St. 32(1669) Leto XXX! I rovo MESTO četrtek, 6. avyusta 1981 Cena: 10 c!in. 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI f V SOBOTO j TEKMOVANJE \ TRAKTORISTOV j J V soboto, 8. avgusta, bo na j ? Grabnu pri Novem mestu letoš- 1 v nje regijsko traktorsko tekmo- \ A vanje. Okrog . 60 mladih zadruž- l \ nikov in zadruž nic ter članov se ] l bo pomerilo v oranju in spretno- 1 v stni vožnji s traktorjem, letos j a prvič pa bodo tekmovali tudi i \ mehaniki v kmetijstvu Namen ! ? tekmovanja, ki je že tradicional- J V no, je čimboljša priprava zemlje j y za setev ter zmanjšanje števila j i nesreč s traktorji. Tekmovanje j 1 se bo pričeto ob 9. uri. i Praznik krajev, kjer sovražnik ni imel miru Praznik krajevne skupnosti Tržišče minil v znamenju spomina na padle borce — Solarji recitirali Ljudje iz Tržišča in okolice *> med vojno mnogo pretipeli. *°d je potekala meja med nemškim in italijanskim zasedenim ozemljem. Okupatorji so * nad temi lepimi kraji večkrat pobo znesli. V spomin na usodno nedeljo ped 39. leti, ko so fašisti iz Krmelja napadli partizane v Prijateljevi vili, zublji pa so Pogoltnili Malkovec, slavi tržiš-ka krajevna skupnost na začetku avgusta svoj praznik. Tokrat so se žrtvam poklonili pred tržiško železniško postajo, kjer je vzidana plošča petim Padlim železničarjem, ustreljenih leta 1943. Trojke mladih in borcev so odnesle lovorjeve vence k preostalim obeležjem na območju KS, v Tržišče in na Malkovec. Solarji tržiške osnovne šole so pripravili lep recital. DRŽAVNI PRVAK Iz Novega Sada, kjer je bilo te dni državno prvenstvo v jadralnem letalstvu, je prišla razveseljiva vest o uspešnem nastopu novomeških letalcev. Jože Keršič je namreč postal nov državni prvak v odprtem razredu, njegov klubski kolega Kotnik pa je v isti kategoriji zasedel 3. mesto. AFRIŠKI ŠTUDENTJE NA DOLENJSKEM - Skupina petnajstih študentov iz Namibije, ki izpopolnjujmo svoje znanje v Ljubljani, je minuli teden obiskala Dolenjsko. V Trebnjem so si ogledali tovarno Trimo in galerijo naivnega slikarstva, obiskali so novome&o Krko in Dolenjski muzej, izlet pa so zaključili z obiskom partizanskega Roga. (Foto: Stojan Pelko) Njihovo orožje bo znanje Dolenjsko je obiskalo 15 študentov z Namibije — Tehten razgovor v Krki Ljudstvo Namibije še vedno ni svobodno. Pod vodstvom gibanja SWAPO, ki je ob PLO najmočnejša organizacija te vrste na svetu, dosega pomembne uspehe v boju za dokončno osvoboditev. Namibijci trdno verjamejo v zmago, vedo pa tudi, da bo treba po njej zgraditi novo deželo. Dela bqdq končana do ROKA - Prizidek novomeškega ek o n o msko—administrativnega šolskega centra že dobiva dokončno podobo. Do 25. avgusta bodo končana vsa dela. V novem šoldeem letu bo tako na voljo 16 novih razredov (med njimi dva posebej opremljena kabineta), na podstrešju pa še knjižnica in čitalnica, s skupno površino 1694 m2. Delavci Pionirja, Novomontaže in obrtne zadruge Hrast so svoja dela skoraj že končali in sedaj čakajo le še na montažo opreme. Celotna investicija je veljala 33 milijonov dinarjev (Foto: Stojan Pelko) Zato že sedaj šolajo strokovnjake za prihodnost, saj jim bo le lastno znanje omogočilo neodvisen razvoj. V okviru prijatejjdcega sodelovanja z Jugoslavijo vsako leto pošljejo skupine študentov na usposabljanje na mednarodni center za upravljanje podjetjj v družbeni lasti v deželah v razvoju, ki uspešno deluje v Ljubljani. Od marca do septembra letos je v Sloveniji skupina petnajstih Nami-bijcev. Pri nas bodo le 6 mesecev, saj so pred tem uspešno končali študjj na posebnem inštitutu OZN za Na- PREDSTAVUAU SLOVENIJO Me tlišfca folklorna skupina Ivan Navratil je skupaj s skupino iz Markovec pri Ptuju predstavljala Slovenijo na 16 mednarodnem srečanju folklornih skupin v Zagrebu To je veliko priznanje mladim Belokranjcem, ki jih vodi Stanko Križ Knjge čakajo šolarje Učenci prvega letnika usmerjenega izobraževanja bodo knjige lahko kupili v šoli — Cena 1.200 dinarjev Prvi september in z njim novo šolsko leto se hitro bližata. Letos bo še posebej zanimivo, saj se bo začelo dolgo objjubljano in pričakovano Semiška Iskra v devizni stiski Iz tujine manj naročil — 200 delavcev na dopustu V se miški Iskri se je zaradi' pomanjkanja reprodukcijskega materiala zelo zmanjšala proizvodnja kondenzatorjev. V prvi polovici leta je kolektiv posloval dobro, polletje so zaključili s presežkom dohodka, v juliju pa je nastopila kriza, kakršne v Semiču ne pomnijo. Stvar je v tem, da semiška Iskra ves potrebni material za proizvodnjo kondenzatorjev uvozi iz zahodnih držav kamor izvozi tudi pretežni del proizvodnje. V zadnjem času je iz tujine manj naročil, zato se v se miško tovarno steka tudi manj deviz Uvoza ne pokrivajo z izvozom, kar pomeni, da nimajo pravice do uvoza. V juliju je večina delavcev ostala brez dela, v omenjenem mesecu je bito od 1500 zaposlenih 200 delavcev stalno na rednem letnem dopustu. Upajo, da bodo v kratkem dobili devize za nakup repromateriala, kar pa ne pomeni, da jih bodo omenjene težave nehale spremljati ' P usmerjeno izobraževanje. Brez manjših težav morebiti ne bo šlo, toda ena stvar - mrzlično nakupovanje učbenikov - je učencem prvih letnikov (oz. njihovim staršem) prihranjena. Knjige jih bodo namreč čakale v šoli. Zanje bodo plačali 1.200 dinarjev, jih uporabljali in ob koncu leta spet vrnili šob. Tako naj bi se postopoma v vseh sred pj Si šolah oblikovale knjižnice z učbeniki Tisti, ki bodo želeli knjige obdržati, bodo plačah ustrezno vifo ceno, ki pa bo še vedno nižja kot v knjigarnah po 12. septembru. Vse slovenske knjigarne so se namreč dogovorile, da šele ta dan začnejo z redno prodajo učbenikov, med 1. in 12. septembrom pa bo potekala le prodaja iz založbe v šolo. Rok za dostavo naročil je bS 31. julij in vse novomeške srednje šole so izpolnile to obveznost. Tako bo do 31. avgusta prispelo v izobraževalni center tehničnih strok 540 kompletov knjig, na ekonomsko šolo 200, na gostinsko 158, gimnazga jih je naročila 156, zdravstvena šola 100 in kmetijski center 90. Komercialna cena vseh knjig in delovnih zvezkov znaša 3.300 dinarjev, v knjigarnah jih bodo prodajah po 2300, v šolah pa jih bodo učenci dobili po 1.200 dinarjev. Več kot polovično znižanje cene je omogočila subvencija izobraževalne skupnosti Slovenije in posebnih izobraževalnih skupnosti, ki skupno znaša 22 milijonov dinarjev. Zaradi neposredne prodaje iz založbe v šolo odpade tudi 15 odstotni rabat. Kljub vsem odbitkom pa bo cena 1.200 dinarjev za enoletno uporabo knjig še vedno ni majhna. STOJAN PELKO mibjjo, ki deluje v prestolnici Zambije. Med bivanjem pri nas se bodo seznanili predvsem z učinkovitim načrtovanjem proizvodnje, izkoriščanjem virov in s sodelovanjem zaposlenih pri reševanju problemov podjetja. Teoretično znanje študentje dopolnjujejo z obiskom v mnogih slovenskih podjetjih, kjer se v praksi srečujejo z obravnavano snovjo. V okviru praktičnega dela pouka so v Pomisleki ob mleku in teletini Stara trebanjska zgodba o prenizkih odkupnih cenah — S krompirjem je vse v redu Trge glavni pridelki na območju kmetjjske zadruge Trebnje' so mleko, meso in krompir. Molža mleka v prvem polletju znaša nekaj manj kot polovico letnega načrtovanega obsega. To pomeni, ugodnejši izid, kot so ga zabeležili v istem obdobju lani. Ob doseženem ne gre prezreti težav, ki tarejo tudi trebanjske mlekarje. Cena devet dinarjev za liter mleka s 3,6 odstotkov tolšče, kot pravijo, ne pokriva proizvodnih stroškov. Ugotavljajo, da to ni spodbudno, ker cene reprodukcijskega materiala naglo naraščajo. V KZ Trebnje ne izključujejo možnosti, da bodo nekateri manjši rejci prenehali oddajati mleko, če ne bo prišlo do popravka cen. Pridelek silažne koruze in koruze za zrnje acer dobro kaže, vendar so ob visokih cenah močnih krmil težave neizbežne. Mesa so zagotovili v KZ Trebnje v letošnjih prvih šestih mesecih nekoliko manj kot v lanskem prvem polletju. Kmetje kljub premiji 2.000 dinarjev za novo privezano tele ne redjjo zadosti mlade govedi. Pričakujejo, da se bo stanje do konca leta nekoliko izboljšalo. Krompirjeva letina dobro kaže in v kmetijski zadrugi v Trebnjem upajo, da bodo presegh lanski manjši pridelek. Ocenjujejo, da bodo z odkupom krompirja od kooperantov izpolnili vse pogodbene obveznosti do tovarne na Mirni in do drugih kupcev. M. LUZAR Se nadajje bo precej sončno, toplo in suho vreme. četrtek, 30. juhja, obiskali Dolenjsko. V Trebnjem so si ogledah tovarno Trimo in galerijo z deli naivcev, v Novem mestu pa so obisk ah tovarno zdravil Krka. S predstavniki Krke so se zadržali v daljšem razgovoru. Predvsem jih je zanimalo poslovanje Krkine tovarne DAWA v Keniji. Izkoriščanje domačih surovin, nabava tehnologije in licenc, izvozna prizadevanja, raziskovanja, organizacija' tovarne - to so bile teme pogovora. Študentje so si z zanimanjem ogledali tudi proizvodnjo zdravil in kozmetike. Po ogledu Dolenjskega muzeja in galerge so se odpravili še na partizanski Rog in tako zaključili obisk na Dolenjskem. STOJAN PELKO Družbeno varstvo v IBM Kanižarica Izpeljati sanacijski program in zagotoviti uspešno poslovanje Že več let trajajoči zapleti in težave s prejšnjim obratom kani-žarskega rudnika, sedaj pa samostojno delovno organizacijo Industrija gradbenega materiala Kanižarica, so pripeljali do tega, da so na zadnji seji vseh zborov črnomaljske občinske skupščine na predlog izvršnega sveta sprejeli za to delovno organizacijo z ačasne ukrepe družbenega varstva. Izguba v IGM se, kot že rečeno, vleče dlje časa. Že lani, ko je bila IGM še obrat Rudnika, so zaradi izgube sprejeli sanacijski program, ki bi ga IGM morala izvajati tudi potem, ko je na začetku letošnjega leta postala samostojna delovna organizacija. Vendar so te ukrepe vseskozi izvajali zelo počasi in medlo, do načrtovane povezave med IGM in Gokom pa ni prišlo, v glavnem zato, ker se Gok ni hotel povezati s „ proizvajalcem11 tako velike izgube, v IGM pa so bili celo prepričani, da se bodo sami lahko izkopali iz težav in naprej dobro gospodarile Vendar se stvari tudi po reorganizaciji niso izboljšale. Občinska skupščina je odsta-v ila v. d. direktorja in tehničnega vodjo, razpustila delavski svet in njegove izvršilne organe in imenovala začasni 3-čtanski organ upravljanja, katerega glavna naloga je, da izpelje sanacijski program in zagotovi uspešno poslovanje, saj je po izdelkih IGM Kanižarica veliko povpraševanje. A.B. LOJZE PAVLIC - Kljub pogostim okvaram motoija in kljub pomanjkanju denaija naš dirkač niža vidne mednarodne uvrstitve. (Foto: M. Klinc) V SPOMIN KRŠKIH BORCEV - Pri spomeniku v Rorah, ki označuje mesto, kjer je okupator zajel oboroženo skupino krških komunistov in skojevcev ter jih naslednji dan, 30. julija 1941, postrelil v Dobravi pri Brežicah, je bila 29. julija komemoracija borcev in mladih, ki so položili venec. (Foto: P. Perc) Pavlič peti Novomeški dirkač znova uspešen v mednarodni eliti — Hmeljak 7. Prek tristo tisoč ljubiteljev hitrostnega motociklizma je prišlo konec zadnjega tedna gledat velik obračun mednarodnih mojstrov na dirkališču v Schleizu v NDR. Na prireditvi, ki jo je prenašala televizija v več evropskih držav, sta v kategoriji do 125 ccm nastopila tudi člana AMD Novo mesto Lojze Pavlič in Robert Hmeljak. Oba sta že na petkovem treningu kljub težavam z motorji napovedala boj za visoke uvrstitve. Posebno velike težave je imel Pavlič, saj mu je na prvem treningu odpovedala sklopka, na drugem pa se je zlomila glavna gred motoija. Pozno v noč je naš dirkač popravljal motor in ga s prijaiteljevo pomočjo usposobil za tekmovanje. Start v soboto zjutraj je bil uspešen, saj sta se oba dirkača že v prvem krogu pridružila vodeči desetini in do desetega kroga nekajkrat izboljšala svoji poziciji. V začetku enajstega kroga, ko je imel 7. mesto praktično že zagotovljeno, je moral Robert zaradi okvare motoija v boks, Lojze pa je v preostalih dveh krogih obdržal svoj položaj in skozi cilj pripeljal peti. Naša tekmovalca potujeta naslednji teden v Karvino v CSSR, kjer se bosta ponovno pomerila z evropsko dirkaško elito. močno M. K. © *4’ ? F ra ■ * V štirih dolenjskih občinah so se odločili odložiti vrsto za letos načrtovanih investicij v skupnem znesku 2,456 milijarde dinarjev — Važne naložbe dokončujejo Najnovejši ukrepi sicer niso prizadeli večine investicij v teku na Dolenjskem, pač pa so v občinah sami uvideli, da je bolje marsikatero gradnjo,, ki je bila v občinskih planih začrtana za letošnje leto, preložiti. Samo v novomeški občini je na listi odloženih 24 objektov. Niti ena teh investicij še ni bila prijavljena pri SDK. ito seznamu, ki so ga na DSK v Novem mestu delali 30. junija letos, je bito v vseh štirih dolenjskih občinah ta dan 63 investitorjev, ki so gradili 118 objektov s predračunsko vrednostjo nad 8 milijard dinaijev. Dotlej prijavljenih prekoračitev stroškov pri gradnjah teh objektov je bito za 711 milijonov dinarjev. Od teh investicij je bito 87 odst. gradenj namenjenih gospodarstvu, 13 odst. pa negospodarstvu. V novomeški občini so imeli konec junija največ investicij, in sicer za 6,47 milijard dinarjev Pri tem odpade na 3 milijarde dih na investicijo v IMV (47,1 odst. vseh investicij), na gradnjo 8 objektov v Krki (38,5 odst. celotne investicijske vsote), medtem ko je še 11 investitorjev s področja gospodarstva in 4 iz negospodarstva. Izvršni svet novomeške občinske skupščine je ugotovil, da gre pri investicijah v teku tudi za vrsto objektov v vrednosti nad 2 milijardi dinarjev, kjer praktično že obratujejo in da jih zato ne gre šteti več med objekte vgradnji. Investicijski program IMV je bil medtem zmanjšan za okrog 300 milijonov din, Krkine investicije: 1N1S in gradnje hotela v Šmarjeških Toplicah pa sta prednostni v republiškem merilu in ju bodo nemoteno nadaljevali. Tudi preostale, že začete gradnje v gospodarstvu in negospodarstvu so v taki fazi, da jih ni možno ustaviti. Pač pa je izvršni svet sam sestavil listo 17 nameravanih investicij, ki bodo odložene. Tako je že zdaj jasno, da letos z gradnjo težko pričakovane blagovne hiše Emona ne bo nič, da Krka ne bo razšiijala hotela Otočec, da Novoles ne bo gradil razvojnega centra, da KZ Krka ne bo preurejala lokalov v Straži, na Cesti komandanta Staneta in v DoL Toplicah Vodnogospodarsko podjetje letos ne bo začelo z gradnjo skladišč na Cikavi, Pionir ne bo gradil treh nameravanih objektov, nič ne bo z dograditvijo pošte v Novem mestu, ne s posodobitvijo železniškega postajališča v Kandiji. Podjetje Gorjanci ne bo začeto z gradnjo delavnic, KZ Žužemberk ne bo adaptirala gostilne, Mercator ne bo mogel graditi samopostrežnice v Šentjerneju, Novotehna ne bo prenavljala stavbe na Glavnem tigu. Med objekti iz negospodarstva, katerih gradnja je odložena, so: novi vrtec Ločna II in prizidek pri vrtcu na Ljubljanski cesti. Ne bo adaptacije študijske knjižnice in ne rekonstrukcije novomeškega stadiona. (Nadaljevanje na 4. strani) BOŠTANJCAN »MINISTER” Na seji vseh treh zborov republiške skupščine minuli teden je bil za člane republiškega izvršnega sveta izvoljen Alojz Klemenčič. Tov. Klemenčič (doslej je bil podsekretar v zveznem izvršnem svetu) je po rodu iz Boštanja. Na skromni kmetiji zanj ni bito kruha, zato seje izučil za mizarja. Ob deluje postal lesni tehniki kot mladinski družbenopolitični delavec pa je v Ljub gani končal tudi študij ekonomije. Iz te stroke pripravlja tudi magisterij. V slovenskem izvršnem svetu bo tov. Klemenčič zadolžen za komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve. Nasledil je Boruta Snuderla, ki odhaja v gospodarstva ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Potem ko se je za njim izgubila vsakršna sled, je „iz-gonitje” bivšega iranskega predsednika Banija Sadra pojasnjeno. Sredi prejšnjega tedna je z ugrabjenim letalom iranskih oboroženih sil nepričakovano prispel v Francijo, z njim pa je dopotoval tudi eden izmed vodij danes edine opozicijske organizacije na iranskih tleh mudžahedini H alk RadžavL Francoska zveza Bani Sadr se je povlekel v ilegalo, ko so ga odstavili kot vrhovnega poveljnika in pred glasovanjem v parlamentu, ki ga je odstavil tudi kot predsednika. O njegovem ..skrivnem bivališču”so tuje agencije spletale najrazličnejše zgodbe, dokler je ni Bani Sadr po prihodu na vojaško letališče blizu Pariza pojasnil sam: „ Vseskozi sem bil v Teheranu. ” Francoske oblasti so pohitele z odobritvijo azila in še naprej ostajajo gluhe za iranske pozive, naj jim izročijo nekdanjega predsednika, „pristaša Združenih držav”. Bani Sadr se je tako ponovno vrnil v državo, kjer je v času šahove vladavine že preživel petnajst let in koder je postal tudi najglasnejši glasnik Homeinijevih idej, ki jih je ta razglašal iz svojega francoskega bivališča. Tako sta nekdanja zaveznika, ki sta se skupaj borila proti režimu Reze Pahlavija, zdaj postala velika nasprotnika Nasprotja med iranskimi fundamentalisti na čelu z Imamom Homeinijem in nedavno ubitim ajatolahom Beheštijem in njegovo islamsko republikansko stranko na eni strani ter najrazličnejšimi političnimi silami iranskega današnjega življenja na drugi so se poka- zale že prve dni po sicer mirnem preobratu v Iranu v začektu leta 1979; rij zrušiti šahovo vladavino jim je bil sicer skupen, ne pa tudi ideje, kakšen naj bi bil „novi” Iran. ___ VARŠAVA: NOVI ZAPLETI Poljski komunisti so sicer na svojem izrednem kongresu izbrali novo vodstvo v ozračju doslej nezabeležene demokratičnosti, toda stare težave povzročajo te dni nove zaplete V osnovi nastajajo ti zapleti zaradi katastrofalnega gospodarskega položaja, ki kot mora pritiska na Poljake Dolge vrste pred skorajda praznimi trgovinami zgovorno pričajo o tem, da grozi državi mahne razpad sistema oskrbe in prehrane in to buri čedalje večje nezadovojstvo ljudi To je kratkoročna in vsakdanja plat problema, ki zeh verjetno tudi najbolj bode Ni pa edina Resnica je namreč, da izredni partijski kongres ob vsej svoji demokratičnosti (in ob tem, da je dal novo vodstvo) vendarle ni začrtal tudi strateških in jasnih smernic razvoja poljske družbe in ni dal otipljivih in vsem vidnih kažipotov kako iz globoke \ družbene ter politične krize Reforme so bile v načelu sprejete kot nujen in neodložljiv ukrep a kaj znotraj tega, to za zdaj še ni jasno. Se pravi, da v tem trenutku še ni jasne vizije (ki bi slonela tudi na konkretnih zamislih/ poti iz zadreg. Podrobneje rečeno: ni jasno, kakšno naj bi bilo samoupravljanje, o katerem so govorili na kongresu prav tako pa tudi vrsta drugih neznank Se vedno čaka na odgovore. S II INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA GRADNJA ŽALEC SCHIEDEL MONTAŽNI DIMNIK TEHNIČNE PREDNOSTI Trogilojni montažni dimnik po SCHIEDEL la induatrifsko izdelan gradbeni element, ki po svoji konstrukciji in kvaliteti uporabljenih materialov zagotavlja brezhibno delovanje In izredno trajnost Okrogli presek, notranja iamotna cev in večslojna konstrukcija so temeljne značilnosti sistema. - okrogli prosok zogotovtjsz nofugodnojši protok dimnih plinov pri minimolnom prt-seku, ter najnižjih uporih, omogoča najlažje čttčenje - notranja iamotna cev je: spremembe temperature In hna zadostno trdnost tudi za visoke dimnika • Vočptootno ki^tkvhi^t omogoča: pco-sto dilatiranje v vseh smereh, poljubno izolacijo, visoko trajnost, enostavno montažo. ŠIROKO PODROČJE UPORABE 8CHIEDEL-YU-dbnnlfci se uporaMjajo za vse vrsta goriv (trda, tekoča, pNnasta), kakor tudi za razne moči kotlov od 5 KW po do 10.000 KW. Dimniki 0 ISA 0 16 In 0 20 se uporabljajo tudi kot zbirni dbimNd z več priključki v raznih etažah, kar predstavna velike ekonomeke prodnoell. us: Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC telefoni: (063) 710-740,710-741,710-719,710-773 telez: 33533 YU - SIGRAD PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE Latkova vas pri Preboldu telefoni: (063) 722-027,722-078,722-089,722-151,722-144 1VIOIVIII. (VOJ/ 144-Vif, fKA-UfO, r aa*UOg, J »Jr.*#** »>jn*s‘»i tJH*,'--. '' ' IN PAPIRJA „DJURO TOFLl ■ j_____e MONTAZ5JI DIMNIK Z GIBLJIVO KiSLOODPORNO OGNJESTALNO SAMOTNO CEVJO Uporablja se zc pec' n xdtle od 4 OOO dc tOO OOOKcal h Proizvaja: MONTAiM) INDUSTRIJSKO PODJETJE SIMM IjuMjau.Drckalki t3 Ki.: 22-113 20441 Irta: JUN TU IIP Prodaja in strokovni nasveti: OPEKARNA ZAL06 Tel.: 21-403, 22-291 HIŠO NEMOČNIM Pohvalo zasluži vaški odbor na Orehovem. Pred časom so ostarelima občankama dali na voljo prikolico, saj se jima je hišica, kjer sta prebivali, podrla. Sedaj krajani pridno vozijo skupaj gradbeni material, kopljejo in betonirajo. Na kraju naj bi zrasla nova prav prikupna hišica. V TOVARNA CELULOZE SALAJ" KRŠKO objavlja prosta dela oz. naloge: TOZD KOMERCIALA 1. ADMINISTRATIVNO DELO PRI IZDAJANJU GOTOVIH IZDELKOV - za 1 delavca Pogoji: — poklicna trgovska šola, — eno leto delovnih izkušenj, — delo v treh izmenah 2. DELAVEC V SKLADIŠČU - za 1 delavca Pogoji: — končana osnovna šola, — 3 mesece delovnih izkušenj. a DELAVEC-VILIČARIST - za 1 delavca Pogoji: — končana osnovna šola, — izpit za voznika viličarja, — 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj. TOZD ENERGIJA 1. POMOČ PRI UPRAVLJANJU NAPRAV DEPONIJE PREMOGA — za 2 delavca Pogoji: — NK delavec, — 1 mesec delovnih izkušenj, — delo v 3 izmenah Navedena dela oz. naloge so za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Prijave sprejema kadrovska služba naše DO 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. 601/32-81 „ KOPITARNA SEVNICA SPREJME _ VEČJE ŠTEVILO DELAVCEV ZA DELA V PROIZVODNEM PROGRAMU, KI JE PESTER IN ZANIMIV. Stoletna tradicija pri obdelavi in oblikovanju lesa, novi prijemi sodobne tehnologije in nov perspektivni program dajejo veliko možnosti za stalno zaposlitev, za pridobivanje koristnih delovnih izkušenj in za nadaljnje izobraževanje ob delu K sodelovanju vabimo: 1) delavce in delavke brez poklica — z možnostjo priučitve za razna ročna dela ali dela pri strojih; 2) lesarske delavce širokega ali ozkega profila. Interesenti naj se zglasijo osebno v kadrovskem oddelku delovne organizacije, kjer bodo dobili vse ustrezne informacije. Prav tako sprejemajo tudi pismene prijave z možnostjo kasnejšega razgovora. Naslov: KOPITARNA SEVNICA, Prvomajska 8, 68290 SEVNICA" Delitev ni usklajena z delom Kdo je za to odgovoren? — Pred komunisti in sindikati so številne naloge Že dolgo je znano, da razvoja samoupravnih družbenoekonomskih -odnosov ne zavira le nizka materialna osnova združenega dela, marveč tudi neusklajenost delitve z delom. Sedanji sistem delitve dohodka in osebnih dohodkov delavcev ne spodbuja dovolj, da bi si prizadevali za čim večji dohodek na osnovi uresničevanja dohodkovnih odnosov v razmerah objektivne medsebojne povezanosti posameznih organizacij združenega dela v celovit, organsko zaokrožen sistem razširjene in družbene reprodukcije. Kadar dvigamo roko za takšno ali drugačno delitev, se ne zavedamo dovolj, da celotna poraba - splošna in skupna - vse družbene in državne ustanove, solidarnostne akcije ter socialne dajatve ,.živijo" od dohodka, ki ga ustvarjajo delovni ljudje v gospodarstvu. Od tod in zato so v naši družbi tudi specifične motnje: v razmerah, ko proizvajalne sile in zmogljivosti še niso toliko razvite, da bi lahko zadovoljile vse osnovne potrebe in zgotovili enakomernejši razvoj vseh struktur družbe, se pojavljajo pritiski za prekomerno, tudi neekonomsko porabo dohodka na celotni družbeni sektor gospodarstva, zlasti na industrijo. Pritiski prihajajo z več strani: od nezaposlenih, da bi sc zaposlili v družbenem sektorju, od socialno ogroženih prebivalcev za sbcialne dejatve, povzroča pa jih tudi porabniška psihoza, ki syje že tako razmahnila, da se poraba razvija dokaj avtonomno (presega vse okvire). Porabniška psihoza se sicer zakonito pojavlja povsod, kjer je blagovna proizvodnja, vendar pa ne sme ogroziti našega sedanjega boja za dohodek, načel delitve po dclov-' nem prispevku in ugotovljivosti ,u /f/NO ciFM, 1f?Ji totožv/jc /Sl/rFM GREMO '7 MJRJNO PEČ - Vsi. tisti Novomeščani, ki niso zadovoljni s filmskim sporedom v lastnem mestu, so se lahko pred nedavnim odpeljali v Mimo peč in tam dve uri uživali v ogledovanju telesnih oblin Sylvie Kristel, zloglasne Emmanu-elle. Sevroa k tisti starejši cd petnajst let. Ni dvoma, Mirna peč postaj:r,*i Mevrstno kulturno središče Dolenjske. mozaik Po uvodnih razpravah na pripravljalnem sestanku zunanjih ministrov 22 držav v mehiškem mestu Cancunu, ki naj bi otipal razpoloženje pred napovedanim jesenskim srečanjem državnikov razvitih in držav v razvoju, je zaslediti (precej nepričakovan) optimizem. Na konferenci na vrhu (jugoslovansko delegacijo bo vodil predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher) bodo poskusili nadaljevati večletne, a doslej malo uspešne pogovore o novi mednarodni gospodarski ureditvi. Rripravijalni sestanek v Cancunu je presenečenje predvsem zato, ker prevladuje na irjem ozračje obojestranske pripravljenosti tako bogatih kot revnih (se pravi razvitih in nerazvitih), da poiščejo možnosti za sodelovanje. Sodbe in napovedi, ki bi videle oktobrski sestanek državnikov v istem mestu v izrazito rožnati luči, bi bile bržkone hudo pretirane. Ni namreč vejetno, da bi razviti svet nenadoma in skorajda prek noči spremenil svoja dolga leta utrjevano prepričanje in poglede na mednarodne gospodarske odnose. A kanček optimizma j pripravljalni sestanek vendarle j prinaša. Za zdaj kajpak ni mogoče poročati o kakšnih konkretnih dosežkih (in tega na pripravljalnem sestanku tudi nihče ne pričakuje), marveč zgolj o prevladujočem vzdušju dobre volje in pripravljenosti, da se dialog Sever-Jug nadaljuje. • • • Poroka stoletja je že sestavni del zgodovine, London pa znova podoben bolj ali manj običajnemu velemestu Mladoporočenca, ki ju je videlo po zaslugi televizije okoli 750 milijonov ljudi, sta zdaj na medenih tednih. Najbrž seveda ni potrebno posebej praviti, o kom pišemo: princ Charles in njegova soproga Diana/sta prav gotovo najbolj znan !• zakonski par na svetu - vsaj še nekaj dni bo tako, dokler ne bodo novi dogodki zasenčili tudi njune poroke. Trenutno sta na kraljevski jahti Britania, s katero sta se odpravila na križarjenje po Sredozemlju Na ladji jima zanesljivo ne bo nič manjkalo, saj šteje posadka nič manj kot 267 častnikov mornaijev in strežnikov, v skladiščih pa je dobrot tudi na kupe. Na ladjo sta se vkrcala v Gibraltarju kam vse bosta plula (menda se bosta ustavila tpdi na jugoslovanski obali, v Sv. Stefanu v Črni gori), za zdaj še ni znano. razred doslej pridobil v naši družbi “Zato je za Zvezo komunistov in sindikate osrednje vprašanje in glavna naloga - boj za dohodek, gospodarnost, produktivnost, za delitev po delu in za odpravljanje različnih pritiskov na delitev neust-varjenega ali nezaslužnega dohodka. Delavci v materialni proizvodnji o nedvomno objektivno najbolj zainteresirani, da dosledno uveljavljamo načelo dohodka in delitve po delu ter da se otresemo vseh oblik pritiska porabniške psihoze ter nesmotrne porabe. Subjektivne sile v naši družbi si morajo zato prizadevati, da delavci v združenem delu ob različnih družbenih pritiskih ne bodo več reagirali spontano, marveč kot odločujoča, zavestna družbena sila, kot gospodarji sadov svojega dela. VINKO BLATNIK i.- ....5 V.V • V.V 1 ,vT _ . . u v > g VRTANJE ZA HLDROCENT RA LO - Vrtalci Geološkega zavoda iz Ljd>§ane morajo na Bo-štanjskem polju izvrtati 700 m vrtin za projekte bodoče pretočne hidrocentrale. Ena vrtina je globoka okrog 10 m, vanjo pa vstavljajo sonde za nadzor nad nivojem podtalnice. (Foto: A. Železnik) VRNILI SO SE H KOLPI - Mladi tabomfci Odreda stražnih ognjev iz Kranja so letos ponovno postavili svoj poletni tabor na travniku ob Kolpi. Lani so taborili pri Vinici, letos pa so a izbrali mirni kotiček pri Fučkovdh, nedaleč od Gribelj. (Foto: M. Markelj) TEŽKO DELO - Brigadiiji na MDA Bela krajina 81 delajo tudi pri gradnji zbiralnika za bodočo črnomaljsko čistilno napravo. Pri kopanju globokih jarkov v mestu stroji ne bi mogli veliko narediti, pridnim brigadirskim rokam pa tudi to res težaško delo ni pretežko. POČITNICE IN MLAČEV - Stara vaška mlatilnica še ni za odmet, pa tudi šolarji radi priskočijo na pomoč, četudi vreče pšenice niso lahke. Da bi slednjih ob piškavi devizni bilanci le bilo kar največ! Tako delovno je bilo konec tedna pri Jazbečevih na Logu. (foto: A. Železnik) KDO IN ZAKAJ GAJE PREDLAGAL? Na nedavni seji zbora občin skupščine SR Slovenije je delegat iz ene od ljubljanskih občin vprašal, kdo in zakaj je Jurija Levičnika, bivšega generalnega direktorja novomeške IMV, predlagal v predsedstvo Gospodarske zbornice Jugoslavije. Delegat je navedel več ,podat ko v, iz katerih je razvidno, da se po Levičniko-vem odhodu stanje v največjem dolenjskem delovnem kolektivu nedvomno izboljšuje: do veljave prihajajo pobude delavcev, zaživelo je in učinkovitejše je obveščanje in podobno. Delegat je v imenu svoje občinske skupščine izrazil bojazen, da Jurij Levičnik ne more zastopati interesov slovenskega združenega dela na zvezni ravni! Varčni dolenjski tekstilci Labod in Lisca imata težave zaradi tekstilne mešanice - Novoteksu je odpadke uspelo celo izvoziti - Reciklažna industrija ni dorasla zavesti o varčni izrabi surovin Sejmišča NOVO MESTO - Toplomer je pošteno zlezel navzgor, cene prašičkom pa so malce padle od zadnjega sejma. Rejci so pripeljali 260 živali, od tega le 8 starejših. Cene prašie kom *o se gfcale med 2.000 do —800 din, 3 do S mesecev stare živali pa so prodajah po 2.900 — 3.800 din. BREŽICE - Na sobotni sejem so rejci prignali 345 prašičkov in 8 prašičev- Pujske so prodajali po 100 — 110 din za kilogram žive teže, prafioe pa po 60 — 70 din. Prvih je nmrmjaV« lastnike 216, medtem ko je starejših živali šb v prodajo 6. Po nekaterih podatkih smo v Sloveniji zabeležili žalostno številko o zavrženih tekstilnih odpadkih. Vsako leto naj bi jih zavrgli okoli 11.650 ton, hkrati pa uvozili 3.700 ton cunj, zvečine s konvertibilnega tržišča. Te številke so težko razumljive, če vemo, da je prav v tekstilni industriji velika možnost za t. i. reciklažo, ponovno uporabo porabljenih surovin. Za številkami se skriva malce drugačna resničnost. Naši tekstilci, predvsem govorimo o tekstilcih z območja širše Dolenjske, se obnašajo odgovorno do kroničnega pomanjkanja surovin. Kjer se le da, poskušajo odpadni tekstilni material vrniti v koristno uporabo. Še največ težav imata Labod iz Novega mesta in sevniška Lisca. Njune težave so pogojene s tem, da pri proizvodnji uporabljata tkanine, ki so mešanica plastike, sintetike in bombaža. Sam bombaž je kot odpadek še kako uporaben, medtem ko težave nastopijo, ko gre za mešanico. V Lisci imajo odkup odpadnega materiala urejen, vsak teden odpeljejo vagon odpadkov v mariborsko Surovino, vendar tam kljub najmodernejši predelovalni tehniki niso sposobni koristno predelati surovin, ki so mešanica sintetike in plastike. Tako je Lisca še vedno prisiljena precejšen del svojih odpadkov vreči v smeti. Nasprotno z njo pa novomeški Labod ne najde pravega od-kupnika za svoje sintetične odpadke. Ponudili so jih mnogim od-kupnikom, vendar se ti branijo mesnice bombaža in sintetike. „Tak-šnih odpadkov ne marajo niti zastonj," je dejal Janez Ludvik, vodja proizvodnje. Pri vsem tem veja zapisati, da je izmeček razmeroma majhen. Kar je kolikor toliko uporabnega, razdelijo med svoje delavce. Tega nikakor ne moremo šteti med izgubljeno. Razveseljivo vest smo zvedeli od Stanislava Avsca, kije pojasnil, kako se obnašajo v Novoteksu. Novo-teksovci se do odpadkov obnašajo zelo gospodarno že nekaj let; uspelo jim je celo, da so poskusno izvozih nekaj svojih odpadkov na konvertibilno tržišče. Letno količino 50.000 kg tekstilnih odpadkov pogodbeno prodajo koprivniški Renovi in Tek-stilki. Tako ribni&a kot novomeška konfekcija ne odmetujeta koristnih odpadkov. Zanimivo je, da so novo- teksovci našli skupen jezik tudi z drobno obrtjo. Del odpadkov prodajo Zori, ki izdeluje copate. Belokranjska Beti ima že tri leta urejeno, kam z odpadki. Anton Štrucelj, komercialni direktorje zagotovil, da praktično nimajo nobenih odpadkov. Vsak mesec gre okoli 40 ton tekstilnih odpadkov vReno-vo. Jemljejo vse po vrsti. Če torej sodimo po podatkih, ki smo jih zbrali pri dolenjskih tekstilcih, je zavest o varčni izrabi surovin že globoko prodrla med delovne Judi. Žal pa je potrebno hkrati ugotoviti, da mora tako zavedanje spremljati ustrezna dejavnost; v tem primeru sodobna reciklažna industrija. M. MARKELJ ■0000000000000**************000000000*10*■ ' EN HRIBČEK BOM KUPIL- Kdo pomaga Jugotaninu? Pol porabljenih posojil za ponesrečeno rekonstrukcijo naj bi pokrila Belinka, pol pa Posavska temeljna banka LB oz. posavsko združeno delo — Nove naložbe?