogu zahteval naj Italija vrne Jugoslaviji ladje, ki jih je zaplenila v času okupacije, ali pa jih nadomesti z drugimi, kolikor bi jih ne mogla vrniti. Italija je zaplenila vse ladjevje jugoslovanske trgovinske mornarice. Razdejala je vse jugoslovanske ladjedelnice. Sedaj pa Jugoslavija zahteva le 20.000 ton ladjevja manjše tonaže, ki ji je neobhodno potrebno za oskrbo obalnega področje
in otokov, kj nimajo nobene železniške ali druge zveze med seboj Pred vojno je slutilo tej svrhi nad 100 ladij. Italija bi toliko laze izpolnila to svojo obveznost, ker b' bila, kolikor bi bilo treba gradi'.: nove ladje, s temi deli zaposlena italijanska ladjedeiniška industrija le do 8% svoje zmogljivosti.
Albanski delegat je zahteval, naj Italija Albaniji povrne vse zaple njeno albansko zlato. Italijanski delegat je nato pristal pod pogojem, da bi Nemčija Italiji vrnila zlato, ki so ga Nemci odnesli iz Ita. lije.
V odboru za politična in mejna vprašanja mirovne pogodbe z Bolgarijo so z 8 proti pet glasovom
I sklenili odložiti razpravo o grških zahtevah po bolgarskem ozemlju i do konca tedna. V politično-tci i-torialnem od oru za Madžarsko je Klementis v imenu Cehoslovaške odločno nastopil proti revizionizmu, pri katerem Maažari očitno vztrajajo, ko se nočejo odreči načelom trianonske pogodbe. Prav iz tega razloga se je zavzemal zato, da b! se po ureditvi novih meja prebivalstvo različnih narodnosti izmenjalo
Plenum konference 6. oktobra
Končno je bilo nocoj objavljeno da se bo plenum konference sesta1 6. oktobra ter pričel preučevati zaključke posameznih konferenčnih odborov.
Uradna proglasitev
ljudske republike v Bolgariji
London, 15. — Sofijska radijska postaja je objavila, da je bolgarsko sobranje potrdilo rezultat nedavnega referenduma in uradno proglasilo bolgarsko ljudsko republiko.
Kot poroča Tanjug, je maršal Tito poslal ministrskemu predsedniku Georgljevu v imenu vlade ln jugoslovanskih narodov telegrcin, v katerem čestita vladi in bratskemu bolgarskemu narodu k velikemu zgodovinskemu dogodku proglasitve ljudske bolgarske republike.
Sveti sinod bolgarske pravoslavne cerkve je izdal ukaz, naj se jutri po vseh cerkvah v Bolgariji darujejo slavnostne zahvalne službe božje ob priliki proglasitve bolgarske ljudske republike.
V zvezi z vestmi, da je nastala kriza v bolgarski vladi, je bolgarska telegrafska agencija objavila
sledeče zanikanje: «Vesti, ki so se razširile v inozemstvu o krizi v bolgarski vladi so brez vsake podlage.« Enotnost vlade Je popolna.*
Čestitke jugoslovanski mornarici
Beograd, 16. Tanjug. — Vrhovni poveljnik vojne mornarice ZSSR admiral Kuznecov Je poslal ob 6 obletnici jugoslovanske mornarice maršalu Titu brzojavko sledeče vsebine:
»Sprejmite moje prisrčne čestitke ob obletnici jugoslovanske vojne mornarice ter moja najprisronejša voščila, da bi se ta mornarice ojačila in razvila v dobro jugoslovanskega ljudstva. Sovjetski admiral je poslal brzojavko tudi poveljniku jugoslovanske mornarice Cer-neju.
* ZBOROVANJE DELEGATOV SIAU CONE A
Delovanje ŽVU n! v skladu
s koristmi ljudstva Julijske krajine ter z interesi demokracije v svetu
Odločilna in dosledna borba SIAU za demokratične pravice našega ljudstva
Gonnal!yjevi prividi
ICot poslednji Je govoril ameriški senator Tom Connally. Prizadeval si je spraviti Trst v neposredno zvezo z ohranitvijo svetovnega miru. Ne glede na vse še tako utemeljene nasprotne ugotovitve, je me. nll, da jo zgolj v okviru ameriškega predloga zagotovljena neodvisnost tržaškega ozemlja. Zatrjeval je, da te neodvisnosti tuje oborožena s le. ki bi varnostni svet ZN z njimi razpolagal za primer potrebe, da sc vojaško zaščiti ta neodvisnost, nič ne bi omejevale. Svobodno ozemlje ne bi smelo biti »sa. telit* ne Jugoslavijo ne Italije, če. snr ni nihče trd.l in tudi Kardelj ne, ki je še poudaril, da bi tržaške »zemlje služilo tretjim, namreč ve-lesllam’in njihovi sredozemski cks panziji. Kako naj bi drugače na stala nevarnost za mir, kakor jc je ponovno naglašal Connally, ^e ne s tem da se Trst protinaravno loči od njegovega zaledja in da postane komur koli izhodišče za njegovo gospodarsko in najmanj tudi polit:čnov prodiranje v Srednjo Ev ropo.
Pravice Trsta, je Connally de jal, naj bi izhajale iz njegove notranjosti, njegova vlada in oblast Iz njegovih lastnih sil. Cernu tedaj polovica vlade, imenovane od varnostnega Sveta ZN, čemu tujec guverner z diktatorskimi oblastmi? Bilo je spričo tega najmanj senti-mentalno, če že ne svetohlinsko, ko je Conally zaključil z besedami:
V nedeljo je bilo v kulturnem. krožku «Tomalič» zborovanje delegatov SIAU iz cone A. Zborovanje je otvoril lov. Sestan, ki se je zahvalil vsem navzočim delegatom za udeležbo. Nato so delegati icmočili delovno predsedstvo ter odobnh ta-le dnevni red: politični referat, splošno razpravljanje in izglasovanje resolucije za pariško konferenco. Ob navdušenem pozdravljanju delegatov je tajnik SIAU-ja tov. Babič, začel z branjem političnega referata.
Tovariši in tovarišice!
Naša današnja konferenca se vrši v času, ko se v Parizu odloča usoda naših krajev, ko se končno odloča, kakšna naj bo rešitev vprašanja Trsta in Julijske krajine. Vrši se torej v času, ko se odloča o našem bodečem življenju, vrši se v času odločilne bitke v Parizu in pri nas, ki naj krora rezultate naporov in žrtev našega ljudstva v borbi za njegove pravice, za lepše in srečnejše življenje. V tej borbi zavzema SIAU odločilno in častno mesto doslednega borca za demokratične pravice našega ljudstva. Ce hočemo pravilno oceniti naše dosedanje delo in določiti naše naloge !n dolžnosti v bodoče, se mi zdi potrebno, da — četudi na kratko — pregledamo pot, ki jo je SIAU prehodila cd njene ustanovitve pa do danes.
Ustanovni kongres SIAU, ki se je vršil 12. avgusta 1945, v Trstu, in seja glevnega odbora, ki se je vršila 30. septembra 1945. na Reki, sta določila naš program in naše osnovne naloge. Osnovne značilnosti življenja Julijske krajine, ki predstavljajo osnovo vsega našega delovanja, če hoče biti v resnično korist. in obrambo demokratičnih pridobitev, moramo označiti takole:
Značilnosti Julijske krajine
1. Osnovna demokratična pridobitev narodne osvobodilne in protifašistične vojne, katere se je vse ljudstvo Julijske krajine vseh treh narodnosti slovenske, hrvatske ln italijanske z ysemi razpoložljivimi silami, z največjo požrtvovalnostjo tako častno udeležilo, je njegova suverenost, je njegova pravica, «da si samo voli zakon Jn postavo*, njegova pravica, da mu nihče od zunaj ne vsiljuje svojih zakonov in svojega državnega aparata, svojih oblastvenih organov. Osnovna pridobitev je torej ljudska demokratična oblast, ki jo je ljudstvo ustvarilo po vseh mestih in vaseh Julijske krajine brez vsakega vsiljevanja, s svojo svobodno voljo in s pomočjo Jugoslovanske armade zlasti s prmečjo Blavne IV. armade JA. Ta vojska je pomagala utrditi tisto, kar je ljudstvo samo v teku štiriletne vstaje ustvarilo in se je izkazala kot resničen nosilec in zaščitnik tistih demokratičnih načel, za katera so šle vojske velikega demokrat‘čnega bloka Sovjetske zveze, Velike Britanije in ZDA na osnovi Atlantske l'stine v borbo.
