Številka 323
Trst v soboto 24. novembra 1906.
Tečaj XXXI,
Izhaja ?aaM dan
_;s«i ,s EciieM Is preniijs pd 5. nri. cd peiedelliil ob 9. uri liatra). r* -c*E*Jere številke f>e prodajajo po 3 nvt (6 stotint) * «r:-rg-,h tnhafcr.rDal? v Tmu in okoHci. Liubliani. Gorici, rsr ju. >t. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu.
Ajdovščini. Postojni, Dornber;_"j Solkanu itd. ere ug-insov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke , mm); zh Tj^ovinskf in obrtne ocriasp po 20 sto?.; :h osmrtnice, zahvale, poslanice. ogJase denarnih zavodov o «9 stot. Zu oplnse v tekstu liatfi do 5 vrst iv 20. vsaka na-;:-ljrja vr^ta K -j. Mali oglasi po 3 st. hescda, najmanj p* »i > i« stot. — Ogrlase fjprejenta inseratni cddel^k uurave dinoat". — P g- čuje se izključno ie upravi ..Ediaosri".
Gasilo poiitičnsga društva „Edinost4* za Primorsko
V eđlaaati je mač t
JfarcSnina sn&Sa
za vse ieto 24 K. pol leta 12 K. 3 nesece 6 K. — Na
narodbe brez doposlane naročnine se uprava ne onm Vsi dopisi naj se poSiliajo na uredništvo lista. Nefratikovar.i
pisma se ne sprejemajo in rokopisi so ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list-v
UREDNIŠTVO: uL Giorgio ttalatti 18. (Narodni duiu>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN SO DINA. Laitnis ronsorcij lista „Edlnoat". — Natisnila tiskarna konsorcij« lista „Edinost" v Tratu, ulica Giorgio Galatti 5t. iS.
PoStno-hraniinični i"«''
račun 8t. 841.6o2.
itev. 1167. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
u
poraz avstro-ogrske poli-lttike v Srbiji.
(Dopis iz tržaških srbskih krogov.)
V	prvem članku že smo rekli, da dobivamo utis kakor da so merodajni krogi na Dunaju uvideli končno, da je vnanja politika monarhije zagrešila usodnih zmot v postopanju nasproti Srbiji, sosebno pa v carinskem konfliktu. Seveda se ne pripoznava tega kar naravnost in očito. Dne 20. novembra t. 1. s** je sestala na Dunaju carinska in trgovinska konferenca, da se posvetuje o trgovsko-političnem programu za bližnjo dobo. Tem povodom treba povdariti karakteristično dej-mvo. da naša monarhija ni sklenila še nohtne trgovinske pogodbe z balkanskimi državami : da. z Bolgarsko in Romunsko niso zapričeta niti še meritorična pogajanja. S Srbijo pa so bila že zapričeta, a so bila prekinjena in se niso nadaljevala, ker se Srbija ni hotela udati zahtevam Avstro-Ogrske, i zlasti ie ob vprašanju nabave topov. Avstrija je hotela izrabiti priliko. Srbiji — kakor vsaki državi — je bilo ležeče na tem, da sklene čim prej in čim ugodnejo trgovinsko pogodbo s sosednjo monarhijo. Pogajanja so se že vršila, a so bila prekinjena sosebno
idi znanega carinskega dogovora med Srbijo in .Bolgarsko. Menjavale so se diplomatične note med Dunajem in Beligradom v svrho, da bi se pogajanja zopet zapričela. Ali tu je nesrečni Golucliovvski se dal voditi od misli, i a more pod pritiskom prizadevanja za na-daljna pogajanja v namen sklepa trgovinske
pogodbo toitjj iziidU drblju m nje arzavniKe tudi glede vprašanja nabave topov in najetja posojila. Tenor avstro-ogrskih not v Beligrad je bil : če hočete, da se bodo pogajanja za sklep trgovinske pogodbe nadaljevala, zagotovite nam, da nove topove nabavite pri Škodi v Plznu.
V	to zahtevo Srbija ni mogla in ni tinela privoliti že radi principa svobode in samostojnosti. Kajti, kakor je Goluchowski postopal s Srbijo, tako se postopa s kakim vazalom, ne pa s svobodno in suvereno državo. Vrhu tega je bila Srbija radi topov že v pogajanjih s tvrdko Schneider v Crenzotu in so nje vojaško-strokovnjaške komisije dale tej tvrdki prednost pred Škodo v Plznu.
A tedaj se je zgodilo nekaj, o čemer je težko soditi : ali je bilo bolj nesramno, ali T »olj nerodno ? ! Vsakako pa je bilo dostojno Goluehowskega! Ko je videl, da ves te-: orizem nič ne pomaga, da se srbski državniki ne dajejo strahovati, je poskusil Golu-choivski še zadnje obupno in — da ne rečemo hujega — skrajno nelojalno sredstvo : vzel je ves svoj najeti novinarski aparat v kontri-bucijo, da s e je širila črna kleveta v svet, da je srbski ministersk* predsednik Pašić osebno interesi-ran nate m, da Srbija nabavi nove
topove na Francozkem! Ali tudi ta črna kleveta ni pomagala : srbski narod se ni dvignil proti Pašiču in v skupščini je zagotovljena večina toli glede vprašanja nabave topov, kolikor glede novega posojila.
Pašić stoji, a padel je — Golucho\vski. \ prihodnjem članku hočemo še obrazložiti svoje uverjenje, da je Avstrija sedaj tista, ki želi, da pride čimprej do trgovinske pogodbe s Srbijo. In pokazati hočemo, kako se je Pašić pokazal doraslega velikemu momentu in kako je znal nadvladati težavnost situva-cije : kako vspešno je čuval neodvisnost Srbije in ob enem srečno rešil isto pred grozečo gospodarsko krizo.
Avstrijska poslanska zbornica.
D u n a j 22. Na današnji seji je zbornica razpravljala o G. skupini volilne reforme in sicer §§ 9 do 15, ki govore o razpisu in pripravi za volitve. Posl. Romanczuk je prečital izjavo, v kateri se protestira proti krivici in nasilstvu, izvršenim na maloruskem narodu je v imenu maloruskega kluba izjavil, da se maloruski poslanci ne bodo več vdele-ževali posvetovanj o volilni reformi. Romanczuk in njegovi tovariši so na to korporativno zapustili dvorano. V debato je posegel tudi minister za notranje stvari baron Bienerth ter med drugim priporočal, naj zbornica vsprejme predloga posl. Abrahamo\vicza in Ivčeviča, da se volitve v Galiciji in Dalmaciji vrše v dveh dneh. Potem ko sta govorila generalna govornika Sobotka in Schopfer ter so poročevalci manjšin utemeljile svoje predloge. so sledili dejanski popravki. Posl. Suk-Ije je popravil več izvajanj posl. Tavčarja, nakar je zbornica glasovala o raznih dostav-kih in spremembah, med temi tudi o predlogih posl. Abraliamouicza in Ivčeviča. Potem je bila razprava prekinjana. Na viharno zahte-
ViiniP lnnritrili r^filoh no.sl^V11", VI	pnliior
enega člena za delegacijo iz češkega kraljestva odgodjena na jutri.
Posl. Bartoli in tov. so uložili interpelacijo na pravosodnega ministra glede jezikovne uporabe pri mnogih okrajnih sodiščih višega deželnega sodišču v Trstu.
Avstrijska gospodska zbornica.
(Brzojavno poročilo).
DUNAJ 23. Podpredsednik knez Schon-burg je otvoril sejo ob 1. uri 25 minut ter se je najprej v toplih besedah spominjal pokojnega nadvojvode Otona. Zbornica je v tretjem čitanju vsprejela zakon o lekarnarjih. Na to je zbornica izvolila komisijo 21 členov, ki bo pretresavala volilno reformo, čim jo reši poslanska zbornica. Po javni seji se je vršila tajna seja.	___
prihodnje drzavnozborske volitve.
Neka dunajska lokalna korespondencija javlja, da se je ministerski predsednik baron Beck v pogovoru z nekaterimi poslanci izjavil, da se bodo prihodnje volitve na podlagi nove ' volilne reforme vršile še le v mesecu maju 1907. To pa zato, ker ni možno, da bi politične oblasti že pred koncem aprila sestavile volilne liste in dovršile druge priprave za volitve.
P O 1) L I S T E K.
Zakaj ?
Hrvatski spisal Ksaver Šandor Gjalski.
Prevel M. C—č.
Per non soffrir cosi, vorrei morire : Ma <|uando penso a te meglio jruarire '
Stecchetti.
Torej, kaj mislite ? kako mu je danes ? je vprašala tihim pridušenim glasom, a s -krbijo in strahom na obrazu gospa Radička zdravnika Maslinovića. ko je ta odhajal iz dvorca na dvorišče in je hotel že skočiti v jednovprežen svoj voz.
