Velja v Ljubljani in po pošti:
teiO .'clo pol leta . letu leta .
ta b:cscc .
. K 360*-. „ 180-. „ 90--W-
Za inozemstvo:
celo leto .	K 480*—
pol ,ela. . . „ 210 — £etn leta	„	120 —
u tnesec .	„	40 —
/ 's.
Za Ameriko:
celoletno
8 dolar.
polletno
4 dolarji
četrtletno. . 2 (iplaria
<roCniki na pcsiijajfl
<iuh J no nak&tfnci.
se zarsenraiu po
errra nrostoin in ~>cer n visok lei 05 mm žit«,- piostoi za cnkrai 2 K za večkrat nopnst.
Uredništvo jc v Ljubljani, T renčiš kanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. ■— Uprsvništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Tele ton štev. 44.	■**•— 1
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 160 K.
Vprašanjem glede insera	ut. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka.	Dopisi naj se irankrreio —
—........ ■	Rokopisi	se	ne vračajo.  ................
Tovariš Anton Pesek župan stolnega mesta Ljubljana.
Podžupan dr. Peric. Potek volitev.
Galerija je bila že dobro uro pred pričetkom seje nabito polna: znak za politično zrelost našega naroda, ki ve ceniti važnost županskega stolnega mesta Ljubljane. Tudi občinski svetovalci so bili na svojih mestih že nekaj minut pred početkorn scie. Komunisti in soc. demokrati so zasedli skrajno levico, nato so se razvrstili pristaši SLS, NSS in JUS. Točno ob 5. popoldne je otvoril naj-stareisi obč. svetnik Nep. Jeglič sejo ln je po kratkem otvoritvenem govoru. ki je v njem povdarial važnost današnje seje. ki se v njej mora izvoliti župana, ki bo modro in neprl-»transko postopal napram ljubljanskemu prebivalstvu in pri tem vedno s'al na straži za avtonomne pravice stolnega mesta Ljubljane, takoi prešel na volitev župana. Gosp. mag. nadravnateli Bleiweis je nato prečl-tal paragraf iz obč. volilnega reda, ki se tičejo volitve župana in podžupana, nakar so se razdelili glasoval-ii listki. — Za overovatelja seje menuje predsednik g. Freliha in tov. Rupnika za skrutinatorja pa g. Orehka in g. Kocmurja.
Pri prvem glasovanju je Izpadel skrutinij: tov. Pesek (NSS) 18, g. dr. Triller (JDS) 18 In g. Vencajz (KS+ JSDS) 11 glasov. Ena glasovnica (SKS) prazna.
Ker ni nikdo dobil absolutne večine glasov se vrši druga poskusna volitev.
Rezultat druge volitve: tov. Pesek 18, g. dr. Triller 19, g. Vencajs 11 glasov.
Po tej ugotovitvi določi predsednik odmor 5. minut, da se občinski svetovalci glede ožiih volitev perazgovore med seboj. Pri ožjih volitvah prideta v poštev tov. Ant. Pesek in g. dr. Triller.
G.	Vencajs (kom.) prosi za besedo in poda po končanem odmoru v Imenu komunističnega kluba sledečo izjavo:
IZJAVA
komunističnega kluba v ljubljanskem občinskem svetu (prilikom volitev tupana. stolnega avtonomnega mesta Ljubljane.)
V Jugoslaviji se hoče reakcija, ki to podpirajo slovenski demokrati in samostojneži, uzakoniti proti volji večine slovenskega, hrvaškega ln srbskega ljudstva odkrito diktaturo m teror peščice feudalcev. bankirjev in veleposestnikov s ciljem, da onemogoči pravično rešitev agrarnega vprašanja, da onemogoči vsako samoupravno delovanje širokih sloiev naroda, da vrže breme vojnih dol-
gov in vojnega opustošenja na rame delavnega ljudstva v mestih in vaseh ter da v interesu imnerijalizma vrže deželo v novo vojno avanturo.
Obračamo pozornost duševnih in ročnih delavcev Ljubljane in Slovenile na to. da samo končna zmaga delovnega ljudstva, organiziranega v delavskih in kmečkih sovjetih, more zagarantirati popolno samoupravo dežele, mest in vasi. ter osvoboditi lfudstvo političnega terorja in , gospodarskega suženjstva. — Vsled tega pozivamo vse duševne ln ročne delavce, ki obsojajo današnjo politično In gospodarsko reakcijo, reakcijo, ki izziva in goji plemensko In versko sovraštvo, da bi prikrila svoje kapitalistične interese in profite. ki kompromitira idejo narodnega osvobojenja in ujedinjenja. stav-Ijajoč delavno ljudstvo izven zakona. zabranjuloč svobodo govora, tiska. zborovanja in združevanja — da. kjerkoli je to možno ustvarjajo skupno fronto proti reakciji in onim strankam, ki to reakcijo podpirajo.
/ivela popolna samouprava dežel in vasi!
Živela svoboda govora, tiska, zborovanja in združevanja!
Doli s centralistično reakcijo!
Živelo ujedinjenje delavnega ljudstva slovenskega, hrvaškega In srbskega!
Nato se vrši med splošno napetostjo ožja volitev. Vse nestrpno čaka izida. V dvorani vlada grobna ! tišina. Predsednik razglasi: Pesek 28. dr. Triller 19 glasov. Burne ovacije tov. Pesku, ki se jim takoj odzovejo živijo klici iz množice pred magistratom. Tov. Pesek župansko mesto sprejme in g. obč. svet. Jeglič odredi, da naj se takoj vse ukrene da se volitev potrdi.
Takoj nato se preide k volitvl podžupana, ki je pri njei bilo oddanih 29 glasov za dr. Periča (JSDS) in 19 praznih glasovnic.
*
Ljubljana je postala socialistična In ima danes narodno - socialističnega poglavarja. Narodno - socialistična ideja je zmagala v stolici Slovenije in v. to mora biti za vsakega treznomislečega človeka garancija, da ne bo trajalo dolgo, ko bo zmagala naša ideja v celi Sloveniji. Re-akcionarstvo je strto in padla je njegova zadnja trdnjava. In to je važno! Ne osebe temveč ideja, ne kapital temveč proletarijat zmaguje. To je naša vera in v tem znamenju smo zmagali in bomo zmagovali.
DVA OBČUTNA PORAZA.
Demokratska stranka Jo doživela včeraj dva občutna poraza. Prvi poraz jc, da Je Izvoljen za ljubljanskega župana narodni sodjallst In drugi, da je gospod Praprotnik, ravnatelj Jadranske banke, odstavljen. Odstopil Jo tudi drugi ravnatelj g. dr. Kavč-nlk. Upravni svet Jadranske banke Je sklenil, da se ne pusti več Izrabljati v politične svrbe ln Je poveril z ravnateljskimi posli g. Kamenaroviča. To Je občuten poraz dr. Žerjava in Tone Kristana.
Naš dan
Velike ovacije novemu županu.
Na veselo vest o izvolitvi tovariša Peska za ljubljanskega župana »o se zbrale spontano tisočglave množice, ki so napolnile Marijin .Tg. Wolfovo ulico. Frančiškanski nost in stopnišče Frančiškanske cerkve. Ob viharnem vzklikanju in splošnem navdušenju so se množice skoraj dve uri udeleževale velikih manifestacij.
Po 8. uri je prikorakala železničarska godba z veliko trobojnico na čelu. kar je navdušenje vzdignilo na vrhunec. Na vsestransko viharno aklamacijo se je novoizvoljeni župan pokazal pri oknu svojega stanovanja ter nagovoril zbrane množice. Občinstvo je viharno pritrjevalo besedam župana tov. Peska. (Govor župana tov. Peska priobčimo jutri.) Pred in po govoru ie igrala godba, v presledkih pa tambu-r;^!;i zbor »Bratstva«. Množice sc niso premaknile, temveč so nadaljevale z navdušenimi ovacijami. Po odigran ju ».Lepa naša domovina« so
se tisočglave množice začele pomikati za godbo po Prešernovi ulici in Dunajski cesti proti glavnemu kolodvoru.
Cela prireditev je imela značaj prisrčne, spontane ovacije; sprožil se je ventil tisočerih duš. ki so davno koprnele po osvoboditvi iz nezdravega ozračja. Niso pokali topiči na Gradu, ni bilo naročene ba-kljade. toda govorila so srca vseh poštenjakov brez ozira na strankarsko pripadnost: zmagala je pravica nad! krivico.
Ovacije pred stanovanjem župana Peska so se ponavaliale pozno v noč. Vedno znova so prihajale večje skupino manifestantov vskli-kajoč:	»Živijo	narodno-socijalistič-
ni župan! Živela narodno socialistična Ljubljana!«
Ljubljana gotovo še ni videla tako veličastne,neprisiljene manifestacije kot je bila včerajšnja,	i
KRALJ PETER OBOLEL.
Beograd, 8. Jun. Nekateri tukašnjl listi so prinesi! vesti, da Je NJ. VeL kralj Peter težko obolel. Njegovo zdravje je bilo zadnje dni res nekaj slabše, ali stanje njegovega zdravja ne daje povoda za bojazen ta tudi prestolonaslednik regent ni bil poklican iz Inozemstva, kakor so to nekateri list! pisali.
POSLANCI IZSTOPAJO IZ DEMOKRATSKE STRANKE.
Sarajevo, 8. Jun. Štefan GrgJIČ, Vazil Orgjič In Dulan Vaziljevlč so Iz neznanega vzroka izstopili iz demokratske stranke.
RAZDELITEV ZLATEGA ZAKLADA AVSTRO-OGRSKE BANKE.
Dunaj, 8. jun. »Ncuc Freie Presse« javlja, da je vprašanje razdelitve zlatega zaklada 50 milijonov zlatih kron rešeno. Češkoslovaška dobi 15 in pol milijona. Jugoslavija 7 milijonov. Poljska. Romunska in Italija skupaj 25 milijonov, Avstrija in Madžarska na papirju 7 in pol milijonov kron. efektivno pa samo po eden in tričetrt milijona zlatih kron, ker se mora pri Avstriji in Madžarski vračunati znesek, ki se ie porabil za poravnavo dolgov.
REVIZIJA NAREDB IN ZAKONOV.
Beograd, 8, jun. Pravosodno ministrstvo je z odobrenjem ministrskega sveta odredilo, da se sestavi strokovna komisija, ki bo izvršila revizijo vseh naredb in začasnih zakonov z vladarjevim podpisom od 1. decembra 1918 do danes. Na ta način bo mogoče še pred prejetjem ustave in še pred odobritvijo člena 130 rešiti vprašanja, katere naredbe in kateri začasni zakoni naj ostanejo v veljavi, katere pa naj se izretne-ne ali izpopolnijo.
KONEC STAVKE KOVINARJEV NA ČEŠKEM.
Praga, 8. junija. (Izv.) Stavkujočl kovinarji sc bodo Jutri zopet podali na delo.
GOSPODARSKA POGAJANJA MED OGRSKO IN ČEŠKO.