2. Prav tako smo tedaj ugotovili, da more pomeniti formiranje dveh vojaških con na ozemlju Julijske krajine, eon A in B, samo »začasen ukrep* in da ga sprejemamo, v kolikor hočejo VU sppstovat' in podpirati utrd!tev demokratičnih pridobitev, v kolikor bodo spoštovale načela atlantske listino in v kolikor to ne bo dajalo prilik rcakclonarn'm protiljudskim silam, da na osnovi ts samovoljno diktirane delitve enotnega ozemlja, gazijo demokratične pridobitve ljudstva ln žalijo ter skriunljo njegovo suverenost. Sprejeli smo torej demarkacijsko erto kot začasno mero v upanju, da se bo ZVU omejevala na kontrolne in koordinacijske posle, na posle zunanjega predstavništva in zastopstva tekočih dnevnih interesov ljudstva Julijske krajin? v zunanjem svetu, ne da bi bistveno
kršila suverenost avtohtono nastale ljudske demokratične oblasti.
3 Na prvi sjji glavnega odbora na Reki smo ugotovili potrebo čim hitrejše rešitve državne pripadnosti Julijske krajine. Izjavili smo, da imamo predlog jugoslovanske vlade, ki je bil ravno v tistih dneh predložen konferenci zunanjih ministrov v Londonu, za edino opravičen, ker bazira na že mnogokrat izraženi samoodločbi ljudstva Julijske krajine, ker je nacionalno pravičen, ker bazira na zaščiti suverenosti ljudstva in njegove ljudske demokratične oblasti in ker utrjuje pogoje za poglabljanje italijansko-slovenskcga bratstva |n omogoča da postane Julijska krajina most miru jn napredka v tem delu Evrope. Ugotovili smo, da zvesti svojemu načelu suverenosti ljudstva ne moremo dopustiti, da bi o naši usodi odločali v svetu, ne da bi imeli
pravico, možnost in dolžnost, samostojno jn merodajno povedati svoje mnenje. Zato smo na tej seji jasno povedali svoje stališče.
4. Ugotovili smo, da pomeni odnos raznih političnih grupacij strank in gibanj do zgornjih nafel osnovo, na kateri je mogoče se naprej razširiti in utrditi enotnost antifašističnih ljudskih množic, antifašističnega demcjkratičnega gibanja Julijske krajine in Trsta. To je dalje osnova, ki naj odloča odnos demokratičnih ljudskih sil do ZVU in ki naj omogoča nadalje utrditev v enotnosti vseh resničnih in iskrenih demokrtičrilh sil V Trstu in Julijski krajini. Na žalost pa moramo ugotoviti, da v Trstu in Julijski kra jini cone A ZVU ni sla na to pot ampak je šla na pot, ki ni v sklrdu z interesi demskracije v svetu in interesi ljudstva Julijske krajine pri nas.
Z našim ljudstvom ravnajo
kot z ljudstvi okupiranih sovražnih dr*av
Poglejmo, kakšno je resnično sta-1 načela pa gola formalnost, ki se na
nje in kje so vzroki, da je prišlo do takšnega s:anja.
Z diktatom nam je bila vsiljena razmejitev Julijske krajine v dve začasnj vojni coni, ki prideta p°d upravo zavezniških vojsk.
Ze takrat smo ugotovili in danes dejstva to ugotovitev v najžalost-nejši obliki potrjujejo, da je s tem ze v načelu storjena krivica našemu ljudstvu. Oni, ki so s svojo silo diktirali to nepravično razmejitev, sc dokazali, da ravnajo z našim ljudstvom enako kot z ljudstvom okupiranih sovražnih držav. Ravnajo z nami kot deželami, katere «o se ak-tivno borile na strani osi proti zaveznikom. To je velika krivica našemu ljudstvu in je tem hujša, ker je storjena od onih, katerim je ljudstvo zaupalo, ko je šlo v naj-odločnejšo borbo proti fašizmu. To je oskrunjenje vseh tistih žrtev in naporov, ki jih je naše ljudstvo dalo v svoji 25 letni borbi proti fašizmu.
V teku osvobodilne borbe je ljudstvo Julijske krajine zatrlo vsak poizkus maščevalnosti in nasprotno pokazalo primer bratstva med narodi s pritegnitvijo zlasti italijanskega delavstva iz mest JuTjske krajine v skupno oboroženo borbo V plačilo za to danes Slovencem in Hrvatom očitajo nacionalizem, Italijanom pa izdajstvo, samo zato, da lahko reakcija svojo krivico zakrinka pod masko nekega potrebnega razsodnika. Takšen postopek kaže nenaklonjenost in krivičnost proti ljudstvu, ki je dalo vse za svojo osvoboditev in za stvar demo. kracije v svetu in to vse v imenu tiste demokracije, za katero se je borilo.
Mi smo pa kljub tc-j krivici upali, da bo mogoče urediti pogoje, da bo mogoče najti oblike sodelovanja z ZVU, ki bi omogočile nadaljnje razvijanje ljudske demkratične oblasti četudi začasne v omejenem obsegu. BiH smo v interesu miru in demokracije pripravljeni iti preko žalitve, pripravljeni tudi na to žrtev. Hoteli smo izvvoristitl to vsiljeno začasno dobo zato, da vendar, le najdemo sporazumno rešitev z novim stanjem, vsaj za utrjevanje italijansko-slo venskega	bratstva,
preganjajne ostankov fašizma, utrjevanje demokratičnega bloka, ter urejevanja uničenega in opustošc-n<,ga gospodarstva. Jasno smo zato postavili svoj program in svoje naloge in neštetokrat ponudili rvoje sodelovanje novim odločujočim čl-niteljem.
Vsi ti napori pa so bili zaman. Novi činitelj) so omogočili reakciji, da Izkorišča današnje začasno stanje v svoje pro^iljudske name-oc. Vprai-anje oblasti js postal monopol zunanjih «11, demokratična
besedah omejuje na svobodo, da je danes v coni «A» demokracija samo še fraza.
Obljube In dejstva
Ko je Zavezniška vojna uprava prevzela oblast v Trstu in coni A Julijske krajine, je svečano izjavila, da bo spoštovala demokratične pravice tukajšnjega ljudstva, da bo nepristransko vladala kot uprava. ki ji je začasno zaupano upravljanje tega ozemlja do končne rešitve. Oglejmo si, kako je Zavezniška vojna uprava spoštovala ta načela.
Kot prvi ukrep, ki ga je Zavezniška vojna uprava izdala, je bil odvzem ljudskih demokratičnih oblasti, ki si jih je ljudstvo v borbi proti fašizmu ustvarilo na razvalinah starega fašističnega aparata. Protiljudski, protidemakratični elementi so se ponovno polastili posameznih organov oblasti. Kot posledica tega je bila razpuščena narodna zaščita in ustanovljena nova zavezniška policija, ki jo sestavljajo v ogromni večini bivši kve-sturinl osovraženega fašističnega režima, Collottijevl agenti, pripadniki raznih fašističnih formacij »Guardia Civlca*, «X. Mass», fašističnih črnih brigad, četnikov in belogardistov, ki so zbežali pred ljudsko sodbo iz svoje domovine in našli zatočišče pod okriljem Zavezniške vojne uprave v Trstu. Cisto jasno je, da mora takšna policija imeti samo protiljudski jn protidemokratičen značaj. In to Je tudi v postopanju z demokratičnim ljudstvom v Trstu in cone A Julijske krajine neštetokrat pokazala.
Ustanovljene so bile razne epura-cijske komisije za čščinje fašistov, v katerih so v ogromni večini dobili mesto ljudje,' ki so imeli za svojo nalogo braniti fašiste pred epuracijo. Ohrabreni vslod take politike ZVU so se pričele organizirati teroristične fašistične tolpe in ob več alj manj direktni podpori civilne policije začele odkrito napadati demokratične organizacije in njihove sedeže ter ubijati antifašistične borce.
Sistematično oviranje antifašističnih organizacij
Nasprotno pa je Zavezniška vojaška uprava začela sistematične ovirati delovanje antifaš’stičnega gibanja in njegovih organizacij. Vrstile so se rakviziclje sedežev demokratičnih organizacij. Zapori v Trstu, Gorici, Tržiču in drugod so se začeli polniti z antifašisti. Skoraj vsakodnevno so se vrstile razprave pred sodiščem proti antifašistom krivim samo zato, ker so se branili pred napadi fašističnih tolp,
Civilna policija Zavezniške vojaške uprave je po starih faš‘stičnih metodah večkrat s pomočjo zaveznike vojaške policije zadela vpadati v sedele demokratičnih organizacij pod pretvezo Iskanja orožja, medtem ko ga ni iskala tam, kjer je dejansko bilo. Samo ljudstvo je v svoji aktivnosti odkrilo orokje pri raznih fašistih.
