'■ £

e, s0

Naročnina lisiu.
40 din., četrt leta 20 din., mesečno / am. isvcn Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inserat ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ;

all večkratnem inseriranju primeren popust l^NTAvništvo
sprejema naročnino, tn reklamacije.
Poštnina plačana v gotovini,
»Naša Straža“ izhaja v pondeljek, srede la petek. Uredništvo in upravništvo Je v Mari* horu, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom sa more govoriti vsaki dan samo od 11. do 1& uro.	JU>koj>iuj se ne vračajo.
Inserate Meodoisen političen list za slovensko ljudstvo	proste‘
62. številka.
MARIBOR, dne 22. julija 1925.
Letnik I.
„Leteči dolgovi.“
(Iz odvojenega mišljenja Jugoslovanskega kluba o dvanajstinah.)
V	čem obstoje ti dolgovi, ki se cenijo na okroglo
1.5	milijarde dinarjev? V prvi vrsti v terjatvah raznih tovarn na Ogrskem, v Avstriji in na Češkem za popravljene lokomotive in vagone, v terjatvah inozemstva, katerih izplačilo neprestano urgirajo zastopniki omenjenih držav. Nadalje dolguje država lastnim državljanom, osobito tvrdkam, ki so izvršile kake stavbe, gradile ceste in železnice, ki so dobavljale vojaštvu obleko, obutev, živež, krmo itd., ki so nabavljale bolnicam zdravila, živila itd. (g .minister je priznal, da dolguje ministrstvo saobraćaja 292 milijonov dinarjev, ministrstvo vojne 252 mil. dinarjev). Poleg teh večjih dolgov pa še obstoji cela vrsta raznih manjših dolgov in obveznosti, ki znašajo skupno precej milijonov več, kot znašajo po trditvi ministra financ vsi leteči dolgovi.
V	prvi vrsti treba omeniti izplačilo razlike uradnikom, za katero izplačilo se že dolgo bori i organizacija «radništva i narodni poslanci, ki pripadajo opoziciji. Ker je vlada omalovaževala ta boj, ker se ni brigala za izplačilo te, po zakonu uradništvu pripadajoče razlike, je uradništvo polom glavnega Saveza državnih službenika dne 10. junija 1925 poslalo vsem narodnim poslancem spomenico, v kateri ugotavlja, da je vlada v .smislu člena 249. uradniškega zakona dolžna izplačati to razliko, ki znaša približno 210 mil. dinarjev.
V	tej spomenici se ugotavlja, da sta bila v .dvanajstinah za mesece oktober—december 1923 in januar— marec 1924 odobrena dva kredita od' 200 milijonov dinarjev, v celem 400 milijonov dinarjev, da pa je vlada od teh kreditov dala uradništvu 100 mil. dinarjev, do-čim je 300 mil. dinarjev porabila v druge svrhe. Velepomembna je ugotovitev, da so oficirji in uradniki konzularne stroke dobili vse, kar jim gre izplačano in da so gg. ministri sprejeli predujme v taki višini, da so gotovo popolnoma izplačani.
V	svojem obupu izjavlja glavni savez kot glasnik vsega uradništva: nadalje je odlašanje izplačila dalo. povod, da se poiščejo za dosego cilja boljša sredstva, ako treba, i — skrajna sredstva, žalostno, ako mora «radništvo skoraj dve leti čakali na izplačilo tega, kar mu gre!
A kaj pravi gospod finančni minister? Prej je vedno trdil, da treba to vprašanje še proučiti, a v narodni skupščini dne 20. junija je ob priliki predloga gospoda poslanca dr. Bazala izjavil, da se naj ta predlog odkaže finančnemu odboru. Finančni odbor nima prav nobenega posla z izplačilom, ki je po zakonu utemeljeno, edino finančni minister ima dolžnost, da preskrbi sredstva in likvidira to vprašanje, ki ni baš v čast ugledu naše države. To odlašanje je tembolj žalostno, če se pomisli, da je g. finančni minister na kongresu uradništva v Ljubljani dal izjaviti, da bo v najkrajšem času izvršil izplačilo razlike uradništvu. V seji finančnega odbora dne 27. junija je finančni minister šel celo tako daleč, da je proglasil to po zakonu utemeljeno zahtevo uradništva kot sporno.
Cestno omrežje v Sloveniji znaša 4190 fem, uradno ugotovljeni stroški za vzdrževanje teh cest znašajo 18.5 mil. dinarjev. Po zakonu hi morala prispevati država za vzdrževanje teh cest 12.2 mil. dinarjev, dolguje še Okrog 10 mil. dinarjev, razen tega pa še za 1. 1922 in 1923 3,8 mil. dinarjev. Kljub temu, da plačajo davkoplačevalci avtonomne doklade odi 400—600 odstot., ni dovolj sredstev za vzdrževanje cest in mostov; ceste, ki so bile prej v dobrem stanju, propadajo, za ceste ob severni meji ni sredstev, ni sredstev za ceste, ki so v lanskem in letošnjem letu radi povodnji, vsled hudournikov itd. močno trpele.
Država dolguje znatne zneske, in sicer 200 mil. dinarjev invalidom; vse prošnje in pritožbe so zamanj, v ministrstvu socialne politike leži okrog dvestotisoč nerešenih aktov.
Ne izplačujejo se penzije upokojenim cestarjem, ne južnim železničarjem, ne briga se za obupen položaj kronskih penzijonistov, ne za vpokojene rudarje in uslužbence tobačnih tovarn, provizijoniste in milošči-marje v raznih panogah državne uprave.
Gospod finančni minister je podal svoj ekspoze, kateri je bil, kakor običajno, zelo optimističen in se je odlikoval po tem, da, kakor običajno ni dal pojasnila o najvažnejših finančnih vprašanjih, ni točno označil vseh letečih dolgov. Ako bi bilo finančno stanje res tako ugodno, kakor trdi finančni minister v svojem ekspo-zeju, potem bi bilo brezpomembno pismo od 25. maja, v katerem finančni minister tako odločno poziva k — sledenju. V ekspozeju se g. minister hvali, da se mu je posrečilo zmanjšanje budgeta za leto 1925-26 za 219 milijonov dinarjev. Gotovo je hvalevredno vsako zmanj sanje budgeta, ako je realno, ako se tiče kreditov, ki so pretirano visoki, ali pa nepotrebni. Če pa si ogledamo ta zmanjšanja, vidimo, da se zmanjšujejo krediti, ki so
, namenjeni v obče — koristne svrhe, kakor za podpore siromašriim občinam za zgradbo šol, za zdravljenje in-j validov, za avtonomne telefonske centrale v Ljubljani j in Mariboru, za zatiranje kužnih bolezni, za regulacije
, voda, za osiguranje povodnji itd.; bati se je, da zmanjšani krediti ne bodo zadostovali, da bodo potrebni naknadni krediti in (ja ta zmanjševanja niso trajne vrednosti.
Hrvatski razdor.
V nedeljo je bila konferenca vodstva in glavnega j zaupništva Radičeve stranke in po dobi dobrih 6 mese-j cev je zopet javno nastopil Stjepan Radič. Listi, ki se ; ogrevajo za Radičev sporazum z radikali, pišejo obširno, kako so se HSS prvaki pozdravljali in poljubljali, kako so bili navdušeni ter ne pozabijo povedati, da je Radič pred konferenco še obiskal svoj vinograd na Rantov-čaku.
Radičev govor.
Uvodoma je rekel Radič, da hoče povedati del tega, kar si je v zaporu izmislil, zaupniki mu pa naj povedo, kaj so delali v tem času. 'Poseže daleč nazaji v svoje mlade čase, ko sta se še oče in mali tožila nad gospodo, da nima ne sramu ne strahu, ne Boga ne poštenja, potem pa misli dokazati, da je danes bolje ter pravi: »Iz tega, kar mi je Pavle govoril o ljudeh radikalne stranke, ki jih pa tudi ^un poznam, sem se prepričal, da je pri njih osnovno obiležje etično, to je poštenje in pravica. Ljudje od radikalne stranke imajo torej; isto moralno bazo —«
Pravi, da poprej ni bilo s kom delati sporazuma, takoj je bilo pa vse v redu in pripravljeno za sporazum, ko je dal srbski narod ponovno svoje polnomočje radikalom. Kako so si radikali pri zadnjih volitvah pridobili večino, za to se Radič ne briga, razkriva pa sledeče:
»Gospodu Nikoli Pašiču sem pisal pred volitvami pismo in on ima to pismo pri sebi z mojim podpisom, da hočemo izvesti sporazum
samo z njim po volitvah
če da narod obema (radikalom in Radiču) svoje zaupanje. Pašič je hotel sporazum ali brez Radiča, ker nas ni poznal. Sedaj je pa mnenje glede nas ali popravil, ali pa popolnoma spremenil.«
Radič ne pove, zakaj je toliko psoval in se tako čudno skrival, če je bil sporazum z radikali že predviden.
