novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal / casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini/abb. postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1000 lir št. 28 (530) • Čedad, četrtek, 12. julija 1990 Predsednik Peterlè sprejel Slovence Predstavnike iz Italije, Avstrije in Madžarske V veliki sejni dvorani slovenske vlade je prejššnji teden predsednik izvršnega sveta dr. Lojze Peterle priredil skupaj s pristojnim ministrom dr. Janezom Dularjem sprejem in razgovor s predstavniki zamejskih Slovencev iz Italije, Avstrije in Madžarske. Poleg uradnih predstavnikov organizacij in strank je predsednik tokrat povabil tudi nekatere vidne kulturne in javne delavce, slovenske duhovnike in druge osebnosti, tako da je število zamejskih vabljencev preseglo petdeset. Prisotni so bili tudi zainteresirani ministri:: za šolstvo dr. Peter Vencelj, za kulturo dr. Andrej Capuder, za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel, za promet Marjan Krajnc in za informiranje Stane Stanič. Predsednik Lojze Peterle je v uvodu poudaril srečno sovpadanje sprejema zamejcev s proglasitvijo slovenske suverenosti. To je bil splet naključij, ki pa poudarja možnost kreativne politike. S tem se utrjuje slovenska samozavest in z njo tudi zamo-zavest vseh Slovencev. Predsednik je poudaril, da so izpolnili volilno obljubo, ko so ustanovili posebno ministrstvo za Slovence izven meja matične domovine in s tem dvignili skrb zanje na raven vlade in izven ožjih okvirov ene stranke ali strank. Slovence v zamejstvu je Peterle izenačil kot "partnerje" v vseh zadevah. Še posebej je omenil porabske Slovence in zaščitne obveze, ki jih je sprejela nova demokratična madžarska vlada v razgovoru s slovensko delegacijo. V razpravo so posegli številni zamejski predstavniki. Naj omenimo samo predstavnike Sloven- cev iz Italije: Ivo Jevnikar (tajnik Slovenske skupnosti), Klavdij Palčič (predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze), Marija Ferletič (predsednica SSO), Pavle Merkù, Miloš Budin (deželni svetovalec KPI), Darko Bratina (direktor SLORI), Laura Bernjak (predsednica slovenske deželne komisije PSI), Bojan Brezigar (deželni svetovalec Slovenske skupnosti). Viljem Cerno je v imenu Slovencev videmske pokrajine govoril o poskusih razlikovanja Benečanov in o izredni tudi gospodarski uveljavitvi s pomočjo matične domovine. Zasedanje je zaključil predsednik Peterle z opitimizmom in preudarnostjo, ker nas vse 'čaka težko delo, likof pa pride na koncu". AD OBLIZZA (STREGNA) UN’ALTRA EDIZIONE DEL “DAN PO STARIM' H profumo dì casa nostra Musica, giochi e cucina tradizionali gli ingredienti della festa Bel successo anche quest'anno per il "Dan po starim ", organizzato lo scorso fine settimana a Oblizza, anche se - vuoi la finale del mundial, vuoi altre feste concomitanti e forse anche le serate non proprio estive - hanno determinato una partecipazione minore rispetto alle precedenti edizioni. Quella di Oblizza comunque rimarrà sempre una bella festa fino a quando sarà frutto della collabo-razione di tutto il paese, fino a che conserverà il suo attaccamento alla tradizione che si esprime nella musica e nella canzone, nella lingua, nel recupero dei giochi tradizionali e nella cucina soprattutto, che è stata senza dubbio la sua carta vincente. La festa si è aperta venerdì con il complesso di Lojze Furlan. Sabato pomeriggio marcialonga, la sera ballo con Checco e gli SSS, dopo naturalmente la partita. Domenica pomeriggio dedicato ai giochi per bambini - vi ha partecipato un gruppo di circa 25 ragazzi - e per adulti. La sera nuovamente ballo con gli amati SSS dopo ovviamente la finale Germa-nia-Argentina . Complimenti dunque ancora una volta agli organizzatori con un rinnovato invito a custodire gelosamente il sapore della tradizione, di casa nostra. Un momento della gara di freccette vedi a pagina 4 e 5 Konferenca SKGZ v soboto v Trstu V prostorih slovenskega dijaškega doma "Srečko Kosovel" v Trstu bo v soboto 14. julija z začetkom ob 9.30. uri programska konferenca, ki jo je kot se je obvezala na občnem zboru sklicala Slovenska kulturno gospodarska zveza. Dogajanja v Evropi, v Sloveniji kot tudi politični premiki v Italiji in v naši skupnosti predstavljajo en sklop vprašanj, ki jih bo konferenca obravnavala, saj terjaj o temeljito analizo in jasne odločitve . Programska konferenca pa je povezana tudi s željo po večji demokraciji in večje možnosti odločanja o las- tni usodi, ki jasno prihaja do izraza, prav tako kot potreba po ovrednotenju različnosti med nami in obenem ohranjanju celovitosti. Na sobotni programski konferenci se bo v bistvu nadaljevala poglobljenja in vsebinsko bogata razprava, ki se odvija že več časa v okviru SKGZ, v posameznih odborih, članicah in organizacijah. Prav gotovo bo predstavljala novo etapo v tem delu, ki se bo predvidoma nadaljevalo jeseni in še naprej če bo potrebno, dokler se ne bodo izoblikovale smernice in program dela naše organizacije. L’acqua delle valli è ora sotto accusa La stampa locale ha dato i giorni scorsi grande rilievo alla notizia che i sindaci delle valli hanno ricevuto gli avvisi di garanzia in relazione al fatto che le acque degli acquedotti locali risulta non potabile per la presenza di colifor-mi fecali. L" acqua non è dunque potabile per la presenza di agenti biologici, il problema però si potrebbe risolvere facilmente con impianti di potabilizzazione. Un'inquinamento dunque meno grave di quello chimico che in alcuni casi è di difficile soluzione e che è stato affrontato, ricorderete, anche alzando i limiti consentiti dalla legge per la presenza di sostanze tossiche. Tornando ai nostri acquedotti, una fonte giornalistica attribuiva la causa della situazione attuale alle povere finanze dei comuni che non possono dotare gli acquedotti di adeguati potabilizzatori che pure non richiederebbero grandi spese. La soluzione prospettata non era però quella che ci si aspetterebbe e cioè dare ai comuni quei finanziamenti di qualche centinaio di milioni, bensì dì qualche miliardo all'acquedotto del Friuli centrale per distribuire ovunque la propria acqua, con il rischio di disperdere un patrimonio di prese ed acquedotti locali che sono una ricchezza e che gestiti razionalmente richiederebbero costi di gestione minori. Mundial ’90 gre napri pod lieškim zvezdam Dokončni odgovor TAR šele oktobra Deželno upravno sodišče (TAR) je sprejelo priziv liste KD - PSDI iz Spetra v zvezi z rezultatom majskih volitev, na osnovi katerih je bil za župana potrjen socialist Firmino Marinig, sicer izvoljen na enotni občinski listi. Priziv je vložil čedajski odvetnik Giovanni Pelizzo. Zaradi tega bo treba ponovno še enkrat pregledati vse glasovnice in prešteti glasove, tako list kot preference. Deželno upravno sodišče bo izreklo dokončno odločitev 18. oktobra. V prizivu, ki sta ga vložili KD in PSDI dan po razglasitvi volilnih rezultatov, se postavlja v dvom sam volilni izid in se govori o možnih napakah pri preštevanju glasov, kar naj bi odločilno vplivalo, da si je večino v občinskem svetu ponovno zagotovila občinska lista, ki je sicer prejela nekaj manj glasov od koalicije KD-PSDI, prednost pa ohranila, čeprav proti pričakovanjem, na osnovi preferenčnih glasov. Kaj pa se je pravzaprav zgodilo? Ko so v ponedeljek 7. maja v špetrski občini prešteli glasove se je izkazalo, da je občinsko listo "premagala" nova koalicija, ki sta jo sestavljali KD in PSDI. To zavezništvo je prejelo le 4 glasove več (606 proti 602) od občinske liste. Treba pa je bilo sešteti tudi preferenčne glasove in po tem seštevku je občinska lista, ki je nato za župana potrdila Mariniča, ohranila večino v občinskem svetu. Domenica scorsa un bell’argento per don Mario Grande festa domenica scorsa a Ugovizza per i 25 anni di sacerdozio di don Mario Gariup di Topo-lò, da 16 anni parroco in quella località della Val Canale. Alla messa ed alla festa che ne è seguita hanno partecipato i parrocchiani e alcuni amici di Grimacco. La cronaca dettagliata potete leggerla a pagina 4. Festa anche per don Dionisio Mateucig, originario di Paciuch a Sappada, dove è parroco da tanti anni. Anche don Natale Zuanella, parroco di Tercimonte e Savogna e monsignor Marino Qualizza si apprestano a festeggiare i loro 25 anni di sacerdozio. Ma il momento culminante di questo bel traguardo raggiunto dai nostri quattro parroci sarà a S. Leonardo domenica 29 luglio dove tutti e quattro festeggeranno assieme i 25 anni al servizio di Dio. Za resnico povledat nle Mundial, je turnir v malem nogometu na Liesah, vsedno pa /e okuole igrišča puno judi an puno "tifa" novi matajur Depurator: buj čedne naše neke Gredo naglo napri v Klenji di-ela za nove odtočne kanale, fo-njature an za depuratorja, za katere