Hm — vedno enako. No — nevarnosti ni. da bi bila katastrofa blizu. Nasprotno. jaz sodim, da bo še dolgo... Možno v celo, da se še izkoplje. Izven nevarnih let je. - Slednjič — mi zdravniki najmanje verujemo v čudesa, ali marsikrat se nam dogaja
Hrvatski sabor.
(Brz. poročilo).
ZAGREB 23. Na današnji seji je vse-učiliščni profesor vprašal vlado, da-li liame-
v praksi, kar nam je za las podobno čudežu. Morda bo tako tudi pri njem.
—	Ste mu-Ii kaj predpisali za inhalacijo ? Toži da mu ono od zadnjič dela bolečine.
—	Da — da. Živci so mu silno razburjeni. Spremenil sem kompozit inhalacije. Res, škoda je, da ne more uporabljati onega prvega. A sedaj poljubljam roko. milostiva
; — moram hiteti v Lužnjevac. Tudi tam me čakajo.
—	Z Bogom, dragi doktore, Prosim Vas pridite jutri zopet. Bil je vendar mirneji, ko ste bili vi pri njem.
Doktor ni več slišal zadnjih besed. Jaka njegova žival je krepko potegnila in v hipu je voz izginil v aleji. Gospa Radička je nekaj časa ostala na istem mestu in je zamišljeno poslušala ropot koles po sveže nasutem gramozu ceste ter sledila odmevu, ki je odgovarjal tam od brda. Potem se je neko-j liko tresla, a ker je bil pozni večer prilično i hladen, a ni imela ničesar na sebi razun po-; letne obleke, je občutila, da jej je hladno. Počasnim izmučenim korakom se je povrnila v dvorec. Tu je čakal kočijaš, da mu dade j ovsa za jutršnjo pot, ker je imel iti v mesto
rava za pravosodni in državnoznanski izpit uvesti posebno izpraševalno komisijo za dijake iz Istre in Dalmacije, ki se uče na zagreb-| škem vseučilišču in hoče-li ustanoviti stolice za tiste predmete, ki se ne predavajo na zagrebškem vseučilišču, ki so pa v Avstriji predpisani.	_____
Avstrija in Italija.
Pod tem naslovom priobčuje graška „Tagespost*4 zanimiv članek, iz katerega po-snemljemo :
Dospevši v južni Tirol ali pa na adri-jansko obal bi mogli misliti, da med Avstro-Ogrsko in Italijo ni vse v redu. Oba tovariša iz trozveze menjavati sicer še vedno tista navadna oticijelna zagotovila prijateljstva, ali oborožujetase eden proti drugemu kakor da ima že jutri bukniti vojna med njima. Ako poslušamo govorjenje ljudij na obeh južnih mejah, moramo strmeti. Tu pripoveduje člankar, da mej tem, ko na Češkem in Ogrskem vedno bolj majajo zidovja državnega poslopja, menijo<.tam doli na jugu, da je avstro-ogrska monarliija poklicana v to, da bo določala usodo narodov 'in plemen med Donavo in A d r i j o, i ter da je dovolj močna, da bo brzdala vsa j prizadevanja po neodvisnosti. Sredstev in moči j ima avstro-ogrska monarhija gotovo dovolj za to. A1 i v e č nego jeden razlog je, k i j o b o zadrževal, da bi se v dogledne m času poslužila te pravice m o č n e j e g a. In potem : ali ne bi mogel priti dan, ko bi Budimpešta ali ' Praga začela tudi tirati svojo vnanjo politiko • — politika, ki ne bi h ar m oni rala 7. dunajsko?! Na Ogrskem bi se ne zgo-1 dilo to prvikrat in diplomatični odnošaji med Cehi in Francozi niso neznani. In kar j se tiče posebno balkanskega vprašanja, drem-ljejo v Zagrebu narodne želje, s katerimi težko da bi soglašali naši oticijelni diplo-matje. A ravno b a 1 k a n s k o v p r a š a-
s i ? j *jgiii e	A r
jajo le iz namišljene potrebe vćies'ut-,	-
iz potreb, ki globoko koreninijo v gospodarskem življenju države in izlasti južnih pokrajin Avstrije. Mi potrebujemo pot do ! S o 1 u n a za našo industrijo in našo trgovino, zbog česar smo posebno interesiram na tem, kakove oblike zadobe stvari sosebno na zapadnem Balkanu. Ali ravno !to ozemlje je cilj ekspanzivnim stremljenjem Italije, ki nam hoče odvzeti prvenstvo na Adriji. Zdi se, da je Ibila po zvezi lepe Crnogorke s kraljem italijanskim položena kal navskrižju med interesi ! Avstrije in Italije, katero navskrižje sega ve-; liko globlje in je bo veliko teže rešiti, nego t pa male neprijetnosti irredentizma.
Člankar omenja tu, kako tudi Leopold i baron Ohlumetzkv v neki politični študiji razpravlja o tem boju za nadvladje na j Adriji. Ohlumetzkv pravi, da v Avstriji ne .vidijo, kako se vse spreminja okolo njih. Ne vidi tega ljudstvo, ne vidi parlament, a ne vidijo tudi tam, kjer odločajo o usodah države. Ali bodo hoteli uvaževati to brošuro ? ,In — to je težko vprašanje - - bo-li dovolj volje in moči, da se zamujeno spopolni ? Ali ! pa se spis Chlumetzkega izgubi v arhivu, kjer so shranjeni historični dokumenti o
■	zgodovini bolezni Avstrije?!
Italija je sicer v trozvezi, toda koketuje I ob enem z francozko republiko, ki jo je zva-; bila v lopo balkanske politike. Albanija in
■	Makedonija naj odvrnita pogled Italije od Tripolisa. A d r i j a naj postane itali-
jansko morje. Ta misel je razvnela itak lahko vnemljivo navdušenfe Italijanov in je dala nadam irredentistov nove hrane.
Člankar v „Tagesposti*' obdolžuje tu Avstro-Ogrsko, da ni ničesar storila, da bi postala popularna v Italiji. Sosebno očita, da so na Dunaju prezirali, da je v Rimu tudi vnanja politika odvisna od čutstvovanja v 1 a-danih. Morda bi bilo razmerje med nami in Italijo drugačno, ako bi se bili potrudili, da bi pri avstrijskih Italijanih vsakokrat točneje razločevali med kulturnimi zahtevami in i r r e d e n t i z m o in. Ali bilo kakor bi!o : razmere med Avstro-Ogrsko in Italijo ni ni-kak zakon iz ljubezni, in ne bomo se smeli čuditi, ako nam Kvirinal odpove prijateljstvo v tistem hipu, ko najde kakega druzega moč-nejega in gorečnejega zaščitnika, nego je — Nemčija. (!! !)
(Na ta izvajanja bo trebalo že nekoliko reagirati. Op. ured. „Edinosti".)
po gospejino sorodnico — gospico Sušo.
—	Čakaj malo — mu je rekla gospa ter se odpravila v prvo nadstropje v sobobol-
; nika, svaka svojega, Lazarja Radića, ob enem ' solastnika premoženja.
Bolnik je sedel v globokem naslonjaču ' poleg odprtega okna. Bilo mu je devetindvaj-; set let, ali vsled bolezni je izgledal ninogo
•	stareji. Obraz mu je bil povsem posušen in : polt sivkasta. Skoro izgubljal se je v nabo-
•	rili nočne suknje. Glava mu je padala v globoko uleknjene prsa. Samo črni lasje so bili bojni. Kakor da se je vsa sila življenja zbrala v teh laseh.
—	Lazo — ali ne bi zaprli okna ? Večer je že kasen — in hladno je postalo ; daj, da zapremo — se je oglasila nežnim glasom gospa Radička in je hotela že pristopiti k oknu.
—	Ne — prosim te pusti ! je odgovoril on z nevoljo težko bolanega človeka Kar težko mu je bilo gledati dobro rej eno in zdravo telo svoje svakinje. No, hitro se je premagal, se prisilil v nasmeh in je, da se popravi, dodal : Saj sem — glej draga — ves zavit kakor dete v povoje. In na vse
Poljaki proti Aehrenthalu ?
Mi smo precej pazno zasledovali enun-cijacije v novinah posamičnih strank in narodnosti povodom odstopa ministra (toIu-cho^vskega. In konstatovati moramo zelo značilno dejstvo, da niti oni, ki so bili s padlim ministrom v tesnih stikih, dokler je bil na moči, se niso o njegovem padti upali očitno žalovati po njem. Tako jasna je bila nevrednost politike grofa Goluchowskega, da je vse občutilo kakor nekako olajhčanje, da je tolika moč vendar enkrat vzeta iz toli nespretnih rok. Zbor žalovalcev se je sestavljal edino iz glasov v glasilih vladajočih poljskih strank. Nekateri so jadikovali, kakor da se je zgodilo nekaj groznega, vnebovpijočega, krivica in žaljenje za ves poljski narod. Vsi so jadikovali in slavili Goluchowskega. češ, da ni padel zato, ker njegova politika i.e bi bila dobra, ampak vrgla da ga je zavist in zavratna intriga. I seveda: Golucho\vbki je oden žlahte.