Drugi deli Radičevega govora se strinjajo s tem, kar je pod naslovom »Geneza sporazuma« objavila »Politika«.
Koncem sestanka je Radič svoji sporazum z radikali novinarjem še takole opisal: »To, kar smo storili, smo lahko storili samo z onimi, ki imajo isto dušo kakor mi. Jaz sem točno spoznal in ocenil ta psihološki moment. Tu morata biti eden in drugi, ker brez partnerja ne gre nič, Pojte solo kakor in kolikor hočete, a to naveliča in tudi meni je bilo dosti solopetja, hočem, da se prepeva v zboru. Takega zbora, mislim političnega, — ne bi mogli niti Heleni ustvariti. To bo nekaj takega, da bo prišel ves svet in bo nas gledal kot kako čudo.«
Nasprotno »čudovitemu zboru« Stjepana Radiča so bile pa popolnoma mirne in resne ugotovitve
vodstva Hrvatske zajednice,
ki je ob navzočnosti delegatov iz cele Hrvatske isti dan imelo svojo sejo tudi v Zagrebu. Sprejela je bila sledeča resolucija:
Vodstvo ugotavlja, da se je HZ pri zadnjih: volitvah prostovoljno odločila, da pomaga HRSS in dela za njo radi tega, ker je HRSS zastopala politiko, ki je odgovarjala volji in potrebi hrvatskoga naroda v odkriti borbi proti centralističnemu režimu, ki vztrajno korumpira in upropašča naše celokupno narodno življenje, politično, gospodarsko, finančno in prosvetno.
! Vodstvo ugotavlja, da je HZ pri volitvah in na to i v parlamentu po svojih poslancih do kraja vršila svojo ; dolžnost napram hrvatskemu narodu in obvarovala v j najhujših časih solidarnost in harmonijo s HRSS in ’ njenim vodstvom. Zadnji čas pa je vodstvo HRSS zapu-i stilo svojo politično zastavo, pod katero je dobilo za-I upanje svoje stranke in celokupnega hrvatskega naroda. I Vodstvo HRSS je sprejelo politična načela radikalnega batinaškega režima, kar je danes privedlo do sestave nove vlade, v katero so se po izbacnjenju samostojnih demokratov vzeli od radikalnih voditeljev neki člani hrvatske seljaške stranke, da brez resnega upliva, brez efektivne oblasti in brez svobode najprej' vzdrže preizkušnjo iskrenosti svoje nove politike. S tem dejstvom t je vodstvo HSS zapustilo bojno fronto za pravice hrvatskega naroda z izgovorom, da želi osvoboditi narod političnega pritiska, in je šlo v vlado z radikali, ki so ; skupno s samostojnimi demokrati dekretirali, izpeljali j in izvršili obznano nasilja in preganjanja proti hrvat-! skemu narodu.
t Vodstvo radi tega slovesno izjavlja, da ostane HZ j tudi nadalje na istem stališču hrvatske politike, na katerem je stalo do usodnega dne 25. marca 1925. Vodstvo HZ radi koristi in časti hrvatskega naroda: ne more in noče še nadalje brezumno slediti vratolomnim' skokom vodstva HSS.
Pojmujoč kritični položaj, ki je vsled tega nastal v hrvatskom narodu, in zapostavljajoč, kakor vedno doslej, vsak osebni in strankarski interes, apelira vodstvo na vse neodvisne ljudi, da prenesejo to najnovejšo in morda najtežjo preizkušnjo našega naroda in narodnega političnega življenja. Danes je v prvi vrsti potreben duševni mir in duševna moč, vztrajnost in požrtvovalnost za zaupanjem v samozavest vseh slojev hrvatskega naroda. Čas bo kmalu pokazal, kako se je podi firmo srbsko-hrvaIškega narodnega sporazuma podtaknil surogat sporazuma, ki se je, doslej nepoznan celo narodnim poslancem nove vladne večine, vsilil narodu v ob-, liki nove vlade, v kateri so radikali gospodarji, pred-
Istavniki HSS pa njihovi podrejeni organi. Naj vsi prijatelji resno in požrtvovalno V prvi vrsti ohranijo prisotnost duha v tem najnovejšem položaju, ki ga je ustvarila rejakcfijonjprna poliSika najnovejšega kurza, , in naj ne izgube iz vidika, da so možni momenti, ki bo-! do še bolj poslabšali javne odnošaje v državi in odvrnili j poglede hrvatskega naroda od njegove dosedanje poli-j tike, ki gre v boju na zakoniti podlagi za tem, da naj-j prej z revizijo sedanje ustave v sporazumu med Srbi, Hrvati in .Slovenci postavi nov ustavni temelj, na katerem bi se mogla državna celota in hrvatski narod v redu in miru razvijati in napredovati.
Vodstvo smatra za svojo dolžnost, da izjavi narodnim poslancem Bazali, Lorkoviču, Poliču, Trumbiču in Žaniču kot članom HZ svoje popolno priznanje in ne-omajano zaupanje za njihovo parlamentarno delo v na-; rodni skupščini od začetka do danes, s katerim delom j so dokazali, da so ostali verni politiki hrvatskega naro-i da in dosegli pozitivnih uspehov, moralnih in političnih, posebno na polju zakonodaje, kjer so dokazali svojo sposobnost, vztrajnost in marljivost. Vodstvo jih poziva k nadaljriemu delu v tem pravcu, prepričano, da jih spremlja ne samo naše spoštovanje, nego tudi spoštovanje' vseh resnih in neodvisnih državljanov in celokupnega hrvatskega naroda.
Stjepan Radič na prostem.
Po nastopu v Zagrebu se je Radiču mudilo na Bled.
Avdijenco pri kralju
mu .je izprosil Pavle Radič takoj, po zaprisegi nove vlade.
V pondeljek zjutraj sta se ,ofea Radiča v salonskem vo ,zu z brzovlakom odpeljala iz Zagreba in opoldne je že na Bledu vse polno radovednežev čakalo, kdaj se pojavita. Listi opisujejo, kako je bil Stjepan Radič oblečen, ko je šel ob 4. uri popoldne na dvor. S seboj je nosil tri vezane knji ge. Avdijenca je trajala tri ure.
Radič o avdijenci:
»Avdijenca ni mogla bolje končati, kakor je. Ves čas sem se razgovarjal s kraljem o vseh mogočih stvareh, naj več seveda o sporazumu med Srbi in Hrvati in izgradnji sporazuma. Kralj se je zelo zanimal za moje mnenje. Naš kralj je naš človek. Z njim se razgovarja, kakor s predstavnikom narodne suverenitete. Največ besed' je bilo seveda o seljačkem narodu. Sporazum je moje politično prepričanje. Rešil bi to stvar že prej, a nisem vedel, kako je
mislil o tem kralj. Z avdijenco sem izredno zadovoljen. Takega razumevanja o naših problemih nisem našel tudi pri najbolj razumnih naših ljudeh. Kralj je razpoložen za sporazum tako, kakor naš narod. Prišel sem s popolnim zaupanjem h kralju na Bled. Vedel sem, da je naš kralj junak, nisem pa vedel, kako misli o Hrvatih. Bil sem do-sedaj o tem od raznih strani napačno obveščen. Prvi mi je stvar točno pojasnil Nastas Petrovič, nato Pavle Radič. Zato sem prišel danes na Bled s polnim zaupanjem, če pa bi ne vedel, kako misli kralj o Hrvatih, bi prišel k Njegovemu Veličanstvu s spoštovanjem.«
Na vprašanje, katere tri knjige je nesel s seboj na dvor, je Stjepan Radiš odgovoril: .»To so bile tri. moje knjige, ki sem jih sedaj posvetil kralju. Prvo: »Moderna kolonizacija i Sloveni« sem posvetil kralju kot državniku, drugo: »Savremena ustavnost« sem posvetil kralju ustav-njaku, tretjo: »Današnja financijska znanost«, pa sem posvetil kralju »štediši« (onemu, ki štedi, varčuje). Te knjige so Avstrijci med vojno zažigali in so zato med narodom zelo popularne. Jaz sem jih dobil sedaj le z veliko težavo.«
— »S krajem smo se raztovarjali o splošnem političnem položaju in o vsej prošlosti. Kralj me je popolnoma razumel. Ponovno je napravil na mene tak utis, da sem od same zadivljenosti obmolknil. Razpravljala sva o vseh peripetijah hrvatskoga sabora in srbske Narodne skupščine od časa, ko je bit predsednik Ranko Tajsič. Rekel sem kralju: »Vi ste najprej naš človek, nato narodni vladar, in potem državnik, vse troje v največji meri.«
Radič se misli še
sestati s Pašičem,
potem pa pojde najbrž k svoji družini na letovišče v Baško na Krku, dasiravno je tudi že trdil, da želi takoj v Beograd ne kot »kibic«, ampak da bi stvarno delal.
politične vesti.