Ko je ljudstvo v obrambi pred napadi terorističnih fašističnih band stopilo v splošno stavko, jc ZVU, namesto da bi postopala proti povzročiteljem nemirov in napadov na sedeže demokratičnih organizacij, proglasila stavko za ilegalno in pozvala čiane stavkovne, ga odbora, znane antifašistične borce, pred vojaško sodišče.
Slovenski jezik še ni enakopraven
Podoben je bil postopek proti demokratičnemu tl3ku. Začasno je bil ustavljen «Pr!morski dnevnik*. Urednik «11 Lavoratore* pa je bil obsojen samo zato, ker je objektivno ugotavljal postopanje Zavezniške vojne uprave. Na drugi strani pa se dopušča popolna svoboda pdifašističnega tiska, ki nemoteno in nesramno napada zavezniške države in njene voditelje.
Se danes, po tolikih letih trpljenja in nacionalnega zatiranja, n!
govora o enakopravnosti slovenske, ga jezika. V administracij!, na so. diščih in sploh v javnem življenju ni priznan slovenski jezik kot enakopraven. Končno naj se se na kratko dotaknemo gospodarskega stanja v coni «A», ki vlada kot posledica demarkacijske črte in s tem odcepitve Trsta in celotne cone «A» od njegovega naravnega zaledja. Neverjeten gospodarski kaos vla-
..Sfoboda zboroflvanlal"
»Demokratična*, »nepristranska* ZVU je prepovedala tržaškemu delavstvu zborovanje, katero bi se moralo vršiti danes v Trstu, na trgu Garibaldi. Na tem zborovanju so hoteli delavci razpravljati o težkem gospodar-skem položaju.
O tem ponovnem kratenju svebode zborovanja 1n to zborovanja zgolj sindkalnega značaja, bomo še pisali vsled pomanjkanja prostora v prihodnji številki.
da v coni «A», ki ga nihče ne poskuša resno odpraviti.
laka je torej dejanska svoboda in spoštovanje demokratičnih pravic ter nepristranost ZVU.
(Nadaljevanje jutri)
NAPADALNA POLITIKA grških vodilnih krogov
Tirana, 16. Tass. — Grška manjšina v Albaniji obsoja napadalno politiko grških vodilnih krogov in delovanje njihovih varuhov na mirovni konferenci in v Varnostnem svetu. Predstavniki grške manjšine iz vasi Kastem Alanbek in drugih so poslali vladi sledečo brzojavko: »Grška narodna manjšina protestira skupno z albanskim ljudstvom proti politiki grških fašistov in proti krivičnemu zadržanju nekaterih vlad. glede Albanije na mirovni konferenci ln Varnostnem svetu. Nimamo potrebe po improviziranih varuhih. V albanski ljudski republiki uživamo vse pravice in svoboščine; skupno z albanskim! brati smo se borili proti ckupato-jem in jih .premagali. Z njimi bomo obnovili našo domovino in ne bomo nikoli dovolili, da se kdor koli vmešava v naše zadeve.
Pomoč beguncem v Egejski Makedoniji
Skoplje, 16. Tanjug. — List »Nova Makedonija* piše o uspehih na socialnem področju. Ljudske oblast! so posvetile veliko skrb, da preskrbijo stanovanje 11.425 družinam, ki so ostale v zadnji vojni brez dru finskega poglavarja. Do sedaj sc te družine dobile 89 milijonov dinarjev redne podpore.
Druga važna naloga je, skrbeti za Makedonce iz Egejske Makedonije ki so pribežali v Jugoslavijo pred preganjanjem grških monarhističnih fašistov. Nad 10.000 meških žensk, otrok in starcev je pribežalo v Jugoslavijo, da si reši življenje. Za vse te so preskrbeli stanovanja. Do sedaj so zgradili tri vasi, kjer bodo naselili begunce iz Makedonije, za katere je bilo določenih 44 milijonov dinarjev.
Molotov o zahodni poljski meji
Pariz, 16, VZN. — Sovjetski zunanji minister Molotov je v neki izjavi dopisniku - uradne - poljske
poročevalske agencije v Parizu odbil možnost, ki jo je predvideval Byrnes v svojem nedavnem govoru v Stuttgartu, da so zahodne poljske meje predmet revizije.
Jugoslovanski protest
zaradi slabega postopanja z jugoslovanskimi vojaki v Trstu
Beograd, 16. — Jugoslovanska vlada jo izrodila vladi Zdruienih drlav protestno noto zaradi brutalnega ravnanja ameriSkih okupacijskih oblasti v Trstu z jugoslovanskimi vojaki v zadnjih dneh. Beograjski listi pišejo, da jo vojaška policija pod pretvezo, da so v zvezi z eksplozijo v ul. Costalunga, aretirala 9, septembra Sest vojakov jugoslovanske armade ter jih izrotila oivilni policiji, ki jih je zadržala. Istega dne so z enim kapetanom in štirimi jugoslovanskimi vojaki, ki so prišli v policijsko vojašnico, da zahtevajo pojasnila o aretiranih, ravnali slabo. Listi poudarjajo, da je britanski 13. korpus po preiskavi izjavil, da šest jugoslovanskih vojakov ni v zvezi z eksplozijo.
nov govor
Washington, 16. — Trgovinski minister Henry Wallace je izjavil, da vztraja na svojem stališču, ki ga je izrekel v zadnjem govoru. »Zanimivo je», je dejal, «da sta skrajna levica in skrajna desnica izjavili, da se .ne strinjata z mojim stali, ščem. Dobršnemu delu Američanov pa je na tem, da delajo v korist miru in da nadaljujejo z napori za pravičen in trajen mir*. Wallace je izjavil, da namerava v kratkem Imeti drugi govor v Jstem smislu.
lj-ui-O-V
Caserta, 16. — Zastopnik zavezniškega poveljstva v Casertl poro-ča. da bosta od 1, oktobra povelj-stvo 13. zbora in poveljstvo oboroženih sil v tiranjem Sredozemlju Imeli svoj sedež v Padovi*
PRIMORSKI DNEVNIK
..rsf
17. septembra 1948.
Tendenciozne bedarije
v tržaškem radiu
»ATOMSKO* PREDAVANJE NA RADIU TRST II
Predvčerajšnjem smo slišali na radiu II predavanje v obliki dvogovora »S potovanja z letalom*. To Rudkovo n Boženino potovanje naj bi bilo šaljivo. Vendar je bilo ganljivo neduhovito in pri najboljši volji nismo mogli zaslediti, kakšne vrste humorja ali satire naj bi bilo v njem.
Pač pa smo zasledili v tam dvogovoru nekaj ocvirkov čiste »atomsko politične linije v smislu Hear-stovih dnevnikov in uvodnikov listov kot so »Uorrio Qualunque» in »Voce libera*. Pardon — pozabili smo na vodilni belogardistični — oprostite, hoteli smo le reči fllo-emigrantski, mikroatomski listič »Slovenski Primorec*...
Tako na primor na predlog, da bi leteli na Dunaj, odgovarja eden izmed »duhovitih* glasov na mikrofonu: »Joj, joj, nikar, da nas ne bodo sestrelili*.... drugi pa tolaži, da je lepo vreme in da upa, da ne bodo zašli na jugoslovansko ozemlje.
V dvogovoru smo tudi slišali, da je bilo mesto Nagasaki z eno a-tomeko bombo izbrisano iz zemljevida in da nekaterim to še ni dovolj, ker bi radi izkusili še kaj hujšega. V zvezi s Španijo se je ubogi Rudko zagovoril, da bi bila »titotatitotalaristična* in od samih »tltov* v besedi je moral nujno dodati: »Naj ga vrag vzame*.
Vedeli smo že, da obstoji neki radio Venezia Giulia, ki trdi, da je ilegalen. Nismo pa vedeli, da hi moral radio Trst II postali preko prlbeglih tiči c nekaj podobnega v legalni obliki.
In to radio postaja radijskega omrežja zavezniške poročevalske I službe.	’	i
TRŽAŠKI DNEVNIK
SKUPŽCJINA TRŽAŠKH ES SO POTRDILI
Odločno nadaljevanje borbe in dela
bVSega odbora in izvolili novega, člani stavkovnega odbora izvojsni v častno predsedstvo skupščine
V nedeljo so se v Domu pristaniških delavcev sestali na skupščini delegati vseh 21 kategorij tržaškega delavstva, ki predstavljajo 43.360 članov Enotnih sindikatov. Obravnavali in preučili so dosedanje delo Mestnega odbora Enotnih sindikatov in izvolili nov mestni odbor. Vse delo skupščine je izzvenelo v odlcčni zahtevi delavstva po brezkompromisni borbi proti vsem poizkusom reakcije, da bi razdvojila delovne množice in proti vsem težnjam po sodelovanju z Julijskimi sindikati. Skupščina se je s pohvalo vsega delovanja dosedanjega mestnega odbora izrekla proti tež njam, da bi sindikati postali apolitična organizacija, ki bi se omejevala zgolj na ekonomska in mezdna vprašanja ter puščala politična v nemar. Tržaško delavstvo se namreč dobro zaveda, da ni brez političnih svoboščin in pravic mogoče nobena ekonomska borba. Zaveda se, da bi s popuščanjem pri obrambi političnih pridobitev zašlo v oportunizem |n da bi mu nato delodajalci postopoma odrekali in odvzemali ekonomske pridobitve. Skupščina je zato novo izvoljenemu odboru poverila nalogo, da se še odločneje bori za delavske pra-
Delavstvo Selveg
je stopilo v štrajk
V ponedeljek 16. t. m. so stopili v štrajk delavci in nameščenci SELVEG-a v Gorici, ker ni podjetje sprejelo zahteve delovnega ljudstva, ki je zahtevalo enkratno odškodnino v znesku 8.000.— lfr ra one delavce, ki dobivajo družinsko doklado in 6.000.— lir za one, ki ne prejemajo družinske doklade. Delavstvo je bilo prisiljeno staviti te zahteve, ker dosedanje plače nikakor ne ustrezajo povišku cen najpotrebnejših živil v zadnjih časih.
Sfrajkajo vsi delavci ln nameščenci, tudi v Trstu in Pulju, razen onih, ki so neposredno zapo. sleni v električnih centralah pri oddaji toka.
Strajk se nadaljuje.
Dnevna odškodnina za državne nameščence, ki služijo v poru. šenih krajih
VZN-AIS — Z nedavno izdanim ukazom Zavezniške vojaške uprave 60 priznali dnevno odškodnino za povračilo voznih stroškov državnim nameščencem, katerih delovnj sedeži se nahajajo v povojni razrušenih, polrazrušenih in poškodovanih krajih. V te skupine spadajo kraji
kjer je po mnenju Tehničnega civilnega urada postalo najmanj 40%
stanovanj neuporabnih, alj kjer število nerazpoložljivih stanavanj dosega omenjeni odstotek zaradi rekvizicij, ukazanih po oblasteh Odškodnina bo znašala največ 4C in najmanj 12 lir dnevno. Višina se ravna po stopnji in državnem zavodu, kateremu zainteresirane: pripadajo. Osebju, katero bi bilo v primeru, da ne morajo najti stanovanje na kraju dela, pooblaščeno, da se nastani v bližnjem kraju, bodo povrnili pa potne stroške po predpisih.
Spremembe določil sindikalnega zavarovanja kategorije
Zavezniška vojaška .uprava jo pred kratkim izdala ukaz, ki spreminja določila o socialnem zavarovanju nameščencev občinskih in državnih davčnih blaganj. Ukaz vsebuje nadalje spremembe glede osebnih pokojnin in pokojnin družinskih članov kakor tudi odredbe za povišanje deleža življenjskega zavarovanja ln določa letni znesek za starostne in invalidninske pokojnine.
FIZKULTURA
KD "Umetnost in kultura,, iz Tržiča sije priborilo naslov prvaka Julijske krajine v plavanju
V nedeljo je mladina Julijske ajlne v Miljah doživela svoj veti praznik. Tekmovala Je za na-
xve prvakov v plavanju Julijske ajlne, ki se Je vrSilo v priredbi reze društev za. telesno vzgojo a sta. Kljub slabemu vremenu in rzli vodi je nastopilo veliko štelo 150 plavalcev in plavalk. Na-ipili so plavalci in plavalke iz žiča, Trsta in Milj. Nastopiti pa moralo tudi moštvo iz Gorice, ki . je prišlo prepozno, ker ga je na tu ustavila civilna policija. (Kaj dl plavati ni več dovoljeno?), islov prvaka Julijske krajine v avanju za leto 1946-47 si Je po nimivih borbah priborilo kultur-i društvo iz Tržiča, ki je imelo jbolj skladno sestavljeno mo-
0 in žensko skupino. Rezultati kljub slabemu vremenu prav do-
i. Doseženi so bili sledeči rezul-tj: 50 m prosto, moški do 14 let: Tarabocchia, Tržič 38,5, 2. Gcr-a, Trst 52. 100 m prosto, mo-
1 od 14 do 18 leta: 1. Agostinl, •Žič 1.33.2, 2. Enrico, Tržič 1.39.8. ) m prosto moški nad 18 let: 1. elli 3.1.2, 2. Massarotto, oba Tržič I. 50 m prsno moški do 14 let: 1. lelluer, Tržič 52.8, 2. Ribič, Trst .2. 50 m prsno moški od 14 do
let: 1. Volčič, Trst 47.4, 2. An-nl, Tržič 48.4. 100 m prsno mo-i nad 18 leti: 1. Antonio, Tržič ;9.5. 50 m hrbtno moški od 14 do let: 1. Minlussl,, Tržič 50.1, 2. ilčič, Trst 52.5. 100 m hrbtno mo 1 nad 18 let: 1. Mari, Trst 1.50.
m prosto ženske: 1. Depanghcr, lije 58.5, 2. Giacomlnl, Trst. 50 prsro ženske: 1. Zoren, Trst 2.8. Ptafeta 4x100 m pros*r mo-i: 1. Tržič 6.4. Štafeta 3x50 mamo mošk’: 1. Tržič, 2.22.
ZA POKAB »DELAVSKE ENOTNOSTI* Ponzianina-Frausin sta remizirala
Prvi del nogometnih tekem za kal »Delavske enotnosti* se bli-koncu. V nedeljo, ko se bo odl-a'.o zadnje kolo bomo že imeli vnke posameznih skupin. Brez orna bo zadnje kolo najzanlml-jše, predvsem v skupini A, kjer tekma med Sv. Markom in Kolom odloč la pivo mesto. V skuril B pa bo najbrže obdržala prvo psto Ponz'an!na, ki bo bržkone otl Pironiju zmagala. Oglejmo s’ tek nedeljskih tekon. Najbolj
zanimiva Je bila med Ponsianino ln Frausjnom, ki je bil nekak mestni derbi med Trstom in Mlljem. Moramo poudariti vedno večji tehnični nivo nogometa, ki ga predvajajo. Sicer pa zadnjo nedeljo ni žlo vse tako, kot bi moralo ttl. To velja predvsem za tekmo Ponzianina-Frausin, v kateri se je ostrina igre pretvorila v medsebojno obračunavanje. Krivdo nosi predvsem sodnik Steccotti, ki bi moral nastopiti z večjo avtoriteto in tako preprečiti neljube dogodke na igrišču. Napako je tudi napravil, ko Je tekmo pred časom zaključil. Sv. Marko in Rocol sta s številčnim rezultatom odpravila svoja nasprot-n'ka Dugulina ln Rediva. V vrstah Dugulina, ki je to tekmovanje tako lepo začelo, nekaj ne more biti v redu. Bridko razočaranje za moštvo Cebulca pa je bila enajstorica Pisonija, ki mu je po lepi in nad-močni igri dokončno prekrižala račune in mu odvzela zadnje nade za vstop v finale. Nasprotno pa sl je moštvo Rinaldija z zmago nad Gaslinljem to možnost zopet pridobilo. Po šestih nedeljah pa Je tudi za moštvo Dreherja nastopila žetev na račun Costalunge. Rezultati:
SKUPINA A Col-Kraljič 2-1 Rocol-Redivo 6-1 Sv. Marko-Dugolin 7-9 Rafflnerlja-Zadruge 0-0 SKUPINA B Dreher-Costalunga 4-0 Pisoni-Cebulec 2-0 Ponzianina-Frausin 1-1 F. M. Rlnaldi-Gasllnl 2-0. Klasifikacijska tablica SKUPINA A
vice ter da v tej borbi ne krene z dosedanje črte. Skupščina je bila odraz globoke zavednosti in politične zrelosti, ki si jo je pridobilo tržaško delavstvo v nenehni botbi, ki traja že, odkar je ZVU prevzela oblast.
IZVOLITEV PREDSEDSTVA IN POZDRAVNI NAGOVOR
Skupščino je ob 8,30 otvccil tov. Rizzotti, nakar so izvolili predsedstvo. Na odru so bile tri prazne stolice, katere bi mprali zasesti odsotni člani mestnega odbora ES, proti katerim je ZVU izdala zaporni naleg. Neki delegat je predlagal, naj tri odsotne tovariše Jurago, Se-milija in Solierija izvolijo v častno predsedstvo, ker vsi delavci čutijo, da so v duhu navzoči. Skupščina je sprejela ta skltp z burnim odobravanjem.