še ni ublažil, marveč Va gan'i\ocejo šikati proti nasledniku Golucliowskega, grofu Aehrenthalu, Proti novemu ministru da vlada veliko ozlovoljenje v poljskih političnih krogih. Vzrok, ki ga navajajo za to ozlovoljenje, je sicer plemenit in se slovanskega stališča največe hvale vreden. Baronu Aehrenthalu zamerjajo namreč, ker ni na zadnjem svojem potovanju v Berolin prav nič upošteval čutstev Poljakov in da ni vsaj poskušal, da bi se postopanje proti Poljakom v Pru-siji ublažilo. Govori se, da hočejo Poljaki uprizoriti manifestacijo proti Aehrenthalu, s katero hočejo izjaviti, da v slučaju, ako bo na Pruskem nadaljevala taka protipoljska politika, oni ne bi mogli več podpirati politike Avstrije kakor členice trozveze.
Mi bi radi ploskali z obema rokama, ali zadržuje nas spomin na 12-letno ministrovanje — grofa Goluchowskega! Poljska gospoda naj nam dovole par vprašanj ! Ali se ni v Prusiji tista barbarska politika proti Poljakom tirala tudi za časa poslovanja grofa G o 1 u c h o \v s k e g a ? ! In ta mož je sam Poljak ! Saj so ga poljska glasila povodom njegovega pada ponosom prištevale med svoje ! Zakaj so poljski politiki čakali se svojo jezo in s v o j i m poljskim ogorčenjem še le na A e h r e n t h a 1 a ? So-li kedaj primerno nastopili proti Goluchowskemu ? ! Niso-li bili ravno Poljaki vsikdar zanesljivi stebri avstrijske trozvezne politike Golucliow-kega
zadnje, kaj se more še pokvariti na meni ? !
Na obraz se mu je spustil grenak izraz in v znak, da želi ostati sam, je zaprl oči in položil glavo na naslonjalo stolice.
Gospa Radička je tiho vzdahnila in tfdšla Bolnik se je nekoliko privzdignil. Bilo mu je nocoj nekoliko boljše, nego sicer. Mrzlica je raneje prenehala, bolečina v ledjih in prsih odjenjaia, a tudi kašljanje se je redkeje pojavljajo. Dihanje samo ni bilo tako težko in uporno kakor navadno. Trpel je na tuberkulozi v pljučah. Se le nedavno temu se je bil povrnil iz Gleichenberga. Nasprotno takim bolnikom, ki so v večni nadi, se je on povsem zavedal, da mora podleč i tej bolezni. Ko ga je včasih bolezen preveč mučila in so mu strašne bolečine razsajale v prsih ter so mu neprestane lielitične mrzlice s silnim nočnim potenjem popolnoma oslabile telo — tedaj je klical smrt in želel, da nehajo njegove muke. Skoro stoičnim mirom je znal računati, koliko časa mu je še živeti. Le trudnim dolgočasjem in brez vsake vere je poslušal zdravnika, ko ga je ta hotel tolažiti in mu začel omenjati možnost, da se tuberkule po-apnenijo.	(Pride še.
Stran II
»EDINOST« st. ;323
V soboto, clne 24. novembra lt»U
vzlic dejstvu. da Nemci uprav barbarski davijo za vrat Poljake v Prusiji V ! Po napovedani akciji sopkmenjakom v Prusiji v prilog bi bilo soditi, da so se poljski politiki v Galiciji vendar enkrat spomnili svoje narodne dolžnosti ter da hočejo zapričeti narodno politiko. Mi ostajamo neverni Tomaži in smo uverieni, da prave vzvišene narodne politike na strani Poljakov ni pričakovati poprej, dokler politična moč v Galiciji ne preide v roke pravih čistih ljudskih strank !
Ogrska poslanska zbornica.
(Brz. poročilo).
BUDIMPEŠTA 23. Zbornica je prešla v specijalno debato o državnem proračunu za leto 1907 ter je najprej pričela razpravljati o „kr. dvoru". Posl. Ugron je skušal dokazati, da je dvor popolnoma avstrijski. Zbornica je vsprejela postavko „kr. dvor", istotako postavko ».kabinetna pisarna". Pri postavki „državni zbor" je predlagal posl. Pop (Romun), naj se brišeta dotaciji za oba podpredsednika zbornice. Ministerski predsednik se je izjavil proti predlogu. Na to je bila omenjena postavka vsprejeta. Pri postavki skupni stroški" je predlagal poročevalec Hoitsv. nai .se to postavko pusti nerešeno. dokler ne dovršita delegaciji svoja posvetovanja. Po kratki debati je bil vsprejet predlog poročevalca. Pri postavki : potrebščine za notranjo upravo Hrvatske" je posl. Batliyanvi izrazil svoje zadovoljstvo, da vsled spremembe zistema čim dalje bolj napreduje sporazumljeuje med Ogrsko in Hrvatsko. Govornik je slednjič izjavil, da zaupa politiki ministra za Hrvatsko. Minister za Hrvatsko Josipović se je za zaupanje zahvalil ter izjavil, da bo smatral vedno za svojo dolžnost in storil vse, kar je v njegovi moči, da se čimdalje bolj utrdi sporazumljenje med Ogrsko in Hrvatsko. Pri naslovu ,.ministersko predsedstvo" je izjavil baron BanftV omenivši dvor. da je treba še mnogo storiti, da se v tem pogledu pomaga madjarskemu jeziku do enakopravnosti. Pri dvornih svečanostih se kaže to posebno : razun kralja ne govori na dvoru nihče madjarski. Vlada naj skrbi, da se bodo členi vladarske hiše učili že v mladosti madjarski. Postavka je bila na to vsprejeta ter razprava na to prekinjena. — Prihodnja seja jutri.
Cerkvene inventure na Francoskem.
Pariška „Lanterne" poroča, da je ministerski svet sklenil, da novo sestavljeno mi-nister3tvo dela nastani v nadškofijski palači, iz katere se mora — glasom zakona o ločit* i — pariški nadškof, kardinal Richard, umakniti
dno 12. decombrii t. 1-
Nemiri v Maroku.
-Madridski list ..Imperial" poroča, da je špauski ministerski predsednik izjavil, da od-pošiijanje španskih vojnih ladij v Tanger pomenja le izvajanje algesirske konference. Vendar bodo čete izkrcane le v najskrajneji potrebi. Španska bo postopala složno s Francosko. a Angležka bo s svojo eskadro podpirala obedve državi, da se ščitijo evropske pravice v Maroku. — V Kadiksu je koncentrirano 12.000 španske pehote, vsi parobrodi mornarice čakajo popolnoma pripravljeni, da o d plujejo na prvo znamenje.
Dogodki na Ruskem.
Pobedonoscev na delu.
I/ Petrograda poročajo, da vživa bivši
prokurato. sv. Sinoda Pobjedonoscev, se vedno isto avtoriteto in upliv, kakor prej. On pregleduje in izdeluje mnoge zakonske načrte ter stremi za tem. da bi povsem oslabil državno dumo.
Witte poslanik v Parizu.
V petrograj škili dobro obveščenih krogih se potrjuje vest, da je grof \Vitte določen Zh ru-koga poslanika v Parizu.
Novačenje.
Kakor poročajo iz Petrograda, bliža novačen;© svojemu koncu. Iz vseh krajev prihajajo poročila, da se je ;isto vršilo v popolnem redu. Na novačenju je manjkalo manje rekrutov. nego minolo leto.
Zaloga orožja odkrita.
Iz Ohte poročajo od 22. t. m. Včeraj ;,e Milo povodom neke hi^ne preiskave najti no tisoč ostrih patron, množice brezdim-nega smodnika, več zabojev z revolverji in patronami, nitroglicerin, veče tokov za bombe in mnogo revolucijonarnih spisov. Tri osebe so bile aretovane. V stanovanju eue teh oseb so našli razun tega Šc mnogo pušk in revolverjev, ter več stotin patron.
Proti razširjanju pravic Židov.
Iz Petrograda poročajo od 22. t. m. : Agitaciji rZveze ruskih ljudi*4 proti razširjenju pravic Zidov, se je glasom vesti iz Kijeva pridružila tudi ..zveza pravnega reda*4. Toliko carju, kolikor ministerskemu predsedniku stolipinu pošiljajo členi „zveze ruskih ljudi" mnogo brzojavk, ki povdarjajo, naj se ne razširijo pravice Zidom. Ministerskemu predsedniku so brzojavili, da privede razširjenje pravic Židom člene omenjene zveze do zlo-činstev.
Drobne politične vesti.
Zopet hrvatsko posestvo v nemških r o k a h. Ogrska banka za kolonizacije v Budimpešti je od svojega posestva
v Uljaniku pri Daruvaru, ki ga je bila letos pridobila od gospe Margite Briedermann, sestre bratov Tiikory, prodala 2600 oralov l(i nemškim rodbinam. Tuji kolonisti se od dne do dne množe na Hrvatskem, dočim morajo domačini v Ameriko !