_ Kmetijski Zakaj dol s kumaricami? Malokatera gospodinja se doma sama loti tveganega vlaganja kumaric v Vis Mnogo enostavneje jih je kupiti v trgovini, izdelek ETA Kamnik. Ta uveljavljena tovarna zato iz leta v leto icča proizvodnjo. Za letos načrtuje 3.500 ton vloženih kumaric, vendar bo kar dve tretjini potrebne surovine - plodov nonda napeljati iz drugih republik. In že smo pri problemu, zakaj ne bi mogli pridelovati več (in mnogo bliže tovarni)? Dolenska je pionir v pridelovanju kumaric za potrebe radvstrie. Pred desetimi leti so kooperanti Kmetijske zadruge Trebče pridelrir s prvit dveh hektarjev. Zgled je pritegnil ie druge in Doknj&a je tri leta kasneje pridelala že nad 600 ton Idi Maadh plodov, ki niso nfltoli ostali brez kupca. Potem pa se je začetna zagretost začela ohlajati. Nekaj slabših letin je drupni pridelek zbio na polovico. Toda ali je res nujna pot navzdol? Prav gotovo ne. Pridelovanje kumaric je dokaj zahtevno, terja dosti ročnega dela, pridelek pa niha, odvisno od toplote in vlage. Vendar ga je mogoče z agrotehničnimi ukrepi precej ustaliti, zlasti z uporabo črne folije in učinkovitim varstom proti najnevarnejši bolezni, imuni listni pegavosti. Pridelovalne stroške in stroške zbiranja obranih 3 do 9 cm dolgih kumaric, zmanjša tudi povečana koncentracija s kumaricami zasejanih njiv. T orej mora biti več kmetovalcev enakih misli. KmnrijvK inštitut Slovenije je v Ponikvah pri Trebnjem izvedel4 leta trajajoč poskus in dokazal, da je mogoče tudi v slabših letinah pridelati vsaj po 25 ton kumaric na hektar, ta količina pa že zagotavlja donosno pridelovanje, podobno kot preusmerjena kmetija Ta hip ni čas odločitve. Ko pa bo prišla pomlad, bi ImL, spet v večjem obsegu poskusiti s pridelovanjem kumaric, ki bi l»Hkn dajale mnogo večji zadužek, ne nazadnje tudi šolski mladini, ki ima v času obirala dovolj prostega časa. Inž. M. L. N N I N % N S N N S N S s s Delo je 31. julija priobčilo članek, da bo sevniški Jugotanin reševala Belinka. Rečeno je med drugim tudi to, da ta renomirani kolektiv prevzema terjatve LB — Temeljne posavske banke v Krškem v znesku preko 137 milijonov dinarjev, o čemer pa naj bi bila podpisana celo pogodba. Prelepo, da bi bilo res. Direktor omenjene banke Ivan Glogovšek pa je pojasnil, da bo morala pol terjatev „pokriti“ kar krška banka. Skoraj sedem starih milijard za revno Posavje ni mačji kašelj. A ni šlo drugače. Poleg več ali manj zavoženih naložbenih milijonov se je namreč po rekonstrukciji Jugotanina jela kopičiti še izguba za 63 milijonov dinarjev. Tovarna po rekonstrukciji nikoli ni dosegla načrtovane proizvodnje. Od lanskega oktobra teče za Jugotanin pri novomeškem sodišču stečajni postopek. Stečajnikom ni treba plačevati vrste družbenih obveznosti (oproščeni so med drugim amortizacije, obrokov posojil in obresti zanje). Delavci so dobili tudi regres za dopuste. Upamo, da bo Belinka s kadrom, ki ga ima, ozdravila tega kroničnega sevniScega bolnika. To pa ne bo lahko. Zakaj za vsako od postavk sanacijskega programa bo treba seči v žep za dodatne denarce. Odstraniti je treba cel kup tehnoloških pomanjkljivosti. Kako bodo Šmarčane in okoličane rešili onesnaženega okolja, je uganka. Je pa ta naloga zapisana tudi v novem občinskem planu. Nerazrešena so vprašanja okoli energetike. Uvesti je treba katalizo, kar je poleg vrste drugih rešitev pogoj za večjo proizvodnjo. Belinka se je že doslej izkazala, saj za Jugotanin odkupuje kostanjev in ostali marj vredni les. Ce bi zamudili sezono odkupa, jim ne bi preostalo drugega, kot da zaprejo še to zadnjo taninko v državi. Pa so v Sevnici imeli tako velike načrte, (o furanski in še kakšni kemgi). Sedaj bodo lahko veseli, če bodo iz rekonstruiranega Jugotanina iztisnili vsaj toliko taninovega prahu in furfurala, kot so iz starega. Vrnili so se torej k Belinki, to pa so nekateri pred dobrimi tremi leti že predlagali, ko je bila stvar napeljana k Polikemu------- A. ŽELEZNIK i * \ vUreja;Tit Doberšek Vinograd v avgustu A jP Že v prejšnji številki Dolenjskega lista sem napisal, da škropljenje vinske trte proti peronospori ni več potrebno, saj peronospore v vinogradih letos na Dolenjskem ni. Zato je popolnoma odveč mazati liste z močnim škropivom modre galice. Tako škropljenje bi bolj škodovalo kot koristilo, saj močno prepleskani listi s škropivom modre galice ovirajo asimilacijo, s čimer se zmanjšuje odstotek sladkorja v grozdju, ki bo kmalu začelo zoreti. Varstvena doba Glede škropljenja proti gnilobi (botrytisu) pa moramo v avgustu paziti na varstveno dobo ali karenco posameznih sredstev s katerimi bomo škropili. Varstvena doba ali karenca je čas, ki nam pove, kdaj naj škropimo zadnjič, da se bo kemično sredstvo do spravila pridelkov, to je do trgatve grozdja, lahko razkrojilo; pomeni, da pridelek ni več strupen in zdravju škodljiv. Varstvena doba je sicer napisana na navodilih, ki so priložena vsakemu kemičnemu sredstvu, vendar veliko uporabnikov teh sredstev ta navodila površno prebere in so zaradi tega o sredstvih premalo poučeni. Zato ne bo odveč, da tudi v tej rubriki navedem varstveno dobo nekaterih kemičnih sredstev, ki jih uporabljamo za zatiranje gnilobe grozdja ali botrytisa, o katerih sem pisal zadnjič. Tako znaša varstvena doba pri mycodifolu 42 dni, orthofaltanu w 42 dni, euparenu 28 dni, vitosanu J 42 dni, basfunginu 42 dni, enovitu £ M 42 dni, benlatu 42 dni, ronilanu j 28 dni, rovralu 21 dni. Če računa-J mo, da bomo s trgatvijo ranih sort 4 grozdja začeli v prvi polovici sep-J{ tembra (portugalka, šentlovrenka, £ game, ranina, rizvanec), večino j sort v drugi polovici septembra in J poznih sort (žametovka, rumeni 5 * N S 5 N 5 5 s N rozga po vršičaknju še^ vedno dovolj dolga za prihodnjo^ dolgo rez trte. Pri tem odstranimo h v glavnem tisti (kohčni) del nedo- ^ zorele mladike, ki bi na splošno fe slabo dozorel in bi v prihodnji^ zimi pozebel. Odstranimo tudi za- ^ Ustnike. Ti zeleni deU trte na S končno dozorevanje grozdja nima- ^ jo velikega vpliva, nasprotno nam preprečujejo dostop sončnih žar- J kov do grozdja. Tako vršičkanje ^ trti ne škoduje, temveč koristi. Z h vršičkanjem dosežemo, da trta v ^ času, ko začne grozdje zoreti, h porabi hranilne snovi za tvorbo in J boljši razvoj grozdja (jagod). Z ^ dostopom sončnih žarkov h groz- J dju povečamo sladkor v grozdju in ^ omejujemo razvoj gnilobe (botry-§ tisa) grozdja. Tako imamo od vrši-^ čkanja dvojno korist, to'je boljši^ in bolj zdrav razvoj grozdja v tem h letu in obilnejši nastavek grozdja v ^ prihodnjem letu. £ Ob vršičkanju prikrajšamo tudi£ zastarele, večje zahstnike in to na ^ en list. Prikrajšujemo le močnejše S zalistnike, ker so slabi zalistniki ^ kratki in nepomembni in je škoda N časa, da bi se z njimi ukvarjali. Delo vršičkanja opravimo s ^ škarjami, pri čemer pri vsaki mla- J diki, ki jo prikrajšujemo, posebej ^ presodimo, kje jo kaže prikrajšati. S Pavšalno vršičkanje s srpom je ^ neodgovorno delo, ki lahko več k škoduje kot koristi. Redčenje listov opravimo 15 do 30 dni pred trgat- ^ vijo. Redčenje listov je umestno jj zlasti pri bujno rastočih trtah in ^ pri bujnih sortah, kot so na primer N modra frankinja, pri belih sortah ^ pa kraljevina in šipon. Pri tem ^ odstranimo 3 do 4 spodnje liste na J rriadiki. Ti listi v večini primerov “ v tem času že odmirajo, so poru- S meneU ah rumenijo in niso spo- ^ sobni več asimilirati, zato jih brez ^ škode odstranimo. Na drugi strani S pa ti Usti delajo napoto prodiranju ^ sonca in zraka v notranjost trsa ter ^ pospešujejo gnUobo grozdja. Z od- ^ shranitvijo 3 do 4 listov na mladi ^ ki, pa četudi so zdravi, ne pride % 1». VMM..w»wv.—, -------- IVI, p« ^-— » *— r-— ^ 't plaveč) v prvi polovici oktobra, do zmanjšanja odstotka sladkotja ^ £ petem v glavnem po 10. avgustu v grozdju. Ko odstranimo nekaj ^ ^ tudi s temi sredstvi ne smemo Ustov, kar opravimo izmenično, J £ škropiti, ker se strupene snovi pridejo do grozdja sončni žarki in -J škropiv do začetka trgatve ne bi s tem povečamo # dovolj razkrojile in bi lahko celo grozdja. Razlika :si_ .4 _ Au Ki 7aKoIi ___________________1 manj potih vsi, še najbolj vroč pot pa so Uti tekmovalci na tretjih kmečkih igrah, ki so jih pripravili mladinci iz Draga tuša. Letošnje igre so postale že pravo tekmovanje med belokranjskimi krajevnimi skupnostmi. Svoje moči in spretnosti so merili fantje ter dekleta iz Butoraja, Gribelj, Sinjega vrha, Petrove vasi in seveda domačini. Največ so pokazali prav slednji, ki so tako osvojiti prvo mesto. Gribeljčani so imeli sicer enako število točk, vendar manj zmag v ^ ^ ^ ^ UUU1U ______________________ posameznih igrah. Po končanem tekmovanju je bila na sporedu J Jr ^ dom kar pomeni, spremenil in ta ukrep priporočam, vešelica, ki pa ni imela tekmovalnega značaja. fPotot Bojan Matkovič). , ? ,.. OulENjSKi LiST j krat pri trgatvi ne moremo prepre-£ čiti (otroci itd.). Zato po 10. * avgustu ne bomo več škropili niti J proti botrytisu. S Vršičkanje ali £ prikrajševanje mladik * je delo, ki ga opravimo v avgustu, J ko je zaključena glavna rast zele-? nih mladik, kar spoznamo po tem, J da stojijo vršički mladik pokonci, £ mladika pa od spodnje strani za- * čne leseneti - zoreti. £ Mladike prikrajšujemo tako, da 4 ostane 12 do 15 dobro razvitih toploto okrog ( v temperaturi^ prišlo do zastrupitev, če bi zobali med grozdjem v segci in grozdjem ^ neoprano grozdje, česar največ- na soncu je 8 do 10 C. To delo ni J tako zamudno, kot marsikdo mis- ^ li, in ga lahko opravijo zlasti manj- M ši vinogradniki v malih, toda buj- J nih nasadih trte. Tudi večji vino-gradnik v Beli krajini v bujnem S nasadu modre frankinje liste red- ^ no vsako leto redči in ima zato N zelo lepo grozdje te sorte, celo ^ lepše kot pri rodni žametovki. ^ Čeprav mnogi strokovnjaki odsve- S tujejo redčenje Ustov v času zore- ^ nja, sem se prepričal, da z občut- S kom opravljeno delo redčenja Us- ^ tov koristi. Zato sem svoje mnenje M RENAULT 4 TLS ZA 60.000 DIN GOTOVINE in 18 mesečnih obrokov po 4.994,45 din. Pri vplačilu z dinarji deviznega porekla 19 % ceneje! VSE INFORMACIJE V: POSLOVALNICAH IMV NOVO MESTO, ZAGREBŠKA 10, TEL. (068) 21-770, 22-927 IN OSTALI PRODAJNI MRE2I: (V avtotehna LJUBLJANA, TITOVA C. 36, TELEFON: (061) 317-044 ^ avtomcikvf >6 TOZD CELJE, CELJE, MIKLOŠIČEVA 5, TELEFON: (063) 24-200 \ & GLOBOK REZ D PRVI C PRED DOMA O MI GLEDALCI - AMK Dolenjska iz Dolenjskih Toplic in AMD Bela krajina prirejata v nedeljo na progi Brege pri Črmošnjicah diiko v motokrosu. Na njej se bodo prvič predstavili domači dirkači Vinko Lipej, Anton Žvan, Dušan Gorenc in Jože Blažič, ki bodo tako lahko pokazali, česa so se naučili v zadnjih dveh letih. Poleg treninga, ki se bo začel že ob 9. uri dopoldne, in tekme, ki se bo začela ob 14. uri, bodo lahko na svoj račun prišli tudi ljubitelji dobrot na žaru in domače vinske kapljice. „Režejo” tudi v Posavju Brežice: preložili bodo 11 do 16 naložb - Krško-preverjanje Sigmata - Sevnica: skladišča še ne bo osnovno šolo v Podbočju in kosta-njeviško zdravstveno postajo. Zaradi prednostne naložbe v kmetijstvu ne bo vprašljiva gradnja prašičje farme in občinskih blagovnih rezerv. Sevniška občina ima v »ognju" 18 naložb, ki veljajo skupaj 293 milijonov dinarjev. Kar enajst od njih je pravzaprav že končanih. Letos so na novo zastavili pet naložb v vrednosti 62 milijonov dinarjev. Mercatorjevo skladišče so preložili, ravno tako tudi večnamensko dvorano v Sevnici. Med slovenskimi občinami je sevniška občina po naložbenih dinarjih izredno skromna, saj pomenijo v družbenem proizvodu občine naložbe le borih 23 odstotkov. Težak gospodarski položaj se bo odrazil tudi pri,.rezanju" nekaterih naložb v Posavju. Revna regija, če ne računamo zagona Krškega (kar gre na račun gradnje atomske), bo temtakem ponovno prizadeta. Od skupno 30 naložb v brežiški občini ne bodo povsem ustavili nobene, čeprav jih bodo kar 11 od 16, ki sojih načrtovali za letos, preložili za pozneje. Od vseh brežiških naložb jih je devet takih s predračunsko vrednostjo dobrih 65 milijonov dinarjev, kar ni veliko. Vrednost preloženih naložb znaša 643 milijonov dinarjev. Pred polletjem so se v brežiški občini lotili še dveh naložb iz t. i. referendumskega programa: osnovne šole Globoko in mrliške vežice v Brežicah. Zadnji hip, tako da jih bodo še spravili pod streho. V krški občini znaša vrednost sedanjih naložb brez jedrske elektrarne 2,9 milijarde dinarjev (novih, kajpak). Do dokončanja j im manjka 80 milijonov, zato je razumljivo, da ne bodo ustavili prav nobene investicije. V preverjanje bodo dali le naložbo brestaniškega Sigmata. Okrnjena tudi ne bo gradnja prepotrebne čistilne naprave pri tovarni papirja in celuloze, s* se sicer vse skupaj utegne maščevati jedrski pri hladilnih sitih. Dokončali bodo tudi PAPE2 ZMAGAL V KRANJU Številni uspešni nastopi in rezultati govore, da v Novem mestu raste izredno obetaven rod mladih kolesarjev. To je dokazala tudi nedeljska kolesarska prireditev v Kranju. V seznam zmagovalcev 14. mednarodne dirke „Po ulicah Kranja” se je v kategoriji mlajših mladincev vpisal novoteksovec Papež, kije osem krogov prevozil v izrednem tempu in zanesljivo osvojil prvo mesto. Njegov uspeh je v kategoriji mlgjših pionirjev ponovil tudi Šlibar, ki je prav tako stopil na zmagovalni oder. TEHNIČNI PREVZEM USPEL Konec minulega tedna je bil opravljen tehnični prevzem nove tovarne stilnega sedežnega pohištva sevniškega StiUesa na Kladju pri Blanci To je prva prava tovarna na območju te manj razvite krajevne skupnosti Gradbena dela je opravil IP Beton tozd Sevnica. PREDNOST PROIZVODNIM DELAVCEM V sevndki Kopitarni, naj starejši tovarni v mestu ob Savi, začenjajo 10. avgusta javno razpravo o novih aktih za nagrajevanje po delu. Z njimi se bodo vsekakor ubadali vse tja do konca leta. Na kratko: v teh dokumentih je hvalevredno to, da naj bi bilo po novem proizvodno delo precej bolje vrednoteno. Tako se bo, če bodo tak sistem nagrajevanja sprejeli, prav lahko primerilo, da bo kdo v pisarni zaslužil precej manj kot priden delavec za strojem v proizvodnji Slabi filmi vlečejo Ljubitelji kakovostnega filma v Novem mestu nikakor ne morejo biti zadovoljni, še posebno ne v poletnih mesecih, ko je spored poln lahkotnejših filmov, kot producenti radi imenujejo primitivne erotične in kung-fu filme. Zelo zgovoren je pregled statistike dveh novomeških kinematografov. V letu 1980 so v kinu Krka zavrteli 147 filmov, ki si jih je skupno ogledalo 80.000 gledalcev. Ob pregledu zvrsti najdemo na prvem mestu erotične filme. V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je v kinodvorani Doma JLA zvrstilo 64 filmov, prodali pa so več kot 35.000 vstopnic. Med petimi najbolj gledanimi filmi lahko določene umetniške kvalitete pripišemo le filmu „Kramer proti Kramerju", naslovi ostalih štirih pa govorijo sami zase: „Sylvia“ (2000 gledalcev), ,.Erotika na delovnem mestu (1600), »Resnične zgodbe" (1400), »Zbogom, Bruce Lee" (1200). Kaj pa o filmskem programu menijo obiskovalci: VANČO ALASOV: »Vojaki gremo v kino skoraj vsako soboto, saj nam je to edino razvedrilo. Film .Desetica' je gledalo pol kasarne, čeprav nima nobenih umetniških kvalitet. Prišli smo pač zaradi Bo Derek. Poleti je potreben lahkoten program, to pa ne pomeni, da morajo biti filmi slabi. Pogrešam novejše filme s Festa." OSKAR SAVARIN: „V kino hodim kar pogosto. Privlačijo me tako komični, kot .resni' filmi, oboji pa morajo biti kvalitetni. Zato mi tak poletni program ni všeč. Med filmi, ki sem jih gledal v zadnjem času, bi omenil ameriški film Konvoj.” JOŽE GOLOB: ,.Novomeški filmski program je tipičen za majhno mesto. Dobrih filmov je malo, pa še ti pridejo s precejšnjo zamudo. Ni tistih filmov, ki bi ljudi privabili v kino s svojo umetniško vrednostjo. Vseeno se mi zdi, da kino Krka posveča izbiri filmov večjo skrb, medtem ko so filmi v Domu JLA bolj ali manj komercialni." Očitno je torej, da gledalec še ne oblikuje filmskega programa. Prej obratno, saj si je drugače težko razložiti navedene številke. Ali pa so morda to res filmi, ki sijih želimo? STOJAN PELKO (Nadaljevanje s 1. strani) Bolnišnica ne bo začela z gradnjo sicer zelo potrebne pralnice in SDK ne bo gradila poslovne stavbe. Skupaj je za več kot milijardo odloženih gradenj, vendar so bile vse šele v pripravljalni fazi in niti ena še ni bila prijavljena pri SDK. V občini Trebnje so imeli 30. junija letos za 641 milijonov din že začetih investicij, od teh je bilo 7 objektov za 255 milijonov din že v poizkusnem obratovanju. Trebanjci so začasno odložili za 6 milijonov novih investicij, pri katerih sta glavni Novolesova in pa gradnja večnamenske stavbe v Velikem Gabra Vse ostale investicije v teku br>Hn dokončali. Črnomaljci so ob polletju izkazovali za 714 milijonov dinarjev investicijskih naložb, sklenili pa so začasno odstopiti od nameravane gradnje livarne v Beltu, ki naj bi veljala 360 milijonov in za 6 milijonov so še skrčili gradnjo poslovno stanovanjske stavbe v Semiča Od planiranih investicij v letošnjem letu, ki pa so tudi še vse neprijavljene pri SDK, odlagajo nad 80-milijonsko investicijo v komunali in za 688 milijonov dinarjev raznih gradenj v industriji. Metlika izkazuje letos v investicijski dejavnosti precejšnjo skromnost, saj je bik) ob koncu prvega polletja vsega skupaj za 73 milijonov dinarjev naložb, od tega pa je večina že dokončanih ali tik pred uporabo. Metličani imajo v gradnji samo še za 5,6 milijonov dinarjev objektov, te pa bodo skušali čimprej dograditi. V nasprotju z drugimi Metlika tudi za letos predvidenih investicij ne odlaga, pač pa meni, da jih gre spraviti v življenje. Gre za 7 investicij v vrednosti 137 milijonov dinarjev. Precejšen delež pri novih investicijah ima Beti, kjer nameravajo zamenjati dotrajano strojno opremo, 5 objektov bo začela graditi KZ Metlika, Novoles bo gradil proizvodno skladiščne prostore, Viator planira začetek gradnje kampa »Breza", tudi TGP bo začel s pripravljalnimi deli za novogradnjo, všteta je Kometova investicija in pa gradnja prizidka pri Domu počitka. Morda še podatek o gradnjah na področju negospodarstva. V vseh štirih dolenjskih občinah gradi 30 investitorjev 48 objektov (največ šol, vrtcev) s predračunsko vrednostjo 1 milijarda dinarjev. Zanimivo je, da so tovrstne investicije stekle z veliko večjo udeležbo lastnih sredstev kot pa naložbe v gospodarstva Investicije v negospodarstvu imajo poprečno 60 odstotkov lastnih sredstev in še fep delež samoprispevka, ostalo pa so krediti Največja in najzahtevnejša gradnja na področju negospodarstva je na Dolenjskem center za usmerjeno izobraževanje v Novem mestu, ftvotni projekt so skrčili, tako da bo letos dograjena le prva aga centra. Doslej je prijavljenih za 75 milijonov dinarjev prekoračitev pla-nkanih stroškov za ta center in tudi glede na to so morali obširno zastavljeni projekt priškrniti RIA BAČER Andrej Lapanje preskočil 207 cm Dobri rezultati na atletskem tekmovanju v Novem mestu — Tudi neatleti Andrej Lapapje je na atletskem tekmovanju, kije bilo 29. julija v Novem mestu, preskočil 207 cm in še za 2 cm izboljšal dolenjski rekord v skoku v višino in dosegel letošnji najboljši rezultat pri mlajših mladincih v Jugoslaviji. Višina je bila daleč najboljša disciplina, saj so pcvič v zgodovini novomeške atletike kar trije tekmovalci naskakovali 2 m. Florjane in Šuštar sta namreč preskočila 195 I cm. Odličen je bil tudi pionir Ivanovič s 175 cm. V metu diska za člane je Okleščen zmagal z zelo dobrim rezultatom 52,16 m, Primc pa je mladinski disk vrgel 48,68 m. Kranjčič je imel kontrolno tekmovanje in je v tro-skokufs polovičnim zaletom) skočil 14,47 m, zmagal pa je še na 300 m (38,1 s) in v višini dosegel osebni rekord 180 cm. V teku na 2000 m je z veliko prednostjo zmagal Rafko Kapš (5:49,4), v kopju Lapajne (51,52 m) in pri pionirjih Jurekovič s 46,90 m. Razveseljivo je, da je na tekmovanju nastopilo tudi nekaj neatletov in doseglo rezultate, s katerimi so . lahko zadovoljni. s--------------------------r P. - ■ Renault4 GTL kljub manjši porabi goriva še močnejši in udobnejši! Najpopularnejše francosko vozilo je preizkušeno na cestah sveta in s številnimi prednostmi osvaja tudi naše tržišče. RENAULT 4 GTL je predvsem gospodarno, praktično in zanesljivo vozilo. Avtomobil oblikovan za danes in jutri. Avtomobil, čigar udobje bo zadovoljilo tudi vaše želje. RENAULT 4 GTL! - Močnejši in bolj dinamičen motor s 1108 cm3 (1,1081) - minimalna poraba goriva - 4,8 1/80 km/h a - velik prtljažni prostor - 1185 dm3 (1185 I) - Udoben - izpopolnjena neodvisna obesa in amortizeni ter obogatena oprema - design za danes in jutri VOZITE SE GOSPODARNO, UDOBNO IN ZANESLJIVO! Renault 4GTL- »mali velikan« inDUSTRIJA mOTORniH VOZIL novo mESTO RENAULT0 - v MM-. o kultura in izobraževanje OSVOJILI SREBRNO - Člani gasilskega ' društva novomeške tovarne Kika so na 7. gasilski olimpiadi, kije bila od 20. do 26. julija v Bueblingenu v Zahodni Nemčiji,^ dosegli lep uspeh, v dcupnem plasmaju so osvojili srebrno kolajno. Tekmovalo je 127 ekip iz 18 držav. Iz Jugoslavije je nastopilo 9 ekip, iz Slovenije so bile tri . Velja zapisati tudi, daje član Krkine gasilske enote Franc Antončič nastopil v mednarodni ekipi, ki je prav tako osvojila srebrno kolajno. Krka ima torej v svojih gasilskih vrstah zares vrle može. Na sliki: srebrna novomeška ekipa v Bueblingenu. Velika rit -še večje oči Komaj smo malo pozabili na grabežljivost posameznih občanov, ki so lani vandrali od štacune do štacune in nabirali vrečke pralnega praška, vmes včasih tudi kavo, olje, limone in še kaj, česar nam je občasno primanjkovalo, že se je spravila nad nas nova nadloga: toaletnega papirja ni vedno dobiti. Rado ga zmanjka in doma je treba poseči tudi po manj kvalitetnih izdelkih papirne industrije . .. Pa vendar nas trgovine sproti' le zalagajo tudi s tem potrošnim blagom, čeprav je treba včasih malce počakati, da trgovci zaloge obnovijo. Za vse bi ga bilo dovolj, tega mehkega in nežnega izdelka Sladkogorske, če bi bili ljudje res ljudje. Pa jo primaha oni dan v Dolenjk in o trgovino na Cesti herojev 11 v Novem mestu naduta ženščina in nabere s police v zajetno košaro kakih 30 ali 40 zavitkov toaletnega papirja. Vzela bi ga menda še več, če je ne bi ustavil blagi prodajalkin vzdih: ,,Gospa, ali ne bi še za dfuge kaj pustili? ” Menda je babše takrat le opazila, da jo gledajo še drugi kupci v trgovini, 'pa se je brez besed spravila k blagajni in po plačilu preložila ,,zaklad” v svojo globoko bisago. Vsak svet potrošnikov se bo strinjal, da naši vrli trgovci ob ;vseh trenutnih pomanjkanjih tega ali onega blaga strogo skrbijo za pošteno prodajo; ob takih priložnostih vsak lahko kupi le toliko, kolikor potrebuje za .vsakdanje potrebe. Babnica, kije odnesla iz trgovine 30 ali 40 zavitkov toaletnega papitja, ima tbma verjetno vsaj 30 ali tudi precej več kilogramov pralnega prašk#, več škatel s steklenicami olja in še kaj. Poznamo take .hijene” in jih obsojamo, trgovci pa naj jim tudi stopijo na pohlepne, nenasitne prste! 1 Tg. KOVALO SE JE PRIJATELJSTVO Težko je na kratko povedati, kaj smo na nedavnem 21-dnevnem taboru Sutjeska v Nišu doživeli pionirji (deset nas je bilo) iz novomeške OŠ Katja Rupena. Vedno nam bo ostalo v spominu delo brigadirjev; trdno sem sklenila, da postanem prihodnje leto brigadirka tudi sama. Všeč mi je bil obisk pri naših vojakih na bolgarski meji. Tabor Sutjeska smo imenovali kar • bratstvo in enotnost”, bil je setavljen iz dveh čet. Četa je štela' štiri desetine. Pripravili smo taborni ogenj in proslave v spomin vstaje naših narodov. V Nišu so se skovala nova prijateljstva. TANJA ŠKRBEC TABOR V TAMARJU PD „Bohor” že devet let organizira planinske tabore. Letos je bil v Tamarju, čudoviti dolini pod Jalovcem. Pod slapom Save Dolinke smo v lepem vremenu preživeli deset dni. Naredili smo štiri ture: do skakalnic in karavle, na Vitranc in Cipemik, na Prisojnik ter na Mojstravko. Obiskali smo tudi karavlo „Edvard Kardelj”, kije najlepša v Jugoslaviji. Vodniki in vodstvo tabora, posebej pa naša kuharica, teta Pavla, so poskrbeli, da nam je bilo v taboru lepo. Upam, da bo PD „Bohor” še naprej organiziral tabore, ki se jih bomo radi udeleževali. H.B. 1 Tega ne bi smeli nikoli pozabiti Ob razstavi „Slovenski kulturni delavci, ki so dali svoja življenja v partizanskih bojih, med talci, v ječah in taboriščih ".odprti v novomeški študijski knjižnici v počastitev 40—letnice vstaje slovenskega naroda _______ Druga- svetovna vojna je hudo razredčila vrste slovenskih kulturnih delavcev. Mnogi so dali svoja življenja v partizanskih bojih, umirali so s talci in interniranci v taboriščih, bili mučeni in pobiti v ječah. Med njimi so bili uveljavljeni pesniki, pisatelji, slikarji, glasbeniki, znanstveniki, filozofi in taki, ki so Šele začeli svojo ustvarjalno pot. Neredki med njimi so ustvarjalno dozoreli prav na bojiščih, toda svojega talenta niso mogli uveljaviti, ker sta jim krogla ali granata prej pretrgali nit življenja. Pred leti je izšla zajetnejša knjiga s simboličnim naslovom „Iz krvi rdeče”. To je zbornik literarnih del malone vseh tistih Slovencev, ki so prelili kri v letih vojne. Denimo od najstarejših, tragičnega pesnika in politika Ivana Hribarja, ki si je pod okupacijo sam vzel življenje, prek prešernostovca dr. Avgusta Žigona, ki so ga okupatorji ustrelili na poti domov, do najmlajših in obetavnih, Kajuha in v______________________________________ Klusovega Jože. Vsa slovenska zemlja je posejana z njihovimi grobovi, za mnoge se niti ne ve, kje ležijo njihove kosti. V omenjeni knjigi objavljena dela se nemalokrat bero kot torzo, kot nekaj, kar je bilo na silo pretrgano, še preden je zasijal žarek svobode. Med padlimi stoji na vidnem mestu ime Mirana Jarca, ki je omahnil med italijansko ofenzivo v roških hostah. Svojega »Čudeža nad Bistro” ni uspel dokončati Kot rečeno, pa je bik) takih mnogo. Žal nam jih je, pa čeprav morda sami ne bi nikoli soglašali z nami. Morda bi se prej strinjali s pesnikom Ivanom Robom, ki je pred cevmi vanj naperjenih okupatorskih pušk izrekel znamenite besede: „Kdor umre za domovino, je živel dovolj!” Zdi se, da so bile te besede izrečene v imenu mnogih pogumnih in zavednih, ki niti v smrtni minuti niso klonili. In med kulturnimi delavci, ki jim bodi posvečen tudi pričujoči zapis, takih ni bilo mala Štirideset let mineva letos od tedaj, ko smo se Slovenci odzvali pozivu na vstajo, upor, in prav toliko časa, ko je vojni čas zasekal prve smrtne rane tudi v vrste naših kulturnih delavcev. V letu te pomembne obletnice je prav, da se še posebej spomnimo njihovega deleža k osvoboditvi in takrat zaplamtele revolucije. Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu je spomin nanje primerno obeležila z razstavo, ki je v njenih spodnjih avlah na ogled že več tednov. Če prav je razstava bolj fragmentaren kot celovit prikaz življenja in dela teh mož, pa je hkrati dostojna in potrebna prireditev. Zlasti mladi rod, ki so mu bile prizanešene strahote, kakršne človeku vsili vojna, bi si jo moral ogledati. Zato, da bo laže razumel, da to, kar lahko uživa, ni prišlo samo od sebe, marveč sije bik) to potrebno izvojevati. Tako neštetokrat tudi za ceno človeških življenj. I. ZORAN Kriza naposled pokopala kolonijo i Po lanskem jubileju - desetletnici - Dolenjska slikarska kolonija letos prenehala z Bodo redukdie7 delom - Praznina, ki nastaja z ukinitvijo, je očitna, hkrati pa opozarja na nerazrešeno uuuu i cuunuiju. | problematiko likovnega življenja in snovanja na Dolenjskem_ laboratorijska oprema ZA SZ - Predstavniki akademije znanosti iz Moskve so si minuli teden v Opremi v Kočevju ogledali laboratorijsko opremo, namenjeno za izvoz v SZ. V prvi fazi načrtujejo izdelavo laboratorijske opreme v vrednosti 3,5 milijona dinaijev. (Foto: F. Brus) Več stvari lahko vpliva na dobavo elektrike v drugem polletju Po predvidevanjih slovenskega elektrogospodarstva naj bi v drugi polovici tega leta v Sloveniji porabili 4.319 milijonov kilovatnih ur električne energije. Kar 13,6 odstotka omenjene količine, to je 588 milijonov kilovatnih ur, naj bi proizvedli v krški jedrski elektrarni. Če pri testiranju jedrske morebiti ne bo vse v redu in planirane dobave elektrike od tam ne bo, bodo neizogibne posledice. Minula zima je pustila v gorah izredno skromno snežno odejo, zato hidroelektrarne verjetno ne bodo mogle proizvesti planirane količine elektrike. Posebej pomembno bi zato bilo, da se poletni in jesenski remonti v termoelektrarnah ne bi zavlekli dlje, kot načrtujejo. Na trboveljskem 125-megavatnem bloku bodo morali vsa zahtevnejša dela opraviti najkasneje do konca septembra. Še pred pričetkom zime naj bi jedrsko v Krškem usposobili za polne zimske obremenitve. Od skupnih 588 milijonov kilovatnih ur električne energije, ki naj bi jo krška elektrarna dala Sloveniji v drugem polletju, bo šlo v slovensko omrežje 210 milijonov kilovatnih ur predvidoma že do konca septembra. Če bodo ob testiranju ugotovili pomanjkljivosti in planirane dobave elektrike iz Krškega ne bo, bodo pomanjkanje začasno ublažili s polno obremenitvijo termoelektrarne Šoštanj. Morebitno krizo v oskrbi z elektriko proti koncu leta bo elektrogospodarstvo reševalo z uvozom električne energije iz tujine ali z redukcijami. Bolnišk nič manj Leta 1979 bolniške „vzele' nad 48 milijonov dinarjev Leta 1975 smo v narodnem dohodku zaradi bolnišk izgubili preko . 16 milijonov dinarjev, kar je pome- nilo za več kot 3 odstotke manjši narodni dohodek. Leta 1979 so boleznine ,,požrle” že precej čez 48 milijonov dinarjev (to je precej več kot 6 odstotkov manj v narodnem dohodku). Ta izračun se nanaša na boleznine do 30 dni. Leta 1975 je bilo registriranih v Jugoslaviji preko 6 milijonov 878 tisoč izgubljenih dni zaradi bolezni. L. 1979 je statistika zabeležila skoraj 3 milijone več dni, izgubljenih z bolniškimi. Kaže, da organizacije združenega dela še niso naredile vsega, da bi zmanjšale število upravičenih in posebno neupravičenih bolezenskih izostankov z dela. Število tovrstnih dopustov narašča, kar nas ne prepričuje o tem, daje stabilizacija pognala kaj prida korenine. Delavci iščejo več bolniških, kadar imajo delo doma. V času tik pred dopusti število boleznin nekoliko pade. Za takšno nihanje so delovno krivi tudi zdravstveni delavci, predvsem začetniki, ki še ne znajo povsem oceniti posameznikovih delovnih spošqbnosti. ’t*A*'i č»*č Dolenjske slikarske kolonije, ki je lani obhajala že lep jubilej -desetletnico ustanovitve — in se je do dobra udomila v zavesti organizatoijev in ljubiteljev likovne umetnosti, letos ne bo. Prav te dni, ko bi se moralo srečanje slikarjev pod njenim imenom že začeti, kolonija pa bi s tem stopila v drugo desetletje svojega delovanja, so v Novoteksu znova in dokončno potrdili, da so se ji za letos odrekli.Ni pa še povsem znano in pojasnjeno, ali velja ta odločitev Novoteksovega kolektiva tudi za naslednje in vsa nadaljnja leta. Novoteks, ki je kolonijo usta- od začetka, se za tak korak ni novil in ji bil izključni mecen odločil naključno, brez dovolj r Jadranka bo še pisala „Mentor“, mesečnik za vprašanja literature in mentorstva, ki ga izdaja republiška ZKO, prinaša v junijski številki tudi v hrvaščini napisane verze Jadranke Matič, v novomeški študijski knjižnici zaposlene diplomantke primerjalne književnosti na zagrebški univerzi in zdaj prav tam dokončujoče študij jugoslovanskih jezikov in literatur, kajpak ob delu. V omenjeni številki je poezija Matičeve uvrščena v izbor literarnih besedil avtorjev, ki so se pred meseci v Ravnah na Koroškem te« Jadranka Matič: „Prve stvari sem objavila v Karlovcu, kjer sem preživela mladost in študijska leta." udeležili drugega srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov, predstavnikov drugih narodov in narodnosti v Jugoslaviji, ki stalno ali začasno bivajo pri nas. Čeprav je Jadranka Matič v Novem mestu udomljena že več let, je vendarle malokdo vedel, da piše pesmi, niti številni njeni sodelavci v knjižnici ne. Nikomur ni tega omenila, nikogar prosila, naj o njenih verzih pove svoje mnenje. Vse je nosila v sebi kot veliko skrivnost notranjega, čisto njenega sveta in doživljanja. „Toda.z življenjem v dveh svetovih, od katerih je bil eden samo moj, ni šlo dolgo," pravi. „Za vsakogar pride trenutek, ko se mora odpreti. Čutim, da sem se zdaj začela tudi jaz. Kar pišem, tega ne pišem zase, saj je moj namen v saj nekaj mojega notranjega sveta pokazati drugim prek upesnitve, in če je ta dovolj dobra, naj bo tudi objavljena." Pred „Mentojrem“ Jadranka v Sloveniji ni še nič objavila. „Možnosti za objavljanje neslovenskih besedil tu ni veliko," ugotavlja. „Ko smo bili v Ravnah, so obljubili, da bo izbor izšel v posebnem zborniku. Zamisel pa se ni posrečila, saj so stvaritve izšle šele v „Men-toiju", seveda poleg slovenskih avtorjev." Bolj kot slabše možnosti za objavljanje in uveljavljanje skrbi Jadranko povezovanje pišočih. Slednjih je v Sloveniji, kot pravi, precej, delujejo pa še vse preveč naključno, neorganizirano, zgolj na namig republiške ZKO. „Pa saj je naposled vseeno, v kakšnem jeziku se izpoveduje in kako govori tisti, ki se z njim želiš družiti kot somišljenik. V samem Novem mestu jih ni malo, ki bi z njimi mogla ustvarjalno tovariševati, le organizirani niso. Prepričana pa sem, da bi ta kraj lahko imel klub ali društvo, kjer bi se zbirali literati in uresničevali svoje načrte. Res, to pogrešam!" Jadranka Matič piše v hrvaščini, ker je pač to jezik njenih staršev in v katerem se najlaže izraža. Nekaj verzov je napisala tudi v slovenščini. ,,Slovenski jezik mi nikakor ni tuj, postal je moj drugi jezik. Blizu mi je bil že od nekdaj, nemara zato, ker se v meni pretaka tudi nekaj slovenske krvi. Moja stara mama je bila namreč Slovenka, ki se je primožila na Hrvaško." O načrtih ne govori, ako-ravno jih prav gotovo ima. Literarne ambicije tudi. „Za vse je še čas," se izmuzne odgovoru na povsem jasno vprašanje. r j utemeljenih razlogov. Slednjih je bilo pravzaprav na pretek in mednje bi smeli upravičeno šteti onega, ki ga narekuje stabilizacija. Vendarle se zdi, da je kolonijo ukinila kriza, v kateri se je le-ta znašla zadnja leta. Takoj povejmo, da ne gre za krizo, ki bi nastala zaradi pomanjkanja denarja, marveč za krizo vsebine in kvalitete kolonije. Dolenjska slikarska kolonija je namreč popolnoma izgubila svojo fiziognomijo, bila je kolonija zaradi kolonije, to pa pomeni, da ni mogla dajati tistega, kar so od nje pričakovali tisti, ki so ji dajali denar. Ne nazadnje so razvodenelost, ne-izraznost in nesmiselnost njenega nadaljnjega obstoja začutili tudi sami slikarji, kajti preneka-teri med njimi se je Novotekso-vemu vabilu odzval bolj zaradi tradicije in intimnega zbliževanja z Dolenjsko in Novim mestom kot zaradi same kolonije. Čeprav denar ni bil vedno v ospredju, pa je Novoteks ves čas motilo tudi to, da je moral vse Dolenjske slikarske kolonije sam plačati. Ne prošnja in ne poziv, naj si breme kolonije porazdeli več mecenov in organizatorjev, nista zalegla. Slednjič je ostala samo na papirju tudi pobuda, naj bi vse tri rovomeške likovne kolonije pod okriljem delovnih organizacij (Novoteksovo Dolenjsko slikarsko kolonijo, Krkino Svobodno likovno akademijo in Labodov ekstempore) reorganizirali in poiskali rešitev, ki bi se manifestirala kot ena, skupna in za ta del Slovenije značilna likovna kolonija z vnaprej zagotovljeno kvaliteto in perspektivo. Ker torej iz vsega tega ni bilo nič in ker se je Novoteks prepričal, da bi bilo nesmiselno še nadalje umetno ohranjati pri življenju Dolenjsko slikarsko kolonijo, moremo prenehanje te kolonije imeti tudi kot povsem naraven izhod iz nastalega stanja. Seveda pa lahko v isti sapi obžalujemo, da je do tega prišlo, saj se moramo obenem sprijazniti z dejstvom, da je z Dolenjsko slikarsko kolonijo premrl dejavnik, nedvomno pomemben pri šiijenju likovne kulture, če izvzamemo, da bomo poslej tudi ‘ob prenekateri likovni užitek, ki so ga omogočale razstave njenih sadov. I. ZORAN RISBE, SLIKE, GRAFIKE V / Dolenjski galeriji v Novem mestu bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo slik, risb in grafik akademskega slikarja Petra Jakeliča iz Splita. ...... - . S, ifc kiLi-«.'i. i fc.i-.tw« Knjižna mladina ot novo gibanje | Besedna ustvarjalnost začetnikov pri nas že dolgo ni | več zapostavljena dejavnost. Vrstijo se literarni večeri, okrogle mize, srečanja, kolonije in seminarji, na katerih se lahko avtorji, ki so se odločili aktivno delovati na področju književnosti, uveljavljajo kot ustvarjalci in razmišljajoči ljudje. Odbor za literarno dejavnost pri republiški ZKO si od ustanovitve nenehno prizadeva, da bi skrb za pišoče in izpovedujoče se v pesniški ali prozni obliki prerasla v pravo in splošno gibanje, zunaj katerega bi naj ne ostal \ nihče na Slovenskem, ki se poskuša v besedi Kajpada odboru ne gre za to, da bi to gibanje produciralo take in drugačne literate, marveč je njegova pozornost posvečena predvsem ustvarjanju možnosti za delovanje in uveljavljanje vseh, ki so se že prebili iz začetniških težav. V ta namen so ustanovili \ tudi mentorsko literatumo revijo, v kateri lahko izidejo vsi objave vredni pesniški in prozni prispevki začetnikov. Čeprav je vse to gibanje že močno razširjeno, oblike delovanja pa že preizkušene in uveljavljene, še vedno ne | zadovoljuje, saj kljub naporom literarnega odbora ni I uspelo odpraviti z zemljevidi | belih lis. Na Slovenskem so še kraji, pa tudi občine, ki \ jih literarno gibanje ni zaže-Ijeno zajelo. Zdi se, da gre I nemalo belih lis precej na\ račun prešibkega v ključe-] vanja mladih. Sam odbor za' literarno dejavnost pri ZKO Slovenije je spomladi ugotavljal, da je mreža vključenosti tako starejših kot mladih ustvarjalcev še hudo nepovezana, znane akcije pa tudi niso bile tako poglobljene, da bi mogli biti s skrbjo za področje besednega \ ustvarjanja kaj prida zadovoljni. Novo obliko dela, prav-\ zaprav dopolnjujočo dosedanje, naj bi predstavljala tako I imenovana Knjižna mladina Slovenije, gibanje, podobno Glasbeni mladini, ki pa bi ga morala ustanoviti republiška ZSMS. Za ustanovitev Knjižne mladine so se tudi\ člani odbora za literarno de- [ javnost enodušno zavzeli. „Naše gibanje, ki naj zajema vse socialne plasti ne glede na starost in poklic,“ so j menili, „bi se s tem gibanjem združilo in v učinkoviti koordinaciji med ZSMS in ZKO Slovenije doseglo želje-ni cilj, namreč vključitev krajevne skupnosti in občine. “ Bo zamisel dala plodove že jeseni ali vsaj novi kulturni sezoni? I. ZORAN KRŠKI GODBENIKI V ŽELEZNI KAPLI V Železni Kapli na KoroScem je bilo v nedeljo, 26. julija, tradicionalno srečapje folklornih skupin, na katerem so kot gostje nastopili tudi godbeniki pihalnega orkestra tovarne „Djuro Salaj” iz Krškega. Krčani so skupaj s tamkajšnjimi godbeniki lepo popestrili prireditev, ki jo je organiziralo kulturno prosvetno društvo Zarja iz Železne Kaple, poleg tega pa so imeli tudi promenadni koncert in sodelovali v paradi nasto-psgočih na folklornem srečanju. (TELEVIZIJSKI SPORED 7. VIII. petek 17.25 POROČILA 17.30 SREČANJE OKTETOV: LESARJI 18.00 OBZORNIK 18.10 ŽIVLJENJSKE POSTAJE MARXA IN ENGELSA, dokumentarna nanizanka 19.00 NE PREZRITE 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 VITEZ V MODREM Na sporedu bo prva od osmih oddaj ameriške nanizanke o policaju, ki se v velikem mestu sprehaja po ulicah, odkriva tatove, zločince in druge nepridiprave, vselej zmaguje in tako dalje. Nanizanko so posneli po romanu Josepha Wambaugha, oddaje pa je zrežiralo več filmarjev. Glavnega junaka igra znani George Kennedy, ki je za vlogo prejel tudi nagrado Emmy (ta velja približno toliko kot oscar, seveda za televizijske razmere). 21.15 STIRIDESETLETNIKI, poljska humoristična nanizanka 22.00 V ZNAMENJU 22.15 NOCN1 KINO: VOJNA OTROK Ameriški film z gornjim naslovom govori o družinskih nesoglasjih, katerih glavna žrtev je desetletni deček. Glavne vloge igrajo Vivien Me-rehant, Jenny Agutter, John Romano in drugi. 17.25 Test - 17.40 Dnevnik v madžarščini - 18.00 Dnevnik -18.15 Mali svet - 18.45 Pesem, ki traja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Poročila — 20.55 Narodna glasba — 21.25 Družba in kultura 8. VIII. sobota* 15.55 POROČILA 16.00 NEUSTRAŠNI D’ARTAG-NAN, angleško italijanski risani film Nastalo je že ničkoliko boj ali manj uspešnih filmskih priredb Du-masovega romana o treh mušketiijih in njihovem prijatelju D’Artagnanu. Tokrat si bodo mladi pa tudi starejši gledalci lahko ogledali njihove dogodivščine v risani izvedbi, ki jo je 9. VIII. nedelja 1 9.10 POROČILA 9.15 SEZAMOVA ULICA 10.15 Šoferja 11.10 TV KAŽIPOT 11.30 NARODNA GLASBA 12.00 LJUB JE IN ZEMLJA Tokratna oddaja bo prikazala možnosti za razvoj kmečkega turizma na Slovenskem. 13.00 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN 15.50 POROČILA 15.5S S. Vuga: BALADA O TEMI oskrbel znani angleški ustvarjalec risanih filmov John Halas. 17.10 NAS KRAJ: DOSLOVCE 17.25 VELEŽ: CRVENA ZVEZDA, prenos nogometne tekme 19.10 ZLATA PTICA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 APAČ, ameriški film Vestern, ki ga bomo gledali drevi, je nekakšno nadaljevanje filma o apaškem poglavaiju Geronimu. Zgodba se začne po ujetju poglavarja, tedaj so belci obkolili še druge Apače, izmuznil- se jim je eden od poglavarjev. A ta noče nadaljevati s prelivanjem krvi, temveč skuša z Dramo Saše Vuge so televizijci prvič predvajali 1967, tokrat pa bodo ponovili pripoved o dogajanjih po zadnji vojni, ko gestapovski hudodelec terorizira dva taboriščnika, ki se trdovratno upirata smrti in sploh ne slutita, da je svoboda že prišla. Režiserske posle je opravil Jože Babič, igrajo pa Stane Sever, Boris Kralj, Lojze Rozman, Dare Valič, Mateja Glažar in drugi. 17.30 ŠPORTNA POROČILA 17.40 MOJA SESTRIČNA RAHELA, ameriški film Romantično zgodbo o doživetjih lepe Rahele iz 19. stoletja je Henry Koster posnel po istonaslovnem romanu Daphne de Maurier. Igrajo Olivia de Havilland, Richard Burton, John Sutton in drugi. belci skleniti premiije. Film je 1954 posnel Robert Aldrich, glavni vlogi pa igrata Burt Lancaster in Jean Peters. 21.30 DUBROVNIŠKI NOKTURNO, zabavnoglasbena oddaja 22.25 TV KAŽIPOT 22 45 POROČILA 17.00Test - 17.15 Narodna glasba - 17.45 Na svoj način: Bahrjja Proha - 18.00 Grozdanino hihitanje (balet) — 18.50 F. Lizst: Faust (simfonija) - 19.30 Dnevnik -1 20.00 Dokumentarna oddaja - 21.00 Poročila — 21.10 Feljton 21.40 Športna sobota 19.15 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 HUMORISTIČNI ZGODBI 21.05 ZANIMA ME, izobraževalna oddaja 21.35 V ZNAMENJU 21.55 ŠPORTNI PREGLED 16.00 Nedeljsko popoldne - 17.30 Hiša na 92. cesti (ameriški film) - 19.00 Risanke — 19.30 Dnevnik — 20.00 Koncert praškega komornega orkestra na Dubrovniških poletnih •rireditvah - 21.00 Poročila -1.10 Prva sobota 10. VIII. ponedeljek 16.25 KMETIJSKA ODDAJA 17.25 POROČILA 17.30 V GOSTEH PRI ZBORU SUNCOKRILI, otroška oddaja 18.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA: ČLOVEK IZ GOZDA, angleški film 18.35 OBZORNIK 18.45 ZDRAVO, MLADI 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 D. Cook: JENNV NE NAPREDUJE Angleška televizijska drama, kijo je po scenariju Davida Cooka posnel Peter Jefferies, govori o duševno prizadeti deklici. Sprva je bila normalen otrok, nekoč je iz trme uničila svojo najljubšo lutko, kaznovali so jo in od tedaj dekletce ni več spregovorilo. Pri petnajstih letih obiskuje posebno šolo, že izgovatja zloge, besed pa ne zna povezovati v stavke. Dekletova bolezen je do kraja uničila tudi sicer neurejeno družino, vsak pa si po svojih močeh še naprej trudi, da bi pomagal dekletu. In zgodi se marsikaj. Igrajo Pauline Ouirke, Susan Engel, James Gout, George Čostigan, Helen Ryan in drugi. 20.50 KULTURNE DIAGONALE 21.30 V ZNAMENJU 17.40 Dnevnik v madžarščini - 18.00 Dnevnik - 18.15 Pravljice iz lutkaijevega vozička - 18.40 Risanka - 18.45 Glasbena medigra - 19.00 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik — 20.00 Po poteh spoznanj - 20.50 Poročila - 21.00 Kratek film - 21.15 Tuja hiša 11. VIII. torek 17.40 POROČILA 17.45 BELI DELFIN, francoska risanka 18.00 GORSKA FOLKLORA: TURČIJA 18.35 OBZORNIK 18.45 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA Kadar govorimo o pripadnikih jugoslovanskih oboroženih sil, ne gre, da ne bi omenili njihovih viso- kih moralnopolitičnih vrlin, bojne pripravljenosti in usposobljenosti. To odlikuje tudi pripadnike letalskih enot. In te bo prikazala oddaja novosadskih televizijcev, beseda bo tekla o šolanju gojencev zadnjega letnika letalske akademije, o njihovih odločitvaza zahtevni poklic pilota, bodisi na bojnih letalih ali helikopterjih. 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 SKUPNO, oddaja jugoslovanskih televizijcev 20.55 Colette: CLAUDINE 22.25 V ZNAMENJU 22.40 ZA LAHKO NOC Z DUOM DEKLEVA 17.40 Dnevnik v madžarščini - 18.30 Dnevnik - 18.15 Suncokrili - 18.45 Zeleni kabaret - 19.30 Dnevnik — 20.00 Zabava vas Cick van Dyke — 20.50 Dokumentarna nanizanka - 21.25 Poročila - 21.30 Otok draguljev (šrilanški dokumentarni film) 12. VIII. sreda' 17.55 POROČILA 18.00 RDEČA ZORA 18.30 OBZORNIK 18.45 ZA PESMIJO: KORČULA Oddaja bo prikazala, kako poteka moreška, stoletja stara viteška igra, ki se je ohranila na Korčuli, izvaja pa jo tamkajšnje kulturno umetniško društvo. 19.15 RISANKA 19.25 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 REPORTAŽA O MESTU MAJDANPEK Ekipa iz tega znanega srbskega rudarskega mesta bo Jugoslavijo zastopala na današnjih igrah brez meja. 20.00 IGRE BREZ MEJA, prenos iz Annecyja 21.30 MINIATURE: PIVSKO POSODJE OD BARJANCA DO DANES O čem bo govorila oddaja, dovolj pove že njen naslov. Dodajmo še, da so jo posneli na razstavi, ki jo je pred leti pripravil ljubljanski Narodni muzej, ogledati pa si je bilo moč pivsko posodje skozi tisočletja. 21.50 V ZNAMENJU 17.40 Dnevnik v madžarščini - I 18.00 Dnevnik - 18.15 Sezamova ulica - 18.45 Glasbeni portreti — ' 19.30 Dnevnik - 20.00 A. T. Linhart: Matiček se ženi (gledališka nredstava) - 21.35 Poročila -‘1.40 Šoferja - 22.35 Književnost 13. VIII. četrtek 18.05 POROČILA 18.10 DIVJA LETA 18.30 OBZORNIK 18.40 MLADI ZA MLADE: ISTRANOVA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 20.00 FILM TEDNA: LJUBEZNI NEKE PLAVOLASKE Ogledali si bomo enega od prvih filmov češkega (kasneje ameriškega) režiserja Miloša Eormana (njegova so dela Slačenje, Let nad kukavičjim gnezdom, Lasje itd.). Pripoveduje o 16-letnem dekletu, ki živi v internatu in se uči za delo v tovarni čevljev. Sreča mladega pianista iz kavarne, vname se ljubezen, fant se nato odpravi v svoj kraj, dekle pa k njemu na obisk, kjer se sreča najprej s presenečenimi starši, nato pa še z nič k^j zagretim pianistom. Razočarana se vrne v internat in prijateljicam pripoveduje svojo ljubezensko dogodivščino. Glavne vloge igrajo Hana Brejchova, Vladimir Puchlot in Vladimir Menšjk. 21.30 IZ KONCERTNIH DVORAN: NEDOKONČANA SIMFONIJA E. GRIEGA 22.20 V ZNAMENJU ♦ 17.05 Test - 17.20 Jugoslavija: Španija (prenos vaterpolske tekme) - 18.15 Babičin vnuk - 18.45 Zabava vas Dave Allen - 19.30 Dnevnik - 20.00 3-2-1... gremo! (Vrnitev, jugoslovanski film) -23.00 Potočila POTA Ii\ STJt* murni poročajo ŽENSKI PRETEP V sobotni popoldanski pripeki sta se v Hrastju prepirali 33-letna Petra Mikic in 38-letna Marija Cmrlec. Ko sta se jezika že umirila, je Čmrlčeva Miličevo s kolom udarila po glavi. Rano so povezali v novomeški bolnišnici. STRAHOTNA SMRT ŽENICE V četrtek zvečer je 38—letni Jože Klasič iz Župeče vasi peljal z osebnim avtom od Brežic proti Kostanjevici. V križišču v Krški vasi je dohitel 75-letno Jožefo Poldan iz Krške vasi in 68-letno Terezijo Ferbežar iz Brežic. Ženski sta šli po desni strani ceste v smeri avtomobilistove vožnje in vlekli oziroma potiskali sta ročni voziček. Zaradi prevelike hitrosti je Klasič treščil v voziček in ga sesul na koščke. Poldanovo, ki je hodila levo od vozička, je avto zadel in dvignil na pokrov motoija. Na pokrovu je bila ženica kar 60 mestrov, nato pa je padla na tla. Bila je takoj mrtva, odrezalo ji je glavo. Klasičev avto se je ustavil po 80 | metrih vožnje. Sumijo, da je Jože Klasič vozil pijan. Streljanje v Podgorju Rudolf Skupek v Suhadolu s šibrami ranil sovaščana, ki je prišel pomagat — Našli manjšo orožarno GROZIL DRUŽINI - V četrtek popoldne je 48-letni Anton Gregorčič zašel za zapahe, ker je doma pijan razbijal inventar in vse, kar mu je prišlo pod roko, ter grozil družini Gregorčič počne te stvari kar nekam preveč pogosto. OB MOPED - V petek ob desetih je izpred gostilne Dobravec v Dol. Mokrem polju nekdo vzel moped Ivana Borseta. Škode je za 10.000 din. MOTORČEK IZGINIL - Izpred kina Krka v Novem mestu je v petek nekaj pred osmo zvečer izginil motorček Antona Turka iz Malega Orehka. V nedeljo je izginil motorček tudi z dvorišča hotela Kandija. Prej je bil last Vojka Zupančiča iz Regerče vasi. Na škodi je za 13.000 din. V nedeljo zvečer je 46-letni Jože Črnič, delavec brez dela iz Boginje vasi, zaspal v podstrešni sobici KZ Metlika v Podzemlju. Cigaretni ogorek je padel na plastične spužve, začelo je goreti Ogenj se pogasili gasilci iz Gradaca. Škode je za 5.000 din. V četrtek okoli 17. ure je 63-letni Rudolf Skupek iz Dol. Suhodola pri Jausnicah v domači vasi z lovsle* puško na šibre, znamke petdBufca, kal. 16 mm, streljal na Spletnega Franca Saška in ga ra|)|L Sašek je b ^tanjen v mezinec leve roke, nad komolcem in po levi strani h*tia. Skupaj ga je zadelo 5 šibei. Rane so mu oskrbeli v novomeški bolnišnici. Do streljanja’’|e prišlo zaradi prepira, ico stgjskupkova sinova OSUMLJEN VLAMLJANJA V VIKENDE V nedeljo so v Crmošnjicah pri Semiču prijeli 26-letnega Ivana Stareta iz Crmošnjic, kije osumljen, da je večkrat vlomil v zidanice in vikende na območju Dolenjskih Toplic. Vlamljal naj bi od 12. do 16. julija. Žalosten konec žalostnega življenja Mladoletnega Jožeta Juršaka iz Drežnika so našli v seniku V petek zjutraj je Jože Veselič iz Drežnika pri Vinici našel v svojem seniku razpadajoče moško truplo. Ugotovili so, da gre za 15-letnega Jožeta Juršaka iz Drežnika, ki so ga pogrešali že nekaj dni. Juršak je živel v neurejenih razmerah, starša sta ločena, od malega je odraščal pri stari materi. Leta 1979 je bil Jože sprejet v kadetsko—miličniško šolo, vendar jo je zapustil. Juršak se je preživljal z delom pri kmetih. Potoval je od vasi do vasi. Domov je prihajal poredkoma, večkrat je prespal v kozolcu, kjer so ga našli. Nazadnje so ga živega videli 21. julija v gostilni v Malem Nerajcu. Kakšne smrti je umrl Jože Juršak, bo pokazala preiskava tkiva. DVOJNA SMRT NA MAGISTRA U Bojan Vidrih iz Ajdovščine je 28. julija vozil s tovornjakom s priklopnikom od Zagreba proti Ljubljani. Po klancu navzgor pri Poljanah je vozil po sredi ceste, ko mu je nasproti pripeljal z osebnim avtom 30—letni zdomec Muhabi Behluli iz Vitine. Tovornjakar je zapeljal v desno, priklopnik pa je vozil po sredini. Behluli je silovito treščil vanj, bil je takoj mrtev, njegovega sopotnika 35-letne-ga Hyseina Shabani iz Vitine pa so odpeljali hudo ranjenega v novomeško bolnišnico. Zdravniki mu niso mogli pomagati. MOTORIST PADEL - Rudi Rainer iz Ulma v ZR Nemčijije 28. julija zvečer peljal z motorjem od Metlike proti^ Vahti. Pri odcepu za vas Zdole ga'je zaradi neprimerne hitrosti na cesti, posuti s' peskom, zaneslo, tako da je padel. Motorista so odpeljali v novomeško bolnišnico. BREZ DOyOLJENJA - Minuli četrtek zjutraj je Roman Aupič iz Tuševega Dola peljal z osebnim avtom proti Stražnemu vrhu. Ko je Aupič, ki nima vozniškega dovoljenja, zapeljal v blagi desni ovinek pred odcepom za Dol. Pako, mu je pripeljal na cesto tovornjak. Da bi se izognil tovornjaku, je avtomobilist zapeljal s ceste. Škode je za 35.000 din. OTROK V BOLNIŠNICO - V četrtek zvečer je 21-letni Mafija Bahor iz Goleka pri Dragamšu peljal z osebnim avtom od Črnomlja proti Vinici. Pri vasi Kvasice je po klancu . navzgor prehiteval avtobus, takrat je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtom 27-letni Pavel Šmit iz Sevnice. Avtomobila sta trčila, pri čemer je bil ranjen 6-letni sopotnik Pavel Šmit, ki so ga odpeljali v bolnišnico. MOPEDIST PODLEGEL RANAM V petek, 31. julija, je po skoraj mesecu dni dolgem boju za življenje na poškodbenem oddelku celjske bolnišnice preminil Martin Goro-granc iz Boštanja. 2. julija je prišlo do silovitega trčenja motorista Srečka čopija in Gorogranca z mopedom na predzadnjem križišču blizu doma v Boštanja Pokojni Goro-granc je bil vrsto let vodja krajevnega urada v Boštanju, pred to hudo nesrečo pa je bil gospodar družbenega premoženja uprave občinske skupščine v Sevnici Božo in Ljubo iz gozda pripeljala drva, oče pa drv ni pustil razložiti na dvorišču. Po hudih besedah je Rudolf Skupek odšel v hišo in prišel ven z lovsko puško v rokah. Z njo je dvakrat ustrelil v zrak in se spet umaknil v hišo. Ker je tovornjak s spornimi drvmi zdrsnil z vaške poti, sta Skupkova sinova prosila za sosedsko pomoč. S traktorjema sta prišla pomagat sovaščan Franc Sašek in Franc Deželan iz Vel. Brusnic. Pripravljali so se, da izvlečejo tovornjak, ko se je Skupek spet prikazal iz hiše s puško v roki. Z razdalje 10 metrov je petkrat ustrelil v zrak ali v tla. Z zadnjim strelom je zadel Saška, nakar se je vrnil v hišo. Rudolf Skupek se bo seveda srečal s sodniki, pred tem pa so miličniki pri njem našli manjšo orožarno, med drugim vojaško puško in dve pištoli. Papirjev za ta arzenal seveda ni bilo. Veriga vlomov v počitniške hišice Nepridipravi so še najbolj zadovoljni s hrano in pijačo V noči na 29. julija je bilo na Kalu vlomljeno v vikend Franca Jereleta iz Novega mesta in počitniški hišici dveh Ljubljančanov. Nepridiprav je enkrat prišel noter skozi okno, dvakrat pa skozi balkonska vrata. V eni od hišic je jedel in pil, skuhal si je celo kavo. V noči na 31. julija je nekdo vlomil v zidanico Jožeta Luzarja v Kuzarjevem Kalu pri Novem mestu. Vlomilec je okensko steklo oblepil s salotej-pom in ga razbil. Postregel si je s pijačo, s seboj pa vzel daljnogled. V noči na 1. avgust pa je bilo vlomljeno v štiri vikende na Straški gori. Vlomilec ni odnesel drugega kot komplet izvijačev in hrano. Tako je vzel dva kozarca vloženih paprik in kozarec vloženih gob. Za tehnične predmete se ni zmenil. Škoda je nastala predvsem zaradi poškodb pri vlomu. Oškodovani so Ivan Muhič iz Malega Podljubna, Jože Počrvina iz Jurke vasi, Elizabeta Kren iz Novega mesta in Brane Faleski-ni iz Gor. Straže. DEDEK DO SMRTI POVOZIL VNUČKA V soboto okoli devete ure dopoldne je 50—letni Jože Bizjak v Globočicah pri Kostanjevici s traktorjem, na katerega je bila pripeta enoosna prikolica, speljaval z dvorišča. Pri tem je spregledal 1,5 letnega vnučka Petra Piletiča, ki se je igral pod prikolico. Kolo je šlo čez otroka, ki mu ni bilo pomoči. ZASAČILI POTUJOČA KRAMARJA V četrtek so prijeli Poljakinjo Lucino Siata (46 let), ki je po Novem mestu prodajala ure in verižice. Istega dne so zalotili tudi 46-letnega Dušana Runiča iz Zagreba, la je napol prodajal napol pa vsiljeval reprodukcije umetniških slik. Tržni inšpektorji so oba kramarja predali sodniku za prekrške. VOZILA BREZ IZPITA V soboto okoli dvanajste je 18-letna Rezika Turkovič iz Gradaca peljala z osebnim avtom proti Semiču. Ko je v Stranski vasi pripeljala v oster ovinek, jo je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo čez nasip, visok 10 metrov. Turkovi-čeva nima vozniškega dovoljenja. V nesreči je bil ranjen in prepeljan v novomeško bolnišnico 67-letni Anton Potočnik iz Gradaca. DOLENJSKI LIST I i ČETRTKOV INTERVJU Inšpekcija nima dopusta Uživamo oporečen sladoled in pitno vodo — Kopalne vode boljše — Se vedno preče}gradenj na črno > gp V poletni vročini, ki je v zadnjih dneh še posebno pokazala svoje ,zobe“, se gredo ljudje radi ohladit v bazene, pojedo precej sladoleda, hrana se zaradi vročine hitreje kvari, itd. Na višku je tudi gradbena sezona. Zaradi vsega tega imajo inšpektorji medobčinskih inšpekcijskih služb Novo mesto poleg drugega rednega dela še več nalog. Čemu posvečajo sedaj največ pozornosti, je povedal načelnik uprave medobčinskih inšpekcijskih služb Zvone Bečaj. .Naše delo kljub dopustom normalno teče. So pa nekatere stvari, ki so sedaj res še posebno Zvone Bečaj: „Ljudje se vse več oglašajo s pritožbami, kar inšpektoijem zelo pomaga pri odkrivanju in odpravljanju nepravilnosti...” aktualne. Tako so inšpektorji spremljali potek žetve. Ugotovljeno je bito, da mnogi zasebni kombajnisti nimajo obrtnih dovoljenj, brez česar ne gre, poleg, tega so slabo usposobljeni za delo, ne poskrbijo dovolj za varno delo, itd. Tržna in kmetijska inšpekcija spremljata sedaj tudi odkup pšenice oz. ugotavljata, če kmetje kooperanti žito res oddajajo kmetijskim zadrugam. Zaenkrat večjih nepravilnosti niso zasledili. Vsak teden tudi pregledujemo brigadirska naselja na mladinskih delovnih akcijah, higiensko-sanitarne pogoje, shrambo in pripravo živil, v zadnjem času pa tudi s strani požarne, elektroenergetske in inšpekcije dela, da bi bili izpolnjeni vsi pogoji za varno življenje in delo brigadirjev. Ker ugotavljamo nekatere pomanjkljivosti, se bomo prihodnje leto vključili že v pripravo naselij, da nepravilnosti ne bi bito.” Kaj ugotavljate '<* pregledu bazenskih vod, stojko leda? So razmere boljše kot miš? „Tudi letos nM$' pri vseh prodajalcih sladoMa vzeli in pregledali vzorce (ponekod tudi večkrat) in moram, reči,daje stanje porazno, nič boljše kot lani. Večina sladoledov je namreč oporečnih. Vidno boljše pa je letos stanje kopalnih vod v bazenih, saj so vse primerne za kopanje. Pregledali »mo tudi vsa zajetja pitne vode, kjer pa so rezultati prav tako porazni. Uporabljamo vodo, ki večinoma ni najbolj primerna. Težave so predvsem z manjšimi krajevnimi zajetji, ki so brez upravljalca. Se naprej nadziramo peko in prodajo kruha, ki ne sme topel v prodajo, kar pa s* še dogaja. Pekarna se zgova^a, da nima primernih naprav za hlajenje, poleg tega pa so občani tako razvajeni, da v trgovini zahtevajo topel kruh. Trži# inšpekcija vsak dan kontrolira.tudi prodajo sadja in zelenjave im tržnici Žal vedno kaj najdejo-. Največkrat gre za nepravilnag^pblikovanje cen, medtem ko se je stanje na tržnici v sanitarnem pogledu precej izboljšalo.” Ali je čmih gradenj še vedno veliko? ij „Ugotavljamo, d* se kljub vs^ dražjemu gradbenemu materialu še vedno zelo veUkd gradi in tudi števito čmih gradenj ne upada. Ker smo ugotavljali precej pomanjkljivosti že pri projektivni dokumentaciji tudi s strani požarnih predpisov, smo sklicali posvet z urbanisti in izdelovalci projektne dokumentacije in jih opozorili na najpogostejše pomanjkljivosti. Moram reči, da so razmere že boljše. Vso skrb pa bomo v prihodnje posvetili varstvu okolja, saj je Dolenjska zelo zasmetena, polna .črnih” odlagališč. Pri tem bomo skušali aktivirati komisije za varstvo okolja v krajevnih skupnostih.” Imate veliko pritožb? »Ljudje se res vse več oglašajo s pritožbami, po telefonu in osebno. Očitno prodira mnenje, da inšpekcijske službe niso nujno zlo, ampak so potrebne in koristne. Največ je pritožb zaradi cen, poleti pa tudi zaradi slabe ali pokvarjene hrane, itd. V večini primerov so te pritožbe tudi upravičene.” 4 ! S 4 *4 I 52 BRIGADIRJEV V VOJVODINO - V soboto, 1. avgusta zvečer je odšla na pot v Vojvodino nova skupina novomeških brigadirjev, ki se bodo, združeni v brigadi Marjana Kozine udeležili zvezne mladinske delovne akcije Partizanski put. Dvainpetdeset mladincev pod vodstvom komandanta brigade Franca Košaka bo pod Fraško goro ostalo vse do konca avgusta. Pokrovitelj brigade je novomeško gradbeno podjetje Pionir. (Foto: Stojan Pelko) Brez dodatnih sredstev ne gre Za denarne pomoči mora skupnost socialnega skrbstva zagotoviti še 2,17 milijona -Tudi sredstva za delavnice pod posebnimi pogoji ne smejo biti vprašljive Soglasna podpora, ki so jo dali delegati novomeške deupnosti socialnega skrbstva predlogu za uporabo lanskoletnih presežkov in še dodatnih sredstev za zagotavljanje socialne varnosti delavcev in občanov, dokazuje, da se zavedamo težkega položaja, v katerem se je zaradi padanja realnih osebnih dohodkov znašlo precej družin. Prevladalo je mnenje, da se je z združenim delom moč začeti dogovarjati o porabi teh sredstev. Skupnost socialnega skrbstva je že v aprilu izvedla valorizacijo družbenih denarnih pomoči (stalnih, enkratnih in začasnih), vendar brez dodatnih sredstev celotnega programa ne bi ,mogla uresničiti. Poleg tega se je precej povečalo število prosilcev za začasne in enkratne družbene pomoči, predvsem iz družin z več otroki, ki jih je visoko zvišanje življenjskih stroškov še posebno prizadelo. Se več novih prosilcev pa bo verjetno v jesenskem in zimskem času. Za uresničitev programa denarnih pomoči mora skupnost zagotoviti še 2,17 milijona dinarjev. Od tega naj bi porabili 1,56 milijona lanskoletnih presežkov in zagotovili dodatnih 611.000 dinarjev. Delegati so razpravljali tudi o uresničevanju drugih nalog iz letošnjega programa skupnosti v prvem polletju. Skupnost je poslovala v skladu s sprejetim finančnim načrtom, vendar pa so bili doseženi prihodki za skoraj 1,8 milijona manjši od načrtovanih, ker so se sredstva zbirala po napačno objavljeni stopnji 0,84 namesto 0,94. Tako je morala skupnost za sprotno kritje potreb celo dobiti premostitveni kredit, kar pa bo poravnavala v drugi polovici leta, saj se sredstva od 1. avgusta dalje zbirajo po novi stopnji. Tudi druge naloge so izvajali po sprejetem programu. Ker šmihel-ski Dom starejših občanov kljub skrajnemu varčevanju in podražitvi oskrbnin v začetku leta nič več ne zmaguje stroškov, so delegati spreje- li ponovno 10-odstotno zvišanje oskrbnin. Skupnost pa se je znašla v dodatnih težavah, saj naj bi pomagala pri obveznem zbiranju sredstev za pospeševanje izvoza, kar sprva ni bilo predvideno. Ker bi bila s tem ogrožena izvedba letošnjega že tako skrajno racionalnega programa, še posebno začetek dela delavnic pod posebnimi pogoji za duševno prizadete, ki jih že urejajo v domu starejših občanov, so delegati sprejeli sklep, da se zboru združenega dela predlaga, naj bi poiskali drugačno rešitev. Borci niso pozabljeni Temeljne oblike družbene pomoči borcem in njihovim družinam so priznavalnine in druge denarne pomoči Raje na morje Rdeči križ Novo mesto je tudi letos organiziral letovanje otrok na morju, v Fazanu pri Portorožu in na Debelem rtiču, ter v planinah v Kranjski gori. Tako letovanje omogočajo socialno šibkim otrokom, ki iz različnih vzrokov ne morejo na morje s starši. V letovanje so vključili otroke iz novomeške, trebanjske, črnomaljske in metliške občine. Letos je bilo zelo veliko prošenj, zato so čas letovanja skrajšali na poprečno 11 dni, da bi šlo lahko v kolonijo čimveč otrok. V sezoni bo Debeli rtič sprejel 330 otrok, Fazan pa 400. V Kranjski gori je bilo rezerviranih 90 mest, toda izkoristili so jih le 59. Vsem prošnjam bi ugodili, če bi zapolnili še prosta mesta v Kranjski gori. Vendar starši raje pošljejo otroka na letovanje na morje, čeprav bi marsikateremu otroku bolj ustrezal gorski zrak. Z letovanjem so otroci zadovoljni, vsako skupino pa vodijo izkušeni strokovni kadri. Ker so šole prepozno poslale prijavnice, ni bilo mogoče upoštevati posameznih interesov staršev. Tako niso mogli uskladiti časa letovanja otrok v koloniji s časom, ko gredo na morje s starši. Soudeležba staršev za kritje stroškov otrokovega letovanja v koloniji je različna. Otrok, katerega družina ima dohodek na člana do 2.100 din, letuje brezplačno. Starši z do 2.500 din dohodka na posameznega člana morajo prispevati 490 din. Od 6.500 din dohodka dalje plačajo starši celotno vsoto 2.640 din. V ta prispevek so vključeni vsi stroški letovanja, od oskrbnega dne do prevoza, igral, zdravil, itd. V. P Gostinske blagajne manj polne Visoke cene razredčile vrste turistov in drugih gostov v obeh novomeških hotelih tujcev - Goste skušajo pridobiti z boljšo in raznovrstnejšo ponudbo Manj Gostinske storitve so se podražile in število gostov se zmanjšuje, prav tako tudi njihova potrošnja. Čeravno je gostinstvo obremenjeno z davki in večjimi stroški, so cene še razmeroma nizke. Tako se morajo gostinci odreči večjega prihodka, sicer bi bile cene nesprejemljive za potrošnika. In kako poslujeta hotela v Novem mestu? mestu? Hotel Kandjja je v prvih letošnjih mesecih 100-odstotno izpolnil svoj finančni plan, kljub temu pa občutijo padec prometa. Tudi 41-odstotna zasedba hotela pomeni skromnejši obisk. Težave IMV se odražajo na omejenem obisku reprezentančnih gostov, skupin poslovnih mož, tujih partnerjev in kupcev, ki so včasih množično potovali v tovarno in prespali v Kandjji. Letos prevladujejo prehodni gostje, v primerjavi z lanskim letom pa je več domačih gostov. Cas bivanja v hotelu je krajši Tujim gostom ta hotel ni poznan in načrtujejo, da bodo ob cesti postavili reklamne table. Sicer Pa tujci manj trošijo. Težko je ngjti goste, ki bi se ustavili d|je časa in ogledali mestne zanimivosti. V SOBOTO RIBIŠKI PIKNIK Priljubljeno novomeško gostišče Loka pripravlja v soboto ribiški piknik, kar je v teh pasjih in pustih dneh prijetna osvežitev. Prireditev, ki bi morala biti že ob koncu junija, a je bila zaradi slabega vremena prestavljena, bodo popestrili Fantje iz vseh vetrov, sobotni jedilnik pa bo sestavljen iz večine sladkovodnih rib, kijih premore Krka. Marjan Slak, direktor kandgskega hotela je povedal: „Pred dvema letoma smo obnovili in razširili hotelske kapacitete v skladu s potrebami mesta. Dogradili smo ribarnico, okrepčevalnico in organizirali razne akcije, s katerimi želimo popularizirati hrano. Na teden prekmurske kuhirije, ribjih jedi gobarski teden, ipd. povabimo strokovnjake s teh področij in kuharji se ob pripravljanju hrane veliko naučjjo. Ti dnevi so za nas kar uspešni, tudi gostje so pri nas zadovoljni. Včasih se pritožujejo, da niso dovolj hitro postreženi." V hotelu Metropol so letos dosegli 75-odstotno zasedbo in finančni plan so uresničili 99-odstotno. Skrbijo za propagando in pošiljajo svoje prospekte v tujino, našim in tujim agencijam. Toda letos je manj skupin učencev, študentov, tudi reprezentance. ..Gostinci v Metropolu posvečamo več pozornosti postrežbi OBISK NA KRASU V četrtek, 30. julija, so predstavniki novomeške občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in pokrovitelja bršljinske Iskre obiskali mladinsko delovno brigado Baza 20, ki dela na akciji Kras 81. Mladi brigadirji j? Novega mesta dosegajo pri svojem delu izredno lepe uspehe, goste pa so sprejeli zelo prisrčno in jim pripravili tudi krajši kulturni program. gosta, pripravljanju hrane, skrbimo za čistočo. Poleti imamo na Loki glasbo, čolne, savno, kozmetični salon, kegljišče in rekreacijske prostore. Več gostov privabimo še z akcijami, kot so „Slanikova pojedina”, »Novomeški večeri”, „Noč na Krki”, »Ribiški piknik”. Na teh prireditvah ne gre le za veselico, želimo sodelovati s kulturniki,” je povedal Rudi Pintar, direktor hotela Metropola v Novem mestu. Želja in perspektiva obeh gostinskih podjetjj je, da bi zaposlili kvalificiran kader in privabili čimveč gostov s kvalitetnimi storitvami. VIDA PLUT Skrb za socialno in ekonomsko varnost borcev, vojaških invalidov in družin padlih ali umrlih borcev NOB predstavlja tudi v novomeški občini vehk del družbenih prizadevanj. Zagotavljajo jo mnogi zvezni, republiški in občinski predpisi, v zadnjem času pa je čutiti prizadevajta za podružbljaiije skrbi za socialno varnost vseh teh ljudi. Temeljno obliko družbene pomoči borcem ali njihovim družinam predstavljajo priznavalnine (stalne in enkratne). V preteklem letu je v novomeški občini dobivalo stalne priznavalnine 192 upravičencev. Najvišja priznavalnina je znašala 3.700, najnižja pa 800 dinarjev. V letu 1980 je 75 borcev dobilo tudi enkratno družbeno pomoč, zdravstveno varstvo iz priznavalnin pa uživa 16 upravičencev. Varstveni dodatek je glede na višino starostne pokojnine oz. dohodek prejemalo tudi 83 kmetov borcev. Z letošnjim letom je tudi odločanje o pravici in višini varstvenega dodatka prešlo na skupnost socialnega skrbstva, o zahtevkih pa odloča koordinacijski odbor za vprašanja borcev NOV. Po podatkih za konec preteklega leta imamo v občini 328 osebnih in 333 družinskih invalidov. Med njihove najpomembnejše pravice spada zdravstveno varstvo, invalidnina, dodatek za postrežbo in ortopedski dodatek. Tovrstno zdravstveno varstvo uživa v naši občini 141 upravičencev, 136 invalidov pa je lani izrabilo pravico zdravljenja v zdravi- liščih. Invalidski podatek je odvisen od dohodkov invalida in njegove družine; v preteklem letu ga je prejemalo 172 upravičencev (za to je bilo porabljenih skoraj 7,4 milijona dinarjev). Posebna družbena skrb je posvečena civilnim vojnim invalidom in to varstvo je uživalo 95 upravičencev. O priznavalninah odloča komisija za zadeve borcev NOV pri občinski skupščini, ki rešuje predvsem problematiko borcev, ki so socialno ogroženi, oz. tistih, ki jih ne zajema zakon o starostnem zavarovanju kmetov. Njena skrb je tudi stalno spremljanje finančnega stanja borcev, ki so v Domu starejših občanov, in pomoč, če je to potrebno. Ob raznih praznikih pa tem borcem dajo tudi enkratno denarno pomoč. IMAJO PREVEC DENARJA? Poletna vročina marsikoga pritegne, da se gre namakat v bazene. Šmarješke Toplice so še posebno privlačne in največ ljudi se nabere ob nedeljah, ko so prosti. Vendar je včasih problem priti do bazena, če kdo nima avtomobila ali se zaradi varčevanja odloči uporabiti javni prevoz. Najprimernejši je avtobus Goijancev, ki vozi na tej progi ob pol devetih zjutraj. Pa ljudje dožive marsikaj. Ah se peljejo kot »sardine”, ker jih je v enem avtubusu skoraj za dva, zgodi pa se tudi (kot preteklo nedeljo), da avtobus odpelje z veliko zamudo, ker sega voznik spravi popravljat ob uri, ko bi moral že odpeljati. Razni kopalni vlaki niso nobena izjema in ne bi bilo narobe, če bi tudi Gorjanci malo prisluhnili željam potnikom in uvedli kak dodaten avtobus. Pomanjkanje voznikov, s čimer se opravičujejo, ne more biti večno opravičilo. Novomeška kronika VRTNARIJA NARED DO JESENI — Nova vrtnarija z vsemi potrebnimi prostori in proizvodnimi površinami, ki raste ob Težki vodi v Novem mestu, bo izgotovljena do novomeškega občinskega praznika. Na stavbi so potrebna le še notranja ureditvena dela in postavitev opreme, rastlinjak pa bo zasteklen prihodnji teden. Urejajo tudi plastinjak in grede za pripravo lončnic ter okrasnega cvetja. Sredstva za dokončanje in popolno preselitev iz stare vrtnarije na Cesti herojev kolektiv ima, manjšo zamudo pa je zakrivilo slabo vreme. CENEJŠA TUDI OBLAČILA -Že v soboto so pričeli z razprodajo letne konfekcije v Novoteksovi trgovini Letne hlače, krila, srajce, bluze in puloverji s kratkimi rokavi so do 40 odstotkov cenejši, razprodajajo pa tudi nekaj metrskega blaga. Že prvi dan razprodaje so prodali veliko cenejših obtočil. No-voteksu bodo sredi meseca sledile tudi druge trgovine s konfekcijo. TELEFONI ŠE KAR NEMI -Medtem ko so telefoni v novomeškem središču pretekli ponedeljek po skoraj enotedenskem molku zapeli z novo močjo, so teden dni kasneje utihnili pri mnogih naročnikih na desnem bregu Krke. Ljudje se razburjajo in to povsem upravičeno. Da novih kablov brez prekinitve ni možno napeljati, bi verjetno še razumeli, a kaj ko je treba kakršnokoli pojasnilo od poštnih delavcev naravnost izvleči. Niso telefonski naročniki vredni pravočasnega in točnega obvestila? Ce kličeš številko za telefonske motnje, so sicer prijazni, dosti se pa ne da zvedeti, najmanj kaj točnega, kdaj bodo spet zveze. To da je stvar Tegradovih delavcev. KUPEC NI ENAK KUPCU? -Živemu človeku se pa res vse primeri — bi lahko rekli ob tistem, kar seje zgodilo pred nekaj dnevi na bencinski črpalki na Cesti herojev. Mopedist čaka v vrsti, da bi mu napolnili žejnega konjička in ko je na vrsti, ga »črpalkar” mirno prezre. »jutjev, ” medtem ko drugi za „50 ŠE KAR ŽIVAHNO - Novomeška tržnica še naprej vabi s solidno ponudbo različnega sadja in zelenjave, pa tudi cene ne doživljajo pretresljivih skokov. Tako breskve, jabolka, slive, grozdje, itd. kar držijo ceno, paradižniku pa je cena snet poskočila od 15 na 25 dinarjev. Na izbiro je precej stročjega fižola, kumar, paprike, zgodnjega zelja, solate, itd., dobiti pa se da tudi domačo smetano. Ena gospa je rekla, da več let na sestankih ljudje glasno zahtevajo vrtec v popoldanskem času, ko pa so zbirali prijave, je bilo v vsem mestu samo 11 interesentov... > * ' 1 i J * i Mmrt sestavljena organizacija združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, [HI If l gostinstva in storitev, Mercator n. sub. o., Ijubljana Delavski svet TOZD Gradišče Trebnje po sklepu z dne 29. 7. 1981 na osnovi 108. člena statuta temeljne organizacije in 170. člena zakona o združenem delu RAZPISUJE dela in naloge 1. VODJE KOMERCI ALNE SLUŽBE 2. RAČUNOVODJE Kandidati morajo poleg z zakonom oziroma družbenim dogovorom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: - srednja ali visokošolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri (1), srednja ali visokošolska izobrazba ekonomske smeri (2), - 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah, - imeti morajo ustrezne družbenopolitične in moralnopolitične kvalitete, - imeti morajo ustrezne organizacijske sposobnosti. Naloge razpisujemo za 4-letno mandatno obdobje in je po izteku mandata na ta dela oziroma naloge kandidat lahko ponovno imenovan. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokumenti o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti z oznako „za razpisno komisijo” na naslov MERCATOR ROŽNIK, n. sub. o., TOZD GRADIŠČE n. sub. o..Trebnje, Golijev trg 11. O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili najpozneje v roku 30 dni po zaključku razpisa. emona globtour novo mesto Sejemski program Globtour jesen 1981 RIED Mednarodni kmetijski sejem, 2. dni, avtobus, odhod 31. avgusta PARIZ Mednarodni sejem usnjarstva, Damska konfekcija (Salon in boutique), Salon otroških oblačil* SISEL — mednarodni salon oblačil za šport in prosti čas, 4 dni, letalo, odhod iz Ljubljane 4. septembra, in 3 dni, letalo, odhod iz Zagreba 7. septembra SICOB-PARIZ Mednarodni sejem obdelave podatkov in telekomunikacij v pisarništvu, organizacija in tehnika, 3 dni, letalo, odhod iz Zagreba 23. septembra A + A DUESSELDORF Mednarodni sejem varstva pri delu in medicine dela, 4 dni, letalo, odhod iz Zagreba 5. oktobra MODEVVOCHE - MUENCHEN Mednarodni sejem mode, 3 dni, avtobus, odhod 5. oktobra PRODUCTRONICA - MUENCHEN Mednarodni sejem elektronske industrije, 3 dni, avtobus, odhod 10. novembra ANUGA '81 - KOELN Svetovni sejem prehrane, 4 dni, letalo, odhod iz Ljubljane 12. oktobra in iz Zagreba 9. oktobra SECURITY- UTRECHT Mednarodni sejem varnostnih naprav, 3 dni, letalo, odhod iz Zagreba 12. oktobra BAUTEC - BERLIN (Zahodni) Obnova starih gradenj, novogradnje, urbanizem 4, dni, letalo, odhod 30. oktobra IGAFA- MUENCHEN Mednarodni strokovni sejem za hotelirstvo in gostinstvo, 3 dni, avtobus, odhod 23. septembra ORGANIZIRAMO IZLETE ZA ZAKLJUČENE SKUPINE PO DOMOVINI IN TUJINI! INFORMACIJE IN PRIJAVE: GLOBTOUR NOVO MESTO, Cesta komandanta Stanega 19, telefon (068) 25-125 in 25-789 576/30-81 Komisija za delovna razmerja DO LESNINA TOZD Ll „SOPOTA" Radeče razpisuje prosta dela in naloge: 1. TEHNIČNO VODENJE PROIZVODNJE Pogoji: — končana višja šola lesne smeri — 3—5 let delovnih izkušenj — delo se razpisuje za nedoločen čas — poskusno delo traja tri mesece 2. ADMINISTRATIVNA OPRAVILA NA OBRATU ŽAGA Pogoji: — končana srednja ekonomska šola — eno leto delovnih izkušenj — delo se razpisuje za nedoločen čas — poizkusno delo traja dva meseca a VOZNIK VILIČARJA Pogoji: — opravljen tečaj za vi ličarista — delo se razpisuje za nedoločen čas — odslužen vojaški rok — poskusno delo traja dva meseca 4. OPRAVLJANJE ŠENJE LESA ČUVAJSKE SLUŽBE IN SU- Pogoji: — KV oz. opravljen izpit za delo z nizkotlačnimi kotli — delo se razpisuje za nedoločen čas — odslužen vojaški rok — poskusno delo traja dva meseca 5. OPRAVLJANJE DEL NA STROJIH V PROIZVODNJI Pogoji: — KV mizar — PKV in VK delavec — 1—2 let delovnih izkušenj — delo se razpisuje za nedoločen čas — poskusno delo traja dva meseca Pod 1. je zagotovljeno družinsko stanovanje. Prijave naj kandidati pošljejo v kadrovsko—splošni sektor TOZD „SOPOTA" Radeče, Pot na jez 12, v 15 dneh po objavi razpisa, kjer dobijo tudi vsa nadaljnja pojasnila. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb. 592/32-81 momonlaža NOVO MESTO TOZD Strojne instalacije, o. sol. o razpisuje po sklepu delavskega sveta TOZD z dne 27/7-1981 JAVNO LICITACIJO za prodajo tovornega avtomobila TAM 5000, v voznem stanju leto proizvodnje 1973. Izklicna cena 100.000,00 din. Licitacija bo dne 14/8-1981 ob 7,00 uri na dvorišču TOZD na Mali Cikavi 25. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odstotno kavcijo. V izklicni ceni ni vračunan prometni davek. Ogled tovornega vozila je mogoč dne 10/8-1981 v času od 7,00 do 12,00 ure na dvorišču NOVOMONTAŽE, Mala Cikava 25. 606/32-81 DELAVSKI DOM EDVARD KARDELJ KRŠKO PONOVNO OBJ A VLJA PROSTA DELA IN NALOGE RAČUNOVODJE za opravljanje računovodskih del (za nedoločen čas, s polnim delovnim časom). Zahtevamo končano 4-letno srednjo šolo ekonomske smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: DELAVSKI DOM EDVARD KARDELJ KRŠKO, Trg Matije Gubca 2. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končanem zbiranju ponudb. 597/32-81 "N NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO navijanju, 68270 Krško, v usta- ob/a v!ja prosta dela in naloge v službi vzdrževanja obratovanja elektrarne: 1. VODJA DEL NA STABILNIH VN NAPRAVAH 2. ELEKTROMEHANIK ZA DG IN POMOŽNE NAPRAVE 3. ELEKTROMEHANIK ZA NN MOTOR 4. IZMENSKI ELEKTRIČAR Pogoji: pod 1.: — dokončana višja šola — elektro smer, jaki tok — 24 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — pasivno znanje angleškega jezika — poskusno delo 3 mesece pod Z: — KV elektrarne hani k — 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece pod 3: — KV elektromehanik — 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece pod 4: — VKV električar — 15 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka. 593/32-81 r DO „GOK" Črnomelj TOZD OBRT RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO ZA ODPRODAJO: TOVORNI AVTO IMV, TIP 1600 R, LETNIK 1976L DOVOLJENA NOSILNOST 1000 kg Javna licitacija bo dne 12. 8. 1981 ob 10, uri na sedežu TOZD OBRT na Belokranjski cesti. Izklicna cena znaša 49.662.— din. Interesenti morajo položiti pred licitacijo 10 % varščino. 598/32-81 „DS NOVOLES - TOZD BLAGOVNI PROMET NOVO MESTO, dopolnjuje razpis za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki je bil objavljen v št. 31 z dne 30. 7.1981, še z naslednjim pogojem, ki je pomotoma izpadel: Za naloge pod št. 2., 3., 5., 6., 7., 8., 10. in 11., se dopolni pogoj pod a)., ali z delom pridobljene delovne zmožnosti." 604/32-81 J H nama TRGOVSKO PODJETJE NAMA LJUBLJANA TOZD VELEBLAGOVNICA KOČEVJE ob ja v/ja prosta dela in naloge SNAŽILKE Delo se združuje za nedoločen čas. Pogoji: nedokončana osemletka, poskusno delo traja 1 mesec. Kandidati naj oddajo vloge v 15 dneh po objavi na rjaslov: TOZD veleblag. NAMA Kočevje. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po sprejetju sklepa. 607/32-81 VODNOGOSPODARSKO PODJETJE NOVO MESTO Objavlja prosta dela in naloge: 1. DVEH KV ZIDARJEV, 2. DVEH KV TESARJEV 3. VEČ GRADBENIH DELAVCEV. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s 30-dnev-nim poskusnim delom. Za delavce je organiziran vsakodnevni prevoz na delo z območja Novega mesta, Trebnjega, Sevnice, Brežic, Krškega, Šentjerneja, Šmarjete, itd. Kandidati naj vložijo pisne prijave v 15 dneh po objavi na naslov: VODNOGOSPODARSKO PODJETJE, NOVO MESTO Trdinova 23. 596/32-81 » ijt ».U*1 4 JTl '4/4 i t v ry * r * « j *'■*<} 30LE&S2L .13', i % t a *.V * tti t mrrm m n > m -rt t I..-1 i I * : ■■ - » r I I \ •. J l .< ) j M n .. ; I/, tj tl »..j! t l i » fj r „NOVOLES" Lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o. K sodelovanju vabimo več delavcev za opravljanje različnih del v proizvodnji. Zaželeno je, da imajo kandidati končano osnovno šolo, z delom pridobljene delovne izkušnje in odslužen vojaški rok. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 45-dnevnim poskusnim delom. Delo poteka po vnaprej določenem razporedu v dveh izmenah. Vsem delavcem zagotavljamo topli obrok in avtobusni prevoz na relacijah: — Straža — Dvor — Prevole, — Straža - Ajdovec, — Straža — Poljane — Soteska, — Straža — Laze — Sušice — Dolenjske Toplice, — Straža — Prečna in — Straža — Novo mesto. Interesenti naj oddajo svoje prijave ali pa se osebno oglasijo v kadrovsko socialni službi, kjer bodo dobili podrobnejše informacije o samem delu in akontaciji osebnega dohodka. Točen naslov: ,,NOVOLES” lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 STRAŽA 605/32-81 1.1 i. i i .* .3 J. J' J i -M (i-f-. ) -r 18JS) 3. avgust« ,93", i L „ . . . bedni pes, ta tvoj prijatelj vdani, ki prvi te pričaka, prvi brani, Ki v tvoje.n srca tvoje ima srce, ki srečen je, ee zate v ogenj sme ta gre v pozabo, Ker mu ne prizna Bog duše, ki na svetJ jo ima." Te besede je napisal angleški pesnik Byron na spomenik novofundlandca Pse so uporabljali za varovanje in obrambo ze stari Egipčani in Gnu. V novejšem . asu so jih zaceli v službene namene, v policij., uporabljati proti koncu prejšnjega stoletja. Obseg nalog, ki jih opravljajo psi, se veča. jeveda mu.ajo živali obiskovati posebne tečaje, kjer v' n ; znatno razvijejo sposobnosti, Ki jih sicer ze ajo. Po nekaterih podatkih imaio ps> si.oraj mili-jonkrat bolj razvit voh kot človek Poleg tega imajo tudi zmoznost, da zaznajo skoraj petsto tisoč različnih vjnjev. Dobro razvit .majo tudi sluh, s katerim lahko natančno loi- nzirajo vir zvoka. Vid imajo nekoliko slabši ko: sovek, so namreč daljnovidni, vendar so njihove oči v temi uspešnejše od elovešuih. Psi hitro tečejo in bliskovito reagirajo. Takšne odlike potomcev praočeta volka ljudje seveda s pridom uporabljajo. Pasji voh izkoriščajo kot pomoč pri odkrivanju sledi, ki jih za seboj pušča človek Štirinožci zmorejo, kot pravijo poznavalci, spremljati več ur staro sled tudi štirideset kilometrov daleč. TJfto so primerni za iskanje zasutih pod snežnimi plazovi in ruševinami ali za iskanje izgubljenih v gozdu. Z ustreznim šolanjem jih lahko usposobijo za iskanje mamil, razstreliv in drugega. 14BPRIL0GA Med pasmami st« *a delo v milici - visoko usposobljene pse uoleg vojske uporablja pred vsem milica — n gprimejajajši nemški ovčar in labrador retriver. Prek devetdeset odstotkov psov v policijah danes je . ir uh ovčarjev. Ti dobro prenašajo neugodri vemenske razmere, so primerno veliki in se titro učijo. So pogumni in ostri, vendar jih ■>. lahko vuditi. ibrador retriver se uci nekoliko počasneje kot nemški ovčar. Izredno je navezan ta človeku in se hitro prilagaja različnim okoljem. Ima nenavadno razvit nagon za prinašanje predme tov, zato je zelo primeren za iskanje različnih stvari. Če ga s šolanjem navadijo, da išče cisto določeno vrsto predmetov, lahko zelo uspesno idkriva na primer mamila. Ker ii napadalen m se zelo naveže na človeka, lahko uspešno vodi slepe. Prva ustanova, ki se je v Jugoslaviji začela ukvarjati s sistematičnim vzgajanjem psov je biia šola za urjenje službenih psov milice v Podutiku. Po letu 1949, v katerega segajo začetki načrtnega usposabljanja psov pri nas, so zaceli podobne šole ustanavljati tudi v drugih republikah. Predvsem pa se večata obseg in kakovost znanja, ki ga psi dobijo na tečajih. Ustavimo se v šoli v Podutiku. Pse začnejo vzgajati, ko so stari tri mesece. Mladi štirinožci si v petih mesecih pridobijo LAJEŽ V UNIFORMI osnovno znanje. Pokazati morajo, da se ne bojijo strela da imajo razvit obrambni nagon in da se sploh pustijo učiti. Če se tu izkažejo, so sprejeti v nadaljnje šolanje. V naslednjih dveh mesecih pridobijo novo znanje, ki ga morajo ves čas utrjevati. Vzgojitelji cenjenih štirinožcev so povedaii, da so psi v casu šolanja ves c as s svojimi vodniki. Ti ob pomoči inštruktorjev ves uas preverjajo, kolino so se naučili njihovi varovanci. Vsak vodniK ima svojega psa. Zanj skrbi, ga cisti in hrani lahko ga vzame tudi s seboj domov. Učiti ga mora prijazno in ne zgrda. Po sedmih mesecih so psi univerzalno „izobrazeni". Znajo poslušati, preiskovati, slediti, preskakovati ovire, napadati in braniti. Lahko začnejo opravljati , službo". Vodijo jih isti ljudje. Ki so jih učili. Tečaj pa seveda ne bi zapustil zelenih sledov, ce pridobljenih navad pri psih ne bi stalno obnavljali in utrjevali. Zaradi tega prirejajo občasna tekmovanja, na katerih šolani štirinožci pokažejo svoje sposob nosti. V casu med temi srečanji pa organizirajo stalne vaje. Prej opisani način šolanja ne velja povsem za pse pasme labrador retriver. Za iskanje mamil jih izšolajo v desetih mesecih sami inštruktorji v šoli, nato jih prevzamejo vodniki, ki so si predhodno že nabrali izkušnje s psom za univerzalno uporabo. Dodatni tečaji in preizkusi po končanem šolanju so obvezni tudi za labradorce. Ti opravljajo zelo zahtevne naloge in preiz- kusi njihovih spretnosti so pogostejši not za nemške ov»uarje. Veselja labradorcev do iskanja predmetov na tečajih preusmerijo v zagnanost za iskanje stvari z določenim vonjem. Navajajo jih na primer na to, da je zanje zanimivo, Kar diši po mamilih. Nekateri zmotno mislijo, da jim v ta namen dajejo mamila. Le z iskrenimi pohvalami, Kadar so na rrmstu, se da kaj duseci. Psu pohvala dobro de, zato išče priložnosti, ko bo nagrajen z iskreno besedo Za nagrado uporabljajo vodniki tudi poslastice, vendar ne vedno, ker bi se lahko pes kdaj uprl, če bi slutil, da ga po opravljeni ialogi ne čaka sladkost. Poslastico dobi vedro, kadar se v resnični situaciji, na primer pr. iskanju v plazu, dobro izkaze. Tečaji, na katerih urijo lajajoče štirinožce, so naporni za vodnike in za živali. Vzgojitelji v podutiški šoli pravijo, da je potrebno imeti pse rad. Zares, ;o so prijatelji, ki vračajo pozornost. So pa tudi družbeno .koristni. Večina postaj milice s splošnim delovnim področjem v Sloveniji ima po enega ali vec službenih psov, ki so nepogrešljivi pomočniki miličnikom. Vedno uspešneje psi zasledujejo razpečevalce mamil in kriminalce starejšega datuma. Psi delujejo z lajanjem in z zobmi, čeprav imajo nagobčnike. Uspešni so na terenu, kjer bi se človek, sam ali z običajno tehniko, slabo obnesel. Vsako leto je več primerov, ko službeni psi rešijo človeška življenja. Tudi za ceno lastnega življenja. - Ni razloga, da Anglež Byron ne bi imel prav! (sestavni del zvrsti vojnega letalstva in protizračne obrambe), ki je danes oborožena s sodobnimi raketnimi sistemi za uničevanje letal na srednjih in največjih višinah, ter enostavno protizračno (v KOV rod artilerijsko—raketne enote PZO), ki pa je namenjena predvsem zaščiti enot pred zračnimi napadi v najrazličnejših okoliščinah in bojnih situacijah. Protizračna obramba ima torej pri nas strateški pomen, njena naloga pa je nenehna in organizirana obramba in zaščita oboroženih sil in ozemlja. Da pa bi protizračna obramba lahko uresničevala svoje velike naloge, mora imeti učinkovito službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, mora biti nenehno pripravljena, mora znati dobro zastaviti in organizirati boje in odpor na vsakem mestu ter dobro zaščititi svoje enote, mora poznati različne oblike dej-stvovanja in načine bojevanja z nasprotnikovim letalstvom, mora se ravnati po enotnem sistemu protizračne obrambe. To pa pomeni, da naj bo protizračna obramba množična, da naj bodo vanjo vključene vse sile in vsa sredstva. Protizračna obramba v enotah, če ostanemo tokrat pri njej, ima, kot smo že zapisali, nalogo, da ščiti enote v najrazličnejših okoliščinah, dejstvuje proti sovražnikovim zračnim silam, da bi te s čim manj uspeha naskakovale naše enote. so danes kos zastavljenim nalogam. Tako smo v PZO enot uvedli tudi prenosni raketni protizračni sistem, kar je obrambo in zaščito enot pred zračnimi napadi močno okrepilo. Ognjena moč tega sicer dokaj lahkega sistema je izredno velika, kar pove tudi podatek, da naši izurjeni vojaki na poligonih dosežejo natančnost, da z raketo zadenejo drugo raketo, čeprav je raketa seveda veliko manjša kot sodobno letalo, leti pa s približno enako hitrostjo. Ta prenosni raketni sistem smo kupili v tujini, vendar velja poudariti, da so naši proizvajalci, skupaj z vojaško-tehničnim institutom na temelju licence proizvodnjo že skoraj povsem osvojili. To za moč naše protizračne obrambe pomeni izredno veliko in na dlani je, da bomo v prihodnje, z uvajanjem tega sistema v vse dele naših oboroženih sil, našo moč še bolj okrepili. Naši strokovnjaki razvijajo tudi modificirano verzijo tega sistema, da bi zboljšali taktične in tehnične lastnosti sicer že v osnovi izredno uspelega in zanesljivega prenosnega sistema protizračne obrambe. VOJAŠKI KOTIČEK EN SAM PEŠEC PROTI LETALU Kdor bi poskušal napasti Jugoslavijo, bi zanesljivo množično uporabljal svoje zračne sile. Letalstvo je zadnja leta doživelo velik napredek in kljub raketnemu orožju vsak agresor računa, da bi ravno zračni napadi v vseh fazah vojne in prav povsod zadajali nasprotniku velike izgube v živi sili, tehniku in imetju sploh. Nobenega dvoma ni, da bi napadalec skušal uničiti tovarne, prometna vozlišča, jasno je, da bi z vsemi močmi uničeval energetske vire, kot so hidro in termoelektrarne, skratka vse, kar bi vplivalo na bojno in obrambno moč pa tudi moralo. Prav zaradi tega v naši koncepciji splošne ljudske obrambe posvečamo izredno skrb protizračni obrambi. Nobena vojaška skrivnost ni, da imamo za take naloge posebne enote protizračne obrambe — in sicer zemeljsko protizračno obrambo Ta obramba je organizirana v rodu artelerijsko —raketnih enot PZO, ki so v sestavi združenih enot, oborožene pa s sodobnimi protiletalskimi topovi in raketnimi sistemi. Enote protizračne obrambe so se razvijale v skladu z razvojem drugih enot oboroženih sil, že leta 1962 pa smo pri nas dobili tudi prvi raketni protiletalski polk. Razvoj je seveda tekel dalje in seveda tudi danes ni povsem dokončan, kajti razvoj letalstva narekuje nenehno iskanje novih in učinkovitih protisredstev. Klasična protiletalska artilerija sama še zdaleč ni več kos najsodobnejšim letalom, zato smo tudi pri nas začeli uvajati sredstva, ki lahko uspešno napadajo letala pri velikih hitrostih na srednjih in velikih višinah. Znano je, da letala na majhnih višinah ne morejo leteti s tako velikimi hitrostmi, da jih ne bi mogli uspešno obstreljevati že tudi z drugimi posodobljenimi sredstvi protizračne obrambe. Z raketnimi sistemi pa nismo opremljali samo ozemeljske protizračne obrambe. Tudi v protizračni obrambi enot imamo več raketnih sistemov, prenosnih in na vozilih (samohodnih), ki Kuha PETER BEVC shujševalna ali redukcijska dieta Redukcijsko dieto predpiše zdravnik, takrat ko mora pacient zmanjšati svojo telesno težo. S tem si razbremenimo predvsem srce. Shujšamo najlaže s primernim jedilnikom, ki naj vsebuje vse kalorije, toda v zmanjšanih količinah. 1. Zmanjšamo količino ogljikovih hidratov: sladkor, škrob, krompir, kruh, testenine, riž itd. 2. Zmanjšamo količino vseh maščob, predvsem živalskega izvora — mast in loj. Bolj priporočljive so maščobe rastlinskega izvora: olje in margarina. 3. Uživati več beljakovinske hrane: mleko, mlečni izdelki, (siri, jogurti, skute), jajca, pusto meso, govedina, divjačina ter ribe. 4. Jedilniki naj vsebujejo veliko vitaminov: vse vrste sadja, čimveč solate ter razne zelenjave, toda ne s prežganjem. Najprimernejša je redukcijska dieta s 1300 kalorijami. Strožja dieta je s 600 do 800 kal. Ljudem ki imajo malo več težav s kilogrami, ne priporočamo najstrožje diete, ker bodo čez čas imeli probleme s prebavnimi organi. ZAJTRKI Bela kava, mleko, razni čaji 5 dkg črnega kruha z namazi 3 dkg margarine ali masla 3 dkg skute ali sira 5 dkg pustega kuhanega govejega jezika 3 dkg puste šunke 1 trdo kuhano jajce 1 jabolko ali slično sadje razen banane V tem letnem obdobju se diete najlaže držimo, ker imamo na voljo veliko sadja in razne zelenjave. Do kosila ne uživamo nikakršne tekočine, razen kave z malo več sladkorja — če seveda ne bolujemo za sladkorno bolezen. Kavo zamenjamo z raznimi jogurti. KOSILO prepasirane ali narezane breskve rižota: goveja, telečja, ribja, perutninska ali divjačinska. Rižoti dodamo na porcijo 4 dkg riža. 5 dkg mesa, malo več zelenjave; korenja, peteršilja, paradižnika, paprike, fižola v stročju, cvetače itd. Endivija, stročji fižol, toda smo z malo maščobe ter okisano z limono. VEČERJA goveji zrezek na žaru ali v ponvici brez maščobe pečena paprika jogurt KOSILO MENU Paradižnikov sok: zmiksamo oprani paradižnik, dodamo malo belega vina, limonin sok, mak) začinimo s poprom, ohladimo s kocko ledu. Serviramo v kozarcu. Pečeni piščanec s kuhanim korenjem, zelje v solati, jabolčni kompot ali zavitek. VEČERJA: Zmešani jajci s praženo papriko, zeleno in s paradižnikom. Najprej na olju prepražimo na kocke narezano papriko, ko se omehča, dodamo na koščke narezan paradižnik, nato umešamo jajce. Rezina črnega kruha. 3. MENU KOSILO zelenjavna enolončnica brez prežganja z govejim, telečjim a« pustim svinjskim mesom, marefi- 1 ce, breskve, češnje, borovnice, jja-gode, pečena jabolka. VEČERJA hladna svinjska pečenka paprika, paradižnik rezina kruha, čaj z limono 4. MENU KOSILO čista nemastna juha možgani z jajci; 7 dkg možganov, 1 jajce mešana solata grenivka VEČERJA hrenovka — kuhana ati na žaru rezina črnega kruha jogurt 5. MENU kosilo ’ m pečene ribe z enim krompirjem korenček v solati (korenček naribamo na tanko, solimo, dodamo olje ter okisamo z limoninim sokom) sadna solata VEČERJA sirov zavitek bela kava 6. MENU • KOSILO nadevani paradižnik s skuto goveji zrezek ali kuhana govedina VEČERJA sveži goveji jezik - kuhani poleg ponudimo paradižnikovo omako in žlico pire krompirja 7. MENU KOSILO perutninska obara z veliko zele-njave, zakuhamo z blekci snežene kepe VEČERJA 1 jajček, v mehko ali trdo kuhan solatna plošča (čimveč raznih solat) 3 dkg sira (ne polnomastnega) kako skrijemo odvečne kilograme? Če imate težave z linijo zaradi nekaj odvečnih kilogramov, morate seveda izbrati kroje, ki bodo prikrili odvečne okrogline in vizualno podaljšali telo. Kako to narediti? Idealni so kroji z vzdolžnimi šivi, kompleti z daljšimi suknjiči in krili z napol zaprtimi gubami, obleke z bočnim zapenjanjem, itd. Ženske z močnejšo postavo lahko nosijo -tudi kariraste tkanine, vendar mora biti vzorec droben, tudi tu pa je odločujoč kroj. poceni,a lepo Obuvala so draga, to je res. Vendar pa so številne možnosti, da z malo denarja in nekaj domišljije ter ročne spretnosti pridete do poceni, vsekakor pa svojstvene obutve za vroče poletne dni. Imate cokle, ki se jim je v lanskoletnem nošenju obrabil gornji del? Nič hudega. Kupite malo volnenih niti živahnih barv, mama pa vas bo z veseljem naučila osnovnih pravil kvačkanja. Skvač-kate dva primerno široka traka, ga z žeblji pritrdite na še uporaben podplat in obuvalo je tu! V zadnjih desetletjih tega stoletja Človek namenja ogromna sredstva za raziskovanje vesolja. Resda Zemljani že od prazgodovine sem razmišljajo o skrivnostnem svetu, ki je ponoCi okrašen z zvezdami, vendar do nedavna nobeden od njih ni stopil vanj in le redki med njimi so zapustili človeštvu veljavna spoznanja o vesolju. V zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja je človek začel intenzivrto razvijati vesoljsko' tehnologijo. To uporablja za raziskovanje neznanih planetov in ozvezdij in tudi za preučevanje Zemlje. Če se nam raziskovanja planetov v globljem vesoljskem prostoru ne zdijo neposredno koristna za življenje na Zemlji, upravičenosti raziskovanja Zemlje s pomočjo vesoljske tehnologije ob razpoložljivih znanstvenih podatkih ne moremo zanikati. Z umetnimi vesoljskimi sateliti si znanstveniki lahko pomagajo pri reševanju problemov, ki so na Zemlji vse bolj občutni. Človek si v boju za več hrane vse bolj prizadeva iztrgati morjem in oceanom čimvefi dragocenih proteinov. S sateliti in to iz vesolja, se rib gotovo ne da loviti, pove pa pogled od zgoraj, kje v morju naj ribiči nastavijo mreže. Problem, kako najti ribe, je namreč tesno povezan s temperaturo morske vode, s količino planktona in mineralov v morju ter s smerjo in močjo morskih tokov. Omenjeni dejavniki so med seboj vzročno povezani. Znano je, da so razna morja različno slana, toda razmerje med posameznimi pomembnimi solmi je v morjih stalno. To ne velja za priobalna področja ob izlivih velikih rek, katere pogosto segajo daleč v morja. Od količine snovi, ki plavajo v morski vodi, je odvisna prepustnost le-te, od svetlobne prepustnosti pa je odvisna količina planktona, to je glavne ribje hrane. Specializirano vesoljsko tehniko je mogoče uporabiti pri načrtovanju poljedelstva. Strokovnjaki za raziskavo vesolja menijo, da je možno uporabiti vesoljsko tehniko za pregled nad obdelanimi kmetijskimi površinami in da je z njo mogoče napovedovati izdatnost žetve, ocenjevati stanje živinoreje, najti površine, ki so jih napadle žuželke in ugotoviti, do kakšne stopnje so bile prizadete posamezne poljedelske kulture. Prav tako se da po trditvah znanstvenikov ugotavljati izkoriščanje gozdov in nadzorovati divjad. Ena izmed nalog uporabne vesoljske tehnike je določanje podtalnih vodnih zalog. Na podlagi takih raziskav med drugim načrtujejo preskrbo s pitno vodo, ki je danes ponekod že primanjkuje. Svet pesti še drugačna lakota — energetska lakota. Kriza se bo verjetno stopnjevala in v njeno reševanje strokovnjaki vključujejo tudi vesoljsko tehniko. Trdijo, da lahko precizne oči snemalnih kamer, vgrajenih v umetne satelite In vesoljske ladje, odkrivajo nahajališča nafte. Poleg nafte je mogoče uspešneje iskati še nahajališča mineralnih surovin in toplotnih izvirov. številne naloge čakajo vesoljske tehnike v boju zoper naravne nesreče. Znanstvenoraziskovalni programi vključujejo napovedovanje potresov, opozarjanje na možnosti zemeljskih in snežnih plazov, odkrivanje pop tari jenih področij in spremljanje vulkanskih pojavov na kopnem in na morjih. Vesoljska tehnika sama ne more odrešiti človeštva, lahko pa, razvita, kot je in kot bo v prihodnosti, znatno blaži številne krize, ki si jih je človek atomskega veka nakopal nad glavo. Videti pa je. da vesoljske velesile uporabljajo satelite tudi za nehumane podvige. Umetne satelite kot vohunske oči iz vesolja so namreč spretno uporabile v vojaške in politične namene. V čem je posebnost opazovanja iz vesolja in kako je lahko to koristno v vohunski dejavnosti? Satelit „vidi" obenem velik del Zemljine površine. Ce pomislimo, da krožijo satelitske naprave tudi na višinah, ki so, recimo, sedemdesetkrat večje od višine poleta sodobnega reakcijskega letala, si lahko zamišljamo, kako velike dele Zemlje vsebuje en sam satelitski posnetek. Kvaliteta takšnega posnetka je tolikšna, da lahko spremljajo tok gorskega potočka, od izvire do izliva. Ameriški strokovnjaki so izračunali, da bi za posnetek ZDA porabili okoli štiristo satelitskih slik. Za primerjavo naj povemo, da bi z običajnim letalskim fotografiranjem morali narediti vsaj milijon posnetkov. Takšna natančnost gledanja iz vesolja se da izvrstno uporabiti v vohunske namene. Znani so posnetki, ki kažejo silhueto nekega sovjetskega državljana na Rdečem trgu v Moskvi. Slika je bila posneta z višine več kot petsto kilometrov. V vojaške namene uporabljajo tudi telekomunikacijske satelite. Preprosto povedano so to naprave, ki omogočajo prenos televizijskih slik in prenos več tisoč istočasnih telefonskih pogovorov na velike daljave. Američani so posebej ze potrebe vojaških enot, ki jih imajo po svetu, poslali v orbito nekaj satelitov za prenos podatkov in povelj. Najverjetneje Sovjetska zveza počne prav to. Isti sateliti lahko opravljajo tudi humane naloge sodobne družbe. Z njihovo pomočjo lahko, na primer, novica o naravni ali drugačni nesreči v trenutku obide svet. Nogometno tekmo v Južni Ameriki lahko s posredovanjem telekomunikacijskih satelitov istočasno a>remljajo na različnih točkah na Zemlji. Umetni sateliti so posebno koristni pripomočki za navigacijo, poleg tega pa dajejo še vrsto možnosti ze pomoč pri nadzoru zračnega, pomorskega in kopenskega prometa. Ameriški navigacijski sistem, imenovan „Transit", te je pokazal kot zelo uspešen pri določanju geografskih koordinat ladij in podmornic v vsakem vremenu. Vesoljska tehnika je že precej posegla v človekovo dejavnost V prihodnosti bo to še bolj prišlo do izraza. Vesoljski strokovnjaki pa bodo prav koristni le, če bodo v službi vsega človeštva. KAKŠEN JE GASILSKI KOK EZ PLOT Redko katera druitva premorejo tako tradicijo kot gasilska. Čas je v teh urejenih vrstah ustalil marsikaj, kar si drugod šele utira pota. Tako imajo gasilci dognan sistem preverjanja znanja in usposobljenosti operative. Zahtevam časa, predvsem pa novi požarno(ne)varnostni ogroženosti primerno, ga sproti dopolnjujejo. Mnogo koristnih izkušenj so si pri tem nabrali v sevniški občinski gasilski zvezi. Zaključni pregled, predvsem pa podelitev pokalov in priznanj je vsako leto v drugem društvu. Tako gasilci neposredno spoznavajo širši požarni rajon, saj je znano, da si društva, če se pojavi rdeči petelin, vedno priskočijo na pomoč. Zadnjo nedeljo v juniju je bil slavnostni zaključek občinskega tekmovanja na dvorišču pred Jančevo gostilno. Natančno na istem mestu, kot je dejal kmet Martin Mlakar, kjer je bilo pred petdesetimi leti ustanovljeno PGD Studenec! Kot takrat je bil tudi tokrat naravni oder Jančevo stopnišče, ko so bila priznanja podeljena in govori sklenjeni, se je vse skupaj premaknilo proti plesišču pri gasilskem domu. Gasilci so si malo razvedrila vsekakor zaslužili. Poveljnik sevniških gasilcev Martin Žnidaršič, in še kdo, je bil lahko zadovoljen z bero pokalov, saj se je vseh šest sevniških desetin (vključno z zabukovško) izvrstno izkazalo. Najbolj častljivo starost med veterani ima kajpak 85-letni Jože Smodej, častni predsednik občinske gasilske zveze iz Sevnice. Med tistimi, ki je tudi še tekmoval, pa je bil najstarejši Anton Golob iz GD Tržišče. Najbolje so se odrezali sevniški veterani. Najstarejši v moštvu je bil mesar Franc Krnc s 63 leti, ne bomo pa izdali, kdo vse je še srečat Abrahama, saj je bil le-ta ..spodnja starostna meja" v tej desetini. Ne dajo se niti mlajši, najmlajši — (pionirji) pa imajo svoje tekmovanje. Pri vaji z 800-litrskimi rosenbauercami je vse natančno določeno v gasilskih pravilnikih. Zanimanje in športnega duha je burila posebna kondicijska disciplina — skok v daljavo z mesta v domala popolni gasilski opremi, izločena je le sekirica. Toda dober gasilec mora biti poskočen navkljub dokaj težkemu opasaču in nerodnemu šlemu, ki se sveti le na paradah. Šofer sevniških gasilcev Janko Stopar je bil neprekosljiv, skočil je 2,60 m. Kdor se je z mesta pognal le meter in pol, ni dobil niti točke. Šele skoki nad 180 cm prinašajo k ..normiranim" šestim točkam za vsakih nadaljnjih doseženih 10 cm po dve dodatni. Gasilci so v šali dejali.da je to skok čez plot. Po doseženih rezultatih sodeč, ni dvomiti, da so tudi pri tem dobri. Članice so imele opravka z gašenjem — s pomočjo gasilnih aparatov, za kar želijo gasilci navdušiti slehernega gospodarja in gospodinjo. Seveda manjša rdeča ,.bomba", kot nekateri imenujejo te aparate, ni primerljiva z učinkovitostjo prvega posavskega posebnega vozila za gašenje s prahom, ki so ga po svojih zamislih izdelali Sevničani. Z aparati tega vozila so namreč v boštanjski gramoznici v pičlih šestih se-kundah pogasili goreči avto in razlito gorivo! če katera od članic ne bi poznala tega ali onega v vrsti aparatov, bi s tem svoji ekipi kaj lahko ..priložila" 100 kazenskih točk. Med Sevničankami, gasilkami z Brega ali Boštanjčankami, ki so bile tokrat tretje, pa takšne ne bi našli. Napredni kmet in prizadevni družbenopolitični delavec Alojz Zalašček ml. iz Boštanja s svojimi člani tudi tokrat ni mogel biti manj kot prvi. Da ne bomo omenjali le prvih, navedimo tudi ostale pri vaji članov s 300-litrskimi motornimi brizgalnami. V poštev prihajajo tudi komaj ustanovljene desetine. Tako je bila nova enota s Primoža (spada pod Studenec) odlična tretja, prav tako mlada enota s Hudega Brezja pa je, denimo, ugnala Telčane, ki imajo v moštvu gasilskega častnika. Zaradi silne bojevitosti ob takih tekmovanjih, ne dosti manjše pri vajah, razmišljajo v strokovni službi sevniške požarne skupnosti, da bi v bodoče takšna tekmovanja preosnovali. Nekaj društev v občini namreč močno odstopa od povprečja. Poveljniki-vseeno še nadalje pilijo svoje vrste. Za druga društva so priprave na to tekmovanje edina vaja v vsem letu. Med najprizadevnejše bi mogli šteti poveljnika, ki je bil zavoljo vaj v gasilskem domu na dan tudi po 16 ur. Vneme najboljšim ne bi kazalo zmanjševati, spodbujati pa bi morali tudi slabše. Po vsej verjetnosti bodo zato prihodnje leto izvedli nastop ene ali dveh dobrih desetin na dan tekmovanja, zatem pa bi se pomerili še ostali. Na tekmovanju gasilcev sevniške občine je sodelovalo okrog 250 gasilcev. Ta odred bo o kostnica pomembnih akcij. Sevniški gasilci bodo med drugim s krškimi in brežiškimi tiskali skupno propagandno gradivo. Dvoje listov naj bi dobili sleherno gospodinjstvo. Na prvi strani bodo gasilci izpolnili vprašalnik o nepravilnostih pri požarni varnosti v gospodinjstvih, na drugi strani , pa bo vsakdo lahko prebral, kako se izognemo eksploziji plinske jeklenke v kuhinji, kaj je treba ukreniti, da ostane vse na varnem, ko odpotujemo na dopust, kako ravnati ob prijavljanju nesreče, ko marsikdo želi v eni sapi izdaviti cel kup podrobnosti le tega ne. kje, pri kom in kaj gori, in podobno. Gasilci menijo, da bodo to veliko preventivno akdjo lahko izpeljali to jesen in zimo. ALFRED ŽELEZNIK priloga dolenjsk mi Tršar in Planinc. Ob obletnici skupnega delovanja je skupina razstavljala v počastitev dneva republike. Torej dvakratna slovesnost. Napisan je bil kratek uvod v razstavo, Tršar je dodal kritično misel. In vendar se ni zgodilo, da bi bito kaj od obojega objavljenega v kulturni rubriki Dolenjskega lista Bila je le kratka vest. Je bila javnost s tem o tako pomembni razstavi dovolj informirana? Se je to odrazilo na obisku? Ob otvoritvi razstave je govoril Franc Šali. Izražena je bila želja, da bi bile njegove misli 3^0 S Is S 3 3°» oj objavljene v Dolenjskem listu ali v Dolenjskih razgledih, ki so namenjeni kulturi. Čez nekaj ča» je bil res objavljen izvleček iz Šalijevega govora, vendar samo del, ki je govoril o tako imenovani ljubiteljski likovni kulturi. S tem je bila dana netočna informacija, povedano je bito namreč samo o tistem, kar nekaterim ustreza, torej o ljubiteljstvu. Popolnoma jasno je, da. ob razstavi Grupe 69 poudarek ne more biti na tem. GOBELIN BOLJŠI OD PICASSA? Ste kdaj pomislili, koliko zdravnikov, inženirjev, profesorjev in drugih tako imenovanih razumnikov ima Novo mesto? Veliko vedo o tehniki, zdravju, jezikih itd. Kaj pa vedo o kulturi? Skoraj nič. Prepričan sem, da bi bila velika večina bolj zadovoljna s katerokoli ljudsko igro kot s Hamletom na odru, na steni pa bi raje imeli kričavi gobelin kot ne vem kakšnega Picassa. In vendar bi večina njih zlahka pridobila tudi likovni čut in okus. Če bi ga imela kje. Tako pa se jim ponuja tretjerazredno rekreacijsko slikarstva ln ko vprašaš tiste redke posameznike v Novem mestu, ki so se izšolali za to, da bi krojil* likovno kulturno politiko, posameznike, ki jim družba za to delo daje denar, zakaj nič ne ukrenejo,. zveš, da je ljubi kruhek pač ljubi kruhek. Očitno so popoldanski rekreatorji prepričali poklicne ljudi kulture in novomeške družbenopolitične organizacije, da je za Novomeščana še najbolj zdravo in varno, če na njegovi steni visi zmazek trškogorske zidanice. Poznam pa tud* primer, ko je slikar naročnika, ki si je naročil pogled na rodno vas, vprašal, ali naj bo v ospredju čreda krav ali na Slika se je končala s kravami. Kljub temu pa meni ni do smeha!" BODO SE prišli v novo mesto? Druga nevščenost je bila na sami razstavi. so domala vsi avtorji. Se ne bi spodobilo, da bi razstavo odprl direktor muzeja, v sklopu katerega je galerija? Dejstvo je, da se to ni zgodilo. Otvoritev tudi ni bila fotodokumentirana. Prepri čan sem, da bo razstavljalce zato težko prepriča* ti, da bodo spet prišli v Novo mesto. So njihova imena tako nepomembna, da si to lahko privoščimo? Še laik lahko pove, da ne. Moje sodelovanje v galerijskem svetu je n3 temelju take politike postalo nesmiselno in ne* ustvarjalno, likovne politike se namreč ne da načrtovati na osnovi prijav ustvarjalcev, ki drugam, v druge galerije nimajo vstopa. Mesto na seznamu razstavljalcev v Dolenjski galeriji bi morala dotočiti samo kakovost in nič drugega; Ob letošnjem ljubljanskem bienalu sem galerij* skemu svetu predlagal, da bi po končani ljubljanski prireditvi v Novem mestu predstavili grafik0 ene od udeleženih držav. To bi bil začetek resnejšega razmišljanja o likovni politiki. Občin; stvo bi začeto zreleje razmišljati in morda terjati zahtevnejše likovne stvaritve. Predlog je šel mi' mo. Na prste ene roke pa lahko prešteješ Novo* meščane, ki vedo, da ljubljanski bienale sploh j®* Ali bo v Novem mestu vedno tako? Tudi na drugih področjih? Predlagal sem tudi, da bi imelo Novo mesto svojo likovno manifestacijo. V mislih sem imel prikaz jugoslovanske grafike globokega tiska-Zagotovljena je bila vsa pomoč iz Moderne galerije v Zagrebu in Ljubljani, s podpisom so se priglasili številni najpomembnejši jugoslovanski umetniki. Obetala se je lepa prireditev. Na vse to je iz krogov predstavnikov novomeške kulturne skupnosti in iz a roko razpredenega kroga tako imenovanega ljubiteljskega slikarstva prišla izjava, da takšne razstave Novo mesto ne potrebuje, da je nesmiselna. Men* osebno pa so očitali, da je to samo način, s katerim se bom uveljavil. Ta opazka me je zelo zabolela, saj je vsakomur, ki to hoče vedeti, J znano, da sem imel in še imam to srečo, da me § vabijo na razstava Tudi na mednarodne, tudi na, * recimo, grafični bienale v Heidelbergu, če to c ljubiteljem sploh kaj pove, za dane tamkajšnje ž mednarodne žirije pa tako ali tako najbrž nikoli niso slišali. GLAVE SO DOVOLJ ODPRTE Povedati hočem, da si z razstavo jugoslovanske grafike globokega tiska nisem nameraval ustvarjati nekakšnega prostora pod soncem. To mi ni potrebno. Za razstavo sem se zavzel zato, ker živim 'm delam v Novem mestu in mi ni vseeno, da se okoli mene nič ne dogaja, da se ob men* spi. Zakaj Novomeščani ne bi spoznali tud* drugačno, bolj kakovostno likovno razmišljanje? Glave so dovolj odprte, oj Tako pa se okus novomeškega likovnega oboi činstva začne in konča pri najrazličnejših Krkah, ^ Gorjancih in Trških gorah. Tak izbor je žalitev E avditorija, ki šteje nekaj tisoč ljudi. Zanimivo in S za Novo mesto značilno je tudi, da je o preura-£ njenosti. razstave jugoslovanske grafike govorila celo likovna pedagoginja, ki uči na gimnaziji. J® ^ mar sodila po sebi? Mar mladina ni toliko vredna, da bi ji privoščili pogled čez sosedov | plot? | Konec koncev se človek sprašuje, kaj sploh j® jO ta ljubiteljska kultura. Jaz jo imenujem kar rekreacija. Če spet uporabim športno primerjava so ljubitelji kot nekdo, ki popoldne vzame lopar in gre 'igrat tenis. V našem primeru vzame čopič in slika in meni, da je kot nekdo, ki mu je slikanje poklic. Rekreacija se tako istoveti z umetnostjo, čeprav gre za golo špekulacijo, ne-samokritiko in prepisovanje sodobnih avtorjev, ki jih rekreatorji ne razumejo in jih s takšnim načinom dela tudi ne morejo razumeti. Občinstvo se zavaja, na veliko se piše, zrelejše prireditve pa ne dobijo niti vrstice. NI RAZLIK KOT MED KUBIZMOM IN REALIZMOM Ljubljanski bienale je svetovni prikaz največjih sodobnih grafikov. Seveda ne moremo reči, da je to najbolj kakovostna manifestacija grafike (tega ni moč reči za noben bienale), zagotovo pa je to zelo raznolik in lep izbor tega, kar se dogaja na tem likovnem področju. Ljubljanski bienale je lahko zelo dober, ker je bil že od začetka tudi zelo obsežen. Rad delam primerjave s športom. Za vsak vrhunski šport so potrebna mednarodna tekmovanja. Tako je tudi v grafiki. Kakovost lahko napreduje samo ob merjenju moči z dobrim ali boljšim. Razlike so včasih malenkostne, rekel bi milimetrske; danes pač ne moremo pričakovati takšnih razlik, kot so na primer med kubizmom in realizmom. Kljub dokajšnji enovitosti pa so kakovostne razlike zelo velike. Sodelujejo tudi nekatere neuvrščene dežele, kjer grafične kulture še ni. Sodelovanje jim bo povedalo, kje v grafiki so, vplivi se bodo prepletli, popolnoma jasno je, da lahko vpliva vsak element, tudi tehnično in umetniško še ne povsem izoblikovan. Ve lesile v svetovni grafiki so danes Japonska, Združene države Amerike, Italija in mi, Jugoslovani. V žiriji ljubljanskega bienala so najuglednej-ša^in najpomembnejša imena, kar zagotavlja, da prireditev ne bo zašla na nedosledne poti, da bo torej še naprej veljata tradicija, da je edini pogoj za nastop kakovosti. Lahko smo srečni, da je ta ustanova v Ljubljani. Bienale je zelo vplival na tako imenovano ljubljansko grafično šoto, ki je v svetu že pojem. Mladi umetniki z ljubljanske likovne akademije nimajo samo možnosti ogleda razstave, ki vsako drugo leto postreže z vsem, kar je v svetovni grafiki novega in dobrega, ampak tudi možnost sodelovanja. Večje nagrade za ljubljanskega študenta ni. SVET SE VRAČA K AVTORSKI GRAFIKI Svet se vrača, ali pa se bi moral, k avtorski grafiki. O tem je v kulturnih diagonalh na TV govoril Jean Clair, predsednik mednarodne žirije letošnjega bienala. Kako naj bo današnja grafika avtorska, ko se dogaja, da da na primer umetnik odtisniti 100 listov v modri, 100 v rdeči in 100 v kakšni drugi barvi in so potem vsi original? Kako naj bo grafika avtorska, ko v tiskarni avtorju, ki je tega seveda sam kriv, oziroma to hoče, izpulijo izdelek iz rok, nakar se zavrte stroji? Tisoč odtisov zagotovo ne more biti original, ni pošteno, da bi bili, in vendar se to dogaja celo v Franciji. K sreči se je svet naveličal take avtorske grafike, spet se vrača k starim tehnikam. Osebno se mi zdi škoda, da na bienalu več ne sodelujejo naši starejši grafiki, naj omenim Debenjaka, Pogačnika in Bernika. Glede na vzgojo in vpliv, ki ga imajo, bi bito prav, da bi nastopili, pa čeprav s starejšimi stvaritvami. Dobro delo ostane, morda bi za omenjene in druge ,očete' ljubljanske grafične šole sčasoma uredili poseben paviljon. Radi pozabljamo tudi, koliko je na sodobno generacijo grafikov vplival J. Friedlan-der, ki ne sodeluje, ne vem zakaj, že vrsto let. Pred tremi leti me je, ko sem bil štipendist francoske vlade, sprejel v svojem pariškem ateljeja Menim, da se bi od tega izrednega človeka še vedno lahko kaj naučili. Seveda tudi v grafiki. Zeto pa sem vesel, da je letošnjo veliko častno nagrado dobil naš rojak Zoran Mušič. Njegova grafika je izredno avtorska, sicer majhnih dimenzij, vendar bogata. Od prvega bienala naprej je Mušič zvest jedkanici in tudi motivu—kraški zemlji. Umetnik, ki ■ se je rodil v Gorici, živi v Franciji. Iz njegovih ust sem slišal veliko lepih in dobrih misli za Ijubljai^ko grafično šolo in bienale, prijetno pa preseneti tudi njegova velika ljubezen do Slovenije in Ljubljane. ZAKAJ SEM IZSTOPIL Kako lepo teče ponekod likovno življenje! Če se zdaj vrnem v Novo mesto, kjer živim, pa skorajda ne morem najti dobrih besed. Kaj je na primer tu ostalo od slovite novomeške pomladi, ki je bila pomembna tudi za slovensko likovno umetnost? Kaj je ostalo od novomeške pomladi na drugih, nelikovnih področjih? Kot slikar in grafik govorim seveda o likovni kulturi. Kaj vpliva, da se ta ne vrne v f-.ovo mesto? iz svojih izkušenj moram povedati, ' ■» se tudi tam, kjer bi se dalo kaj napraviti. vedno pojavi kdo, ki, vsaj po mojem, nasprotuje interesu po obogatitvi tukajšnje likovne kulture. Do nedavnega sem bil član galerijskega sveta Dolenjske galerije, vendar sem iz njega izstopil zaradi, po mojem mnenju, nesmiselnega razstavnega programa za določeno sezono. Naj povem, da sem kot član galerijskega sveta le kaj naredil. Tako sem uspel povabiti v Dolenjsko galerijo Grupo 69, v kateri so, kot je znano, Bernik, . Ciuha, Jemec, Maraževa, Debenjak, Rotar, Tihec, V Ljubljani je do 15. septembra na ogled XIV. mednarodni grafični bienale, ena najstarejših in nesporno zelo uglednih razstav svetovne grafike. Na bienala ki je sprejel dela 574 avtorjev iz 61 dežel, razstavlja tudi Branko Suhy, slikar in grafik iz Novega mesta. Suhy razstavlja na bienalu že tretjič prvič je sodeloval še kot študent. Beseda z Novomeščanom, ki je pred časom postal asistent na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, je tekla o pomenu ljubljanske prireditve in sodobni grafiki, precejšen del pogovora pa se nanaša na novomeško likovno ustvarjanje in življenje, oziroma na to, kar se po Suhyju v dolenjski prestolnici pod tem imenom ponuja. „Če povem v začetku nekaj o grafiki, moram ponoviti za Zoranom Kržišnikom, da je grafika po sami naravi umetnost discipline. Terja temeljito obvladovanje tehnike, šele to zagotavlja ustvarjalno svobodo. Spričo svoje reproduktivnošti je grafika izrazito demokratična umetnost, njeno ustvarjalno misel lahko podoživi in uživa veliko ljudi, široko dostopna je, lahko je hkrati navzoča na veliko koncih sveta, vpliva na najrazličnejša okolja Grafika je razmnožen unikat. Srečali smo se v Šmarjeških Toplicah, kamor ju je med obiskom v stari domovini pritegnilo izredno lepo okolje in možnost zdravljenja, saj ju, kot sama pravita, že malo dajejo leta. Pa bi jima človek ne prisodil 84 in 73 let, saj sta tako polna zanimanja do dogajanj po svetu, živahna, zgovorna in slovenska beseda jima gre tako dobro z jezika, kot bi ne preživela v daljnji Ameriki že več kot pol stoletja. Gre za Jacka in MaryTomšič, Slovenca, ki že 50 oz. 59 let živita v Clevelandu, največji slovenski naselbini na tujih, ameriških tleh. Na obisku 'v rodni domovini sia bila letos sedmič po vojni in upata, da bosta še lahko prišla, saj se domovine ne da kar tako pozabiti. Ce bi bila sama, bi se kar vrnila v Slovenijo. Ker pa sta v svoji novi domovini pognala globoke korenine, tega ne moreta storiti. Na dom v Clevelandu, kjer kar lepo živita, saj imata oba pokojnino, ju vežeta dva sinova, pa 6 vnukov in ena vnukinja. Jack Tomšič se je rodil proti koncu stoletja v majhni notranjski vasici Bač. Štirirazredno osnovno šolo je obiskoval v Knežakih in učenje mu je bilo v veliko veselje. O nadaljnjem šolanju je le sanjal, saj so doma živeli skromno in denarja pi bilo niti za najnujnejše. Niti petnajstleten je dobil v roke kramp in lopato in je šel v gozd gradit cesto, da bi lažje spravljali les v dolino. Ker je bilo za to delo prešibak, so mu dali kuhalnico, da je kuhal delavcem. Tako si je ta delavec, pesnik, borec za pravice malega človeka, zagovornik poštenosti in dobrote in ljubitelj miru (kot ga je v spremni besedi k njegovi pesniški zbirki označila Marička Žnidaršič) že zgodaj nabiral grenkih izkušenj, ki jih tudi kasneje ni bilo malo. Za osemanjsti rojstni dan je namesto voščila dobil vabilo za v vojsko. Preživel. je ves križev pot mladega vojaka in več kot triletno ujetništvo v Italiji. V vojni se je srečal tudi z ruskimi ujetniki in iz pogovorov z njimi ga je zamikala ta prostrana dežela. Prvič jo je videl šele leta 1966 skupaj z ženo. Ob vrnitvi iz ujetništva ga je doma čakalo hudo razočaranje, saj se je njegov rojstni kraj po razmejitvi znašel pod Italijo. Žalost se je pridružila bolezni, ki si jo je nakopal v vojni in ki ga je za nekaj mesecev priklenila na posteljo. Ko je ozdravel, se je vrnilo vanj hrepenenje, želja po. znanju in novih krajih, še posebno, ker so bili pod Italijo. S prvim prisluženim denarjem se je leta 1922 odpravil na pot čez lužo, v Ameriko. Življenje v tej pravljični deželi pa za izseljence ni bilo rožnato. Prijeti so morali za najtežja in najslabša dela. Jack se je naselil v Clevelandu, o katerem je že preje veliko slišal, in je tam ostal do danes. Prvo delo je dobil v žičarni. „V začetku je bilo zelo težko. Trdo sem delal, vendar pa sem'kar precej zaslužil. Težko je bilo prenašati strahotno vročino. Zdržal sem, dokler se je dalo. Potem pa sem zbolel in tudi menjal službo. Šel sem k Fordu, ki nas je zelo dobro plačal, a smo delali RODU NE MOREŠ POZARITI kot sužnji. Malicali smo na hitro in kar stoje. Spet sem zbolel — stalno so mi zatekala zapestja — in šel delat v tovarno kamionov, kjer. sem ostal 37 let, vse do upokojitve," se spominja Jack Tomšič, Že v začetku se je vključil v različna napredna delavska društva, na tečajih pa se je učil angleškega jezika. Rodnih krajev in svojih ljudi pa ni mogel pozabiti. Prvič se je odpravil domov po osmih letih. Doma si je poiskal ženo in poročila sta se v Knežakih. Ob vrnitvi v Amerikp je šla Mary z njim in še sedaj sta skupaj. Pravita, da je bilo težko. Gospodarsko krizo so občutili tudi v Ameriki in da sta preživela, so jima pomagali prijatelji. Saj sta imela nekaj denarja v banki, a ga nista mogla dvigniti. Malo bolje so zaživeli šele, ko je bil izvoljen Roosevelt. „Med drugo svetovno vojno smo živeli v Ameriki kot še nikoli. Bilo je velikodela, zelo dobro smo zaslužili. Takrat je šla delat tudi Mary. Vendar smo vedeli, kaj se dogaja po svetu. Ko je bila Jugoslavija napadena, smo Slovenci Čutili s svojimi rojaki v stari domovini," pravita. Izseljenci so rojakom na vse načine skušali pomagati, Jack tudi s pisano besedo. V tistem času je zapisal mnoge pesmi. Pisati je začel že v zgodnji mladosti. Sprva naskrivaj, ker se je bal, da se mu drugi ne bi smejali. Pisal je vedno to, kar je mislil in čutil, življenja ni nikoli olepševal. Največ njegovih pesmi govori o delavskem razredu, o njegovem težkem življenju, brezposelnosti pa o domovini. „Pisal sem, kjer je bilo. Drugi so imalicali, jaz pa sem kje v kotu zapisoval misli, ki so se porodile. Vse so me začudeno gledali, kaj počenm," se nasmeje. Napisal je okrog 200 pesmi (mnoge začetne je zavrgel) in 40 od teh jih je izšlo zbranih v knjižici v Ljubljani v samozaložbi. Mary in Jack pravita, da sta sama plačala stroške, ker nas nočeta izkoriščati, saj pretežko delamo. Pisal je tudi za različne slovenske prireditve in druge priložnosti (npr. ob smrti Adamiča). V raznih naprednih časopisih, kot sta bila Enakopravnosti in Prosveta, pa je sodeloval tudi s prozo in članki. Sprva se je oglašal s strahom, „saj veste, v svet sem šel brez šol", pa so ga uredniki spodbujali, naj še pošilja svoje prispevke. Želja po kulturnem delovanju ga je gnala tudi v vrste delavskega pevskega zbora Zarja, v katerem je sodeloval vrsto let. Še danes Zarjani prepevajo tudi nekatere njegove pesmi. V tistem času je bila v teku velika nabiralna akcija za postavitev slovenskega narodnega doma v Clevelandu. Kasneje so zgradili še 9 narodnih domov in 4 cerkve, ki pa so predvsem v zadnjem času tarča sovražne jugoslovanske emigracije. Nasilja in kriminala je v Ameriki nasploh zelo veliko, in pravita, da bi se tudi zaradi tega vrnila v Slovenijo, če bi bila sama. Mary ogorčeno pove, da so tudi njo napadli sredi belega dne. Vrsto let je Jack botroval delu mladinskega pevskega zbora. Kot nekaj drugih je bil tudi ta že na robu razpada, saj med otroci slovenskih staršev v Ameriki ni bilo pravega zanimanja za slovensko pesem. Pa so si poleg pevskih vaj omislili še cirkus, v katerem so nastopali otroci sami in zbor je spet polno zaživel. Veliko svojega življenjskega ognja je Jack vložil v borbo za postavitev spomenika trem velikim slovenskim možem iz svojega rodnega kraja: skladatelju Miroslavu Vilharju, Alojzu Valenčiču, ki so ga fašistu ubili leta 1930, in narodnemu heroju Tonetu Tomšiču, s katerim sta si bila menda celo v daljnjem sorodstvu. Za spomenik Vilharju se je med rojaki v Ameriki lotil velike nabiralne akcije, kar mu je vzelo kar tri teta. Že ko sta Mary in Jack Tomšič prvič po vojni obiskala Jugoslavijo, stare domovine skoraj nista več prepoznala. „Pri vasse je vse zelo spremenilo, na vsakem koraku je bil viden velik napredek. OI> vsakem, ponovnem obisku Slovenije sva zelo vesela, ko vidiva, kakšen velik preobrat ste naredili, kaj vse ste dosegli. Tu nama je zelo všeč," ne skrivata navdušenja. Pogovarjali smo se o sedanji svetovni situaciji. Vidi se, da veliko bereta, da ju z leti zanimanje za dogajanje v svetu ni minilo. Poleg ZDA ju Jugoslavija še posebej zanima, saj ju kljub dolgoletnemu bivanju v novi domovini vežejo na rodne kraje številne vezi. „Svojega rodu ne moreš pozabiti," pravita in tako sta vzgajala tudi otroka. Dodasta še, da upata, da bo Jugoslavija prebrodila sedanje težave, saj „se za vse, kar smo zgradili, splača boriti in ohraniti". ZDENKA LINDIČ - DRAGAŠ DOPUST NA KMETU? Zadružna zveza Slovenije je vStirih jezikih izdala lično knjižico ^Počitnice na kmetiji". Vodič, da malo takih. Popelje nas kar na 173 kmetij po najbolj slikovitih predelih Slovenije. Kdor kaj da na zeleno bratovščino, bo temeljito razmislil o 85.000 srnah, 1.300 gamsih, 300 kozorogih, ravno toliko medvedih, 80 risih, čredah muflonov, desettisočih fazanih in zajcih ... Govor je o bojda 63 endemičnih zeleh. In vse to bogastvo lahko človek občuduje z mirnih domačij, kar naše kmetije v primerjavi s smrdečim mestom nedvomno so. Vodič ni tiskan zgolj za to sezono. Navsezadnje je ugledal luč sveta zanjo malo pozno. Za Dolenjsko, Posavje, kočevsko-ribniško območje in tudi Belo Krajino pa je omenjena in na pogled lična knjižica izšla vsaj še pet let prezgodaj. Med skoraj 200 kmetijami, ki jih obelodanja namreč ni niti ene samcate z našega območja I Kaj je narobe z našimi kmeti ali bolje kmetijskimi pospeševalci, kulturniki in še kom, je prehud oreh, da bi ga trli sredi turistične sezone. Ena od kmetij, ki se ukvarjajo s tako imenovanim kmečkim turizmom, je tudi domačija Toneta in Marije Robič na Planini 58 pri Sevnici. Pravzaprav so v sosednji šentjurski občini, kamor spada ta kraj, najmanj tri take kmetije. Lepo urejeno imajo le malo dlje pri Luskarjevih v Podpeči 3, daleč pa ni tudi do Kovačevih v Šentvidu, kjer imajo gostilno že dolgo. Res pa je, da Robičevina kar kraljuje nad sicer zgledno urejeno Planino. Popotnik, ki tu ni bil že kdaj prej, jo zlahka zgreši. Cestarji, ki so v to nepokvarjeno pokrajino zarezali mogočo križišče, so namreč meni nič tebi nič vrgli stran iz smrečevine stesan kaižipot. Gospodar Tone je do turistov nedvomno manj piker, kot je do novinarjev. Na začetku obiska se je kar jezil, ko mu je bilo omenjeno, da je v knjigi. „Od občine.in banke ni nobenega pisanja o usodi prošnje za posojilo, ki bi z njim lahko dokončal sobe na podstrešju". Ko seje jela polniti miza domačih dobrot, se je pričel tajati tudi pogovor. Kmet Robič vin nič manj tudi žena Marija, predsednica aktiva kmečkih žena zadružnic na Planini, dobro vesta, kako se stvari streže. Že nekaj let prihaja k njim skupina dvanajstih Francozov. Spoprijateljili so se že tako, da so jim Robičevi lani vrnili obisk. ' Vljudni qoStitelji so gospodinji zagotovili, da ji na Francoskem ne bo treba kuhati. Pa niso zdržali, Francozi namreč. Najmlajši so si zaželeli dobrot s Planine, Marija ne bi bila Marija, če ne bisegla po loncih in kuhalnicah. Za može je na kmetiji obilo kotičkov, še bolj vabljivih kot kuhinja. Zanimivo bi si bilo vzeti dovolj časa in z gospodarjem pokramljati v hramu tik hiše ob stari preši ali kar v kleti ob sodih in velikih pletenkah pravega domačega žganja. Pod Sv. Križem se nad domačijo razteza lep gozd. Tam je moč videti tudi kakšno od divjadi, naštetih v uvodu sestavka. V kuhinji je bila skleda očiščenih lisičk. Komur je mar dobra kapljica le ob posebnih priložnostih,' se bo — daleč od klora mestnih vodovodov lahko krepko odžejal s hladno studenčnico nad starim hlevom, kjer gospodinja dan za dnem ohlaja vrče mleko za prodajo. Nemalo je videti tudi v hlevu, ki običajno oblegajo otroci. Tistih 24 govedi (gospodar je malo pred dnevom borca oddal devet 550 kg težkih bikov) radoživo oblizne vsakogar, ki se motovili po srednji poti sodobnega hleva. Je pa tako vzorno, vse na svojem mestu, da morajo gospodarja poprositi za seženj mrve, če hočejo kaj pomoliti kravam. Če ostanejo tam dlje časa, tako se tudi dela, pa se navadijo na red, ki velja za govedo, nikakor pa ne za goste. V hlevu je namreč običajno delo le dvakrat na dan, lakotniki pa so pri gospodinji kar naprej. Nemara je skrivnost, kako se lahko posveti tudi cvetlicam, ki jih je polno na vseh oknih. Ne visi kar tako v veži priznanje Turističnega društva Planina za cvetlice leta 1979! Dopusta torej ni mogoče preživljati le na popopranem Jadranu ali v gorah, da o Španiji, Tunisu ob vse bolj drastičnih, omejitvah ob prehodu meje ne govorimo. Najti velja to pisano knjižico Zadružne zveze iz Ljubljane. Stvar osebnega okusa gosta na kmetiji'je morda, če uživa v tem, ko samo gleda, kako delajo drugi. Marsikje na Koroškem ali Švici turisti pridno delajo z domačimi. Na kraju jim zato še obilno plačajo. Zakaj v današnjem stoletju je že težko najti človeka, i katerim lahko neposredno pokramljaš, čeprav le . vremenu, živini in polju. Bojda je ljudi, ki iščejo prav vse več. Zato je res že pravi greh, da svoje ponaroci dolenjske gostoljubnosti ne znamo prodajati tudi na način. ALFRED ŽELEZNIK RASTLINSTVO Svet živih bitij je za nas v vsakem pogledu važnejši in odločilnejši, kajti to je v pravem pomenu naš svet in naša usoda, pa tudi pravi svet lepote. Čutimo ga in naše sorodstvo z njim pri vsakem koraku in ravno zaradi tega, ker smo sami življenje in ker smo vsepovsod obdani z živim svetom, ga ne občutimo kot tisto, kar v resnici je, namreč čudež, marveč kot ravno tako naraven pojav kakor vse snovno, kar življenje tudi je. In vendar življenje neugnano in samostojno opravlja neke posebne funkcije ali naloge: giblje se, se razmnožuje in se po svojih sposobnostih stopnje-ma vzpenja do človeka in do njegovega osebnega sveta. Najnižja živtjenjska stopnja je vsekakor rastlinstvo v vsej svoji neizmerni množini in raznovrstnosti. Pri nas, prebivalcih zmernega podnebja, je rastlinstvo neskončno bogato in razkošno. Vendar ne dosega bujnosti ekvatorskih po-“ krajin. Rastlinstvo nas obdaja tako tesno, da ga skoraj več ne opažamo. Poznamo ga vseh vrst od vsakršnih lišajev, plesni in mahovja do cvetlic in dreves. In ker je pravzaprav vse živo kot manifestacija skrivnostne moči življenja in njegovih zakonitosti — lepo, je kajpada lepo tudi vse rastlinstvo, čeprav tega pravzaprav ne občutimo več. Neki filozof ali naravoslovec je dejal, da rastline dremljejo. Občutek lepote pa nam vzbuja le majhno število teh pojavov. Vzrok za to je nemara iskati v množičnosti rastlinstva, v kateri se vsak pojav skoraj povsem izgubi, da postanejo tako rekoč neopazen ali za našo blaziranost, ali jkako naj imenujem neobčutljivost za pojave, ki jih imamo stalno pred očmi, neviden. Da, pred seboj imamo travnike, polja in gozdove s tisoči in tisoči življenj, ki jih gledamo s skoraj neobčutljivim očesom. Če pa se posvetimo opazovanju obstoja in snovanja posamezne bilke, žitne rastline, drevesa, se naš odnos mora spremeniti v občudovanje čudeža, ki ga imamo pred sabo sleherni dan, ne da bi se zavedali njegove nedoumljivosti. Toda treba si je z živo domišljijo ogledati samo list na drevesu, njegovo oblikovno popolnost in dognanost ali samo travno bilko in njeno zagonetno členovitost ali gozdiček mahu, ki je miniaturna podoba gozda, ali samo lišaj na kamnu, ki ga je moderna umetnost, ko ji ni bilo več dovoljeno slikati predmetov, za nekaj časa povzdignila med priljubljene snovi svoje zmedene upodabljajoče volje — pa se zavemo vse lepote vesoljnega rastlinstva in življenja sploh. REDKOST Toda kakor vsak naš čut je podvrženo zakonom življenja tudi naše čustvoza lepoto. Prenasi-čenost je usodna tudi zanj. V razkošnem bogastvu vsakršnega življenja v obdajajoči nas naravi nam je to čustvo otopelo, da tavamo med čudeži kakor slepi. Toda otopelo le ni povsem. Lepoto žive narave le še doživljamo, a doživljamo jo ob izbranih in posebnih primerih, ki stopajo pred nas v vsej svoji očarljivi in dražestni pa tudi mogočni lepoti. In kako važna je ta živa rastlinska lepota za človeški okus. nam govore številni ornamenti, posneti po rastlinstvu, številni parki z odbranim drevjem in z izbranimi cvetličnimi gredami. Cvetice so sploh nemara edini lepi pojavi med rastlinami, ki nikakor še niso utrdili našega lepotnega čuta. V južni in vzhodni Aziji se ljudje krase s cvetličnimi venci, Japonci so oboževali cvetja, zlasti pomladnih cvetočih češenj, ki jim je pri njih posvečen poseben praznik. Pa tudi pri nas spada v vsak prostor, ki naj bo lep in prijeten, cvetje kakršne koli vrste. In če si hočemo priti o lepoti rastlinja na jasno, si moramo odgovoriti na vprašanje, kaj je pravzaprav cvetje? Kaj je cvet? Kako smo v neorgan-skem svetu razmišljali o lepih pojavih, kakršni so: svetloba, pokrajine, kristali, voda in njena dela, globoko v njihovo bit in v zakonitosti moči, ki jih proizvajamo in ki so v njih ali na njih očitne tako se nam zdi pri organskih ali živih pojavih koristno razmišljati o močeh, ki snujejo v čudežnem življenju. CVET Ruskin je v svojem estetskem navdušenju zapisal, da rastlina ne cvete, da bi živela, temveč živi zato, da cvete. Naj bo ta njegova misel taka ali taka, smisel cvetja je v njih očiten. Cvet je nadaljevanje rodu, zvrsti in verjetno je, da za ta poglavitni namen vsegaživega uporablja rastlina največje lastnosti, ki so ji dane, najžlahtnejše moči ali vzgone, ki tako skrivnostno žive v nji. S temi ustvarja cvet, ki je pri večini rastlin gotovo najočarljivejši in najlepši del njihovega organizma. Nekatere rastline sicer oplajajo vetrovi, ki prenašajo seme s prašnikov na pestiče, večidel oplajanja pa opravijo žuželke in cvet mora biti vabljiv po svoji slikovitosti, seveda pa tudi po vonju. Oboje je živa vaba za žuželke, ki v cvetu tudi srkajo med ali rastlinski nektar. Pri nastajanju cvetja pa so vsekakor zaposleni posebni in posebno žlahtni vzgoni rastline in cvet je njihova posebna stvaritev, v kateri se bolj ali bolje kakor v čemerkoli drugem izraža posebna, dejal bi individualna naravna bitja, ki ta cvet rodi. Ali je cvet lep zaradi tega? Lep je, ne da bi kaj vedeli o njegovem nastanku ali smotru. Res pa je tudi, da zdaj, ko to vemo, lahko trdimo, da je za nastanek lepega cveta potrebna taka in taka težnja takih in takih moči v rastlini. Ali nas to že opravičuje, da bi smeli trditi, da so te moči vzrok za nastanek lepote? Da same niso lepe, nam je seveda jasno. Toda kjerkoli ožive, kjerkoli se uveljavijo, nastane cvet, se pravi nastane lepota. ORGANSKA LEPOTA izdelavo teh svojih bivališč ne poznajo živali niti najpreprostejšega orodja.ki se ga zadruge namene vendarle poslužujejo samo opice. Vse, kar so te, je delo njihovih udov, teles in zobovja, ki so tudi edino orodje podzemskegagradbenika, krta. V naravi je veliko cvetov, lepših in manj lepih, grdih menda ni. Ravno tako tudi menda ni prevelikih cvetov, ki bi se nam ne zdeli več lepi. Pač pa je nekaj cvetov, ki so preneznatni, da bi prebujali v nas občutek lepote. Te meje obstoje tudi pri drugih lepih predmetih žive narave. Spačkov, ki bi nastali zaradi premočnega vzgona k obliki, med cvetovi verjetno ni. Najdemo pa jih celo pri kristalih, dasi imajo tam najbrž drugačen vzrok. Skratka, cvetje je verjetno najbolj zanesljivo v svoji lepoti, zato je tudi najpogostejši okras za človeška bivališča in za človeka samega, ki si od mladih nog spleta kitice in vence ter jih obeša nase in na vse, kar žeti videti lepo in kar mu je drago. PLOD Cvet je spočetje novega življenja, ki mora do sadeža ali plodu zoreti nekaj časa. Plod je izpolnitev in ni mu treba ustvarjati zunanje mikavnosti, pač pa mora seme oskrbeti za prehod v samostojno življenje. Plodovi rastlin se ne odlikujejo s posebno živo očarljivostjo, čeprav ni mogoče reči, da nekateri niso lepi. Slikarstvo si jih je pogosto jemalo za predmet upodabljanja. Car možnosti novega življenja je v vsakem od njih, čeprav je vsa njihova narava podrejena svojemu smotru, zaradi katerega morajo segniti, da dobi novo življenje hrano za zdravo rast. Skratka, lepota sadeža je v njegovi smotrni zadostnosti, v izpolnitvi, v tem ko je lepota cvetja v njegovi pripravljenosti za nalogo, ki je po naravi največja skrb vzgona vsega rastlinskega obstoja. Sadje je večidel oblikovano harmonično. Spačkov ali zrastkov je sorazmerno malo. Na naš čut ne učinkujejo prijetno. Čisto lepotno čustvo pa se v nas prebuja ob cvetu, vtem ko se v smislu za lepoto sadja že oglaša tudi občutek koristi, se pravi slastnosti in uporabnosti za naše potrebe. Seveda pa je čista lepota sadja nedvomna in je nedvomno tudi razumljiva. Tudi v njem je, kakor v cvetju, navzoč veliki zakon žive narave, ki je razmoževanje in nadaljevanje življenja. Snov tedaj, ki je očitno oblikovana v skladu z zahtevami tega osnovnegzakona vsega življenja. ŽIVALSTVO Med človekom in rastlinskim svetom, ki nas tako bogato zasipa z lepoto in ki v bistvu z nami vred hrani vse, kar je živo, je ogromni ocean živalskega sveta, ki obsega milijarde in milijarde živih bitij. Živali, ki so bolj žive od rastlin — odtod tudi njihovo ime — se svobodno gibljejo in premikajo, se hranijo same in same s svojim ravnanjem odločajo o svoji usodi vsaj do neke mere. Žive vsepovsod: v zemlji, na zemlji, v vodi, v zraku, v stepah, v močvirjih, v puščavah in celo v večnem snegu in ledu. Poleg sposobnosti za samostojno gibanje in premikanje je za živalski svet posebno značilna prilagodljivost, ki jo poznamo tudi v rastlinstvu, s pomočjo katere pa si žival sama spreminja celo obliko in podobo. Živalskih oblik je ogromno število in še jih življenjski pogoji nenehoma spreminjajo; sposobne razvijajo, nesposobne izločajo. Te spremembe se vrše dovolj naglo zlasti v nižjih stopnjah življenja, vtem ko so višje oblike trajnejše in bolj stalne. V načelu je lepo vsako živo bitje. Toda veliko število vsakršnega mrčesa in golazni je premajhno, da bi ga mogli opaziti kot lepo. In vendar, poglejte si nadležnega komarja, kako je eleganten in gosposki v svoji vitkosti in s svojimi prozornimi krili. Ali viteza med žuželkami, med katerimi je veliko lepih - sršena, ali bleščečega sd’ skarabeja, ki si je morda tudi s svojo lepoto pridobil mesto v egiptovski mitologiji. Ali očarljivo biserne kolibrije med malimi pticami, ali mogočne kraljevske roparice od sokolov do drlo v, ali sove, simbol modrosti, ali prečudovite ribice in ribe, bujno pisane metulje, dnevne ‘m nočne, plazilce in kače in naposled visoko razvite zveri — leve in tigre in leoparde, rasne pse, konje in kaj vem kakšne živali še. Vsepovsod je v živalskem svetu veliko lepote, se pravi izjemno lepo oblikovanih ali barvitih ali smotrno grajenih živih bitij. Razlagati lepoto vseh imenovanih in še tolikerih neimenovanih živali bi se reklo poznati življenjske pogoje vsake od njih ali vsaj vsake zvrsti. Toda spominjam se dveh estetskih sodb naravoslovca Brehma, ki pravi, da je v živalskem svetu med mačkami estetsko najpopolnejša žival leopard, med psi pa lisica, katerih telesi da sta najbolj smtrno in učinkovito oblikovani. Seveda za njun način življenja, se pravi za lov, tak in tak, in za samoobrambo, za katero služi leopardu njegova spretnost in moč, lisici pa njena gibkost in pr§vejanost. 1 GLAVA Analizirati lepoto vseh teh bitij je nemogoče. Mogoče pa jo je razbrati samo v abstrakcij, v omejitvi posameznih bitij na vrste in razrede in govoriti nato o lepoti, ki je značilna za te velike skupnosti. In še potem se je treba omejiti na najvišje razvite živali, ki so vsaj za naš čut, kljub vsej različnosti, nekako merodajne za lepoto zvrsti in živali sploh. Če pregledamo organizme teh živali, zlasti višje razvitih, se kmalu prepričamo, da je središče in vsa značilnost teh bitij zbrana in združena v glavi. Glava je sedež vseh poglavitnih čutov sleherne teh živali. V nji so vid, sluh, voh, okus in tip. Vsak izmed njih ima svoj organ in že golo dejstvo, da je v tem edinem delu živalskega telesa naseljenih vseh pet čutov z organi vred, nas opozori na to, da je gmota glave pregnetena in oblikovana s petimi važnimi življenjskimi težnjami, kakor ni oblikovan noben drug del živalskega telesa. Ta intenzivna in smotrna oblikovanost pa ravno ni nič drugega kakor lepota In nič čudnega ni, da nas tudi pri živalih očarajo njihove glave, oziroma njihovi obrazi, če je tak izraz dovoljen. Vrhu tega je v glavi tudi sedež uma, kolikor ga žival pač ima, v vsem njenem izrazu pa je mogoče čutiti tudi njen značaj, seveda spet, kolikor ga premore. Skoraj vsi sesalci imajo izoblikovane glave in so nam zato bolj dostopni in razumljivi in zaradi tega lepi. Seveda pa spada k lepi glavi skladno telo katerega lepoto je teže določiti kako drugače, kakor z ustreznostjo in smotrnostjo za življenje in za nadaljevanje rodu. Tako je ocenil leoparda in lisico tudi Brehm. Manj srečamo lepih primerov ha primer pri medvedih, več pri kopitarjih in parkljarjih, zlasti pri konju in pri jelenu, med srnami, gamsi in Icozorogi. Edina zvrst sesalcev, ki menda v nikomer in v nobenem primeru ne vzbuja občutka lepote, so hijene, po vsej priliki pa tudi opice, ki so nam fizično preblizu, da učinkujejo na nas kot človeški spački. Spački, hkrati pa so v vsem popolnoma živalske, da nas zaradi zunanje sličnosti motijo in odbijajo. Groteskne so nam in nekatere celo pošastne. Pošastne nemara tiste, ki so nam najbližje, kakor gorile in orangutani. DEJAVNOST ŽIVALI V zvezi s presojo o odnosu med živalstvom in lepoto je tedaj reči, da so v njem primeri, ki s svojo pojavnostjo zbujajo pozornost človeških oči, dovzetnih za lepoto. Ali pa morejo živali ustvarjati lepoto? Na to vprašanje je povsem naravno negativno odgovoril že Marx, ki je to sposobnos priznal samo človeku. Kakšni so živalski izdelki, med katere gotovo ne moremo šteti ne polžjih hišic ne jelenovih ali kozorogovih rogov? Ime stvari pove, da gre tu za delo, za rezultat dela, h kateremu rast, ki poteka sama po sebi, ne spada. R Ravno tako je na primer z biserno matico in celo z biseri. Tudi koralne formacije niso pravi izdelki živalskega sveta, dasi so jim bližje, zato pa so za človeka termitski stebri, mravljišča, osirji in satovje os in čebel, skratka bivališča živali, ki žive družno v manjših ali večjih kolektivih, komajda lepi. Med te proizvajalce pa nikakor ne spadajo višje razvite živali, ki žive ali so živele v čredah, na primer govedo, konji in vsakršni parklj rji, pa tudi psi, šakali in podobne živali. Še najbolj rodbinske živali med sesalci žive v majhnih družinah in prebivajo v preprosto izkopanih ali izvrtanih votlinah ali jamah, ki so preprosta in .neugledna bivališča, med katerimi so lisičji brlogi še najskr-bneje izdelani, predvsem seveda, kar se tiče varnosti. Oskrbljeni so s številnimi vhodi in izhodi. Med sesalci se kot gradbenik in oblikovalec posebno odlikuje bober, ki zna graditi jezove na rekah in ustvarjati umetna jezera za svoje življenje. Toda tudi ti izdelki ne zbujajo v nas občutka lepote. Lahko jih občudujemo zaradi njih umnosti, ne pa zaradi lepote, ki je tukaj ni, saj so to v najboljšem primeru storitve, ki živali zagotavljajo obstoj in sorazmerno varnost. In za ČLOVEK KOT ŽIVAL Vrh živalskega sveta in njegove telesne lepote je vsekakor človek, čigar telo je nenavadno usposobljeno za vse naloge in storitve, ki jih njegovo življenje zahteva. Slabo je bil usposobljen za boj z velikimi živalmi, zato pa si je znal oskrbeti orožje, ki mu je stopnjevalo moči, da je bil kos vsem zverem in sovražnikom. Če motrimo človeka kot telesno bitje, ga pred vsemi drugimi odlikuje že njegova pokončna vzravnanost in skrajno ekonomična hoja po dveh nogah. Roke in noge so se mu v tisočletjih izoblikovale do današnje dovršenosti. To velja predvsem za roke, ki jih Krleža v Areteju, in ne samo tam, opeva z občudovanjem in ponosom. Roke virtuoza, pianista, violinista ali operaterja so višek sposobnosti za najrazličnejše smotrne gibe, in to tudi v naglem tempu. Toda nedvomno je krona človeškega telesa glava Tu ni zbranih samo vseh pet čutov in njihovih organov, tu je sposobnost izraza: v ustreznih reakcijah živčevja in mišičevja za vsakršne dražljaje je prisoten ves značaj, ki daje obrazu izraz, ta pa je zrcalo vsega življenja tega bitja, njegovega naturela in njegove osebnosti z vsem, kar živi v njem visokega in nizkega. Med organi, ki tako intenzivno oblikujejo človeško glavo, je gotovo najlepše oko. Bilo je tisočkrat opevano in tisočkrat proglašeno za organ, ki je naj ubogljivejši za izražanje posebnosti človeške duše, s čimer le še poudarja lepoto človeškega obraza oziroma glave Vse to je pri človeku veliko bolj poudarjeno kot pri živali, zaradi česar je obraz z očmi za vzbujanje našega lepotnega občutka odločilen faktor. Seveda ni brez važnosti in ne brez lepote niti postava v celoti, se pravi gradnja telesa, kakor tudi niso nevažni s poltjo vred posamezni udi. Toda pri človeku doživimo občutek lepote v glavnem in predvsem po obra- zu LEPOTA IN SPOL V ta naš občutek se seveda meša naš spolni okus, ki ga morda poznajo tudi živali, kajti prenekatere od njih se v času parjenja spreminj •< jo in lepšajo, in to začuda predvsem samci. Pri nas je drugače Naj bodo ženske oblečene kakorkoli, dozorela spolnost se pri njih odkriva intenzivneje kakor pri moškem, k ar j kajpada vpliva tudi na naš čut za lepoto, ki zaradi spolnega okusa in interesa zgublja svojo zanesljivost. Današnja ženska ima zase malone zverski okus in ga kajpada sugerira ali skuša sugerirati tudi moškim. Odtod razni zverski obrazi številnih div in lepotic, ki nikakor niso lepi, ker so nasičeni samo s spolno privlačnostjo. Povprečen ženski okus za moškega pa je v najgiobjem smislu predvsem čut za vitalnost, kar pri nekaterih vodi do smisla za razsežnost telesa in njegovih sposobnosti. Tako se jim zde včasih obrazi slavnih in uspešnih mož tepi, kakcr so v resnici. Primer: nedavna vsesplošna ženska histerija v Nemčiji v odnosu do „lepega Adolfa", se pravi Hitlerja. Seveda pa so vse te le presplošne ugotovitve samo opozorilo na vpliv spolnosti in raznih drugih moči v nas na naš celotni okus glede človeškega telesa in njegove lepote. To je in ostane po svoji smotrni energiji, po svoji vzdržljivosti, ki presega vse živalske, po dognanosti svojih organov in njihovi usposobljenosti za vsakršno delo naravni čudež, v čemer prednjačijo zlasti roke in seveda glava. Naše telo je kot nosilec naše človeškosti, se pravi umnosti in žlahtnosti, najvišji dosežek narave, njenih vzgonov in zakonov, zato pa tudi njen najlepši proizvod. Te besede zvene patetično in samoljubno. Toda kakšna samoljubnost in patos sta mogoča spričo naše prebridke usode edinega zavednega bitja v vesolju, ki je neusmiljeno izročeno času in stvarem, ki teko po svojem brezobzirnem redu in po nekih zakonih, ki ne poznajo ne dragocenosti ne lepote, temveč samo moč in vztrajnost pred obličjem narave. Toda ta zavest nima zveze z našim okusom ali čutom za lepoto in ne more vplivati nanj, ko vendar narava samo govori in potrjuje, da je človek najlepši njen stvor in da nam je zaradi tega po pravici občudovanja vreden in drag. Seveda velja to samo načelno. Nuje podnebij, v katerih živimo, civilizacije, ki smo jih razvili, in ves način življenja nas odevajo z oblekami, nas mrtvičijo in kvarijo na sto načinov, kar vse ima za posledico, da je današnji standardni človek zvečine slabo razvit, telesno malo sposoben, skratka, fizično odtujen svoji naravni nalogi, pa tudi podobi in lepoti. Ostali so nam še obrazi, ki pa jih omenjeni dejavniki tudi že izdatno pačijo, človeška lepota naših časov je, kolikor je je, prefinjena ali pa je le umetno vzdrževana s kozmetiko, s športi in telovadbo. Lepih teles, ki jih je nekoč oblikovalo nabavno delo, skoraj da ni več med nami. Lepotci in lepotice pa so se nastanili pri filmu. Iger jim odobrava njihov osladni in zverski značaj okus ameriške množice in uslužnih producentov. Navzlic temu pa ostaja dejstvo, da je človek kot izdelek narave lep in da se njegova lepota, kakor pri vseh stvareh, kaže predvsem tam, kjer je njegova podoba najintenzivneje oblikovana po poglavitnih močeh, ki so to bitje izgradile ali ustvarile. Kakor so med kameninami naj lepši kristali in v rastlinstvu cvetovi, tako je pri živalih, med katere pač sodimo, predvsem lepa glava. Potrdilo tej misli je velika pozornost, ki jo od nekdaj kaže skulptura skoraj vsega človeštva. priloga dolenjske i i prebrali smo ni ljubezni? Če bi saditi po prizadevanjih Pomurske založbe, ki je ponatisnila znani roman ..Ljubimec gospe Chatterleyeve" in pripravila prevod treh daljših novel pod skupnim naslovom ..Devica in cigan", ter poleg tega napoveduje še izid dveh romanov, potem bi morali reči, da med Slovenci vlada precejšnje zanimanje za angleškega pisatelja Davida Herberta Lauvrenca. Morda je to razumljivo zaradi tega, ker ta pisatelj slovi kot mojster opisovanja odnosov med moškim in žensko, ti odnosi pa so še vedno zanimivi za širok krog bralcev. hotenja in želje, vendar se ne morejo izživeti zunaj borbe za neodvisnost posameznika. Premočna volja (Lisjak) zaverovanost v lažne predstave o sebi (Princeska) ali družbeni položaj (Devica in cigan) so premočne ovire, ki bi jih bilo mogoče za stalno porušiti ter tako omogočiti, da zaživi ljubezen. Lavvrencova literarna izpoved o nemožnosti ljubezni je morda razumljiva,' če vemo, da je ta pisatelj ustvarjal v času, ko se je angleška družba še dušila v okornem plašču puritanizma, toda če pomislimo, da je Law-rence napisal tudi sproščenejšo pripoved o ljubezni gospe Chat-terleyeve, potem moramo odgovor za takšno pisateljevo prepričanje, kot ga ponuja v knjigi ..Devica in cigan", poiskati drugje. Nekaj namiga nam daje pisatelj že s tem, ko je za glavne junake pripovedi izbral ženske. Vse tri junakinje so na svoj način samostojne in se ne puste prevladati. Prav to pa njihovi ljubimci poskušajo in doživijo poraz. Najverjetneje lahko osnovno sporočilo Lavvrencovih novel izpišemo takole: z ljubeznijo tam, kjer gre za prevlado ene osebnosti nad drugo, ni nič. MiM BhCil/ rOn loba V novelah ..Lisjak". ..Prince-ska" ter ..Devica in cigan" (prevedla jih je Maja Kraigher — Žaucer) se Lavvrence ukvarja z literarnim vzpostavljanjem takih odnosov med spoloma, ki naj bi razkrivali tragično človekovo zavezanost konvencijam ali lastnim izmišljotinam, kar vse mu omogoča prstni in sproščeni odnos do drugega spola. Za vse tri novele je značilno, da junaki pripovedi rte zmorejo doživeti pristne ljubezni. V njih so 1X1 nenavadnega človeka V zgodovini italijanske književnosti A. Momigliano pravi, da je ob drugih tudi Giacomo Casanova tisti pisec iz druge polovice 18. stoletja, ki „še čaka na svojega zgodovinarja, ki 'ga bo oživel v vsej živosti njegovega dela in njegovega življenja in v vsej pestrosti prizorišč, na katerih seje udejstvoval." Hkrati pa ta literarni zgodovinar priznava, da je bil Casanova (možak je prepotoval vso staro celino, bil je deležen naklonjenosti pa tudi mržnje vseh družabnih slojev in doživel je tako rekoč vsakršne usode) sam sebi in svoji dobi najboljši zgodovinar; resda bolj „priča kot umetnik", a zato človek, ki je čutil nove čase, v njih užival in se jim brezbožno posmehoval. Casanovovo življenje pa najrazličnejše posebnosti 18. stoletja so popisane v znamenitih ..Spominih", ki po mnenju Mo-migliana ne premorejo pestrosti pesniških motivov, so pa izredno pronicljiva podoba časa, v katerem je živel razvpiti zapeljivec, ki je bil bogoslovec in pesnik, vojak in politik, igralec in violinist, pravnik in čudodelni zdravnik, zvezdoslovec, matematik, alkimist in zgodovinar v eni osebi. ..Spominov" v sloveščini še ne premoremo, Prešernova družba pa je pred kratkim (v prevodu Petra Košema) že vdrugo izdala Casanovov „Beg iz beneške ječe". Pri razkrivanju svojega nenavadnega življenja je Benečan najprej popisal prav to dogodivščino iz 1757; kasneje je podrobnosti bega vključil tudi v ..Spomine". Kakršen je bil, predno so ga zaprli, tako je živel tudi po begu iz ječe, se pravi, da je popotoval, spoznaval ljudi, najraje kajpak lepe ženske, ukvarjal se je domala z vsem. Znal je biti uglajen, a tudi preobjestnost mu ni bila tuja. In zaradi neobičajne predrznosti se je zameril beneškim inkvizitorjem, obsodili so ga in zaprli v zloglasne Svinčene zapore, od koder ga niso mogli izvleči še tako vplivni prijatelji in znanci. bogastvo življenja V Podbočju se ljudem, kadar izrečejo beseda kultura, pritakne zraven še ime Mija Glinšek, saj je ta neutrudna delavka z vsem srcem zavezana kulturnim in drugim dejavnostim v domačem kraju, kot tako pa jo poznajo tudi v Krškem, kamor se vozi delat. Skoraj da ni proslave ali prireditve, kateri ne bi prispela svojega deleža spodbujevalnega ali ustvarjalnega dela. Po svoji zagnanosti in marljivosti je tip kulturnega animatorja, kakršnega bi želeli imeti v vsakem kotičku naše domovine. Mija Glinšek je končala ekonomsko šolo v Novem mestu. V šoli se je pod mentorstvom Milke Bobnarjeve začela ukvarjati s kulturnimi dejavnostmi. Prej sramežljivo dekletce, ki se je balo nastopati pred ljudmi, se je spremenilo v navdušeno recitatorko, v srcu pa je že nosila sanje — igrati v gledališču. Na poklicno pot gledališke igralke ni stopila: doma je čakala kmetija brez očeta, v Krškem pa služba. Sanje o glejjališču so se umaknile v tisti kotiček srca, kjer človek čuva svoje naj lepše sanjarje. Namesto poklicnega gledališča je prišlo ljubiteljsko. Še več, ko se je po šoli vrnila domov se je pahljača njenega zanimanja razširila: začela se je ukvarjati s slikarstvom, z režiranjem igric, igranjem, recitiranjem, organizacijo proslav in drugih prireditev. Pri vsem tem mora Mija krepko poprijeti tudi za delo na kmetiji. Skupaj z materjo in sestro so, odkar je brat pri vojakih, brez moške roke. Tako ji v zadnjem času zmanjkuje prostega časa. ..Čeprav že dolgo nisem prijela za čopič in četudi mi vse bolj zmanjkuje časa za vse tisto, kar bi rada počela, pa mi veselje ne mineva. Ne morem si predstavljati življenja brez najrazličnejših dejavnosti. Mislim, da ob njih bogatim. Življenje'brez kakršne koli ustvarjalnosti se mi zdi jalovo," premišlja Mija Glinšek. Morda čuti tako zavezanost tudi zaradi tega, ker so ljudje na podeželju, kot je povedala, pri sprejemanju kulture bolj neposredni in se pristneje navdušijo, pa je tako delo z njimi človeku v večje zadovoljstvo. „Vem, da v našem primeru ne gre za velike kulturne dosežke, a vseeno lahko rečem, da gre za kulturo. Popolnoma sem prepričana, da ljudje potrebujejo kulturo, le biti jim mora do neke mere prilagojena, saj jim le tako lahko živo govori," je povedala Mija Glinšek in tako izdala, da čuti, kako je njeno ljubiteljsko delo ljudem potrebno. In ne verjame, da so ljudje, ki lahko žive, ne da bi kdaj prebrali kakšno knjigo, si ogledali kakšno igro, prisluhnili ubranemu petju ali deklamaciji. „Ne morem si predstavljati, da ljudje žive lahko brez kulture. Ne verjamem, da je to mogoče." MiM iz izložbe Slovenskemu mislecu in literarnemu kritiku Josipu Vidmarju so dostikrat dobrohotno in celo zlohotno namigovali, naj strne svoje estetske nazore v celoto, da bodo jasni temelji njegovih, včasih žgočih in vznemirljivih kritičnih opredelitev do pojavov v kulturnem življenju Slovencev in Jugoslovanov. Nedolgo tega je pri Založništvu tržaškega tiska v Trstu izšla knjiga „Esej o lepoti", ki pomeni takšen strnjen Vidmarjev pogled na estetiko. Vidmar je v knjigi izredno nazorno in jasno izpovedal svoj estetski čredo, med odličnosti knjige pa nedvomno sodi izbrana slovenščina. Lahko bi celo zapisali, da je „Esej o lepoti" za razliko od drugih podobnih strokovnih zapisov različnih avtorjev in prevajalcev zares napisan v našem materinem jeziku. Ko Vidmar v knjigi razčlenjuje, kaj je lepota in kako učinkuje na človeka, odkriva, da človek razpolaga z raznimi občutljivostmi, ki bogate njegovo življenje, med temi pa je tudi občutljivost za lepoto. Doživetje lepote se druži z željo po lastnem ustvarjanju lepote. Zavezanost lepoti je za Vidmarja mogočen dejavnik „v vsem našem početju in ravnanju kot ena odločilnih moči v nastajanju civilizacije in kulture". Zato ni presenetljivo, da se človekova misel že tisočletja ukvarja z lepoto. Pri tem je razumevanje lepote od antike do Hegla šlo svojo pot. Za pisca „Eseja o lepoti" je v vprašanje nčgglobje prodrl ne Hegel, kot bi lahko sodili po njegovi priljubljenosti v sodobni estetski misli, marveč Goethe, ki je lepoto odrešil metafizičnih vezi in jo dojel kot manifestacijo naravnega zakona v pojavnosti. To osnovno misel Vidmar v nadaljevanju razčlenjuje in dopolnjuje ter dokazuje v poglavjih o anorganski lepoti, organski lepoti in o umetnosti — človekovi dejavnosti, ki je posvečena predvsem lepoti. Umetnina je ..vizija življenja v njegovi izčiščeni podobi in nazorni zakonitosti in slutnja o sorodnosti subjektivnega duha z objektivno resničnostjo." Največ pozornosti avtor posveča literaturi, ki ima po njegovem naj večjo izrazno moč. Tako se v razmišljanjih o fantastičnosti v BF ¥ umetninah, o osebnosti in razumu kot pomembnima elementoma pri nastajanju in razumevanju umetnin, o morali, prehodih, o splošnih zahtevah idr. pogosto naslanja na literaturo, manj pa na ostale umetnosti. Za bralca, ki ga estetska vprašanja toliko zanimajo, da pozna nekatere težnje, ki se uveljavljajo pri nas, bo nedvomno zelo zanimivo poglavje „Nekaj zavrnitev" ter sploh ves zadnji del knjige, v kateri Vidmar polemizira in zavrača sodobno estetiko in z njo seveda tudi nekatere sodobne umetnostne smeri. Ugotavlja, da „nas težke današnje zmede v vseh umetnostih navdajajo s slutnjami o bolezni tega čuta (za lepoto), ki si v svoji sedanji nepomaganosti išče pomoči za velike dosežke v najrazličnejših razumnih in nerazumnih artističnih domislicah", vendar pa Vidmar zaupa v umetnost ter zavrača močno prisotno misel o njenem koncu. Umetnosti ne more nič nadomestiti. ..Moramo jo spoštovati kot usodno dragocenost in blagodat, ki nam je dana za vse dneve človeškega rodu". (Odlomek iz Vidmarjeve knjige si lahko preberete na prejšnji strani.) M. MARKELJ Pot na prostost si je po sedemnajstih mesecih utrl sam. Kako? Casanova to popiše s precejšnjo mero pripovedniške-ga daru, živo, brez olepševanja; govori, kako brezobziren je bil do vseh, ki so mu ovirali pobeg, v trenutkih omahovanje pa tudi sebi ni prizanašal. V predgovoru pravi, da je ..nesramno predrzen" tisti pisatelj, „ki trdi, da sili k razmišljanju tiste, ki v resnici bero samo zato, da se ubranijo skušnjavi premišljevanja". Premišljevati ob „Begu iz beneške ječe" res ni o čem, pove pa knjiga vseeno veliko, saj je Casanova poskrbel, da je vse ko na dlani, bodisi njegova doživetja ali družbene razmere, v katerih seje trudil izoblikovati podobo nevsakdanjega človeka. D. R. modra ptica S poprejšnjimi petimi in zadnjimi tremi (z izčrpnimi spremnimi besedami opremljenimi) romani je zbirka Modra ptica, ki jo družno izdajata Cankarjeva in Državna založba, vzrado-stila bralstvo. In sicer z dokaj rednim izhajanjem knjig (kar dandanes ni vec lepa založniška čednost), z — glede na tržne razmere — dostopnimi cenami, sploh pa z izjemno kakovostjo del. O teh, ki so izšla nazadnje, moremo brez pretiravanja reči, da bogatijo tisti sklop slovenske prevodne literature, ki naj bi zaobsegal kar največ vrhunskih stvaritev sodobne svetovne književnosti. Kingsleyja Amisa ..Srečni Jim" pomeni enega ključnih romanov angleške literature zadnjih desetletij. Naslovni ju-' nak je človek, ki se ne more in noče sprijazniti z nepopolnostjo življenja znotraj utesnjujočih družbenih razmer. Zato s početji, seveda skreganimi z ustaljenim obnašanjem, smeši življenjski slog angleškega višjega razreda, prezira nečimrnost in hinavščino, puhlo govoričenje. Tovrstnega razgaljanja pa se junak ne loteva z romantično zasanjanostjo, tudi ne z morebitnim razbijaštvom, temveč s pravcato pikareskno radoživostjo, ki meji na satiro. Roman je poslovenila Sonja Berce. Dela J. M. G. Le Clezia kritiki uvrščajo na rob francoskega ..novega romana", dejstva, da se ne spušča v golo opisovanje predmetnosti, ampak še zmeraj ohranja človeka kot bistveno, z doživljaji in čustvi opredeljeno gibalo dogajanj, pa mu ne štejejo v zlo, prej narobe. V številnih romanih Le Clezio obravnava grozljivo slutnjo, da z vojnami pogojena izmalicenost zdajšnje civilizacije vodi svet v propad. O taki slutnji govori tudi „Vesoljni potop" (prevod je delo Marjete Novak), ki stvarnost oz. ljudi v njej postavlja pred neizbežni konec, saj vsakršni poskusi bega, isKanja rešitev (z odpovedovanjem najrazličnejšim dobrinam) ne vodijo nikamor. Razčlovečenost je prehuda, iz- hoda iz brezupa ni več . .. Morebiti pa vendarle je, a ne v praznem ogledovanju sveta in sprijaznitvi z usojenostjo, ampak v videvanju vsega, kar človeka dela praznega, odtujenega. Da bi to dosegel, bi se moral človek vrniti nekaj stoletij, tisočletij nazaj. In tako bi storil korak naprej — k samemu sebi. Lani umrli romunski pisatelj Marin Preda je v več romanih obdelal življenjske usode članov kmečke družine s priimkom Morometi. V ..Deliriju" (poslovenila ga je Katja Špurova) popisuje, kako se je v velikem mestu (in to sredi najhujšega vrtinca zadnje vojne) znašel eden od mladih mož te rodbine. Junak je priča vzpostavitvi vojaške diktature, divjanja fašističnih oblastnikov, ki jim niso bili mar dežela in ljudje. In v tako razbesnelem času se je posameznik pac moral znajti, kakor je najbolje umel, s premeteno prilagodljivostjo je imel še največ možnosti, da preživi. To junaku kajpak uspe, četudi za ceno precejšnjih odrekanj. cesta dveh cesarje V zbirki zgodovinskih ronru nov je Cankarjeva založba izd? la delo, ki ga je Mira Miheličev naslovila s „Cesto dveh cesai jev".To je že drugi roman ti pisateljice o Ljubljani; v prven je prikazala mesto za časa Rim Ijanov, tokrat ža je v ospredji njenega zanimanja Ljubljana ' dvajsetih letih prejšnjega stolet ja, ko so se v slovenskem šrediš ču zbrali predstavniki t. i. svet alianse, da bi skrojili usode stare celine. Pisateljica suhoparno ne po pisuje, kako je potekal kongre: z udeležbo visokih državnikov (navzoča sta bila tudi avtrijsk in ruski cesar pa knez Metter nich, eden pomembnejših jun kov romana), ta stvarni dogo dek je le nekakšno izhodišče z: pripoved o kranjski, z nemšk, krvjo premešani družini. Kot s« za zgodovinski roman spodob? so resnični dogodki prepleteni izmišljenimi podrobnostmi, k kažejo usodno razdvojenos glavne junakinje (šepaste grofi ce L) med slovenstvom ir nemštvom, brez veljave pa tuc ni to, kako so prikazani ne zgol vzdušje slovenskega mesta zi časa velikega zgodovinskega do godka, temveč zlasti njegovi družbene (in družabne), kultur ne pa celo nravstvene posebno sti. A vseeno, četudi je ta rorm dovolj zanimiv in ga ne kaž« prezereti, se zdi, da po umetn ški plati ne dosega „lzza korv< resa", I. Tavčarja zabavljive pri povedi o istem času oz. isteu dogodku, kajpak z drugačnim junaki. * \\^S\ ZAK LAO/ pesem SVOJIM LJUDEM V človeku mora biti veliko zvestobe in veliko hrepenenja po pristnem doživljanju sveta, kar je tako značilno za otroke, da se vrača v rojstni kraj po mnogih letih življenja v drugih mestih. Mladen Rodella je eden takšnih čutečih ljudi. Rodil se je v Gribljah ob Kolpi, sanjavem kotičku naše domovine, ki je kakor ustvarjen za brezskrbno otroško igro. Otroška leta so se mu tako živo vtisnila v spomin, da se je kot fant vsako leto vračal v rojstni kraj ob Kolpi, četudi je njegova družina, in seveda on sam, živela v Ljubljani. In tudi kasneje, ko se je kot elektroinženir odpravil na neprijazno pot v tujino, kjer stalno prebiva še seaaj, ga je domači kraj nepremagljivo vlekel k sebi. „Še vedno sem pravi Gribeljčan," je zatrdil Mladen Rodella, ko je pred dnevi nastopil pred tisočglavo množico na prireditvi »Noč na Kolpi", ki so jo pripravili prizadevni Gribeljčani. Rodelli je na; op veliko pomenil, saj je pel svojim Ijt .1 in svojemu ljubljenemu kraju. J njem pa teče beseda predvsem zato, ker postaja ime, ki ga je vse večkrat slišati po radijskih valovih. Prijetna, spevna pesem o deželi med Kolpo in Gorjanci je marsikateremu poslušalcu šla vjošesa, ker je tako po glasbeni kot sporočilni£pe|iti blizu slovenski pesmi. Mladen Jndella je vzpenjajoča se zvezda v ozvezdju jntejenskih kantavtorjev. Od drugih ga oblikuje globoka navezanost na domačnost, kar ga fvMpasbenem ustvarjanju veže bolj na slovensk&flBfodno pesem kot na sicer zelo priljubljeno anglo—ameriško folklorno glasbo, ki je temelj sodobne kantavtorske tvornosti. »Pesmi sem začel pisati že pred šestnajstimi leti, vendar sem jih skrival. V javnost si nekako nisem upal, zato prihajam med ljudi razmeroma pozno, če pomislim, koliko časa se že ukvarjam s pisanjem pesmi in uglasbljanjem," je povedal Mladen Rodella in dodal, da ima zaenkrat na radiu posneti le dve pesmi, pripravlja pa svojo kaseto, ki bo izšla morda že letos. Z gradivom ni v zadregi. Dodelanih ima okoli 20 avtorskih pesmi, zato tudi mu ni težko izbrati, kadar je treba kje nastopiti. Nastopa pa čedalje več. Ognjeni krst je doživel v Zuerichu v Švici, kjer živi in dela. Njegovi prvi poslušalci so bili člani slovenskega kulturnega društva Triglav in ostali zdomci, ki so se zbrali na proslavi ob dnevu žena. Rodella je s pesmijo in kitaro vžgal v njihovih srcih tisto sladko bolečino, ki jo zdomci predobro poznajo, drugim pa zveni manj polno pod besedo domotožje. V Zuerichu je Mladen poskušal ustanoviti' slovenski zabavnoglasbeni ansambel, vendar mu ni uspelo. Nekaj časa je igral v švicarskem komercialnem ansamblu. Tako si je pridobil tisto praktično izkušnjo, ki glasbeniku pomeni več kot samotno preigravanje doma. Nazadnje se je potem odločil, da bo pel in igral sam. O čem peti, kaj povedati ljudem? Za Mladena Rodello to ni bilo težko vprašanje. Zdomstvo nosi v sebi tQliko težkega, žalostnega, pa tudi veselega, da ni težko iz svojega in iz življenja drugih zbrati motive, vredne, da jih zapoje. Zdomstvo je njegova najbolj priljubljena tematika, rad pa opeva tudi Belo krajino in seveda vse tisto, kar tako neponovljivo vre. v srcu mladega človeka Prihodnje leto se bo Mladen za stalno vrnil iz Švice v domovino. »Jaz sem Slovenec. V Švici se počutim tujca, zato se vračam ... Pravzaprav niti ne vem, zakaj. Ni racionalnega odgovora. Odgovor leži v srcu," pravi Rodella. Ko bo stalno živel v Sloveniji, bo najverjetneje še uspešnejše prodiral na nebo slovenskega kant-avtorstva. m m r kmečki paragrafi Pravo je bilo v kakršnikoli obliki vedno sestavni del življenja ljudi. Že iz davne zgodovine so znani najrazličnejši pisani zakoni, ki so uravnavali ljudsko ravnanje in obnašanje. Ob tem pa se je ohranjalo in razvijalo ljudska pravo, navade in običaji, ki so predvsem preproste ljudi zavezovali bolj od pisanih zakonov. Pravni nazori in pravila, ki jih sicer zakoni niso vsebovali, a.so vendarle odražali neko pravno kulturo, so se med pravno neizobraženim prebivalstvom vseskozi ohranjali in tudi na novo nastajali. Pojavi, ki jih preučevalci štejejo za ljudsko pravo, se pojavljajo samo kot običajno pravo, čeprav enega in drugega ne moremo istovetiti. Običajno pravo se z ustnim izročilom prenaša iz roda v rod in pri tem doživlja stalne spremembe, ki pa so sodobnikom skoraj neopazne. Moč kakega pravila zato vidijo prav v njegovi starosti. Ze pregovor pravi „čim starše, tem pravše" in Valvasor je zapisal, da se kmetje težje ločijo od svojih šeg kot prirasla goba od debla. Vendar pa je običajno pravo do novejših časov praviloma nastajalo v vodilnih družbenih krogih (tako so se kot običajno pravo razvila npr. načela fevdalnega reda). Že če pogledamo najstarejšo dobo slovenske zgodovine, pozno plemensko ureditev in začetke oblikovanja fevdalnega reda, lahko srečamo pravila, ki jih je v širokem pomenu lahko šteti za pravna ali vsaj podobna pravu. Besednjak slovanskih jezikov kaže na pogodbe, ki so jih takrat poznali in se po njih ravnali (kupiti npr. prihaja od kopičenja razsutega blaga ob menjavi), nazivje starešin, vrste sestankov, razsojanje sporov in nekatera pravna dejanja. Iz tega časa so Slovenci obdržali župo kot lokalno organizacijsko enoto in župana kot njenega starešino, ki se je marsikje ohranilo vse do 19. stoletja, ko je župan ponekod celo prešel v na pol legalno vaško samoupravo. Zunaj avtonomnih organov se je razvijalo običajno pravo celo proti vladajočim pravnim nazorom (uboj so na kmetih v 16. stoletju npr. še kaznovali z opustošenjem ubijalčevega zemljišča). Že v fevdalni dobi pa je nastopil kot glavni nasprotnik avtonomij in pravne dejavnosti preprostih ljudi birokratski aparat, sestavljen iz učenih pravnikov, ki je prevladal v 18. stoletju. Absolutistični vladarji in pravo buržoazne družbe so bili sploh nenaklonjeni običajnemu pravu in še posebno pravotvorno-sti preprostih ljudi. Tako so popolnoma prezrli tr rstno ljudsko aktivnost, kjer je sploh še bila i kjer se je na novo pojavljala. O' og 11. stoletja so se fevdalna razmerja razš la na vse slovenske kraje, vendar novi sistem še dolgo ni bil dovolj močan, da bi izključil vsakršno Jejavnost podložnega prebivalstva pri razvijanju in izvajanju prava. Kar gospodarjev ni neposredno zadevalo, so ti prepuščali v odločanje posameznim družbenim ali krajevnim skupinam ali iz njih sestavljenim odborom, le da so si pri pomembnejših zadevah obdržali predsedstvo in s tem nadzor. Težišče odločanja je bilo tako na pravno neizobraženih ljudeh in je nujno prihajalo do veljave nekakšno ljudsko pojmovanje prava, ljudsko običajno pravo. Če je bil na območju deželnega sodišča kak trg ali mesto, je prisedništvo prešlo na njihove prebivalce, drugje pa so bili prisedniki župani, kar je pomenilo precejšnjo samostojnost predvsem sodstva nižje stopnje. To vrsto prised-ništva so odpravljali v 16. in 17. stoletju. Precej dlje, ponekod celo do 19. stoletja, pa se je ohranilo zbiranje skupnosti in prisedništvo iz njenih članov v gorskih pravdah. Na teh so se sestajali uporabniki vinogradov na posameznih vinskih goricah, za katere je veljalo posebno gorsko pravo. To so bili pripadniki različnih socilanih plasti, ki jih je v tem primeru združeval skupni interes za urejanje zadev na tisti gorici, kjer so imeli vinograde, kot sodišča pa so obravnavali tudi vse sporne in celo manjše kazenske zadeve, povezane z gorico. Gorske pravde so bile tako priložnost, da so prisedniki kot pravni laiki uveljavljali svoje pravne nazore. Kot gorsko pravo so se skozi stoletja oblikovala mnoga slovenska ljudska pravna naziranja in tudi cela vrsta običajev. Tako so nastale tudi gorske bukve, pomembno in izvirno pravo besedilo. Prve gorske bukve so bile uzakonjene leta 1543 na Štajerskem, v številnih prevodih in priredbah pa so jih uporabljali tudi drugjewV rabi so bile tudi na Dolenjskem, seveda prilagojene krajevnim običajnim pravom. Bukve so urejale razmerja na gorskopravnih vinogradih, ki so bili v skupinah zunaj naselij. Gorski gospodje, lastniki vinogradov, so dajali posamezne parcele v zakup oz. najem posameznim sogorni-kom ali mejašem. Ti zakupniki so lahko pripadali različnim družbenim slojem, večinoma pa so to bili kmetje, podložniki kateregakoli gospostva, ali meščani. Zakup je bil svoboden in deden, uživalec vinograda pa je moral oddajati gospodu del pridelka ali seje oddolžil z drugimi dajatvami. Za urejanje vseh skupnih zadev so se redno sestajali gorski zbori, ki so predstavljali eno od oblik podeželske avtonomije. Gorske bukve so torej uzakonili najprej na Štajerskem, potem pa so se pojavljale tudi drugje. Tako je znan primerek gorskih bukev iz leta 1582 z Rake, ki jih je priredil župan na Raki („i snou u slavenski jesigk stulmazhan skusi Andrea Rezla farmostra na Raki"), danes pa jih hranijo v Arhivu Slovenije. Na odprtih straneh je govor o tatvini grozdja, o tem, da se kupec ne sme polastiti vinograda pred plačilom kupnine, o malomarnem požiganju, o zlobnem poseku trte in o izročitvi dediščine. * Rešitev iz piejšnje številke slov. politik okrasni kipec polmer vrvca Strokovnjaki opozarjajo, da način življenja odloča o dobrem zdravju — Dva tipa ljudi — Nekaj nasvetov Švicle- toviSče maked. In tudi tistih, ki so to poskušali biti, ni več. Strokovnjaki tudi priporočajo, da je človek od časa do časa sam s seboj. Stalno biti v družbi ni najbolje. Za počutje je dobro kdaj pa kdaj ,,v lastnem spremstvu" obiskati koncert, si ogledati kakšno razstavo, prebrati zahtevnejšo knjigo ali pa preprosto brezdelno sedeti in šteti ovčice na nebu. „Ne razburjajte se ob tako vsakdanjih stvareh, kot je zamuda vlaka, počasen natakar ali osoren trgovec! V večini primerov je jeza nekoristna, saj z njo stvari ne spremenite. Izogibajte se ljudi, ki vas razburjajo! Naj vas ne spravlja v bes, če se vsi ljudje, ki jih poznate, ne strinjajo z vsemi vašimi mislimi! Tako se boste izognili osebnim razočaranjem in sovražnosti naproti drugim," pripo-rača Jane Brody ter dodaja še ta koristni nasvet, naj si ljudje tipa A za prijatelje izbirajo, če se seveda da, ljudi tipa B. Med drobnimi nasveti, ki naj pomagajo k mirnejšemu in s tem bolj zdravemu življenju, so še tile: - Vzemite si več časa za opravila, kot mislite, da ga boste potrebovali! Tako ne bo razloga za napetosti, če se opravila zavlečejo. - Vstanite raje četrt ure prej, da ne bo treba dneva začeti z naglico! Naglica in napetost huje načenjata zdravje kot ga četrt ure krajši spanec. - Naučite se poslušati sogovornika! Osredotočiti se velja na to, kaj kdo govori, ne pa na to, kaj boste povedali. Ne prekinjajte govorca sredi stavka, niti ne dokončujte njihovih misli! Razgovor bo sproščenejši, čoveško bogatejši, z njim vred pa tudi vi. Nasveti so nasveti, dejanja pa dejanja. Še tako odličen nasvet ni nič vreden, če mu človek samo prikima, ravna pa še naprej po starem. Kdor ocenjuje, da se nagiblje k obnašanjskemu tipu A, naj se po nekaterih nasvetih tudi ravna. Ne bi bilo lepo, da mu potrebo po mirnejšem življenju dokaže njegovo lastno srce v bolnišnici. Že na prvi pogled je videti, da je moški v hotelski veži ves napet in nestrpen. Eno roko stiska v pest, v drugi živčno mečka škatlico cigaret. Stopi do vrat dvigala in pritisne na gumb, vendar ne enkrat ali dvakrat, temveč hitro zaporedoma najmanj šestkrat. A nima niti toliko potrpljenja, da bi počakal dvigalo. Ozira se proti vratom sosednjega in čez čas plane proti njim. Prav ta hip pripelje dol dvigalo, ki ga je klical. Možakar zakolne in se zaleti nazaj proti prvemu. Tako nekako popisuje nepomemben dogodek v nekem hotelu Jane B. Brody, avtorica ene od zelo uspešnih knjig, ki na Zahodu učijo ljudi mirnejšega, zadovoljnejšega in bolj zdravega življenja. Nemirnega moža je opisala kot primerek človeka, ki spada v tako imenovano dbnašanjsko skupino tipa A. Gre za ljudi, ki so vedno v naglici, agresivni, nestrpni in se zlahka razburijo. Kardiologi pravijo, da je ta tip ljudi najbolj podvržen srčnim napadom prav zaradi svojega načina življenja. V nasprotju z ljudmi obnašanj ske-ga tipa A so ljudje tipa B umirjeni, sproščeni, premišljeno ravnajoči in manj vzkipljivi. Kot vse na svetu tudi ljudi ni mogoče preprosto in dokončno vtakniti v eno ali drugo skupino. Običajno gre le za to, koliko značilnosti posameznega tipa prevladuje v posamezniku. K sreči je mogoče z lastno voljo doseči, da človek iz značilnega tipa A postane tip B, le v roke se mora vzeti in slediti nekaterim navodilom, ki jih priporočajo strokovnjaki, ko so Jane Brody, Meyer Friedman in Ray Rosenman. Slednja sta avtoija zanimive knjige „Obnašanjski tip A in vaše srce", v kateri sta dokazala, da določen način življenja povzroča srčna obolenja in srčne kapi. Strokovnjaki svetujejo, da ljudje, v katerih prevladujejo elementi ob-našanjskega tipa A, napravijo kritično samooceno, se zavedo, kaj so, nato pa naj poskušajo svoje življenje postaviti na drugačne temelje. Premislijo naj, za katere cilje porabijo največ svojega časa in življenjske energije in ali so ti cilji res vredni tega ter ali so važni le zanje ali morda tudi za druge ljudi. Med najvažnejšimi premisleki pa je, daje v življenju važnejše živeti, kot pa nekaj imeti. Življenja ne gre meriti po količinah pridobljenih stvari, 'marveč po kakovosti doživljanja. Ta osnovni premik v premišljapju in dojemanju življenja naj bi človeku pomagal, da se znebi nepotrebnih obveznosti, kar pa lahko doseže le, če odkrije, kaj je zares v njegovem interesu in v interesu drugih ljudi, predvsem njegovih bližnjih. Človek se mora, če hoče postati tip B, znebiti prizadevanj, da bi bil več, kot je zares sposoben. To pomeni, da mora postaviti prave meje za kariero, za stremljenje zunaj službe, v družini in pri vzgoji otrok. Nihče ne more biti nadvse uspešen v službi, nenadkriljiv v dejavnostih zunaj delovnih obveznosti, obvladovati vse, zadeve v svoji družini in povrhu še vzgajati super otroke. Kdor to poskuša, naj ve, da to počne na račun svojega zdravja. Zatorej velja, da je treba pozabiti na popolnost v vsakem ravnanju. Popolnih ljudi ni. kdor masira vnetje zoba zemlja vrsta tkanine rudar ; TrrrmTrrr,-^ = ; prgišče 1 = misli I listina org. nad-spojina stropje pršilo okač imetek Mladost je kelih, ljubezen je blagoslovljeno vino v njem. I. CANKAR navlaka lunino število Najlepša dela ljudi so trdovratno žalostna. A. GIDE tanek led tv spiker mohori« teža emba laže Ne učaka let, kogar življenje žali. F. PETRARCA nastre Sje Takšen naj bi bil novi avto tovarne, ki je osupnila svet s volkswagnom in golfom. Na posnetku je model; prototip bo znan šele prihodnji mesec. Prenašanje odpornosti na posamezne bolezni s pomočjo injekcije je stvar, ki bi po vsem sodeč bolj sodila v znanstveno fantastične pripovedi kot v resničnost. Pa vendar gre za postopek, ki so ga razvili na kliniki arkan-saške univerze. Zdravnikom te ustanove je uspelo kot prvim prenesti odpornost zdravih ljudi na bolne. Poskus so opravili na otrocih. Tisti skupini otrok, ki je kazala veliko nagnjenost k obolenju za noricami in ošpicami, so z injekcijo prenesli proteine zdravih otrok z zelo močnim imunskim sistemom. Omenjeni protein, ki mu pravijo kar „pre-nosni faktor", igra pomembno vlogo pri prepoznavanju bolezni in je odgovoren, da sproži delovanje imunskega sistema. Polovica zelo obole-vnih otrok je dobivala injekcije „prenosnega faktorja", druga polovica nenevaren in neučinkovit nadomestek. Izkazalo se je, da je od 15 otrok prve skupine obolel le eden, v drugi enakoštevilni skupini pa kar 13 otrok. Vseh 30 otrok se je okužilo z noricami slučajno — torej ne gre za nekakšne poskuse na otrocih. Zdravniki so prišli do tako srečne številke le zato, ker so imeli v vsaki skupini precej več otrok. ., ^ »jrv,v * ss Ta prizor so morali iz novega filma o Tarzanu izrezati. Igralka Bo Derek je izjavila, daje njena igra z orangutanom zelo „naravna“. Na hudo zaostrenem tržišču z avtomobili uspevajo le zares najboljši in, kar je morda še pomembnejše, zares ekonomični in ceneni modeli vozil. Avtomobilska tovarna iz Wolsfburga, ki izdeluje znane golfe in prej še bolj poznane volkswagne, je stopila korak naprej pred druge z novim modelom, ki mu avtomobilski strokovnjaki obetajo sijajno bodočnost. Gre za avtomobil z diesel-skim motorjem, katerega so konstruktorji obogatili z izboljšavami za prihranek goriva. Močno izboljšana karoserija, ki je dobila aerodinamično obliko, naj bi pomagala pri ekonomični vožnji. Prav tako težo vozila lajšajo številni deli iz čvrste plastike, kar vse omogoča boljši izkoristek moči motorja, vendar pa nič ne zmanjšuje trpež-nosti in udobnosti vozila. Kot predvidevajo v tovarni, bo novo vozilo obvladovalo svetovno avtomobilsko tržišče v letih 1986 do 1990. Že po tem podatku je mogoče sklepati, da konstruktorji iz Wolfsburga zares pripravljajo vozilo bodočnosti. Prototip bodo pokazali prihodnji mesec na frankfurtskem avtomobilskem sejmu. Stara zgodba je dobila še seksi inačico — Tožba Zgodba o nesrečnem angleškem lordu, ki je odraščal med divjimi gorilami in dobil ime Tarzan, je doživela že nešteto filmskih inačic, nazadnje še najnovejšo seksi verzijo. Družba MGM je posnela film „Tarzan, opica - človek", v katerem je režiser bogato izkoristil lepo Bo Derek in jo pred kamero bolj slačil kot kazal oblečeno, skratka lady Jane, ki je glavna ženska junakinja v zgodbi o Tarzanu, je pokazal kot nadvse prikupno in spolno privlačno žensko. To pa je šlo v nos predstavnikom družbe Burroughs, ki skrbi za pisateljsko zapuščino Edgor-ja R. Burroughsa, očeta zgodbe o Tarzanu. Tožili so filmsko družbo in zahtevali, da novi film prepovedo, češ da žali Tarzanov in Janin lik. Sodišče je tožbo sprejelo in modro razsodilo, da filma ne prepove, le nekaj prizorov bodo morali izrezati. Vsega skupaj 4 minute filma občinstvo ne bo videlo, kar pa je res malenkost. Važno je, da je film že pred premiero dobil toliko reklame. Nič manj kot smrt ne zaboli lepota. S. QUASIMODO Premagan ogenj Požari pobirajo veliko človeških življenj, ker je reševanje ljudi iz gorečih stavb precej težko. Med najnovejšimi izumi, ki naj bi pomagali tako gasilcem kot žrtvam požara, je pozornosti vredna ognja vama odeja, odkritje dveh avstralskih izumiteljev. Posebnost odeje v tem, da je prepojena s posebno tekočino, ki preprečuje, da bi se vžgala, hkrati pa deluje kot protibakterijsko sredstvo in blažilec opeklin. Mogoče se je zaviti vanjo in varno preiti ognjene zapore, prav tako pa se da z odejo omejiti manjši požar, kar je važno, ko gre za ogenj, ki onemogoča izhod na varno. Pri nudenju pomoči žrtvam požara opravlja dvojno vlogo: najprej zaščiti opečenega človeka pred nadaljnjim škodljivim vplivom ognja in vročine, nato pa še deluje kot samodejna prva pomoč, ko žrtev ohladi, blaži opekline in jih zavaruje pred vnetji. Ognja varna odeja je shranjena v pločevinki. Ko je sila, je treba pločevinko le odpreti in vlažno odejo potegniti ven. Kdor ubija svojo tradicijo, bo pripravljen ubiti tudi tujo. I.GLAZUNOV Dobro je roditi se v mali deželi C. MILOSZ Žlica je vse premalo, da bi hranila sanje. J. MENART I. CANKAR Ljubosumje se rodi iz premajhnega spoštovanja do sebe. L. PIRANDELLO Pridi ob prazniku! je v sebi še enkrat ponovil Ken. Da, tako je rekla! In jaz, tepec, sem to sprejel, kot da mi pravi: Ljubim te, neizmerno te ljubim ... Bolščal je v tribuno. Anesta je blestela sredi postavnih veljakov. Smeh je stresal imenitno v družbo, barve oblačil go, se ko?a|e s kitami A cvetja np tribpni,,bliski npkita jn orožja, posebej a zlikanega za praznik, so slepili pogled. ; ’t- >i „Zares, kdo se meni zame, ubogega kovača? ” je z vso silo zgrabilo Kena malodušje. Odtrgal je oči z Aneste, se obrnil, da steče od tod nazaj v planine, k pogorišču, h gomili svojih staršev. Noge ga niso ubogale. Sesedel se je, sklonil glavo, zagrebel s prsti v mado travo. Obsedel je ■ tako i— neznatna* številka % tisočglavi množici. Na. planjavi pa se je medteb razmahnila predstava.) d i r ve.i-t-o.. » L, je vzdramif iz-otopelosti-. Sposoja knjig se povečuje Upravnica občinske matične knjižnice v Brežicah Mija Šebek govori o porastu zanimanja za knjigo Mija Šebek že petnajst let vodi občinsko matično knjižnico v Brežicah, ki deluje že od osvoboditve in ob upravnici zaposluje še dve knjižničarki. Mija Šebek: prevladujejo mladi in ženske. Med obiskovalci je bilo lani 1344 intelektualcev in le 59 kmetov.” Koliko obiskovalcev ste zabeležili v minulem letu in katera dela so si najpogosteje izposojali? „Lani si je 12.319 obiskovalcev izposodilo 34.028 zvezkov oz. knjig. Leposlovno poučnih del je bilo 3.565, največ pa smo izposodili pionirskih knjig in sicer kar 13.478. Prevladuje Šolajoča se mladina. Zanimivo je, da je bilo lani med izposojevalci kar 8.876 žensk.” Po številu kpjig na prebivalca pa vendarle še zaostajate za normativi. „Po stanju 1. januarja letos pride le 0,9 knjige na prebivalca Sicer pa imamo od skupno 23.750 knjig 21.100 zvezkov v slovenskem, 2128 pa v drugih jezikih. Letos smo samo v prvem polletju nabavili 827 knjig, zlasti ob pomoči občinske kulturne skupnosti, nekaj pa nam jih je podarila republiška kulturna skupnost. V knjižnici imamo še 60 letnikov raznih časopisov, naročenih pa je še 40 raznih naslovov revij in časopisov.” Kako skušate s knjigo čimbolj prodreti na podeželje in drugam? „Imamo le dvoje izposojevališč. Zelo dobro deluje v brežiškem domu upokojencev, slabo pa v Krški vasi. Znano pa je, da je bilo že pred dvema letoma na šolah v brežiški občini prek 50.000 knjig. Tudi prosvetno društvo v Dobovi ima knjižnico z okoli 4.000 zvezki.” Število obiskovalcev se je v zadnjem času bistveno povečalo. Čemu pripisujete to pohvalno dejstvo? ..Povečane cene knjig močno vplivajo na izposojo. Ne nazadnje smo od oktobra lani v novih prostorih ob domu učencev in marsikdo raje pride v bolje urejeno knjižnico. Primerjava z lanskim polletjem pokaže, da je bilo letos 1167 obiskovalcev več, ki so si izposodili 3.975 knjig. Novih članov pa smo pridobili 278.” Lahko poveste nekaj naslovov in avtorjev, po katerih najpogosteje segajo bralci? ,,Poleti privlačijo zlasti dela Kon-salika in Holtove, celoletni pregled pa pove, da so bile najbolj iskane knjige: Metulj, Pesem ptic trnavk, Mi otroci postaje Zoo in Kramer proti Kramerju. ” p p UMRL DAMJAN VAHEN Pred tednom dni je preminil v 68. letu starosti Damjan Vahen — Svetinov, esperantist, novinar, književnik in prevajalec. Novinarstvo je študiral na dunajski univerzi. Zadnja leta plodnega življenja je preživel v Kapelah. PŠENICA ZA KORUZO — Karel Mladkovič iz Župeče vasi 31 je oddal Agrariinemu tozdu Agroblagovni promet 1924 kilogramov pšenice. Kakor večina kmetov se je tudi on odločil za zamenjavo pšenice za koruzo, saj je menjava 1 : 1,3 ugodna. NOVO V BREŽICAH PRIJAZNOST ZA VARNOST -Lastniki avtov so nemalo presenečeni, ko pripeljejo na bencinsko črpalko Petrola na Čatežu od Brežic proti Krškemu. Vrli trgovci se sami spomnijo, da bi bilo dobro odstraniti nesnago z vetrobranskega stekla in urno prično s čiščenjem. Res zelo redek pojav, ki ni zgolj podjetnost in prijaznost, pač pa tudi skrb delavcev bencinskega servisa za večjo varnost na naših cestah. Vsekakor vredno pohvale, predvsem pa posnemanja! DODATEK ZA ZAMUDO? -Med delegati brežiške občinske skupščine je kar završalo, ko so od predstavnice jedrske elektrarne zvedeli, da imajo nekateri delavci nuklearke še nekakšen 30-odstotni investicijski dodatek. Med malico so se delegati, ki so zastavili na zasedanju veliko konkretnih in jasnih vprašanj predstavnikom nuklearke (med njimi je bilo tudi to, zakaj imajo v jedrski tako visoke plače), muzali, češ da imajo v nuklearki investicijski dodatek zaradi zamude pri izgradnji. ŽGOČE SONCE POLNI BAZENE - V Čateških Toplicah se bodo lahko ob pripeki (če bo seveda vreme še tako), pohvalili z rekordnim obiskom. Bazene polnijo gostje iz sosednje republike, ne manjka pa niti domačinov in sploh kopalcev iz Posavja. Ti so sicer v precejšnji meri sprejeli za „svojega” brestaniški bazen, ki slovi po čisti, a resda nekoliko bolj sveži vodi. Računajo, da se je v nedeljo zadrževalo na bazenih Čateških Toplic okoli 5.000 kopalcev. BREŽIŠKE VESTI Brigadirji so se zelo izkazali Mladinska delovna brigada Matija Gubec iz Trebnjega v Brkinih najboljša v svoji izmeni - Trak akcije, 14 udarniških značk in 14 prizn anj - Pokrovitelj brigade je bil Donit Kot smo že poročali se je 18. julija vrnila iz Brkinov mladinska delovna brigada Matija Gubec iz Trebnjega. Dodamo naj, daje bila daleč najboljša v drugi izmeni. Mladinci, ki jih je vodila Ada Gole, so za prizadevno delo prejeli trak akcije, 14 udarniških značk in 14 priznanj. Kot pravijo v vodstvu brigade, je bilo zanimanje za delo v brigadi med trebanjskimi mladinci letos zelo veliko. Menijo, da zato, ker so pred odhodom v Brkine organizirali doma precej lokalnih delovnih akcij. varna Donit iz Velike Loke in brigadirji pravijo, daje zelo dobra. M. LUZAR SKRČEN PROGRAM ZA OTROKE Skupnost otroškega varstva iz Trebnjega zaradi pomanjkanja finančnih sredstev letos dela po skrčenem programu Tako letos ni predvidela letovanja otrok, skrčila je vzgojni program za otroke Roma v, organiziranje varstvene družine pa je preložila s spomladi na jesen. Denarne težave se vlečejo še iz leta 1979, ko je bil prispevek staršev manjši od planiranega za 514.000 dinarjev. Obenem so izpadla solidarnostna sredstva v višini 180.000 dinarjev. V trebanjski mladinski delovni brigadi Matija Gubec so prevladovali srednješolci, zastopani pa so bili tudi delavci in študenti. Med mladinci, ki so bili v Brkinih tri tedne, jih je bilo največ iz Trebnjega. Iz drueih krajev v občini so bili precej enakomerno zastopani. Sedem brigadirjev je prišlo iz Novega mesta. Komandantka brigade Ada Gole pravi, da so bili trebanjski brigadirji med prvimi na trasi in v interesnih dejavnostih. Omenjena priznanja jim veliko pomenjjo, žal pa niso imeli pravih možnosti za pridobitev odličja izredno udarništvo. To se namreč največ podeljuje za izjemne dosežke v neugodnem vremenu in na slabem terenu ter za pomoč pri naravnih nesrečah. Brigadirje v izmeni, v kateri so bili poleg trebanjskih mladincev še Ljubljančani in Mariborčani, pa je nejevolja narave v glavnem obšla. Pokroviteljica brigade je bila to- MLADINCI NA IZOBRAŽEVANJE Občinska konferenca ZSMS Trebnje bo poslala osem mladincev iz občine na mladinsko politično šolo, ki jo bo od sedemnajstega do dvaindvajsetega avgusta letos organizirala v Tacnu republiška konferenca ZSMS. Dva slušatelja bosta iz krajevnih skupnosti, predvidoma pet pa jih bo iz organizacij združenega dela, v Tacen pa bo odšel še sekretar OK ZSMS Trebnje. UREJAJO OKOLIGO NOVE ŠOLE — Nova trebanjska hiša učenosti ni ostala na stabilizacijskem cedilu. Dela pri tem 140 milijonov vrednem objektu so v dobršni meri opravljena in še letos bo mladostni živžav odmeval iz novih učilnic. V teh dneh delavci SGP Grosuplje urejajo okolico. (Foto: M. Luzar) Z DELOVNE AKCIJE NA PROSLAVO Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Trebnje je organizirala od 19. do 22. juljja v krajevni skupnosti Mirna lokalno delovno akcijo, v kateri je okrog 40 mladincev urejalo cestne bankine. Udeleženci akcije so na dan praznika odšli na pohod v Zgornje Zabukovje pri Trebelnem, kjer so na osrednji trebanjski proslavi dneva vstaje odkrili spomenik Mokronoški četi. TREBANJSKE MICE TREBANJSKI BRIGADIRJI pravijo, da so njihovi uspehi iz Brkinov v domači občini ostali precej brez odmeva. Obiskov iz domačih logov so imeli mladi iz trebanjske občine na akciji zelo malo in še ti so bili precej v skromni zasedbi. Ustrezni dejavniki, ki bi jih brigadirski uspehi lahko zanimali, so ostali v ozdaju tudi ob prihodu brigadirjev. Kaj če bodo v prihodnje nemi brigadirji? ! TREBANJSKE MICE Pouk pred durmi, učilnic pa ni V krškem Šolskem centru imajo velike težave s prostori — Slovenijales zamuja Eden od pogojev, da se je krški Šolski center lahko vključil v usmerjeno izobraževanje, je bil tudi ta, da usposobijo učilnice za fiziko, biologijo in kemijo. Sola je storila vse potrebno, preuredili so prostor, ta pa čaka prazen že eno leto, ker Slovenijales, (republiška izobraževalna skupnost mu je zaupala kompletni inženiring) zamuja. Tako so v Krško šele sredi julija prispeli vsi načrti za inštalacije, a predračuna še vedno ni. Ker že dve leti traja opremljanje učilnic, šola sama išče obrtnike. Kljub prizadevanjem pa po vsej verjetnosti učilnice 1. septembra še ne bodo nared. Zastoj prinaša nenehne podražitve. Te znašajo kar 1,592 milijona dinaijev, pokrila pa naj bi jih šola kakor ve in zna, saj republiška izobraževalna skupnost, kije primaknila k predračunski vredndsti naložbe 2,583 milijona dinarjev celo dve tretjini, rima denarja. Šola tudi na pomoč občinske izobraževalne skupnosti ne more računati. Še dobro, da je doslej priskočila na pomoč krška zavarovalnica Triglav s posojilom šeststotih tisočakov. KRŠKE NOVICE KOUKO PŠENICE - V prizadevanja, da bi V naši republiki odkupili čimveč letošnjega pšeničnega pridelka, se vključuje tudi krški Agrokombinat. Računajo da bodo pridelovalci oddali okoli 20 ton zrnja, kar bo enako ali le malo več kot v prejšnjih letih. OBNOVITI TEHNIKO - Partizansko tehniko Franceta Prešerna na Bohorju je zadnja zima močno prizadela, tako da bo potrebna temeljita obnova tega zgodovinskega spomenika. Na občinski konferenci ZSMS načrtujejo, da bi pri delih pomagala tudi mladina. V to akcijo naj bi se vključili predvsem člani osnovnih organizacij iz krajevnih skupnosti Senovo, Koprivnica in Brestanica. KRŠKI TEDNIK Letos bodo morali učiti tudi predmet organizacija tehnike in proizvodnje, potrebujejo dve učilnici, le oprema za vsako pa velja 900.000 dinarjev. PIS za kovinarstvo pravi, da nima denarja, PIS za elektro smer pa menda razpolaga z denarjem za s- NAJVEČ KRVODAJALCEV NA SENOVEM Občinski odbor RK je hvaležen vsem, ki so se pojavili na odvzemnih centrih nedavne krvodajalske akcije, saj so bili med njimi celo dopustniki Na Senovem je darovalo kri 320, v Krškem 254, v Leskovcu 165 in v Kostanjevici 109 krvodajalcev. Od vpisanih 877 krvodajalcev j ih je bilo odklonjeno precej manj kot prejšnja leta; okoli sto krvodajalcev manj kakor običajno pa štejejo glede na poletni čas za uspeh. Za ugoden razplet imajo precej zaslug v Metalni, kjer imajo krvodajalci dva dni prosto. V drugih delovnih kolektivih se zavzemajo, da bi poenotili določila v samoupravnih aktih glede krvodajalstva. Prihodnja krvodajalska akcija bo konec novembra. opremo samo sedmih učilnic v Sloveniji. Poleg teh težav pa se v Šolskem centru ubadajo še z izjemno resnim vprašanjem, kako čimprej priti do nove šole, saj je stanje kritično. Druga izmena je neizbežna. Do jeseni naj bi bili pripravljeni načrti za nov dom učencev (za katerega je republiška izobraževalna skupnost zagotovila sredstva) in za šolo. P. PERC Kako čutijo z mestom Pri gradnji vodovoda naj bi pomagali tudi štipendisti Zamujajo s prinašanjem potrdil MLADI PREDNJAČILI -Na Senovem je bflo prejšnji četrtek veliko mladih krvodajalcev. Albin Medvešek, 41-letni šofer pri senov-skem rudniku, pa je kri daroval že dvaindvajsetič. (Foto: P. P.) TRGOVINA BO - Malokdo je verjel, da utegne Mercator, tozd Trgovina pri sevniškem Kmetijskem kombinatu, prej kot v enem letu na Bučki postaviti novo tigovino. Betoneiji pa so se nadvse resno lotili dela tako, da so obrisi lepega novega objekta že vidni. Do jeseni, ko bodo tod osrednje slovesnosti ob občinskem prazniku, naj bi bilo vse nared. (Foto: A. Železnik) SEV9HŠKI PABERKI PRAZNIKI SO MIMO - Na bloku, kjer so pisarne občinskih družbenopolitičnih organizacij, je že v petek pred dnevom borca z vsemi zastavami zgrmala na tla naprava, kamor so jih zatikali. Ce jih ne bi izobesili tako zgodaj, bi se verjetno izognili silnemu vetru. Tako bi jih za dan vstaje še imeli kam zatakniti. Do pozne jeseni na srečo ni državnih praznikov, občinski praznik pa bodo letos tako in tako slavili na Bučki. Dotlej pa utegnejo le namestiti novo držalo. Teden za tednom že poročamo o udarniškem delu Sevniča-nov pri gradnji velikega vodovoda izpod Lisce. Dela potekajo z razveseljivo naglico. Tudi težki tovornjaki tekoče dovažajo velike salonitne cevi. Vsekakor bo akcija uspela, mesto pa si bo, čeprav je gradnja etapna, kmalu zagotovilo zdravo pitno vodo tja do leta 2000 in dlje. Akciji posebnega štaba, ki je udarniško delo na vodovodu razdelil po uličnih odborih, se te dni pridružuje še občinska skupnost za zaposlovanje. Na vse štipendiste iz t. i. združenih sredstev z območja sevni-ške krajevne skupnosti so naslovili poziv, da pridejo 18. avgusta ob 8. uri v sindikalno dvorano (za Ljubljansko banko) na pogovor o tem, kako bi lahko pomagali pri nadaljnji gradnji vodovoda. Pogovorili se bodo še o drugih pomembnih vprašanjih, saj je slab odziv na vprašalnike skupnosti za zaposlovanje, vrsta di- jakov in učencev kasni s prinašanjem potrdil o opravljenih učnih in študijskih obveznostih. Te zamude so že tolikšne, da bodo lahko ogrozile redno izplačevanje štipendij. Ker podatke spremlja računalnik, se prav lahko primeri, da bodo prikrajšani za kakšen mesec ali tudi več celo tisti, ki so potrdila prinesli. Še nekaj o udarniškem delu. Pred časom smo že pisali o dokaj poraznem odzivu za mladinsko delovno brigado. Le-te bodo naposled le sestavili, večidel iz neštudentske mladine. Samoupravni sporazum o štipendiranju resda nikogar ne obvezuje, da mora poleg drugih obveznosti še v brigado. Lahko pa priskoči na pomoč, če drugega ne, kakšen dan po nekaj ur pri gradnji vodovoda. Navsezadnje bi mladi tako z neposrednim delovnim prispevkom dokazali, da jim je domače mesto ljubo. Ko se bodo vrnili s študija, bo imelo vsaj zdravo pitno vodo! A.ŽELEZNIK ^lisjak lisjaku SODOBNA POLNILNICA VIN — V Leskovcu je stekla proizvodnja v novi polnilnici Agrokombinatovega tozda Vinogradništvo — kleti, ki je veljala okoli 60 milijonov dinaijev. V eni uri lahko poslej napolnijo 2.500 litrov krškega cvička in ,,sremičana”. *' J** „Se ne bojiš, da te bo kdo povozil, ko tekaš čez sevniški most vedno po sredini? “ „Boljša je nagla smrt kot hiranje s porezanimi tacami, saj se cestarji že tedne ogibajo razbite steklovine ob pločniku!" SEVNIŠKI VESTMI Ostal na cedHu Več ali manj je javnosti znana „agonija“ Jugo tanina, ki je še vedno v stečaju. Manj znano je, da se njegov razrešeni direktor Slavko Vilčnik prijavlja, da bi zasedel ta ali oni vodilni položaj. Te dni mu je moral reči „ne“ koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL. Takšnega „ne“ pred tem forumom že dolgo ni bilo. Šlo je za nehvaležen posel, a odločiti se drugače ni šlo. Iz sevniškega zdravstvenga doma so dali namreč vnaprej svojevrsten veto, če je to sploh mogoče tako imenovati. In za kaj je šlo? Tudi v Dolenjskem listu, žal, dokaj skrito (v Skupščinskem DL, ki ga tod manj berejo, saj sevniška občina objavlja uradne objave še vedno v Uradnem listu!), je pred časom izšel razpis za tajnika nove občinske zdravstvene skupnosti in za vodjo strokovne službe v eni osebi. Na razpis se je prijavil Slavko Vilčnik. Staro, dokaj prekaljeno pravilo kadrovske politike govori tudi o vračanju v bazo. A če te tam ne marajo več, je od sile nerodno. Še bolj nerodno je to, če hoče biti nekdo izključno samo vodilni delavec, pa naj se imenuje tako ali tako. Vprašanje vodilnosti pa se zastavi, ko je pod njegovim vodstvom že prišlo do velike izgube družbenopolitičnega - premoženja. A. Ž. Naložbe bodo prinašale devize V ribniški občini so za letos na polovico zmanjšali vrednost naložb- Največ bodo vlagali v Inlesu — Naložbe v Rikov obrat v Loškem potoku še čez sito V ribniški občini so se že pri sestavi planov zavedali, da ne bodo ™ogli toliko investirati, kolikor je bilo v združenem delu tu in tam ^rečenih potreb. Zato zadnja analiza stanja na tem področju kaže, (‘a seje ribniško gospodarstvo držalo stabilizacijskih usmeritev in je naložbe zmanjšalo za polovico. Tako bodo letos vložili v nove naložbe le za okoli 350 milijonov dinarjev, vse naložbe pa so v skladu 1 zahtevami po prestrukturiranju gospodarstva in izvoznimi usmeritvi. Kot je rekel Viktor Pogorelec, Predsednik izvršnega sveta ribniške občinske skupščine, so ob ponovni oceni, ki so jo pripravili v skladu z izhodišči, sprejetimi na ravni republike, ugotovili sledeče stanje. Večina naložb bo ostala v okviru naj večje ribniške delovne organizacije Inlesa, ki bo vlagal denar v štiri EVIDENTIRAJO KANDIDATE ZA VODSTVA Kljub poletni vročini, kije zajela naše kraje v zadnjem času, v ribniški občini ta čas poteka intenzivno evidentiranje za vodstvene funkcije y družbenopolitičnih organizacijah, oelagacjjah in samoupravnih organih. Evidentiranje mora biti končano do konca septembra, ko bodo udelali prvo poročilo o tem. svoje tozde ter Riko, katerega naložba pa bo lahko še prišla pod drobnogled. Najdalj so trenutno v Inleso-vem tozdu Sodražica, kjer se bliža h koncu gradnja nove tovarne, ki bo veljala več kot 34 milijonov dinarjev. V novi tovarni bodo vpeljali modernejšo tehnologijo, večji del proizvodnje pa bo šel v izvoz kot doslej. Ta mesec se začne gradnja pri* povečevanju zmogljivosti v tozdu Loški potok, kjer bodo vložili 33 milijonov dinarjev za povečanje proizvodnje lepljenih plošč. Omenjena proizvodnja bo v celoti šla v izvoz, zato so v Inlesu dobili tudi vsa soglasja SISEOT. Petnajst milijonov bo vredna naložba v tozd v Dolenji vasi, kjer bodo tudi delali za izvoz, prav tako kot pri prvih dveh naložbah pa so tudi tu večino denarja prispevali sami delavci Inlesa. Tudi v ribniškem tozdu TSP se bodo že letos lotili nove naložbe, tako da bodo zanjo uvozili vso potrebno opremo, gradnja pa naj bi se pričela naslednje leto. Kot kaže, pa bo nekaj težav pri gradnji obrata v Loškem potoku, kjer naj bi Riko vložil 40 milijonov dinarjev. Ta naložba, ki bo tudi izvozno usmerjena, naj bi še šla skozi sito posebne komisije, ki bo ocenjevala njihovo primernost. J. S. JE PROSTOR PRAVI? — Na Prijateljevem trgu v Ribnici so pred kratkim uredili otroško igrišče. Vprašanje je, če je lokacija prava. Po Prijateljevem trgu teče gost promet, ob robu igrišča pa je postavljenih veliko smetnjakov, ki so za otroke pogosto privlačnejši kot urejene igralne površine. (Foto: Milan Glavonjič) UGODNI POSLOVNI REZULTATI V POLLETJU Zbori delavcev v ribniški občini so potekli v znamenju optimizma, saj v primerjavi s prvim četrtletjem ni izgube izkazovala niti ena delovna organizacija. Seveda pa to velja samo za združeno delo, medtem ko je v negospodarstvu še naprq najbolj kritično v zdravstvenem domu, kjer imajo izgub za štiri milijone dinarjev. Medtem ko so v združenem delu trije tozdi popravili izgube v pozitivne rezultate, pa kaj takega za zdravstvo ne bi mogli reči. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI KAR PRECEJŠNJE RAZBURJENJE je zavladalo med ribniškimi nosilci stanovanjskih pravic, ko so izvedeli, da jim je stanovanjska skupnost podražila stanovanjske najemnine. In razburjali so se menda kar utemeljeno, saj omenjena skupnost za ta korak ni dobila odobritve niti od skupnosti za cene, kaj šele od drugih organov. No, pa razburjenje ni nič pomagalo, saj so cene še vedno iste, na stare pozicije jih bo morda premaknil šele odlok o urejanju neupravičenih podražitev. JA, RIBNICA JE PA RES IDILIČEN KRAJ, bi lahko rekel slučajni obiskovalec, ki bi lahko povsem po naključju v središču mesteca srečal veverico, kakor smo jo mi pretekli teden. Glede na to, da jo je mimo stavbe občinske skupščine tako hitro „šibala”, pa bi lahko še pomislili, da je pred kom bežala. In to je zelo verjetno, odkar v Ribnici ni mogoče dobiti poštene malice. REŠETO Brigadirsko pobratenje Pred kratkim je vodstvo MDA Bela krajina 81 in OK ZSMS Črnomelj obiskalo v Vojniču v sosednji Hrvaški vrstnike na MDA Petrova gora. Dogovorili so se za nadaljnje sodelovanje med akcijama, tako krepili bratstvo in enotnost in izmenjavali izkušnje. V nedeljo so brigadirji iz Mozirja in G. Radgone, ki so v tretji izmeni MDA Bela krgjina, obiskali vrstnike v Vojniču, si ogledali spominski park na Petrovi gori in novi spomenik. Na skupni seji obeh vodstev štabov akcije so se med drugim dogovorili, da sredi meseca pridejo hrvaški brigadirji na obisk v Črnomelj, takrat se bodo tudi pobratili. PRVIH DEVET TISOČ — V dobrem mesecu, kar teče poskusna [ proizvodnja, so v črnomaljskem Gorenju izdelali 9.000 kompresor-[ jev, ki so jih v Velenju vgradili v hladilnike, namenjena za domači trg. V končni fazi naj bi v črnomaljski tovarni izdelali 800.000 kompresorjev na leto. Še za domači trg jih ni dovolj V črnomaljskem tozdu Gorenja uspešno teče poskusna proizvodnja kompresorjev za hladilnike — Drugo leto bo 200 delavcev delalo v dveh izmenah in predvidoma naredilo 800.000 kompresorjev — Za izvoz še nimajo potrebnih znakov o kakovosti okviru delovne organizacije Tovarna gospodinjske opreme. A. BARTELJ V devet tisoč raznih modelov hladilnikov, ki so v zadnjem mesecu prišli iz Gorenja, so vgrajeni kompresorji, ki sojih izdelali v črnomaljski tovarni kompresorjev. Brž ko se je rešilo vprašanje uvoza potrebne opreme za črnomaljsko tovarno Gorenja, so jo ^RMflMAl ICIf I flRflRIR začeli montirati in sedaj dober mesec že teče poskusna proizv- ulHlUlflHUOIII UnUDIn odnja. „Prvi rezultati so za nas nadvse ugodni: od 9.000 kompresorjev, kolikor smo jih v tem času naredili, izmeta tako rekoč ni,“ je povedal inž. Marjan Žalec, razvojni tehnolog projektant v tej tovarni. Za sedaj vgrajujejo kompresorje iz Črnomlja samo v hladilnike, ki so namenjeni za prodajo na domačem trgu, ker pač še nimajo vseh potrebnih med- PRIHAJA NOVA IZMENA V soboto se bo končala tretja izmena na MDA Bela krajina, v kateri od 19. julija delajo brigadirji iz Mozirja in Gornje Radgone. Zamenjali jih bodo njihovi vrstniki iz občin Ljubljana - Moste in Nova Gorica ter fantje in dekleta, ki bodo sestavljali brigadi Rdečega križa. Četrta brigadirska izmena naj bi dokončala dela pri gradnji zbiralnika za čistilno napravo v Črnomlju, dokončali gradnjo vodovoda v Adle-šičih in začeli delati na tako imenovani skojevski cesti Gradnik -Omota narodnih znakov o kakovosti, ki so potrebni za izvoz, vendar tudi to že urejajo. „Sicer pa letos nikakor ne bi zmogli, da bi delali tudi za izvoz, saj imamo v načrtu do konca leta izdelavo 79.000 kompresorjev, kar je seveda še za domači trg premalo. Medtem ko sedaj naredimo 300 do 400 kompresorjev na dan, načrtujemo, da bomo dnevno prizvodnjo z oktobrom dvignili na 800 kompresorjev," pravi Žalec. Kompresor, ki ga Gorenje uvozi, stane 80 nemških mark, v črnomaljskem pa je vgrajenih za 40 mark uvoženih delov, medtem ko so ostali deli, in seveda delo, domači. V končni fazi, ko naj bi proizvajali 800.000 kompresorjev na leto, pomeni to 32 milijonov mark. Sedaj je v črnomaljskem Gorenju zaposlenih okoli 70 delavcev in delo teče v eni izmeni; skoraj ves potrebni strokovni kader je že tu in že vpeljan. V dveh izmenah naj bi delo steklo v začetku prihodnjega leta, ko bo v tej tovarni zaposlenih 200 delavcev. Do takrat naj bi sedanji obrat tozda Zamrzovalniki postal samostojna temeljna organizacija v KAM PA ZDAJ? - Tako se vpraša marsikateri domači in tuji gost, ko pride pred Baričevo gostilno v Loki in vidi, da je zaradi dopusta zaprta. Ta gostilna si je z dobro hrano, pijačo in prijazno postrežno dobila dober glas, ta pa seže, kot je znano, v deveto vas. INFLACIJA VESELIC - Ce bi sodili po oglasni deski sredi Črnomlja, so tako rekoč edina dogajanja v teh dneh v občini veselice. Očitno je splošna inflacija segla tudi na to področje. Izgube ne vozijo potnikov Kočevski tozd SAP Viator je imel zaradi nerentabilnih prog v prvem četrtletju 380 tisoč dinarjev izgube — Posledica so ukinitve nekaterih prog v kočevski in ribniški občini! Ko so krajani kočevske in ribni-8te občine izvedeli, daje avtobusno Podjetje SAP - Viator ukinilo štiri Vožnje med Loškim potokom in Travo, so začeli nagodovati, saj so se — OBLETNICA KOČEVSKE GLASBENE SOLE Kočevje je pred 20 leti naredilo v ktfstvu nov korak naprej. Občinski Hudski odbor je že februarja leta 1961 sprejel sklep o ustanovitvi Sasbene šole, ki naj bi pripomogla h kulturnemu dvigu mesta in okolice. Kočevje do takrat ni imelo glasbene hadicije; razen rudarske godbe niso Rojili instrumentalne glasbe. Zato je občinski ljudski odbor zagotovil, da I5® podpiral ustanovitev glasbene šola. Čeprav je bilo treba začeti iz nič, ta odločitev uspela in rodila legate sadove. Za to imajo zasluge Predvsem prof. Miloš Humek in OČno osebje. Rezultati njihovega dela se kažejo na neštetih prireditvah 1,1 v uspehih posameznikov te glasbene šole. A. ARKO zaradi tega po njihovem mnenju precej poslabšale prometne zveze. Toda kot so nam povedali, je bil ta ukrep nujen, saj se je avtobusno podjetje SAP - Viator znašlo v precejšnjih težavah zaradi vedno višjih stroškov, v prvem trimesečju pa je imel kočevski tozd 380.000 dinarjev izgube. Izgube so nastale, ker se je v zadnjih letih povečala cena nafte za 500 odstotkov, vozovnice v avtobusnem prometu pa so se v tem času podražile samo za 100 odstotkov. Kljub temu da so v avtobusnih podjetjih iskali vse mcgoče notranje rezerve, so jih razmere prisilile, da so začeli ukinjati nekatere nerantabilne proge. Kot je povedal Jože Mlakar, direktor tozda SAP -Viator v Kočevju, se je na progi Loški potok - Trava večkrat zgodilo, da so imeli samo 30 do 90 dinarjev inkasa, na progi, kije dolga v eno smer 30 kilometrov, pa imajo kar za 2.700 dinarjev stroškov. Zato so od šestih voženj, kolikor jih je bilo na tej progi še do 1. julija, kar štiri ukinili. Sledili so namreč nače- v POLETNEM MRTVILU TUDI BALINANJE PRAV PRIDE - V Kočevju je na vsakem koraku videti, daje to mesto zajelo poletno t&rtvilo: tako je v uradih pa v organizacijah združenega dela, celo na ulicah je manj ljudi. In v takem času pride prav vsaka zabava, buli balinanje, katerega so se lotili tik mladeniči pred kočevskim Domom upokojencev. li, da na določeni relaciji ne smejo ukiniti vseh prometnih zvez. Ta proga v kočevski občini ni edina nerentabilna, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi na progi med Kočevjem in Novim mestom in Reko ter na nekaterih mestnih progah. Vendar, pa, ker so to edine zveze Kočevja z morjem in Novim mestom, teh prog za zdaj ne bodo ukinili. Boje se, da bodo morali zaradi otežene situacije v gospodarstvu ukiniti še kakšno progo, še prej pa bi radi dobili mnenje izvršnega sveta, j ki so ga že seznanili s položajem tozda, a nanj še niso dobili odgovora. DROBNE IZ KOČEVJA PEŠCI- PROSIJO, naj se dokončno uredi prostor za gostilno Rog. Tam po vsakem dežjuvnastane mlakuža. Vsi, ki vozijo sadje in-povrtnino na tržnico ali prihajajo nakupovat, puščajo avtomobile na suhem. Tako se morajo pešci prebijati med pločevino in mlakužo. Kdo je dolžan skrbeti za red na tem prostoru? Nujno bi morali odstraniti to mlakužo in sploh poskrbeti zave čj o čistočo okrog tržnice. ČASOPISI OBJAVLJAJO; da so tri slovenske pivovarne proizvedle 14 odst. vsega piva V Jugoslaviji. Ugotavljajo, da smo Slovenci na prvem mestu v upbrabi piva v Jugoslaviji, saj v povprečju popije vsak Slovenec, če odštejemo porabo turistov, letno 65 1 piva. Vendar je povprečje le približno. V Kočevju se namreč zdi, da ta slovenski rekord ob večerih in prostih dneh močno presežejo. AVGUSTA SPET TEČAJI - Komisija za opravljanje vozniških izpitov za območje občine Kočevje in Ribnica ne bo delala od 25. junija do 10. avgusta. AMD v obeh občinah pa že sprejemata prijave za tečaje, ki se bodo začeli v avgustu. Asfalt obeta napredek Rakovec je končno dobil asfaltno cesto proti Metliki — Bo odslej delavce vozil avtobus Čeprav od Rakovca, ene manjših vasi v metliški občini, do Metlike ni več kot okoli sedem kilometrov, je bila ta vasica do pred nekaj dnevi ena najbolj oddaljenih od občinskega središča. Od Božakovega, kjer se je končal asfalt, je do Rakovca vodila slaba in ozka makadamska cesta. Sedaj pa je asfaltni trak, ki je v teh krajih še marsikdaj soznačica za napredek in obet boljših časov, speljan vse do Rakovca, zadnje vasi pred mejo s Hrvaško. „Ta cesta , teh 2,5 km asfalta, za našo vas ogromno pomeni," je na kratko označil veliko pridobitev 22-letni Tone Matjašič iz Rakovca, zaposlen kot fino-mehanik v metliškem Kometu. Rakovec šteje 12 hiš, vendar sta dve prazni, prebivalcev pa je okoli 25. „Poslej bo avtobus ali kombi vozil otroke ’v šolo v 'Metliko;’ vsa leta so morali otroci vsak dan peš do Božakovega in šele od -tam naprej z avtobusom," pravi Matjašič, ki je sam to pot premeril vsak šolski dan vseh osem let. „Takrat ni bilo asfalta niti do Božakovega, sedaj pa ga imamo tudi v naši vasi. Res lep napredek v teh nekaj letih!" Tudi za vaščane, ki so zaposleni v glavnem v Metliki - od vsake hiše je kdo v službi - je sedaj pot v službo lažja. Želijo si, da bi tudi v Rakovec kdaj pripeljal avtobus. „Sedaj moramo v službo s svojim avtomobilom ali pa peš kaka dva kilometra na hrvaško stran do železniške postaje v Kamanju in od tam z vlakom v Metliko. Če ne štejemo trgovine v Kamanju, smo tudi glede nakupov povsem vezani na Metliko." Tone je prepričan, da bodo sedaj, ko so dobili asfalt, mladi še raje ostajali v domači vasi. Tudi njega Ljubljana, kjer se je šolal, ni premamila. „V rojstni vasi mi je lepše," preprosto pove. Tako Tone kol njegovi vrstniki po službi pridno pomagajo pri delu na kmetiji. „Vza-memo pa si čas tudi za nogomet ali kakšno drugo igro; ob sobotah se podamo na kakšno veselico, ob nedeljah pa v Metliko v kino." A. B. £ »-P1 - SPREHOD PO METLIKI PRED DELOVNO ORGANIZACIJO BETI urejajo parkirišča in ni več daleč čas, ko bodo položili asfalt. Ko bo vse dokončano, bo dobil prostor pred Beti lepšo podobo, šoferjem pa ne bo treba več voziti v krogu in iskati prostor za parkiranje. KOT S VE Z VETRČEK v poletni vročini bo športna novica, da so dobili Metličani prvo žensko rokometno ekipo, ki resno in vztrajno vadi dvakrat na teden na Pungartu. Trener ni ženska, ampak je to Zvone Cej, sicer basist pri sekstetu Vitis. Močan glas mu bo prišel velikokrat prav, ko ga bo moral povzdigniti nad svoje varovanke' ki se pridušajo postati dobra in strah vzbujajoča ekipa. PRED KRATKIM JE IMEL SESTANEK izvršni odbor turističnega društva, ki je ugotovil med drugim tudi to, da s čistočo v mestu še ne moremo biti zadovolnji. Najbolj nastlano je okrog improvizirane avtobusne postaje ter v okolici samopostrežbe. Lepo bo, če bo zalegla dobrohotna pripomba. MARJAN VIVODA JE FANT, ki ima veliko zaslug za to, da poteka filmski spored v kulturnem domu Edvarda Kardelja tako, kot se to spodobi. Veliko prostega časa vloži v to, a ker je tih in skromen, malokdo opazi njegovo delo. Naj bo teh nekaj vrstic v dokaz, da le še ni vse oslepelo. „ANGLEŠKJ“ VEČER Mladi Metličani so v stari kino dvorani pripravili večer, ki so mu dali naslov .Veliki rodeo". Po plakatih, napisanih v angleščini, bi človek sklepal, da je prireditev namenjena tujim turistom, ki pa jih ni bilo videti v dvorani. Vsekakor so se nastopajoči bo® zabavali kot občinstvo. Pa še preblisk: v bodoče bi kazalo napisati plakate še v nemščini, italijanščini, culukafr-ščini, morda pa tudi v slovenščini, saj smo navsezadnje še zmeraj v Sloveniji Kaj pa, če so pripravljalci večera iz katere nam tuje dežele? KOČEVSKE OTAVA SE DOBRO SUŠI — ,£amo da bi bilo lepo vreme,” stasi prejšnji teden želeli Logarjevi ženski iz Radovičev, ko sta sušili otava Želja se jim je povsem izpolnila in vroče sonce je še preveč žgalo. metliški tednik DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO. SOKOLSKA 1 URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING tedcnsK6le Četrtek, 6. avgusta - Ljubo Petek, 7. avgusta - Kajetan Sobota, 8. avgusta - Miran Nedelja, 9. avgusta - Janez Ponedeljek, 10. avgusta - Lovrenc Torek, 11. avgusta - Suzana Sreda, 12. avgusta - Klara Četrtek, 13. avgusta - Lilijana LUNINE MENE 7. avgusta ob 20.26 - prvi krajec BREŽICE: 7. in 8. 8. italijanski barvni film Kako izgubiti ženo in najti ljubico. 9. in 10. 8. ameriški barvni film Ameriški gjgalo. 11. in 12. 8. ameriški barvni film Jenki. ČRNOMELJ: 6. 8. italijanski film Neobrzdane strasti. 7. in 9. 8. italijanski film- Škandal. 8. in 9. 8. ameriški film Zgodba o Bobiju Holi-ju. 10. 8. ameriški film Umor v Amsterdamu. 13. 8. ameriški film Robijaški blus. KOSTANJEVICA: 8. 8. ameriški film Nedosegljiva Sarah Bernardt. 9. 8. angleški film Ljudje, izgubljeni v času. 12. 8. francoski film človek igrača. KRŠKO: 8. in 9. 8. ameriški film Otok piratov. 12. 8. nemški film Nosferatu - fantom noči. 13. 8. ameriški film Huper - superkaska-der. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 7. do 9. 8. italijanski film Reka velikega aligatorja. 10. in 11. 8. italijanski barvni film Smrtonosne rože. 12. in 13. 8. francoski barvni film Plavalni učitelj. NONO MESTO - KINO JLA: Od 7. do 9. 8. nemški film Winetou v dolini smrti. Od 10. do 12. 8. italijanski film Me sto žensk. SLUŽBO DOBI KV AVTOKLEPARJA, lahko tudi priučenega, takoj zaposlim. Rajko Sotlar, Gorica 8, 68273 Leskovec pri Krškem. ZAPOSLIM KOVINOSTRUGARJA, ki obvlada tudi delo na rez-kalnem in skobelnem stroju. OD 13.000 din. Majerle, Železničarska, Črnomelj. Motorna vozila OPEL KADETT in R 4 L ugodno prodam. Informacije na telefon 62-373. AMI 8, letnik 1973, v nevoznem stanju prodam. Cveto Zupančič, Regerča vas 4 a, Novo mesto. NOVO KAROSERIJO za R 4 prodam. Informacije v petek 7. 8. od 17. do 20. ure na tel. 85-933. R 4 TL, star dve leti, prodam. Tel. 22-903. ZASTAVO 101, obnovljeno, registrirano do julija 1982, letnik 1974, ugodno prodam. Ivan Vogrinc, Gaberje 43, Dobova. RENAULT 12, letnik 1976, dobro ohranjen, registriran do avgusta 1982, ugodno prodam. Ogled možen vsak dan od 15. ure dalje pri Adolfu Hlastan, Senovo 215. ZASTAVO 101, staro tri leta prodam. Ivan Pirc, Drska 15, Novo mesto, telefon 23-302. FIAT 126 P, letnik 1977 (november) prodam. Informacije na telefon 22-906. Osebni avto SUNBEAM 1250, letnik 1970, registriran do 7. 1. 1982, prodam. Cena ugodna. Rudi Bevc, N. Heroja Maroka 23, Sevnica. FIAT 126 P, letnik 1977 prodam. Informacije na tel. 25 -625. ZASTAVO 101, letnik november 1977 prodam po ugodni ceni. Ogled možen vsak dan po 14. uri dalje. Janez Zalokar, Leskovška 9, Krško. PEUGEOT 304, letnik 1972 prodam. Jože Stanič, Oražnova 21, 68311 Kostanjevica na Krki. RENAULT 10, letnik 1966, registriran do 30. decembra prodam. Martin Pernišek, Podboršt 1, Šentjanž. Z 750, letnik 1972, obnovljen in registriran do junija 1982, poceni prodam. Tripun Milakovič, Šu-kljetova 12, Novo mesto. KATRO, prva registracija januar 1977 prodam. Ogled v soboto od 8. do 17. ure pri Jerman, Šegova 26. ASCONO 20 S, letnik junij 1980, 15.000 km, z radioaparatom Blaupunkt, rdeče barve, prodam. Samo resni interesenti naj sejavi-jo na telefon (068) 23-825 ali 23-221. ZADNJA VRATA ZA R 4 in nekaj rezervnih delov prodam. Rodič, Kristanova 2, telefon 24-972. MOTOR TOMOS SPRINT 90, letnik 1980, dobro ohranjen, prodam. Leopold Grebenc, Trebelno 25 pri Mokronogu. FIAT 125 P, karamboliran, prevoženih 2.000 km, letnik 1979, prodam po ugodni ceni. Franc Cunk, Vel. Mraševo 32, Podbočje. Ogled možen vsak dan. Z 750 S, letnik 1978, v odličnem stanju, registriran do februarja 1982, prodam. Ogled možen vsak dan. Jože Lončar, Orešje 38, 68290 Sevnica. Z 101, staro dve leti, prodam. Telefon 24-666. TAM 2001 kiper prodam. Naslov v upravi lista (3266/81). 126 P, star 2,5 leta, prevoženih 13.800 km, prodam. Kličite na telefon 21-786 od 15. ure dalje. LADO STANDARD, staro dve leti, dobro ohranjeno, 27.000 km, prodam. Naslov v upravi lista (3267/81). Z 750, letnik 1973, prodam. Marjan Kralj, Gor. Kamence 23, Novo mesto. PRODAM SPAČKA (6 CV) letnik 1973 inf. tel. 21-716 od 17 - 20 ure. PRODAM Zastavo 750 letnik 1972, neregestriran. Grd in Danica Adamičeva 18, Novo mesto. •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■•■■■■■■■■■■■■■■a ■ ■■■■■■■■»■■■■■■•■■■■a■■■...... :: :: |j Kmetijski stroji ij KOSILNICO ..GORENJE MUTA" z obračalnikom prodam. Jože Pri-božič, Vojsko 11, 68282 Koprivnica. KOMBANJ TIP ZMAJ 780, v do- DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto -USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek /— Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 760 din - Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev oz 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 200 din, 1 cm na določeni Strani 300 din, 1 cm na prvi strani 400 din. Vsak mali oglas do 10 besed 80 din, vsaka nadaljnja beseda 8 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 12 od 1. 4. 1981 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1981) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603- 30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov upreve: Jenkova 1, p. pL 33, tel (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33. tglefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vrčamo - Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. brem stanju prodam. Telefon. (068) 76-246. MOTORNO ŽAGO STIHL - novo in nakladač za gnoj (za vse vrste traktoijev na zadnji priklop) prodam. Jože Globevnik, Škocjan 5. OBRAČALNIK za traktor TV 521 in TV 418 prodam. Jože Zoran, Gor. Kamenje 2, Novo mesto. MLATILNICO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Jože Strmole, .Gornje Prapreče 2, Veliki Gaber. TRAKTOR SUPER TIGRE 40 KS in kosilnico BCS 127 diesel -novo prodam. Naslov v upravi lista (3265/81). DVE KOSILNICE BCS diesel, eno popolnoma novo, prodam. Anton Ucman, Dobovo 5, Otočec. MLATILNICO ZMAJ prodam po zelo ugodni ceni. Janez Kolenc, Dol. Dole 7, Škocjan. PRODAM PRODAM čoln „ISTRANKA’ dodatno opremljen, za 8,5 M. Tel. 21-218 Novo mesto. ELEKTRONSKO HARMONIKO prodam. Telefon (068) 23-874. GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Naslov v upravi lista (3268/81). DVA OTROŠKA VOZIČKA, eno hojico in malo rabljen kavč ugodno prodam. Divna Mikič, Jerebova 16, Novo mesto. 1000 1 šmarnice prodam po zelo ugodni ceni. Tone Golenko, Goriška vas 4, Škocjan. NUJNO PRODAM kavč, tri fotelje in mizico v kompletu. Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice. ELEKTRIČNI ŠIVALNI STROJ z omarico „BAGAT“ prodam. Vprašajte, pri Črnič, Semiška cesta 2, Črnomelj. DVE GUME za avto Ami 8 prodam po ugodni ceni. Telefon 23-956. PRODAM otroško posteljico, zložljiv voziček, rabljeno kredenco, novo okno (120 x 56) in 12 m2 ladijskega poda, že premazanega s sandolinom številka 3. Košmerlj, Črmošnjice 22, Stopiče. PRODAM sod in kad (hrastavo), dobro ohranjeno, ter še nekaj manjše posode. Jakše, Osojnik 21, Semič. •HLADILNO VITRINO S ŠANKOM poceni prodam. Gostilna JUNKO Kostanjevica, telefon 69-716. LESENO OSTREŠJE - grušt za hišo, dolžina 13 m prodam. Na-slovv upravi lista (3275/81). PRODAM novo termoakumulacijsko peč (3 KW) AEG, regal in ostalo pohištvo za dnevno sobo ter spalnico, oboje je lepo ohranjeno. Cena po dogovoru. Zoba-rič, Ragovska 9, Novo mesto, tel. 22-074. UGODNO PRODAM kozolec dvojnik (10 x 6 m) z novo streho, osebni avto NSU 1200 v voznem stanju ter kosilnico ,.Alpina". Naslov v upravi lista (3270/81). PRODAM motorno žago Štihi (051 ali 048), motor MZ 150, R 4, letnik 1973 nevozen in 20 m3 suhih bukovih drv. Franc Mirtič, Brezova reber 6, Dvor. TERMOAKUMULACIJSKO PEČ AEG (4 KW), malo rabljeno prodam. Telefon 21-398. SPALNICO S KAVČEM prodam. Železnik, Gor. Straža 71. 15 m3 drv prodam. Janez Pavlin, 'Vel. Slatnik 18, Novo mesto. UGODNO PRODAM zakonsko posteljo in nočni omarici. Dr. Ske-delj, Ragovska 12, Novo mesto. DNEVNO SOBO „ALPLES“, dobro ohranjeno s sedežno garnituro ugodno prodam. Naslov v upravi lista (3271/81). SPALNICO „MEBLO“ prodam. Uršič, Kristanova 2, Novo mesto. BRAKO PRIKOLICO prodam. Informacije popoldan na telefon 23-742. RABLJENO TRAJNO ŽAREČO PEČ prodam. Tel. 22-903. PEČ za centralno kurjavo (22.000 kalorij) prodam. Edo Mervar, Dol. Straža 72. POCENI PRODAM dnevno sobo. Ogled vsak dan, razen sobote in nedelje od 18. do 20. ure. Naslov v upravi lista (3272/81). KUPIM npii konjska vprega in prodam košnjo (60 a) na Malencah pri Kostanjevici. Janez Skubic, Prekopa 10. KUPIM STARO KMEČKO DOMAČIJO na višji sončni gozdni legi v okolici Trebnjega. Cena do 20 ■milijonov. Verbinc, Pot heroja Trtnika 14, 61261 Ljubljana. RABLJEN MEŠALEC za beton -enofazni (100 1) kupim. Drago Piletič, Dol. Stara vas 31, 68310 Šentjernej. POSEST PRAZNO HIŠO V NOVEM MESTU, primerno za obrt ali skladišče, oddam. Telefon 21-912. ZAZIDLJIVO PARCELO v Gotni vasi, z lokacijsko dokumentacijo, prodam. Telefon (061) 666-rl59. HISO, novejšo, s centralno kurjavo, telefonom in vrtom v Novem mestu prodam ali zamenjam za stanovanje v Ljubljani v privatni hiši. Naslov v upravi lista (3274/81). PRODAM ALI ZAMENJAM enodružinsko hišo z vrtom in garažo, lahko tudi vinograd. Stari grad 12 pri Krškem, od Sevnice do Brežic. VINOGRAD v Trški gori - 83/a ugodno prodam. Stane Jurak, Gor. Kamence 27, Novo mesto. HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, več stavbnih in gozdnih parcel v naselju Prigorica prodam. Skupna površina je 12 ha. Prodam skupaj ali posamezno. Nepremičnine se nahajajo v Prigorici 76. PARCELO ZA VIKEND (30 a ali 15 a), oddaljeno od Novega mesta 8 km, prodam. Dostop z vsakim avtomobilom. Informacije na tel. 22-906. STANOVANJA OPREMLJENO, ogrevano sobo oddam samski osebi. Ločna 14, Novo mesto. V SEVNICI - v Šmarju (pri val-čnem mlinu) prodam stanovanje. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu (068) 75-745 vsak dan od 20. do 21. ure. USLUŽBENKA - študentka išče v Novem mestu ogrevano sobo s sanitarijami, možnostjo kuhanja in pranja. Naslov v upravi lista (3273/81). MLAD ZAKONSKI PAR z otrokom, starim 2 leti, išče primemo stanovanje ali garsonjero. Cenjene ponudbe pošljite pod šifro: „REDNI PLAČNIK". NOVO OPREMLJENO DVOSOBNO STANOVANJE v bližini Novega mesta oddam. Ludvik Krevs, Jablan 4, Mirna peč. RAZNO Dne 31. 7. 1981 sem izgubila žensko uro od Meniške vasi do Dol. Toplic. Ker mi je ura drag spomin, prosim poštenega najditelja, da mi jo proti nagradi vrne na naslov Anica Matoh, Podhosta 19, Dolenjske Toplice. POD NUJNO IŠČEM MANJŠI LOKAL v Novem mestu - samo za sprejem strank oziroma naročil. GRAVERSTVO Kečkeš. NA DOM SPREJMEM kakršnokoli ročno delo, primerno za ženske (štancanje ipd.). Telefon 2-626. EEgE03EE§3? ANTON PUCELJ, DOBRUŠKA VAS 7, Škocjan, strogo prepovedujem vožnjo in delanje kakršnekoli druge škode po mojem travniku v Otavniku. Kdor preklica ne bo upošteval, bo moral k sodniku za prekrške. IVAN ŠVIGELJ, STARA BUČKA 6, Škocjan, strogo prepovedujem vsako širjenje poti po mojem travniku v Žalogu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno prega-njal. DRAGEMU SINU JANEZU OMERZI želijo za njegov 22. rojstni dan in god zdravja, sreče in kar si sam najbolj želi, mama, ata, Andrej-ček in sestra Marjani. NAŠI DRAGI in ljubljeni mami, babici in prababici MARIJI MARC iz Mihovega pri Šentjerneju iskrene čestitke za 84. rojstni dan in god. Še mnogo let zdravja in zadovoljstva ji želijo hčere z družinami, snaha Tončka z družino, 19 vnukov in 15 pravnukov. 9. avgusta bo praznovala naša ljuba mami ANČKA MRGOLE iz Kle-novika pri Škocjanu svoj 62. rojstni dan. Ob tem prazniku ti želimo, da bi bila vedno zdrava, vesela in da bi ostala še dolgo med nami. To ji iz srca želijo hčerke in sinovi z družinami, 14 vnučkov pa ji pošilja 62 poljubčkov. Zlati in skrbni mami OLGI PEZ-DERŠEK iz Zagrebške 19 iskrene čestitke za njen 50. rojstni dan, da bi bila še naprej tako dobra, hčerke Tatjana in Olčka, pridružujeta se tudi Tone in Dušan. Iff OBVESTI LA I da bo gostilna „PARADIŽ‘ v Dolenji Straži 116 zaprta od 29. 7. do 28. 8. Se priporočamo! SNEGOBRANE ZA VSE VRSTE KRITIN, ki jih lahko sami rate, dobite v delavnici DANETA MIZIGOJA, CKŽ 25, 68270 KRŠKO in v vseh železninah in trgovinah z gradbenim m*te" rialom. POLIURETAN IZOLACIJSKE OBLOGE za fasade, tlake in strope delamo samo po naročilu. SLAVKO MARKOVIČ, Gor. Suhor pri Metliki, tel. (068) 77-937. CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da bo frizerski salon zaradi dopusta zaprt od 10. 8. do 20. 8. Se priporoča JOŽICA MAV-SAR, Mali Slatnik, Novo mesto! Zdravnikom, medicinskemu in strežnemu osebju kirurškega in internega oddelka brežiške bolnišnice prisrčna hvala za zdravljenje in skrbno nego tete MARIJE COLARIČ. Posebno se zahvaljujemo dr. Stjepanu Cicvariču za uspešno operacijo in dr. Nataši Košenina za nadaljnje zdravljenje. Nečakinji Teja in Zinka. r CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da bo delavnica zaradi letnega dopusta od 10. 8. do 24. 8. zaprta. OPTIK Martin Križman, Kastelčeva 1, Novo mesto. CENJENE GOSTE OBVEŠČAMO, DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE ŠOLE DRAGOTIN KETTE NOVO MESTO | razpisuje prosta dela in • naloge: I VZGOJITELJA za delo v do mu Razpisni pogoji: Končana PA — specialna pedagogika. 600/32-81 : «... 1 ? > <■* Saj nisi umr l, samo poslovil si se od nas! ZAHVALA Sredi dela in skrbije nenadoma zaostal korak našega dobrega moža, očka, brata, svaka in strica MARJANA KRŠTINCA miličnika iz Straže in zarezal v naša srca globoko žalost in bolečino. Tudi vi ste z nami delili bolečino dragi sorodniki prijatelji in znanci, to smo spoznali ob vašem zadnjem pozdravu našemu dragemu Marjanu. Vsem, ki ste bili v tem najtežjem trenutku ob njem, z nami sočustvovali in izrazili sožalje, iskrena hvala. Prisrčna hvala za la-edno pozornost in pomoč kolektivom Pbstaje milice Novo mesto in Dol.'Toplice ter UNZ Novo mesto m kolektivu Zdravilišča Dol. Toplice. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Vladimirju Živkoviču in medicinski sestri ZalkiZatokar za njun trud m pomoč, ki stajo s človeško toplino nudila našemu Marjanu ves cas njegove bolezni. Iskrena hvala organizatorjem pogreba, njegovim tovarišem za častno stražo, našim dobrim sosedom Darovcevim, Asevim, Kržanovim in vsem vafeanom, ki ste nam karkoli pomagali, ""f™* t°£ema govornikoma, pevcem iz Dol. Toplic, godbi, vsem darovalcem vencev in cvetja? ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili do njegovega zadnjega doma. Neutolažljiva žena Tinka s sinovoma Dušanom in Tinčkom v imenu vsega sorodstva Straža, Koper, Ce lje, Metlika, Maribor, Bereča vas 23. 7.1981 ZAHVALA ob smrti MARINKE ŠEGINA iz Gorenje Podgore pri Starem trgu ob Kolpi V neizmerni žalosti in bolečini ob nasilni smrti naše ljubljene in nepozabne hčerke Marinke komaj v sedmem letu življenja se iskreno zahvaljujemo miličnikom iz Črnomlja in Kočevja, UJV Novo mesto in Ljubljana za njihovo vestno delo in trud pri iskanju storilca. Prav tako se zahvaljujemo vsem domačinom ki so pomagali pri iskanju naše Marinke. Iskrena hvala vsem, ki so nam pri tem težkem udarcu stali ol? strani in z nami sočustvovali. Hvala vsem, ki ste našo Marinko v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Ibsebno se zahvaljujemo Martinu Kolariču za vodstvo otrok pri pogrebu, cerkvenim pevcem, trem duhovnikom za opravljene obrede, domačemu župniku A. Rajku za ganljive poslovilne besede in ravnatelju M. Kobetu za govor ob odprtem malem grobu, Hvala vsem za vence in cvetje. Neutolažljivi: mama Marija, tati Tone, sestrica Sonja, bratec Lojzek, stari starši in vsi njeni ZAHVALA V 64. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče FRANCE UNGERCAR iz Radovlje 12 pri Šmaijeti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znacem, ki ste nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih žalosti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Novo mesto za trud pri zdravljenju pokojnega. Hvala delovnemu kolektivu tovarne zdravil „KRKA”Novo mesto in Zdravstvenemu domu Novo mesto za podaijene vence. Hvala tudi župniku za lepo opravljeni obred. Se enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Pepca, hčeika Jožica, Ivanka z možem Ludvikom, Pavla z Jožetom, sin Franci in Stane, brat Tone in Janez z družino ZAHVALA V 72. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljubljena žena, mama, stara mama, prababica in teta . OLGA BELENTIN roj. Mrhar Sela 18 pri Mimi Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Zahvala velja tudi zdravstvenemu osebju splošne bolnišnice Novo mesto za nego in nesebično pomoč v času njene bolezni, župniku farne cerkve Mirna Janezu Petku pa za opravljeni obred. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Anton, hečrke Olga, Pepca, Tončka, Mimi, sinova Martin in Marko z družinami ter ostalo sorodstvo S* ZAHVALA . Ob boleči izgubi našega edinega sina in brata ANTONA MUŠICA roj. 1960, KV peka iz Livolda pri Kočevju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, podjetju „ŽITO” Kočevje, del. godbi, duhovnemu spremstvu, govornikom, mladinski organizaciji Livold, družini Švegelj iz Radencev pri Starem trgu ob Kolpi ter vsem, ki so nam pomagali, darovali cvetje in vence. Žalujoči: mama, Karel in sestra V SPOMIN 10. avgusta bo minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila dobra mami, skrhna žena VERONIKA METELKO iz Kuzaijevega kala 8 Zahvaljujemo se vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob, ji prižigate sveče. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN 3. avgusta je minilo 10 let od tistega težkega dne, ko nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat in oče POLDI DRČAR iz Gomile Spomin nate med nami še vedno živi. Hvala vsem, ki se ga še spominjate! Vsi njegovi V SPOMIN 29. julija je minilo žalostno leto, odkar je kruta usoda mnogo prezgodaj prekinila življenje FRANCU OMERMANČIČU iz Bere če vasi Prezgodnja smrt te je iztrgala od nas. Vedno bolj občutimo bolečino ločitve, da te nikoli več ne bo. V tvojem domuje ostala praznina. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete VERONIKE DA ROV EC iz Vavte vasi 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom posebno družini Kulovec, ki so nam stali ob strani, nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali. Iskrena hvala za podaijene vence in cvetje sorodnikom, DO Novoteks Novo mesto, Novoles—TOZD TVP in TOZD TSP, Goijanci—TOZD Tov. promet. Hvala tov. Kulovčevi za lepe poslovilne besede, godbi Novoles Straža ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po dolgi, hudi in težki bolezni nas je komaj v 57. letu starosti zapustila naša žena, mama, stara mama in teta- JULKA VUKAN roj. Žagar iz Kočevske Reke Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje in jo spremili na zadpji poti. Še posebej se zahvaljujemo delovni organizaciji Posestva ,.Snežnik" Kočevska Reka in družbenopolitičnim organizacijam krajevne skupnosti Kočevska Reka za podaijene vence in poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se je boste spominjali. Žalujoči: mož Franc, sin Boris, hčerka Marjana, sin Janez z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 85. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta MARIJA VRTAClC roj. Judnič iz Metlike, Nad Sušico 6 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni Fančki Nemanič, sosedoma Gornikovi in Hočevarjevi za nesebično pomoč, cerkvenim pevkam in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sin Jote z ženo Irmo, vnuk Joži z družino, vnikunja Branka z družino in ostali x • sorodniki ZAHVALA Komaj v 41. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil dragi sin, brat in stric eeliks Stupar z Vinkovega vrha Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolini zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice, kolektivu Novoles, duhovniku za opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinke ter vsem za podarjene vence in cvetje in izrečeno sožalje. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi mnogo prezgodnji zadrgi poti. " Žalujoči: vsi njegovi! Prerano krije te gomila, solza se bo posušila, rana nikdar zacelila. ZAHVALA Tiho, kakor je živel, nas je v cvetu mladosti, star komaj osemnajst let, v solzni dolini zapustil naš dragi sin, brat, bratranec, vnuk, nečak JOŽE AVGUŠTIN iz Meni&e vasi pri Dol. Toplicah Iskreno se zi-Valjujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem mladincem in znancem, ki ste ram izrazili sožalje in sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih žalosti. Posebna zahvala veha TOZD Žaga, TSP Novoles, DSS ovoles, Zdravilišču Dolenjske Toplice ter občini Novo mesto za Dodanenr. denarno pomoč in verne. Iskrena zahvala pa veja tudi patru iz Novega mesta in župnike'Srečki- za skrbno opravljeni obr . Žalujoči: mama, oče, bratje in sestre ier ostalo sorodstvo Meniška vas, 28.7.1981 ZAHVALA Po dolgi in zahrbtni bolezni nas je v 76. letu starosti za vedno spustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta NEŽA KRAŠEVEC iz Gor. Lokvice 39 Iskreno se zahvaljujenm sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za pomoč, izraze šolal'r ter darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Metlika m phučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za nego in lajšanje bolečin. Posebno se zahvaljujemo Krajevni sku- Lokvica in krajevni organizaciji ZB za orj—1—“--------------* ' —- - • • grobu za tople poslovilne besede ter osti organizacijo pogreba, govornikom pred domačo hišo in ob od 'rtem groou za tople poslovilne besede ter duhovniku za opravljeni obred. Enako se zahvaljujemo kolektivom IMV obrat Suhor ter SDK Novo mesto in Črnomelj za darovane vence in izrečeno sc .aje. Žalujoči: otroci Ivan, Tone, Mima in Anica z družinami, sestri Katka in Maričke z druž ami ter ostalo sorodstvo t 7. | f t C H .. i O r:» " 3 .1' fr. V > fh O JZ (1669) ekranu, 1981 DOLENJSKI I i Ni jasno, zakaj je morala umreti Marinka Utemeljeno sumijo, da je 6,5 letno dekletce iz Zgornje Podgore spolno zlorabil in zadavil 31 -letni Vladimir Beržan iz Ljubljane - Prijeli so ga že 12 ur po vesti o izginotju Učinkovita pomoč krajanov j sredi dogajanj | Rodil se je pred šestdesetimi leti v zavedni kmečki družini v Čučji mlaki pri Dobravi ob Krki Že malemu Ivanu Divjaku ni bilo ravno z rožicami postlano. Gospodarsko krizo med vojnama so skušali prebroditi s trdim delom, toda kaj, ko niso mogli ničesar prodati, kar so pridelali na dvanajstih hektarjih zemlje. Na začetku druge svetovne vojne je Ivan navezal sti-Jce s predvojnim komunistom Martinom Bajcem-Grego in jeseni 1941 začel voditi mladinsko organizacijo v Prekopi Divjakovi so imeli v najemu gostilno Colarič, ki je postala javka in skladišče hrane za partizane. „Iz Čemeče vasi, Osterca so k nam prišle skupine in tedaj, ko so se Italijani spodaj mastili, so partizani 'zgoraj večerjali. Izdajstva ni bilo nobenega, toda ko so Italijani aprila 1942 zaprli tri domačine, smo se zbrali in, odšli raje v ilegalo. ” Bil je v Gorjanskem bataljonu, nato v „leteči patro-li“, bogate izkušnje pa je pridobil zlasti v Belokranjski četi, batafonu in odredu. Ob ustanovitvi Cankarjeve brigade je postal obveščevalec. Do kapitulacije Italije je bil Ivan Divjak politkomisar Semiške čete. Ni mu bilo lahko, ko je zvedel, daje bil oče, komandir vaške straže, 15. septembra 1942 ustre- ljen med prvimi talci na Za-meškem. Oktobra 1944 so ga klicali na Glavni štab. Dodelili so ga veterinarskemu oddelku in ko je Ivan prišel v požgano vas Kleč nad Semičem, kjer so tavale ranjene mule, je doumel, da bi lahko živali tudi pozdravili 8. decembra 1944 so zapele sekire v gozdu ob Kanižarici in iz smrekovih plohov je 1T. januarja dober kilometer od rudnika zrasla prva partizanska veterinarska bolnišnica GŠ. Opis njegovega prispevka v NOB pa naštevanje mnogih vojaških in povojnih odlikovanj ne pove vsega o Divjaku, ki je do leta 1963 delal v organih za notranje zadeve. Želel je biti nenehno v gibanju zato je v Celju vodil AMD Šlander, 22 let je bil republiški atletski sodnik, predsednikoval je celjskemu rokometnemu klubu... Ko-stanjevičani pa so mu hvaležni za prizadevanja pri oživitvi strelske družine, ki je po dolgoletnem mrtvilu letos pridobila ne samo čez dvesto članov, temveč tudi novo avtomatsko strelišče. Družina si je nadela ime po komandantu Belokranjskega odreda Tonetu Kambiču-Dušanu, kar izpričuje, da zna predsednik kostanjevi-ške borčevske organtacije povezovati polpreteklo s sedanjim. P. PERC i 1 % * • * ■ I S * •V | I % ■ * * - * N * * A V * v s s * v s Umora 6,5-letne Marinke Šegina iz Gornje Podgore pri Starem trgu je utemeljeno osumljen 314etni delavec kočevskega Lika Vladimir Beržan iz Ljubljane, kije začasno stanoval vMozljupri Kočevju. Tako so sporočili na tiskovni konferenci, ki jo je pred tednom sklicala Uprava za notranje zadeve Noto mesto. Osumljeni Beržan, ki so ga prijeli že 12 ur po prijavi o izginotju dekletca, je po krajšem oklevanju dejanje priznal. Malo Marinko naj bi bil spolno zlorabil in umoril v nedeljo, 26. julija, okoli poldneva, kratek čas za tem, ko se je deklica odpravila k sorodnikom v okoli dva kilometra oddaljeni zaselek Zagozdec. Kot so povedali novinarjem, se je Marinka že večkrat sama odpravila k stricu v Zagozdec, vendar se je vedno sama in pravočasno vrnila domov. Ker je v nedeljo ob pol osmih zvečer še vedno ni bilo nazaj, so jo zaskrbljeni starši začeli iskati in poizvedovati za njo. Osupli so zvedeli, da dekletce k sorodnikom sploh ni prišlo. Obvestili so miličnike, iskanja otroka so se takoj lotili vaščani obeh samotnih vasi. Marinko so še pred prihodom miličnikov našli mrtvo v seniku ob cesti, ki vodi v Zagozdec. Takoj je bilo očitno, da je otrok umrl nasilne smrti, komisijski ogled (navzoča sta bila preiskovalni sodnik in namestnik temeljnega javnega tožilca iz Novega mesta) je domnevo potrdil. Obdukcija je pokazala, da je Marinka Segina umrla nasilne smrti zaradi zadušitve, ki je bila posledica davlja-nja, in da je bila spolno zlorabljena. Že takoj po prvih ugotovitvah na kraju zločina je stekla široka akcija delavcev organov za notranje zadeve za odkritje zločinca. Ob tesnem sodelovanju UNZ Novo mesto in Ljubljana, zlasti pa zaradi vsestranske pomoči ogorčenih in presunjenih prebivalcev Poljanske doline, se je krog možnih osumljencev že v ranih ponedeljkovih urah zožil na dva mlajša moška. Oba so priprli. V nadaljevanju preiskave je bilo ugotovljeno, da je lahko pravi osumljenec le Vladimir Beržan, pred časom že obsojen zaradi tatvine avtomobila in ilegalnega prehoda meje. Kot že rečeno, je Beržan zločin po krajšem oklevanju priznal. V zaslišanju pri preiskovalnem sodniku je podrobno opisal okoliščine in samo dejanje. Zakaj je vse skupaj storil, še ni jasno. V sredo, 29. julija, je bila na kraju zločina opravljena tudi rekonstrukcija, na kateri je Vladimir Beržan skladno z ugotovitvami in priznanjem verno prikazal, kako je zadavil in spolno zlorabil Marinko Šegina. Strahoten zločin, je močno vznemiril prebivalce Poljanske doline in širše okolice. To ® kraji, kjer kriminala tako rekoš ne poznajo. Krajani so dela v cem UNZ učinkovito pomagali tako hitro odkriti Vladi mit* Beržana, ki je osumljen zločina-Zoper Beržana bo pri preiskovalnem oddelku temeljnega sodišča Novo mesto v zakonitem roku vložena zahteva za uvedbo preiskave zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja umora in spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let. Tako namreč zakon in pravica uradno rečeta posilstvu in zadavitvi še ne sedemletnega dekletca. Zakon dopušča za trne zločin tudi smrtno kazen. M.BAUER Lasulja mu ni pomagala - V avtobusu tik pred odhodom prijeli 30-letnega Tomislava Radoševiča, ki je osumljen, da je oropal pošto v Dobovi — Podobno dejanje v ZR Nemčiji Kako so podirali most Jekleni del starega sevniškega mostu je le za staro železo — Avtoprevoznik najbrž ni kriv Za podiranje starega sevniškega lesenega mostu se je prvotno uradno javilo troje licitantov. Posel je dobil Franc Povše st. za boštanjsho krajevno skupnost. Pogoji komunalne skupnosti so se glasili, da je treba uporabni les spraviti na deponijo, blizu 25 m dolgo železno konstrukcijo pa bi bilo treba potegniti na suho tako, da bi bila še uporabna; bojda bi prišla prav za most čez Mimo pri Gaberju. Sreča pa je opoteča. Verjetno ne bo nikoli razjasnjeno, zakaj je jeklena konstrukcija padla tako nesrečno, da se je zvita, kot kaže sfika. Nekateri so se jezili na ZMAGA NOVOMEŠKIH RIBIČEV Ekipa novomeške ribiške družine, ki se je minuli vikend udeležila zveznega ribiškega tekmovanja v Ptuju, seje domov vrnila polnih rok. Tako so v ekipni članski konkurenci v lovu s plovcem zasedli Novo-meščani 1. mesto pred Titogradom in Beliščem, v posamični članski konkurenci pa je slavil Podeigajs pred Bergerjem (oba Novo mesto). Kot zanimivost omenimo, da so tekmovalci ulovili v Dravi 672,5 kilograma'ali natanko 5.111 rib. avtoprevoznika Oblaka, češ zakaj je odvzel plin, ko bi ga bik) treba pritisniti do kraja. Verjetno je mož ocenil, da je bolje imeti- cel tovornjak na cesti kot pa poleg mostu še zveri žen mercedes v deroči Savi. Ni kazalo drugače, kot da so konstrukcijo razrezali za več delov, ki jih je nato zvleklo na suho avtomobilsko dvjgalo Združenih cestnih podjetij Slovenije. Vse je torej minilo dokaj srečno, če odštejemo nekaj prask in neprostovoljnih kopeli Na jezu krške jedrske centrale se bodo odahnili, ker jim ni treba več trepetati, da bi naraslo vodovje Save prineslo ostanke mostu A. Ž. Petjina najdragocenejša zmaga Šentjernejčani pripravili zanimive dirke kasačev — Dvojna zmaga Petje Huda vročina ni prvo avgustovsko nedeljo zadržala Sentjernejčanov doma; zvesto so napolnili bližnji hipodrom, na katerem je domači konjeniški klub pripravil že druge letošnje konjske dirke. Prireditve se je udeležilo več kot 40 tekmovalcev iz slovenskih in hrvaških klubov, potegovali pa so se za pokale in nagrade v sedmih dirkah. Če odmislimo nekaj predolgih zastojev, odpovedano galopsko dirko in nekaj majhnih spodrsljajev, potem lahko zapišemo, da so prizadevni organizatorji primemo izpeljali nedeljski športni dogodek. Po uvodnem govoru predsednika skupščine KS Šentjernej Slavka Jar-koviča, ki je poudaril pomen konjskega športa za kmetijstvo, SLO in na kratko preletel bogato tradicijo konjereje na Sentjemejskem polju (čez nekaj let bodo praznovali stoletnico organizirane športne dejavnosti), so se na startu zbrali tekmovalci ža dirko „Skupščina občine Kračo". Ta dirka je bila v obeh tekih najbolj zanimiva, saj je obakrat in seveda tudi v končni razvrstitvi zmagal član šentjemejske-ga kluba za konjski šport Jože Daro-vec s Petjo. Kasnejše zmage so pobirali tekmovalci drugih klubov. REZULTATI: Dirka ..Skupščine občine Krško”: 1. Petja - J. Darovec (1:26,2 in 1:25), 2. Krispa - J. Kolar, 3. Dino - F. Fabjan. Dirka ..Trgovsko podjetje Dolenjka”: 1. Azra - J. Vidic (1:33,2), 2. Palmira - J. Bolkovič, 3. Eni - J. Pogačar st. Dirka „Novoteks”: 1. Dingo .- M. Slavič st. 1:24,4), 2. Eli — J. Pogačar, 3. A mara - B. Oražem. Dirka ..Zavarovalna skupnost Triglav”: prva skupina L Nevin MS -S. Pušenjak (1:45,6), 2. Fines - J.. Seršen, 3. Labizonka - J. Kolar. Druga skupina 1. Potnik - D. Popič (1:31), 2. Ružiča — S. Rukavina in Adio —D. Sopar. Dirka „SGP Pionir”: 1. Andora -D. Oražem (2:34,8), 2. Lela IV - A. Jureš, 3. Dirigent - I. Debelak. Dirka „Tovarna zdravil Krka”:-1. Peno in Roksi — T. Jagodic (3:41,9), 2. Pik Deander in Ferari -A. Potočnik. Na reviji vpreg „IMV Novo mesto” so se pomerili domačini. Prvo mesto je osvojila vprega Košaka (5:05), drugo vprega Ratkoviča in tretje vprega Kocjana. JEKLO SE JE ZVILO -Sevniški most ni bil podrt, kakor je govorila pogodba. (Foto: A. Železnik) Ropatja dobovške pošte so prijeli v manj kot 24 urah. Osumljenec je 304etni Tomislav Radoševič, nezaposlen, od marca letos prijavljen v občini Brežice, sicer pa iz okolice Smederevske Palanke. Kot smo že pisali, je v ponedeljek 27. julija, ob 12.45 vstopil v samotno dobovsko pošto neznanec. S pištolo v roki, na kateri je imel rokavico, je prisilil upravnico pošte Ivanko Jakljevič in uslužbenko Mileno Skočaj, da sta mu izročili 189.781 din in 80 par. Denar je ropar, ki je imel na glavi dolgo črno žensko lasuljo, stlačil v polivinilasto zeleno vrečko. Nato je upravnico Jakljevičevo s pištolo na sencih odpeljal še do blagajne, la pa je bila prazna. Medtem ko je pottgal kabla obeh telefonov in uslužbenkama zagrozil, da ne smeta poklicati nikogar, dokler ne bo prišel do železniške postaje. Neznanec se je nato odpeljal na kolesu, prestrašeni delavki pa sta zaklenili vrata in skozi okno klicali na pomoč Čez nekaj minut so prišli na pošto delavci milice iz Brežic in UNZ Krško. Pri iskanju je pomagal tudi helikopter RSNZ. Ker so roparja zelo podrobno opisali, je bilo pričakovati, da ga bodo hitro prijeli. Zadnje, vidno dejanje široke akcije se je začelo, ko je neki občan naslednjega, dne, v torek okoli 11. ure opazil na njivah pri vasi Loče neznanca, ki je ustrezal opisu. Krog se je začel zapirati Tomislav Radoševič je ob 12.30 sedel v avtobusu na postajališču v Harmici. Miličniki so ga prijeli nekaj sekund pred odhodom avtobusa. Pri njem so našli 85.000 dinarjev ki naj bi izhajali iz ropa na dobovski pošti. Med preiskavo je Radoševič' pod težo dokazov rop priznal. V torek popoldne so našh tudi preostali denar (manjkalo je le okoli 4.500 dinarjev) in predmete, ki jih je ropar skrjl v grmovje ob Savi. Na enem mestu so bili pištola, lasulja in obleka, v kateri je bil izvršen rop, na ' drugem (v robidovju) pa kolo. Ravnanje Tomislava Radoševiča kaze, da se je na rop načrtno pripravljal. Med‘drugim ga je v petek videl hoditi okoli prosvetnega doma v Dobovi (v tem poslopju je tudi pošta) vodja krajevnega urada Vinko Horvatič. , Na vprašanje, kaj išče, je neznanec odgovoril, da je šel na stran. Horvatič je kljub temu poklical miličnika, vendar je fant medtem izginil. Več Dobovčanov je' podobnega možaka videvalo tudi naslednji dan, v soboto. Osumljeni Radoševič je bil za podobno dejanje že kaznovan in sicer v ZR Nemčiji. Po prestani kazni so ga Nemci izgnali v Jugoslavijo. Take stvari ostanejo seveda zabeležene, krc® se je lahko tako hitro sklenil okoli osumljenca tudi zaradi tega. PUHAJOČE GOBE - V garaži nove hiše v Regerči vasi v Novem mestu je Milan Zupančič ml. našel dve nenavadni gobi, ki sta zrasli v napol izkopanem kanalu. Gobi puhata iz sebe bel prah, če sta razdraženi. Zadošča dotik ali malo prepiha, pa že čez nekaj sekund spustita iz sebe oblaček belega pikiu. (Foto: MiM) Moji dragi pismo z morja DAJMO, PETJA! - Tudi v drugem teku dirke za tri do dvanajstletne kasače na 1.600 m je Petja premagala vse. Odločili so zadnji metri fmiša. Desno: ponosni lastnic Pe^e Jože Darovec: „Prva njena letošnja zmaga, a v najhujši konkurenci doslej!” (Foto: M. Markelj) (V pomanjkanju toaletnega papiija za intimno uporabo.) Draga, tukaj je vroče, da komaj diham, a me trikrat dnevno kljub temu zmrazi od nožnega palca do vršička las: po zajtrku, po kosilu in po večerji. Računi! Če bi odšel na pot z regresom, kot si mi svetovala, ne bi nikoli sedel na portoroški plaži, privlekel bi se kvečjemu do Postojne. Tako pa ležim med Nemci, Angleži, Italijani, Madžari in Čehi, ki pa se bolj malo kopajo, bolj tržijo štore. Sporoči mi, koliko naj jih kupim. Šotorov, namreč. V zraku so galebi in vonj po kremah in oljih za sončenje. Smrdi. Pivo hodim pit k bližnjemu šanku. Gotovo se boš spomnila natakarja, ki nama je stregel lani v restavraciji na vrelu Bosne pri Sarajevu. Vse prste je držal v kozarcu. No, vidiš. Taisti je zdaj za portoroškim šankom. „Sloveniju volim, jako je uredna,” pove vsakomur, ki pač govori po naše. Nemci popijejo največ mineralne vode, naš narod se opaja z vinom pa še zadnji je postrežen: Prav je, da smo gostoljubni, a bi se mi vseeno lepo videlo, če bi bil julija in avgusta enakovredno postrežen z drugimi Evropejci. Tako pa... Sobico pa plačujem petsto dinarjev dnevno. Obrnjena ni niti proti soncu niti proti morju, ampak na dvorišče. Na morje gledajo tujci. „Ma kaj hočeste, deviza je deviza,“ je kot v opravičilo rekla gospodinja, ko mi je pokazala prostor. Nakar mi je razložila še nov zakon o potovanju naših ljudi v tujino. Bil sem ji hvaležen, kajti časopisov tu ne berem, radia ne poslušam, televizije ne gledam. Balzam za živce. Ob večerih so plesi. Najraje se počim v restavracijo Ljubljana, kjer šibajo moderno muziko. Kakšni tipi se pojavijo na ploščadi! Zaraščeni, da bolj tipljejo, kot gledajo, pa spet pobriti po buči. Punčk rockeiji. Parada mode in neo-kusa, poletna maškerada, civilizirane opice, ki so se naučile žvečiti žvečilni gumij. Morda še zvijati se v enoličnem ritmu. Prikaz svetovne proizvodnje ličil, vrčično spogledovanje. Resnejši plešejo po drugih terasah, veliko se jih sprehaja, posamezni pozirajo uličnim risarjem ksihtov. Portret, kot spomin na morje, na čas brezdelja, na zapravljeni denar, na v noči ukraden poljub, na deželo, v kateri lahko kažeš soncu vse: hrbet, noge, roke, jezik, zadnjico. Legalno. Brez strahu, da te bodo zavoljo tega spodili s plaže, da ti bodo požugali s pendrekom. Drugod meja ne pozna glasba, pri nas svoboda. Prav je tako. Končal bom. fepir je danes velika vrednost. TONI GAŠPERIČ