je poskarbiela špietarska kamunska aministracjon. Po projektu, ki ga je naredu inženir Mario Mullig, spejejo fo-nje v nov depurator, ki ga zazidajo dol za Klenjam, v kraju "Palud'. Diela, ki bojo koštale 100 miljonu, jih runa impreža Augusto Rudi iz Špietra. Kar bo naret še depurator bo zaries dobro an za uodo rieke Aborne an dol mimo za Nedižo, saj bojo buj čedne. Za kar se tiče Klenji an Kore-de pridejo takuo h koncu diela obnove po potresu, za katere je kamun špindii 300 miljonu. Sveti Muhor an Fortu vas kličejo! V Sauodnji se parpravjajo za njih senjam za svetega Muhora an Fortunata. V petak 13. bo ples s Checcam an SSS, o punoči koncert z Doppio malto". V saboto 14. spet ples s Checcam an SSS. V nediejo 15. bo ob štierih popu-dan "gara di pesca" za "Pierine", ob peti pa za te velike. Zvičer ples z ansamblom Bintars. Praznovanja puodejo napri tudi naslednji tiedan. Program bo parbližno le tisti, samuo ki v saboto 21. popudan bo "cross ippico" an v nediejo 22. popudan pa igre za te male an te velike, ob sedmi zvičer bojo plesal tisti od Top dance" iz Remanzacca. Ob deseti zvičer loterija. IL COMUNE Dl S. PIETRO RIMUOVE I PREFABBRICATI DEL POST-TERREMOTO Ed è... piazza pulita Sono stati appaltati all’impresa artigiana Alessio Vogrig di Savo-gna i lavori del secondo lotto di intervento per ripristinare le aree dove erano ubicati i prefabbricati realizzati dopo il terremoto del '76. I lavori riguardano la loro demolizione (quasi tutti sono stati ceduti a privati) e la sistemazione delle aree su cui sorgevano che verranno poi riconsegnate ai legittimi proprietari. Con i lavori in corso, per i quali si prevede una spesa di oltre 26 milioni a totale carico deH'ammi-nistrazione regionale, l'amministrazione comunale avrà cancellato dal suo territorio gli effetti del terremoto del 1976. E' un ulteriore tassello al recupero ambientale di ambiti destinati alle attività agricole e residenziali. La rimozione dell'ultimo prefabbricato a Clenla Vodovodi an suola na podbonieški občini Nova občinska uprava v Pod-boniescu se je ložla že na dielo, Na parvem konseju po izvolitvi novega odbora je župan Spe-cogna poviedu an par besied go na nove leče za kar se tiče dielo an odgovornosti krajevnih uprav, nadvse nove odgovornosti župana an odborniku, ašešorju. Natuo le župan je poviedu katere odgovornosti bojo imiel novoizvoljeni odborniki. Carlo Marseu bo skarbeu za finance, tergovino, šolstvo in turizem; Vito Cencig za kmetijstvo, hosti, za "piste interpode-ral" an za skupino tistih, ki pro-stovalno varjejo naše okolje (ka-munski gasilci); Giorgio Domeniš za javna diela, za okolje an njega varstvo, urbanistiko; za kulturo, zdravstvo, pomuoč an šport po skarbeu Lorenzo Onesti. Za kar se tiče obnovo po potresu, osebje, industrijo an obar-tništvo bo odgovoren sam župan Specogna. Kot smo že vičkrat tudi mi pisal, v podbonieškim kamunu imajo velike težave z vodo, po- sebno v gorskih vaseh. An o te-lem problemu se je guorilo na telim parvem kamunskem konseju. So odločil potencjat vodovode Zapatoka, Arbeča, Ofjana in Varha. Za tele diela predvidevajo špindat vič ko 600 miljonu. Nove diela narde tudi v Kal an v Dolenjim Marsine, kjer kie-ki je bluo že nareto. Na vsak način, je bluo rečeno, bo korlo pregledat vso vodovodno situacijo v cielim kamune. Guoril so tudi o podbonieških osnovnih šuolah. Odobril so pro-get za obnovo an arzširitev pre-storu, pru takuo finansiranje diel. Videmski proveditorat je dau še an kontribut za 50 miljonu takuo de za vse dielo špinda-jo 200 miljonu. Za kar se tiče predstavnike podbonieškega kamuna na gorski skupnosti Nediških dolin so odločil jih izvolit na drugem konseju tud za pregledat priet katere so nove kompetence tele ustanove an nove odnose med telo an občinske uprave. APERTE LE ISCRIZIONI AL PRIMO CORSO DELLA SCUOLA INFERMIERI Avanti, c’è ancora posto Avete tempo fino alle ore 12 del 31 agosto ad iscrivervi al primo corso della scuola per infermieri professionali di Cividale. Lo ha reso noto in un suo comunicato l'Unità sanitaria locale del Cividalese. La giunta regionale ha deliberato che agli allievi ammessi al corso verrà corrisposto un assegno di studio mensile di 350 mila lire lorde. Inoltre, l'accesso e la frequenza alla scuola sono interamente gratuti, così pure i testi scolastici. La frequenza alla scuola comprende lezioni teorico -pratiche e tirocinio pratico in strutture ospedaliere ed extra ospedaliere. Per poter essere ammessi alla scuola bisogna avere 16 anni compiuti o da compiere entro il 31 dicembre prossimo, avere un 50 anni d Nutrita serie di iniziative a S. Pietro al Natisone, organizzate dalla locale riserva di caccia che festeggia quest’anno i 50 anni di fondazione. Svoltesi nell'arco di tutto l'anno sono culminate in questi giorni in occasione dei festeggiamneti per il patrono e si concluderanno il 1 settembre con la distribuzione di attestati, targhe e medaglie. Venerdì 29 giugno presso l'albergo Belvedere si è svolta la conferenza su selezione, addestramento ed utilizzo dei cani da traccia, mentre domenica 1 luglio c'è stata a Vernasso la dimostrazione pratica di lavoro dei cani da traccia su cinghiale. La domenica successiva messa del cacciatore, celebrata da don Dorbolò alla fine della quale il direttore della riserva Sergio Mattelig ha letto la preghiera del cacciatore. A causa di un incidente stradale non hanno potuto partecipare i suonatori di corno carinziani. L'appuntamento ora per il 1 settembre. biennio di scuola media superiore, superare una selezione consistente in una prova psicoattitudinale e un colloquio che si terrà nella sede della scuola il 5 settembre alle ore 15.1 posti a disposizione sono 30. Ricordiamo che al termine del triennio, dopo l'esame di Stato, verrà rilasciato un diploma che consente l'inserimento - previo concorso - nel ruolo infermieristico nelle strutture dell'Unità sanitaria locale oppure in strutture private o convenzionate. Ricordiamo che il recente accordo nazionale per gli operatori delle Unità sanitarie ha notevolmente rivalutato dal punto di vista economico questa categoria e l'attuale scarsità di diplomati nel settore fa sì che le possibilità di inserimento lavorativo siano oggi del 100 per 100. Per informazioni e chiarimenti (ad esempio sulla documentazione da presentare assieme alla domanda) gli interessati possono rivolgersi alla segreteria della scuola dell'ospedale di Cividale (telefono 0432/708271 - 708272) ogni giorno feriale dalle 10 alle 13, escluso il sabato. La trota in... g Nell'ambito della sagra del patrono, domenica 8 luglio, la sezione dei pescatori sportivi di S. Pietro al Natisone ha organizzato una gara di pesca alla trota. La competizione si è svolta presso il laghetto di Cedron, la bella giornata di sole ha fatto si che fosse presente anche un buon numero di curiosi. Al termine della gara si sono svolte le operazioni di peso con la seguente classifica: 1) Lino Cencig, gr.1980; 2) Giuseppe Chiabai, gr.1970; 3) Alberto Cont, gr.1755; 4) Danilo Beuzer, gr.1750; 5) Romano Podorieszach, gr.1745; 6) Daniele Ciccone, gr.1740; 7) Leopoldo Filaoro, gr.1740. Dopo la gara di pesca, dalle ore 9.30 in poi, sul piazzale dell'Istituto Magistrale a S. Pietro al Natisone si è svolta la competizione pesca sportiva di abilità su prato che ha visto il successo di Danilo Beuzer con 80 punti, seguito da Giuseppe Chiabai e Alberto Pie-righ con 40; al quarto posto Federico Fon con 30, quinto e sesto nell'ordine Leopoldo Filaoro e Andrea Agliata. Nel primo pomeriggio si sono svolte le premiazioni. ALCUNE CONSIDERAZIONI SU UN’ASSOCIAZIONE SIGNIFICATIVA COME L’ANPI Un corpo sano e le sue difese L'assegnazione di targhette di benemerenza da parte di ZZBNOV (associazione degli ex combattenti), in occasione dell'annuale celebrazione, ad appartenenti all'ANPI, mi induce oltre che a ringraziare sentitamente la ZB — a fare qualche breve considerazione su di una cosi significativa associazione che è appunto l'ANPl. A cominciare dalle tribù dei primitivi, gli uomini hanno sempre cercato di riunirsi in gruppi o associazioni per le più disparate finalità: mutua difesa ed assistenza, filantropia o semplice-mente a scopo ludico. Ad esempio da noi — per non farla lunga — quella che gode di maggiore popolarità è l'associazione degli ex alpini. Ogni tanto organizzano raduni regionali o nazionali. Marciando con fierezza lungo le vie delle città pavesate di tricolori, al suono della banda militare, si sentono, per così dire, realizzati. Lo spettatore allora ammirandoli comprende perchè nell'estimazione della gente conta molto di più un semplice gregario colla piu- ma sul cappello di un qualsiasi capitano di fanteria. Da non trascurare, poi, il cameratismo che si rinnova di volta in volta tra gli