Praga, 8. junija. (Izv.) Gospodarska pogajanja v Pragi z madžarskimi delegati so bila danes zaključena. Pogajanja med Češkoslovaško ta Madžarsko v Budimpešti radi sklenitve če&koslovaško-madžarske trgovinske pogodbe so se danes začela.
HABSBURŽANI NA OGRSKEM.
Dunaj, S. jun. (Izv.) Časopisje madžarskih emigrantov poroča, da skušajo najti v Madžarski nov modus za restavracijo Habsburžanov na madžarski prestol. Mladi nadvojvoda Albreht naj bi postal predsednik Madžarske ter se poročil s Hot-rhvjevo hčerko. Albrecht odloži Ime Habsburg. I1orthyjevi pristaši menijo. da ta njihova namera ne bo naletela na odpor antante.
MOBILIZACIJA V LIV1.
Moskva, 8. lun. V itvl so mobiliziram vsi moški od 18. do 30. leta, ker se boj» vpada generala Zellguvskega.
NEMIRI NA IRSKEM.
Dublin, 8. jun. Vladine čete so včeraj v grofiji Cork naletele na oborožene čete prostovoljcev. V poboju. ki se je takoj razvil, so bili trije prostovoljci usmrčeni, nekaj je bilo ranjenih, več sto pa so jih ujeli.
Skoraj štirideset let Je imela v ljubljanskem občinskem svetu liberalna stranka absolutno večino In s tem župana. Štirideset let Je vladala v Ljubljani meščansko-kapitalistična buržuazUa, ki Jev svojem rc-akclonarstvu veliko zagrešila ta onemogočila razmah centra Slovenije.
Sedaj Je tega konec I
Proti okosteneli manjšini reakcionarnega meščanstva Je zmagala socialistična večina, zmagala Je kandidatura narodnih socialistov.
Idola Jc zmagala nad brezcltaostjo, po. štenost nad nepoštenostjo In socijallzera nad kapitalizmom. Ogromna večina osrčja Slovenije Je spoznala, da iraze o naprednosti ln narodnosti ne zadostujejo za kulturni, gospodarski, socialni in narodni razvoj Ljubljane, še prav posebno ne, če so te fraze le krinka bankokracijc, ki zasužnjuje slovenski proletarski narod na korist posameznih užitkarjev dobrin, k| Jih Je stvorllo s krvjo in znojem do danes brezpravno ljudstvo.
Konec Je ljubljanskega absolutizma. Minuli so časi, ko Je bil občinski svet samo lutka v rokah gospoda župana. Osebnosti no bodo več odločevale, odločevale bodo Ideje ln programi, Zupan bo moral zastopati le načela socialističnega komunalnega programa ta varovati naroden značaj Ljubljane. Sporazumno sodelovanje vseh strank, ki jim Je za resno delo, bo neob-
hedno potrebno. Ce pa hoče kdo sabotirati občinsko delo, prosto mu. Obračun bo lahek 1
Neizpodbitno Je dejstvo, da Je sociali-zem v Sloveniji na pohodu. Danes so zavzeli narodni socijallsti središče Slovenije. Zmagala Jo strančica, toliko zasmehovana in opljuvana. Navzlic prikritim in neprikritim obznanam vladajočih In navzlic polžku-som gospodarsko uničiti propagatorie narodno socialistične misli.
Nad dolino šentflorjansko so zasijal) lepši dnevi. Tlačeno ta brezpravno ljudstvo Je v času preroJenJa; rodoljubarstvo končava svojo dobo; samozavest in enakopravnost Je prešinila otopeli narod; biči kapitalističnih valptov so zlomiienl.
Val narodnega socializma bo v dogledni dobi potegnil gotovo za seboj tudi hrvatsk) in srbski del Jugoslovanskega naroda. Ena izmed prestollc Jugoslavije Je že prelomila sedanjost — Ljubljana Je pokazala svoje napredno ln narodno usmerjenje za bodočnost ter se priključila socialističnemu pojmovanju nalog družbe ta države.
štirideset let |e vladala v Ljubljani lažlnaprednost. Naj jedesarlja danes vpije ta razsaja kakor hoče, mi gremo hladno preko smrtnih krčev minule reakcionarne dobe.
Štirideset let Je moral čakat! slovenski proletarec. Danes pa Je njegov dan.
Pogodba med Jugoslavijo in Romunijo.
Beograd, 8. jun. Tekst pogodbe glede zveze z Romunijo je bil podpisan dne 6. t. m. ob šestnajstih popoldne. Pogodbo je za Rum unijo podpisal romunski zunanji minister Take Jonescu. za našo državo pa ministrski predsednik Pašič. V glavnem vsebuje ta pogodba približno iste točke, kakor poprei sklenjena pogodba s Češkoslovaško. Ta zvezna pogodba vsebuje v glavnem tri važne klavzule:	1. Napraviti v
Osrednji Evropi trajen mir. dati zaveznikom jamstva o življenaki moči držav, ki so nastale na ozemlju bivše Avstro-ogrske. 2. Delovati na to, da se st. gertnainska in versailleska mirovna pogodba pravilno izvršita ter da se tudi sevreška pogodba izvrši. v kolikor se tiče male antante. 3. Da se organizira močna obramba za primer kakega poizkusa, ki bi bil naperjen proti eni ali drugi državi male antante po eni ali več zmaganih držav ali po vseh zmaganih državah skupaj.
Beograd. 8. jun. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. ki se sedaj nahaja v Londonu, je snoči poslal ministrskemu predsedniku Take •Ionescu prisrčno brzojavko.
Beograd, 8. jun. Davi Jc rumun-ski zunanji minister Take Jonescu s soprogo in spremstvom ob 8.45 odpotoval iz Beograda.
Beograd, 8. jun. Komunistični poslanci so interpelirali ministrskega predsednika Pašiča: Ali ie naša vlada sklenila z Rumunijo vojno konvencijo, naperjeno proti sovjetski Rusiji in katere potrebe in nagoni so vodili našo državo pri sklepanju te konvencije. Interpelirali so tudi glede tega. ali se bo naša država še nadalje aktivno udeleževala avanturistične politike male entente. ki je samo orožje v rokah imperialistične in protirevolucionarne politike velike entente.
Plebiscit na Štajerskem.
Gradec, 7. junija. Deželna vlada ie imela včeraj izredno sejo. na kateri se je soglasno sklenilo, da se razglasi ljudsko glasovanje z Nem-čiio. Socijalni demokratje se niso udeležili sejn.
Praga. 8. jun. (Izv.) »Češke Slovo« izve iz Dunaja, da so se antant-! ni diplomati ziedinili v pogledu na-daljnih glasovanj za priključitev k Nemčiji, da antantne čete zasedejo Gradec, Solnograd in Inomost in sicer na stroške imenovanih mest.
'-.T-Mmrv.r
VSI NA DELO ZA »JUGOSLOVANSKO MATICO«!
j NOVA CONA MED POLJAKI IN NEMCI.
Berlin, 8. Jun. Kakor poroča »Vor-i wlirts«, sc v Gornji Šleziji med Poljaki ta Nemci določi nova cona. Na severu so angleške čele zasedle Olešno, na jugu pa Je italijanska četa vkorakata v Krapkovice. Pri Kalini so se nemške in irancoske čote vrinile med nemško samoobrambo In poljske vstaše. Na ta način se da razložiti, zakaj so pri neki bitki med nemško samoobrambo ln Polaki nemške čete uiele tri ranjene !n sedem neranlenih Francozov. Francoze so tako] oddali naibližJeinu po. veljstvn,
šTRAJK ANGLEŠKIH RUDARJEV.
London 8. fs?n. Izvrševal«! odsek rudarjev jc sklenil sklicati za 10. junija konferenco zastopnikov rudarjev, da Jim naznani predloge lastnikov rudnikov In jih stavi ua glasovanje. Vodje delavcev so zvečer Izjavili, da so lastniki rudnikov starih silno ref »e predloge. Rudaril so skle-i niti, da nikakor ne bodo popustiti v toliko, j da bi se jim plače znižale pod nonnanlii ] nivo.	J>
| BORZNA IN TRŽNA POROČILA.
8. junija.
Zagreb, 8. Jun. Devize. Berlin 212.25 -213, Italija 692—693, London (izplačilo) 535—537, (ček) 526—528, Ncwyork (Suhei) 141—141.5(1, (ček) 139.40—141,56, Pariz 1127—1130, Praga 199-200, Švica 2426— 24250, Dunaj 22.25 - 22.35, Budimpešta 57.50—58.30. Valute:	Doiarjl 13*—138 95,
avstrijske krone 22—22.50, carski rti Mii 32—d5, napoleondori 467—470. nemške marke 214—218, romunski leji 225 —8, Italijanske Ure 685—(»90.
Dunaj:	Valute:	dolarji	625—629,
marke 955-961, funti 2370- 2390, lire 3*50 3100. dinarj; 1787-1807, švlc. frauki 10775 10825, čcškaslov. krone 692.50—898-50.
Curlh: Devic: Berlin 885, Newyork 589, London 22214, Pariz 47.35, Milan 28.45 Praga 8.32 ln pol, Budimpešta 2.45, Zagreb 4.23, Varšava 0.50, Dunaj 1,30,
Praga :Devlze: Berita 106.75, Curlh 1208.50, MUan339.50, Pariz 567.50, London 265.87, Ne\vyork 69.12, Beograd 195.75* Dunaj 10.62, Varšava 4.80r
Nemško-jugosJovanska družba.
Omenili smo že. da se snuje v Frankfurtu ob Majni nemško - Jugoslovanska družba kof kulturni in gospodarski most ob obema narodoma. V oklicu pravi pripravljalni odbor: »V žalostnih letih, ki so za nami. je moglo sovraštvo med narodi le zato tako bujno uspevati, ker se narodi med seboi niso skoraj nič poznali. Ker ni noben narod nosil prave siike o sosedih v srcu. je bil vsak sprejemljiv za obrekovanje in huiskarije. K narodom, ki jih je Nemec najmanj poznal, soadaio Jugoslovani in vendar mejijo neposredno ob nemško jezikovno ozemlje in med njimi živi čez pol milijona naših rojakov, namreč Švabov v Vojvodini. Jugoslovani se nico nikoli zapirali pred nemško omiko. Odkar so dosegli svojo narodno neodvisnost, tvorijo lastno državo ter bodo politično, gospodarsko in kulturno igrali pomembno vlogo v razvoju jugovzhodne Evrope. Nemško - ineo&imanskn družba si je zastavila cilj. da ta narod v njegovi vrednosti, v njegovem pesništvu in njegovi umetnosti, v njegovi kulturi in zgodovini približa Nemcem notom predavani In tiska. — Nemško - jugoslovanska družba nima političnega namena, razun enega. da zbuja razumevanje za drugi narod.«
Pne 27. m. m. se je vršilo ustanovno zborovanje, na katerem so predavali: prof. dr. Lommel »O jugoslovanskih narodih in jezikih«, župnik dr. Schwarzlose »O naravnih bogastvih ln gospodarskem življenju Jugos'ovanov« in Herman Wendel »O nemški in jugoslovanski kulturi«.