Resnično — a prepozno spoznanje. Zadnjo nedeljo si je od jeze toliko opomogel, da je zbranim zaupal ne-je sklical svoje najbolj: zveste v hotel Imperial v Beograd in tamkaj jim je razložil sedanji politični položaj in napovadel smernice SDS politike za bodočnost. Uvodoma se je seve od radikalov prekanjeni Svetozar zagnal v radikale ter radičevce. Proti koncu svojega govora si je od jeze toliko opomogel, da je zbranim povedal nekaj prebridkega spoznanja, ki je pa žalibog za samostojne demokrate prepozno. Pribičevič je kategorično izjavil, da samostojni demokratje ne bodo več fungirali kot rezerva, ki jo rabijo radikali, ko pridejo v velike težkoče. Tako izjavlja ta policaj demokratski bog sedaj, ko je tudi on prepričan, da radikali nikdar več ne bodo rabili njegove rezerve. Naj se le izpeljejo prihodnje volitve brez demokratov na vladi, pa bo prišel Svetozar v skupščino kot Pucelj in se nikdo ne bo zmenil za njegovo rezervo. Ko se je Pribičevič enkrat odločil, da nikakor noče biti več rezerva za radikale, pravi, da si morajo samostojni demokratje okrepiti svoje stališče med narodom. Pribičevič je pod imenom narod mislil liberalno učiteljstvo, orjunaše in nekaj stotin Ličanov, med temi ima že od nekdaj utrjeno stališče, ako pa misli, da bo s preoblečeno lažiinteligenco še v naprej uganjal komedije, kakor jih je v Beogradu in Sisku, se presneto moti. — Svoj govor je sklenil Pribičevič z resničnim zagotovilom češ, samostojni demokrati se nočejo vezati za prihodnje z nikomur ne na levo in ne na desno. Pribičeviču se ni treba bati, da bi še kdo iskal njegovih zvez, ampak bo lahko šepal nemoteno v družbi žerjava po ravni — policajdemokraiski liniji. Tako torej zgledajo Pribičevičeve marijaceljske kapljice sedaj, ko so morali samostojni demokrati v opozicijo. — Kako bo to zdravilo vplivalo na bridko prevarane po-licajdemokrate, o tem še bomo poročali.
Ministrovo slovo. »Politika« ginljivo opisuje, kako je dr. Grisogono zapuščal ministrstvo trgovine in industrije. Ko je v pisarni vse uredil za predajo, se je skromno v sedel na klop v čakalnici ter čakal na svojega naslednika dr. Krajača, Čakalnica je tiha in prazna, bivši minister sedi sam na klopi, kjer so še včeraj nanj čakale stranke. — Iz razmišljanja ga vzdrami glas: »Gospod minister, če dovolite-« Minister takoj spozna novi-
narja, in mehanično mu odvrne: »Izvolite samo!« — Takoj pa dostavi: »Sicer pa, kaj bi vam lahko še povedal, moje ministrovanje je končano.« — »Vem, vem, pravi novinar, »a moji radovednosti še lahko v marsičem ustrežete.« — Vprašuje ga o predaji ministrstva in minister na kratko odgovarja. Na vprašanje: »Kako je pa s sporazumom, ki ste ga imeli z radikali?« postane živahen: »(Prekršen je! — Danes so nas prevarili, jutri bodo pa koga drugega. Od strankarskih sporazumov in paktov se sploh ne da več kaj dobrega pričakovati. Vse je nemoralno, ne glede na koristi in škodo na tej ali na oni strani.« — Med tem privede sluga novega ministra dr. Krajača in oba — bivši in sedanji gresta v kabinet. Črez nekaj minut pride dr. Grisogono zopet iz kabineta ter se spusti mimo avtomobila, s katerim se je do danes vozil, peš proti Terazijam. V najetem avtomobilu se pelje mimo dr. Grisogona dr. Žerjav, pa sta oba bivša ministra tako zatopljena v svoje misli, da se niti ne opazita.
Podpis jugoslovansko-italijanskih konvencij. Dne 20. t. m. so bile podpisane v Nettunu v Italiji konvencije med našo državo in Italijo. Podpisu so prisostvovali Mussolini, naš poslanik Antonijevič, vodja jugoslovanske delegacije dr. Rybar, člani italijanske delegacije itd. Konvencij ali pogodb je 32 ter vsebujejo določbe o ureditvi medsebojnega prometa, carinskega postopanja, razmejitve, ureditev pravic narodnih manjšin in še nekatere manj važne določbe. Najvažnejša med temi je pogodba o trgovskem prometu z Reko, radi katere so se pogajanja mnogokrat morala prekiniti radi previsokih italijanskih zahtev.
Po svetu.
Nova valuta na Madžarskem. Madžarska krona ima sedaj, najnižji kurz med vsemi evropskimi valutami. Vsa sanacijska sredstva niso ndč pomagala, kurz krone se ni dvignil. Madžarska vlada je sedaj sklenila uvesti kot vrednostno enoto angleški šiling.
Predaja nemškega odgovora v Parizu. Dne 20. t. m. ob 5. uri popoldan je predal nemški poslanik v Parizu francoskemu zunanjemu ministru Briandu odgovor nemške vlade na francosko noto v vprašanju varnostne pogodbe. Nemčija v svojem odgovoru želi, da se pogaja direktno s posameznimi državami, -dalje, da se sprejme v Društvo narodov, da se ugotovi jakost posadk na levi obali Rena, da se izmenja 16. člen pakta, ki govori o iz-
praznitvi Kölna in slednjič, da se Francija izjavi, na kak način misli nuditi v. danem položaju Poljski pomoč preko nemškega ozemlja in v katerem slučaju bi njene čete stopile na nemška tla.
Izpraznitev Porurja. Dne 20. t. m. so pričele francoske čete z izpraznitvijo zasedenega ozemlja v Porurju. Posadke so že zapustile mesta, ki ne ležijo ob Renu. Do dne 31. t. m. bo zapustilo Porurje 32.000 mož, ki so tvorili posadke ob meji in po raznih mestih.
Generalni štrajk francoskih poštarjev. Nastavljenei francoskih pošt prejemajo še vedno iste plače, kakor leta 1919, dasiravno so se razmere znatno poslabšale. Na opetovane prošnje za povišanje plače je vlada odgovorila z molkom. Zveza poštnih nastavljencev je sedaj- poslala vladi ultimat z zagrozitvijo štrajka, v katerega bo vstopilo
160.000	poštnih uradnikov in nameščencev.
Boji v Maroku. Vrhovno poveljstvo nad francoskimi četami v Maroku je prevzel iz svetovne vojne znani maršal Petain. Prispele so številne pomožne čete in mnogo vojnega materijala, tako, da upajo Francozi ne samo ustaviti prodiranje Rifancev, ampak pričeti s proti ofenzivo. Abd-el-Krim se med tem pripravlja na odločilen udarec proti Fezu, glavnemu mestu Maroka. — Zbira močne rezerve pehote, konjenice in artilerije. Če se mu posreči zavzeti Fez, bo njegova zmaga vplivala na vsa plemena, ki so ostala zvesta Francozom ter se borijo na njihovi strani, da bodo odpadla od svojih dosedanjih zaveznikov in za francoske čete bi to lahko pomenilo katastrofo.
Poskus revolucije na Portugalskem. Preteklo nedeljo so skušali v Lisaboni nekateri častniki z majhnim delom in s pomočjo bojne ladje »Vasco da Gama« uprizoriti revolucijo. Uporni častniki so bili zaprti v trdnjavi San Jokizo, od koder se jim posrečilo pobegniti in organizirali revolucijo. Vladi zveste čete so upornike obkolile v neki vojašnici in po kratkem streljanju so se udali. Kmalu se je udala tudi križarka »Vasco da Gama«.
B.	Šedivv.
Po kongresu.
Sv. Oče in ves katoliški svet in pravoslavni krščanski svet ima še vedno uprte svoje oči v prestolico Slovenije, v belo Ljubljano. Ob mednarodnem kongresu za vzhodno bogoslovje se je namreč tu zažgal ogenj, ki bi naj katoliškim kristjanom izžgal iz duš še zadnje ostanke predsodkov proti kršč. pravoslavnemu Vzhodu.