appartenenti alla stessa arma con canzoni ed un bicchiere di vino. Ciò fa dimenticare il grigiore e l'anonimato della vita quotidiana e fa desiderare un prossimo incontro. Anche l'Associazione Nazionale dei Partigiani Italiani come quella degli Alpini trae l'origine dalla lotta armata. L'ANPl è l'erede del CLN (Comitato di Liberazione Nazionale). Come è noto, il fascismo abolì in Italia ogni parvenza di democrazia e si servì dell'Esercito per aggredire proditoriamente altre Nazioni, poi si mise al servizio del Nazismo. Ciò che i nazisti combinarono in Italia ed in tutta l'Europa non è il caso di ripeterlo. Nel caso che il nazismo avesse vinto la guerra, non ci sarebbero state più adunate e cortei di penne nere, perchè il Friuli colla Venezia Giulia era già stato ceduto alla Germania dalla Repubblica di Salò ed allora non si sarebbero più chiamati alpini, ma "Alpen Jager" e non avrebbero più cantato il loro inno “Dalla città e dal villaggio", ma “Deutschland uber al-les". Fu allora che si costituì il CLN nel quale confluirono tutti quelli che — di qualsiasi tendenza politica si proposero di combattere colle armi in pugno e con ogni mezzo a loro disposizione il nemico privo di ogni umanità. Questa è l'origine dei Partigiani e della lotta della Resistenza, lotta che riscattò davanti al mondo l'onore dell'Italia, non è quindi giusto dire che "tanto gli Alleati avrebbero vinto lo stesso". La nostra gente, per sua fortuna, non ha avuto da fare e neanche sentore ■— colle stragi di interi paesi, tipo Marzabotto, nè coi campi di concentramento o coi forni crematori, perciò si è formato un giudizio negativo sulla figura del Partigiano perchè turbava la tranquillità e rappresentava un pericolo. Quale è lo scopo dell'ANPl erede del CLN? Certamente non quello di organizzare cortei paramilitari, ma di essere la sentinella a guardia della democrazia e della libertà. Ogni corpo sano è dotato di una sentinella ossia di un apparato immunolo-gico efficente. Quando in questo corpo inizia una infezione per una puntura o altra causa, immediatamente l'apparato spedisce sul posto un esercito di leucociti che distruggono o isolano i germi infettivi. L'Aids è mortale appunto perchè priva l'organismo di queste difese. L'ANPl ha lo scopo di fare da sentinella affinchè nella società in cui viviamo non sorgano altri capipartito, altri Furer e Duci che mandino i nostri alpini a invadere Paesi pacifici ed a morire congelati nelle steppe della Russia. Perciò l'ANPl è al di sopra di ogni partito politico e al di sopra di ogni ideologia. Tutti coloro che amano la pace e la libertà dovrebbero aderirvi, special-mente i giovani, perchè purtroppo la storia tende a ripetersi. Pasquale Guion MANIFESTAZIONE A 70 ANNI DALL’INCENDIO DEL NARODNI DOM A TRIESTE H centro era sloveno Il Narodni dom bruciato dalle squadre fasciste 70 anni fa Progettato dallo sloveno Max Fabiani, uno dei maggiori architetti dell’impero austriaco, nel 1905 venne inaugurato a Trieste il Narodni dom (Casa nazionale). Si trattava di un centro culturale d'avanguardia, di un centro comunitario polivalente, importante e significativo dal punto di vista architettonico, ma anche simbolo ed espressione concreta della forza politica ed economica della comunità slovena di Trieste all’inizio del secolo. Nel Narodni dom c’erano infatti una banca, diversi uffici, un teatro, una scuola di musica, una palestra, una tipografia, un albergo, un ristorante, un caffè e le sedi di varie associazioni. Fu un’istituzione importantissima per la comunità slovena, com’è facile intuire, che purtroppo però ebbe una vita limitata. Il 13 luglio del 1920 le squadra fasciste bruciarono, indisturbate, il Narodni dom, fulcro della vita culturale e politica slovena a Trieste. Ma qual è il quadro storico in cui va inserito il tragico avvenimento? "Con l’annessione all'Italia la popolazione slovena e croata -scrive Pavel Stranj in La comunità sommersa - perse i diritti nazionali goduti nel regime austriaco sebbene le nuove autorità italiane avessero promesso più volte di ripristinarle... Non solo le promesse ed i buoni propositi non furono mantenuti, ma nella prassi si rivelò presto che con le leggi austriache venne a mancare l’intermediario che permetteva di condizionare i vari antagonismi etnici, e anche di mantenere tra di loro un certo equilibrio. La classe dirigente italiana si trovò allora nelle condizioni di realizzare il suo vecchio sogno di neutralizzare e persino di eliminare la presenza del potenziale economico sloveno. Lo strumento privilegiato per una tale politica - prosegue Stranj - fu dapprima l’attività delle squadre fasciste, che a Trieste ebbero un ruolo precoce sia in chiave classista che in quella nazionale. Quando il fascismo assunse il potere in prima persona, per gli sloveni ed i croati della Venezia Giulia iniziò un periodo di vessazioni legalizzate che durò sino alla seconda guerra mondiale. L’amministrazione dell'Italia liberale impose sin dall'inizio una politica più o meno velata di snazionalizzazione, limitando e ostacolando la ripresa dell'attività delle istituzioni slovene, con provvedimenti amministrativi e giudiziari. Il culmine di questa politica antislovena fu raggiunto il 13 luglio 1920... Fino alla fine del 1921 nel-lla Venezia Giulia i fascisti distrussero 134 sedi di associazioni in gran maggioranza appartenenti ai liberali sloveni e ai comunisti." Quel tragico avvenimento di 70 anni fa verrà ricordato venerdì prossimo, 13 luglio, alle ore 18,30, con una manifestazione unitaria degli sloveni di Trieste che si svolgerà in via Filzi, là dove si trovava il Narodni dom. La cerimonia si aprirà con l'esibizione di una banda e di un coro. Successivamente prenderà la parola in italiano ed in sloveno il docente universitario Jože Pirjevec. Alla cerimonia è stato naturalmente invitato a portare il suo saluto anche il sindaco di Trieste, Richetti. RAZSTAVA V NOVEM KULTURNEM CENTRU TA NA DRUGIM KRAJU MOSTA Dreka je paršla v Čedad Vasi, hiše, njive, sanožeta, jud-je na diele, arhitektura... parbliž-no petdeset fotografiji za pokazat judem, kaka je Dreka. Razstava je v Čedade, v novem kulturnem centru, kjer je biu ankrat špitau, na drugi strani Nediže. Fotografije, ki so za-ries lepe, jih je naredu Riccardo Rossi. Za resnico poviedat, smo se čakal kieki vič an če tela inicja-tiva dreške občine je uriedna pohvale. Še kaka fotografija, nomalo besied vič... Lohni trošt je, de tistemu, ki bo videu telo razstavo pride želja iti gledat od blizu, kako je an kakuo se živi v telim liepim gorskim kamunu. Flash na fotografsko razstavo o Dreki Koroška: za obletnico plebiscita Požganica Letos Koroška obhaja 70. obletnico plebiscita. Slovenska prosvetna zveza iz Celovca se ga bo spomnila s skupno prireditvijo kulturnih društev obeh koroških regij, v Sloveniji in v Avstriji. Uprizorili bodo "Požga-nico" Prežihovega Voranca v dramatizaciji Vladimirja Kocjančiča. Sodelovali bodo igralci in igralke naslednjih kulturnih društev: "Danica" Šentprimož, “Zarja" Železna kapla, Radiše, "Srce” Dobrla vas, "Vinko Poljanec" Škocjan, "Edinost' Pliberk, Šentjanž v Rožu, člani Kooperative Longo mai, Godba na pihala Šmihel, pevski zbor "Štanjel-ski pavri” iz Štanjela in gledališka skupina Slovenj Gradec. To povezavo s skupinami z obeh strani meje, pravijo na Slovenski prosvetni zvezi, smo iskali zavestno, povabili smo k sodelovanju tudi nemško govoreče igralce, saj Požganica ni nikak-šnem nacionalističen manifest, nasprotno, v tem delu Prežih nakaže, kako se sanje o boljši prihodnosti, svobodi in bratstvu razblinijo v nič on bratomorni vojni, ki loči brata od brata, prijatelja od prijatelja. Primiera Požganice bo v petek 20. julija ob 20.30. uri v Spodnjih Vinarah na prostem. Ponovitve bodo 21., 22., 27. in 28. julija. Režiser predstave je Peter Militarov. Video Kids ’90 bel concorso dell’Arci Nova L'Arci Nova di Udine ha organizzato un concorso, "Video Kids "90" rivolto ai video autori che svolgono ricerca e sperimentazione di nuovi linguaggi nell’elettronica. Il concorso si articola in due sezioni, su tema fisso, ”11 piacere", e su tema libero. Ogni sezione ha i suoi premi che consistono nel "Trofeo Udine Video" di un milione al primo classificato e nelle segnalazioni per il secondo e terzo classificato. Le opere dovranno pervenire entro il 1. ottobre 1990. I video selezionati saranno presentati alla manifestazione che si terrà a Udine il 1., 2 e 3 novembre. Per informazioni rivolgetevi al-l’Arci Nova di Udine, via Manzoni, 42 (tel. 0432-26859). 