Otroška igrišča v našem mestu
Otroci našega mesta se vse preveč gibljejo le v zaprtih prostorih, majlnnlh, za igro ne-primernih igriščih; veliko otrok pa tudi ob ali oelo na promet-nih ulicah. Slabi pogoji za re-kreacijo otrak pa so tudi eden vzrokov, da rrmiogi otroci niso tatoo zdravi, kot bi morald biti. Otroci precej ctoeva pre&ve v šoli, dama ob učenju, svoj pro-sti čas pa jih le mailo lahko preživd na dobro urejenih otro-Ških igriščih.
V   občini  Center kar  75  od-Stotfcav  otroik nima priineme-ga naravnega prostora za igra-nje.  Z  urbanizacijo  mesta  pa se bodo take površtne še zma-njševale   in   tako   bo   še   več otrok   odvisniii   izključno   od otroških in športnih igrišč, ki pa jih je že sedaj vetfko pre-mado. V mnogih noviih naseijih sicer  imajo   otrošika igrišča v okviru vzgojrio-varstvenih usta-nov ali šol, vendar so igrišča zaprtega   tipa  iin  dostopna   le varovancem vrtcev ali šol. Ta-teo  izkoiiščajo  atroci,  ki niso v  varstvu  ali  še ne hodijo  v Šolo, za igro cesto, ranogi pa taidd prastore pred ali med sta-movanjskfeni bloki in feako uni-dujejo še tiste majhme koščke aselenili površih, Ki so.
Občina Center je poleg Most in Viča občina, ki ima najmanj naravnega prostora za iigro otrok. Kljub terou pa je Cen-ter poleg Bežigrada občina, ki ima skupaj največ igrišč in igralnih sob. Ugodesn potožaj ifceh dveh občin pa ne nakazu-je le največ igrišč, marveč tudi skoraj najmanjSe števiio otrok. Stevtlke so dokaj ugodne, upo števatd pa moramo, da imajo otroci v teh dveh občmah naj-bolj onesnažen zrak, zefo ma-lo zelendh površin in da je pramet prav tu najgostejši. V Centru pa je neikaj primerniii zelenih zemljišč za igro otrok, Itei pa so žal v privatai lasti. Ti lastnaki ne puste, da bi se otroci igrali na njihovi zemlji ta jih preganjajo z nje. Tako si krajevna skupnost Gradišče prizadeva, da bi pridobila za svoje otroke veilik zasebni pro-stor — vrt na Rimski 24. Pro-stor bi bil, če bi uredili, de-nimo, nekaj peskcmiiikov in klopi, zeto ugoden za igro atroik.
V    obfeini   Ceoter   je   osem krajevnih   skupraostd   in   lahko bi rekli, da v nobeni niso po potaama zadovaljmd z otroški-imi igrisšči.
Na abmo6ju fcrajevme skup-nosti Ajdovščina imajo dve otroški   ignišai:   Leninov   paric
in igrišče v Kersnikovi ulici. Glede na števito otrak sta dve igrdšči premalo, vendar je Aj-dovščina v takem predelu Lju-bljane, da nimajo prostora za gradnjo novib. igrišč. Sicer ima-jo blizu Ti-voli, vendar je pre-hod čez Prešernovo cesto za same otrdke prenevaren. Igri-šča v Tivoliju uporabljajo za sprehode in igranje največ otrooi iz vzgojnovarstvenih us-tanov. Zaradi nevarne Prešer-nove ceste bi bito nujno po-trebno fiimprej zgraditi sema-for za pešce ali podhod.
Občani pa se pribožujejo tu-di zaradi nediscipliniranih voz-nikov, ki parkirajo svoja voai-la ob Puharjevi ulici, kar na zelemicah in jih uničuijejo. Zah-tevajo, da Puharjevo ulioo za-pro za ves promet kakor tudi za parkiranje voail.
Krajevna skupnost Ajdovšči-na pa je bila tudi prva, ki je v Ljubljani pred tremi leti uvedla dvomesečno (julij, av-gust) celodnevino varstvo otrok na atroškem igrišču. Varstvo organizira vzgojno-varstveni za-vod. Prejšnja leta je vzgojite-ljioo plafievala krajevna skup-nost sama, že lani pa je za to poskrbela TIS. Starši so nad takim nadmom varstva zelo na-vdušeni in bi bil gotovo dobro^ došel v vsafcem otro&kem igri-šču.
Krajevna skupnost Gradišče ima samo enio otroSko igrlšče in sicer v okviru vzgojno-var-stvenega zavoda dr. France Prešeren. Kot smo že omenili, si prizadevajo pridobiti nov prostor na Bimski 24, primer no otroško igrišče pa bi bil tudd prostor na Klmski 13 do 17.
Osnovma šola Tone Cufar oskrbuje otroško igrišče, ki sodi v krajevmo skupnost Ko-lodvor. Igrišče je dobno oskr-bovano, le da je na njem pre-malo igraJ. Eno otroško igri-šfie je za lsolodvorske otroike premalo, žal pa nimajo pro-stora, ki bi bil primeren za novo igriSče- Pred letd je tak prostor bil tam, lcjer sedaj gradijo stavbo RTV Ljoibljana.