Iz francoske zbornice. Posl. Drelon je v francoski zbornici stavil predlog, naj se v mirnem času vojaška sodišča popolnoma odpravijo. Zbornica je ta predlog vspre-!jela brez debate.
Grška in Turčija. Iz Carigrada i poročajo, da je porta razjarjena ter da hoče izvesti energične odredbe, posebno radi tega, ker so členi grške bande, ki so v Karadzakoju umorili mnogo oseb, bili deloma oblečeni v turške vojaške uniforme, vsled česar da je turška armada kompromitirana.
Sestanek Aehrenthala in Tit-t o n i j a. „Magdb. Zeitung" poroča iz Rima : Italijanski minister Tittoni se sestane početkom januvarija v Benetkah z avstro-ogrskim ministrom za vnanje stvari Aehrenthalom.
Domače vesti.
Tržaški mestni svet. Podrobna razprava o proračunu. Sinoči je začela seja ob 6. uri 50 minut. Prisotnih je bilo 45 svetovalcev. Dr. Venezian je še vedno mej odsotnimi.
Župan je dal najprej prečitati peticijo hišnih posestnikov, ki se izražajo proti povišanju najemninskega krajcarja.
Na to je nadaljevala podrobna debata o proračunu. Na vrsti so bile postavke panoge „Javna pomoč". Pri postavki „Bolnišnica" in sicer pri naslovu „Plače postrežoiškemu osobju" se je oglasil za besedo svetovalec M o r p u r g o. Dejal je, da postrežniško osobje prosi za zboljšanje gmotnih razmer. Priporočal in utemeljeval je to prošnjo. Zadovoljitev te prošnje bi zahtevala trošek 25,000 K. Predlagal je torej, naj se glasuje za ta trošek. Predlog je bil vsprejet.
Pri postavki „Nova norišnica", je dr. I)" O s m o predlagal, naj se za povišanje osobja glasuje za trošek 8000 K. Vsprejet je bil tudi ta predlog.
Pri postavki „Poliambulanza in Guardia medica" oglasil seje za besedo svet. G e r d o 1. Priporočal je, naj bi zdravniška postaja (Guardia medica) ne delala razlike mej mestom in okolico. Večkrat je že zdravniška postaja odrekla svojo pomoč, ko je bila pozvana na pomoč v okolico. Navedel je nek slučaj, ki se je pripetil pri sv. Ivanu. Zdravniška postaja se namreč v takih slučajih izgovarja, da jo pr©<I«leC. rriporoC»l je toplu,
da bi se ne delalo več te razlike.
Svet. dr. D' 0 s m o, ki je predsednik društva „Societa della Poliambulanza e Guardia medica", je branil zdravniško postajo, rekši, da se res večkrat pripeti, da mora zdravniška postaja odreči svojo pomoč. To se pa dogsga v slučaju, da je res predaleč in bi moral zdravnik izostati dlje časa, dočim bi se v tem času lahko bogve kaj pripetilo v mestu, kjer bi bila zdravnikova pomoč absolutno potrebna, ali pa v alučaju, ko ni na postaji zdravnika, ker je moral iti na pomoč kam drugam. Na zdravniški postaji da se ne dela nikake razlike mej Slovenci in Italijani.
V panogi „Lokalna policija" je asesor Gregorutti pri postavki „Občinski redarji", in sicer pri naslovu „Plače" predlagal naj se svota teh plač pomnoži za letnih 10.000 K. Za ta predlog se je vnela debata, katere so se vdeležili razni svetovalci in mej temi tudi dr. SI a v i k, ki je dejal, da je bila stvar vzeta v pretres že v finančnem odseku, a da je finančni odsek odklonil to povišanje. Slednjič je svet. M o r p u r g o predlagal, naj se preide preko tega predloga. . Predlog svetovalca Morpurgo je bil vsprejet.
Pri postavki „Gasilci" je svet. D o r i a predlagal zboljšanje, oziroma preureditev in obenem pomnoženje zbora gasilcev, kar bi znašalo nekaj preko 20.000 K, v kateri svoti bi bil kij učen tudi trošek za obleke.
Svet. R a v a s i n i se je protivil temu predlogu, a svet. D o r i a je replicirah
Po nasvetu svet. M a y e r j a je svet. Doria modificiral svoj predlog naj se glasuje trošek 18.000 K za preureditev zbora gasilcev. a trošek 2000 K za obleke istih.
Svet. M a v e r je predlagal trošek 18.000 K za vse skupaj.
Svet. E a v a s i n i je izjavil, da bo glasoval proti.
Svet. d r. K y bar se je protivil, češ, če danes glasujemo za trošek 18.000 K za reforme v gasilski službi, prejudiciramo s tem že v naprej naše postopanje glede te reforme, kateri bi potem ne mogli nikakor ugovarjati,
Potem ko je svet. D o r i a podal svet. dr.u S 1 a v i k u neko pojasnilo, je župan stavil na glasovanje predlog svet. Maverja, ki je bil vsprejet z 20 proti 19 glasovi.
Pri postavki ..Javna snaga" je bila pre-čitana resolucija finančnega odseka, v kateri je rečeno, da dočim provizorično postavlja svoto 425.< >00 K za obavljanje službe javne snage, izraža mnenje, da se ta svota nikakor ne sme prekoračiti ter imenuje posebno komisijo treh členov iz finančnega odseka, ki naj s pomočjo tehničnega urada proučujejo reforme in štedenja, ki bi se jih moglo uvesti v to službo, ter naj poročajo o vspehili svojih proučavani in stavijo svoje predloge slavnemu mestnemu svetu tekom tekočega leta.
Tu se je oglasil svet. dr. R y b a r, rekši, da ne odobruje predloga. Tekom petih let, odkar je javna snaga v režiji občine, smo dobili jasen dokaz, da je bila misel pre-vzetja javne snage v občinsko režijo jako nesrečna. Izkušnja nam kaže, da se javna snaga ni zboljšala, kakor tudi se ni zboljšala kontrola nad isto. Predlagal je, naj bi se javna snaga čim prej zopet oddala v najem.
Svet. Morpurgo se je izrazil proti temu predlogu ter prosil, naj bi se o tem zaslišalo tehnike.
Prototizik dr. C o s t a n t i n i je pove dal, da vozovi in železni zaboji za smeti zistema Koprophor ne odgovarjajo svrhi. Soglaša z mnenjem tehničnega urada, da bi trebalo službo javne snage preurediti. Glede predloga svet. dr.a Rvbara je izrazil mnenje, da bi se z oddajo obavljanja javne snage v najem privatnemu podjetju nič ne prihranilo. Slednjič je pojasnil, zakaj da trošek za javno snago narašča.
Svet. Mazo rana je pobijal dr. Ry-barev predlog. Istotako je pobijal ta predlog tudi svet. Morpurgo, ki je pa dejal, da se javna snaga v Trstu jako slabo obavlja. Kritiziral je v tem oziru vedenje tržaškega prebivalstva, "ki da popolnoma nič ne pazi na javno snago, pač pa otežuje obavljanje iste. V malokaterem mestu provzroča prebivalstvo toliko javne nesnage. kakor ravno v Trstu. Vprašal je slednjič inženirja Boccasini, ki je vodja tehničnega urada, če se mu zdi, da bi se dalo službo javne snage preurediti v podrobnostih.
Inž. Boccasini je potrdil, da železni zaboji za smeti zistema Koprophor res ne zadovoljujejo ter jih bo treba zamenjati s kakim drugim zistemom. Po 5-letni rabi niso ti zaboji več porabni. Soglaša z mnenjem svet. Morpurgo glede vedenja prebivalstva. Pojasnjeval je i on, kako da je prišlo do tega, da je ta trošek narasel. Pometačem so povišane plače. Oskrbljenih je mnogo priprav. Dočim se je rabilo nekdaj le 3 pare konj za škropilne sodove, se jih rabi sedaj 17 parov itd.
Svet. M a y e r je tu opazil, da vsi ti razlogi so bili že navedeni v finančnem odseku, a isti jih ni hotel priznati. Glede dr. Rybarevega predloga je dejal, da finančni odsek imenovaje prej rečeno komisijo za proučevanje reform v obavljanju javne snage, ni izključil eventuelnosti, da se odda to obavljanje v najem.
Svet. dr. R v bar je dejal, da če se ima ona resolucija finančnega odseka tolmačiti tako, potem on soglaša z mnenjem finančnega odseka. Predlagal je torej, naj se tej re-
ouluuiji dvotaiiju Iv l>t/a«lt<; Ja naj uim kuiui-
sija treh členov proučuje tudi eventuelnost oddaje obavljanja javne snage v najem. Ta predlog je bil vsprejet z veliko večino.
Vsprejetih je bilo Še nekaj postavk, na kar je bila seja ob 9. uri zaključena. Drevi ob G. uri in pol zopet seja.