50 beneških otrok na Mladi briezi ...na teli fotografiji, kjer so malomanj vsi kupe! Učiteljca Antonella an otroc gredo na sprehod Ko prebirate to številko Novega Matajurja, se v Žab-nicah 50 beneških otrok poslavlja od letošnjega letovanja Mlada brieza. V soboto se namreč vračajo na svoje domove, potem ko so dva tedna preživeli skupaj, v družbi svojih učiteljev in animatorjev, ki so skrbeli, da so jim ti počitniški dnevi kar najbolje potekali. Pri tem so jim v veliki meri pomagali tudi upravniki doma Mangart, ki so poskrbeli, da so lepo spali in pridno polnili svoje želodčke. Otroci so bili kot vsako leto razdeljeni v skupine približno enake starosti, posebno prve dni pa so se morali učitelji lepo potruditi, da so jih zaposlili z igricami in dejavnostmi, saj je bilo vreme močno nenaklonjeno. Kljub temu jim je že v prvem tednu uspel vzpon na Višarje (samo nekaj najmanjših se je navzgor peljalo z žičnico, ostali pa so pridno hodili v obe smeri, tako kot se je včasih hodilo na božjo pot), opravili so nekaj lepih krajših sprehodov, v petek pa so se kljub slabemu vremenu podali na Koroško. Nič ni pomagalo: dokumenti so bili pripravljeni za tisti dan, poleg tega pa so vsaj tis- ti otroci, ki obiskujejo dvojezično šolo v Špetru, bili domenjeni, da pokukajo na obisk k svojim vrstnikom na dvojezični šoli v Celovcu, kjer se je prav v petek končalo šolsko leto. K sreči so bili pri Mohorjevi družbi v Celovcu oziroma na šoli tako prijazni, da so sprejeli pod streho celo skupino in jo tudi pogostili, tako da so najhujši naliv otroci preživeli pod streho. Pod nekoliko redkejšim dežjem je nato skupina nadaljevala pot proti Gospe sveti, tu pa je bilo vreme že prijaznejše in se je potem še popravilo, tako da je bil popoldan možen obisk minimundusa na Vrbskem jezeru in še sprehod ob jezeru. Nedelja je bila seveda dan množičnega obiska staršev in prijateljev. Prej so otroci šli h lepi dvojezični maši v župno cerkev, potem pa so se kar raztepli na krajše izlete, da bi se potem seveda spet našli za večerjo in ... mundial. Za tokrat smo vam povedali dovolj, v prihodnjih številkah pa bodo o Mladi briezi kaj več napisali otroci sami. Živa Gruden Štier čičice na Mladi briezi, kje so vse te druge1 VELIK PRAZNIK V NEDELJO V UKVAH ZA DUHOVNIKA MARIA GARIUPA 25 Bet v službi božji Velik praznik v nedeljo v Uk-vah, v Kanalski dolini, kjer so se vsi farani zbrali okrog svojega župnika, duhovnika Maria Gari-upa, ki obhaja 25. obletnico duhovniškega posvečenja. V velikem številu so se zbrali na sveti maši v cerkvi posvečeni sveti Trojici tako ljudje iz vse Kanalske doline kot tudi iz Benečije in še posebno iz Grmeka, iz Topolovega, odkoder je pre Mario doma. Bila je lepa in doživeta svečanost, ki ji je dal poseben pečat izredno kvaliteten domači cerkveni pevski zbor z njega bogatim repertoarjem slovenskih pesmi. Bila pa je tudi priložnost za neko oceno opravljenega dela, prehojene poti. To je opra- vil v prvi vrsti sam srebrnomaš-nik, ki je spregovoril o svojem delu, o bojih za razvoj slovenske kulture v Kanalski dolini, o težavah in grenkobah in seveda tudi o uspehih. Skupina otrok je potem voščila svojemu duhovniku tako v slovenščini kot v italijanščini, pesnik Mario Schiavato mu je posvetil lepo poezijo, medtem ko mu je deklica čestitala v imenu cerkvenega pevskega zbora, Ali Oman pa v imenu kulturnega društva Lepi vrh. Zahvalil se je za opravljeno delo in sodelovanje gospodu Gariupu tudi župan občine Na-borjet Anton Erlih. Omenil je prizadevanja in delo za popravi- Gospod Mario Garlup, ko /e leta 1981 predstavljal Slovence videmske pokrajine na srečanju s predsednikom vlade Spadollnijem tev dveh poškodovanih faružev in 2 cerkev. Na koncu mu je v imenu občinske uprave izročil umetniško srebrno Kristusovo podobo. Nazadnje so vsi skupaj zapeli zahvalno pesem. Praznik se je nato nadaljeval po maši v prijateljskem in sproščenem vzdušju na zakuski, ki so jo Ukljani pripravili ob prazniku svojega duhovnika, ki opravlja svoj poklic v Kanalski dolini že 16 let. Popoldne se je nadaljevalo v ožjem družinskem in prijateljskem krogu. Ob srebrni maši je poslal gospodu Mariu Gariup brzojavko s svojim blagoslovom tudi videmski nadškof Battisti. Duhovniku je čestital tudi star prijatelj, sedanji predsednik vlade v Sloveniji, Lojze Peterle. Naj povemo, da so v prejšnjih dnevih praznovali v Sappadi, kjer opravlja njega službo, tudi duhovnika Mateučiča, katerega se bodo spomnili kot smo izvedeli tudi v Dreki, v njegovi rojstni občini. Podobna praznovanja pripravljajo v Matajurju za gospoda Boža Zuanello in v Po-dutani za monsinjorja Marina Qualizzo. Štirje beneški srebrnomašniki, kot nam je povedal pre Mario, se bodo srečali na skupni zahvalni maši in v skupni molitvi, kar nedvomno predstavlja pomemben moment življenja vse naše skupnosti, v cerkvi v Podu-tani zadnjo nedeljo tega meseca, 29. julija. Predsednik komltata, ki organlzava "An dan po starim", Claudio Garbaz, daje roko an premio Lucianu Borgù, ki je znu narbuojš ciljat. V fotografiji tazdol pa ljudje na "viterjl" na obliškem sejmu, ki ponuja dobre, stare, domače an, kar je buj pomembno, zdrave jedi BELLA INIZIATIVA DELLA SEZIONE TICINO DELL’UNIONE EMIGRANTI SLOVENI Un sogno lungo tre giorni La sezione Ticino (Svizzera) dell'Unione emigranti sloveni del Friuli-Venezia Giulia, nell'ambito del suo programma culturale-ri-creativo, per Pentecoste ha organizzato un'interessantissima gita di tre giorni in Francia e Principato di Monaco. In perfetto orario (come un orologio svizzero), la folta comitiva di beneciani e loro amici, su comodo e moderno pullman gran turismo, è partita alle 6.00 di sabato 2 giugno in direzione Cote d’Azur via autostrada Milano - Cannes. I gitanti, complice anche una splendida giornata di sole, sono pieni di entusiasmo e buon umore. Lungo il tragitto, costeggiando la Riviera Ligure, si continua a cantare ripescando nei ricordi, una ad una, tutte le canzoni slovene, friulane e italiane. A mezzogiorno, come previsto, arrivo a Cannes e sistemazione al-l'Hotel Acapulco che, per due giorni, rimarrà il punto di riferimento della comitiva. Dopo il pranzo in comune, pomeriggio libero per visita alla città. Cannes, città meravigliosa di fama internazionale con clima mediterraneo mite anche d'inverno, è un'attrazione turistica di pri-m'ordine. Incantevole lo sguardo dalle circostanti colline verso la Croisette, le isole. Il porto zeppo di "barche” della mondanità internazionale, i musei, il palazzo del cinema dove si celebrano i vari festival, le viuzze della città vecchia vivacizzate dal colorito mercatino del sabato brulicante di turisti "affamati” di novità sono attrazioni irresistibili. Dopo cena in tipico ristorante, il gruppo si sparpaglia nuovamente dissolvendosi per la città alla ricerca di nuove emozioni. La frenesia delle novità, prima del rientro in albergo, spinge qualcuno a varcare la soglia del casinò per provare, al cospetto di qualche "slot - machine", l’ebrezza del gioco d’azzardo che, ahimè, solo raramente ti consola con quel dolce vincente tintinnio. Domenica 3 giugno (Pentecoste), dopo l'abbondante colazione, tutti con abbigliamento più sportivo per l'impegnativa triplice escursione. La splendida giornata sembra aver messo "ali" al pul- lman che in breve ci porta a Grasse (cittadina famosa per le sue fabbriche di profumi). Attraverso gli storici alambicchi del museo della Galimard schierati ai lati come vecchi guerrieri di rame, si percepiva la grande opera dei primi "maghi" del settore profumiero che col loro lavoro pionieristico contribuirono contribuirono a diffondere nel mondo il prestigio di questa delicata industria francese. A conclusione del viaggio attraverso la lavorazione di questi prodotti di bellezza, all'uscita dallo stabilimento, il normale approvvigionamento a "prezzi di costo". Tutti profumatidalla gratuita applicazione, contenti per l'irresistibile fascino acquisito, si riparte per Vallauris. Piccola ma bella, intima e laboriosa, molto turistica. Le sue ceramiche, note non solo in Francia, attraggono rotte di turisti. Lo spirito e lo stile di Picasso permangono vivi in quegli oggetti dalle svariate forme, esposti in un susseguirsi interminabile di negozi. L'artista spagnolo lavorò per diversi anni nelle botteghe artigiane contribuendo con la sua arte alla notorietà di Vallauris. Viuzze intime, familiari dove viverci dev’essere bello! Incontro per primo Giovanni Sturma, cui ho dato appuntamento, e sua sorella Annetta che convinco ad unirsi a noi; qui-dni Alma Sturma e... al bocciodro-mo, si fa per dire, suo marito. (Il gioco delle bocce qui viene praticato su campi irregolari sabbiosi, con bocce metalliche: le regole... chissà?). Ci sono altri del mio paese, Platischis di Taipana, come Vittorio Michelizza, Anseimo Se-dola, Liliana Sturma, ecc., ma non ho la fortuna di incontrarli. Il solito mercatino domenicale davanti la chiesa barocca lascua quel senso di paesano di movimentato. Prima del pranzo, in attesa della