Dr. Lommel je v svojem predavanju naglašal. da imaio Jugoslovani sicer 6 narečij, toda vsa narečja so si tako sorodna in slična, da v njih ni zapreke za politično enotnost. Župnik dr. Schwarzlose je opisoval naravno lepoto in bogastvo Jugoslavije ter pristavil, da se Nemčiji ni treba bati italijanske hi francoske konkurence, ako nastopi pravočasno Nemško - jugoslovanska družba ima namen poleg materiialnih prednosti pospeševati tudi spoštovanje ln prijateljstvo
Herman Wendel, najboljši pozua-vatelj in prijatelj Jugoslovanov. Je najprej ovrgel domnevo, da bi se nemško - jugoslovanska družba smatrala za politično ali celo ImperiiaH-stično. Nato je opisoval vse zveze med nemško in jugoslovansko kulturo. Od Obrenoviča. ki je v 18. stoletju študiral na nemških univerzah, se ni pretrgala nit v srbski literaturi. Lei>n Ranite ie spisal klasično delo o srbski revoluciji. Schillerjeva dela so pač vsa prevedena v srbščini Hrvatje in Slovenci Da so seve kot bivši pripadniki h Habsburški državi še v tesnejših stikih 7 nemško kulturo. Govornik le zakliučil: »Nikomur se nočemo vsiljevati, tudi ne kot učeniki, toda poskusiti hočemo, da gledamo Jugoslovane z lastnimi očmi. ne na v avstrijskem ogledalu, a to tembol zato. ker bo nekega dne vendar-le prišlo do spofltve Nemške Avstriie z Nemčiio ln postanemo potem direktni mejaš? in sosedje Jugoslovanov.«
V odbor nemško - jugoslovanske družbe so bili nato izvoljeni: bankir
H.	Embden < ki je bil sklicatelj), prof. dr. I.orrimel	ravnatelj Her-
man Maier, pisateli dr. Alfonz Pa-onet. trvov učitelj O. Roetbe. župnik dr. Sctuvarzlose. dr. H. Simon, prof. Trumpler. Herman Wendel. vseučil. prot. dr .Fr. Žižek (Slov.), nemški poslanik v Beogradu dr. v. Keller, privatni docent dr. Oerhard Gesemarm iz Monaknvega in minister n. z. dr Alfonz Kbster.
 ★—
*f* Tomce Sivka.
V petek smo ga v njegovem domačem kraju, v St. Jur ju ob i. ž., položili k večnem umira. Dolga, dolga vrsta nas ie bila. ki smo ga spremljali na zadnji poti. Vsi smo ga ljubili, na smo se razložili ob tem ranem grobu in gorko smo zanlakali za njim. Z njim smo pokopali srečo in ponos pretužnih staršev in ml. njegovi vrstniki in prijatelji, smo od niegoveua poslednjega slovesa ranjeni kakor sokol od pšice.
Naj t« vrste oh rani io nekaj spomina njegovi cvetoči, prerano ubrani mladosti. — &e nedavno je bil Tonček tak. k akor nekdaj in zmeraj: Fant zdrav ln vesel, mehka predobra duša. značaj in talent. Da bo usoda udarila tako nenadnoiu iztrga-!
Epipt v boju za samostojnost.
Pred 40. leti. ko je nastalo v Egiptu vstajno gibanje proti Evropejcem, se je Anglija čutila poklicano, da nastopi s svojim vojaštvom proti pristašem Arabi paše in ščiti ogroženo prebivalstvo.
S tem je nastopil za Anglijo velepomemben zgodovinski trenotek; uvod okupacije Egipta. Tisti čas so trdili razni angleški lordi, da Anglija niti ne misli na aneksijo Egipta, ker bi bilo to v nasprotju z načeli angleške politike in garancijami, ki jih je prevzela narram Evropi. Tako Je na primer izjavil leta 1889. lord Salis-burv na podlagi pogodbe, sklenjene
1.	1888. s Turčijo tole: Anglija bo po 3. letih umaknila svoje čete iz Egipta in se ne bo po nadaljnih dveh letih več umešavala v notranje in zunanje zadeve Egijrta: pridržuje sl pa pravico do zasedbe Egipta v slučaju napada od strani tuje države. k| ga ne bi mogla Turčija odbiti. Leta 1914. ie obljubljal Balfour. leta 1917. pa Asquit samostojuost in neodvisnost Egipta.
V početku vojne je Anglija zahtevala od egipčanskih nacijonalnih strank strogo nevtralnost, za kar bo Egipt dosegel kot plačilo svobodo... In res je bilo cel čas vojne v Egiptu mirno in dežela Je služila Angleški kot dobra opora za operacije na istoko.
Prišli pa so časi. ko so angleški principi in obljube zgubile svojo dozdevno trdno podlago. Egipt je to sprevidel in s tem začne boi za neodvisnost Egipta, ki ga »Obzor« takole opisuje:
Po sklenjenem premirju 1.1918. Je egipčanski nacljonalni odbor predal 13. novembra Istega leta svoje zahteve po neodvisnosti siru Reginal-du Wingate. Istega dne so se prirejale v Egiptu burne manifestacije, kjer Je bilo videti zastave z napisom: »Mi hočemo samostojnost«. »Dol s Sabsburvjem« (iord Sallsbury ie namreč v gostx»ski zbornici pred kratkim govoril proti neodvisnosti Egipta). Kmalu nato je hotela Iti egipčanska delegacija, na čelu Ji Saad Zaglikri paša. v Pariz, da priao-stvuie mirovni konferenci v Londonu in zavzernu stališče egipčanskih interesov. Angleška vlada pa je ta pohod delegacije enostavno preprečila s tem. da je vse delegate s Saad Zaghlul pašo vred internirala na Malti
Vsled teza in še več drugih manjših dogodkov, ki so zbudili v Egiptu vse preje nego zaupanje v Anglijo, se je plaz ljudske nezadovoljnosti mrcal in povzročil nečloveško krva-nrelitje. Posledica tega je bila proglasitev obsednega stanja. Neomejeno oblast nad Egiptom ie dobil general lord Alembv. na čigar svet so izpustili eeipčanr.ko delegacijo, ki Je odšla v Pariz.
Začetkom leta 1920. ie poslala angleška vlada ministra kolonij loroa Millnerja v Egipt, da prouči na licu mes*a tamkajšnje prilike. Lord Mill-ner ki ie dober poznavalec orienta. te svojo nalogo dobro izvršil in prispel sredi marca v London. Na njegov predlog je vlada poklicala egipčansko delegacijo iz Pariza v London in ii obljubila, da ukine protektorat nad Egiptom. Koncem oktobra istega leta *o se začela pogajanja med obema vladama. Rezultat je predložil lord Millner kabinetu, a za svoje predloge ni dobil večine, kar ie imelo za posledico nieeov odpoklic iz Egipta; mesto pa je izpolnil lord Churchill.
V letu 1921. je Anglija kazala malo resne volje, da ukine protektorat, ki ga smatra egipčanski narod za največie ponižanje. Zato ui čudno, da je nastala zadnji čas v Aleksandriji vstaia in pokol, ki izraža skraj-
M^hiifffl TiTf^TiTTi—jf|[j|	tirjtrFuTj	^
la baš njega — kdo bi veriel hi razumel! Da bo tragika še globlja: bil je sin-edinec, njegovi odgoii in bodočnosti sta vestna starša posvečala vso skrb in ljubezen/V Celju je študiral gimnazijo .— da ie bil vselej nrvi odličnjak, se je razumelo po sebi. Šestnajstega leta je odšel na vojno, bil je kot rezervni praporščak na rurnunski in italijanski fronti. Ob prevratu se je po velikih mukah in štrapacih srečno povrnil domov in započel novo pot v nove dni: vpisal se je na pravni fakulteti zagrebške univerze. A kmalu za teui se je zvesto odzval klicu prave domovine in odšel spet z mečem na Koroško. Poln idealov se je po nekaterih mesecih povrnil nazaj h študiji; letos, poslednje leto. je bival v Ljubljani. — Mi. ki smo stali ob njem — iu on
no nezadovoljstvo s špekulativno angleško politiko. Zdi se nam. da niti sedaj, ko mora z vso silo zatirati upor. ni voljna Anglija dati Egiptu zaželjene neodvisnosti.
Ker pa čujemo. da se upirajo narodi tudi v južni Afriki angleški hegemoniji, bo morala angleška vlada v marsičem popustili in morda doživi tudi Egipt svojo samostojnost, neodvisnost in svobodo.
Strahoviti zločini Radičevih kmetov.
Voditelji Radičeve republikanske stranke nemoteno hujskajo v kulturi močno zaostalo hrvatsko kmečko ljudstvo na upor zoper obstoječe zakone in naredbe. na neposlušnost na-pram organom javne varnosti, posebno proti orožništvu. ki mora izvrševati oblastvene naloge In zakonske dolžnosti. Nahujskano kmečko ljudstvo dela orožnikom velike preglavice pri službenem poslovanju, povsod Jim strežejo nahuiskanci po življenju.
Nedavno so orožniki v Ojelekov-cu prijeli tri voine ubežnike. Ko so spremljali orožniki aretovance skozi gozd. jih je napadla v gozdu skrita kmečka tolpa iz imenovane vasi. Kmetje so bili oboroženi z vojaškimi Miškami ter so oba spremljajoča orožnika ustreiHI. Ko je orožniška postaja poslala voznika, da pripelje mrtvi žrtvi domov, so prihiteli zopet kmetje s sekirami In motikami ter izvršili junaško kulturno delo. vredno Radičeve republikanske stranke. Podivjani kmetje so namreč mrtvima orožnikoma posekali najprej prste na rokah, potem roke sploh, končno pa Uh sekali z motikami po glavah ter trupli strahovito razmesarili.
Na ta način so kmetje pokazali, da so zreli ln sposobni za Radičevo kmečko republiko v 20. stoletju.
Oba umorjena orožnika sta bila Slovenca po imenu Zorman in Božič.
Značilno je. da hrvatski Usti molče o teh zverinstvih. Slovenski orožniki imaio na Hrvatskem težavnejšo in nevarnejšo službo, kakor v Albaniji.
Vlado pa vprašamo, ali res nima nikake moči proti Radičevim hujslca-rijam: Ako ie imela pogum, da ie Izdala »Obznano« proti komunistom, ki so v primeri z Radičevimi hajdu-škimi voditelji, pravi kulturonosci. nai pokaže pogum tudi proti takim bašibozukom 1
Političnevesti.
Betko hi barošk« vprašanje rešeno? Kakor poroča »Seccolo«, je Izdelala »taii-Jaaska vlada nov načrt za ureditev reike-ga ln baroškega vprašanja. Z načrtom se >>*•« strinja tudi beograjska vlada. V reškl la baroilti luki se ustanovi ta dobo devetih let Italijansko-jugoslnvenski konzorcij z Ita-ldjanskiro predsednikom na čelu. Reka se proglasi ca svobodno mesto In dobi posadko 2 stotnij Alpiacev bi 1500 karabinjerjev, d očim ostane na Suiaku, dokler bo trajal koniorcij, dosedanja posadka.