Srebrna poroka. Dne 21. novembra je ugledna rodbina Jug obhajala srebrno poroko v cerkvi starega sv. Antona. — Ob tej priliki sta slavijenca darovala družbi sv. Cirila in Metoda 10 kron. Slavljenca sta se poročila v Pevmi pri Gorici leta 1881. 21, novembra.
Zmaga v Veprincu. Koliko srditih bojev, kolika razburjenja, srda, žrtev je trebalo, dokler ni pravica zmagala — brez borbe ! Res, nekaj čudnega, nenavadnega. Se na zad-dnjili volitvah so nasprotniki „zmagali" v vseh treh razredih, sedaj pa, po par mesecih, si n i t i na volišče n i s o u p a 1 i. In vendar : saj se ni dogodilo nič takega posebnega. kar bi bilo provzročilo tako spremembo v mišljenju volilcev. Samo ena sprememba je padla vmes : poprej so imeli naši sovražniki vodstvo volitev v rokah, sedaj pa — vladni komisar!! To je zadoščalo, da italijanaška stranka sama ni zaupala več svoji večini . . . ! Slučaj ve-prinski je tipičen v Istri in poučen! Kaže nam, kako se vzdržuje italijanaštvo po mnogo-kateri občini. Le nekoliko pravičnosti bo trebalo od strani oblasti in kmalu bi se ..italijanstvo" Istre reduciralo na svojo pravo mero !
Sedaj zna zopet slovenski...! Gospića v ulici Belvedere, o kateri je bilo nedavno poročano v „Edinosti", je začela zopet govoriti — slovenski : svoj materini jezik. Eden naših trgovcev mi je pravil, da je je delal tej namišjeni Nemki celih .s dni „nadlego44 s tem, da je ni hotel umeti v nemščini... Gospića je uvidela, da ni drugače in — udala se je. — Vsa čast pa omenjenemu trgovcu za njegov možati nastop !
K i r i 1 o v.
Nevročljive poštne pošiljatve. C. kr. i poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je do-' poslalo seznam tistih priporočenih in navadnih nevročljivih poštnih pošiljatev, ki so bile meseca oktobra 190<i. v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve v Trstu odprte in ki so njih odposiljatelji neznani. Seznam je priob-čen v polnem obsegu v tukajšnjem uradnem listu.
Poštne legitimacijske listine. V
smislu naredbe c. kr. trgovinskega minister-stva od dne H. avgusta 1905. št. 22135 P ex 190«. uvedejo v notranjem (avstrijskem prometu s prvim januvarjem 1907. poskusno poštne legitimacij iske listine-
Poštne legitimacijske listine morajo vsebovati sliko, kratek opis osebe in lastnoročni
podpis njih imejitelja ter veljajo samo ::. eno leto, katerega so bile izdane.
Za poštne legitimacijske listine določene slike (fotografiije) ne smejo biti na karton prilepljene.
V izdajo poštnih legitimacijskih listin je poklican oni poštni urad, v čigar dostavlja1 -nem okraju ima svoj sedež ali obrt, ali pa se mimogrede dalje časa, n. pr. na letovanju, nahaja ona oseba, katera želi izdajo legitimacijske listine.
Poštne legitimacijske listine se smejo izdajati samo onim prosilcem, ki brezdvomn zadoste poštnim predpisom glede izkaza identitete ali pa onim. ki so izdajajočemr organe osebno znani.
Poštne legitimacijske listine so podvržene v smislu točke 85, pristojbinskega zakona od 9. dne februarja 1850. kolekovini dveh kron. To pristojbino vplača prosile kolekom, ki ga prilepi poštni urad na legiti-macijsko listino in ga razveljavi potom kra-javnega in dnevnega pečata.
Poštne legitimacijske listine so v smislu poštnih predpisov polnomočue izkazne listin in opravičujejo njih imejitelja v prejem poštnih pošiljatev vseh vrst brez vsacega druzega izkaza.
Ako bi nastal dvom o identiteti imej i-teljev poštnih legitimacijskih listin, možno j-dotično osebo prisiliti, da izkaže identiteto na navaden način.
lmejitelj je odgovoren za vsako škodo, katera bi nastala vsled izgube ali zlorab*-poštne legitimacijske listine.
Dež, komisije za občno pridobarino. Dne 22. t. m. se je zaključilo glavno zasedanje deželnih komisij za občno pridobarino za Trst in okolico, Goriško-Gradiščansko in Istro, tičoče se prizivov zoper odmerjeni o pridobarine za davčno dobo 1906/1907.
Italijanski razpečevalci ponarejenega denarja aretovani. V Ljubljani so v četrtek aretovali tri Italijane, ki so razpeča-vali ponarejene italijanske bankovce, ter jih izročili sodišču.
Pri občinskih volitvah v Mariboru so v tretjem razredu zmagali s silno težavo vsenemci.
Šoštanjske občinske volitve pred upravnim sodiščem. V četrtek se je vršila pred upravnim sodiščem razprava o pritožbi Slovencev proti izidu šoštanjskih občinskih volitev. Sodba bo razglašena dne 20. decembra.
Koledar is vreme. Danes : Krizogou, mu-ćenec; Zoran; Zeca. — Jutri: Katarina devica ijj
muCeulut , Euluuiii , Ljiiliuilii - Touiporntura včeraj : ob 2. uri popoludue -j- 14® Celaiun. — Vrem^ včeraj : lepo.
Društvene vesfi in zabave.
Naše „vseučilišče'. Ker je že nekd.
drugi porabil ta naslov k notici za reklamo o predavanju v „Trgovskem izobraževalnem društvu", dal sem ga tudi jaz skromnemu poročilcu o zadnjem predavanju. — Gled < vdeležbe smo tam, kjer smo bili, čemur je gotovo mnogo krivo domnevanje, da so ta predavanja namenjena le členom imenovanega društva. Naj torej še enkrat omenim, daje vstop k predavanj m, ki se vrše v dvorani našega trgovskega društva svoboden vsakomur in brez vsake vstopnine.
Gospod J. Arhar je bil minoli torek nekoliko bolehen, a je vseeno izvršil svojo nelahko nalogo v popolno zadovoljnost navzočih. S pomočjo zemljevida in z narisom na tabli nam je pokazal slovensko domovino, njene ravnine, gorovja vodovja, prometne ceste in nas je tudi seznanil s kraji koder se goje trgovina, obrtnija, vir.oreja, živinoreja itd. Opominjal nas je tudi na samopomoč ii nam predočil. kaj vse bi lahko Slovenci imeli, ako bi ne bili dopustili, da je tujec pograbil boljše trgovine in industrije. Slušatelji so svojo hvaležnost do gospoda predavatelja izrazili z aplavzom na zaključki predavanja.	B.
Darovi.
Za „Možko podružnico družbe sv. Cirila in. Metoda" je darovalo „Pogreb:
društvo" na Vrdeli krone.
| --
Gospodarstvo.
*	„Ustredni banka českych sporite-j len" namerava vstanoviti v Trstu svojo podružnico.
Podražijo se cene bakra, železne žice in železnih žebljev.
Juta se je podražila. Nemški tovar-I narji jute so podražili svoje izdelke.
fjazne vesfcL
-J- Vseučiliščni profesor Zvviedenek.
V Gradcu je v četrtek po daljši bolezni umrl vseučiliščni profesor dr. Hans Zwiedinek pl. Siidenhorst.
*	Razlil se špirit. Iz neke tovarne špirita v Glasgo\vu je izteklo te dni močne tekočine do 70.000 litrov na ulico. Ker je naval tekočine bil silen, je odnesel na ulic en del delavcev, ter zavlekel seboj tudi več voz. ker so konjem zmanjkala pod nogam: tla. Ranjeno je bilo pri tem 14 oseb.
Odvetnice v Parizu. Pariz ima sedaj štiri zaprisežene odvetnice. Pred pai
V soboto, dne 24. novembra 1OOG
»EDINOST« štev. 323
Strnn nr
dnevi sta na novo prisegli gospa Bcnged in 'morala izbirati med Zidi in kozaki. i gospica Mille. Naj star ej a med njimi je gospa dovoli Zidom "bivanje v donskcm okrožju.
Izgredi v Odesi.
ako
gosj Petir.
ODESA 23. Predsinočnjem je bilo lia-i padenih mnogo dijakov na vseučiliščnih kli-: nikah. Več dijakov je bilo ranjenih. Danes
Brzojavne vesti.
_ Avstrijska delegacija.	! se je podala deputacija profesorskega kolegija
DUNAJ 23. Fredsedmk avstrijske dele- h nftvpl;n;t-n nL-mi« w <r'\ Tipncilii nai i7fln
gacije princ len1 delegacije
ki se 1)0 vršila ane zo. i. m. ou io. ur* Ker s0 se razuesle g0V0rice o predstojećem predpoludne. Na dnevnem redu so :: Poročila ; pogromUf se je poskušalo blizo tržišča ople-došlih ulog volitev zapisnikarjev, dopolnilne ; m raidič.ne prodajalnice. Redarji so napravo. itve v odseke.	vjjj ZOpet red. Pričeli so zopet nemiri proti Novi načelnik generalnega štaba. j Židom; bilo je več oseb ubitih, še več pa DUNAJ 23. Današnja „Wiener Zeitung" ranjenih. Mnogo oseb je bilo aretovanih. e uradno objavila imenovanje FML Konrada Velika množica ljudi koraka po ulicah, ki pl. Hotzendorfa načelnikom generalnega štaba, pretijo Židom s smrtjo, češ, da so sovražniki Dosedanji podnačelnik FML Potiorek je do- j države.
bil komanderski križec Štefanovega reda ter .	-
dobi drugo višo službo.	Plesni odsek „Tržaškega So-
princ Lichtenstein — častni meščan j ff^fe- kola" opozarja vse svoje brate dunajski.	;	člene in prijatelje plesa, da se
DUNAJ 23. Mestni svet je na današnji j	udeležijo plesne vaje, ki se bo
seji izvolil princa Alojzija Lichtensteina po-	vršila đanes oh Q uri zvečer nod
vodom njegove šestdesetletnice častnim dunaj- j	j®	1
sidro meščanom.	!	vodstvom brata prof. Iv. L meka.
Avstroogrski poslanik v Belemgradu. ^^ Na programu so raznovrstni na-BELIGRAD 23. Dospel je semkaj av- rodni Plesi- Vstopnina za člene 50 stot., za stro-ogrski poslanik baron Czikan.	nečlene 1 K, za gospodične z garderobo vred
Kardinal Kopp.	: 30 stot.
VRATISLAVA 23. Knezoškof kardinal	^
Kopp je sinoči odpotoval v Rim.	Tfgftlfl 11
FZM Schonaich in grof Montecuccoli.	Borzna poročila dne 23. novembra.
BUDIMPEŠTA 23. „Ogrski biro* po-	Tržaška borza,
roča z Dunaja: Danes popoludne sta se FZM Napoleoni K 19.12*/,—19.15, aneležke lire K —
Schonaich in poveljnik vojne mornarice grof,	t™* 1
i- j t	j-	. Francija K 95.45--9o.o5, Italija K 9o.75—.—95.id—
Montecuccoli podala v Budimpešto,	| julijanski bankovci K —.— —.—. NemCija K
Z Balkana.	117.57—117.75, nem&ki bankovci K —.—•— —
,-tDT/'T)»n 00 o- • r» 1 u- avstrijska ednotna renta K 98.15—99.45, osrrBka » AiSlUttAlJ <>6. oinoci je v ranita laiju. tr0ugkB renta K 95.50—95.60, italijanska renta K predmestju Pere, eksplodirala bomba. Sodi . — —.—, kreditne akcije K 833.— — 685.—, se. da io ie položil kak Armenec.	! drfavne železnice K 676.25—678 25 — Lombardi K
"	i 173 50—175.50 Llovdove akcije K 805 — 81*.—
marOKO.	j Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 —
MADRID 23. Na včerajšnji seji zbornice do 483.—, Bodrnkredit 1860 S 30?.- 310.—. Bo-e izjavil minister za vnanje stvari, da bo ^en^edk 188^K^.—^ 310^. Turške K 160. vlada postopala v Maroku z največo pred-! " vidnostjo. Minister je dostavil,
Zaloga m- in inozeisiiii Tin, špirita in llterje?
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST.
Via deii'Acque stv. 6. (flasproti EaiTe Ceatrals). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avBtro-ogrskik vin. Bordeaus, Bur punder, renskih vin, Mosella in Chianti. — Iiunj, *onjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, doSIi iz dotičnih krajev. Vsaka iiaroeba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej.
ZAHVALA.
O priliki najine poroke došlo nama je od blizo in daleč nebrojno brzojavnih in 2>i~ smen ih čestitk.
Podpisana izrekava tem potom javno svojo najiskrenejšo zalivalo vsem onim, ki so se na kak koli način blagohotno spomnili na naju v trm svečanem trenotku ter nama tako odkrili svojo prijateljsko naklonjenost. Najiskrenejša zahvala slav. pevsk. društvu * Zvon" na Op-činah, katero naju je počastilo na predvečer kakor tudi na dan poroke s krasnim petjem. Najtoplejša zahvala vrlim Kanalcem ter kanalskim društvom, ki so naju na povrnitvi s potovanja se svojim vsprejemom naravnost presenetili. Hvala jim za njihov trud za krasni slavolok, za razsvetljavo. tamburanje. petje in za prijazne nagovore.
Najina srčna želja je, da si ostanemo tudi v naprej tako dobri prijatelji in društveniki ter da v takej zdruzenosti vzajemno delujemo v svoj lastni blagor in v blagor našega naroda. .
Bodi torej tem potom ponovno izrečena vsem, vsem najina najtoplejša zahvala.
KANAL, 22. listopada 1906. J/!arija JCriznič - 2)raščeJ(, jfflojz JCriznič.
Josip Dppenhrim
švicarski krotiometer in urar
priporoča svojo bogato opremljeno zalogo
pravih švicarskih ur
najfineje kakovosti iz najznamenitejih tovarn VELIKA IZBERA modernih hišnih ur po zelo nizkih cenah}
Specijalist v popravljanju prav malih ur za gospe in starih hišnih ur.
ulica della Barriera vecchia 35 (nova palača.
Govori se tudi slovensko.
j—lOIlCiiOttOliOllOltOllODOlfOllOI lO	■-	■	N
)
n& Tovarna pohlitva ~wa i
^IctanSer £evi JKinzi!
Tuša štv. 52. A (lastu Mb*. < l
ZALOGA:
>«1
i firizzn Rosa^.o (Soisk®	j r i
j Con«, da — nI Mtl noben« ktnhurtnM. j?
te
j SffejoKaja •• vsakovrstna deia »udi p« lr posebnih načrtih. <x——
Bc^vaa esrtlk	ic. f ar-.^c f: vj
i o n o 11 c! i a i i o) 'o i' o i i ^; i J7Tw ■ > ^>7 t * »a	-'VtM^L' '
Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, ra le oglase in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejem.t „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatli 5t. iH (Narodni dom) polonadstropje, levo. Urad je odprt od 9. ijutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost".
Dunajska borza ob 2. pop.
včeraj danea
Državni dolg v papirju „ „ n arebru Avstrijska renta v zlatu
▼ kronah Vc Avsir. investicijska renta Ogrska renta v zlatu 4°,
kronah .
3lJ O
/> u
Akcije nacijonalne bsnee lvreditne akcije
100.30 100.45 117.55 9f».10 89.75 113.85 95.60 84.75
110.30 100.35 117.60 99.10 89.70 114 10 95.60 84 75
1763— 1777 — t82 — 681.50 •241.— 241 97'/s 117.521/, 117.60 •23.48 23.48 19.15'/, 19.14 95.60 95.60 11.31 1131 Parižka In londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Fraucozsa renta 96.02, italijanska renta —.—, Španski ezterieur 95.10,
da ni nobenega povoda za vznemirjenje
MADRID 23. Brzojavke iz Maroka poročajo, da je položaj tamkaj Še vedno nevaren. Celo po ulicah v Tangerju se opaža,, da je prebivalstvo močno razkačeno na tujce.
Munir paša v Belemgradu.
BELIGKAD 23. Kralj je vsprejel včeraj v avJijenci turškega poslanika v Parizu Munir London, 10 Latr. pašo. ' „Samo Upravapiše, da je prišel	m*TS
Munir v iiJeligrad le v privatnih poslih in da 20 frankov odpotuje danes v BukareSt.	I 100 ital. lir
Srbska skupščina.	!	cekin.
BELICtRAD 23. Skupščina se ie danes :>o 14-dnevni odgoditvi zopet sešla.
Velik vihar V Ameriki.	akcije otomanske banke 683—. Menjice na London
DETROIT 23. Velik vihar je razsajal ^^ . /aM A ... ,	, . .
r v,	, . i •, t> a-	Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice
:ia Velikem jezeru. 23 oseb je utonilo. Bati __	unificirana turSka renta94.S5
.e je. da je še več oseb izgubilo življenje, avstrijska zlata renta 98.05, ogrska 4% zlata renta
Veliko število ladij so valovi vrgli na suho. 96 85. Lfinderbank 494 —, turške srečke 152.—, pa-
0 mnogih ladijah je neznano, kje da se na-	rižka HV-50' okf mendijonalne akcije
& J J	—.— akcije Rio Tinto 19.34. Vzdržana.
J j x t. . .. . , .	; London: (Sklep) Konsolidiran dolg 86.'V«
lezkoce belgijskega kabineta.	„ebro 32^ Lombardi 7.—, Španska renta 94.s/8 ita-
BRUSELJ 22. — Zbornične sekcije SO	iijanska renta 102.*/► Užni diskont 5*7, menjice na
predvčerajšnjem razpravljale o proračunu in	Dunaju —.—. Mirna.
pri t»m se je pokazalo, da pripravlja 13 kle-	Tržna poročila 23. novembra.
rlkalnih poslancev* kabinetu Se Smet de	Budimpešta. PSenica za april K 14.88 do
Var-vt-r vp itp to/knrr Pnv«ul isti y lihp- K 14 90- rž 2a aPril K 13'2i do 13 2b' oves z* aPnl >at>u velike tezkoce. rov sod so isti z libe od K 14.90 do U.te, koruza za maj 10.32 do 1034.
ra ci m socijalisti ojstro kntikovah vladno	dbp 3rednje. poVi;raš6,aBl« pičlo
politiko ter so odklonili vse proračunske	tendenca mirna. Prodsja: 25.000 met. nespremenjeno,
;>roJioge. Položaj je kritičen, ker ima vlada	druga žita nespremenjeno. — Vreme: mrzlo.
k- 12 glasov večine.	H a vre. (Sklep) Kava Santos good average
Grški kralj v Rimu.	ea tek™ me8ec 43 marec 44 V , , , u
r.'iA! 9't l^r^ki krsli io dosnpl spmkai	3S* e w - Y o r k. Kava Kio za codoČe dobave.
KLM JJ. ^r^ki kralj je dospel semkaj ^ nespremenjeno, zrn 5 nižje. Prodaja: 2000 vreč
d in pol uri popoludne. rsa kolodvoru je	London
NOVA PRODAJALNA
EDOARDO SCHRMBIK
XXXXXX Borzni trg. Stev. 8 XXXXXX
ZELO BOGATA IZBERA
umetnih bronastih predmetov keramike, ki-nežkega srebra, igrač, dragotin, predmetov iz kožef predmetov za potovanje, pahljač itd.
Velita zaloga krasnih nagiziiiili predmetov primernih za darove.
V Trdne zelo nizke cene.
uvalja pozdravil kralj Viktor Emanuel. Oba Mlačno, vladarja sta se dvakrat prisrčno objela. Mno-^o&t« vilna množica ljudi je vladarjema priredili živahne ovacije. Ob 2. uri in tričetrt •p<-ludne je dospel kraljevi sprevod v Kvi-"inr.l. kjer ie kralja pozdravila kraljica Jelena.
Rusija.
^ETROGRAD 23. Delegatje socijalno-len:1 kratične in socijalno-revolucijonarne zveze
sladkor iz repe «urov, k S3 \ Sb.
Pariz Kž za tekoči mesec 17.75, za december 17.75. za jan.-april 17.75, marec-junij 17.75 (trdno). — Pženica za tekoči mesec 23.10, za december 23-20, za januvar-april 23.35, za marec-junij 23 45 (mirno). — Moka za tekoči mesec 30.70 za december 30.45, za jantvar-april 30.40, za marec
za mesec december. 413,«, za januvar-april 43--,
za maj-avgust 44.'/». (mirno) — Hladkor surov 88°
uao nov 24--24(mirno), bel za tekoči mese
za
so / večino Štirih glasov sklenili, da bodo na	27.1., za december. 27'/E, za jannar-april 28.'/,
volit . ;h podpirali kadete, in kjer ne bo to	marec-junij 281/,. (stalno) rafiniran 59.50—60.— —
možno, da postavijo lastne kandidate. Ta	Vreme: dež.
skl p je v prvi vrsti pripisati Plehanovu.	——
IRKUTSK 23. — Sinoči je oborožena	PoZOf OOSDS !
banda ugrabila v postnem uradu v Pultuksku	_	...... .. • »»••
14.000 rabljev. Šest mož bande so vjeli; Čast n u je jantt mojt renj. kltjen-
>ii irih so našli del ugrabljenega denarja.	teli, da sem pričela S 15, oktobrom t. 1.
EDINA ZALOGA PO NIZKI CENI
ženskih in moških oblek
giorgio Jess
TRST
ulica Barriera vecchia št. 15
Ženska krila. . . iH. 2, "o, 3.80, 5.50 Ženski jnjiči . . ,. *.50,6.50, 8.50 Žsuski paletot . .. 7.50,9.50,12.50 Ženske Muze Iz volue „ 3.50,4.50, 5.50
Velika, zaloga železnine iu. kovin i
CarI Greinilz Neffen, Filiale
Corso štev. 35 TRST Corso štev. 35 Trg Carlo Goldoni št. 2.
Velika izbera najboljšega orodja in potrebščin za ključavničarje, kovače, kotlarje. kleparje, mehanike, mizarje, strugarje, sedlarje, tapetnike itd. itd.
Vse predmete za kuhinjo in posebne novosti za hišo.
jflT Cene nizke in stalne, '^t. '
jevainili okrajev in svobodno selitev v istih, najnižjih cenah.
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO S.
Razun tega bodo smeli jem-iti v zakup zem-lji-č;;. ki pripadajo mostom, cerkvam in vasem. V donskem okrožju, kjer je bilo doslej Židom bivanje prepovedano, bo sedaj nekim vrstam Židov dovoljeno bivati, kakor se to že do2 i v nekaterih notranjih gubernijah. — Vedli o glasneji postaja protest ..ruskih ljudi" proti predlogi o Židih. Moskovski ..ruski klub- je odposlal carju brzojavko, v kateri prosi carja, naj ščiti ruskega kmeta pred Ži»iii. ..Ruski ljudje" žugajo enoglasno s po-groE;otiit ako bo odobren zakonski načrt, predložen v ministerskem svetu.
PETROGRAD 23. „Ruskoje Snanje", elasilo -ruskih ljudi14 opozarja vlado, da bo
Udana ELSA PERTOT
MODNI SALON ulica. Tintore štev. i, I. nad.
KATALOG) BREZPLAČNO.
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
Najvspešneje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
revmatizmu
TEKOČINA GODINfi
in protinu
prirejena v Trstu Rafaela $o&ina, lekarna „^Slla ^aDonna dclla Salate" pri \ ]e lLI\VJ^lilIlVJL/LyillIiocl lekarnarjev : sv. Jakobu in Josipa Sočina, lekarna ,ynr Igea*, farneto 4. ]
: Steklenica stane K 140 U Trsta se ne odroSilja maoje od 4 steklenic proti	povzetju ali protranticipatni po^jatvi zoeska 7 K franko poštnine ia zavoja.^
S ran IV.
>EDINOST i štev.
V soboto, dne 24. novembra IV
m; oglasi.
IMnli < glasi računajo bo po 3 stot. besedo; n.a--.tnolisbane besede se računajo enkrat već. Najmanjša pristojbina 40 stotink.
A --	Plača se takoj. ==
—-
Kdcr Izven Tr«ta pismeno naroči kak „«ALI OGLAS", naj cošlje denar v naprej, kar tfrugače no bo njegov oglas objavljan ča nt oseba poznana Upravi lista.
Tarifa Jo natisnjena na čalu „BALIH OGLASOV" In vsakdo •hko »rcrsčiiRi, koliko mu ]• placa« s tem, da prešteje besatfo OflaSG treba nasloviti na ..INSERATNI 000ELEK" ..Edinosti". Na vprašanja potom plsam bo dajal „INSERATNI ODDELEK« Irfer-aoije edino le, če bo pismu priloiena znamka za odgovor

rani hote! „Ksion" v £jubljani.
fcomfort prve vrste.	jtad 100 sob.
Mož dvaintridesetih let EJL"^
ljedelsko in pred nekolikimi tedni trgovsko >olo z odliko, i^če posla. - A.Trobec, Sv. Ivan — Trat
1279
Išče
v zakup ali za spolovino malo po-sestvo (mandrija). Ponudbe na „Inseratni oddelek Edinosti" pod „Mandrija".	1355
Cnho prazna, elegantna, jako primerna za pi-CUUft snrno, odda se takoj. Ulica S. Francesco
fit. 15, I n. ____
Meblirana soba i9U cdda w
5t. 9, 111- nadat., levo,
takoj. Via < ommerciale 1342
Moriocna za PJenie inia Fran Kante, Sv. ITIdl JacLđ >iar. Magdalena zgornja štev. 172. Kdor rabi. naj se tam oglasi. %	1339
nn iihictn^ hrastov ima na prodaj Anton ^UU	lOlUj Može, posestnik v Dolnjivasi
;t. 9, po-ta Senožeče. Pismene ali ustmene ponudbe naravnost na zgoraj imenovanega.	1 .27
IČPPm dva tlol,rh stavbena mizarja Franc Do-lOlstSIII lene, mizar na Opčiuah.	1344
Prva slovenska zaloga
ANDREJ JUG — Trst. ulica sv. Lucije št. 18 (za deželnim sodiščem). Cene brez konkurence. — j ovoji k svojim !
1 Iri+Ol sauiec iu sedaj v javni službi, išče pii-ULJLtJI merne službe v Trstu. Vešč je sloven-j ^keg«, nemškega in deloma hrvatskega jezika. — Po-j nuobe na „lueeratni oddelek Edinosti" pod: Ž. B.
I IfVftiinp mlad se želi spoznati s pridnim dekle-U UV. L tom uij a kako udovo brez otrok. — Naslov : peste ristante. Piazza NicoV» Tominaseo , B. B. 101".	1331
Kinematograf Pathe Freres
ki poslu je v FOXDO CORONEO (pole& gledališča Minerva)
^ Je absolutno priznan kakor edini H
kar se tiče netresljivosti in tehniške popolnosti (ni smeti zamenjati z drugimi Kinematografi, ki se jih je doslej videlo) Četrti velikanski program.	Nizke cene.
OUALCO Trst Ulica S. Servolo
Zalega pleš?, izdelovanje terasa in prešanih cevi iz cementa.
Jamči za <lobro delo in blago prve kakovosti.
li^T Pristno, garantirano, cisto, toskansko ""^BE
£ucq olje iz oljk m vino Chian
tvrdke CtllTSEPFE FEKRAMTE v Florenci
razpošilja zastopnik
ALEKSglSESi GAZULLB, ul. Stadion 14, Trsi
Pekarna in slaščičarna Mikuš
trg S. Prancesco d' Rssisi štev. 7
Prodaja moko I. vrste, slaščice in l>i>kot<* najfineje vrste. Trikrat na dan svež kitih. Zaloga pijač : finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin
= Pivo v steklenicah. ■ ■ ■■
Ceno zmerne. — Razpošiljanje tudi na dom.
0000000000090000 filip ivaniševic
zaloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo št. 17 (Telefon 1403)
v kateri prodaja na malo in veliko. — N. d tjo priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,All'A-lria-ulica Nuova št. 11 in „Al Iratell dalmatf.. uli •. Zudecche št. S. v katerih toči svoja vina I v:-- -
HXXH*ttC»CK KžO&fHHZ. Na prodaj so :
zemljišča ; dve hiši v isti ulici z 200 sežr.ji zemljišča ; stavbišče na Greti i 10 sežnji zemljišča ; zemljišče v ulici del Eremo. voda iz Brojence, plin, vodnjak, stavbišče pripravno za dvorec, vozna cesta; en nov dvorec pri sv. Ivanu, nova hiša, prosta davka za !! let. vrt voda, plin. ob glavni cesti. - Obrniti seje na
sn? Jf\ V
TRST, Corso št. 22, II. nacisrr.
V dobroznani prodajalnici jestvin in kolonijal
Petra Peternel
v ulici Giulia Stev. 76
je vdobiti vsakovrstne jestvinc, kakor: kavo, riz, testenine (napeljske), sladkor, turščno in belo moko. naravno maslo, sveče milo, jedilno olje prve vrste. Blago vedno sveže.
XOm išJOOOOOOOOOO«
Barriera vecchia 33.
Kdor se želi elegantno obleci
naj ne zamudi obiskati prodajalnico narejenih oblek
MRULJOSiil^iCIOniiLCiK lii
• a 9 »	L	. © j .
Izbor drog, berv, čopićev, pelroitl parfumov, flu. milo. — Zalega mineralno voč e, *osk& za park ote, na mrzlo priprr-vijc i a irupa tamarincio, malino vc; itd. itd.
Podpisani sem v ulici I«az7.arotto veccblo
na veglu ulice "Sati Giorgio) oUoril
■v ID
ZALOGO VIKI
sap Srg Caric Goldosi! ŠL 1 ,
kjer najde največo ugodnost v cenah in velik izber za zimsko dobo.
(k i!ra< ij Vam ■njenim
lot>h :im
		. • -M
		
i.		m	f" ': » v,
			
I
? Svoji k svojim !
i
Svoji k svojim !
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga
Prvikrat v Trstu !
Originalna razstava
od
kralj. dv. svet. prof. Neumann
naslovljena :
Najnižji ijuMi si®.
Vstop je dovoljen samo gospodom.
Odprto vsaki dan od 9. zj. do 10. zvečer.
Pridite na zajutrek
novo prodiijalno
delifcates in slanin
spojeno
z bufetom primernim za g-ospe
Lu?gia ved. Plessing
Trst. ulica Sanita štev. 5
N a j ti ne j i g8?irononiicui predmeti. Surovo ma.slo zajamčeno pri>tno. Pivo. Izbrana vina. Najveća snažnost
stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto ne-premi<xnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. Dolžnost vsakega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila.
Podrtažniea zavarovalne zadruge	-
--CGHSO štev. 1 -—-
Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji.
I o
o-
na 6°/o
Važen razglas za vso okolico!
Naprošeni ste. da obiščite dobro znano in veliko
zaloga narejene
Trst, ulica Arcata štev. i
Tu najdete največo izbero: prodaja se vsakovrstno blago za prih. letno dobo po najnižjih cenah. — VELIKA ZALOGA TOPLIH OBLEK BARVA-NIH IN ČRNIH, VRŠNIKOV in Haga za obleke. Uzorci zastonj.
VITTORIO PIŠKUR.
H. OSMO
izdeluje kape vsake vrate in oblike, nadalje higijenične klobuke iz platna ki £3 jih more prati. Prodaja klobuke - iz klobučevine in slame. —
Vse po cenah, da se ni bati konkurence.
TOVARNA ulica iMalcanton št. 7, I. nad. ZALOGA ulica Riborgo štev. 33, TRST.
xxxxxxxxx


izevemu
dajejo prednost zdravniške avtoritete za ohranitev mladostne svežosti polti.
Proizvodi SALUS se prodajajo v olavnih prodajalnicah dišav in v mirodilnicah.
V bogaUj zalogi pohištva
En. Ehrenfreund
(T>raj «63i)
ulica Mu 24 (Diitiičje)
daja novo in ra-^ijeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem.
glavnih stopnicah, -m Hrani In« ul«fl« sprtjtma U mkin, te tu« »i o« Mdmn is jih •brwt»j« f 4 V,. R«ntnl	od hranilnih vlog plačaj« mroi mm. Vl»fn m lahko p« 1 krono
P»««]ll« daja taao aadiufnikom in rio« aa okajilbo po 5»/,%, na Monjloa po ••/., aa aaatava p« S1/.*/,-	^
Uradna ur«: od t.—13 dopolndn« m «d S.—4. popolndna.	^
IcplaAuJ« vsaki dan ab uradnih arah. — Ob nedaljab in praiatkik J« »rad »apr^ Ima najatadora^je srajoaa Tara»itn» o«H«a aa shrambo vrednostnih papttjov, listin itd.
■■m . P«ftn« kranllmidml rt5sa S i 3.004.	"	~~ "
I za domačo ra>>o, pridelek i r. mojih vinogradov v Bolu ta ga prodajam v sodOekih in stekleni.-»h. Ze paiJi k. zagotovlja, da je kakovost najbolja. Da ziimort r i odjctnalc ui jamčiti za pristno vico, seiu sklenil, d.i v originalnih 3odoakiU naravnost mojih Licu . ioln in da ga tako ra/po^iljam tudi aa stanovanja.
Za krčmarje in gostilničarje primerne c e.
V nadi, da me počastite /. Va-»o naroObo bek; udanejd
IVAN CVITANIĆ.
mik LJBSSKA POSOJil Nlu.
vpisana zacirusa z omejenim jam&i* v Goric!
Gosposka ulica hšt. 7., II. na., tr,
v lastni hit i.
----
Načelstvo in nadzorstvo je s','
v skupni seji dne 28. nov. 1902. t.
Hranilne vloge se obrestujejo \ Sedjo 1 leta od 10.000 kron dalj'1 z valne vloge po dogovoru. Rentni ' plačuje pos. sama.
Posojilo: na vknjižbe po varščino ali zastavo in na menic .- , Glavni deleži koncem leta 5'/a—•
Stanje -H. dec. 11104 (v kronah): < :	•
1781 z deleži K = 113.382. — li r . m :	11 e
vloge 1,554.089*13. —_ P o s o j i 1 a 1.57<».sii	:'.».
Vrednost hiš 110.675.— (v resnici	ne več). — li e z e r v n i zalog 75.10101.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsak gar.
Telefon <;tev. 7!).
anrant M iipff
ulica Miramar št. i9.
Kuhinja in nemška italijanska 48? vedno pripravljena
RAZNA VINA \A 1ZBELV.
Priporoča se p. n. občinstvu udani l.-istiiik
ANGELO GONI v/.
pGžp'saiij priporoča si. otč!i!si?n
zalogo dalmatinskega na
nahajajočo se
v ulici Torre bi:.nca št.
in gostilno
ul. Romagna št. 4 in ul Giulia s t. 71
v katerih toči dalmatinska vina v. bolje vrste	J)VCrnik
trgovec z vinom.
Ako hočete imeti pdd iz dobrega suhega jelovega lesa in lepo obdelanega, kupite
dilje (sfoi)
v zalogi
Josip Visno^itz
TRST. ulica Dante Alighieri št. 3
Razpošilja sc tudi na deželo.