Mnogo je zagrešil proti cerkvenemu edinstvu Vzhod, mnogo tudi Zapad. Odkar se je Vzhod leta 1054. končno veljavno ločil od katoliške Cerkve, so včasih katoliški kristjani kaj radi gledali v pravoslavnih ne svoje brate, temveč svoje sovražnike, križarji n. pr. niso nič manj plenili po kršč. srbskih in bizantinskih pokrajinah ko po turškem ozemlju. Tudi v bojih proti sovražnikom vsega krščanskega imena niso katoliški kristjani nudili pravoslavnim dovolj pomoči. Katoličani so si sicer večkrat resno prizadevali, zaceliti strašno rano cerkvenega razkola in pripeljati pravoslavne k verski edinosti, toda oni niso poznali pravih vzrokov razkola in tudi ne posebnih lastnosti vzhodnega človeka. Zato pa tudi niso mogli izbrati pravih sredstev. Mislili so, da bo zopet zavladalo edinstvo v Kristusovi čredi, če se bo posrečilo, da se tudi na Vzhodu upelje v božjo službo latinski jezik in obred in vsaj višja duhovščina prizna papeža. Mi vsi smo priče, kako dolgo se že trudi mogočna Rusija, da bi si pridobila mednarodno priznanje. Srbski pravoslavni kristjani pa se imajo, stremljenju po verskem zedinjenju zahvaliti, da je bistroumni papež Gregor VIL poslal kraljevo krono leta 1077. Mihaelu Vojislavljeviču, neznatnemu srbskemu vladarju v Zeti (sedanji Črni gori) in tako uvedel Srbijo v mednarodno zajednico. Tudi v srbski zgodovini tako slavna vladarska rodovina Nemanjičev, ki je zavladala vsem srbskim pokrajinam, je dobila leta 1217. kraljevo krono' od papeža in s tem tudi občno priznanje svoje neodvisnosti. Toda vsa prizadevanja na političnem polju niso rodila pravih uspehov, ker je bilo treba prej popraviti kulturne in zgodovinske napake, ki so se storile pri delu za zedinjenje. Devet sto let še je bilo potrebno, da je slovenski škof Slomšek začel pripravljati katoličane z molitvijo, z bratovščino sv. Cirila in Metoda, na veliko splošno izpoved in na mogočen trden sklep poboljšanja. Naravni zakon je namreč, da se vsako slabo delo da popraviti le s skesano spovedjo in z resno mišljenim trdnim sklepom. Zemeljskih okov nekdanje cerkvene države osvobojeni papeži Leon XIII., Benedikt XV. in Pij XI. so izmolili za vso katoliško Cerkev, to izpoved. Šele sedaj se je med katoličani rodilo spoznanje, da nas more ujediniti samo ljubezen in medsebojno spoštovanje. Velezaslužni prvoboritelj cerkvenega edinstva in čuvar, groba sv. Metoda na Velehradu, pokojni olomuški nadškof dr. Stojan, je začel širiti molitev, kakoršno je pozneje sv. Stolica obdarila z odpustki, da bi namreč Bog varoval nas, katoliške kristjane, napak pri delu za ' versko zedinjenje, šele po teh velikih papežih prerojeni, s Kristusovim duhom prožeti katoličani se morejo pov-speti tako visoko, da na ljubljanskem kongresu po dr. Grivcu izjavijo načelo sv. Stolice, da je najboljše delo za versko zedinjenje poglobljenje verskega življenja na katoliški in na pravoslavni strani. Razkol je nastal vsled dejanskega odpada od Kristusa, čim bližje smo Kristu, tem bližje smo edinosti. Pravoslavni naj ostanejo v svoji veri, dokler jim vest dopušča, Bog pa nas bo končno združil v eni Cerkvi.
Zato tudi nobeno predavanje ni imelo namena prevesti pravoslavne kristjane v kat Cerkev. Vsa predavanja najboljših svetovnoznanih poznavalcev krščanske
ga Vzhoda so imela ta namen, da opozorijo katoličane, da imajo vzhodni kristjani še v veliki meri dedščino prvotne katoliške Cerkve, da pa so vendar v marsičem bistveno razlikujejo od katoliške Cerkve.
Na Zapadu se že dolgo javlja potreba nove smeri vi katoliški pobožnosti. Modemi svet je sit racionalizma, ki daje na škodo srca razumu vse pravice. Sedanji resno misleč človek vidi plod zapadne, Bogu odtujene kulture, namreč materialističnega in živinskega kapitalista in zastudi se mu. Zato nemirno hlasta po vsem, kar skuša spraviti v ravnovesje pravice urna in srca. Moderni katoliški izobraženec hoče služiti Bogu ne samo z umom, temveč z vso svojo osebnostjo, tudi s srcem in čuvstvom. Vsled tega ima tak vpliv nemški filozof Scheller, ki povdarja ravno čuvstvo. Zahodna kultura ima namreč moški značaj. Razum, energija, račun, to je značilno za zapadnjaka, kakor so bistvene za vzhodnega človeka lastnosli ženske duše: globoko občutje, junaštvo v trpljenju, požrtvovalnost, pa tudi nestalnost. Kakor dobi mož v ženi dopolnilo svoje osebnosti in obratno, tako so tudi katoliškemu krščanstvu pri uveljavljanju Krislusovih naukov potrebne dobre sestavine vzhodno-krščanske duše in pravoslavnim značilne lastnosti katoliške duše, če se hočeta Vzhod in Zahod! resno približati Kristu v praktičnem življenju in s tem idealu enega pastirja in ene črede. Slovesna staroslovenska služba božja, ki se je z njo otvoril kongres v ljubljanski stolni cerkvi, je lepo nazorno dokazala bogastvo vzhodne cerkve. Popolnoma svetu odmrli in ponižni pogledi duhovnikov, njihovo priklanjanje do zemlje, dviganje rok z gorečimi svečami visoko proli nebu, tisti, neštetokrat se ponavljajoči klic:	»Gospode, po-
miluj!« Gospod usmili se nas, tisti žalostni in domotožni glasovi, ali ni vse lo opominjalo našega zap a dne -človeka, da je preveč samozavesten, da nič ne moremo brez božje milosti, da treba podrediti telo duši in dušo Gospodu, kakor se v sveči povžije vosek, da more svetiti stenj Bogu v čast.
Vzhodnim kristjanom je dokazal ljubljanski kongres, da katoliki znajo ceniti zasluge krščanskega Vzhoda za celotno krščanstvo. Ker katoličane prešinja trden sklep poboljšanja, zato se ne sramujejo priznati svojih napak v zgodovini. Dobro vedo, da tisti pravoslavni kristjani, ki so stoletja s svojimi glavami ščitili zapadne katoliške kristjane pred pogansko in pozneje pred turško poplavo, imajo v sebi dovolj moralne moči, da odpuste napake. Katoličani so prepričani, da bodo zlasti od ljubljanskega kongresa nehali upirati svoje oči v protestnatski Zapad tisti vzhodni kristjani, ki so neprenehoma s svojimi kočami, zažganimi od Turkov, razsvetljevali svojo mučeniško domovino, da je mogla v naših cerkvah mirno plapolati večna luč in se oznanjati božja beseda. Protestantski Zapad se oddaljuje od Krista in protestantski bogoslovci često tajijo celo Kristus- ; ,ovo božanstvo. Protestantski Zapad je vzgojil na zunaj .rj sicer pravoslavno, v resnici pa pogansko srbsko inteli- j genco, čigar pasji bič občutijo Slovenci vedno bolj in bolj. Srbsko ljudstvo s svojo duhovščino ve, da je to ; tudi za njega poguba. Zato se odslej ne bo već bala kat. i Cerkve. Hvala Bogu, da so za vedno minuli časi, ko je ! na zunaj »katoliška« Avstrija, ki je zasužnjevala nas in katoliško Cerkev, z vojaško silo širila zedinjenje, ker ji je to bilo v korist.
Katoliškim Slovencem je ta kongres v veliko čast. j Pokazali so po svojih odličnih predstavnikih vzhodne cerkvene znanosti, po organizaciji kongresa in po po- j strežljivosti in naklonjenosti Ljubljančanov, da lahko j tekmujejo s stomilijonskimi narodi. Opomin pa jim je T ta kongres Obenem, da se slovenski narod kot del mističnega telesa Kristusovega ne sme vtopiti v nacionalni ' sebičnosti in ozkosrčnosti, temveč da je njemu božja j Previdnost določila nalogo, da zedinja vzhodno in za- i hodno krščanstvo v Petrovem pristanu. V resnem delu za versko zedinjenje in za njegov nujen predpogoj, za kulturno zbližanje, v tem je bodočnost slovenskega imena, Če bodo Slovenci to razumeli, ne bodo zginili z ze- j j meljske površine, četudi bi se ves svet zarotil zoper nje. j
Beležke.