comitiva sparpagliata un po' ovunque, un buon aperitivo alla francese e quindi via verso le Gorges du Verdon per l'escursione al famoso canyon europeo. Attraverso una bella regione collinare, ricca di industrie artigianali, si arriva, man mano che ci si alza di altitudine, in una zona più arida e carsica. Quasiu all'improvviso ci troviamo in una regione diversa, selvaggia. Percorrendo la strada che ora si fa tortuosa, più stretta, con sporgenze rocciose, precipizi e canaloni in un susseguirsi interminabile, arriviamo al-l'Auberge du Point Sublime. La comitiva, anche per scaricare le tensioni e le paure accumulate, è lieta di mettere piede a terra. Siamo subito accolti calorosamente da Ferruccio Sturma e sua moglie che ci fanno accomodare al ristorante dove ci offrono una bibita fresca. Dopo lo sguardo ammirato dal belvedere, terrazza impareggiabile sul sottostante canyon ed il paesaggio attorno che ci riempiono di meraviglia, si scattano le ultime foto ricordo e si scrivono le cartoline. L'ospitalità di Ferruccio non si ferma qui, vuole farci da guida per un meraviglioso giro di 25 km attraverso i punti panoramici più belli lungo il canyon come ad esempio sopra la famosa "palestra mondiale per rocciatori" con pareti di 700 metri a strapiombo sopra il sottostante fiume. E' veramente una meraviglia della natura! Ferruccio, emigrato negli anni cinquanta in Francia, raccontava, mostrandoceli, che quei muri di protezione furono costruiti da loro, una squadra di muratori di Platischis che lavoravano a contratto. Dai suoi occhi traspariva l'orgoglio di quella testimonianza e l'amarezza di essere da solo a raccontarla. I profumi della lavanda e del timo ed il colore giallo vivo delle molte ginestre ci accompagnano per tutto il resto dell'escursione fino all'arrivo all'Au-berge des Cretes dove la figlia di Ferruccio, Marie Claire ed il marito Romeo Sedola ci attendevano per la cena. Specilaità gustose come l'agnello di montagna con spugnole e chantarelles in abbondanza e vini squisiti. L'allegria non manca. Ai fratelli Sturma, Ferruccio, Giovanni ed Annetta ci uniamo pure noi applauditi da tutti i presenti. Un ultimo saluto e ringraziamento per l'ospitalità e quindi ritorno a Cannes lungo la Napoleonica. Lunedi di Pentecoste, dopo la colazione, costeggiando il mare passando per Juan-les-Pins, Anti-bes, Nizza ci trasferiamo a Monaco sulla via del ritorno. A Montecarlo visita al museo oceanografi-co e alla residenza dei principi monegaschi. Pranzo e altre visite libere per meglio gustare, singolarmente, questa bellissima città. Nel pomeriggio ritorno verso il Ticino con fermata sull'autostrada. La gita, ben organizzata, è stata un vero successo sia per il comitato della sezione Ticino dell'Unione emigranti sloveni del Friuli-Venezia Giulia, sia per i soci che ne hanno potuto approfittare. Pio Cencigh Šli smo v Oblico na pravi senjam V POLIETNEM ČASU SE VRAČAJO DAMU ČEGLIH SAMUO ZA NOMALO DNI NAŠI JUDJE ARZSTRESENI PO SVIETE He se je rodila moja družina Polietni čas, naše doline so nomalo buj žive, vračajo se damu naši judje arzstreseni po sviete. Spet videmo makine s tablami iz drugih dežel, predvsem iz Nemčije an Belgije. An-krat jih je bluo vič, je bluo vič naših judi, ki so se vračal damu. Lieta gredo napri. Adni naši emigranti so za nimar zapustil tel sviet, drugi so se varnil za nimar damu, takuo de v tujini ostanejo njih sinuovi an sinuovi njih sinuovu, ki nieso takuo povezani z našo zemjo ko njih starši, saj njih življenje ni bluo nikdar tle. Tele dni je tle v naših dolinah tudi Sabrina, 'na mlada Čeča, ki se je rodila an živi v Belgiji, v kraju Tamines. Nje tata je Toni Lauretig - Lenkcju iz Gniduce (Sriednje), nje mama pa Renata Sdraulig - Katinčna iz Zverinca (Garmak). Toni je biu šu v Belgijo služit kruh v miniero kot njega bratje, kar je imeu samuo 18 liet. Imata dvie čeče, Sabrino, 23 liet an Samantho, 19 liet. Sabrina, ti živiš od nimar v Belgiji, pa al se čuješ nomalo naša? Mah... ne, se čujem Belgijana. San se rodila gor, gor živin že 23 liet, mislin an živin ku vsi Belgi-jani. Gor san hodila v šuolo an seda, ki san jo finila, za ušafat dielo san muorla vzet še belgi-jansko narodnost. Takuo, de seda san 'na Belgijana "al 100% ’. Na drugi strani, kar san tle - an mi je zlo ušeč hodit tle na ferje - moje koranine pridejo uon, zak tle ušafan vse, kar je v moji družini: slovienski izik, navade, mislin, se obnašan, živin "po beneško". Tle iman vso mojo žlahto, tle je družina moje družine. Ja, kar san tle se na čujen samuo Belgijana, se čujen an "naša". Za tuo-le muorem zahvalit mojo mamo an mojiga tat: oni med sabo, v hiš, z nam guore nimar po slovi-ensko, nam pravejo nimar o njih življenju tle v Italiji, oni željo, de tudi ist an moja sestra na po-zabemo, od kod so paršli. Al bi paršla živet tle h nam? Ne, zak takuo ki san že priet jala, ormai san 'na Belgijana al 100%. Gore san finila moje štud-je, gor ušafan dielo an druge lieto se oženem an se oženem z nim Belgijanam... ne, an če bi ti-ela prit tle, bi bluo zlo težkuo, še buj za Micheina. Ormai moje življenje je gorè... Če bi živiela tle, bi nardila kieki za ohranit naš izik, naše navade? Ja. Bi nardila vse kar so nardil z mano moja mama an muoj tata. Bi guorila po sloviensko z judem, s te mladim, z mojim otruok. Ist videm mojiga tat an mojo mamo, mojo nono, oni so deleč tle od duoma, že puno puno liet (muoj tata že 35 liet), pa guore le po sloviensko. Vsak človek, ki ima nomalo pamet, zastop sam par sebe, de je zlo important ohranit kar všafa kjer se je rodiu. Tle par nas je an izik, so nieke navade ki na smie-jo umriet. Vsak narod, an minen minen, muore živiet, na smie zatajit svojih koranin. Življenje gre napri, vse se mo-dernizava, bi jal de vsi narodi ratavajo kompanjani, an pru za tuole, mislim, de je pru de vsak človek ima nieke valuorje, nieke posebnosti, ki muore ohranit an prenest svojim otrokam. Al bi jala kieki te mladim, ki tle žive? Na viem, če jih more intere-šat, kar bi jim tiela reč. Però bi za sigurno jala, de na smiejo po- zabit kar so. Naj na zgube kar so jim pustil njih noni... se mi pari, de nie takuo. Lohni nieke reči jih zastopeš samuo, kar si deleč od duoma. Ist videm Slovienje, ki žive v Belgiji, kuo se zvestuo ušafavajo med sabo, runajo fešte, kjer se morejo pomenat po sloviensko, piet njih piesmi, plesat njih plese... za na pozabit, kar so pustil tle doma, zak vedo, de je 'na velika bogatija. Ist mislim, de se muora narest na tako vižo, de te mladi pope-jejo napri naše tradicjone, živiet ja ku vsi te mladi, ma na pozabit na kar se je. Mene za reč adno, mi je zlo ušeč videt purtone za noviče, branjenje, al pa kar se rodi an otrok nest mam tu no cajnico fujačo, jajca, kruh, cu-ker... Mislim, de je še puno takih reči ki se zgubjajo. Se na smie. Videm, de čeglih živiš deleč tle od tuod, vieš ka' smo. Vieš alora tudi de je na organizacija, Zveza slovienskih izseljencev, ki združuje kupe tiste Slovienje, ki žive po sviete. Ja, jo poznam. So aktivni tudi v Belgiji, organizavajo fešte za Slovienje an tele so lepe okažjo-ne, kjer zavemo za puno domačih novic. Ist an paršla tudi na tiste "soggiorni di studio ", ki jih je organizovala za sinuove emigrantu tle v Špietre an du Lignane. Na smiem pozabit na Novi Matajur. Ga vsi zvestuo prebieramo, zak nam parnaša novice. Vemo duo se rodi, duo se ožene, duo umarje, kake fešte so okuole, kake inicjative, fotografije od vasi. Lohni tudi zavoj o Novega Matajurja ostanejo naši judje takuo povezani s telim dolinam. Guidac ? prave... Sada, ki “Italija 90" je končala, začnemo gledat pa avtomobilizem. Že tu nediejo popudan smo vsi bli pred televižionam za gledat korše, ki so ble u Franciji. Udobila je avto Ferrari, ki jo j' vozu znani pilot Prost. Pa kar ist sem biu otrok use korše je udobiu le buj znani pilot, ki se je klicu Tazio Nuvolari. Pravejo, de je imeu takuo rad njega avto, de kar je umaru j' šu z njim tudi v Nebesa. Pa kadar je paršu na Nebeška vrata, Svet Petar ga j' ustavu an mu lepuo po-viedu, de se ne more iti v Nebesa z avtom, kjer je vse tiho, za lepuo molit an častiti Boga. Nuvolari mu j' odguoriu, de dol na sviete je biu te narvenči avtomobilist, an de brez njega avtomobil-na ne bo uživu Nebes. Kadar Svet Petar mu je začeu nazaj pravit, de je absolutno prepoviedano, an ardeč športni avto je ustreliu v Nebesa. Nuvolari pogleda debelo tole avto, ki je imiela targo BL an vpraša Svetega Petra, zakaj tist Belu-než more iti v Nebesa z automobilnam. - Oh ne, dragi Tazio, mu ljubeznjivo, odguori Svet Petar, tist ni Belunež. Tle targa BL ne pride reč Belluno, pač pa Betlemme. An vozu jo je sin od Gospodarja". Toja kri za no življenje V nediejo 8. julija je biu go par Hloc praznik karvodajalcev Smo mislili, de pride vič judi blizu, pa