Predstavinik krajevne skup-nosti Podjane je povedal, da so s svpjimd petimi otroškimi ig-riščd, kisov okviru stanovanj-skih naselij, zadovoljni. igri-šča so koMkor toliko dobro vadrževana, pafi v okviru mož-nosti, ki jih imajo pni tem hišni svetd. Eno igriišče pa so zarada gradnje ukinili.
Na obmodju krajevne skup-nosti Prule iroajo dve otroški igriš6i odprtega tipa, kjer igra-
la vzdrzuje občina, Jcrajevna skupnost pa skrbi za pesek v peskovndikih, in eno otroško igrišče v okviru vzgojmo-varst-vene ustanave Pnile. Igrišče v vrtcu je dobro vzdrževano na ostadih pa je bilo stanje bolj kritidno vse do teh dni, ko so postavili nova igrala.
V Stari Ljubljand imajo dve dokaj dobro vzdrževani otroš-ki igrišdi. Otroško igrišče ab Križankah vzdržuje komunalni oddelek občinske skupščine, ig-rišče na Osojah pa krajevna skupnost. Stara bjubljana pa je žal brez otroškega vrtca, kd ga bodo zgradili, z njitn pa bodo iogubili palovico enega otroš-kega igrišča. Otroci iz tega predeLa mesta pa tavajo še eno ugodnost za igranje — šance in Osoje na Ijubljanskem gra-du.
Stiri otroSka igrišda imajo v Starem Vodmatu, od tega sta dve igrišči odprtega tipa. Z enim upravlja šola, z enim pa vrtec. V tej krajevni skupnosti pa imajo še veliko športno igrišče (kotalkališče, igrišče za košarko in odbojko, klopi, ze-leniice), ki je dostopno vsem otrokom.
Na Taboru imajo otro&ko igrišče, ki ga upravlja otroškl vrtec Ane Ziherl in igrišče os-niovne šole Ledina. Igrišči sta zaprtega tipa. Imajo pa še igri-šče Partizan, ki pa je na voljo vsem otrokom. V nadrtu ima-jo gradnjo dveh novifo igriSč: med Ilirsko oziroma Trubar-jevo ulioo in med Petkovško-vim nabrežjesn in Trubarjevo ulico.
Predstavniki krajevnlh skup-nosti so menili, da bi morali balj sistematično urediti skrb za vzdrževanje teh igrišč. Po njihovem mnenju bi morale bibi za to zadolžene aii krajev-ne skupnosti ali pa svet za k<> rounalne zadeve prl občinski Skupščini, kl bi raoral določiti nekoga, ki bi za ta igrišča skrbel in  jih  vzdrževal.
Prav tako bi bilo treba mi-sliti na bolj sistemsko graditev otroškiii igrišč, saj so skoraj vsa sedanja skoraj neprimerna za igro atroik ab slabem d^ev-nem, all zimskem vremenu.
Nezado-voOijini pa so tudi za-radd neobjrirnih lastnikov psov in madk, ki pred.vsem popol-dne pripeljejo svoje ljubljence na igrišča in jih spnste, da pro-sto tekajo seim in tja. Pri tem pa jim ni mar, ko živali one-snažujejo peskovnike in travo, kjer se nato igrajo otroci.
Mestna zveza prijateljev rmla-dine je problematitoo otroških igrišč v Ljubljani obravnavala toudi na eni i^aned svojih zad-njih sej. Predlagajo^ da bi gradnja, ureditev in vzdrževa-nje igrišfi potekalo po enotnih meriliih za vso Ljubljano. Me-stni sv©t za komunalne zade-ve, TIS in Sktipnost otro&kega varstva bi po njihovem mne-nju roorali ustanoviti posebno stroilcovno telo, kd bi naprej lahko vodilo akoijo za ureditev igrišč in za sisterasko rešitev statusa otroških igrise.
Menijo tudi, da bl morale vse občinske skupščine edmprej spreijeti odloke o obveznosti investitorjev za gradnjo ustrez-niti zmogljivosti za varstvo in otroška igrišča zaradi neena-komernega razvoja stanovanj-skih gradenj in otro&kih rekre-aoijsikih povrSin. Prav tako naj bi po njihovem mnenju dolo-čili upravljavca in način pre-nosa sredstev za vzdrževauje nanj.
Mesfcna zveza tudi meni, da bi pri načrtavanju novih otro-ških igriSč nujno morali upo-števati to, da bi za predšolske otroike zgradi'll igrišča čim bli-že staraovanjem, da naj bi bila gradnja igrišča taka, da omo-goča hitro preaismeritev v upo-rabi glede na sezono in profil igrišča. Otroška igrišča za pred-šolske iin šolske otrofee naj bi bila stoupaj, vendar grajena tafeo, da bi imela vsaka steuipi-na svoj del igrišča.
B. R.