Seta slavnega odbora radikalec stranke M Bosno. Nocoj odpotujeta v Sarajevo dr. Spaiajkovič tn Pečanan. da se udeležita sej glavnega odbora radikalne stranke za Bosno. V krogih bosanskih radikalcev se govori, da radikalci aiso proti ustavi, temveč samo proti sporazumu glede agrarne reforme, ki ga Je vlada sklenila z muslimani. Bosenski radikalci bodo glasovali za vna poglavja nstave in za vse vladne predloge.
Nemčija bo sprejeta v zvezo narodov. Ponedeljkova seja lige zveze narodov je bila posvečena posvetovanjem komisij. V šesti komisiji je bila soglasno sprejet« resolucija, v kateri izraža kongres v Interesu resničnega miru bi sodelovanja narodov željo, naj se Nemčija v emislu pogodbe zv** narodov čbnprefe sprejme v svežo.
je bil vedno med nami — smo videli v njem zoreče nade, čutili iskro idealizma, ki se je v njem silno razža-revala. Stal je na razdobju, da nameri korak v veliko življenje, pa je omahnil v večnost. Bil ie od nas bo-lii v vsem. pa je odšel. Zakaj on? Da. zakaj! Sla sta že Puncer ln Malgaj: Tončka mladega borca, svojega vernega druga, sta pozvala za seboj Tik ob grobu junaka Malgaja zeleni zdaj grob blagega Tončka...
Kakor Tvoja pomlad. Tonček, tako sinji in zlat je bil dan. ko smo Ti dali zadnje slovo. »Vigred se povrne« — Ti, Tonček, nikoli več. Vračale se bodo pomladi, vsaka Ti bo trosila novega cvetja. In kakor cvetovi na Tvojem mladem grobu, nam ostanejo sveži in nežni snomini na Tebe. neoozabni Tonček- R.
Tirolski deželni zbor. Novo Izvoljen! deželni zbor se je sestal danes popoldne, da se konstituira. Ko so vsi poslanci prisegli v roke starostnega predsednika Voiks-hammerja, Je bil poslanec dr. Stumpl Izvoljen za deželnega glavarja. Pri vol It vi deželne vlade, za katero sta bili predloženi skupna lista ljudske stranke ln Velenenicev ter lista socialnih demokratov, Je odpadlo na prvo 31 glasov. Izvoljeni so bili: dr. Hans peer (prvi namestnik deželnega glavarja), magister dr. Haidegger, dr. Pusch in Bebhard za ljudsko stranko, Zoesmaver z« Velenemce ta dr. Franc Griiner (drugi namestnik deželnega glavarja) za socialne demokrate.
Polkovnik Hotise na Dunalu. Ameriški polkovnik House, prijatelj \Vilsonov, le dospel semkaj. Tu namerava stopiti v zvezo z vodilnimi možmi, da si ustvari jasno sliko o položaju v Avstriji.
Posredovanje nemških poslanikov radi dogodkov v Gornji Šlezljl. Nemškim poslanikom v Parizu, Londonu In Rimu Je bilo naročeno, naj posredujejo glede zadniih dogodkov v OoraJJ Sleziji, zlasti glede ultimata generalu Hoeferju Nota ni bila Izročena, Včeraj so se med generalom Hor-
NAS IZVOZ V PRVEM ČETRTLETJU 1921.
V prvem četrtletju t. 1. je znašal naš izvoz 569.2 milijonov dinarjev proti 230 milijonov dinarjev v istem razdobju lanskega leta. Pomnožil se le torej v letošnjem prvem četrtletju za skoraj 150% ln znaša proti lanskemu prvemu četrtletiu skoraj dva in polkrat toliko. Za celo leto 1920. ie znašal naš Izvoz okoli 1300 milijonov dinarjev, a uvoz za isto dobo okolo 3500 milijonov dinariev. Ako bo izvoz ostal do konca leta na Isti višini, a pričakovati ie. da se bo še povečal moremo računati s tem. da bo naš letošnji izvoz vsai dosegel vsoto lanskega. Pričakovati pa je celo da se bo naš izvoz od meseca dp meseca višal, v katerem slučaju bi znal letošnji izvoz celo izdatno preseči lanski uvoz. Na druei strani je predvidevati, da c" bo naš uvoz. o katerem še nimamo na razpolago Statističnih podatkov za letošnje prvo četrtletje, znižal, ker ie naša država, in posebno Srbija že kolikortoliko nasičena z industrijskim! nridelkL ki Jih ie morala do volni uvažati v velikih množinah, da nadopolni tekorn vouie nastalo pomanjkanje. Po predmetih se je izvozilo v letošnjem prvem četrtletju 26.535 ton žita v vrednosti 61.9 miliionov dinarjev, koruze 93.347 ton v vrednosti 89.1 mflijonov dinarjev, moke 12.380 ton v vrednosti 49.1 miHionov dinarjev, sočivja in zelenjave 903 v vrednosti 12.5 milijonov dinarjev, kodelie 3215 ton v vrednosti 13.5 milijonov dinarjev, žive živine v vrednosti 70.5 miliionov dinarjev, mesa in mesnihizdelkov 8700 ton v vrednosti 100.1 milijonov dinariev, jajc v vrednosti 31.4 milijonov dinarjev, lesa in lesnih izdelkov v vrednosti 40 miliionov dinarjev. cementa 45.690 ton v vrednosti 13.1 milijonov dinarjev ter ostalih predmetov v vrednosti 50 milijonov dinariev, skupaj, kakor gori omenje-ho. 569.2 milijonov dinarjev. Ta uspeh se je dosegel kliub temu. da je izvoz lesa v letošnjem prvem četrtletju znatno padel proti lanskemu v istem razdobju (pod 40%) in to deloma radi tuje konkurence, kateri so bile na pomoč naše visoke Izvozne tarife, deloma radi prometnih težkoč. Ko se te odstranijo, ali vsai ublažijo in če se odpravi neopravičeno visoka izvozna carina na les. se bo izvoz lesa gotovo izdatno zvišal. Ker je letos zaseiana mnogo večia površina zemlje z žitom in koruzo, je pričakovati tudi od te strani večjega izvoza, seveda le tedaj, ako se do-pri nas pasti vkljub prostemu izvozu, ne carine. To se letos lahko stori, ker Je tuje žito tako padlo v ceni. da prost izvoz našega žita in brez carine. ne more ogrožati naše prehrane in bodo morale cene žita in moko nri nas pasti vkliu bprostemu izvozu, ker se bo morala na pr. naša pšenica prilagoditi svetovnim cenam, ki obetajo pasti pod 6 kron za kg. dočtm naši producenti oziroma trgovci še danes drže cene pšenici od 8—9 K za kg. Dobre izglede nam nudi tudi izvoz živine, posebno svinj, katerih šlevilo se je v naši državi v zadnjem času izdatno pomnožilo. Posebno svinjereja se je v zadnjem času močno dvignila radi težav pri Izvozu koruze. ki se je morala upotrebiti za pitanje svinj. Sicer pa se ni bati slabih posledic za našo trgovinsko bilanco in za našo žitno produkcijo vsled padanja cene žita. Kakor smo že te dni omenjali, mora slediti znižanju cen žita, oziroma moke. znižanje mezd in plač delavcev. trex>vin-
lerjem in angleškim komisarjem Hennerketv jem vršili razgovori glede vojaških ukrepov. Razgovori se bodo prejkone danes nadaljevali.
Ratlllkaclia trianonske pogodbe v francoski zbornici. Francoska zbornica Je ratificirala trianonsko mirovno pogodbo z 478 glasovi proti 74 glasovom.
Interpelacija v angleškem parlamenti, radi pečujskega premogovnega ozemlja. V angleški poslanski zbornici je stavi) neki poslanec z oziram na to, da ju angleška vlada ratificirala madžarsko mirovno pogodbo, vprašanje, kaj sta madžarska ln Ja-goslovensia vlada ukrenili, da izpraznita nemško ozemlje zapadne Madžarske 'n pečujsko premogovno ozemlje. Državni podtajnik v zunanjem uradu Harmsvverth je odvrnit, da more stopiti mirovna pogodba v veljavo šele takrat, ko bodo deponirale tri aliirane in asocllrane velesile, kakor tudi Madžarska ratifikacijsko listino. Kakor httro se to zgodi,' se bodo storil koraki, da se zagotovi izvedba pigodbe. Doslej je samo britanska, italijanska In madžarska vlada poslala ratifikacjiske listine v Pariz, da bi se deponiralo.
škili in industrijskih nastavljencev dosledno cen naših industrijskih izdelkov ter zvišanje kupovne moči našega denarja, kar pomenja zboljšanje naše valute. Z zboljšanjem naše valute dosežemo tudi znižan ie cen uvoznih predmetov in s tem znižanje cen vseh potrebščin sploh, od česar bo imela koristi vsa skupnost državljanov in ne v zadnji vrst' tudi kmet-oroducent sam. Le tem potom. t. j. potom znižanja cen najnujnejših živlienskih potrebščin pridemo do ozdravljenja našega narodnega gosnodarstva. ne pa z zvlšaniem mezd in plač. katerim mora slediti brez konca In kraia zvišanie cen živ-Ijenskih potrebščin.
*
4- livoz blaga v poštnih paketih O Avstrije Ib Češkoslovaške. Carinski poštni urad v Mariboru razglaša: Opazuje se, da dobivajo stranke blaga, ki ga prejemam v poštnih paketih iz Avstrije in Češkoslovaške, od pošlljatev istih še vedno precej drago zaračunana -U vere« ja. (Certifikat de regime — llrsprungscertifikat). Vsled tega se ponovno opozarja, da se za poštne
pakete ne potrobuie nebenen uverenia-
ker se blago iz imenovanih držav cann po minimalni tarifi na podlagi carinske napovedi, ki mora biti dodana vsaki pošt ti spremn-ici. Stranke se nadalje obveščajo da poštni carinski uradi ne potrebujejo Drl carinieniu poštnih pošiljk nobenih posredovanj zunanjih carinskih posredovalcev Stranke zastopa poštni uradnik, čigar dnti-tiost je, da Je pri odpiranju paketov pri-šoten, ter se ne sme odstraniti, dokler n' carinjenje dovršeno in se pošiljke ne za-pro. Pošiljke se carinijo po istem redu. kakor so došle. Priporoča se radi tega, da 5» dajo stranke nasloviti inozemske poAiFaf-ve neposredno na svoj naslov. Le tedaj bodo preiemaie poštne pošiljke potom svojega urada aajhitrejše in najcenefše.
+ Obrtal zakon. V ministrstvu trgovine In Induatriie se dela obrtni zakon Ta obrtni zak«i se predloži v odobritev posebni komisiji, sestavljeni iz zastopnikov vseh trgovskih, obrtnih in Industrijski) zbornic.
+ Za^oa o Suinarstv*. Ministrstvo šume ln rude je Izdelalo projekt zakona o šumarstvu. Odredilo se Je, da se sestavi komisija štunarskib strokovnjakov iz cele kraljevine, ki bo skupno z delegati vseh delegatov Jamarskih društev tz cele države pretresla predložen projekt.
+ Uvoz ln Izvoz Piva zabranjen. Ministrstvo za industrijo in trgovino je prepovedalo tavoz in uvoz piva z namenom, da se ščiti domača industrija piva.