Buldogi na vrvi. »Juho« od torka prinaša govor Svet, Pribičeviča, katerega je govoril na p o 1 icajd e mokr at skem zborovanju zadnjo nedeljo v Beogradu. Med drugim je na tej skupščini g. Svetozar proglasil to-le: »Samostojni demokrati nočejo biti nobena rezerva, kakor kaki buldogi nfl vrvi.« Buldogi so namreč ena najbolj krvoločnih pasjih pasem, ki spada vedno na vrv. Pribičevič sam kot vodja samostojnih demokratov je v svojem po »Juhu« velikem govoru nazval poticajdemokrate za krvoločne buldoge, koje je vodil Pašič in radikali na vrvi. Hvala Bogo, da so se samostojni demokratje odrekli najbolj divjega pasjega po-kolenja in se hočejo v ulogi prisiljene opozicije iz živali preleviti v vrsto živih bitij, ki jim pravimo: homo (človek), ker do kategorije »homo sapiens« (pameten človek) se lju dje izpod Žerjav~Pr iblèe vičevega krila nikdar ne bodo pa vspeli. — Primero z buldogo naj nam »Jutro« oprosti, < jo je zabeležilo le kot duhovito primero svojega velikega Pribičeviča.
Kulturni rop samostojnih demokratov pred smrtjo.
Pod zgorajnim naslovom poroča zagrebški »Hrvat« toj ni le pristno polieajdemokratsko: Dne 15. t. m., v sredo, je ek bila PP. vlada že v ostavki. Demisija vlade ni prav ni« sa ovirala demokratov, Uri so zbrani okrog zagrebške ob-; |>r lasti. Dne 16. t. m. so izdali samostojni demokrati pre-j !la ko prosvetnega inšpektorata in s podpisom oblastnega fefj županstva banki (Slavenski) nalog, da izplača potop) tekočega računa za naklado šolskih knjig in tiskovin reu UJU v Zagrebu 100 tisoč dinarjev. Ta svota se je izpto' IVi
s
s
n
m
či
NASA STRAŽA«.
Stran 3.
22. julija 1925.
j. «aia najbolj vernim UJUjevoem, in sicer kot nagrada. Aliano je javnosli, kako je bil za časa 17 mesečnega pribičevičevega prosvetnega ministrovanja kar s celimi desetisoči'državnega denarja plačan ta in oni iz UJU in jiikdo ni pričakoval, da si 'bodo drznili polica(demokrati privoščiti še na smrtni postelji kulturni rop, ki obsega |ar 100 tisoč dinarjev!
Dijaški tečaj na Oljki.
Blizu 80 nas je bilo 16.—18. julija zbranih na prijazni Oliki blizu Celja: akademiki, bogoslovci in abituanti- iz Maribora,'Celja, Ljubljane, Beograda.
Predavanja sp posegla v vsa vprašanja, ki da-es zanimajo mladega inteligenla: Mladinsko gibanje (dr. Sušnik), romantika in njeni nazori (dr. Puntar), nove smeri v katoliški pobožnosti (prof. Bogovič), filozofija Maksa Schei er ja in skolastika (dr. Kovačič), .umetniško ustvarjanje in genialnost (dr. Stele) naj novejše slovensko leposlovje (prof. Koblar), obnovitev stanovske kulture (dr. Jeraj), organično pojmovanje ljudske države (Krajnc), gospodarska Jugoslavija (posl. ! Vesenjak), zadružništvo in občestvenost (poslanec Pušenjak), kulturna politika države (dr. Hobnje-c), ciril-metodijska ideja v Jugoslaviji (Šedivv), idejni temelji J isvetovno-političnega razvoja (dr. Korošec). Debat so se udeleževali dijaki s tako živahnostjo, kakor je še na nobenem prejšnjem tečaju na Olj k L nismo opazili. Na široko so se odprla srca, jasno odkrile misli. Kako v živo je zadela že snov referatov sama, so pokazale najbolj ravno debate, ki so se še nadaljevale pozno v noč in še na povratku s tečaja po železniških vagonih. A pri tej živahnosti debat je objemala vse udeležence naravnost prijateljska, še več: nekaka družinska vez. Ideja obče s t v e n o s t i, ki je prešinjala referate, je bila v malem uresničena v tern prijetnem, skupnem življenju na •Oljki, kjer smo bili kakor srečna, zadovoljna družina j shrani krog dr. Korošca, voditelja tečaja.
Ravno ta duh občestvenosli, ljubezni, skupnosti, vzajemnosti, ki smo ga v vsej njegovi toploti doživeli na Oljiti, se mi zdi, da je g 1 a v n o, kar moramo prinesti s tečaja domov in uresničevati povsod, kamor nas privede pot. Predavanja se pozabijo, debate izginejo iz spomina, a duh bratstva, ljubezni, pravi mehki družinski duh nas je na Oljki prevzel do globin duše tako, da ga bomo nevede širiti po naših družinah, občinah in društvih. In to je danes potrebnejše nego vsa znanost in učenost. Danes, ko se je sebičnost in samoljubje tako globoko zajedla v človeka! Občestvena pesem psalmista: »Kako dobro in prijetno je, če bratje v edinosti skupaj, žive« smo dijaki za nekaj dni uresničili na Oljki.
Zanesimo to bratsko pesem medsebojne ljubezni in nje uresničenje povsod, kamor pridemo! Apostolsko dela .vršimo s tern! Srečo in blagoslov prinesemo družinam, narodu, državi.
Iz Slovenije.
Mariborski poiicajdeniokratje so hoteli posnemati v neresnici svojega velikega Pribičeviča. Ko so se začela pogajanja med radikali in radičevci >za skupni vladni nastop, je hotel Pribiče vic odvrniti radikale cd zakonske everte z Radičevo stranko s slepilom, češ, samostojno-demo-kratska stranka se dnevno jači. Pribičevič-Žerjavova glasila so v oni dolbi radičevskih pogajanj beležila, kako zdaj tu in. tam drvijo v policajdemokratske vrste Radičevi pristaši. Da bi ta porast samostojno-demokratskih. vrst gosp. Svetozar tudi na zunaj dokazal, je uprizoril oni dve znani seljaški maškeradi v Beogradu in Sisku. — Ko so čitali mariborski žerjavove! o silnem, razmnoževanju. Pribičevi-čevih vrst, niso hoteli zaostati za svojim velikim političnim mojstrom, ampak so tudi rnposlaii po »Taboru« in »Jutru« poročila o nepričakovanem ter naglem dvigu Žerjav-Pivko-vih vrst po Slovenskih goricah in to še posebno v obmejnih občinah. Po nekaterih občinah ob naši severni meji so se namreč majnika meseca vršile občinske volitve. Ko so bile volitve končane, smo imeli priliko po »Taboru« ter i »Jutru« čitati ped debelimi naslovi o zmagi žerjavščine po krajih, ki so bili doslej klerikalni in prav posebno še Žebo-tove trdnjave. Glavna pridobitev za žerjavovce je bila občina Slatinski dol v obmejni župniji Svečina, ki je po zadnjih volitvah prešla popolnoma v policajdemokratske roke. — Naši ljudje po Slovenskih goricah in ob meji »Tabora« in »Jutra« niti ne poznajo, kaj še le, da bi ju čitali, radi-tega so zvedeli za prehod iz SLS tabora med žerjavovce šele pred nekaj dnevi. Včeraj se je oglasil v našem uredništvu novoizvoljeni^ župan iz občine Slatinski dol in nam je predal z uradno štambiljko in s svojim podpisom potrjeno izjavo, ki se glasi takole: »Pred nekaj dnevi je prinesel mariborski »Tabor« za Slatinski dol žalosten Članek in sicer glede izida občinskih volitev. »Tabor« je pisal, da smo mi obmejni občani in g. Judar vrli napredni kmetje, in da se je naša občina rešila iz Žebotovega žrela. Ta »Taborova« pisava je čisto navadna laži Mi; Slatinčani smo res napredni 'kmetje iglede gospodarstva, a srno bili ter .ostanemo pristaši SLS. Hiša vsakega novoizvoljenega občinskega odbornika 'je naročena na »Našo Stražo« in na »Slovenskega Gospodarja«, temu dejstvu je priča cela žup nija Svečina. Želja vseh Slatinčanov pred zadnjimi občinskimi volitvami je bila., da 'zmagajo pri volitvah v občino, sami gospodarsko napredni kmetje, kar se je tudi zgodilo. Probas Karl, novoizvoljeni župan občine Slatinski dol — iTako torej zgleda zmaga žerjavščine v naših obmejnih ob» önah, ki so bile in ostanejo neomajeno v taboru SLS. Veliki Pribičevič se je nesmrtno blamiral s svojima mašfce-Rtdama v Beogradu in Sisku, mariborski učenci velikega Pribičeviča pa »o se osmešili s svojimi zlaganimi poročili |