ni bluo takuo, vsedno pa je bla na liepa fešta tista, ki je bla v nediejo 8. julija go par Hloc an dol na Lie-sah. Srečal so se karvodajalci tistega kamuna an tisti iz drugih kraju naših dolin an z Laškega. Po rinfrešku, ki je biu pred Silvanino gostilno go par Hloc, so šli v precesijo daj do cierkve, kjer je bla sveta maša. Naši te mladi so bli napravli nieke molitve tudi po našim, na žalost jih niesmo čul. Škoda, zak praznik karvodajalcev je tudi praznik solidarnosti, parjateljstva an spoštovanja med sabo, dafa de je bluo žal-valo kajšnega, če se je bla čula an naša domača slovienska be-sieda. Po maši so šli na britof an potlè v telovadnico, kjer so dal priznanja tistim, ki so dal vič-krat kri. Je glih, de povemo njih imena: Paolo Giro iz Hlocja,- Lucia Bucovaz, Romeo Primosig an Giampiero Vasco-ni z Lies (Korita), Gino Zamò, ki je od zuna an mlada Mari-angela Gherbiz le z Lies, ki je parjela priznanje kot nova kar-vodajalka. Dajat kri je 'na liepa rieč an Afds (Associazione friulana donatori sangue) organizava na-puošto tele fešte nomalo po-vserode za parbližat nove judi, za stuort zastopit, kakuo je važno dajat kri. Bi bluo glih, de vsak od nas bi ču dužnuost jo dajat, kikrat s tisto karvjo bi rešil no življenje. Škoda de tudi v nediejo ni paršlo blizu puno judi, naših judi. Od zuna pa jih je bluo puno, je bluo predstavljenih celuo 12 sekciji. Vsi kupe so imiel kosilo an veselico v lieški telovadnici. LETTERE AL DIRETTORE “Private sì, ma non così!” Gentile signor direttore, ci rivolgiamo al Suo settimanale per portare a conoscenza dei Suoi lettori che cosa succede in quel di Grimacco. Potrà sembrarle un problema piccolo, e certamente paragonato ad altri lo è, ma ha messo del malumore nella nostra piccola comunità. E veniamo ai fatti. Lo scorso anno il signor Fedele Cantoni di Clenia ha installato a Grimacco superiore un ripetitore che permettesse di vedere le Tivù privale a Clodig, Liessa e dintorni. Alle spese di installazione abbiamo contribuito tutti quanti, inoltre era stata pattuita una somma annua che ogni famiglia avrebbe dovuto versare per la manutenzione dello stesso. Tutta la popolazione era d’accordo. Scaduto il primo anno, al momento del pagamento alcuni si sono rifiutati di versare quanto dovuto (non si conosce il motivo). A questo punto per continuare a vedere le tivù private, altre famiglie hanno dovuto versare una quota maggiore di quella pattuita per riempire il buco lasciato vuoto da quelle famiglie che adesso, grazie a noi che abbiamo pagato vedono le reti private gratis. Questa ci sembra davvero un'ingiustizia, una mancanza di serietà e rispetto. Pensiamo che queste cose succedano solo nel comune di Grimacco. Ci scusi per lo sfogo... ma ci è sembrato giusto far sapere che per un problema così piccolo (piccola sarebbe stata anche la somma da versare, se avessero pagato tutti) più di qualcuno si rode il fegato, mentre il vicino gli ride in faccia e dice: “Io le tivù private le vedo senza pagare". Mah! Sperando che qualcuno di questi “furbi'' leggendo queste righe metta una mano sulla coscienza e... al portafoglio, ringraziamo per l'ospitalità e porqiamo cordiali saluti. Lettera firmata “An dan po starem” za “stare” parjatelje Na prazniku "An dan po starim", nieso smiel mankat trije parjatelji v nediejo v Oblici, v sriedenjskem komunu. Dva sta paršla iz Kanade in sta ugrabla medse še našega Doriča, ki ga vsi poznate. Vsi trije: Benjamin Borgarju, Bepin Pičulnu in Dorič so iz Garmika, so klaša 1932 in kadar jih je Jole od "Novega Matajurja" zagledala za mizo na planji pod vasjo, jih je posvetila z nje fotografsko makino. Potle jim je parnesla na mizo no staklenco amerikana. "Vam je všeč?" je vprašala Jole. Kadar ga je Dorič pokušu, ji je no malo za šalo no malo zares odgovoriu, da se boji, da se mi bo dušica ukisala. Beppino Pičulnu an Benjamii Borgarju pa sta odgovorila, da i Kanadi niemajo tajšne sreče, d bi pili takuo dobro, okusno, be neško, domače vino. Ob doma čem vinu so se potle še najedl starih jedil po starim: štakanje cvarcja, brovada s klobasico a kapus tenfan. An potlè, čeglih nie še njeg cajt, so pokušal še kostanj pe čen. Dva naša Kanadčana", Dorič jeva parjatelja, sta na koncu jal< da bi rada vsako lieto paršla n "An dan po starim v Oblice Dorič pa jim je objubu, da č pridejo, bo vsakikrat med njim ker je ries lepa domača fešta p starim. Bepin, Benjam an Dorič Minimatajur KATERA BESEDA NE SODI V MNOŽICO? VPIŠI BESEDO V PRAZNA POLJA IN ZVEDEL BOŠ, KAJ MANJKA KOZICI. Natečaj Moja vas ’90 v sliki, risbi KO JE ZGORIELA CIERKU An če je malo ljudi v ko-munu od Dreke, so vasi deleč dna od druge. Judje so obligani iti h maš v kanoni-ko zavojo kakšnega "bri-ganta", ki je zažgou cierku svetega Štuoblanka. Ist tist dan, ko sem vstau, sem pogledau skozi oknò in sem ču tuliti sirene. Subit potlè je peršu Tinacou, en mož od vasi, povedat, kaj se je zgodilo. Moj tata je decidu, da pode gledat, an jest, ki sem dobro kurjožast, sem šu za njim. Ko smo peršli tja, sem ostau veramente slabo, kar sem vidu, v kajšnih kondici-onah je cierku. Sem misnu, kaj bi jau don Laurencig, če bi biu še živ. Je biu veramente in gamba an šimpa-tik. Na morem zastopit, Marco - Špeter kako morejo judje de1af take reči. Jih niso še ušafali, upam, da vsi tisti, ki delajo take reči, jo genjajo. Ivan Laze Lepa darila za pridne In delavne otroke Attenzione al semaforo Un giorno un automobilista incontrò un pedone proprio davanti ad un semaforo con la luce rossa, poi la luce diventò gialla e verde. Tutte le macchine partirono, tranne l'automobilista, che stava parlando col pedone. Arrivò un vigile, si accorse che l'automobilista stava parlando con il pedone e bloccava il traffico. Corse subito dall'automobilista che, appena vide il vigile che gli veniva incontro partì a tutta velocità. Troppo tardi, ragazzi! La luce del semaforo era di nuovo rossa e dovette fermarsi. Il vigile fischiò e mise una bella multa all'automobilista. Allora state attenti perchè vi può succedere la stessa cosa! Antonio Banrhig IZ ZBIRKE PRAVLJIC POSNETIH OD OTROK DVOJEZIČNEGA VRTCA Majhni “futbaleiji” Skupina naših mladih prijateljev iz Tavorjane Nogomet Je najbolj priljubljen šport že od otroških ltet, ko te mali začnejo cabat balon v dvorišču pred njih hišo ko okumi hodejo. Subit potle jih hodimo gledat že na športna igrišča. Tu je skupina malih "futbalerjev" iz Tavorjane Pas, petelin in mačka Ankrat, že dugo cajta nazaj, kar je bluo šele lepuo gor na Briez, nie bluo še ad-nega dreva, gor je bla sa-muo dna kopà. Runal so veliko kopo an se je videlo fajno fin gor na Briezo. Je bla fajna pot gor. Anta so bli pas od Marja Vančinovega, petelin od Livjuna an mačka od Karle. Alora mačka, petelin an pas so se poguarjal, anta so jal: ' Gor na Briezo hodjo taz livške host medved, te duje prase an lesica; muormo iti gor, de jih poženemo. Bomo runal vojsko, bomo videl, duo bo buj močan.'' Anta gredo, gredo. Go mez Briezo je gledu medved, de gredo trije. "Ka’ je tuole, ka’ gredo nas vega-njat proč? Lahno. Bo višno za uteč!” A vieš, zaka so se bal? Zak pas je biu čuotast, an so tiel reč, de tel kamnje nabi-era. Pa mačka je nesla rep na konac. ' Oh, so jal, ta je niek velik.” Anta petelin je imeu pa fajne fajne perje vsieh farb. So jal: "Tel ma puno puno sablje ". 'Oh, so Liviana an Patrik iz Topolovega z nono Romildo jal, se na bo ku za skrit, višno, tolo volto jo zgubmo vojsko.” Gredo, gredo, kar so bli že blizu, mačka se je ustraš-la, zak se je nieki zganilo blizu kope, se je naredu niek šum. Anta vieš, ka je ratalo? So se dan druzega ustrašle: medved an te duje prase so se ustrašle an naglih tu livško host so se pobral, lesica je pa letiela naglih ča za Kjuč. Mačka, petelin an pas so uduoble an so paršli nazaj damu. Pravco je poviedala nona Romilda, mali Patrik jo je pa v vrtcu lepuo narisal je b.il petelin od Liviuna Barbara - Ahtan ■a TUTTOSPORT VSE O ŠP I risultati GIRONE A Legno più - Salone Luisa 4-3 Rodda club - Levigatura C.R.S. 2-8 GIRONE B Apic. Cantoni - Tratt. Alla Pesa 5-3 Saccavini - Bar Cacciatore 3-7 GIRONE C Macell. Beuzer - Valentino's Pub 1-11 Bulfone & Passoni - Piccoli Fans 5-6 GIRONE D Gubane G. Teresa - Ai Pioppi 5-2 Masseris - Black eagles 3-5 Le classifiche GIRONE A Levigatura C.R.S., Legno più 2; Salone Luisa, Rodda club 0. GIRONE B Bar Cacciatore, Apicoltura Cantoni 2j Trattoria Alla Pesa, Sacca-vini Srl. 0. GIRONE C Valentino's Pub, Trattoria Piccoli Fans 2; Bulfone & Passoni, Macellerie Beuzer 0. GIRONE D Gubane Giuditta Teresa, Black eagles 2, Masseris Impresa Cer-notta, Bar Ai Pioppi 0. CONCLUSA LA PRIMA FASE DELLE GARE AL TORNEO DI LIESSA Beuzer, che macello! La squadra del Salone Luisa di Clvldale Si è conclusa lunedì 9 luglio la prima fase degli incontri eliminatori