+ Sprejemanje avstr. k«vanexa drobiža. Po naredbl gospoda ministra za fluan ce morajo prejemati vse državne blagajne železen kovan drobiž bivše avstro-ogrske monarhije po njegovi nlmitialnl vrednosti t. J. 20 vinarjev za 5 par.
+ »Dolenjske žclezalce«. Vrnitev gotovine dne 1. lunija 1921 Izžrebanih 4%nib prioritetnih obligacij delniške družbe Dolenjskih železnic Iz leta 1892, št. 43, 305, 450, 731, 385, 1111, 1140. 1141, 1239, 1239 se vrši počenši dne 1. decembra 1921 pri Kranjski hranilnic! v Ljubljani.
+ Visoke lesne ceoe v Italiji. V Italiji v Florenci se prodaja jelov les 10 mn« 400 lir' (po kubičnem metru), 15 mm 364 lir, 20—60 mm 330 lir. Hlodi 340—350 lir, tesan les v Neaplu: jelove deske 450—480 lir, drva 10—15 lir za meter. Naš jelov les, slabše kvalitete, se prodaja v Milanu po 320 lir, boljše kakovosti po nekoliko višjih cenah. V zadnjem času pa ie Poljska poslala v Italijo les po 300 lir.
Produkcija sladkorja v Poljski, Leta 1920—1921 se ie produciralo v Poljski 44 milijonov 385 tisoč kilogramov belega ln 17.815 kg rujavega sladkorja; pole« te množine so producirale tovarne v Galiciji 13 milijonov 900.000 kg belega sladkorja.
135. *fev.
^JUGOSLAVIJA" dne 9. junija 1921.
Stran 3.
Dnevne vesti.
- Čestitamo tovarišu Antonu Fcsku k izvolitvi za župana stolnega mesta Ljubljane. — Celokupno uredništvo.
— Povratek regenta Aleksandra v Beograd. Regent Aleksander se nahaia sedai v Londonu kier se bo nekaj dni mudil. V Beograd se povrne med 18. ii. 22. t. m.
— Za predsednika inženerskega udruženta v naši kraljevini je bil izvoljen g. 2iga Dimitrijevič, načelnik v ministrstvu za promet.
— Razgovor Take .Ionescu z zastopniki našeea tiska. Romunski minister za zunanie stvari Take Jone-scu je obvestil šefa presbiroia. da ga bo nosetil ob 18. in da bi ga zelo veselilo. eovoriti ob tej oriliki z zastopniki iueoslovenskeea tiska.
— Ne mešajmo praznika sv. Cirila In Metoda. Za vse pripadnike naše države ]e praznovanje sv. Cirila in Metoda končno-veljavno določeno na 24. maj kot državni praznik. Temu se nočejo podvreči le tisti elementi, ki v srcu mrzijo tudi državno edinstvo ter izjavljajo, da bodo praznovali po stari rimski odredbi dne 5. julija. Čudimo pa se našim ljudem okrog Ciril-Me-todovih podružnic, da se tudi pridružujejo temu separatizmu. Le z ozirom na potrebe družbe in ker državni praznik letos še ni bil pravočasno razglašen .naj se za letos še tolerirajo tozadevne prireditve 4., or. 5. julija, prihodnje leto pa le dne 23., oz. ?4. maja.
— ImlustrlicL. obrtniki, trgovcl-groslstll
Vabite se, da se udeležite »Ljubljanskega velikega sejma« kot razstavljale!. Rok za prijave je podallšan do 10. t. m. Vse informacije brezplačno pri sejmskem uradu, Ljubliana. Turjatkt trg 6/11.
— Shod vojnih invalidov se vrši 12. t m. v St. Petru v Savinjski dolini. Na s>hodu bo poročal tainik cellske okrožne organizacije.
— Uvedba sel^e službe Pri poit. uradu Pragerski« ter opustitev poštnih nabiralmc Sr*«Hlnja Polskava in Strasgoinci. S I. t m. se le uvedlo pri poštnem uradu Pragersko dostavljanje poštnih pošllik po selskem pismonoši v sledečih krajih: Prajštani-Pra-trersiio (ra/.un krajevnega dela Pragerski, v katerem we poSiljke Itak redno dostavljalo) Sp. Polskava. Strasgojnci In S (kola. Dostavlja se vsak dan razen nedelj. Z 31 majem st.i prenehali poslovati poštni nabi-ralnic! v^vjnla Polskava in Strasg'<!nci.
— Opustitev poštne nablralnlcc Mariin Snežna (Zg. Cmurek) in razširjenje selefce *lu?be prt poštnem uradu Zgornji Cmurek. S 30. aprilom t l, je prenehala poslovati poštna nabiralnica Marija Snežna (Zg. Cmurek) s I. iuniiem pa se je razširilo do-stavlian.e poštnih pošiljk po selskem pismonoši poštnega urada Zg. Cmurek na sledeče kraje: Marija Snežna, Zgornja Velka in Pabcnbcrg. — Dostavlja se v teh vrajib vsak torek, četrtek m soboto.
— Zopet »Amerikanec«. v Beletinclh v Prekmurju so prišli na sled tamošnjemu Pismonoši. da je odptrad pisma Iz Amerike ter iemaJ iz njih priložen« dolarje. Nepoštenega p.smonošo so aretirali iti izročili sodišču.
— Med vožulo okraden. Med Zid. motom In Ljubljano se zadnje čase ponavljajo
t‘Wne v vlaku, znamenj*, da Imamo dobno •znano družbo. Dne 6. t. m. Je bil na
..ovani progi	okrade«	trgovec	Valter
B	.ir	iz Berlina. Ukradena	mu je bila list-
Jica,	v kateri je	imel 1200 mark,	400 di-
narjev, 20 ameriških dadarjev, 130 francoskih frankov, 400 bolgarskih levov ta 200 čs^kron.
—	Nesreča v	v|«ka>	proj;j	Rakek.
Logatec ti Je 35ietna Ana Oratis, ki se je
veljala iz Amerike, v hipni duševni zme-Jenosd prerezala žile na obeli rokah. Pre-
■eljall so jo v ljubljansko bolnico.
— Samomor »žeparja« v Zagrebu. V
Zagrebu vzbuja veliko seneacijo samomor Dragut!na Počka, ki se je obesil predvčerajšnjem na podstrešja s staro avstrijsko oficirko vrvico Poček je bil eden najlzur-jenejškh zagrebških žeparjev ter je v tem poslu užival sloves umetnika. Toda že nad 1 letom je ta dobičkanosni posel opustil ter živel v divjem zakonu z neko Antonijo Okrajčič. Vzrok samomora so naj-‘jrže večni prepiri, katere K’ imel Poček s uojo prileinico In pa slabo gmotno srtanj-e.
— Imenovanla. Za rudniškega komisarja pri drž. premogovniku v Velenju ;e hi.enovan inž. Ferdo Šinkovec, za pisarniškega asistenta istotain pa korespondent Miško Šurca. Pri poverjeništvu za soc. skrb je imenovati za konceptne&a praktikanta abs. jurist Fr. Žnideršič.
— Oradba Sokolskega doma v Radov, lici. Do sedaj je prejel gradbeni odsek sledeče prostovoljne 'prispevke: lz nabiralnih pol društvenih članic 4945.40 K, Iz nabiralne pole br. Pogačnika, Podnart 1894 kron, iz nabiralne pole br. V. Rabiča, Ljubljana 1044 K, iz nabiralne pole br. M. Kuščarja, Ljubliana 1500 K. — Srangauje pri Pmoki br. Magušarja, ravnatelj Rus iz Ljubljane 1100 K, šrauganje pri poroki ga. Rašmana v Ljubnem, darovaili Ljubemskil •rangarii 180 K. Br. dr M. TrUJpr u ireb
sodnljskih poravnav njegovih klHcntov 756 kron in br. dr. Dobravec iz dveh ravnota-kiii poravnav 561.20 K. S. liutova nabrala na učiteljskem zborovanju 167.80 K. Go-jcnci podoficirske škole v Kragujevcu po M Dobovišku 412 K. — G. Fister Iz Ov-siš daruje izvedeniško pristojbino 40 K, br. Patik daruje 20 K. Iz Ljubljane: Odon Kout-ny daruje 400 K, Pevalek 100 K, Medved 200 K, E. Kobal 20 K, nadsvetnik Peterlin 40 K, A. Petrič 100 K. V počaščenje spomina br. Boštjana Olipa daruje g. sodni svetnik v. p. F. Kobler 1000 K ln kot »Boštjanov sklad« br. dr. Janko Ollp 10.000 kron. — Dr. Josip Stular povodom svoje poioke in v svriio plačila gradbenih delavcev 1600 K. Za odkupnino pri gradbene«. delu sta darovala br. A. Pegan 200 K In br. Jos. Pogačnik 200 K. Razpisanega sokelskega posojila za gradbo doma je do sedaj podpisanega 91.600 K. Z gradbo smo pričeli in upamo, da bomo v Jeseni že delovali pod lastno streho. Vsem darovalcem In tudi onim, ki prispevajo z brezobrestnim posojilom pa najsrčnejša hvala. Izkaz o podarjenem materliaiii priobčimo prihodnjič. — J. Spicar, blagajnik stavbnega odseka.
Ljubljana.
= Volitev župana v Ljubljani
Občinski svet je na svoji seji. dne 8. junija 1921 izvolil za župana g. Antona Peska, za podžupana g. dr. I. Periča.
— Za predsednika notarske zbornice je
izvoljen notar Aleks. Hudovernik. Za člane zbornice so bili izvoljeni notarji: dr. Andr. Kuhar (Ljubljana), dr. Fr. Horvat (Kamnik), Niko Lenček (Sofja Loka), Al. Pegan (Radovljica), dr. Jv. Stojan (Trebnje) ln Hubert Završnik (Višnja gora).
“ Kako so taki obrtniki v Ljubljani mogoči? Iz porotne obravnave smo zvedel. da živi madžarski S vab čevljar Szantue: že 47 let v Ljubljani ,a se v svodi nemški-zagrizenosti Se ni hotel priuči« našega iezlka, vendar Je obogatel od Slovencev. Ali bi bil Slovenec, ki W etiako zanlčeva. Nemce m njihov jezik le eu dan mogoč? Ljubljanska indolenca pač nima para. Prepričani smo, da bodo razni slovenski gi-gerll in gospodične slej kot prej nosili de-j nar objestnemu tujcu, ker je tako »nobel«, l dasi imamo dovnlj najboljših čevljarskih mojstrov domačinovi
— Ukinitev poostritve pasjega kontura »ca. Ker se že delj časa tu pojavi! nov slučaj stekline, se poostritev pasjega kou-tumaca, razglašenega v št. 24XI/XXII. z dne
4. februarja t. L, ukine ln se trna zatu točita J. veterinarsko-policiiskih odredb v razglasu glasiti: Psi v področju mestne občine morajo nositi nagobčnike, ki zabra-njujejo grizeuje, ali Jih je pa vadMi na vr- j vel. Vse druge odredbe ostanejo še nadatj«
v veljavi.