o porastu samostojno-demokratske stranke na severni meji, kjer ni in ne bo JDS nikdar prišla niti v poštev, kaj šele do veljave ter moči-
Iz Št. lija v Slov. goricah poročajo: Nesramnost in lažnjivost brez primere. Od zadnjega pondeljka naprej je naša postaja proglašena za pravo blagovno postajo. Izpolnila se je dolgoletna želja tukajšnjih Slovencev. Delovati so na to merodajni krogi že leta in leta. Celi kupi aktov ležijo v tej- zadevi v Ljubljani in pri prometnem ministrstvu v Beogradu. Da se zadeva ni rešila, so gotovo krive mahinacije samostojno demokratske stranke. To je neo-vrženo dejstvo. Gospodje, ki so s komisijami neštetokrat prihajati v Št. Ilj dijete vleč, so se nam posmehovali in pravili, bi že šlo, zakaj, pa ste klerikalci. Vse sme biti v Jugoslaviji človek, samo narodno in krščansko misliti ne sme, drugače pa sme biti tudi najhujši izdajalec, Lansko leto je postal naš Sušnik železniški minister. Z vso vnemo se je brigal za to zadevo. Pa stvar je obtičala v finančnem ministrstvu. Ni bilo kredita za to. Ni bila potrebna vsota v proračunu. Finančni minister ni imel denarja. Sušnik je poskrbel, da je prišla primerna vsota v proračun. A čez noč je naša vlada padla. Stvar je zopet zaspala. Naš neumorni poslanec g. Že bot ni pustil zadeve na miru. Vedno in vedno so dregali naši merodajni krogi. Sedanji minister saobraćaja Radojevič je Slovencem zelo naklonjen. Poslanec žebot je šel opetovano k njemu. Dne 24. maja L 1. je stavil na ministra upit radi šentiljske postaje. Akt imamo v rokah in si ga lahko vsak pogleda pri načelniku odbora SLS za Št. Ilj. In minister saobraćaja mu je odgovoril dne 20. junija br. 15.629. V aktu je minister poslancu vse ugodil in takoj odredil, da se mora postaja Št. Ilj; takoj spremeniti v pravo postajo. Akt v cirilici pisan je tudi v rokah g. načelnika odbora SLS za Št. Ilj. In v tem aktu se bere, da je bila zadeva glede razširjenja našega kolodvora že sklenjena z odlokom dne 3Ò. marca 1925 br. 5980, zdaj pa pride nesramnost in lažnjivost brez primere. V številki 159 »Tabora« beremo: Tovorna postaja v Št. li ju v Slov. gor. je bila minuti teden na novo intervencijo samostojne demokratske stran ke in poslanca Pivka končno otvor j ena in izročena prometu. — Najbolj ogabno na celi stvari pa je, da hoče samostojno demokratska stranka tudi to eminentno gospodarsko zadevo izrabljati v svoje umazane strankarske svrbe.
O veroučiteljih pravi odvojeno mišljenje Jugoslovanskega kluba glede dvanajstin: Po določbah zakona poučujejo veronauk na šolah v Sloveniji duhovniki, kateri dobe zato malo, po zakonu določeno nagrado. Prosvetni oddelek v Ljubljani je predlagal za te nagrade 2.2 mil. dinarjev, a finančni minister je zmanjšal to nagrado na 1 mil. dinarjev, iz katerega kredita se pa še izplačujejo učiteljice ročnih del in učitelji na ekshu-rendnih šolah. Posledica reduciranja predlaganega kredita je, da ni dobilo 365 duhovnikov nagrade za januar, februar, marec 1924, 560 duhovnikov nagrade za september—'december 1924, 660 duhovnikov nagrade za januar—marec 1925. Izplačila po zakonu določenih skromnih pota in pa niso dobili veroučitelji od L julija 1923, torej za 2 leti. Kako naj živi veroučitelj? Mogoče od draginj skih. doklad, ki znašajo za katoliško duhovščino v Sloveniji — celili 360 D na mesec? Socialni čut veleva, da se čimprej odpravi nezaslišana krivica in izplača veroučiteljem skromna nagrada ter povišanje dra-ginjske doklade duhovščini, za katere sta se zavzela i zastopnika radikalne ter samostojne demokratske stranke v finančnem odboru.
Vojaška slavnost na Brezjah se bo pričela točno ob pol 10. v nedeljo, dne 30. avgusta z odkritjem spominske plošče. Natančen program sestanka in občnega zbora se še pravočasno objavi. Za enkrat se vabijo vsi tovariši pevci, naj se dobro izvežbajo in prinesejo seboj te-le pesmi, ki se bodo pele šele na Brezjah! Ti o Marija, Blagor mu, Vigred se povrne, Oj ta soldaški boben (harmoniziran po Maroltu); partiture dobite proti mati odškodnini v pisarni /SV. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7a), Oj Doberdob. Drugo potrebno se še pravočasno objavi. Zaupniki in posamezniki Iz različnih župnij lavantinske škofije se naprošajo, da se čimprej prijavijo, da se zamore vse potrebno preskrbeti radi posebnih vlakov, odhoda in drugo. Po dosedanjih namerah bi naj poseben vlak odhajal iz Maribora že v soboto, 29. avgusta popoldne, če bi pa se oglasilo večje število udeležencev, bi pa vozila tudi dva posebna vlaka. Prijave in vprašanja za pojasnila se naj pošiljajo iz Štajerske na odbor Z SV v Mariboru (g. A. Krepek) kjer se dobe vsa natančnejša pojasnila.
Ustanovitev učiteljskega pevskega zbora. Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani si je stavilo nalogo, da organizira pod svojim okriljem zbor Učiteljev, in vabi vse, ki imajo voljo, k sodelovanju. V prvi vrsti reflektiramo na one, M morejo v tehničnem oziru sami svoj glas naštudirati in imajo primeren pevski organ. Prijave z navedbo glasu in natančnega naslova sprejema do 15. avg. društveni tajnik A. Gröbming, Cojzova cesta 9. Podrobna navodila pošl jemo„vsem priglašenim pevkam in pevcem med 15. in 25. avgustom. Naše društvo in zbor imata predi očmi samo kulturne glasbene cilje, zato izključujeta vsako politiko. Računamo pa z ozirom na kulturno zgodovino našega učiteljstva, ki je na vseh poljih stalo vedno v prvih vrstah, da bo tudi sedaj zastavilo vse moči v povzdigo slovenske pevske umetnosti.
Slovensko katoliško dijaštvo ima od dne 9. do dne 1-3. avgusta t 1. tečaj v Stični. Veliko zborovanj pa priredi dne 14. in 15. avgusta v Kamniku in pri Sv. Primožu nad Kamnikom. Vsako tako zborovanje in vsak tak tečaj prinese udeležencem im vsej organizaciji 'katoliškega dijaštva veliko korist v duševnem otziru: da pobudo za delo v organizaciji, vcepi dijaštvu nove ideje, ga utrdi za boj v življenju. Zaradi tega je nujno in važno, da je poset vsakega
zborovanja in tečaja, velik in da se ga udeleži celckupmo katoliško dijaštvo. Vendar pa otežkoči, da, onemogoči le prepogosto materijelno vprašanje pos-et enakih prireditev. Tudi štajerski dijaki bi radi do zadnjega pohiteli na te dijaški prireditvi, a marsikdo bo moral ostati doma, ker nima dovolj sredstev. Da bi pa bilo res vsem mogoče udeležiti se vsaj zborovanja, prosimo vse, ki razumejo in lajšajo tudi sicer težnje katoliškega dijaštva, da darujejo v sklad: za prehrano. Darove sprejema iz prijaznosti uredništvo j »Naše Straže.«
Avtomobilska nesreča v Šmarju pri Jelšah. Preteklo ; soboto se je dogodila v bližini Šmarja pri Jelšah težka avtomobilska nesreča. Avto Zagrebčana dr. Božidarja špi-I šiča, katerega je vodil šofer Martin Orešič, je vsled pre-j velike brzine na ovinku skočil s ceste ter se prevrnil v jarek. Šofer je zadobil težke notranje poškodbe in si zlomil roko. Kmetje so takoj prihiteli na pomoč ter rešili nesrečneža izpod razbitega voza. Kmalu nato se je pripeljal po cesti drugi avto, 'ki je naložil ranjenega šoferja ter ga odpeljal v Zagreb v bolnico.