del Torneo di calcetto di Liessa. I risultati e le classifiche sono pubblicate qui a fianco per gli amanti delle cifre. Dopo aver illustrato sinteticamente le gare del primo girone nello scorso numero del Novi Matajur passiamo ora ad analizzare le altre. Nel girone B la prima gara vedeva impegnata l'Apicoltura Cantoni e la Trattoria Alla Pesa di Scrutto. La squadra di Cantoni che la scorsa edizione fu sconfitta in finale dal Legno più ha iniziato alla grande, ottenendo un buon successo e mettendo in evidenza Žarko Rot autore di due reti. Nella seconda il bar Al Cacciatore di Crostù ha meritatamente conquistato il rotondo successo contro la Saccavini srl. Nella terza serata le Macellerie Beuzer hanno subito una pesante sconfitta contro la formazione del Valentino's Pub di Cividale, succursale della Clark di Udine, guidata dalla panchina da Fabrizio Vogrig ed in campo da Geronimo Barbadillo. Purtroppo i primi nonostante la buona volontà non sono riusciti a frenare gli avversari, anche perchè non avevano ab- bastanza uomini in panchina per effettuare i cambi. Grandinata di reti fra Bulfone & Passoni e la Trattoria Piccoli Fans di Spessa che ha visto la vittoria di misura di quest’ultima formazione. NelTultima serata meritata vittoria delle Gubane Giuditta Teresa sulla formazione del bar Ai pioppi di Remanzacco. I primi in- fatti, oltre ad aver fatto 5 goal, hanno colpito anche tre pali a portiere battuto. I Black eagles di Vernasso in una partita equilibrata hanno battuto la formazione del Masseris sponsorizzata dall'impresa edile Cernotta. Da registrare la prima espulsione del torneo, decretata giustamente dal direttore di gara nei confronti di Daprat, giocatore vernassino. Germania campione del mondo La Germania ha meritatamente conquistato il titolo mondiale per la terza volta domenica scorsa sconfiggendo in finale l’Argentina con il risultato di 1-0. Al terzo posto l’Italia che ha sconfitto l'Inghilterra in una gara molto bella e corretta terminata con il risultato di 2-1. Tornando alla gara di finale c'è da mettere in evidenza la supremazia dei tedeschi che per tutto l'incontro hanno cercato di forare il portentoso bunker eretto dagli argentini. Di questa gara si ricorderanno oltre ai fischi indirizzati a Maradona la frase ingiuriosa rivolta verso le telecamere che lo riprendevano. C'è stata sorpresa anche per l'atteggiamento preso da alcuni telecronisti nei confronti di Maradona che è stato ampiamente scusato per il comportamento da lui tenuto. I fischi durante l’inno nazionale argentino erano diretti a lui e non certamente alla squadra e alla nazione Argentina. Il capocannoniere del Mundial è Salvatore Schillaci con sei reti, da notare che il forte attaccante azzurro calza le scarpe Kronos prodotte dalla Beneco di Cemur. U ©G®attiG. I. ( À La Polisportiva Valnatisone al Giro d’Italia Molta attesa di vedere all oper a la squadra ciclistica femminile rinforzata con la Bandini e la Fanton tante per la società guidata dalla presidentessa Flavia Cudiz. Oltre al Giro femminile del Friuli Venezia Giulia si è svolto anche il 7. Giro cicloturistico della Regione. Venerdì 6 luglio con due semitappe: Fiumiceìlo-Mon-falcone di 58 km. e Monfalcone-Lignano di 74 km. con al via oltre 100 ciclisti. Il giorno seguente da Casarsa al lago di Barcis di 57 km. e Barcis-Casarsa di 51 km. al via in 120. L'ultima tappa quella di domenica che da Basaldella ha portato i 190 partenti ad Azzida dove era fissato il posto di ristoro, quindi la gara è ripartita in direzione di Campeglio, Povoletto, Udine per concludersi dopo 81 km. a Basaldella. Al via la compagine Linearredo di Povoletto con i seguenti corridori Mario Degano, Gagliano Pe-resutti, Fioretto Mattarei, Moreno Bazzarro, Roberto Bazzarro, Aligi Antonutti e Ado Cont. Nella classifica finale a squadre per la formazione biancorossa un ottimo ottavo posto. * * * Venerdì 13 luglio con il prologo a Cosenza prenderà il via il 3. Giro d'Italia donne con al via le migliori cicliste mondiali. Anche la Polisportiva Valnatisone sarà al seguito con Maria Paola Turcutto e Giovanna Del Gobbo che assieme a Monica Bandini (Ceramica Ricci-Ravenna) ed Elisabetta Fanton (Valzoldana-Belluno) formerà la squadra denominata mista-Friu-li, Veneto, Romagna. Ad accompagnare le ragazze Maurizio Miscoria, Amedeo Fanton e Giuseppe Bandini. Dopo il prologo ci sarà sabato 14 la tappa di km. 77 con percorso misto Cosenza-Castroviilari. Il giorno seguente ancora percorso misto da Sala Consilina con arrivo a Salerno dopo 88 chilometri. Lunedì l'attesa tappa di montagna con l'arrivo in salita da Venafro a Roccaraso. Seguirànno quindi gli 81 km. di percorso misto da Citta Sant'Angelo a Teramo. La tappa da Viterbo a San Quirico d'Orcia un percorso misto di 92 km. precederà la giornata di riposo prevista per giovedì 19. Da Castelfiorenti-no a Castiglione dei Tepoli dove è previsto un finale in salita dopo 80 km. precederà la cronometro di sabato a Castelvetro. Il Giro si concluderà con la tappa più lunga: 96 km. pianeggianti da Modena a Verona. Un percgrso come si può vedere molto vario ed interessante che speriamo possa dare qualche soddisfazione alle ragazze ed agli appassionati dirigenti e sostenitori che le seguono. La squadra maschile della Polisportiva Valnatisone Annarita Trossolo Un week-end ricco per gli appassionati del pedale, sia maschile che femminile che hanno visto protagonisti i nostri atleti. Incominciamo a parlare dello sport agonistico che ha visto protagoniste le ragazze della Poli-sportiva Valnatisone, impegnate sabato 7 luglio al Giro del Friuli e domenica a Catena, alla periferia di Treviso, in una corsa in linea. Nel Giro del Friuli nel quale erano in gara le migliori atlete italiane ad esclusione di Maria Canins, le nostre rappresentanti sono state molto sfortunate. Infatti a qualche chilometro dalla fine, nel circuito finale Sedegliano-San Lorenzo-Sedeqliano, ad un incrocio con segnaletica insufficente, il direttore di corsa ha sbagliato strada tirando dietro a se la squadra australiana al completo assieme a Maria Paola Turcutto. Così è stato facile per le sue agguerrite avversarie Bonanomi e Chiappa arrivare al traguardo in tutta tranquillità. Da mettere in evidenza quindi l’undicesimo posto della Turcutto ed il diciannovesimo di Giovanna Del Gobbo. Un'altra atleta civida-lese è salita alla ribalta, Annarita Trossolo che all'inizio della corsa è andata in fuga solitaria per do- dici chilometri ottenendo un vantaggio massimo di 45”. A Treviso Giovanna Del Gobbo ha ottenuto il terzo posto, la Turcutto ha cercato di fare il vuoto ma il colpo non è riuscito perchè è stata ripresa nel finale dal gruppo. Per quanto riguarda i maschi c'è da registrare l'ennesimo piaz- zamento per Walter Bello, classificatosi al nono posto nella gara disputata ad Aiello del Friuli. Chi non perde colpi invece è Marino Bon dell'U.C. Cividalesi che dopo aver vinto la Cividale-Castelmonte si è ripetuto domenica nella gara Villa Santina-Monte Pura organizzata dal G.S. Doni. Una vittoria questa molto impor- Sosta ad Azzida per Ado Cont e compagni Zanu«»1. L'Unione Ciclisti Cividalesi ■FI TIPANA Dobrodošla Rhena! V saboto 14. julija bo imiela že an miesac, saj se je rodila 14. junija. Je pru adna liepa čičica an so ji diel ime Rhena. Nje srečna mama je Cristina Scuor, srečan tata pa Sandro Pascolo. Mlada družina živi v Tipani. Za rojstvo male čičice se vesele vsi, žlahta an veliko število parjatelju, saj nje mama Cristina an nje tata Sandro jih imajo za-ries puno. Sandro je zelo poznan, ne sa-muo v Tipani pa tudi tle po naših dolinah. Pieu je na Sejmu beneških piesmi s skupino iz Ti-pane, diela puno na kulturnem področju, več let je biu tudi za občinskega svetovalca v tipan-ski občini. Naši naročniki ga poznajo, saj tudi on podpisuje prilogo ' Od Tera do Prosnida". Sandru an Cristini čestitamo, mali Rheni želmo puno sreče, zdravja an veseja v življenju, ki ga ima pred sabo. PODBONESEC Arbeč Smart mlade žene Vse naše doline an še posebno naš komun je pretresla novica, de je v videmskem Spitale umar-la Iva Paludgnach, poročena Qualla iz naše vasi. Prezagoda nas je zapustila, saj je imiela samuo 49 liet. Bunuo sarce ji ni odpustilo, čeglih so jo zdravili parvo v čedajskem an potle v videmskem špitalu. V veliki žalost je pustila moža Dora, sinuove Renata an Eda, sestre, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Pogreb rance Ive je biu v saboto 7. julija popudan go par svetim Standreže. Puno judi ji je paršlo dajat zadnji pozdrav. SVET LENART Utana Zapustu nas je Pietro Chiacig Na svojim duomu je za venčno zaparu njega trudne oči naš vasnjan Pietro Chiacig. Imeu je 82 liet. V žalost je pustu ženo, snuove, nevieste, navuode, sestro, kunjade an vso drugo