— Vprašanj«. S.-ov slučaj je značilen za današnjo doba. Pride orotniškj kapetan z 10 možmi pripravljalnega kurza ter vdre v stanovanje, ne ozirale se mtl na najpri-mitlvuejši takt Komando V. žend. brigade moramo resno vprašati: ali se je to zgod' lo brez njene vednosti in kaka misli potem postopati proti samolastnosU in kaj misli ukreniU, da se kaj podobnega ne zgodi še kedaj.
— Potrata prostora. V. žend. brigada, ki baš te dni šiloma tira bivSega kapitana
5. lz stan a vanJa v hiši žend. brigade na cesto, Inače direktno razsipava s prostorom. Stanovanja, ki jih premeščeni oficirji l»praznijo zaseda s strankami, Id so že Imela stanovanja. Dvečlanske družine imajo stanovanja s tremi, celo s štirimi sobami, ne Izvzemi samega komandanta Dragiča. Skvro celo nadstropje se porablja za pisarne, razun tega pa imajo pisarniške moči 6e posebej svoj stan. Vsakomur privoščimo komodnost — a ne na škodo drugihI
—- Baraka ob Latterraanovem drevoreda. Ljubljačani, ki Imajo še nekoliko estetskega čuta, željno pričakujejo veliki semenj že zato, ker trdno upajo, da se bodo za to priliko vendar umaknile razdrapane barake, ki tvorijo pravcato bušman&ko naselbino ob železniški progi. Najlepše pri tem Javnem škandalu pa Je že to, da so prostorne barake, oziroma šupe večinoma prazne, dočim stoji vojni plen (vozovi, kotil Itd.) zraven teh i>ojat na prostem.
— čcskfl obec v Ljubljani upozoruje opčtnč svoje čieny na pfednAsku, ktera se kona v patekd ne 16. čerovna v S hodine v velkč dvoranč narodnega doma. Prod-mčt je Slovaško ojeho narodni kroje. Zu-častnčte se hojne.
— Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj v Ljubljani priredi v četrtek, 9. junija v Florjanski ulici št. 27 J. nadstropje otvoritvena predstavo, Strindbergovo komorno dramo »Pelikan«. Vstop proti vabilu.
— Tedenski zdravstveni Izkaz. V dobi od 29. maja do 4. junija se je v Ljubi anl rodilo 34 otrok (21 dečkov, 13 deklic). Umrlo je v istem času 24 oseb (8 moških,
16 žensk), med njimi 13 domačinov in 11 tujcev. Smrtni vzroki so bili: 1 življcnska slab.^t, 6 ietika, 3 druge nalezljive bolezni,
3 srčna hiba, 1 rak In 10 drugi naravni smrtni vziroki. Izmed nalezljivih bolezni Je bil naznanjen Je 1 slučaj griže.
*— Razne laivlne. Mesarju Fr. Ocvirku
t Poljanske ccste sta bil ponoči 6. t. m pred Sokiičevo gostilno raz vpreženlh konj ukradeni 2 odeji, vredni 3000 K. Vrtnarjevi ženi Urši Sleblaj na Vožarski poti jo dne 5. t. in. nekdo ukradel par moških čevljev.
— Vojaški koncert na vrtu liolcla Union v Ljubljani sc vrši v četrtek dne 9. t. m. od pol 8. do pol 11. ure zvečer. S vira godba dravske divizije.
— Umrla Je lSletna gojenka učiteljišča Štefka Sbrizaj, hči načelnika generalne inšpekcije voda g. Inž. Iv. Sbrizaja.
Maribor.
Novoizvoljeni občinski svet Ima v soboto, 11. t. m. svojo prvo sejo. Na tej seji Je volitev župana.
70 telefonskih naročnikov telefon odpovedalo. Vsled izredno povišanih telefonskih pristojbin je od približno 400 mariborskih telefonskih naročnikov 70 odpovedalo telefon.
Prva mariborska cvetličarna v sloven-skifc rokah. Dosedanjo cvetličarno nemškega trgovca Mydlila v Slovenski ulici 2 ie prevzel naš ljubljanski rojak g. Anton Gabrič.
Pesnik Anton Podkevšek bo 10. t. m. v mariborskem gledališču recitiral svoje pesmi. Pri tem ga sipremlja na glasovlr novost ruja r Marij Koto j.
Nogo sl Je zlomil 16 letni dijak Anton Sosič, ko se Je skušal na kolesu lzo«mtl nekemu vozniku, pri tem p« Je trčil ob bližnji zid.
Ustrelil se Je v St. liju nad Mariborom železniški delavec K. Hauptman.
Celie.
Vroči dnevi. Po hudib nallvm prete-
'ega tedna se je nebo zopet zvedrilo ter pripeka soince, da se človek znojil m išče sence In ohladitve. Zato se je pričela kopališka se/ona ter mrgoli starega In mladega v bistrih in okr«pčujo£ih valovih naše Savinje, da je veselje. Saj pa Je tudi nekaj posebno okrepčujočega, kopati sc v
j '.nameniti reki, česar ni najti nikjer v sicer prelepi na£eg Jugoslaviji. Vsakojrar, ki ga pota naoesefo r Celle vabimo, na^ ne zamudi oh lijoče kopetiJ v Savinji
Odstranitev aemškib napisov, ki žalilo naše oko, zahtevamo tudi v Marijini cerkvi, ker je sploh indolenca in brezbrižnost prizadetih faktorjev, da itti niso že davno izginili. Ljudsko štetje j« pokazalo v Celju le peščico nemškutacije in še ta ne hod! v katoliško cerkev, ampak v protestanta vsko. Oni maloštevilni obiskovalci Marijine cerkve pa. Iti se jim zdi. da ne znaja našega jezika, »ij ga pa mrztfo Iz prlriijene sovražnosti id nadutosti napilim vsem, kar je narodno, nimajo notaene pravice, da <c naj 99% obiskovalcev Marijine cerkve, ki smo pošteni kristjani m aobri Slovenci ter narodni državljani, jezi nad Izzivajočimi nemškimi napisi.
Grdo razvado so upeijali nekateri vo<-niki, ki puičaio bodisi prazne ali polno naložene tovorne vozove poljubno im na»b piometnih ulicah m cestah kar sredi nesra. Danes paradira pred glavno jx>što voz naložen z deskami, kakor da bi ga ne bilo mogoče potegniti siran, kamor spada Kaj li nič ne vidi naša maogofirevlina policiji? Se večje izivanje pa so vozovi špedicije Pelle, ki ima svojo javno sbratnho ta pohištvene vozove na najlepšem trg« pred vbodom kolodvora Menda za reklamo ?a nemško napise, ki še vedno izzivajo.
Nov slovenski obrtnik v Celju. Na Kralja Petra cesta (v hiši gostilne »Bratiibor.) se Je nastanil jeraenar ia sedlar g. Alojzij 2erovnlk.
Cene »ladkorja so zopet padle v Celju za 2 kroni pri kilogramiu.
Celjska ženska podružnica družbe Sv Cirila Ui Metoda priredi 19. t. ra. v prid družbi koncert na prostem, dne 3. julija v proslavo naših narodn*li apostolov vel&o umetniško predstavo z živimi slikami, godbo in petjem v mestnem gledališču ter zažge na predvečer praznika 4. jul skupno s Pevskim društvom velik kres na Starem gradu. Natančnejši spored še priobčimo.
Toča Je padala med pondeljkovlm nalivom okrog Celja. Vendar pa ni napravila posebne škode.
Stavka ie izbruhnila v Kirblschevl tovarni »Cinal« v Celju, ker se lastnik tovarne ne drži sklenieac pogodbe glede plač.
Aretirana cirkusa delavca ISaronOi [n Fidler, o katerih smo poročali, da sta bila aretirana vsled posilstva, sta izpuščen«, ker se Je Izkazalo, da sta nedolžna.
Uuirl ie v Gradcu bivši davčni uradnik hi nem. obč. odbornik v Celju Viljem Kle-mcntscistsch.
Predvčerajšnjem se Je zagovarjal pred poroto, posestnik Engelbert Frece, obtožen umora svoje žene Antonije Frece.
Obtožnlcap ra vi, da Je v noči 21. marca v St. Janžu, obč. Ttnsko, sodni okraj Šmarje pri Jelšah v prepiru večkrat udaril svojo žeon s sekiro po glavi, tako, da Je bila takoj mrtva. Mož svoje dejanje deloma prizna. Porotniki so potrdili krivdo umora z 8 proti 4 glasovom. Sodišče je obtoženca obsodilo na smrt na vešalih. Obtoženec kazen sprejme ln prosi za najvišje ponill> ščenje.
POROTNE OBRAVNAVE,
Lažnjivi pogorelec.
Okoli Božiča je pobegni] 301etn! Jak»b Sušter, hlapec pri vinskem trgovcu Miil-lcrju v Stobu, ker ga je ozmerjal zaradi prekasnega povratka iz Ljubljane ln radi pijanosti. Šuštar je šel v Kamnik, kjer je vzel na račun Miillerja v Strgarjevi trgovini 2 litra žganja, nekaj čaja in sladkorja, nato pa je šel k Bergantu ter tain iztirjaj v imenu Miillerja 5000 K za dobavljeno vino. Ker so mu postala vsled tega domača tla prevroča, je sklenil, da gre na Sp. Štajersko. Da bi se pa zavaroval proti oblastem in obenem dobil vir novih div hodkov ,je šel k županu Francu Homanu v Podgruški in ga naprosil, da mu je dal prazno potrdilo z občinskim pečatom ln svojim podpisom, češ da bode potrdilo Izpolnil sam, in sicer zato, da dobi od vojaške oblast! svojo civilno obleko. 2upan mu je potrdilo izročil. Šuštar pa ga Je Izpolnil In siccr tako, da mu županstvo potrjuje, da je reven Pogorelec in ga priporoča javi dobrohotnosti. S tem potrdimm ln z nabiralno polo je nabiral Šuštar milo-dare in nabral preko 1000 K. Prijeli so ga orožniki S. februarja v Novem mestu. Šuštar krivdo prizna; porotniki so vsa vprašanja potrdili In sodišče ga je obsodilo na 2 leti in pol težke ječe.
Navihana Amerikanka.
Prodaja potnih in voznih listov.