Roparski napadi na Dolenjskem. Dolenjski del Kranjske je iže od nekdaj domovina raznih roparskih napadov. Nekdaj- so tukaj ropali obmejni Uskoki, sedaj se pa njihovi potomci često izkažejo kot vredni nasledniki, ki se zvesto držijo tradicij svojih praočetov. Te dni se je dogodil v vasi Hruiševe-c v bližini Novega mesta zopet ropars-ki napad, ki pa je še precej srečno potekel. Trije roparji so vlomili ponoči v hišo in trgovino posesthika F. Vinterja. Priplazili so se najprej v sobo za služkinje, katere so s samokresi prisilili na molčanje. Med tem pa se je že zbudil hišni gospodar ter pričel klicati na pomoč. To je roparje tako preplašilo, -da so hitro -pobegnili, ne .meneč se za strele, katere je pošiljal gospodar za njim.
Laiidokfor fr Rusije.
Nedavno so v Zagrebu obsoditi na dveletno težko ječo Viktorja Jefremova, ruskega begunca-wranglovca, ker se je izdajal za doktorja medicine in je z goljufijo prišel tudi do zdravniške službe, čeprav ima samo par semestrov medicinskih naukov.
Jefremov proces je bil zanimiv od mnogih strani. Najprej je obsojenec, poseben tip povojnih goljufov, potem so uspehi njegove goljufije značilni za današnjo dobo sploh, posebej pa še za naše razmere in za zagrebško vseučilišče, kamor se je slepar vrinil kot doktor. Nadalje se je v tem procesu mnogo razmišljalo o vprašanju ruskih beguncev in končno se je na razpravi še precej govorilo o politiki.
Obtoženec je na mnoge dele obtožnice odgovarjal, da je vse skupaj samo politika in poskušal je svojo srečo z gestami nekakšne politične žrtve. Pričam, ki so proti njemu obtožilno nastopale, je tudi podtikal, da ravnajo iz političnih razlogov. Državni tožitelj je dejal, da je obtoženec s svojo sleparijo diskreditiral ruske begunce, ki uživajo pri nas v veliki meri gostoljubje. Rekel je tudi, da je med ruskimi begunci mnogo oseb, ki delajo iz svojega begunstva profite, -zlorabljajo gostoljubje ter si tudi domišljujejo, da imajo nad domačini neko posebno stališče. Branitelj obtoženega je pa zločin ravno z begunstvom zagovarjal, češ, da so begunci po svoji tragični usodi prišli iz reda in tira ter da je imel obtoženec najboljši namen koristno delovati ter si zaslužiti pošteno svoj kruh in je pogreška od njegove strani edino v tem, da si je v nepoznanju naših zakonov domišljeval, da je popolnoma v redu njegovo delovanje tudi na mestih, za katere nima predpisane kvalifikacije. To braniteljevo opravičevanje je pa obtoženi sam izpodbijal; ko se je tako dobro spoznal na nekdanje ruske zakone in predpise, da so lahko tudi študenti medicine j »vrači« — nekaki pomožni zdravniki— je namreč pokazal, da se za zakone in predpise zelo zanima ter da ni razloga, da hi to opustil v dolgih letih v Jugoslaviji, ki so jo je izbral za novo domovino. Eden od zdravnikov je dobil poročilo o njegovem študiju iz sedanje Rusije in ko obtoženec trdi na razpravi, da dobivajo vesti i iz Rusije »samo boljševik!«, je jasno, da je naše raz-! mere prav dobro študiral in da se zateka k denunci-- ranju, ki je želo doslej že precej uspehov. Opisovanje vojne nesreče in teatraličen zaključek; »Gospodje sodniki, v vaše roke izročam svojo dušo! Amen.« — je demagogija in če ne velja za domače zločince, naj ne velja tudi za tuje.
i Obtožba ugotavlja, da je Jefremov sleparijo vodil j smotreno za vedno boljšim mestom ter da bi se moralo govoriti še o hujših zločinih, če se ne bi bil sam ujel:
! Ko je prišel z oddelkom Wranglove vojske v Boko kotorsko, se je vrinil najprej v tamošnjo vojaško bolnico kot pomožni zdravnik, češ, da je tako službo opravljal tudi v Wranglovi vojski, polagoma je začel kot doktor izvrševati tudi privatno prakso, pozneje si je pa oskrbel od rusko-srbskega lekarskega društva neko potrdilo in prišel je na zagrebško univerzo. K sreči je imel tu opraviti samo z mrliči in ne z bolniki. Ko bi se pa moral parkrat pri nekih malih poškodbah izkazati kot zdravnik — navadni ranocelnik, je pa pokazal totalna neznanje. Za sprejem na univerzo je zadostovala torej svedočba rusko-srbskega lekarskega društva in poleg tega se je še skliceval, kakor tudi pozneje na razpravi, na neke ruske generale, ki bi lahko potrdili, da je bil vi Wranglovi vojski s par semestri medicine res zdravnik. Bivališče generalov-prič je seveda neznano.
(Pri tem se je treba vprašati, kako se je moglo tega človeka na taki podlagi sprejeti, ko je pri nas drugače udomačeno, da se od vsakega, še tako znanega domačina za vsako najanajšo stvar zahteva cela vrsta dokumentov. Ljudje si morejo misliti, da bolj ko je kdo predrzen; in sleparski, več doseže.	^
Jefremovi zagovorniki so skušali vzbuditi mnenje, da bi se moralo nesrečne ruske begunce v mnogih- ozirih pardon ira ti in da je zelo krivično, če se vsled poedinih zločincev med njimi meče slaba luč na begunce. Res je, ida se vsled nesreče da marsikaj oprostiti, žalostno je tudi, da krivda -poedin-cev pada na druge, potrebno je pa le resno spregovoriti glede ruskih beguncev. Štirideset tisoč nam jih je Wrangel naprtil, a med njimi je prav malo takih, ki bi si z resnim delom in iz lastne moči zna‘li ali pa hoteli oskrbeti eksistenco-. Večina beguncev so visoki ljudje, če niso plemenitaši, so pa slavni oficirji, umetniki, znanstveniki ali pa velepomembni politiki. Vsi silijo v državne službe in na vsakem mestu, ki ga dobijo, se obnašajo, ko da jim je vse to veliko premalo in celo poniževalno. Glede svojega visokega stanu so mnogi tako upeljali, da so razžaljeni, če se jih vpraša po dokumentih. Vsak trdi, da se je vse izgubilo, .sklicuje se na kakega kneza ali generala, češ, to je vendar dovolj in prav čudno ter značilno je za naše razmere, da ima tako »dokazovanje« visokorodnosti veliko uspeha. Po večjih mestih v naši državi, zlasti pa v Beogradu ima policija mnogo posla z ruskimi begunci, ki se udejstvujejo kot tihotapci kokaina, trgovci s človeškim blagom, kot razni, v našem svetu doslej nepoznani zločinci, a ko se ta ali oni slučajno vjarne, stoji pred sodniki naenkrat v pozi blagorodja, Ruska vlada je že ponovno posvala begunce domov, vsem, razven naj vodilnejšim generalom in voditeljem belih gard, je ponudila in zajamčila popolno amnestijo, iz drugih -držav ■se ruski begunci tudi vračajo in je še samo pri nas tako, da se zadnji od teh, ki brenka v kakem- nočnem lokalu na balalajko, predstavlja kot silno visok politični bori-telj ter noče oditi češ, da sovjeti nimajo druge -brige, kot streči po njegovi glavi. Da bi vsi ti ljudje bili tako važni in sovjetom tako silno nevarni, je več kot smešno, žalostno je pa to, da najdejo ravno pri nas toliko odprtih ušes za svoje bajke. Ge bi bilo pri nas tako urejeno, da bi lažnjivi doktorji ne mogli niti v najmanjšo vojaško bolnico, kaj šele na univerzo, bi tisoči ruskih beguncev prav kmalu pozabili na svojo visokost, se oprijeli resnega dela in se selili domov.
Dnevne novice.
Cenjene p. n. gg. naročnike opozarjamo na modri križ in položnice. Članarina- poteče s prihodnjim mese-com. Cena lista na njegovi glavi. S 1. avgustom moramo vsem p. n, gg. naročnikom list ustaviti, ki še so z naročnino na dolgu. — Upravništvo.
Oddihi. Naš ministrski predsednik Pašič se že spravlja več nego en -mesec na oddih nekam v inozemstvo. Odpeljal se še ni, -ker mu tega ne dopušča bolezen, — Hrvatski najnovejši -Pašič — Stjepan Radič tudi napoveduje od-* maranje in sicer -ga bo po časni-škiih vesteh prebil nekje na otoku Krku. Odmaranje je napovedovala- »naročita strana« »Jutarnjega lista«, ki ni nik-do drugi kot Radič. — Odkar je stopila v ostavko PP vlada, je tudi naročita strana Žerjavovega »Jutra« na odmaranju — g. Macafizelj. V sedanjem političnem položaju bi imel Macafizelj toliko hvaležnega opravka, a se ne -o-glasi, ker je pač na prisiljenem odmaranju. »Jutro« ho moralo na lastni -koži občutiti, kako težko in bridko je pisati dolge satirične uvodne dnevne notice pod šifro M. A. C. sedaj', ko je dr. Žerjav pognan v neprostovoljno opozicijo!