žlahto. Pogreb ranjcega Petra je biu v Podutani v pandiejak 9. julija popudan. ŠPETER Petjag - Videm Amilcarju v spomin Zadnji krat smo bli napisal žalostno novico, da je umaru Amilcare Mattelig. Telekrat publika-mo njega fotografijo v spomin vsieh tistih, ki so ga poznal an imiel radi an jih je zaries puno. On je umaru, pa vse kar je dobrega naredu, ostane. Ženi Elsi, sinu Evelinu, nevi-esti Silvani, navuodami an vsi žlahti še ankrat naj gredo naše kondoljance. Smo blizu Tarpeča, do nomalo cajta od tega tle je bla na “gfava". Smo se bal, de tudi tle bo ku v Barnase, 'na rana nimar buj velika v briegu. Pa čast Bogu tle ni šlo takuo. V gjavi na dielajo vič an zlo naglo so zrasli trava an majhani drevi. S troštan de an drugod rata takuo Senjam svetega Petra je paršu h koncu Praznovanja za špietarskega patrona so paršli h koncu. Čeglih v saboto an nediejo vičer so ble zadnje partite mundiala '90, puno judi je šlo na špietarski senjam, ki lietos je biu v novem prestoru, ta pred učiteljiščem, kjer je biu ankrat "konvito". V nediejo je bla ob danajsti ur maša za j agre, saj lietos so v okviru telega sejma praznoval petdeset liet špietarske jagarske riserve. Vsi so težkuo čakal, da nieka skupina jagru pride gost z rogmi, pa so za nič čakal, saj ni-eso mogli prit. Škoda. Z vičer ples an okuole danajsti ur vsi z nuosam v luht, pruot ci-erkvi, kier na skupina jamarju se je spustila iz turma. GRMEK Velik strah Kar čujemo kako "sireno" tulit se nimar prestrašemo an se vprašamo, ka' se je zgodilo. Že jo čez dan čut je garduo, pomislita kako more bit ponoč, kar je vse tiho anta tu an žlaht tuole tulienje, na vso muoč... Tuole se je zgodilo v nediejo vičer, okuole punoči. Vsi, od Če-murja guon do Hlocja so skočnil uoz pastieje gledat, ka je ratalo. Adni so se takuo prestrašli, de nieso vič zaparli uoč celo nuoč. Ma ka’ se je zgodilo? Zgodilo se je, de je zgoreu an senik gor na Lužah, miez Hostnega an Podlaka. Ostane na škoda velika, pa takuo ki so gasilci moč-nuo tulil an letal s kamionmi, človek je zaries mislu, de je bluo kieki guorškega, kaka velika nesreča. Ben nu, buojš takuo: nesreča ostane nesreča, pa kar se ne gre za življenje človieka se vsi oddahnemo. Moj nono, Dreja, je biu do skrajnosti zaveden Slovenec. Biu je ud družbe Svetega Moho-ra in je dobival iz Cviljuca (takuo so imenovali naši te stari rajnki Celovec, kot so imenovali Koroško Korotan in Dunaj pa Dunja) slovenski koledar in z njim lepe slovenske bukva. On je z nu brat po slovensko, saj je hodu u Platac u parvo an drugo slovensko šuolo. Takrat so ble bukva poljudno napisane. Slovenski jezik je biu šele čist, ni biu še preprežen s težkimi besedami latinskih jezikov. Kratkomalo tokrat ni biu še naš jezik “spolitiziran", zatuo, kar so naš ljudje prebrali, so tudi zastopili. Lahko bi jau, da je biu takrat pisan slovenski jezik kumetuški jezik. Večina od bukvi, ki so parha-jale iz Celovca, so ble pobožne in poučne bukva. Pisali so jih pobožni kristijani in zavedni duhovniki. Duhovnik pa ne zamuja cajta zaston. On želi, čje takuo, da ga zastopiš, kar govo- novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Fotostavek: ZTT-EST Izdaja in tiska L JiSlflT Trst / Trieste r Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 28.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 Tel. 329761 letna naroč. 80. din (800.000 din) pos. izvod 3.~ din (30.000 din) OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% PIŠE PET AR MATAJURAC Moj nono Dreja, zaveden Slovenec ri in kar piše. Govori in piše takuo, da ga muoraš zastopit. In muoj nono, Dreja, je vse zastopu. Biu je sin globoko vier-ne družine. Parve nauke o kris-tijanstvu sta mu jih dala oče in mati, potle duhovnik par učilu kristijanske viere. Bukva od družbe Svetega Mo-hora, ki jih je zvestuo brau, so še poglobile njega viero, ki je bla takuo globoka, da bi jo do-našnji dan imenovali fanatizem al pa fundamentalizem. In kakor se je zavzemu za ohranitev viere, proti njeni skrunitvi, takuo se je zauzemu za ohranitev slovenskega jezika. Tuku se je proti skrunitvi slovenskega jezika. Moja mama, njega hči, mi je vičkrat pravla: “Vsakikrat, ko smo se varnili domov od Svete Maše, smo morali na pragu hiše pozdraviti z besedami: "Hvalien bod Jezus Kristusi' Ankrat je paršu pridgat u li-eško cierku italijanski jezuit. Na koncu pridge nas je pozdravu z besiedami: "Sia lodato Gesù Cristo" in nam poviedu, da lahko takuo pozdravimo naše družine, ko se varnemo od maše domov. Troštala sem se, da bom pohvaljena, če parnesem nieko novuost u hišo, zatuo sem po-zdravla tata in tiste, ki so bli u hiši s: “Sia lodato Gesù Cristo!' Tatu so rotale oči trikat buj debele, kot jih je imeu po navad. Zdielo se mi je, da so se mu uzdignili tudi lasje. Še maj prej ga niesem videla takuo jeznega. Bala sem se, da me bo hu-duo stepu, pa, hvala Bogu, tega se ni zgodilo. Je samuo zarju, naj ne prestopim praga od hiše, naj se lepuo obarnem in potle varnem s pozdravom, ki me je on navadu. Takuo sem nardila. Ko sem paršla spet na prag sem pozdravila s: “Hvaljen bod Jezus Kristusi' Potem ni bluo več hudega. Samuo mi je ostro zapoviedu, da naj si ki tajšnega nikdar nič ne ponovi, da naj spoštujem njegovo učilo. Muoram reč, da je biu glih tak, kot nekateri donas, ki mislijo, da se gre lahko u nebesa, samuo če se moli an časti Boga po italijansko. Od šestih otruok, ki jih je imeu nono Dreja, je bla moja mama parva, najstarejša. Rodila se je 6. junija 1889. Zanjo se je rodiu brat, tudi on Dreja, 1890. lieta. Padu je, kot alpin, v Trentinu, u parvi veliki, svetovni uejski. Pravzaprav je biu pogrešen (disperso), ker ni paršla nikdar v roke družini njega mortija. Ko je imeu Dreja 19 liet, se je parpravju z drugimi puobi iz vasi na pustovanje, na maške-rado. Misliu je, da je biu zadost star, da bi ne bluo trieba upra-šat tata za dovoljenje, da gre lahko u maškerado. Maškerada je šla mimo, mimo je šu Pust in na Pepeunico je stari Dreia zvi-edeu, da je šu tudi njega sin u maškero. U hiši je začeu razbi-vat. Sina je teu ubit, kumi so mu ga vasnjani rešili iz rok, pa stari se ni potolažu. Parjatelji od mladega Dreja so šli klicat na pomuoč gaspuo-da Pre Piera na Liesa. On hitro je paršu u hišo in jau: "Nu, nu, Dreja, ne stuoj iti čez miero. Tuoj sin ni naredu obednega grieha, pa tudi če ga je, al misliš, de bo tuoj grieh buj majhan, če ga ubiješ. Še Abrahamu je angel božji ustavu nuož, roko, ko je teu zaklat sina Izaka na čast Boga. Al čješ bit ti vič ku Abraham, parvi kristijanski patriarh? Al ni to prevzetnost in prešernost?" Te gospodove besiede so mojega nona ganile, potalažle, pa ne zadost, če je zarju duhovniku v obraz: "Maškere so zluodjove dielo in tuo Vi bi muoru viedetf' (se nadaljuje) Vas pozdravja vaš Petar Matajurac Urniki miedihu v Nediških dolinah DREKA doh. Lucio Quargnolo Kras: v četartak ob 12.00 Debenje: v četartak ob 10.00 Trinko: v četartak ob 11.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v torak od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 9.30 v petak od 8.30 do 9.30 doh. Rosalba Donati Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.30 v sriedo od 15.00 do 16.00 v petak od 9.45 do 10.30 PODBUNIESAC doh. Vincenzo Petracca (726051) Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 9.00 do 12.00 v soboto od 10.00 do 12.00 doh. Giovanna Plozzer (726051) Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, petak an saboto od 8.00 do 9.30 v četartak od 17.30 do 19.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegrini Sovodnje: od pandiejka do petka od 10. do 12. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio (727558) Špietar: v pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torek od 8.00 do 10.30 in od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegrini (727282) Špietar: v pandiejak in sredo od 8.45 do 9.45 v petak od 17. do 18 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak od 9.00 do 10.00 v sriedo od 14.00 do 15.00 Gor. Tarbi v pandiejak ob 10.30 v sriedo ob 15.15 Oblica: v sriedo ob 15.45 doh. Rosalba Donati Sriednje: v torek ob 12.00 v četartak ob 13.00 Gor. Tarbi: v torek ob 12.30 v četartak ob 12.15 Oblica: v torek ob 13.00 v četartak ob 11.45 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo (723094) Gor. Miersa: v pandiejak od 16.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 16.30 do 18.00 v petak od 10.00 do 12.00 v saboto od 8.30 do 11.00 doh. Rosalba Donati (723363) Gor. Miersa: v pandiejak in torek od 9.00 do 11.00 v četartak od 9.30 do 11.00 v petak od 11.00 do 12.30 v soboto od 8.30 do 11.00 Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 14. DO 20. JULIJA Čedad (Fornasaro) tel. 731264 Srednje tel.724131 Premariah tel.729012 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«.