Ana Oole, 16letno dekle Iz Velikega Kala, Je dobila od svojega brata Franceta iz Amerike vozni list za vožnjo Iz Ljubljane v Cleveland In pa 400 K za potnino. Ana Je 400 K porabila In čakala na prlitko, da dobi drugo potnino. Zato je zvedela neka Marija Kumer, ki bi bila šla tud! rada v Ameriko, pa ni Imela karte. Nagovorila je Ano, da JI proda karto in potne liste. Sle ste v Ljubljano, kjer se je Kumrova prepričala v izseljeniški pisarni, da Je karta veljavna ln plačala Ani za vse skupaj 8000 K. Cez dva dni bi se imela odpeljati lo potne liste z karto Je obdržala za ta čas pisarna. Ana le napravila Izlet v Novo mesto, Kumrova pa se je peljala domov. Ja se pripravi za pot. Na da« odhoda pa le prlSla Ana Oole v Ljubljano, šla v pisarno In zahtevala svoje listine in karto, češ da JI Je vse skupaj Kumrova ukradla. Ano Ooletovo so spoznali po sliki kot pravo lastnico ln so JI listine Izročili. Sla Je m kolodvor In se hotela odpeljati. Kmalu za njo pa Je prišla Kumrova, katero so pa hoteli aretirati kot tatico. Pojasnila le policiji celo zadevo in ravno pravočasno so še prijeli Ano G oktavo na ljubljanskem kolodvoru. Ana prizna svoje dejanje, poravnala pa ie škodo s tem, da te vrnrta Kumrovi karto, ki Jo v Ameriki kamor se Je odpeljal« * novo karto lahko proda 'n Ji navrgla še 50 lir. Obenem pa le Aua Gole obtožena, da Je ukradla v družbi s svojim lliibimcem Pepovšein. ki pa le pravočasno pobestnil v Italijo dve rjuhi In tri odeje In Jih zakopala na domači njivi. Tudi se JI očita, da |e nagovarjala Frančiško Novakovo k večji tatvini masti, mesa In denarja. Tatvino Ana prizna, gledr Novakove na izlavi, da ie govorila v tali. — Porotniki so vprašanji glede poskušene goljufije s karto ln glede tatvine potrdil*, vprašanle glede nagovarlanta k tatvini pa zanika!!. Sodišče jo !e obsodilo z ozirom na nlenn mladost In pa zanemarjeno vzgoi.o na 15 mesecev težke ieče.
Sokolstvo.
Sokol ] poziva članstvo k udeležbi na zletu v Osijek. Prirase sprejema d« vštev-šl 12. t. m. brat Milko Krapež, urar, Jurčičev trg. Ob priglasitvi je plačati 40 K /.a zletno legitimacijo, k! opravičuje do popusta na železnici, skupnega prenočišča, skupnega obeda, brezplačnega vstopa na telovadišče (za vse dni m vse prireditvej, brezplačnega vstopa na vse ljudske zaoave in popusta pri drugiJj prireditvah o priliki zleta. Skupni obed, ki stane za tri dni 120 K za ossbo, je plačati vnaprej. Kdor reflektlra na skupili obed, mora prinesti seboj: jedilno skodeljco, žlico, vilice In noz ter čašo. Zletne legitimacije se dobe šele o prihodu v Osijek pri društvenem načelniku oziroma njega namestniku. Opozarjamo na to, da bodo teh ugodnosti deležni lo otii člani, ki se prlglase pravočasno, torej do 12 t. m.
Glavna skupščina Jugoslov. Sokol Sa-
veza se vrši dne 30. t. m. v Osijeku ob 8. zjutraj, (iiavne skupščine tvorijo župni zastopniki. Vsaka župa pošlje za vsakih 500 članov v župi združenih društev po enega zastopnika. Zupe morajo Javiti svoje zastopnike vsaj 14 dni pred skupščino, ravnotaio morajo p>slati vse predloge za skupščino 14 dul prej starešinstvu.
Gledališče in glasba.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Opera: Torek 6. »Mamzell Nitouche*, gostovanje g. Irme Polakove v prid podpornemu društvu Jugoslovanskih akademikov ,izven. Sreda, 7, »Vaška šola, Pieretin pajčolan*, C. Četrtek 8. »Šeherezada«, D. Petek 9. »Carmen«, A. Sobota 10. »Šeherezada«, C. Nedelja 11. »Zlatorog«, B. Ponedeljek 12. »Vaška šola, Pieretin Paj5o-lan«, A. Torek 13. »Šeherezada«,
j Mali oglasi.
Preda se;
\	PRODAJA SE
dobro Idoča lesna trgovina na prometnem mestu v Dubrovčaku ob Savi, Hrvatsk*. Obstoji: lz lepo urejenega skladišča, v katerem se nahaja ca 300 m3 rezanega mehkega lesa, hiše, Stale, suše, lepega vrta In 24 oralov zajedničk cšume Proda se vse kompletno z celim živim in mrtvim In-vcntjrom radi zdravstvenih družinskih razmer. Vprašati: K. F. Pfeiler, Dubrovčak, Ivaničgrad, Hrvatsko.	99S
POZORI
Sc kot novo damsko kolo Iti 3vrstna fina harmo;*. > prodam. Zaloška c. 17.	998
PES PTIČAR 15 mesecev star se proda. Kje pove uprava lista.	9S2
' 1 OARE (ciza) se ugodno proda. Naslov v upravništvu »Jugoslavije«.	934
KOS1LNI STROJ
tudi za žetev poraben, se proda. Cena 500P kron Oiertr rm uir n ništvo Ju?oslavijc.
ViNO
4200 1 dobrega belega namiznega liter po 10 K se proda. Vpraša se pri OSttlich, Maribor, Koroška cesta 128.	988
RADI SEL IT V F SE PRODA DOBRO IDO-CA TRGOVINA Z DELIKATESAMI na Jako prometnem kraju na Gorenjskem. Kje, pove uprava lista.	9S9
PRODA SE ZEI.O DOBRO OHRANJEN SlVAl.NI STROJ »SINGER« In skoro nov dckoracljski divan. Kje pove upravništvo »Jugoslavile«.	993
3 VODNI TURBINI
1 nova 36 HP z avtomatičnim regulatorjem.
1 dobro ohranjena 18 HP pravkar generalno reparlrana. Vprašanja na podružnico Usta v Celju pod zaneslljiv 45.	994
PRODA SE 1 pisalna stroja, znamke »Ideal« Renington z vidno pisavo. Bata Molan, Celje. 995
Kupi se:
KUPI SE SREDNJE POSESTVO
v lepem krajn na Kranjskem. Ponudbe s opisom hiše In posestva ter znavedbo cene no UpravnlStvo »Jugoslavije« pod K. P.
1000
:
POŠTENO STAREJŠE DEKLE, ki govori pravilen slovenski jezik, so sprejme za hišno delo kmanJSi družini. Ponudbe na A. Vavpotič, trgovec v Ptuju, Slomškova ulica.	999
STAREJŠA PAMETNA IN POŠTENA ZENSKA se spreime v službo, ki bi bila zmožna kuhati za 3 osebe ter bi vodila gospodinjstvo Jn bi sc razumela na vrtna dela. Dotična. katera jo tega zmožna naj se Javi. N’aMov po ve iz prijaznosti uprava Jugoslavije	991
NATAKAR IN KAVARNIŠKI SLUGA se takoj sprejmeta v kavami »Zvezda*.
ISCE SE STROJEPISKA.
Konzulat češkoslovaške republike v Ljtilo-. liani sprejme perfektno strojepisko. Pogoji: znanje slovenskega po možnosti češkega Jezik« I^eflcktantke naj se zglasijo vsak dan od 9. do 2. ure, Breg št. 8.	997
KNJIGOVODJA z večletno prakso v dvostavnem amerikan« skem knjigovodstvu, samostojno moč, vešS slovenskega jezika v govoru fn pisavi, sprejme takoj tovarna usnja Freuttd, Maribor.
000
ELEKTROTEHNIČNI OBRATOVOBJA popolnoma samostojen, ima 1 Dietno prakso je izprašan strojnik želi sedanjo službo premeniti. Ponudbe na podružnico lista v Celju pod »Julij«.	993
VEČ PEČARSKIH POMOČNIKOV sptejmem. Plača po dogovoru. Nastop ta« koj. Anton Kovačič, pečarski mojster, Gosposvetska cesta 6, Ljubljana.	92(1
IZURJENO KNJIGOVODKINJO k! je zmožna tudi slovenske in nemške korespondence, sprejme trgovsko podjetje V Ljubljani. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja In zahtevo plače je poslati na poštni predal 74 nod »KnilaoVodkinja*.
ČEVLJARSKE POMOČNIKE za Izdelavo vojaških čevljev ter izdelovalca gornjih delov v večjem številu sprejme takoj »Tvorna čevljarska zadruga« v Ptuja, Plača od para (akord) po dogovoru. Vprašanja na naslov zadruge.	927
BOLJŠI GOSPOD
Išče dobre privatne hrane v abonementu in mesečno soba Ponudbe pod »Soba« na upravo »Jugoslavije«.
SOsilif
'A. K. Green:
Ntvosfina
skrivnost.
(Dalje.)
Dvignila je težke trepalnice ln pogledala soproga tako prostodušno. odkrito in nežno, da je vstal ln se ozrl na Gryca, v svesti si svolc zmage. Detektiv pa se ie bil od-meknil in je stal zdai pri vratih, s klobukom v roki.
Rad bi se vam priporočil, je dejal. ko ie stopil doktor k njemu. A ko boste imeli še kdaj kak posel zame, Izvolite mi sporočiti. Jaz. s svoje strani, sem opravil vse in vam želim samo še vsckatere sreče.
Z dobrohotnim poklonom se je obrnil in tiho odšel.
štirideseto poglavje.
Kakih šest tednov po tem večeru je dobil Gryce sledeče pismo:
»Ni še dolgo, kar vem iz ust svojega soproga, kako strašno su-ninio sem si bila nakopala s svojim vedeniem.«
»Dobro čutim, da ne zaslužim sreče, ki me je doletela: nikakor mi tudi ne hodi na um. da bi olep-ševala svoie ravnanje; toda svoji sestri nisem storila ničesar žalega. ’n strašne posledice, ki so nastale tž n.ienega nenadnega povratka, niso moje delo. Da vas prepričam o tem. vam pošljem to resnicoljubno poročilo ter upam. da vas najde pripravljenega, biti ženi tako plemenitega moža, kakor je Valter Kameron, pravičen sodnik, pa naj bo v vaših očeh še tako vredna graje.«
»Moja mladost ni bila srečna. Po naravi častihlepna in vneta za vse, kar ie visokega in lepega, sem zgo-
daj spr.znala. da mi beda ni le ovira v slehernem stremljenju, marveč mi jemlje tudi vsako priliko, razviti /možnosti in darove, ki jih imam. Moja usoda je bilo neprestano delo: iz ljubezni do matere sem se sicer vdala vanj. ali vendar se nisem mogla otresti grenkega čuvstva. da pomeni takšno življenje zame pretežko žrtev in zlorabo moiih moči.«
»Moja nezadovoljnost je postala še večja, ko se mi je mali spovedala nekega dne. Zvedela sem. da imam setro-dvojčico, ki ie moja živa podoba, samo da je deležna vseh zemeljskih dobrot. Bila je bogata, razpolagala je svobodno s svojim £a-snn in lehko ntešila sleherno svojo željo. Dobrodošel gost, je občevala v hišah imenitnikov in bogatašev, ki so se zdele meni čarobni gradovi; In vendar je bil pripravil to sijajno usodo nji namestu meni gol slučaj, zakaj pravzaprav je bila mati namenila mene za tisto imenitno damo, ki ie hotela vzeti eno izmed obeh novorojeni* za svojo; dama pa ie segla preko mene, ki sem ii bila naj-bližia, ter vzela mojo sestro, čeprav ni bila niti lepša niti večja in močnejša od mene.«
»Odkar sem vedela to. sem bila vsa spremenjena; bilo mi je. kakor da me je sestra krivično spodrinila s prostora, ki je bil po vsej pravici moj. Mladostna domišljija mi je slikala radosti in udobnosti, ki jih Je uživala ona. v tem sijajnejših barvah. čim bolj so sc razlikovale od mojega trudapolnega vsakdanjega življenja. Dasi nisem prenehala izpolnjevati svojih dolžnosti do ljubljene in dostikrat bolne matere, sem vendar zavidala sestri vnanji blesk njenega stanu in premišljala noč in
dan o svoji žalostni usodi. Na oko ie nisem poznala; vedela sem le, da živi v gospodskem delu mesta, ena tistih srečnic, bogati vozovi katerih so drdrali na ulicah mimo mene ter se gnetli pred vhodi gledičš In koa-eertišč. — Zame so bili takšni užitki nedosežni 1—«
»V tem pa je bolehala mati čedalje bolj: in nekega dne mi je dejala, da ne more umreti mirno, ne da bi pritisnila prej obe hčeri na svoje srce. Niti prisega, da se ne bo nikoli približala svojemu otroku, je ni plašila več, tako neizmerna je bila njena želja videti hčer in se ji dati spoznati. Misel, kako sprejme moja sestra to razodetje, ako so ji dotlej zamolčali njeno pravo pokolenje, je ni vznemirjala; mojih ugovorov ni poslušala. marveč je silno srdita name. dokler ji nisem obljubila svoje pomoči.®
»Tedaj sem zvedela prvikrat ime In stanovanje svoje sestre in hkrati tudi. da se misli poročiti. To vest sem hotela izrabiti, da si izposlujem vstop v gospodsko hišo; mati je odo-
NOVO! NOVO I
Sp aaS IVAN ALBREHT. Iz4ele in zatoZlla
Zvm tiskana » LjMpi.