Sprememba pri zagrebški policiji. Notranji minister je razgnal zagrebško policijsko ravnateljstvo na vse vetrove. Dr. Bedekovič je -poklican v Beograd, Cvetko Horvat, šef političnega oddelka, in Josip -Stepanovič, referent isteigai oddelka, sta prestavljena v Subotico, prosluli Boško Pavlovič, komandant redarstvene straže, pa je poslan na dopust, iz katerega se ne bo več vrnil.
Vagon lOOdinarskih bankovcev. Osebni vlak Sušak— Zagreb—Beograd je vozil v pondeljek drago-ceni tovor» Vlaku je bil priklopljen vagon, napolnjen z 100-dinarskimi bankovci. Vseboval je 54 zabojev in v vsakem se je nahajalo 10 milijonov dinarjev — skupno se je vozilo v vagonu 540 milijonov dinarjev. Bankovci so -prišli po morju
iz Francije, kjer so bili tiskani. Na Sušaku jih je prevzela
maša komisija ter ji-h odpravila dobro zastražene v Beograd» Sejmski roparji. IK-meta Mato Benčaka iz Bonetiča so -napadli v bližini njegove vasi roparji, ko se j-e vračal iz
sejma v Križevcih. Ker jim ni hotel takoj izročiti zahteva-nega denarja, so streljali na njega in ga s-m-rtnonevarno ranili. Na istem mestu so roparji -malo pred Benčakom o-ropali dva- kmeta, vračajoča se s sejma. Bila sta pa pametnejša in raje i-zročila roparjem ves denar, nego da plačata obotavljanje z življenjem.
Velika nesreča v Beogradu. Ob priliki proslave 50 letnice zveze Dobrovoljcev v Beogradu se je dogodila strašna nesreča. Na Savi je bila prirejena v nedeljo zvečer beneška noč, katere se je udeležila ogromna množica ljudstva. Na razsvetljenih in okrašenih čolnih in ladjah so se vozili gostje po reki; -do poldruge ure zjutraj je trajala veselica, zaključila pa jo je žalostna katastrofa. Leseni most, ki služi za pristanišče ladjam za prevoz v Zemun ni -mogel vzdržati množice, ki se je nagromadila na njem ter se je pod težo zrušil. Kakih 50 oseb je pri tem -padlo v Savo. Nekaj srčnih mož je takoj skočilo v vodo in v temi se je pričelo reševalno delo; večino ponesrečencev so spravili na suho, vendar je število žrtev zelo veliko.
Borza: Amsterdam 22.75 do 23.-05, Dunaj 7.98 do 8.10, eBrlin 13.49 do 13.64, Budimpešta 7.95 do- 8.15, Trst 211.50—214.10, London 276.08 do 279.08, Newyork 56.95 do 57.35, Pariz 266 do 271, Praga 168.15 do 170.55, Zürich 11.05 in pol do 11.15 in pol. Dinar notira v Zürichu 9.05..
Iz Maribora.
Kdo je vohče priljubljen na mariborskem velikem županstvu? Mariborski »Jutrov« poročevalec beleži v torkovem- Žerjavovem glasilu, da je na mariborskem velikem županstvu g. veliki župan na pobegu dr. Pirkmajer vob-če priljubljen. Ivo so na velikem županstvu čitali o obči priljubljenosti g. Otmarja, so bili p-rav res-
nega mnenja, -g., »Jutrov« izvestitelj. je spustil to vest v
javnost za one živali cirkusa Kludsky, katere je pozabil obiskati in njih opisati v cirkusu tedaj, ko se je mudil Kludsky v Mariboru in le edine bi znale verjeti, da je g. Pirkmajer vohče priljubljena osebnost!
Oblastno tajništvo SDS v Mariboru ima velika ter težka železna vhodna vrata. Ta vrata so bila v sedemmesečni Žerjav—Pivkovi politični -dobi od zore do mraka na stežaj odprta. Čudno, da je ta mogočni železni zapah že nekaj dni skrbno zaprt!
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov -obhaja dne 5. in 6. septembra t. 1. svojo 701etni-co. Zato prosi, da, vsa druga društva v Mariboru in okolici ta- dneva ne vprizorijo nobenih društvenih prireditev, ampak se udeležijo imenovane slavnosti. Natančni- spored društvene proslave se objavi v najkrajšem času.
Mestno kopališče. Ker ostane kopališče radi snaženja parnega kotla od 26. julija do 2. avgusta zaprto, radi tega se opozarja občinstvo, da se posluži kopališča v tekočem tednu ker prihodnji teden ostane zaprto.
Prodam pletilni stroj 9-30, odjemalec se lahko nauči ple-ta-nja, eventuelno zamenjam za 8-60 po dogovoru. F. Križanec, Maribor, Ruška cesta 4.	335
Kdor bi rad hitro kako- -zemljišče kupil -ali prodal, vzel v zakup ali najem, ali dobil hipotečno posojilo, naj se poslu/ži tozadevno oblastno koncesijonirane posredovalnice Anton Sikcšek v Gornji Radgoni, Spodnji Gri-s št. 14.	336 3—1
Vseh vest letnemu, kakor angl. modnemu suknu, delenu epongu, etaminu in drugemu manu-^ fakturnemu blagu
ie znižala cene do 30% tortic
Fr. Masteh, (Kavnilira 16,
I ! ! Oglejte si izložbe ! ! !
hr.>.{ W	r,x
Kavarna »Mestna park«. Vsak dan svira znani šla* ger-Trio »Santo-Ledovski-šimek« od 21. d-o 1. ure in, popoldne (pri lepem vremenu) od 17. do 19. uk
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slo. venska premogokopna družba s o. z. v Ljubljani,Wolfo?»
ulica št. 1—I.
Ic7
Moške klobuke
najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki
Aniea T«*»un,	Grajski ts*g§ 1
8B>
Za vkuhavanle In nastavljanje
sadu, jagod in zelišč priporočamo
finski cvet, rum, žganja.
Xis za vlaganje kumare.
ALBIECHT & STROHDACH
Maribor, Gosposka ulica 19.
Lastno delavnico
vseh v-rst kotlov, kakor za žganje, vodo, paro in perilo, po najnižjih cenah,, ter vse vrste popravil priporoča
MARKO ČUTIČ, MARIBOR, SLOVENSKA ULICA 18
mmmmrnmwmmmmm®mmmrn
Vsak dan sveže
po 12. 15 in 17.50 din. 1 kg, kakor vse vrste mesa, svinjetina, teletina itd., dalje vse vrste prekajenega mesa, kakor šunke, klobase vseh vrst. Dnevno sveže
pri
Tour s*»** sai klobas im mesnsttli S 36 «lesile ov
Filijalka: Maribor, Gosposka ulica 23.
5

Vsem sotrudnikom, prijateljem in znancem, -ki so -izkazali našemu ljubemu možu, ozir. očetu
ZZarolu Celi,
nadučitelju v pokoju,
na njegovi zadnji poti toliko sočutja, se najpri-srčnejše zahvaljujemo. Pred vsem vic. p. Pavlu -in Omladini, Krščanski ženski zvezi, pevskemu zboru »Luna«, gg. učiteljem in tud-i -vsem drugim. Bog -njim naj njihovo ljube-znjivost obilno povrne. Krčevina-Maribor.
Žalujoča rodbina Čeh.
Ì Mi sem že obnovil naročnino
Vrhunec fino mehanike, Prvorazredni moderni brzo-pisalns stroj. Večletno jamstvo. Brezkonkurenčni pisalni stroj sedanjosti je edino
ST0E1ER-RECORD
Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1.
Épicijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Hektografični zvitki, barvni trakovi, ogljeni in povoščeni
pàpir vedno v zalogi.
Somišljeniki, širite naše liste !
s
E
S
E
E
E
E
E
E
E

HRVATSKA ESKOMPNA BANKA
PODRUŽNICA
= MARIBOR =
telefon št. 101 in 151-brzojavni nasi : Escomptebank
vljudno sporoča, da je prevzela vse posle dosedanje podružnice
Anglo«Austrian Bank Ltd.
v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 46.
□lalalnin □ □inininiaiaiaiDlDlaìDlalaiaìDIDPlBLDiDiPiS
i EHsk Tkkaanne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik:. Jarmi Goleč,
Izdaja konzorcij »Naie
Strate*