Po pozdravih predstavnikov antifašističnih organizacij je tov. Voj-mir v imenu izvršnega pokrajinskega odbora ES pozdravil delegate in dejal:	»Slovensko - italijansko
bratstvo bo tudi v prihodnje simbol naše borbe. S tem simbolom bomo dosegli dokončno zmago.* Temu so sledile volitve volivnega odbora in verifikacijske komisije.
POROČILO O PRETEKLEM DELU
Nato je tovariš Rizzotti prebral izčrpen sindikalni referat. Preteklo leto so se .morali sindikati boriti v zelo težkih okoliščinah in za pravice delavcev na ekonomskem in političnem polju. Kljub vsem težko-črm je sindikalno vodstvo Izvršilo ogromno delo, ker so se tovariši, ki tvorijo razne odbore, zavedali svoje dolžnosti in posvetili sindikalnemu delu vse svoje sile. Borbenost in zavest delavstva, ki sta se vedno bolj krepili, pa jim je bi-
la pri njihovem požrtvovalnem delu v veliko oporo.
KRIVDA ZVU ZA VEDNO SLABSI POLOŽAJ DELAVSTVA
Položaj delavstva se je slabšal predvsem zaradi pristranosti ZVU, ki je podpirala reakcionarne sile, tako da smo se povrnili v razmere v letih 1919-1922. Lani se je julija meseca pričela proti Enotnim sindikatom silna gonja, češ da so se prodali Jugoslaviji. Zainteresirani krogi so tedaj odločno zahtevali, da morajo postati ES apolitični, da bi jih tako uklonili. Pri tem so izkoriščali nacionalna čustva neznatnega dela delavstva in hlapčevskih uradnikov. Vsa ta gonja pa ni imela uspehov, čeprav so ustanovili razkolniške Julijske sindikate. Delavstvo se ni dalo zavesti in Julijskin sindikatom ni uspelo razbiti zavednih in prekaljenih delavskih vrst. Enotni sindikati so storili vse, da bi preprečili sindikalni razkol, toda niso mogli dopustiti kompromisa.
ZVU tudi ni ničesar podvzela, da bi se izboljšalo gospodarsko stanje, da bi se obnovila industrija in pomorstvo, ki sta glavni življenjski vir za tržaško prebivalstvo, Pri tem se je sklicevala na liberalizem in zasebno iniciativo, ni pa uvidela potrebe po izrednih ukrepih, ki bi jih bilo treba v teh posebnih razmerah pod vzeti. Zato so delodajalci odpuščali na tisoče delavcev in število brezposelnih je stalno naraščalo. Sele po odločni borbi in splošni stavki js ES uspelo omejiti odpuščanje z dela. Hkrati so se E3 boril! za povišanje mezd, plač in doklad.
Nato opisuje refe-at zgodovino sindikalnega gibanja in borb v svetu in v Trstii, poudarja pomen politične borbe, govori o raznih stav-
kah in o doslednem ln premočrtnem zadržanju ES vseh perečih vprašanj.
ZANIMIVOSTI V DISKUSIJI IN ORG. REFERAT
Referatu je sledila izčrpna in živahna diskusija, v katero so posegli številni delegati. Skupščina je zlasti prisrčno pozdravila slovenskega delegata iz tržaške okolice, ki je dejal, da bodo slovenski okoliški kmetje odločno podprli tržaško delavstvo v borbi za njegove pravice. Posebno navdušeno pa so pozdravili prof. Sm-idichena, ki je ugotovil, da se večina tržaških intelektualcev ni zavedla svoje dolžnosti ln ji je njeno zadržanje na-pram delavstvu le v sramoto.
Po diskusiji je tov, Maule podal organizacijski referat in dejal, da se je število članov ES kljub vsem težkočam in oviram od 28.480 članov v mesecu juliju 1945. dvignilo na 43.360 koncem avgusta t. 1.
Zatem je tov. Fortunat podal finančno poročilo, nakar so navzoči
delegati izglasovali naslednjo resolucijo: «Letna mestna skupščina ES v Trstu je razpravljala o referatu dosedanjega mestnega odbora in ga popolnoma odobrava. Prepričana je, da je bila dejavnost tega odbora v skladu z Interesi in voljo vseh delavcev tako z ekonomskega kakor politično-soclalnega stališča. Skupščina potiva novi mestni odbor, da nadaljuje dosedanje delo z enako odločnostjo in po isti črti, da se dosežejo oni cilji, ki bodo zagotovili delavskemu razredu boljše življenjske pogoje v svobodi in demokraciji, za kateri se je bilo toliko borb in ki še nista uresničeni.
Nato so prebrali resolucijo ZVU, v kateri zahtevajo preklic zapornega naloga proti stavkovnemu odboru.
Končno so s tajnim glasovanjem izvolili nov mestni odbor; neka tovarišica je izročila odboru delavsko zastavo, tov. Petronio pa je s kratkim nagovorom zaključil skupščino.
n ■ ■	■	■	*	|	a	_	_ b ■ a
je v Kopru manifestiralo 12.000 ljudi
V soboto zvečer je koperski okraj s številnimi kresovi po vseh gričih ln vzpetinah proslavil pričetek no. vega tekmovanja za obnovo kot izraz svoje borbe za dokončno združenje z Jugoslavijo in proti kolonialnemu zasužnjsvanju pod krinko internacionalizacije.	•
V nedeljo 15 t. m. se je proti poldnevu kljub prezaposlenosti prebivalstva s trgatvijo pojavilo nad 12.000 ljudi °b3h narodnosti, da na trgu manifestira za svoje pravice in proti krivicam francoske črte ter drugih podobnih predlogov. Mnoki-c[ je spregovoril tovariš Jaksetič. Pozdravljen z burnim ploskanjem je pričel svoja izvajanja o razliki med cono A in cono B, prikazal sebično interese, ki se skrivajo za nekaterimi predlogi na pariški mirovni konferenci in nato poudaril važnest obnove in njenega tekmovalnega poleta predvsem na tem spornem ozemlju.
E S T I IZ PODEZELJ
,Potem so govorili tov. Juraga in še dva druga tovariša. Po manifestaciji na trgu je množica v povorkah preplavila mesto, nato pa so bile številne prireditve z godbo, plesanjem in prepevanjsm. Nastopilo je tudi več pevskih zborov.
Izrsdno porotno sodišče
Vojnemu zlocincu so zmanjšali kazen
Včeraj se je vršila razprava proti vojnemu zločincu Pietru Borsi-
ju, ki je bil svoje dni obsojen na 26 let in 8 mesecev zapora, a je kasacijsko sodišče odredilo ponovno razpravo.
Kljub temu, da je na razpravi več prič obtožilo tega zločinca 5 novih umorov, za katere doslej sploh še ni bil sojen, ga je sedišče po poteku včerajšnjega procesa obsodilo na 18 let in 8 mesecev zapora ter mu tako zmanjšalo kazen za 8 let.
Predsednik sodišča Roattl, tožilec Okretič, branilec Gennaro Tam-maro.
Premik zavezniških sil v Julijski krajini
Premik enot in oddelkov v ob. močju 13. vojnega zbora, je po poročilu glavnega stana 13. vojnega zbora skoraj končan. Skupina pehotnih brigad britanske vojske v Avstriii se premešča na tržaško področje v ustrezajoče nadomestilo za enoto, ki jo sedaj razpuščajo. Edlnice, ki odhajajo, so ali odpuščene iz vojske ali pa na poti na druga področja. Številčno stanje zavezniških sil v Julijski krajini o-stane bistveno nespremenjeno.
Sv. Marko	7	6	1	0	26	4	12
Rocol	7	6	1	1	20	6	11
Roianese	7	4	3	1	18	8	10
Rafinerija	7	2	3	2	6	5	7
Raffinerija	7	2	3	2	6	5	7
Col	7	8	1	3	7	11	7
Kraljič	7	2	2	S	10	7	6
Zadruge	7	0	3	5	6	21	3
Redivo	7	0	0	7	2	29	0
SKUPINA				B			
Ponzlanlna	7	5	2	0	26	4	12
Frausin	7	6	1	1	15	8	11
RInaldi	7	4	1	2	10	6	•
Gasilni	7	4	0	3	11	12	8
Pisonl	7	3	1	3	10	8	7
Cebuleo	7	3	1	3	13	15	7
Oostalunga	8	1	2	5	7	22	4
Kavčič	7	1	l	5	8	16	3
D:eh'r	7	1	1	5	9	19	8
Ljudstvo ne pozabi padlih
za svobodo
NABIRALNA AKCIJA ZA SPOMENIK PADLIM V LISERTU
Pred nekaj dnevi se je na pobudo tovarniškega odbora sv. Marka pričela nabiralna akcija za postavitev spomenika padlim v Lisertu. Prvi ki so prispevali, so bili delavci Enotnih sindikatov kovinarjev, ki so nabrali: električni varilci 026 lir, težaki 353 lir, zidarji 322 lir, delavci pri mostovih 461.50, ladijski kovači 395.40, pleskarji 400, mehaniki «Arno» 970, mizarji 854, mehaniki v delavnici 1.380, ladijska delavnica 1317 in strugarji 205 lir.
Občinstvo opozarjamo, da krožijo po mestu sleparji, ki nabirajo pri-spevke zn spomenik padlih v L'-sertu. Tovarniški odbor Sv. Marka javlja, da ni z njegove strani nih-
Seja MOS-a za Trst
V sredo ss je vršila seja tržaškega MOS-a, kjer Je najprej inž. B-.aun poročal o svojem potovanju skupno s tržaškimi umetniki, ki so si privatno ogledali Zagreb, Ljubljano in razne kraje Slovenije. S tega potovanja so odnesli najlepše spomine, tako zaradi prisrčnega sprejema kakor zaradi vtisov živahne obnove, ki je že skoraj popolnoma zabrisala vojne sledove.
MOS je potem zglasoval protest zaradi nastopa župana dr, Mihaela Mianlja kot tržaški republikanski župan na kongresu italijanskih županov v Campidogliu. To je že drugi primer, da se odvetnik Mlani izdaja za demokratičnega župana, čeprav sploh ni bil Izvoljen, ampak začasno postavljen s strani ZVU, medtem ko bi se lahko -kot demo-k-atsko predstavništvo tržaške občine označeval edino MOS, ki so ga zares demokratično izvolili predstavniki rečnega in umskega delovnega ljudstva v Trstu. Mianijev nastop jo tudi neupravičeno in srarino prejudiciranje pripadnosti Trsta.
MOS Je tudi izrazil tov. Pogassl-Ju priznanje za njegovo uspešno delcvanje v prid tržaškemu ijud-sivu z delegacijo v Parizu.
Mlošflno za “julijske,,ubežnike
(za katerimi joka «Voce»)
V Italiji cvete propaganda grozodejstev v coni B tako, da fašistični in vojni zločinci najhujše vrste sploh ne iščejo dela, ampak enostavno prosjačijo okrog z že udomačenim rekom »sono profugo giuliano*. Mnogo iskrenih demokratov je sicer že zavohalo fašista pod to krinko »mučenikov*, večina pa še vedno ganjeno seže po denarnici in v svoji lahkovernosti radodarno vzdržuje škodljivce v svoji sredi.
Laži, ki jih trosijo ubegll fašisti v Italiji, niso samo navadno podpihovanje šovinizma ln vojnega hujskanja proti Jugoslaviji. Tu najdemo odtenke od veščega klevetni-skega zastrupljanja ozračja pa do najneverjutnejšlh neumnosti toliko bujne kot hudobne domišljije.
Vendar pa včasih tudi med ubežniki najdemo »pošteno* dužo, ki iskreno prizna, kakšne so razmere v coni B. Tako je nedavno povedala neka gospa, ki se Je Iz Pulja kjer Ima samo — 3 vile) preselila v Italijo: »Veste, v coni B ne bi bilo, tako slabo, ampak kaj hočete —- dobro se imajo le oni, ki delajo...*
(Po pripovedovanju tov. C. G., ki se Je nedavno vrnil tz Bologne),
če pooblaščen za tako nabiranje. Te brezvestneže je treba prijaviti policiji.
Koper
OTROCI POČITNIŠKIH KOLONIJ SO OBISKALI HRV. ISTRO
V petek 13. t. m. so otroci počitniške kolonije v Kopru obiskali »Ponte Salvore* v hrvatski Istri, kjer je počitniška kolonija otrok Iz hrvatske Istre in iz cone A. O-troci so skupno priredili kulturno prireditev, prepeval; in igrali so se ob morju. Tu je bilo živo občuteno sloveneko-italijansko bratstvo.
AVTOBUSNA NESREČA
V soboto 14. t. m. se je blizu Kopra primerila avtobusna nesreča, ki k sreči ni imela hudih posledic. Avtobus, ki vezi iz hrvat-ske Istre v Koper, se je zaletel v telegrafski drog, ki se je zrušil na avtobus In laže ranil nekaj potnikov.
LOTERIJA
V soboto 14. t. m. zvečer je v dvorani Santa Chi-ara priredila mizarska delavnica v Kopru loterijo. Glavna nagrada Je bil divan, 2 na-rianjača, in 1 miza v skupni vrednosti 50.000 lir. Srečni dobitnik se še ni javil.
Sv. Ivan nri Devinu
POGREB 7.RTVE NEPREVIDNEGA AVTOMOBILISTA
V soboto 14. 9. se je vršil pogreb tov. Jenka Petra, ki ga Je povozil zavezniški kamion, /talnega »prevoda ae je udeležilo nad 1000 oseb. Vaščani so mu nakupili cvetja na grob, 550 lir so pa poslali v prid voinim sirotam.
Pokojnik je bil v vsem okraju izredno priljubljen.
Zapušča ženo in dveletno hčerko. Nlima veljaj našo najgloblje sožalje.
Nabrei*na
»PAZITE NA TATOVE*
V noči 13. t. m. so vdrli neznani zlikovci skozi okno v stanovanje družino Bankaro iz Nabrežine-kamnolom 82. Gospodar jih Je pravočasno opazi' ln prepodil. Vse kaže da so mislili okrasti prodajalko čevljev, ki stanuje na drugem koncu iste hiše in pri kateri se jim Je tatvina pred rckaj meseci tudi posrečila. To pot pa jim je lzpodle-telo, ker so zgrešili okno.
Sežana
VZEIMINO SI GA ZA VZGLED
Tovariš Škrinjar Anton, bivajoč v Sežani siev. 236, Je za časa 12 dnevne stavke prevažal na prošnjo okoliških kmetov živila stavkujo-čemu delavstvu v Trst.
Voznino, ki znaša 3.360 lir Je daroval okrajnemu odboru SIAU, To' je ponoven dokaz, kako naše ljudstvo pravilno pojmuje našo borbo in kako ceni SIAU kot predstavnico demokratičnih množic Julijske krajine in Trsti.
Čudno poslovanje nekaterih uradov
V sodni palači J» poleg drugih tudi urad za podeljevanje potnih dovoljenj. Ta urad posluje ob sobotah od 14.30 do 17.30 ure za vse one, ki nujno potrebujejo dovoljenje. Kako pa ta urad posluje, nam kaže naslednji primer: v soboto je skupina kakih 30 ljudi nestrpno čakala pred zaprtim vhodom. Neki oivllni policist Je-pustil vstopiti petim ljudem, ostali pe. so zamen (a-
kali. Ob 17 url se je ta policist zopet prikazal in dejal, da ne bo nikomur več dovolil vstopa. Vse prošnje ostalih so bile zaman, klicali so in trkali po vratih; nikogar ni bilo na spregled.
«Altx-o che* birokrati!
Raj bi biio prevlineje?
GREDICE PO DREVOREDIH ALI STANOVANJSKE HISE?
V Tržiču čistijo lepi drevored Regina Elena. Pravijo, da bodo tam namestili gredice in klopice. Pri teh javnih delih so zaposlili nekaj mladih delavcev odpuščenih iz ladjedelnic. Gotovo je Žalostno, da morajo zagrabiti zopet za kramp, namesto da bi napredovali v svoji kovinarski stroki. Se bolj pa je žalostno, da krasijo drevorede, medtem ko bi lahko gradili stanovanjske hiše zase in druge, ki se morajo stiskati po bivših protiletalskih bunkerjih in podobnih bednih stanovanjskih nadomestkih. Mar predstavniki ZVU ne mislijo tako?
Ljudstvo gorlfke okolice odgovarja
NA NOVE MANEVRE ITALIJANSKE IN SVETOVNE REAKCIJE Z MNOŽIČNIMI PROTESTNIMI ZBOROVANJI
Ko je prebivalstvo geriške okolice slišalo preko radia in bralo v dnevnem tisku o novih manevrih italijanskih imperialistov ob podpori svetovne reakcije na mirovni kcnferenci, o predlogih plebiscita in temu podobnem, Je znova odločno spregovorilo. Trpinčeni in ogroženi prebivalci slovenskih občin okrog Gorice so se dne 14. septembra spontano zbrali na množična protestna Zborovanja, Nobeden ni pomislil, da zahteva še kako posebno dovoljenje, — dejali so, da če fci ga tudi zahtevali, ga jim ZVU prav gotovo ne bi dala. — Ljudstvo se zaveda, da gre za njihovo rodno grudo, za njihovo življenje. Zato so ta zborovanja tudi pokazala izraz odločnosti v vsakem oziru. Govorniki iz ljudstva so energično odklanjali vsak plebiscit in ga označili kot čisto navaden manever, ki bi ga radi dosegli italijanski imperialisti s podporo svojih odvetnikov onstran oceana. Posebno je ljudstvo razburjeno, ker hočejo mešetariti in rezati čisto slovensko zemljo s popolnoma slovenskim življem, kot je to primer Sovodenj, fitandreža, itd.
Odposlane so bile številne brzojavke ln spomenice v Pariz, itd.
Britanski laburistični pcs ar.ec na obisku v Trstu
Trst, 16. VZN. — Danes je prispel v Trst svetnik Harry Hynd, laburistični poslanec v britanskem parlamentu in zasebni parlamentarni tajnik prvega lorda admira-lltete. Imel bo vrsto konferenc v severni Italiji in Avstriji.
Bsmba proti ielezniiki čuvajnici
Ponoči so neznanci vrgli bombo proti žjleznUki čuvajnici na progi Trst-Grljan. Eksplozija je, kakor poroča VZN, povzročila le majhno škodo.
Eksplozija v ulici Cassalla
Neznanci so v noči od nedelje na ponedeljek podtaknili v kleti mestnega zavetišča v ul. Cassalla 7 zaboj razstreliva. Močna eksplozija je skoraj popolnoma porušila prvo in drugo nadstropje. Žrtev ni bilo. Na civilno in ameriško policijo, ki je prišla na lice mesta so boje od daleč streljali.
Akademski slikar Alojzij Spacal bo razstavljal v tržaSkl «Galeriji»
V prihodnjih dneh bo v «Galler!a Trieste* razstavljal slikar Alojzi) Spacal. Nedvomno bodo umetnine slikarja Spacala privabile številne ljubitelje slikarske umetnosti.
Pomočnik v trgovskih poslih
mu je ukradel 100.000 lir
Sinoči je prišel iz Milana v Trst neki Angelo Mazzoni. Prenočil je v hotelu »Vittoria*, kjer je prejšnji večer njegov pomočnik v trgovskih poslih Ghreppi Marijan, tudi iz Milana, naročil sobo z dvema posteljama. Ko se je Mazzoni davi zbu. dil ni bilo ne pomočnika ne 100.000 lir.
Tatvine perila
Ko se je včeraj vrnil Lucijan Bal dini domov je z bridkim razočaranjem ugotovil, da so mu v njegovi odsotnosti neznani tatovi ukradli kovčeg perila v vrednosti 40.000 lir V stanovanje so prišli po drevesu, ki je blizu okna. Tatvino perila v vrednosti 20.000 lir je prijavila tudi Ema Tolusso na trgu' S. Lucija 1
Vlomilci na delu
Neznani vlomilci so včeraj v odsotnosti Ennenija Corrada iz Gri-njana 240 vlomili vrata njegovega stanovanja in ukradli raznega peri la ln drugih predmetov za 200.000 lir. Za 70.000 lir pa so se okoristili vlomilci, kj so ukradli iz delavnice Franca Bukovca v ulici Tesa 47 štiri avtomobilske plašče in zračnice.
Aretirali so
Marjana Nardelija in Vincenca Sinisija, oba brez stalnega bivališča, ki sta pqskušala iz ladje v Bar. kovljah ukrasti ladjlne vrvi.
Trojni umor v Dragi Sr. lerneja
NEZNANCI SO S STRELI IZ SAMOKRESA UBILI URARJA, NJEGOVO ZAROČENKO IN SLUŽKINJO V soboto zvečer so neznanci o-strelill v dragi Sv. Jerneja urarja Giusta Trevisana, iz ul. San ro 9, njegovo zaročenko Lidlo Ra. vasini iz ul. Del Eremo in služkt-njl Edvigo Pio Odoncini iz P*®0, ve. Policija je včeraj zjutraj ugotovila prve podrobnosti o groznem zločinu.
Trevisanovi starši so se v nedeljo zjutraj odpeljali s parnikom v Milje ter se dogovorili a svojim sinom, da jih bo počakal v pristanišču*
Ker sina ni bilo, so odšli v njego vo vilo pri Sv. Jerneju. Na dvorišču vile so opazili avtomobil, vila sama pa se je zdelo, da je popolnoma zapuščena. Staršem se je vzbudil sum in so poklicali policijo iz Milj. Agenti so po kratkem iskanju našli trupla med praznimi sodi kleti. Usta so imeli zavezana z brl sačami, roke pa zvezane na brb u. Vse kaže, da gre za umor iz n)8' Sčevanja, ker so morilci pusti žrtvam razne vrednostne predm* kakor ure, prstane in zapestnic«* Odnesli so samo lovsko Pus’k°' mokres znamke »Berretta* kal' T 9 in dovoljenje za vožnjo tovorne?* avtomobila TS 11692. Zločin je b i P®
Slovensko narodno gledališče za Trst m rr,morje
Slovensko narodno gledališče za Trst ln Primorje bo ob začetku svoje drugo gledališke sezone 1916-47 priredilo vrsto gostovanj po deželi z ljudsko igro s petjem »Deseti brat*, kjer sodeluje ve« gledališki ansambel. Spored gostovanj: v četrtek 19. t. m. ob 20. uri v Sežani, v petek 20. t. m. ob 20 uri v Boljuncu, v soboto 21. t. m. ob 20. url na Nabrežini, in nedeljo 22. t. m. ob 20. uri pri Sv. Križu.
Prireditve, predavanja in sestanki
PROSVETNO DRUŠTVO »SIMON JENKO* V TRSTU. Danes ob 20.30 bo tov. Jože Pahor predaval o kmečkih uporih.
KULTURNO DRUŠTVO »CENTER* — ulica Mazzini 32/11. Drevi ob 20. url Je sestanek direktivnega sveta.
KULTURNO DRUŠTVO »SLAVKO ŠKAMPERLE*. Danca 17. t. m. ob 21. uri bo v gostilni pri »Soči* turnir v balinanju med moštvi »Soča*. »Corso* in »Bola v'sta». Nagrade: pozlačena, posrebrena in bronasta medalja.
Šolstvo
Jesenski rok za Izpite na slovenskih šolali
Solaki nadzornik za Trst javlja, da bodo Jesenski sprejemni, razredni, usposobljenosti in zreloetnl izpiti v slovenskih šolah 23. septembra.
Zrelostni ln usposobljenostni izpiti na vseh zavodih pa »a bodo prlčlli 10. oktobra ob 8.30 uri s pismeno nalogo učnega jezika.
SLOVENSKO VIŠJE UČITELJIŠČE V GORICI. Na slovenski višji in klasični gimnaziji ter na slovenskem višj:m učiteljišču v Gorici »e bodo začeli zrelostni in u»F°s°blje-nostni izpiti 10. oktobra 1946. Vsi drugi izp-tl se bodo začeli ž« 23. t. m. Podrobnejši razporedi so objavljeni na šolski deski. Vpisovanje v šolo se prične 1. oktobra 1946,
SLOVENSKA NI55JA SREDNJA SOLA V GORICI. Začetek sprejemnih, popravnih, razrednih in nižjih tečajnih Izpitov v jesenskem roku bo 23 t. m. ob 8. uri zjutraj. Podrobna navodila in razpored so objavljeni nn oglasni deski šolskega poslopja v ulici Rendaccio 22. Ravnateljstvo
Spohcdda.
opozarja, da ne bo mogel nihče opraviti izpitov, kdor bo zamudil rok.
NA UČITELJIŠČU V TOLMINU se prične pouk 23. t. m. ob 8. url zjutraj. Popravni izpiti bodo 20, t. m., vpisovanje pa 21. t. m.
Pesmarice 33 moikih In meianlh zborov
Slovet;uka prosvetna zveza, ulica San Vito 17, telefon 8001, javlja, da so prispele pesmarice 83 moikih in melan!h eborov. Naročniki naj jih dvignejo pri Slovenski prosvetni zvez'. v ul. B. Vito 17 vsak dan od 8. do lt. ure. CCna: 80 lir. V prodaji so tudi odveč izvodi pesmarice. Delitev racloniranega balag PODALJŠANJE DELITVE SLADKORJA ZA DELAVCE. SE-PRAL Javlja, da se bo delitev sladkorja za težke in najtežje delavce končala šele v sredo 18 t. m. in ne 14 t. m.
V TEKU DANAŠNJEGA DNE naj vs, prodajalci na drobno dvig. nejo v uradu za živilske nakaznice nakazila za koruzno moko.
Enotni sindikati
ENOTNI SINDIKAT PREHRANE. Danes 17. sept ob 18.30 uri bo sestanek direktivnega sveta na sedežu sindikata.
SINDIKAT GRADBENIH DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV. V četrtek dne 19. S3pt. bo ob 18.30 uri na sedežu sindikata sestanek vseh zaupnikov.
SINDIKAT SOLSKIH TEČAJEV IN KULTURE. 1. oktobra se bodo pričel; bledeči tečaji: tečaj iz kemije za univerzitetne dijake. Predaval bo prof. Smidlchen o organski In anorganski kemiji. Tečaj iz ruskega jezika (profesor A. Selem). Tečaj italijanskega Jez'ka za Slovence (prof. Culot). Vpisovanje se vrši vsak dan na sedežu v ulici Monfort 3 od 16.30 do 20. ure.
Rolstva, smrti, poroke
Anagrafski urad tržaške mestne občine javlja, da so je od 15. do 16. »optembra t. 1. rodilo 15 živih o-trok, 1 mrtev, umrli so 4 ljudje, porok pa je bilo 10,
IZVRŠENE POROKE: Kr UK tič
prvih ugotovitvah izvršen v
soboto
zvečer med 21. in 22. uro. Po P® cijskem pregledu so trupla odpel) li v mrtvašnico bolnišnice, k)er do na razpolago sodnim oblastem*
Pri nadaljevanju preiskave so » retirall bivšega Trevlsanovega * Iona Antonija Novela, rojenega Kopru in stanujočega v dolini S* Jerneja. Med preiskavo na vem domu so našli deset nab0)8 trhvitriola, 15 vžigalnikov in P® metra dolg vžlgalnl trak. Nov* _ so odpeljali v Trst in ga Pri^aVi. sodišču zaradi nezakonite P°s*9 razstreliva.
KULTURA
Carmelo, želozostrugar in Marz Mihaela, zasebnica.
VKNJIZENE POROKE: Slunj-ski Rudolf, električar in Furlan Brusa, frizerka, Klimlč Narciso, mizar in Nurchis Tocla, zasebnica, T!enex Ivan, šofer, Carlsj. Demida, zasebnica, Spano Vincenc, uradnik in Rainis Eriče, študentka, Pollaz-zrtn Rizzierl, sedlar, Svetini Argia, bolničarka, Andri Brano, sklad’-ščnjk, Aioisio Italta, šivilja, Lowt-her Robert, mehanik in Benso Julijana, uradnica, Chiussl Itslo, učitelj in Medln Miranda, uradnica, PIstilli Anton, uradnik in Marcuc-ri Odinea, uradnjca.
UMRLI: Konjed‘Č Ivan, 71 let, Ceriani Klaudio, 24 let; Bottizer Matija, 71 let in Cok Anton, 49 let.
Dobra srca
Namesto cvetja na grob tov. Mimice iz Nasirca daruje mladina iz Vrhpolja 500 lir za sirote padlih partizanov. Posnemajte!
Zahvala požrtvovalnemu zdravniku
Tov. dr. Stepančič Alojzij je v tekočem letu zdravniško pregledal okrog 40 bolnikov, 16 udarnikov in 20 dijakov iz na brkinskega okra-ja. Nobenemu izmed navedenih ni Izstavil računa. Za humanitarno de. lo se mu iskreno zahvaljujemo.
NABREZINCANI
Prekop! grobov na tržoikem pokopalifiču
Urad za javna dela tržaške mestno občine javlja, da se pripravlja za mrliške prekope prostor XVI na mestnem pokopališču pri Sv. Ani, kjer ležijo mrliški ostanki pokopani med 6. avgustom [n 12. oktobrom 1936. Vsi tisti, ki nameravajo prepeljati mrliške ostanke na drug del pokopališča se morajo o-brnlti do 15. oktobra t. 1. na Mestni urad za javna dela, administrativni oddelek, pokopališki odsek v ulici Paolo Rettl 5/III. Po preteku tega roka bouo mrliški ostanki položeni v skupen grob, okshuma-olje ne bodo voč dovoljeno, operne-niki In nngrobr.u znamenji pa bodo ostala na razpolago mestni občini.	;
Manifestacija slovenske pesmi
v Kazljah
V nedeljo, 15. t m. je prosveta® društvo »Dneva žar* iz Kaze!) ganiziralo na pobudo ONOO i* rij sta pevsko prireditev, na k*ter’ je sodelovalo 9 pevskih zborov 250 pevci iz bližnjih vasi i® iz Dutovelj, Skopega, Štorij P1-* žani, Sežane, Koprive, Dobrave* Orleka, Krajne vasi in Kazelj. red'.tev je otvoril predsednik ® mačega prosvetnega društva. to jc v imenu Slovenske prosvete zveze govoril tov. Venturini, ki ) poudaril uspehe ljudstva S'ov8ri skega Primorja na polju PevSJt kulture, ki je kljub 25 letnemu **^ šističnemu zatiranju slovenske?^ jezika že leto dni po osvoboditvi ^ zopet težkih prilikah tako inn0^(,t no (okoli 300 pevskih zborov) * intarpretacijsko doseglo zavdll* višino. Do teh uspehov, je nad* I val, • je v veliki meri priponi0® ljubezen, ki jo goji naše ljuds ^ do pesmi, najlepšega izraznega’' čina doživljanja vsakega nar07n. kti je še posebno svojstvena slov skemu ljudstva. Takoj po 8°vlj)0. so nastopili posamezni pevski * , ri, ki so zapeli vsak po dve Vsi brez izjeme so tako interp1, cljsko kot tehnično prav dobro ^ peli, posebno lepo pa je zaPsl,.|l0fl) ski zbor iz Dutovelj pod vods tov. Zore Kjudrove. Številno °	^
stvo je z zanimanjem in odobra^_ njam, sledilo Izvajanjem. Za j ključek pa so v3i pevski skupno zapeli Volaričevo »SIl ^ na plan*, »Stalingrajsko*. ter ,fl turinijevl »Mi smo ubežnik** ^ »Pesem o svobodi*. Manile®14 lepote slovenske pesmi se je ^ ključila m petjem himne Hej vanl, nakar je sledilo ljudsko 7* nje.
OBZORNIK .j*,
Izšla je 5. štev. ORZORN1/', mesečnika za ljudsko prosv* vsestransko zanimivo vseb no* tej številki se nadaljuje tečaj ^ skega jezika ln je razpisno* „ grada za rešitev šahovskega P* blema št. 2.	^
Iz tehtnih razlogov Je 5. nekoliko dražja. Naročniki in -p}, proev. društev jo dobo pri k®) v, čarjlh prosv. društev, pri prosv. zvezi v Trstu v S. Vit®
In v Goriol v Ljudskem dom« znižani ceni 35 lir.
Odg urednik DUŠAN
HRES£
KINOPREDSTMIE!
VelL d
okr®<
NAZIONALE 16.30: »Prlpe*11® p, je nekega večera* - F. Ma^on* Voung.
SUPERCINEMA. Zaprto. ..,ejo IT ALI A. 16: «Povprek P°’ju poU' nevesto* - J. Craw(ord, M*
S1*9-	ant	e0*
ALABARDA. 16:	«S!romašni
prog* - V. Gioi. L. Corte*^ ,]e. 1MPERO. 15.45: »Serenada V v chlari* - S. Henje. ,	,^n*»*
VLALE. 16: »Dvajseti vojskov°UJ R Vlila.	,	..	tir
MA8SIMO. 16:	»Takšno j® *.
Ijenje* - P. Blanchar, A. U“,epk* GARIBALDI. 16:	«Zaro6 p,
mojega moža*, M. Dougi*8-Hussey.	.	,..v	00'
NOVO CINE. 16: »Ugrabita blnk* ■* T. Campaninl. , C-ODEON. 15.45: »Zlata vrat*’ Boyer, P. Goddard. i/udj« V SAVONA 16: »Taksni življenju* - L. Young, C* AZZURRO, 14. «Potovan]e sveta* - Fernandel.
RADIO. 16: »Majhne predr*®
J. Cooper.	20„	fl*
MARCONI. Ob 16. In ®b ' - G prostem: »Narednik *or
Cooper.	»o!5*	4
VITTORIA. Ob 16. In ob f' . A-prostem: »Manon Lescam Valil.	-	jS»r°'
ADUA. 15.30: «Požar naa kom* - G. Holt. , ._ji Z®*' VENEZIA:. 15.30: *PO»te<,nj roji**	,	,n. Si*
CARDUCCI. 16: «Krvol°cn‘ din*.	pri1®
BELVEDERE. 16: sCrno v »če* - R. Maasoy. . l0roj*. ARGENTINA. 16: »Ma*er GRAD SV. JUSTA. 21: «
poslanstvo* - J. Baxter. jav POLETNO GLEDALIŠČE lh »is NEM VRTU 21: »N* P® ve* - J. T-osiic, J. Casino CENTRALE. Od P-'2 Ivonne, najdebelfjša (284 kg).