Cena 18 K broširani knjižici.
NOVO! NOVO!
brila načrt ter mi naročila, naj grem čimprej na trg Sv. Nikolaja ter poskusim srečo.«
»S pretvezo, da se ji hočem ponuditi za šiviljo, sem se dala prijaviti gospodični Qretorexovi; obraz sem si bila globoko zagrnila, ker sem se bala. da ne bi najina podobnost zbudila sumnje. Našla sem jo doma in peljali so me k nji.«
»S čuvstvi. ki jih ne morem opisati. sem stopila v njeno bogato opremljeno sobo; toda kako se mi Je storilo šele. ko sem zagledala sredi te sijajne okolice sebe. to ie svojo živo sliko, ki se je razlikovala od mene zgolj po obleki in po vsej tisti finejši vzgoji, ki sem jo z bolestjo spoznala v sestrinem vedenju takoj na prvi mah. V nji sem videla vte-lešen svoj vzor. h kateremu sem stremela zaman, odkar sem bila na svetu. Globoko me je razburila nje čudna podobnost, ki je segala vse do najmanjše črtice, do izve obraza, do gibov rok! Bili sva enako visoki: šele ko sem ji pozneje merila obleko, sem videla, da je v pas za spoznanj? močnejša od mene.«
»Ona je smatrala moj molk za zadrego ter me nagovorila prva. Zvok njenega glasu me le osupil; zdelo se mi je. da govorim jaz sama. le v poudarku je bila morda neznatna razlika.«
»Zeljo imate do mene. je rekla dobrotno: le povetje jo. baš danes sem milostne volje. Hladan smehljaj le spremil te besede, in n p’’"'te sem se morala vprašati, ali bi ostal tudi moj obraz tako mrtev, ako bi se čutila srečno, kakor je ona. Takrat paC nisem čutila, kako malo ie nji do vseh tistih blagrov, ki so mikali me-
ne s toli nepopisno silo. V svojem prenaslčenju so ji bili baš tako tež-r ko breme kakor meni trdo delo mojih rok.«
»Odgovorila sem Genovefi s tem, da sem ji najprej omenila svoje delo ter jo prosila naročil. Da bi zbudila njeno zanimanje zase, sem pri tem napeljala besedo na svoje življen-ske razmere; pripovedovala sem ji o svoji bolni materi in njenem hrepenenju po hčeri, kateri ni smela nikoli razodeti svoje globoke ljubezni. Zaman sem upala, da me bo razumela. kam merim: poslušala me ie potrpežljivo, kakor pač marsikoga, ki ii je pripovedoval o svoji stiski m nesreči, da bi zbudil s tem njeno sočutje. Šele ko sem jo pomembno vprašala, ali ne pozna med svojimi znankami nobene gospodične, ki bi se je megla tikati moja povest, le osupnila ter me pozvala, naj si odgrnem pajčolan.«
»Zdaj se mi je zdel trenotek primeren. da izpregovorim jasneje. Zena o kateri vam pripovedujem, sem vzkliknila, je vaša lastna mati, ln jaz. ki me vidite pred seboj, sem vaša sestra. Odpustite, da vas nisem pripravila previdneje na to razodetje. zakaj pogled na vas me je prevzel tako silno, da vam ne morem dalj skrivati resnice.«
»Ni se niti razjezila niti ustrašila; samo trdno me je pomerila z očmi ter vprašala, kako ii mislim dokazati to svojo čudno trditev.«
»Tako preprosto, da bolj ni moči, sem odgovorila jaz ter si odgrnila pajčolan.«
Pošljite naročnino I
Ortopedlini
voziček
na rožni pogon, če tudi rablje*1 se kupi. Pismene ponudbe pod »Invalid* na anon. ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
Vinske
sode
4 h 22 hi, 3 g 16 hi se takoj proda po zelo nizki ceni pri
brata MOLAN, Celje
Tvrdka
Obvestilo.
ObveSdava cenj. odjemalce In p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najniZjih ccnah. Gotovi čevlji v zalogi.
Turlstovski čevlji lastnega izdelka. Ant. in Jož. Brajer- Kapele
I.Jubljan*, Turjaški trg (Breg) St. 1.
Apretura , .
Lak............
Vasefina . . Krema (terp.). Voiiflo . . . Plavilo . . .
za usnje za usnje za usnje za čevlje za parkete za' perilo
v iisiJtmlJAi kvaliteti proizvaja
IVaIoah tvornic« kem. ■ RVCOlSr k izdelkov ti
Tacen pri Ljubljani (Slovenija).
Stari trg it. 6.
ima v zalogi s
OUE
RiZ
KAVO
SLADKOR
po najnižjih dnevnih cenah.
vsako možino kupi
sDraw a'
\m iGdUJtrij^a Selnifta Ma
Haribsr,
Aleksandrova c. 51.
Tovarna m v MM
pri Zidanem mostu
išče za takojšnji nastop prvovrstnega
strojnika
ki je vešč tudi elektrotehničnih montaž. Trajna služba, stanovanje prosto. Ponudbe z referencami in spričevali na gornji naslov.
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno ve6t, da je nas preljublieni oče, ded, praded in tast, gospod
Avgust Leopold
hišni posestnik in strojevodja juž. žel. v p.
danes ob 22. uri v 87. letu mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabljivega se vrSi v JJetrtpk, dn® 9. t. m. ob 17. uri iz hiše žalosti Spodnja Šiška, Kolodvorska c. 149 na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v Šišenski farni cerkvi.
Mir in pokoj blagi duši.
Ljubljana, dne 7. junija 1921.
Žalujoči ostali.
M. Kuštrin
Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automo-bile tovarne Walter Martiny. * Auto-garaže in autodelavnic« s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. - Prevozno
Ljubljana, Rimska ',odi,!t'6 “ pre„v0“ b'oga	Ta'
*	'	gonov na vse kraje, za kar je na
cesta . razpolago 10 tovornih automobilov.
PnrirnrmrP- Li«bljana, Maribor, Beograd,
. Dunajska c. 20. JurciCcv« ul. 9, Kcez flbhajloTa
Mi. 3.
Centrala:
tel. št. 470.
tel. št 133.
Pilzensko akcijsko pivo
Dovoljujem si p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da sem z današnjim dnevom prevzel zastopstvo
Pilzenskesa eksporfnesa piva.
C. Tratnik
hotel „ Union
“ Maribor.
NUDIMO
•lavnlke, lasne xapo»He, koSCene zaponk«.
Note, vilice, Ule«, lesno robot
Parfum, mazilo ta brke puder, briljantine t Veziva, tipka, v-vica t
Trakove sa Cevij«, stenj, naramnice | Brofie, prsta* e, uhane;
Gumbe, sukanca;
Svlninta«, peresa, gobe.
Sietke svth vrst8
in svo ostale galanterijsko Sn nirberSku robot Prodaja samo na veliko I Prodaja s*mo na veliko l
Brača Svježič, Zagreb
Telefon 23 ■ 44.
Pstrlnjska uU S.
Telefon 23 - 4«.
sprejme
dnevnik „jy<E038.&V8JA“.
Pismene ponudbo z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na upravo pod »Urednik*. Nastop službe in plača po dogovoru.
CZE
3=E
Prima angleški Kristal
,Boraks‘
vsaka množina se dobi po K 31-— 1'ranco skladišče. — Naročila na
PROMET
iehn. industr. podjetje d. z o. z.
Lfubliana, (kadlšče 9/1.
Nejiepse In najcenejše darilo za vsako priliko je
Moj zverinjak
knjižica nafiim malim iti zabavo i« pouk s 45 Bilkami in k teni spadajočim besedilom.
= Cena 20 kron. =
Dobiva se v Ljubljani:
* Zvezni knjiga rfi i, M ar iis n tre 8.
v Zvezni tiskarni, Slaii Irg 19,1,
Prostovoljna favna dražba
več stoječih lesenih barak razne velikosti, različnega mehkega in trdega žaganega lesa, starih oken in vra*> železja in druzih
predmetov se vrši
v sredo 15. junija t. 1. ob 9. dopoldne
na pavni žagi V. SCAGNETTI, Ljubljana, cesta na gorenjsko železnico 16, za državnim kolodvorom.
Zbirajte lipovo cvetje!
Sušile ga v senci in na prepihu. Vsako množino po najvišJjtH cenah kupi
\ zadruga za izkoriščanje zdrav, rastlin z o. z. Vl O RRIm —ZAGREB, Pfllmotičeva ulica 10.  -
PREMOG
»taroznana črt; osli kairska On pleskarska ©lire, a
Priporočam slavnemu občinstvu dobro domače vino in dobro kuhinjo po najnižjih cenah.
Franjo Stiki®?, restavrater.
KOKSA
2000 vagonov po zelo ugodni ceni franko Moravska Ostrava se takoj proda. Vprašanja pod šifro „Koks“ na upravo lista. ______________
I racnice
BE2ES£nC3BB
prvovrsten, spodnještajerski primeren
za industrije in domačo porabo do^	^	.	.	v
bavlja na vagone, kosovec, orehovee:za poljsko zelezniCO, notrailja lUC b0 Ctn ali zdrob, po dnevni ceni, vsako mno-	vsako	množino.	—	Poillldbe	pod
žino. Ponudbe^pod ^Premog na up- KUP™	na	uprav0	lista.
Odzovornj urednik Anton Poseli.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani